Naše veselje
Priloga „Slov. gospodarja" za deco.
štev. yf. /M.
m-
Letnik IL
Sv. Miklavž.
Med vsemi svetniki je pač sv. Miklavž deci najljubši. Saj pa tudi prinaša toliko lepih stvari. Razen sadja, slaščic in igrač dobe šolarji še šolske potrebščine, 4epo pisane kamenčke, boljše svinčnike, tablico, zvezke itd.
Toda veselje ni nekaljeno, ka.j.ti Miklavž je dober le pridnim otrokom; zanje ima jabolka, orehe, rožiče, denar in celo oblekice in druge darove. Za lenuhe in hudobneže pa ima samo puhlo repo in umetno spleteno brezovko. Če je ta povezana 6 svilenim trakom na pentljo, jo še dobro znamenje! Treba je samo paziti, da kaj ne prisili staršev, razvezati petljo . . . Kdor pa dobi samo pusto brezovko, je takorekoč obsojen!
Miklavževo je torej majhen sodni dan za otroke: tedaj se dobri plačujejo, hudobni pa kaznujejo.
Seveda se potrudijo večinoma vsi, da .<0 vsaj tisti čas kolikor mogoče pridni1. Rajši slušajo, uče se pridno, posebno molitvic in vsak večer molijo še posebe na čast sv. Miklavžu. Razgovarjajo pa. se najrajši o darovih, katerih se nadejajo in si jih žele. In čudno, sv. Miklavž to vse dobro slišii in jim po možnosti vse izpolni.
Miklavžev večer, Miklavževa noč! Ka« ko vznemirjeni so otroci, ko ne vedo, kaj bo, ko se nadejajo dobrega, se bo-, j i j o hudega! O mraku stavijo na okno ali na drug določen prostor krožnik, — kolikor mogoče globok. Ponekod imajo navado ,da nastavljajo čevlje, kar pa je nezdravo in neokusno.
Po zadnji prisrčni molitvici gredo otroci spat. Toda vznemirjen človek le težko zaspi. Naj še tako tiščijo trepal-t nice skupaj — ne gre, pa ne gre. Naj-* rajši bi se še kaj pomenili, ali tedaj bi šel sv. Miklavž kar mimo.
Zato otroci molče. Končno se jih pa vendar usmili spanec. Če se pa slučajno kdo prebudi, pogleda skrivaj na kroži nik, pa se zopet stisne pod odejo.
Ko pa napoči jutro, so vsi otroci ne* navadno hiitro in zgodaj pokonci. In tedaj ni ne konca ne kraja pregledovanju in občudovanju, primerjanju in uživanju.
Kar preostane zobem, pa poneso V šolo, da bi videli darove tudi součen-ck Včasi je celo gospod učitelj radoveden, kaj je komu prinesel ta otroški svetnik, in danes nima tako resnega obraza, ker je Miklavžev praznik.
Ah, ti sveti Nikolaj!
Ah, ti sveti Nikolaj, kar te prosim, daj mi, daj: konjička brzih nog, meni par ostrog; tudi ne pozabi biča, da poženem z njim konjiča; da poženem ga — hi, hop — daleč pod nebeški strop.
Tam se zvezde šetajo, venec božji spletajo; zvezde zlate gledal in na nje bi sedal: zase in za mamo dve bi vzel na ramo!
Fr. Zgur.
— 42 — Razgovorček.
Nadaljujmo tu naše razgovore, kale-?e smo začeli v .prejšnjih številkah!
Govorili smo že o raznih pripomočkih za dobro učenje. Dane« v a.s opozorim lia sredstvo, ki vam gotovo ni znano, namreč kot uporaba za učni. pripomoček. To sredstvo je spanje.
»Ali je mogoče?« boste rekli. »Kako more spanje pomagati pri učenju?«
Pa je le tako! Nekoč sem imel prijatelja, ki je rad prepeval, ali nt imel posluha. Marsikatero pesem sem mu igral in pel več ko dvajsetkrat. Zelo je pazil, nazadnje pa je vendar strašno krivo pel. Tako je bilo precej časa. Nekoč je prišel prijatelj pozno zvečer domov in se je hotel naučiti še pesmice »Slišala sem ptičkov pet«, ker pa sem se baš napravljal za neko važno sejo,
sem mu zaigral In zapel pesem samo enkrat.
Drugega jutra mi je rekel prijatelj, da pesem zna. In res, pel jo je boljše, ko kdaj prej kako pesem. Premišljeval sem to in prišel do zaključka, da je najbrž njegov duh v spanju še dalje delal na pesmi. Kaj če bi bilo z učenjem prav tako? Poskušal sem res in pašel, da veliko koristi, če zvečer to, kar se hočemo naučiti, prav pazljivo čitamo in premislimo. Drugega jutra je potem učenje za polovico lažje.
Zato vam rečem, da mora pri učenju pomagati tudi spanje. Poskusite in či-tajta zvečer učno snov prav pazljivo, točno in glasno ter premislite poedine stavke. Potem vam bo šlo drugega dne prav lahko.
Računska naloga.
Šolski nadzornik je nadzoroval v šoli in je našel, da je bM eden izmed učencev v računanju jako nespreten. Po mnogih vprašanjih, na katera je zelo slabo odgovarjal, je poskusil nadzornik, da bi mu pojasnil način računanja ' na primeru. Rekel je:
»Misli si, da posodim vašemu sosedu 100 dinarjev pod pogojem, da mi vrne
Boj v
Vojne so bile menda, odkar svet sloji, ali v prejšnjih časih niso bile tako grozne, kakor je to danes, človek je izumil toliko strojev in drugih Strahot, da bi uničil človeška življenja, da nus postaja kar groza, če samo na vse to pomislimo.
Zdaj spet besni vojna tam doli v Afriki, v Abesiniji, in časopisi nam poročajo dan na dan o vojnih grozotah, o uničevalnih strojih, o človeških žrtvah.
Najhujši je boj iz zraka, iz letal. Človek se pred težkimi bombami, ki jih spuščajo letala na zemljo, ne moro prav kam .skriti, ker obokanih kleti in drugih takih količkaj varno zatočišč na odprtem polju ni. Tako pač laka letalska bomba, ko pade na tla, uniči vse življenje okoli sobo in sicer daleč naokoli.
Čitali ste tu ri. da se Abesinci- no morejo upirati uničevalnemu delovanju so-
mesečno po 10 dinarjev. Koliko bi ml bil vaš sosed čez pet mesecev še dolžan?«
Odgovor je bil: »Sto dinarjev.«
»Ali, kako moreš .kaj takega reči? Vidi se mi, da ti svoje račune še jako malo poznaš.«
»In Vi še manj našega .soseda, gospo-t' nadzornik«, je odvrnil učenec.
zraku.
vražnih letal, ker sami nimajo niti dovolj letni, niti izvežbanih vodnikov zali ie. To je popolnoma m od er n boj, boj v zraku, kateri zahteva poleg dobrih ter gbčnih letal tudi izvežbane in hladnokrvne ljudi, ki z njimi upravljajo.
Kako se vrši tak boj v zraku?
Slika nam nekaj o tem pove. Vsako letalo ima poleg bomb, katero spušča na tla, tudi strojne puške, tako da postane letalo nekaka majhna bojna ladja. Razen vodnika je na letalih še več drugih vojakov, kateri ali gledajo, kje so sovražniki na zemlji ali v zraku, in ki polom streljajo nanje tudi iz strojnih pušk.
Glavno je, da pride letalo do sovražnega tako, da je nad njim. Potem lahko vrže nanj kako bombo ali pa strelja od zgoraj navzdol, kar je lažje od obratnega. Včnsi se približa sovražnemu leta:n tudi od strani in skuša s streli
Gospodar: » Kaj pa je (o? Vi kradete jagode in kar z loncem sto prišli?«
Potepuh: »Saj no kradem. Tukaj som
Odgovori
Odgovori so morali v prejšnji številki izostati, ker je manjkalo prostora, zato pa. pridejo na vrsto tu.
M. Hafner, Celje. Da je premalo, če pridemo z »Našim vesoljem« le enkrat na mesec? Kaj pa hočemo, ko je toliko druge snovi, da se komaj še prerinemo z našo! Za enkrat, žal, ne gre drugače!
videl jagode po tleh pa jih pobiram, ‘da se ne pokvarijo.«
na dopise.
J. Šafarič. Petajnci. Vaši 'želji je bilo ustreženo že v prejšnji številki in se bomo ob dani priliki na take nepopolne množitvene račune še povrnili.
J. Zupanc, Šibenik. 1’escm »Ah . . je zn deco pretežka, prepolna raz motri vanju, ki je otrokom še tuje. Zato prosimo, da nam pošljete ob priliki kaj ta-
Pojasnilo.
iz strojnih pušk uničiti posadko, da potem tisto letalo ni več sposobno za boj in se mora spustiti na tla. Če je sovražno letalo dobro zadeto, n. pr. v stroj, ali pa če je ubit vodnik, tedaj strmoglavi na zemljo in se razbije.
Boj v zraku je torej silno nevaren in
zahteva od vojakov močne živce. Zato pa se vežbajo že v miru in se pripravljajo za svojo nalogo v vojni. Vojne si sicer nihče ne želi, mora pa biti nanjo pripravljen.
kega, kar bo po vsebini in »kratkosti« primerno za našo mladino.
Š, J., Ptuj. Prvega pisma nismo dbbi-li, pač pa karto z dne 21. 10. t. 1. ju sedaj še ponovitev pesmi v pismu. Pesem se glasi:
Jesen v gozdu.
1. Drevesa v gozdu pesem si jesensko šepetajo in zdi se mi, da listu vsakemu v slovo jo šepetajo.
2. Pesem njihova jo mrzla, kot jo mrzla sapa, ki jih stresa.
Pesem njihova je žalostna, kot žalostna je njihova usoda.
Če gradite stihe brez rime, a imate v 1‘. kitici posebnost (šepetajo v 2. in 4. vrsti), mora biti nekaj sličnega tudi v 2. kitici. »Mrzla pesem«? Doslej pozna-
Naloga.
Nekje je na steni tole z roko pisano besedilo:
zimi ube.gnMi ubegniti njimi mi se mi
mrazu njimi za da spominih skrivaj odletele
za možno Ah tožnih njimi jug in
ni napaja v za na plan tlijo
duša in pa so črez v ptico
uhaja Oko goro dežele tja sc Selijo
Kaj pomeni ta napis? Kdo zna besede tako postaviti v red, da bodo kaj razumljivega povedale? Vemo, da je to težavna naloga, zato bode treba nekaj pomoči. Začnite z besedo »Selijo« in od tam napredujte. Kako? To vam pač moramo samim prepustiti,
Nove hlače.
mo dolge, kratke, vesele, žalostne, tihe, glasne . . . pesmi, za mrzle pa še ne vemo. Zakaj bi bila »usoda« žalostna? Drevesa dobe vendar spomladi novo listje, odpadlo listje pa se spremeni v zemljo, kar je naravni razvoj, ne pa »žalostna« usoda. Drugače pa motiv ni slabo zajet in bi se dalo z njim kaj napraviti., Torej le še kaj, pa manj »žalostnega«!
Fr. Broman, Stražišo, Labirint je dobro reden, račun pa ne, ker so je vrinila mala pomota, ki jo boste po'rešitvah v tej številki lahko sami popravili.
J. Potlvršaik, Sv. Martin na Pohorja.
Rešitve so povsem v redu, tafeo pri labirintu kakor pri računu. Ali je bilo zelo težavno?
Kupec: »Hlače so mi dosti prevelike.« Žid: »Nič zato, napravite si vozel, pa
je vse v redu.«