Poštnim plačana v gotovini V Lfublfani, sreda 30. novembra 1938 III 1. december - 20 letnica Ljubljana, 30. navembra. Jutri praznuje vsa Jugoslavija 20 letnico, kar so se Srbi, Hrvati in Slovenci združili po zrelem premisleku in samostojni odločitvi v eno svobodno _ državo pod žezlom vladarske rodbine Karadjordjevičev. V teh dvajsetih le* tih je naša država prestala hude zunanje in notranje skušnje. Kar je doživela država hudega, ni zakrivilo ljudstvo, ki prebiva v njej, marveč nesposobni in sebični politiki. Tega se ob 20 letnici zavedamo zlasti Slovenci, ki pa zaradi tega nismo nič manj hvaležni Bogu, da je dal večini našega naroda učakati ta jubilej v lastni državi. Naše veselje je še posebno veliko, saj se zavedamo, da je slovensko ozemlje v Jugoslavijo tisto, ki je bilo v zadnjih 20 letih največkrat in najbolj ogroženo. Ta zavest in izpostavljenost naše zemlje nam narekuje ljubezen. in zvestobo do države ter voljo, da bodi ta država,ki je v enaki meri slovenska, hrvatska in srbska, urejena tako, da bodo ljudstva, ki prebivajo v njej, še bolj strnjeno, še bolj srečno in še z močnejšo državno zavestjo gledala v bodočnost, pričakovala novih jubilejev in novih bojev, pod vodstvom svojega vladarja in njegovih modrih pomočnikov. Da je ta volja in zavest globoka in resnična, bo vsa Jugoslavija, zlasti pa slovenski narod izpovedal ne le prvega, marveč tudi enajstega decembra. Jutri ob 20 bo preteklo 20 let, kar je bilo v Belgradu pri regentu Aleksandru sprejeto odposlanstvo Narodnega veča Srbov, Hrvatov in Slovencev v posebni slavnostni avdienci, kateri so prisostvovali Stojan Protič, Ljuba Jovanovič ter Vojvoda Mišič. Regenta je pozdravil podpredsednik Veča dr. Pavelič in prebral spomenico, s katero je za vedno proglašeno državno zedinjenje kraljevin Srbije in Črne gore ter države Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spomenica, ki so jo prebrali regentu Aleksandru, pravi med drugim: Opirajoč se na veliko načelo demokracije, ki zahteva, naj vsak narod sam odloča o svoji usodi, so ti narodi izjavili že v objavi Narodnega veča z 19. oktobra, da želijo in hočejo zediniti se v enotno narodno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki bi obsegala vse sklenjeno ozemlje Jugoslovanov. Da se to zgodi, je Narodno veče izbralo svoje odposlanstvo, da sporoči ta sklep uradno in v svečani obliki regentu. Sklep Narodnega veča je ta, da naj izvaja vladarsko oblast na vsem ozemlju enotne države Slovencev, Hrvatov in Srbov kralj Peter, oziroma v njegovem imenu regent Aleksander. V sporazumu z dotedanjo srbsko vlado naj se ustvari enotna parlamentarna vlada, katere odgovornost bo določena po modernih parlamentarnih načelih. Čim prej naj se sestane ustavotvorna skupščina, da bo ustavnost in odgovornost vlade pred parlamentom prišla do popolnega izraza. Do tedaj naj ostanejo v veljavi vse trenutne avtonomne upravne ustanove. V tem prehodnem času je treba ustvariti pogoje za končno organizacijo države. Vlada naj pripravi volitev ustavotvorne skupščine po načelu splošne, enake, tajne, neposredne in proporcionalne volivne pravice. Narodno veče ugotavlja v tem zgodovinskem trenutku z veliko žalostjo, da so dragoceni deli našega ozemlja zasedeni po oddelkih kraljevine Italije. Narodno veče ni pripravljeno priznati nobenega dogovora, tudi londonskega pakta ne, po katerem bi bili prisiljeni v nasprotju z narodnim načelom in nasprotju samoodločevanja odstopiti del našega ljudstva tuji državi Narodno veče pričakuje, da se bo regent z vsem ljudstvom zavzel za to, da bodo končne meje naše države urejene v skladu z narodnimi mejami in z načelom o samoodločanju narodov, katerega je slovesno razglasil predsednik Združenih držav in so ga priznale vse zavezniške države. Na to spomenico je regent' Aleksander imel daljši govor, v katerem je med drugim dejal, da v imenu kralja Petra I. razglaša zedinjenje Srbije z deželami neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. To dejanje je najlepše plačilo za vse žrtve in trpljenje. Regent Aleksander je dejal nadalje: »Morem zagotoviti vas in Narodno veče, morem zagotoviti vse vaše in vse moje brate Slovence, Hrvate in Srbe, katerih voljo in misel predstavljate, da hočem jaz in moja vlada z vsem, kar predstavlja Srbija in njen narod, vedno in povsod delovati samo z globoko, neomajno ljubeznijo bratskega srca nasproti vsem svetinjam, ki so drage duši onih, v katerih imenu ste prišli k meni. Jaz hočem biti kralj samo svobodnim državljanom države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ostati hočem vedno zvest vsem ustavnim, parlamentarnim in široko demokratskim načelom, zasnovanim na splošni volivni pravici. Zato vas, gospodje odposlanci, prosim, da mojo vladarsko izjavo in pozdrav nesete svojim ljubim bratom po naši svobodni in zedinjeni Jugoslaviji. Živel narod slovenski, hrvatski, srbski! Naj bo za vse fase srečno in slavno naše kraljestvo Slovencev, Hrvatov in Srbov!« * * * Tako je bilo uradno izvedeno zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v svobodno državo Jugoslavijo, dogodek, na katerega se je slovenski narod pripravljal od majniške deklaracije spomladi 1917 dalje pod vodstvom dr. Janeza Evangelista Kreka in dr. Antona Korošca. Dr. Korošec se je prav ta večer pripeljal iz tujine, kjer se je Jugoslavije K vsemi silami boril za ohranitev nedotakljivosti slovenskega ozemlja, nato pa takoj začel boj za pravice svojega ljudstva v novi svobodni državi. Vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi so zgodovinski dogodek prvega decembra pozdravili z velikim in nedeljenim navdušenjem. Slovenska narodna vlada v Ljubljani je po svojih zastopnikih poslala vdanostno izjavo novemu vladarju. Zastopnika največje slovenske politične stranke, slovenske ljudske stranke, dr. Brejc in dr. Izidor Cankar sta v imenu vodilne slovenske politične organizacije nesla pozdrave regentu princu Aleksandru. Pokojni nadškof Jeglič, ki je bil duhovni voditelj slovenskega ljudstva v osvobodilnem gibanju, je določil, da bodi 1. december cerkveni praznik prve vrste. Namesto pridige pri slovesni službi božji pa je duhovščina ob prvem praznovanju po škofovi zapovedi prebrala s prižnice spomenico Narodnega veča in odgovor regenta Aleksandra. Tako je bilo ob 1. decembru pred 20 leti. Poloinke za obnovitev naročnine so priložene celotni nakladi današnjega »Slov. doma«. Prosimo, da se jih takoj poslužijo vsi, ki jim je konec novembra iztekla plačana naročnina ali imajo kaj zaostanka. Štev. položnice 10.505. Vesti 30. novembra Glavni tajnik Kominterne Dimitrov je včeraj dopotoval v Pariz, kakor poročajo italijanski listi. Dimitrov naj bi osebno vodil levičarsko revolucionarno gibanje v Franciji. Belgijska vlada je na včerajšnji seji sklenila, da izstopi iz odbora za nevmešavanje, da bo poslala svojega zastopnika k nacionalistični vladi, da bo skušala doseči pri Angliji in Franciji, da bi posredovali za mir v Španiji in da bo zagovarjala misel o ustanovitvi mednarodnega odbora za preskrbo Španije z živežem. Vse te sklepe je odobrila tudi poslanska zbornica z veliko večino. Vsem redovnikom in redovnicam je treba vzeti francosko državljanstvo in jih izgnati iz Francije, piše v eni zadnjih številk »Populairec, uradno glasilo francoskih socialistov," ki »uradno-ne v Franciji, ne pri nas niso proti veri, kakor trdijo njihovi voditelji. Češkoslovaška vlada je sklenila odpravitkveč svojih poslaništev in konzulatov v tujini. Pri nas bodo odpravili češkoslovaške konzulate v Sarajevu, Skoplju in Dubrovniku, in sicer s 1. januarjem. Bolgarski kralj Boris je včeraj sprejel našega novega vojaškega odposlanca v Sofiji, polkovnika Dujiča. V čast balkanskih štabnih načelnikov je včeraj grško vojno ministrstvo priredilo slovesno kosilo, na katerem je govoril načelnik grškega generalnega štaba Papagoe, ki je dejal, da temelji varnost balkanskih držav na skupnosti balkanskih vojska in da bo ta skupnost šele prav utrdila mir. Novinarski koncert Sodelovali bodo: gc. Bravničarjeva, Heybalovn, Jerajeva. Kogejeva, Majdičeva, g. Šimenc, vojaška godba in pevski zbor Grafiko Po koncertu družabni večer z dvema godbama 1. decembra ob 8 na Taboru w ^ up .......... Voditelj razbite francoske ljudske fronte Leon Blum se je rodil v Bolgariji in je Jud nemškega porekla. Prejšnje njegovo ime je bilo Karfunkel-»tein. Tako ugotavlja francosko časopisje, ki navaja v dokaz za te trditve pisanje bolgarskega dnevnika »Zora«. Ta je Bluma pozdravil kot »sina Bolgarije, ki gotovo ne bo na svojo domovino pozabil«. To je bilo leta 1935, ko je bil Blum izvoljen za predsednika francoske socialistične stranke. Nogometno tekmo med Holandijo in Nemčijo je prepovedal župan v Rotterdamu, češ da bi pri tekmi prišlo do demonstracij proti Nemčiji, ker je v Rotterdamu veliko Judov in levičarjev. Tekma bi morala biti 11. decembra. Nov načrt za naselitev nemških Judov je izdelal avstrijski industrijec Artur Fufler in ga predložil mednarodnemu judovskemu odboru v Londonu. Po tem načrtu naj bi ustanovili delniško družbo, ki bi za posamezne države, katere bi sc hotele iznebiti svojih Judov, kupovala zemljo v nenaseljenih pokrajinah, kamor bi potem pošiljali Jude. Ta načrt je baje odobrila tudi nemška vlada. V morje j© padlo ameriško potniško letalo. ki vzdržuje zvezo med San Franciscom in Južno Ameriko. 11 potnikov je našlo smrt. Nesrečo je zakrivil vihar. Sovjetsko časopisje pozdravlja spremembo v poljski zunanji politiki in pravi, da se je začela sedaj doba sodelovanja med Poljsko in med sovjetsko Rusijo. 1. december v Belgradu Bolgrad, 30. nov. m. V Belgradu se vneto pripravljajo na jutrišnji državni praznik, ki ga bodo proslavili kar najslovesneje. Dopoldne bodo po vseh cerkvah in molilnicah zahvalne službe božje, vsa kulturna in narodno obrambna društva pa bodo priredila slavnostne akademije. Na predvečer, kakor tudi na sam praznik'1. decembra bo vojaštvo priredilo veliko baklado. Radičev sin proti dr. Mačku Zagreb, 30. nov. m. Včeraj se je mudil v Tre-barjevem sin pokojnega Stepana Radiča, Vladimir Radič ter je s svojo ženo Marijo in sinom Stepanom položil venec na spomenik bratov Radičev. Pri tej priliki se je Vladimir Radič sestal tudi e tamkajšnjimi kmeti ter z njimi govoril o političnem položaju. Tukajšnji krogi zatrjujejo, da bo Vladimir Radič v prihodnji številki svojega lista »Narodni vak dal navodilo svojim pristašem glede zadržanja pri decembrskih volitvah. Kakor znano, Vladimir Radič ne odobrava politike sedanjega vodstva tako imenovanega hrvaškega narodnesa gibanja, ki ga vodi dr. MačeV Bela Krajina je in bo slovenska Veličastne manifestacije vodtteliu dr. Korošcu v Crnomlu Črnomelj, 30. nov. Predvčerajšnjim ob 14 je dopotoval v Črnomelj notranji minister dr. Anton Korošec v spremstvu banskega svetnika Vebleta in inž. Avseca iz Novega mesta, kjer je prisostvoval velikemu manifestacijskemu zborovanju JRZ. Sprejema so se udeležili črnomeljski župan, župani iz črnomeljske okolice, predsednik krajevne JRZ Papež, poslanski kandidat za črnomeljski okraj dr. Koce, namestnik Nemanič, zastopniki vseh oblasti in uradov, učiteljstvo in množica pristašev JRZ. Ves Črnomelj je imel za to priliko svečano lice. Povsod so visele državne zastave. Ko je minister dr. Korošec izstopil iz avtomobila, je množica klicala: Živel slovenski voditelj dr. Korošec! Minister dr. Korošec se je pozdravii z vsemi prisotnimi. Medtem so ga dekleta obsula s cvetjem. Nato se je uredil dolg sprevod. Na čelu sprevoda je stopala godba, nato pa dr. Korošec s kandidatom dr. Kocetom in ostalimi prvaki JRZ. Za njima .ie stopalo številno meščanstvo in mladina JRŽ, ki je vso pot od posojilnice do hiše meščanske šole v*klikala Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, ministru dr. Korošcu, kandidatu dr. Kocetu, slovenski Beli krajini in Jugoslaviji. Čeprav je bil dež, je prišlo na to manifestacijsko zborovanje v Črnomelj toliko ljudi, da niso mogli vsi v prostrano dvorano meščanske šole. Dvakrat večja množica, kakor je bila v dvorani, je ostala na dvorišču šole in po zvočnikih poslušala govore. V dvorani in na dvorišču meščanske šole je bilo več ko 4000 ljudi. Dr. Korošec je imel daljši govor o notranjem in zunanjem političnem položaju. Govor dr.. Korošca je bil pogostokrat ustavljen z dolgotrajnimi in navdušenimi vzkliki kralju Petru, knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in voditelju Slovencev dr. Korošcu. Za dr. Korošcem je govoril kandidat dr. Jure Koce. Uspele volivne konference in manifestacij-ska zborovanja, ki jih neutrudno prireja dr. Korošec po vsej Sloveniji, so najboljši dokaz, da se je slovenski narod strnil v goste vrste JRZ. Predvčerajšnja uspela zborovanja v Novem mestu in Črnomlju pa prav tako dokazujejo, da je vsa Dolenjska z Belo kraiino isteera mišljenja kakor ostali deli Slovenija Levičarska splošna stavka v Franciji in Parizu se ni posrečila Pariz, 30. novembra, o. Sodeč po prvih jutranjih vesteh iz Pariza se stavka, ki jo je na pobudo komunistov razglasila levičarska Glavna delavska zveza, v glavnem ni posrečila, ker poteka življenje in promet v prestolnici ter v industrijskih pokrajinah skoraj normalno. Vzrok za to je v dejstvu, da večina delavstva ne odobrava stavke, ki ima docela političen značaj in naj bi pomagala vreči Daladierovo vlado ter ustaviti njeno delo za obnovitev Francije. Drugi razlog pa je v odločnih ukrepih vlade, ki je pripravila vse potrebno, da stavko onemogoči. Socialistična stranka je za danes dopoldne sklicala svoje poslance na sejo v zbornico, da obsodijo predsednika vlade in njegovo politiko ter njegove ukrepe. Predsednik Daladier pa je včeraj dal tisku poročilo, v katerem pravi, da je uredba o rekviziciji prometnih in javnih ustanov ter o mobilizaciji uslužbencev docela zakonita in jo je sprejela 6. junija 1936 prva vlada ljudske fronte, kateri je predsedoval Blum, ki danes razglaša te ukrepe za nezakonite, ker jih pač ni izdal on. Vsi vladni ukrepi za ohranitev miru in omogočanje normalnega prometa ter življenja so bili izvedeni že sinoči brez najmanjšega upora s katerekoli strani. Rekvizicija prometnih sredstev in ustanov, ki služijo javnosti, je bila izvedena v redu. Policijski oddelki in mobilna garda so sinoči zasedli vsa važnejša prometna križišča,- po- Mussolini in grof v London da vrneta obisk angleških ministrov v Rim Rim, 30. nov o. Iz poučenih virov poročajo, da bosta predsednik italijanske vlade Mussolini in grof Ciano uradno obiskala Anglijo, najbrž že konec januarja, da vrneta obisk angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanje-gt ministra lorda Halifaxa, ki bosta dopotovala v Rim 10. januarja. Ta obisk naj potrdi začetek nove dobe v sodelovanju med Italijo in Anglijo. Rim, 30. nov. o. Novi francoski poslanik v Rimu, Francois Poncet, je včeraj bil sprejet pri Dr. Hacha - novi predsednik češkoslovaške republike Praga, 30. novembra, m. Na današnji skupni seji češkoslovaškega narodnega predstavništva bo soglasno izvoljen za novega predsednika republike dr. Hacha, predsednik najvišjega češkoslovaškega upravnega sodišča. Dr. Hacha se je včeraj z gin-ljivim govorom poslovil od svojega uradništva, Atentati proti Judom po Romuniji Bukarešta, 30. nov. o. Zadnje dni je prišlo po vsej Romuniji do številnih nasilnih dejanj in atentatov, ki so zahtevali veliko žrtev. Nasilja staje podzemske železnice, avtobusov, cestne železnice, garaže, elektrarne, signalne kabine, plinarno, vodovod itd. Ob vseh glavnih cestah, ki drže iz okolice v mesto, so na mestni meji pripravljeni močni oddelki vojske s tanki in motoriziranimi enotami, da pohite takoj na pomoč policiji in mobilni gardi, če bi to bilo potrebno. Povsod je pripravljena za pomoč policiji vojska. Vsi prefekti so dobili izredna polnomočja, da neposlušno uradništvo lahko na mestu kaznujejo z najhujšimi kaznimi. Glavna delavska zveza je zaradi odločnih ukrepov vlade odpovedala vsa javna in demonstrativna zborovanja, ki bi morala biti danes v Parizu. Železniški promet med Parizom in okolico poteka v redu, čeprav v zmanjšanem obsegu, ker se železničarska strokovna zveza ni pokorila sklepu svoje centrale. Prav tako vozita podzemska in cestna železnica ter poslujejo vse avtobusne proge v mestu. Zveza taksijev je včeraj sklenila, da njeni člani ne bodo stavkali. Osrednji živilski trg v Parizu je odprt in je blago prišlo tja v redu. Vodovod, plinarna in elektrarna poslujejo kakor navadno, ravno tako tudi pošta in radio. Vsi hoteli, restavracije, gledališča, kinematografi, trgovine, blagovnice in trafike so odprte. Kljub sklepu učiteljske strokovne zveze, da bo stavkala, so bile šolo odprte in se vrši v njih roden pouk. C*ano bosta potovala predsedniku vlade Mussoliniju in se z njim pol ure razgovarjal. Razgovora sc je udeležil tudi zunanji minister grof Ciano. Domnevajo, da so razgovori veljali vprašanju, kako bi Francija in Italija uveljavili sporazum, ki sta ga v januarju 1935 podpisala predsednik tedanje francoske vlade g. Laval in Mussolini. Obisk francoskega poslanika pri Mussoliniju je vzbudil v vseh političnih krogih veliko pozornost. nato pa je imel več sestankov s predsednikom vlade generalom Syrovyin in predsednikom stranke^ narodnega edinstva Beranom. V zvezi % današnjimi volitvami novega predsednika republike je bilo včeraj upokojeno vse osebje civilne in vojaške hiše predsedništva republike. imajo ost proti Judom in proti tistim, ki jih s svojim ugledom in vplivom varujejo. Domnevajo, da organizira atentate razpuščena Železna garda, katere glavni namen je bil rešiti romunsko ljudstvo iz krempljev judovskih oderuhov. Domnevajo, da eo člani te razpuščene politične organizacije odgovorni za atentat v gledališču v Temešvaru, kjer so med predstavo vrgli eno bombo na oder, drugo med gledalce, kar je povzročilo strašno zmedo. V gledališču je gostovala neka judovska igralska skupina iz Litve. Zaradi atentata je bilo večje število ljudi ubitih, še več pa ranjenih. Koliko — ne ve nihče natančno. Zaradi zadnjih atentatov v Temešvaru in Clu-ju je zavladala po vsej Romuniji velika vznemirjenost. Sno&i sta bila sprejeta pri kralju notranji minister Arman Calinescu in prefekt Bukarešte, general Marinescu. Policija je po vsej državi uvedla najstrožjo preiskavo ter je v zvezi z atentati aretirala veliko število ljudi, ki so bili sumljivi. Včeraj je objaviia tudi uradno poročilo, v katerem pravi, da je atentat v gledališču v Temešvaru zahteval tri smrtne žrtve, 11 pa je bilo težko ranjenih. Dobro obveščeni krogi pa zatrjujejo, da je število mrtvih in ranjenih mnogo večje, kar dokazuje tudi dejstvo, da so včeraj popoldne v Temešvaru pokopali štiri osebe, ki so bile tudi pri predstavi v gledališču, kjer je bil izvršen atentat. V bolnišnici je umrl glavni tajnik cionistične organizacije Hirsčh, kateremu so mo- Irali odrezati nogo, njegova žena pa je umrla že takoj v gledališču. ‘ Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Izseljenski teden: Propadajoče slovenstvo v Ameriki Največ našega izseljenstva *o do sedaj sprejemale Združene Ameriške države, kjer je naših ro-jakov okrog 300.000, ki so s svojini organizacijskim in kulturnim delom postavili močne temelje pri delu za narodno ohranitev ameriške Slovenije. V drugih državah severne Amerike pa je naša kri zapisana narodni smrti, ki bi ja moglo preprečiti samo dobro organizirano in načrtno delo iz domovine. V Kanado so se začeli naši rojaki naseljevati največ po,tem, ko so začele zaradi krize Združene države zapirati vrata doseljevanju. Mnogo jih je odilo v Kanado s tihim upanjem, da bodo ob kakšni priliki na kakršenkoli način prišli ali pa ae vtihotapili iz Kanade v Združene države. Ta upanja se ob čuječnosti obmejnih organov Združenih držav niso posrečila. Danes se sme vseliti v Kanado samo tista družina, ki pošlje v Kanado 1000 dolarjev in kupi za ta denar farmo. Šele potem dobi dovoljenje za vselitev. Danes, imamo v Kanadi okrog 20.000 Slovencev, raztresenih po vsem ogromnem ozemlju Kanade 9,656.970 kma. Pri tej raztresenosti po vsem tem ogromnem ozemlju tarej ni čudno, če med Slovenci v Kanadi nimamo organizacij in narodnostne skupnosti. Sorazmerno še najgostejše so naši ljudje naseljeni v južnih predelih Kanade, (v . provincah severno od Michiganskih jezer), v južnem delu province tjuebec (v okolici Montreal, Noranda) in v južnem delu province Ontario (v okolici mest! Schumacher, Kirkland Lake, Arthur, Sudbury, Toronto, Welland, Port Cojbam, Hamilton). Manj je Slovencev v provinci Manitoba (Winnipeg, The Pas) in nekaj malega v provinci Yukon. Gostejša pa so naselja naših izseljencev zopet v zapadnih provincah: Saskatchevan (Blat-■vvorth, Regina), Alberta (Edmonton, Drumheller, Calgary, Mountain) in v British Columbia (Vancouver, Nanaimo, Britania Beach, Blakeburn, Prince-ton, Rossland, Ladner, Nelson, Stewart). V teh južnih kanadskih provincah se ob pomanjkanju tamkajšnjih organizacij Uveljavlja zavarovalno in delno tudi kulturno delovanje slovenskih osrednjih organizacij iz Združenih držav ki pa imajo tu več izgube kot dobička (predvsem »Slovenska narodna podporna jednota« in »Kranjsko-slovenska katoliška podporna jednota«, ki imata med našimi rojaki v južnih predelih Kanade okrog 100 podružnic). Neke osrednje slovenske organizacije v Kanadi, ki bi skrbela za kulturne potrebe slovenskih izseljencev v Kanadi in jim morda nudila tudi gospodarsko pomoč, ni. Tu in tam životari v krajih z več- ■ jim številom naših ljudi kako pevsko, dramatično ali prosvetno društvo, ki pa ne obetajo nekaj več- jega. Mnogo večjo organiziranost imajo Hrvati, ki imajo v Kanadi tri večje oArednje prosvetne organizacije, in Srbi, ki imajo tudi svojo osrednjo prosvetno organizacijo. Pripomniti pa je, da eo v Kanadi od Jugoslovanov daleč najmočnejše zastopani Hrvati. Najbolje se naši ljudje uveljavljajo v Kanadi kot poljski delavci in mali obrtniki, ki žive še najboljše in je za njimi ie največje povpraševanje, kar je pri poljedelskem značaju Kanade popolnoma razumljivo. Delo v slabo razviti industriji in v rudnikih je torazmerno slabo plačano in je Slovencem sploh težko dostopno, ker imajo tu prednost Francozi in Angleži. Kanada torej ne nudi in ne bo nudila našim rojakom dobrega zaslužka po tovarnah, da bi se mogli po nekaj letih trudapol-nega dela (kakor do sedaj iz Združenih držav) vrniti z dovoljnimi prihranki za starost v domovino, v Kanadi ima naš izseljenec bodočnost eamo kot resničen kolonist-poljedelec in mu kot takemu zemlje ne bo primanjkovalo (pri 9,656.970 km2 površine je samo 9,658.000 prebivalcev 1. 1928, relativna gostota torej 1), kot resničnemu kolonistu pa je njegova narodnost zapisana gotovi smrti in je asimilacija nujna. Narodnostno delo v Kanadi po-menja torej reševanje umirajočega, in za Slovence je tudi to delo ogromnega pomena v bodočnosti. Okrog 1500 je slovenskih in jugoslovanskih izseljencev tudi v Aljaski (politično spada pod Združene države), kamor eo se selili predvsem iz Združenih držav, toda za njimi ni nobenega sledu. Edino svojci bi mogli imenovati kakega našega rojaka, sicer pa z našimi izseljenci v Alaski ne vzdržuje narodnostnih zvez nobena organizacija. Prav tako je tudi z našimi slovenskimi in jugoslovanskimi rojaki v Mehiki. Nc poznamo niti njihovega števila. Domovina z njimi ne vzdržuje nobenih zvez. Zapisani so torej sigurni narodni smrti in tamkajšnji asimilaciji. Naše politično zastopstvo v Kanadi, pri katerem moremo iskati pojasnil in drugo, je Royal Yu-goslav Onsulate General; 1440 St. Ca th e rine Street, West, —- Montreal, Quebec, Canada (Generalni konzul: Milivoje M. Naumovič, ki je dal v letošnjem letu 5000 dolarjev za nakup slovenskih knjig našim izseljencem). Med kanadskimi Slovenci deluje tudi slovenski frančiškan iz Združenih držav: P. Bernard Ambrožič, P. O. Box 608, Lem on t, 111., USA. Naše zastopstvo v Mehiki: Consuiat du royau-me Yougoslave, Mexico, Mexico (častni konzul: Augustin Legorreta Jr) Consuiat du royaume Yougoslave, Hermosillo (Sonora), Mexico, (Častni konzulat). Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 30. novembra. Pusto, megleno vreme traja tudi še danes. Zadnje dni pa se je v Ljubljani kljub čmernemu vromenu javno življenje precej razmahnilo. Več stvari je, ki so zdaj zaspano mesto razživile. Volitve so blizu Vsaka stvar se počasi spravi v tok. Skraja se nekaj časa govori o novi zadevi, potem zanimanje zanjo za nekaj časa spet splahne, pa ne za dolgo. Ista je bila z volitvami, ki jih je vlada dr. Milana Stojadinoviča razpisala za letošnji 11. december. Sprva le vse govorilo o njih, pozneje so se duhovi nekoliko pomirili, zadnje čase pa so spet oživeli, kar pa tudi ni prav nič čudno, saj so stranke z veliko propagando dosegle, da so se množice spet zdramile. Zdaj že povsod naletite na razne brošure, letake in lepake, povsod so v teku vo-livni shodi, govorniki prihajajo in odhajajo. Ljudje se pogovarjajo, delajo prognoze, poskušajo drug drugega prepričati, da imajo prav. V Ljubljani zdaj že skoraj ne slišite več drugega govorjenja kol o volitvah. Tudi nasprotniki sedanjega režima so se že unesli, tako da niti za hip ne dvomijo o tem, kdo bo na teh volitvah zmagal in za kom stoji ves slovenski narod, ki bo enajstega decembra oddal svoje glasove dr. Antonu Korošcu, velikemu sodelavcu modrega politika dr. Stojadinoviča. Proslava 1. decembra bo letos v našem mestu posebno veličastna, saj bomo hkrati tudi praznovali dvajsetletnico zedinjenja. Že ob pol šestih zvečer se bodo jutri zvečer začela zbirati društva in organizacije. Razveseljivo je dejstvo, da bodo tokrat pri proslavi sodelovale organizacije ne glede na svojo pripadnost in politično usmerjenost. Ob šestih zvečer bo sprevod, ki se bo združil z vojaškim, odšel pred magistrat, kjer bo slavnostni nagovor. V sprevodu bodo udeleženci nosili bakle. Da bo slovesnost še večja, bodo v mestu vse hiše svečano razsvetljene in okrašene z zastavami. Pri proslavi pa bodo sodelovale tudi razne godbe. Pohitite na razstavo Boiidarja Jakca I Razstava velikega slovenskega umetnika, dolenjskega rojaka Božidarja Jakca, bo odprta le še danes, 30. novembra, In jutri, 1. decembra. Takega obiska kakor ga je bila deležna ta razstava, pri nas zlepa še ni bila katera. Doslej si jo je ogledalo že skoraj tri tisoč oseb. Kdor noče zamuditi odlične prilike, da si ogleda in morda tudi nakupi (Jakac je do zdaj prodal že precej svojih del) slike trajne vrednosti, dela iz Jakčevih zadnjih dveh let, ta naj se podviza, da ne bo prepozen. Razstava je dnevno odprta od 9 zjutraj pa do mraka (brez opoldanskega odmora je) v Jakopičevem paviljonu v Tivoliju. Včeraj je razstavo obiskal tudi ban dr. Natlačen z gospo in vseučiliškim prof. dr. Slavičem. Jutri, na zadnji dan razstave, bo imel ob pol 12 slikar sam vodstvo po razstavi, nakar ljubitelje umetnosti opozarjamo. Novinarski koncert ta tradicionalna vsakoletna prireditev, bo jutri zvečer spet privabila Ljubljančane na vesel večer. Za letos so časnikarji organizirali prav pester in lep umetniški program, pri katerem sodelujejo vidne osebnosti iz našega glasbenega sveta. Reševalna postaja in bolnišnfca čez noč ne kažeta velikega prometa. Reševalci so vsega skupaj od včeraj posegli v dogodke devetkrat, v bolnišnico pa so pripeljali »navadne« bolnike z notranjimi boleznimi. Zgodi se, da kakšen dan tudi v tem pogledu vlada v našem mestu precejšnje zatišje, s katerim smo seveda vsi zadovoljni. sr o- ^ ♦ lUo rv V-- •' * * — « ^ s ■ ■ v ■ ■ v : , t .. N A • . s *■ ■V'- ^ V v y . . . ■ % ‘v k s .. ,•*■> ' .* ''-i x w l"v'> ,* o' V k. rt v a ^ s. * s ■ *. \ \f ■ v. 7 * V />, V. V . * ^ ^ r ' * j, ’ > fc O * . . ' K ** «v 0 • * . * * a, . Na polfclfi sicer danes nimajo ničesar posebnega. Oblasti zasledujejo zaradi raznih policijskih prestopkov več oseb. Z dežele, zlasti iz radovljiške okolice, so bile javljene številne tatvine. Tatovi so se tam specializirali na kolesa. To prevozno sredstvo je dolgoprstim prijateljem vsega tujega, kakor je videti, Se prav posebno pri srcu. Največji slovenski denarni zavod Mestna hranilnica ljubljanska Lastne rezerve nad Din 26,000.000*— Vse vloge izplačljive brez omejitve! Dovoljuje posojila proti vknjižbi. ♦ Za vse obveze hranilnice jamči Mestna obilna ljubljanska. Filmi »Metropola« (Kino Matica). Ta film znanega režiserja Franka Borzageja nam pokaže, kaj se prav za prav še vedno da iztisniti iz bledega neizrazitega scenarija. Dobro režirani prizori gledalca dolgo časa držo v napetosti — skoraj do konca, ko je treba okusu ameriške množice napraviti (najbrž po >domislici« kakšnega mogočnika te filmske družbe) abotno licenco. V hudem pretepu za »pravično stvar« opazujemo na koncu revijo ameriških bokserjev z Deinseyem na čelu. Boj med dvema skupinama šoferjev je prikazan dokaj naivno in otročje, tudi humor je nekam ameriško puhel. Zato pa nam igra Spencerja Tra-cyia in Louise Rainerjeve pokaže, kaj zmorejo veliki giralcl, Čeprav jim naprtijo revne vloge. Oba Nimam miru, moram dati v javnost. Kupil sem zimsko suknjo in obleko, pomislite, oboje me ie stalo samo Din 780-—, nad vse sem zadovoljen, kaj mislite kje? HNvnann ‘aisod snavid IJ.OU ta* diofonije prav svojemu »ljudskemu prejemniku«, ki ga more v resnici kupiti sleherni Nemec. Zato pa je država sama mnogo žrtvovala. Znano je, da je vtsa nemška industrija bila primorana sodelovati brez dobičkov pri izdelavi ljudskega prejemnika. Mnogo je pa država žrtvovala tudi iz svojega. dejanja bežal proti Mariboru. Ko pa je prišel na dravsko brv, je obupal ter se pognal čez ograjo v vodo in utonil. Njegov skok je opazoval sodni uradnik Golob, ki se je prav t.edaj vračal domov, vendar nni ni mogel samomora preprečiti. Knap se je po skoku v vodo še pokazal na površju reke, hip nato pa so ga valovi pogoltnili. Golob je že snoči prijavil na policiji ta dogodek, vendar se ni dalo ugotoviti ime neznanega samomorilca. Danes pa ni bilo Knapa niti na delo, niti ga niso našli doma. Ker se opis, ki ga je podal Golob o neznancu, strinja s Knapovo zunanjostjo, je nedvomno, da si je v obupu zaradi nepremisiienega dejanja končai življenje. Obsojeni cerkveni roparji Maribor, 29. nov. Kakor smo v današnjem »Slov. domu« že poročali, so se zagovarjali danes dopoldne pred malim okrož. senatom v Mariboru rokovnjači iz Slovenskih goric, ki so bili obtoženi tudi dveh cerkvenih ropov, v župni cerkvi na Polenšaku in pri Sv. Miklavžu v Slov. goricah. Pri razpravi so odločno zanikali vlom pri Sv. Miklavžu, katerega naj bi izvršili Grašič in brata Anton in Martin Tomažič. Pri razpravi je prišlo potem do zanimivega dokaznega postopanja, ki pa ni prinesel pričakovanega rezultata. Na ukradeni monatranci so našli odtise tujih prstov, ki jih je takrat dak-tiloskop posnel. Sodišče je poklicalo danes k razpravi policijskega daktiloskopa g. Grobina, da vzame od vseh treh osumljencev prstne odtise ter jih primerja z odtisom, najdenim na mon-štranci. Izkazalo se je, da odtis na monštranci ne odgovarja prstom teh osumljencev. Zaradi tega sta bila brata Anton in Martin Tomažič tudi oproščena. Ostale sodbe so izpadle sledeče: Franc Grašič je dobil 4 leta robijo in 4 leta izgube častnih pravic; Martin Zidarič je dobil 2 leti robi j e in 3 leta izgube častnih pravic; Anton Zemljič 6 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic, Franc Zemljič 1 mesec strogega zapora; trgovec Ivan Černezlo pa 8 mesecev strogega zapora, 1000 din denarne globe ali nadaljnjih 17 dni zapora ter 2 leti izgube častnih pravic. ZARADI OBILNE SNOVI DANES nadaljevanje romana >Sadovi zemlje« ni moglo iziti. Naj nam cenjeni naročniki opreste. — Jutri zaradi državnega praznika naš list ne bo izšel. — Prihodnja številka bo izšla v petek. Že tretja pošiljka zimskih sukenj, sedaj po znižanih cenah, od cenenih do najfinejžih TIVAR OBLEKE NASPROTI GLAVNE POŠTE. U00UANA Od tu in tam O velikih dejanjih in uspehih sedanj« vlade govorijo statistični podatki iz raznih vrst jugoslovanskega gospodarstva. JRZ je izdala te dni že peti volivni lepak, na katerem so tudi sledeče številke, v katerih je obsežena primerjava med letom 1938. in 1. 1934., ko so 3)111 na vladi še diktatorji. Številke se glase: hranilnih vlog je bilo 1. 1934. v vsej državi 9,780.000.000, a štiri leta pozneje 11,800.000.000. Narodni dohodek je znašal 1. 1934. 37,500.000.000, a letos 47,500.000.000 din. Vrednost državne trgovine: 1. 1934. 2.500.000.000, letos 4,500.000.000. Izguba v državnem proračunu: 1. 1934. 900,000.000 din, a letos nobene izgube. Prebitek: 1. 1934. nič, 1. 1938. 904,800.000 dinarjev. Vrednost poljedelskih pridelkov: 1. 1934. 18 milijard 600 milijonov dinarjev, a letos 23,890.000.000. Zlato v kleteh Narodne banke: 1. 1934. 1 milijardo dinarjev, a letos 4 milijarde dinarjev. Skupni znesek delavskih mezd: 1. 1934. 3,460.000.000 din, a letos 5,500.000.000. Število zaposlenih delavcev: 1. 1934. 543.566, a letos 760.071. Te številke so tako zgovorne, da se podrejo ob njih vsa zavijanja in natolcevanja nasprotnikov in opozicije. To so dejstva, ki agitirajo za vlado brez besed. Uredbo o samoupravnih hranilnicah jc izdala vlada pred dvema dnevoma. Uredba se nanaša na vse naše občinske hranilnice, katere so se morale v letih denarne krize hudo boriti, da so prebrodile težke čase. Z novo uredbo se zagotavlja tem hranilnicam nemoteno delovanje, predpisujejo jamstva za vloge tako, da bodo mogli tnali vlagatelji sedaj spet z velikim zaupanjem vlagati denar v svoje krajevne zavode, in ti bodo mogli svoj denar spet plodonosneje nalagati v gospodarska podjetja in s tem poživljati naše gospodarstvo. Uredba v nekaterih stvareh omejuje svobodno razpolaganje z naloženim denarjem s strani vodstva hranilnice, ker določa, da smejo odslej te hranilnice dovoljevati posojila na nepremičnine proti vknjižbi, smejo kupovati državne papirje, in tiste papirje, za katere jamči država, podeljevati posojila občinam, ki so hranilnice ustanovile, izposojati denar proti zalogi dragocenosti in drugih vrednostnih stvari itd. Uredba ureja to vprašanje po željah in predlogih samoupravnih hranilnic. Francosko gospodarsko odposlanstvo bo prišlo danes v Belgrad in stopilo v stik z merodajnimi činitelji, da sliši, kakšne želje in zahteve imajo jugoslovanski trgovci, odnosno, kakšne so želje jugoslovanskega trga. Dosedanja trgovinska pogodba s Francijo ne vzbuja posebnega zadovoljstva med našimi gospodarskimi krogi. Francozi bi radi pomnožili izmenjavo blaga med obema državama ter se bodo zaradi tega začela sredi januarja v Parizu trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Francijo za sklenitev nove pogodbe. Gospodarsko odposlanstvo ima torej nalogo, da 6i ogleda teren in potem predlaga svoji vladi stvarne ukrepe. Odposlanstvo se je najprej mudilo v Bukarešti, nato v Sofiji, odkoder pride v Belgrad. Letalski potniški promet v naši državi se je konec preteklega meseca zaključil. Letos se ni dogodila pri nas nobena letalska nesreča. Vseh potnikov je bito 9824, lani 7307, predlanskim pa 6159 Vsako leto uvede »Aeroput« tudi po nekaj novih zvez, v prvi vrsti z letoviškimi kraji. Te zveze so urejene tako, da imajo priključke na inozemske proge. V naslednjih petih letih namerava »Aeroput« tako izpopolniti naš letalski promet, da se bo število preletenih kilometrov podvojilo. Južnosrbski gospodarstveniki, katerih je preko dva tisoč, so v Skoplju na svojem zborovanju soglasno sklenili, da bodo vsi brez izjeme podprli in glasovali pri decembrskih volitvah za seznam predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. Gospodarstveniki poudarjajo, da še nobena vlada od ustanovitve države ni toliko storila za Južno Srbijo, kakor prav sedanja. Ne samo, da so bila tam izpeljana velika javna dela, temveč jo začelo tam cveteti tudi gospodarsko življenje. S tem so bile dane trdne osnove tudi za nagel kulturni razvoj pokrajine. Ženo, Id jga je terorizirala, je ubil Toma Sertič iz Čačinca pri Osijeka. Tomo je bil pohleven mož, s katerim je energična žena postopala precej mačehovsko. Tepla ga je, oklofutala vpričo sosedov, ga grdila in dostikrat celo nagnala iz niše ali pa mu odtrgala jed To je trajalo precej let. Nekega dne pa se je v Tomi zbudil moški ponos. Postavil 6c je po robu svoji ženi. Besna od togote je žena pograbila poleno in začela Tomo mikastiti na vse pretege. Takrat pa se je Tomu posrečilo izviti poleno ženi iz rok in udariti nekajkrat po njeni glavi. Udarci so bili tako hudi, da je žena obležala mrtva. Tomo je dobil pred sodiščem le štirinajst mesecev zapora. Velike trope divjih prašičev ko se pojavile v gozdovih v okolici Djakovn v Slavoniji. V neposredni okolici mesta so gosti gozdovi, a ob njih naselbine. Večina poti od vasi do vasi vodi skozi gozdove. V zadnjih tednih pa so ljudje s strahom opazovali, da so začeli delati veliko škodo na polju divji prašiči. Ko so pa vse sadeže s polja že pospravili, so se začeli prašiči v tropah sprehajati po vaseh in delati škodo. Ponekod so napadli tudi ljudi. Lovci so priredili nekaj pogonov, pobili precej zverjadi, toda ljudje si še vedno ne upajo na prosto. Deset prizadetih vasi je zato sklenilo prirediti velik lov, da bi zatrli te škodljive in nevarne zverine. Sodna razprava o veliki zvodniški aferi v Nevem Sadu se bo kmalu začela. Pred nekaj meseci smo poročali, da je policija odkrila tajno zvodniško hišo, v katero so zahajali številni in »ugledni« novosadski meščani, samski in poročeni. Cim je bila ta nečedna zadeva odkrita, so sledile tudi že tožbe za ločitve zakonov od stran ih prevaranih žen. Policija je takrat prijela trideset oseb, od katerih jih je pridržala štiri. Te bodo morale sedaj odgovarjati pred sodiščem za težke pregrehe. Motorna drezina se je zaletela v avtomobil na železniškem prehodu blizu Sremske Mitroviče. Zaradi goste megle trgovec Pušic, ki se je vozil z avtomobilom, ni opazil bližajoče sc motorne dre-> zine, ki je drvela z veliko brzino. Zapornice so bile odprte, in že je bila nesreča tu. Drezina je od strani sunila avtomobil, da se je trikrat prekucnil in obtičal ob brzojavnem drogu. Vsem štirim potnikom, trgovcu, njegovi ženi, hčerki in šoferju se ni nič hudega zgodilo, le avtomobil se je popolnoma razbil. Dveh razbojnikov «e jc obranil kavarnar v Petrovcu na Mlavi Miloje Petrovič. Zvečer je zaprl lokal in odšel domov. Presenečen je bil, ker je našel vežna vrata odklenjena. Komaj je stopil notri, je že skočil nekdo proti njemu in zamahnil z nožem. K sreči ga je neznanec zadel v roko, nato pa pobegnil. Takoj za tem je Petroviča naskočil drugi razbojnik in mn zadal več vbodov, vendar ne smrtno nevarnih. Močni Petrovič je nazadnje napadalcu le izvil nož iz rok in poklical sosede na ;>onioč. Razbojnika so zvezali, toda svojega pajdaša ni hotel izdati Socialistična zadruga v Mariboru na bobnu Dražba „Prve delavske pekarne" Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Dva popravka: Ni res, da 6c bodo novi liferantf »Prve mariborske delavske pekarne« obrisali nič manj kot za 165.239 din in da bo v resnici ta vsota še dosti večja, ker veliko terjatev ni bilo zavarovanih z vknjižba. Res je, da je bilo premoženje podjetja »Prve mariborske delavske pekarne« sodno oce-; njeno na 839.943 din in da je zemljiško-prometna komisija pri mariborskem sodišču na zahtevo same zdražiteljice zadruge »Delavski dom« razveljavila 6odno dražbo nepremičnine »Prve mariborske delavske pekarne«, ki je torej še lastnica nepremičnin v vrednosti 839.943 din, katere vknjiženi in nevknjiženi dolgovi še daleč ne dosegajo. Pri event. novi dražbi bodo lahko upniki in drugi dražbali do vrednosti sadne cenitve ali čez in bodo lahko prišli na ta način vsi upniki do kritja. Ni res, da je bil predsednik tega pekovskega zadružnega podjetja neki ključavničar, ampak je res, da je predsednik te pekovske zadruge izučen pek, ki ni pobegnil iz Avstrije ob priliki socialističnega puča, ampak je bil leta 1934 izgnan iz Avstrije kot jugoslovanski državljan, enaka kot drugi Jugoslo- vani, ker jim Avstrija kljub dolgoletnemu taroo-šnjemu bivanju ni več dovolila zaposlitve. Za »Prvo mariborsko delavsko pekarno«, r. z. z o. z, v Mariboru, zastopnik: dr. Avgust Reisman. Maribor, 26. nov. Ni res, da je zastopnik podjetja »Prve delavske pekarne« znani advokat in kandidat dr. Reisman presneto malo zaupal lastnemu podjetju, pa je svojo terjatev v znesku 30.000 din zavaroval z vknjižbo. Res je nasprotno, da sem »Prvo delavsko pekarno« zastopal začenši od 19. jan. 1937 naprej radi velikih in kompliciranih tožb v pravdah radi 36.040 din, 40,450 din, 39.900 din, 23.012 din, 14.496 din, zemljeknjižne zadeve 70.000, in v raznih manjših zadevah ter je bila doslej dvajset razprav v prvih in drugih instancah, kar vse sem vadil do majnika 1938 brez zavarovanja, ker sem zavaroval terjatev šele 6. majnika 1938 in je torej res, da sem nasprotno izkazal podjetju kot zastopnik neobičajno veliko zaupanje. Dr. Avgust Reisman. Kai ljudi v časopisu zanima Ljubljana, 30. novembra. V večino naših družin prihaja vsak dan kak časopis. Marsikje so nanj že leta in leta naročeni in so nanj že tako navezani, da kar ne morejo strpeti dneva, ko časopis ne izide. Prva reč zjutraj, ko družinski člani vstanejo, Je vprašanje, če je časopis že prišel. Vse se zažene gledat, vse strmi.pri kavi in pazljivo gleda, če bi bilo kje dobiti kaj zanimivega. Kdor je bolj pozen, pa zjutraj ne utegne prebrati, bere med kosilom. Poučen pa mora biti slednji o vsem, kar je bilo ta dan v časopisju novega. Leta in zanimanje Pri branju pa se pokaže, da imajo vsi ljudje različne interese, da skoraj vsakega zanima kaj drugega. Kljub vsemu pa zapazimo, da imajo posamezne starostne dobe pri izbiri nekaj skupnega. Poglejmo na kratko v neko številnejšo rodbino, pa bomo videli, da je res. Kar z babico začnimo! Ta pride do svojega vsakdanjega branja šele, ko se vsakdanji boj za časopis unese (>daj mi 110 vsaj notranji del, obojega hkratu itak ne moreš brati«, ali pa »čez pol ga pretrgaj«. Take stvari vsak dan slišimo med bralci, ki nepotrpežljivo čakajo, da bodo prišli na vrsto). Navadno se to zgodi po kosilu, ko se vsem drugim, ki so se dobro založili, pričenja dremati. ‘Babica sede v naslanjač, natakne naočnike in začne brati. Najbolj jo zanima podlistek, ki je prva stvar, katero vsak dan vestno prebere; potem dodobra ogleda domače vesti in skrbno pazi, da ji prav nič ne uide. Rada prebere tudi kakšne nesreče, ki jih pozneje do podrobnosti pripoveduje vsem rodbinskim članom, čeprav so jih bili ti prebrali že zjutraj. Zelo skrbno pogleda dnevna obvestila, zanimajo jo poroke in rubrika, kjer so zapisani tudi tisti, ki so prejšnji dan umrli. Ne zgodi se redko, da najde kakšnega starega znanca, o katerem potem pripoveduje ves življenjepis. Ded je upokojeni uradnik. Neprestano se krega nad politiko, pa vendar vsak dan komaj čaka, da dobi politično stran v roko. V časopisu prebere z zgledno vestnostjo vsako vrstico; samo za romane in za šport ne kaže prav nobenega razumevanja. Včasih ga žena nagovori in res prebere eno ali dve nadaljevanji novega »krasno pisanega« romana, toda že pri tretjem nadaljevanju se naveliča »nemogoče limonade«, ki je potem ne bere več. — Oče bere izčrpno le politiko in gospodarske vesti. O politiki ee Včasih malo porazgovorita z dedom, tudi spreta se, pa ne za dolgo časa. Jeza kmalu poneha, čim se v hudo debato vtaknejo ženske. Mati, hišna gospodinja, nima prav mnogo časa. Politika je ne zanima, ker da je za moške, za drugo tudi nima velikega smisla, morda še za gospodinjske in modne nasvete, prebere pa prav natančno vrstico za vrstico vsak roman, ki izhaja v časopisu, če kak dan nima časa, bere drugi dan in če jo kdo zapravi nadaljevanje od prejšnjega dne, se prav resno ujezi in ne miruje toliko časa, dokler ji na ta ali oni način ne preskrbe zahtevanega nadaljevanja. Teta, stara gospodična, ki je v življenju doživela mnogo razočaranj in ostala preprosta, blaga in postrežljiva duša, ki jo imajo v družini vsi radi, prav tako pridno bere romane, pregleda pa tudi kulturno in filmsko rubriko, zlasti natančno pa se zamudi pri »dopisih«. Samo ob sebi pa se razume, da nihče med temi starejšimi družinskimi člani ne kaže za šport niti najmanjšega zanimanja. Mlajši morajo neprestano poslušati: »Kaj boš samo s tem športom 1 Kar naprej šport, pa šport, pa šport, pa nogomet, pa tenis, pa boks, pa plavanje I Rajši vzemite knjige v roke, od njih boste v življenja lahko res nekaj imeli!« Kai pa zanima mlajši rod? Starejša sestra je v službi. Za branje nima mnogo časa. Sama od sebe prebere modne novosti, vse kar izide o filmu in podlistek. Njen zaročenec pa je nogometaš, ki igra v najboljšem našem mestnem klubu. Zadnje čase se je že toliko navadila, da ob ponedeljkih po tekmi pogleda tudi v športno rubriko, kaj so o »njenem« napisali ta dan športni poročevalci. Starejši brat je akademik, ki pridno prebira politiko, včasih površno zabode nos v kulturno rubriko, za šport pa nima posebnega smisla. Mlajša sestra hodi v sedmi gimnazijski razred. Njej se neprestano sanja o kinu in filmu, vse igralce in igralke pozna, za vsakega ve, kdaj in v katerem filmu je nastopil. Zanima pa se tudi za družabne prireditve, za koncerte in za gledališče. Njej na čast pa moramo priznati, da je navdušena za vezenje in da ee prav rada pri branju časopisa poglobi tudi v gospodinjsko rubriko. Najmlajša sestra je učenka v trgovini in ta ima od vseh v družini najmanj časa za branje. Če že utegne, potem pogleda, kateri film teče v v tem, kateri v onem kinu. Od časa do časa ji po naključju pade v oči kakšno — po njenem mnenju vnemo na branje podlistka, zgodi se pa, da zgreši tudi ali štiri nadaljevanja in potem je njenega branja konec. Za navadni šport nima velikega razumevanja, hodi pa zelo rada na planine in kadar izide v časopisu kakšna planinska reportaža, jo prebere redno v eni sapi. Mlajši brat hodi v peto šolo. Tega pa je sam šport. Z zaročencem starejše sestre, nogometašem, neprestano govorita o športu, delala prognoze, zaskrbljeno gledata v bodočnost, so veselita ob uspehih in skupno žalujeta ob neuspehilu Najmlajši je star komaj pet let; tega seveda v časopisu ne zanima drugega kakor slike, ki jih ogleduje kar po cele ure. Za vse hoče vedeti, kaj pomeni. Drugi se njegovega neskončnega spraševanja kmalu naveličajo. Ostane le še teta, ki ga ljubeznivo vzame v naročje ter mu potrpežljivo razlaga, kolikor časa se mu zdi. Vsak v družini najde torej v časopisu stvar, ki ga zanima in vsak neko reč prebere posebno pazljivo. lepo mesto v’ podlistku. Sprva se vrže z vso severne meje, Krvavi dogodki v Primoštenu pri Šibeniku Belgrad, 29. nov. AA. Na dan 27. t. m. popoldne je bilo v Primoštenu v šibeniškem okraju zborovanje pristašev bivše HSS. Po končanem zborovanju je skupina 400 do 500 ljudi, večinoma članov protizakonite organizacije »Ilrvatske se-ljačke strauke« korakalo v dvoredih proti gornjemu^ Primoštenu ter vzklikalo proti državi. Orožniška patrola treh mož, ki je bila v bližini tega zborovanja, je odšla za to skupino, ker je slišala nedovoljene vzklike in bila obveščena, da je v tej skupini nekaj ljudi tudi oboroženih, ki prete z maščevanjem nad svojimi političnimi nasprotniki iz tega kraja. Ko je ta skupina ljudi zapazila, da jih orožniki zasledujejo, so nekateri med njimi ustavili sprevod in zahtevali, da se orožniki odstranijo. Ko je vodja patrole zavrnil to zahtevo, je nekdo 'iz skupine poveljeval: Za-štita, napredi Takoj nato so bili orožniki obkoljeni. Eden od udeležencev je skočil na vodjo patrole in zgrabil njegovo puško z namenom, da mu jo odvzame, drugi j>a je potegnil samokres ter ustrelil na drugega orožnika. Ko je cilj zgrešil, je sprožil še drugič, med tem pa so ostali naskočili orožnike, da bi jih razorožili. Orožniki, ki so bili obkoljeni in napadeni, so jih najprej opozorili, naj se razidejo. Ko pa to nič ni pomagalo, so v silobranu uporabili orožje, in sicer po prepisih svoje službe, najprej bajonete, šele nato pa ognjeno orožje. Oddali so nekaj strelov iz pušk, nakar so se napadalci razbežali in je bil red vpostavljen. Pri tem napadu sta bila dva napadalca na mestu mrtva, ranjenih pa .je bilo vsega skupaj 11 ljudi, od katerih sta dva pozneje umrla. Na kraj dogodka sta odšla nek višji uradnik in višji orožniški častnik zaradi preiskave. — Belgrad, 28. nov. 1938. Fantovski odsek »Rakek-Unec' Rakek, 30. nov. Snoči je bil ustanovni občni zbor Fantovskega odseka na Rakeku. Sicer je ta Fantovski odsek obstojal že prej, toda ne kot samostojno društvo. Odsek se bo odslej imenoval -“»Fantovski odsek Rakek-Unec«. Priključeni sta mu tudi vasi Ivanje selo in Slivnice. Za predsednika je bil izvoljen Mihevc Leopold, za podpredsednika Kobe Avgust, za tajnika Ličen Anton, za blagajnika Bombač Janez, odbornika pa sta še Fatur Mirko in Kranjc Ivan. Za načelnika jo bil izvoljen Vidrih Mirko. V nadzornem odboru so Podobnik Matija, Puntar Ivan in Slabe Ivan. Razsodišče: Lenček Ivan, Ga-brenja Franc in Šemrov Matija. — S tem, da je odsek postal samostojen in da je njegov delokrog dosti večji kot prej, je vsekakor zagotovljeno njegovo še uspešnejše delo kot dozdaj. It Legife koroških borcev V soboto zvečer je bil pri »Šestici« dobro uspel članski sestanek, kateremu je prisostvovalo lepo število bivših severnih borcev. Sestanek je vodil društveni tajnik tov. Mohar, ki je pozdravil zastopnika oblasti ter glavnega odbora ter v daljšem jx»ročilu pojasnil navzočemu članstvu, kaj je organizacija v zadnjem času delala ter pri tem posebno poudaril borbo za priznanje pj-ostovolj stva. Posebno poročilo je bilo podano glede resolucije glavnega odbora, katera je bila predložena merodajnim činiteljem s prošnjo, da posvete isti vso svojo pažnjo. Po obsežnih poročilih ostalih funkcionarjev se je razvila obširna debata, v kateri so sodelovali tako člani kot zastopniki glavnega odbora. Na koncu zborovanja je bila sprejeta kratka, toda zelo pomebna resolucija, s katero poziva krajevna organizacija glavni odbor, naj stori primerne korake za končno ureditev prostovoljskega vprašanja bivših severnih barcev - čuvarjev naše POHIŠTVO! E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica 10. okt. 5 Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke' Kraj Barometer- II sko stanje Ij Tempe- ratura v C m* .r« m “ ® e 9-2 K ^ «*-< X C a ►o o CB tm Si oc Veter (smer, Jakost] , « "3.7? naj* manjša Ljubljana 760-9 7-8 6-0 94 10 NE, Maribor 763v 70 6-0 80 10 0 Zagreb 762-1 6-0 5-0 90 10 0 Belgrad 761-5 11-0 2-0 90 4 E, Sarajevo 765-C 4-0 -3-0 90 10 0 Vis 757-4 12-0 70 90 10 ESE« Split 7582 17-0 12-0 90 10 E, Kumbor 759 4 19-0 130 90 10 E, Rab 758-9 150 u-o 80 10 ESE, Dubrovnik 758-8 18-0 12-0 60 10 ENE, Pada- vine 1-2 0'2 8'u 3-0 2'0 0-9 2-0 dež dež dež dež dež dež dež Naročajte in širite Slovenski dom“ f* Vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno, južno, spremenljivo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Iz noči je bilo popolnoma oblačno ter nekoliko megleno z visoko ter redko meglo. Tako je ostalo vse do poldne. Od 12.30 dalje do 17 je od časa do časa padlo po nekaj kapljic dežja. Ponoči je bilo popolnoma oblačno in megleno. Proti jutru je deževalo. Koledar Danes, sreda, 30. novembra: Andrej. Četrtek, 1. decembra: Zedinjenje. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 31. Miklavžev večer Frančiškanske prosvete M. O. v frančiškanski dvorani bo v nedeljo 4. dec. ob 5 popoldne in v ponedeljek 5. dec. ob 7 zvečer. Obdaritev otrok bo v zvezi z navo naštudiranim igrokazom za mladino »Zlati orehi« od Milana Skrbinška v režiji avtorja samega. Igra se prelije v slavnostni nastop sv. Miklavža z vsem njegovim mogočnim spremstvom: angleški zbor, sv. Anton in Faust. Nastop Mefista s svojim peklenskim spremstvom je seveda na Miklavževem večeru nujen, ki pa otrokom ne bo v strah in trepet, temveč samo v opomin. Sploh je vsa prireditev zamišljena v prisrčni obliki. Obdaravani bo-do otroci in odrasli jx> vrstnem redu, kakor se bodo rezervirale vstopnice. Sedeži od 10 din navzdol v pisarni Paz et bonum v frančiškanski pasaži, kjer oddaste naslove za darila in izrazite svoje želje. Člani z legitimacijami popust V četrtek, dne 1. decembra 1938, slavimo 20 letnico zedinjenja in ustanovitve naše kraljevine. Mestni svet ljubljanski proslavi ta vzvišeni jubilej kraljevine Jugoslavije s slavnostno sejo ob 17 v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva. Po seji se mestni svet udeleži obhoda po mestu. — Zupan dr. Adlešič. Akademska zveza poziva članstvo vseh v AZ včlanjenih društev: Danice, Straže, Zarje, Savice,. Kladiva in Cirilskega društva ter vabi vse ostale akademike naše univerze, da se polnoštevilno udeleže manifestacijskega zborovanja dne I. decembra ob priliki 20 letnice našega zedinjenja. Začetek ob 10 predpoldne v zbornični dvorani na univerzi. *— Odbor. V Rokodelskem domu bo drevi ob osmih na predvečer našega narodnega in državnega praznika akademija, v proslavo 20 letnice našega zedinjenja. l*ri razsvetljavi 1. decembra naj na vseh hišah, kjer bodo visele državne zastave, gore na oknih sveče ali na okna nameščene žarnice, oziroma lampioni. Ljubljansko prebivalstvo naj pokaže, da jim državljanska zavest ni sauio zunanja in površna, temveč da vsa Ljubljana plamti v ljubezni do kraljevine Jugoslavije. Prav čudno bi bito, da bi navdušene množice j>rav na hišah takih rodoljubov, ki ob vsaki priliki jirisegajo, da za Jugoslavijo žrtvujejo tudi zadnjo kapljo krvi, videli na oknih namesto sveč, lampiouov in žarnic samo svetlo razsvetljene strope. Praznik 20 letnice naše svobode in zediujenja je pa tudi najlepša prilika, da se sjiomnimo mestnih revežev. Da pa ne bo nesporazuma, opozarjamo javnost še enkrat, da bo razsvetljeno 1. decembra zvečer prav vse mesto tja do skrajne priferije, in naj bodo zato sveče na oknih vseh javnih poslopij in privatnih hiš. Selitve mestnih uradov. S 1. decembrom .se preselijo v pritličje mestne hiše, Gosposka ul. 15 (Auerspergova palača) naslednji mestni uradi: Prosvetni oddelek (mestni šolski nadzornik) iz I. nadstropja iste hiše ter zato ta urad za stranke 5., 6. in 7. decembra ne bo posloval. — Z Mestnega trga št 1, II. nadstr., se bo preselil v pritličje Auerspergove palače tudi šolski odsek s krajevnim in šolskim odborom, upravnim odborom za državne meščanske šole, upravnim odborom za obrtno-nadaljevalne šole in z referentom za Mladiko in mestno žensko realno gimnazijo. Tudi ta urad zaradi selitve ne bo posloval za stranke 2. in 3. decembra. Nadalje se je sem preselil iz Beethovnove ulice 7, II., tudi.odsek za telesno vzgojo. Telefonska številka za vse te urade je 41-21. Mohorjeve knjige so dospelo in se dobe pri Prosvetni zvezi. Prosimo, da se Mohorjaiii poslu-žijo te prilike in pridejo po knjige. Poštnina znaša 3 din. Najbolje je, da se istočasno naroče že za Moliorjevke v prihodnjem letu. Drtfštvo »Kcjec malih živali« v Ljubljani priredi danes predavanje »O reji kuncev«. Predavanje l>o ob osmih zvečer v društvenih prostorih, Karu-nova ulica 10. Prosvetno društvo »Trnovo« bo proslavilo 20-letnico zedinjenja drevi ob 8 v društvenem domu, Karunova ulica. Za članstvo je udeležba obvezna, prijatelji vabljeni. Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 20 bo predavala Angela Vodetova o nalogah današnje žene. Predavanje bo v mali dvorani Filharmoničnega društva. Vstop prost. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Sreda, 30. novembra: »Dobrudža 1916:. Premiera. V proslavo narodnega praznika. Izv.m Četrtek, 1, decembra; »Trideset sekund ljubczni-< Izven. Znižane cene. Petek, 2, decembra: Zaprto. Opera. — Začetek ob 20. Sreda, 30. nov.: »Poljub«. Red Sreda. Četrtek, I. decembra, ob 15: »Ero z onega sveta«. Izven. Globok znižane cene. Petek, 2. decembra, ob 15: »La Boheme«. Dijaška predstava. Globoko znižan« potit.« od 16 din navzdol. Ob 20: »Roxv«. Red R Jugoslavija v zadnjih 20 letih Dne 1. decembra bo poteklo 20 let, odkar prebivamo Sloveči, Hrvatje in Srbi v skupni državi. Ob tej priliko naj navedemo zunanje-poli tečno zgodvinoi naše države v dvajsetih letih. Že dne 3. oktobra 1918. so se zbrali v Zagrebu jugoslovanski politiki, ki so ustanovili Narodni svet ter izvolili za njegovega predsednika Slovenca dr, Antona Korošca. Istega dne je bila v Novem Sadu narodna skupščina Srbov in ostalih Slovanov iz Bačke, Banata in Baranje; na skupščini je bilo sklenjeno, da 6e te pokrajine priključijo Srbiji. Na dan 25. novembra je tudi črnogorska naroda skupščina sklenila, da se Črna gora pridruži Srbiji. Narodni svet se je v vsem sporazumel s kraljevsko srbsko vlado, zato je bilo dne 1 decembra 1918 svečano proglašeno zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev y eno državo. Ta dan je bila imenovana tudi že prva jugoslovanska vlada pod predsednikom Stojana Protiča, z dr. Korošcem kot podpredsednikom in dr. Trumbičem kot zunanjim ministrom, ki je morala takoj na delo, da zagotovi novi državi meje in ji pridobi - -:i> v mednarodnem svetu, kar je bilo za - neoviran razvoj nujno potrebno. Priznanja naše nove države Prve težave so bile glede priznanja naše nove države. Končno pa je vestno delo takratnih srbskih diplomatov le uspelo. Dne 5. februarja 1919. je našo novo državo kot prva priznala Wilsonova Amerika. Anglija in Francija sta jo dejansko priznali 1. maja 1919., ko 60 bila priznana njena polnomočja za podpis dogovora o miru. Pri določanju meja je naša država na mirovni konferenci v Parizu energično zahtevala, da upoštevajo načela narodnosti in narodne samoopredlitve. Meje naše nove države so odgovarjale — z nekaj izjemami — našim narodnim zahtevam. Pri začrtavanju naših meja z Avstrijo, Italijo, Romunijo, Madžarsko in deloma Grčijo, je del naših ljudi pripadel tem 60-sednim državam. Najštevilnejša naša narodna manjšina je ostala v Italiji in v bivši Avstriji. Končna razmejitev je bila izvedena v štirih razdobjih in se je konačala šele leta 1927. V tem času je bil 10. oktobra 1920. na Koroškem plebiscit v pasu A., ki pa za nas ni končal ugodno. Do plebiscita v pasu B pa sploh ni prišlo, ker je bil že plebiscit v zoni A za nas negativen. Neuillska pogodba je popravila naše meje z Bolgarijo. Razmejevanje tod ni šlo povsem gladko, zato so se morale višje mednarodne instance vmešati dvakrat. Dve konferenci veleposlanikov, 24. febr. 1921. in 24. julija istega leta. Meja proti Italiji Razmejevanje z Italijo ni bila tako preprosto. To zaradi Londonske pogodbe iz 1915, ko so zavezniške države obljubile v stiski Italiji cele predele bivše avstro-ogrske monarhije, na katerih 60 živele strnjene množine jugoslovanskih ljudstev. Na mirovni koferenci je' zato prihajalo do rie-sporazumljenj in zadreg. Na naši strani so stale Združene ameriške države, Francija in Anglija pa sta bili kot podpisnici londonskega dogovora v zelo delikatnem položaju. Neposredni dogovor naših in italijanskih delegatov v Palanki in v Rapallu je dne 12. novembra 1920. reguliral tudi to vprašanje. Italija je dobila Gorico, Istro, Zader in otoke Čres, Lošinj, Lastovo in Pelagruž, opustila pa je določila tajnega londonskega dogovora. Dne 9. novembra je konferenca veleposlanikov rešila vprašanje naše in albanske meje. Razmejitev bila končana s protokolom iz leta 1926. Dne 24. novembra 1923. (v Belgradu) in 4. junija 1927. (Bukarešta) je bila določena in urejena tudi naša meja 2 Romunijo. Z avstrijsko republiko smo se dejansko sporazumeli (obmejni promet) že leta 1919., podpis sporazuma pa je sledil 17. februarja 1922. v Belgradu. Habsburško vprašani« Habsburško vprašanje je bilo za nas že od prvega početka jasna in rešena stvar; svojega stališča nismo menjavali. Z Italijo smo kmalu stopili v nove odnošaje ter uredili vsa vprašanja z več dogovori, in sicer dogovor v St. Margheriti 23. oktobra 1922., trgovska pogodba 14. julija 1924., bel-grajske konvencije 12. avgusta 1924. in neptunske konvencije 20. julija 1925. Vprašanje našega prometa na Solun je doživelo več papirnatih sporazumov, bilo pa je urejeno končno šele 17. oktobra 1928, v Belgradu ter dopolnjeno v ženevskih protokolih 17. marca 1927. Počasneje so potekali razgovori z Madžarsko. Skraja je precej motilo habs- burško vprašanje. S podpisom trgovinske pogodbe in ostalih konvencij (24. julija 1926. v Belgradu) pa 6o se odnošaji in važna vprašanja tudi s tem sosedom zadovoljivo uredili. Odnošaji z drugimi državami prvem sta niški in sofijski (1923), v drugi pirotski in sofijski sporazumi (1929., 1930., 1933.), v tretji pa doba od obiska kralja Aleksandra v Sofiji (30. septembra 1934). Mešana komisija je uredila v času od 21. do 27. februarja leta 1935. vsa sporna vprašanja. Z Albanijo smo zaradi kačaških vpadav šele leta 1926. podpisali prvi trgovinski dogovor. Druga vprašanja so bila spravljena z dnevnega reda leta 1929. Dopolnilna trgovinska pogodba je bila podpisana leta 1934., nekaj dni pozneje pa je bil končno urejen tudi obmejni promet. Prvotni sporazumi med državami poznejše Male zveze so bili dvostranski. Jugoslavija in Češkoslovaška sta sklenili prvo pogodba o zvezi 12. avgusta 1920, z Romuni smo sklenili pogodbo 7 junija 1921. Čehi in Romuni so se pogodili 23. junija 1921. Vse tri pogodbe so imele za jedro dogovor o vzajemni pomoči, bodisi za slučaj, če bi napadla neizzvana Bolgarija ali Madžarska. Pri tej priliki je bilo ustanovljeno stalno tajništvo kot organ stalnega sveta. Mnogi vplivi 60 škodovali našemu prijateljstvu z Italijo in miru na Jadranu. S sklenitvijo Tiranskega pakta (1926., Italija Albanija) je mir spet izginil. 2 njim je usahnil tudi naš prvi pakt prijateljstva z Italijo. Dogovor z njo je potekel dne 28. julija 1929 in ni bil obnovljen. Dne 18. septembra 1926. smo sklenili v Ženevi 6 Poljsko pakt prijateljstva in prisrčnega sodelovanja. Dne 11. novembra 1927. je Voja Marinkovič podpisal francosko - jugoslovansko prijateljsko pogodbo o medsebojni politični in vojaški pomoči, če bi kak zunanji napad hotel ogražati stanje, ki so ga določile mirovne pogodbe. Ta pakt je bil podpisan za pet let in je bil dozdaj dvakrat obnovljen. Isti smisel sta imela pakta z Grčija (1929) in 6 Turčijo. Nadaljnji odnošaji 60 sc razvijali vedno pri-srčnejše. Sijajno manifestacijo je dobil novi prijateljski duh oktobra 1934., ko je pokojni kralj Aleksander v Carigradu obiskal pokojnega Ke-mala Atatiirka. Posebno pomemben pa je balkanski sporazum, ki je bil sklenjen v Belgradu 4. februarja in podpisan v Atenah 9. februarja 1934. To je četvorni pakt Jugoslavije, Turčije, Grčije in Romunije, povabljena pa je bila v to važno balkansko skupnost tudi Bolgarija. Mednarodni sporazumi so v vprašanju reparacij naleteli na kočljivo točko. Konec leta 1929. je bila sklicana v Haag nova mednarodna konferenca, da bi končno uredila plačevanje reparacijskih terjatev. Reparacij prizadeti niso več izplačevali. Ker 6mo izgubili reparacije, smo tudi mi popolnoma prenehali z vsemi izplačili, ki so temeljila na obveznosti iz svetovne vojne, Narodne manišine Kačljivo je bilo vprašanje narodnih manjšin. Saintgermainska pogodba (10. septembra 1919) nam je dala jamstvo za naše manjšine v zamejstvu, in dolžnosti, ki jih imamo do tujih manjšin na našem teritoriju (manjšinam pripada: svoboda veroizpovedi, enakost pred zakonom, uživanje vseh političnih in državljanskih pravic ter svoboda pouka, brez ozira na pleme, jezik ter vero). Naša država je vse obveznosti vestno izpolnjevala. Naša država je ves čas sodelovala v mednarodni podonavski komisiji z iskreno željo, da bi čimbolj pomagali razvoju donavske plovbe. Sodelovali smo tudi pri omejevaju oboroževanja. Pristopili srna h Kellogovemu paktu, ki je bil sklenjen v Parizu letal928. Podpisane države so se obvezale, da bodo V6e svoje spore v bodoče reševale po mirni poti. Po po,stopku, ki je določen v paktu Društva narodov, je naša država reševala tudi mednarodne spore. Tako smo postopali ob sporu z Albanijo, pozneje pa z Madžarska, ko je iz nje začela leta 1933. in 1934. znana teroristična akcija proti naši državi. Tačas je bilo več obmejnih incidentov, o katerih je Madžarska poročala pri Svetu Društva narodov, mi pa smo pobili vse madžarske navedbe in opozorili na teroriste. Hujša pa je stvar postala po tragičnem mar-seilleškem atentatu. Svet Društva narodov je decembra 1934. obsodil gnusni zločin in zahteval, da" morajo biti krivci kaznovani. Posledica marseillske tragedije je bila ženevska splošna antiteroristična konvencija (ltea 1937.). Zunanjepolitični preobrat za vlade dr. Stojadinoviča in dogodki, ki jih je preobrat prinesel, pa so dovolj znani, saj je bil po zaslugi tega preobrata Jugoslaviji ohranjen mir v najnevarnejših dneh, kar jih je bila Evropa v zadnjih 20 letih doživela in prav po zaslugi te nove, stvarne zunanje politike je naša mlada država mirna in neokrnjena dočakala svojo dvajsetletnico. Evropa se ie spremenila Dve razni dejstvi sta vpeljali nov paložaj v Evropo: okrepila 6e je Italija, in Nemčija je spet aktivno stopila na politični oder. Nemčija je krenila na samostojno pot, zaman 60 protestirali Lon don, Pariz in Ženeva. Posledice niso izostale. Poljska je sklenila pogodbo z Nemčija, Belgija je odpovedala pogodbo s Francijo, Skandinavske države so se odpovedale sankcijskim obvezam ca sc je vrnila k stari doktrini integralne nevarnosti, Ob istem času je fašistična Italija dobila povsem drugačen položaj v sredozemskem bazenu. Senzacionalni proces proti najlepši ženski v Maroku V Fczu je bil proces proti najlepši maroški ženski, ki je bila obtožena več umorov; je to Moulay Hassan (na levi), ki je bila obsojena na 15 let prisilnega dela Italija se je odpovedala politiki Strese, se umaknila iz Ženeve in približala Berlinu. Os Rim-Berlin je postala nova evropska realnost. Ob teh velikih spremembah je Jugoslavija pravi čas napravila pogumen sklep. Pod dalekovidno in hrabro direktivo dr. Milana Stojadinoviča se loti pravočasnega pri-lagovanja svojega položaja splani evropski situaciji. To, novo politiko so zahtevali naši najvišji državni in narodni interesi. Med našo kraljevino in Nemčija je bilo v teh letih vzpostavljeno čvrsto prijateljstvo, ki je povrhu realno še podkrepljeno v dejstvu, da nemška tržišča lahko absorbirajo velik del našega izvoza. Vidnega izraza je to prijateljstvo dobilo v službenem obisku g. von Neu-ratha leta 1937. Nekoliko mesecev pozneje je v sijajnem sprejemu g. Stojadinoviča v Nemčiji to prijateljstvo dobilo še nova potrdilo. Prav tako prijateljstvo smo vzpostavili z Italijo. Pakt je bil sklenjen 25. marca 1937. v Belgradu. Kakor je prijateljstvo z Nemčijo prineslo naši državi mir na severozahodni in severni meji, tako je pakt z Italijo prinesel našemu narodu mir na Jadranu. G. dr. Stojadinovič je bil decembra 1937 v Rimu sprejet nad vse slovesno, kar je bil nov dokaz prijateljstva med dvema sosednima narodoma Koristi teh dveh dobrih, pravočasno urejenih mejaštev, so bile vidne že takoj, najbolj pa so prišle do izraza prav pred nedavnim. Prve korake za zbljžanje z Bolgarijo je bil podvzel že pokojni kralj Aleksander z obiskom v Sofiji. eLta 1937. pa 6ta 27. januarja podpisala dr. Milan Stojadinovič in g. Kjoseivanov v Belgradu pakt večnega prijateljstva med nami in med Bolgarijo. To 6tanje je dobilo praktičen izraz 31. julija 1938. v Solunu na setanku Bolgarije in zastopnikov Balkanskega sporazuma, V tem sporazumu je bil dosežen splošni balkanski nenapadalni pakt, Bolgarija pa je bila formalno osvobojena vseh omejitev, 6 katerimi jo je bila obremenila 6voje časna NeuilLska pogodba. Z Madžarsko 6e dolgo časa ni6mo mogli fz znanih razlogov sporazumeti (revizionizem, teroristične akcije). Zdaj pa so odstranjene vse zapreke. To potrjuje tudi govor, ki ga je imel v Budimpešti pred nedavnim g. Kanya, to isto pa potrjujejo tudi besede g. dr. Stojadinoviča na shodu v Navem Sadu, ki so bile v madžarski prestolnici toplo sprejete. Ugled v tujini kot se nikdar prej Pa tudi starih prijateljstev nismo zanemarili. Službeni obiski g. dr. Stojadinoviča v Parizu in v Londonu, obiski francoskih državnikov, ki 60 prihajali v Belgrad, obnova francosko-jugoslovan-skega pakta in mnoge druge manifestacije pričajo, da so tradicionalne prijateljske vezi ostale nedotaknjene. Kako modra je bila ta zunanja politika, najbolj kažejo zadnji evropski dogodki. Tudi naše stališče v vprašanjih Društva narodov, priznanje etiapske aneksije ter nacionalistične španske vlade 6C je pokazalo v luči poznejših dogodkov za edino možno in realno. Jugoslavija je na ta način preuredila 6voje mednarodne adnošaje v najugodnejšem trenutku. Dvignila je svoj ugled v inozemstvu ter svoj vpliv v evropski skupnosti kot še nikdar doslej, ustvarila je potrebne pogoje za svoja mednarodno stabilnost. Popolno harmonijo med 6vo,jimi mednarodnimi političnimi in ekonomskimi odnosi je ustvarila, s tem pa je omogočila nagel in ogromen porast 6voje zunanje trgovine ter privedla v notranjosti države do ©plašnega blagostanja in razcveta. Najsijajneja perioda je brez dvoma perioda zadnjih let; ta perioda je po uspehih visoko zrasla čez vse prejšnje. Velike politične krize, ki so .zadele Evropa v teh letih, so šle mimo na«. >M'bdr*i rodljubna in realna politika sedanje vlade pa jč povrhu še dosegla, da je naša država postala v vsakem pogledu solidnejša in močnejša kajsofi-jfe bila kdajkoli prej. Tako zavarovana zre mirrid Bodočnosti nasprati. Programi Radio Ljubljana novembra: 13 Vsakemu nekaj (plošče) — L245, Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Iz daljnih krajev in dežel (plošče) — 18 Mladinska ura: a) Smučarski drobiž (b. Janko Siherl); b) Mladinska zašč. razstava (g. V. Jagodič) _ 18.40 O rarvoju skrbstva za slepo mladino (gdft. Dobovšek Bogomira) — 19 Na-povedi, poročila - 13 30 Nao. nra: Avgust Senoa. ob 100-letnlcl rojstva (dr. Jakša Hercog, knjiž.) _ 19 50 Uvod v prenos — 30 Prenos iz ljubljanske opere — v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) — v II. odmoru: Napovedi, poročila. Drugi programi Sreda, »0. novembra: Zagreb: 20 Klavir (L. M. Škerjanc), 20.30 Ljubljana, 22.21) Plesna glasba — Sofija: 19 Verdijeva opera «Aida« — Varšava: 19 Pisan konoort, 21 Chopinove skladbe. 22 Ork. konoert — Tret-Milan: 17.15 Plesna glasba, 2] Igra. 21.40 Pianino, 22.35 Plesna glasba m Hervey Allen: 138 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Zares! Bil je kraj, kjer sploh časa ni bilo. V skokih je tekel po pesku tjakaj, da ni bilo ničesar več drugega kakor sama sedanjost. Celo lastni koraki ga niso nič več motili. Tako lahko in brez truda je drsel tja, kakor bi ga nosila krila z lahkimi pernatimi zamahi na prstih nog. Miljo daleč nekoliko navznoter na kopnem med sipinami, kjer so si Juan in štirje Kruši postavili šotor, je švignil kvišku rumeni sij. Večerne zarje bo pravkar konec. Na mah je postal silno lačen. Nedaleč od šotora se je še zadnjikrat okopal v valovih, se potunkal tudi čez glavo v veličastni oblak morskih pen. Nato pa je sledil stopinjam mož v sipini. Tukaj je bilo spet prijetno toplo. Pqgek je še vedno izžareval vročino, ki se je je bil podnevi nasrkal. Pogledal je z majhnega peščenega zameta navzdol na taborišče. Obkrožajoči oranžno rumeni plamen je metal plešoče sence v kadunjo, ki so jo ščitile na gosto rastoče pritlikave palme. Vseh pet je ležalo razstresenih okrog ognja, v pesku so stale zasajene sulice, katerih široke konice so se bleske-lale v 6iju ognja. Hvala Bogu, tu ni bilo nobenih žensk! Tukaj je bilo vsaj za nekaj trenutkov spet takoj kakor v vrtu Eden, preden so tjakaj prišle Eva in njene hčere. Pa ni bilo samotno. Bila je tu bližina močnih, prijaznih in nestrastnih mož, a daleč proč je bila tista neštevilna drobnarija, zaradi katere so morale ženske vedno javkati. Tukaj so mogli loviti in jesti, spati in plavati, govoriti ali pa molčati. Vrgel je 6vojo odvisno obleke v grmovje, stopil ven na mesec in jih pogledal. Glasni kriki so mu odzdravili, postave ob ognju so skočile kvišku, krepko, hitro, odrezano. Iz sodčka, ki ga je popoldne zakopal v pesek, mu je ponudil Juan Čisti brezsolni požirek. Jedli so obrežne ptiče ter pečeni hrbet srne. Eden izmed Krusov je pripovedoval svoje doživljaje z lova s sulicami na morske pse. Nato so se zavili v 6voje volnene odeje in se prepustili spancu. Zjutraj pa je bil prostor tak, kakor bi ga oprala in očistila luč. Postajala je zmerom silnejša in neznosnejša. Modro morje v zajedah med sipinami se je bleščalo in slepilo. Sence kraguljev so drsele preko njih. Trdi palmovi listi so šklepetali ob vetru. Toda oni niso več poslušali neutrudnega glasu Oceana ter šumljanja gozdička. Sami so se pomešali med to šumenje, kakor da bi postali njegov sestavni del. Živeli so v toploti, zdravju, v zadovoljstvu brez meja in se kopali v luči, ki 6e je razlegala po vsem svetu. Ko so zjutraj ogenj razpihali s palmovimi listi, je bela luč kar požrla plamen, da je ostal neviden. Čutili so ga le na oranžno rumenem jeziku in na sencah vročega zraka, ki je vel preko brega. Postal je sam del žgočega dneva. Svetloba se je vračala spet v luč. Tudi suhi listi so se spet vrnili k njej. Zgrnili so se tjakaj, od koder so prišli. Nobenega pepela ni bilo. Bilo je enostavno nekaj, kar je človek videl, ne da bi mu bilo treba misliti. Prav kakor se voda iz tolmunov zlije nazaj v Ocean. Juan je postal močan mož. Bilo je nekaj ciganskega v njem. Imel je sijajen'čut za razpoloženje drugega, toda bil je nepremakljivo veder. Ležal je na hrbtu, kakor onega dne pred Havanno in stegoval svoje gole noge v zrak. »Kaj je temačnost, gospod,« se je zdelo, da je vprašal, »kaj ne živim tudi jaz v večni luči, v katero se je potopilo tudi vse tvoje bistvo? In to vem, vedel sem od onega jutra, ko sem lastavico spustil nazaj tja čez morje.« Tako je delal, kakor bi brenkal na kitaro in pel s svojim zvonkim tenorjem. Čez dan so nekaj časa lovili ribe, plavali in spali — in ko je prišel večer, so spet zaspali. Antonio se je enkrat prebudil in opazoval meteorje, ki so padali kot solze noči čez temna lica neba. Luna je zašla. Tajinstvena mreža zvezd je plavala in se bliščala. Čez sipino pa se je razlegala pesem valovja kot globok basovski glas, ki je pel pritožbo čez lepi pozabljeni prastari svet. Spočetka je Juan vodil koledar s tem, da je dnevno zarezal v štor vdolbino, toda potem je na to pozabil, a štor je zajadral med drugo gorivo. Ugotavljali so dnevni čas po višini potujočega pra-izvira vse svetlobe — iz dolžine sence na sipini. Toda zmerom jih je presenetila noč in vedno spet jutro. Za Antonia So se noči in dnevi zlili skupaj v en sam občutek trajnosti. Spanje je bilo zanj poživljenje, toda no prekinitev. Pripravili so si kruh ter odpravili k lagunam na lov na velike ribe. Njih sence so lahko videli skozi brezbarvno vodo, kako so se vlekle čez bele peščene ploščadi. Po-, lagoma so se spustili za njimi, zapičili osti v modro senco, ki je potem naenkrat narasla v morskega psa, ki se je sončil. Nato se je začel divji boj. Igračkali so se z velikimi ribami čestokrat po ure dolgo. Nato so jih pustili, da so se vlekle za čolnom. Vodni razori so se pobarvali s temnordečo progo, ki je puščala za seboj neke vrste strašilo. Spotoma so morali prerezati vrvi, da so se izognili hrodolomu. Drugokrat se je pokazal strašanski gobec te pošasti ob kljunu, da so ga potegnili navzgor. Nato so ga pa s sulicami zabadali in sekali. Bilo je divje mesarjenje. Velike in majhne ribe so z vseh strani švigale proti čolnu, brž ko so krvave kaplje začele rositi e čeri. Iz sto lukenj v koralnem kamenju je zijalo nešteto okroglastih in tumpastib stvorov, da bi žrli ali pa da bi jih kdo požrl, Vse naokoli pa je bilo le še eno samo hlastanje, trganje in premetavanje. Nekoč so zasledovali neki stvor, ki se je zdel, da je kot orjaška vodna ptica s širokimi temnimi plavutmi letel skozi vodni element. Bil je ogromni rogati skat. Nabodli so ga z ostmi, a je pobegnil. Po kratkem brezumnem begu, pri čemer bi jih skoraj prekucnil, se je obrnil in naskočil čoln. Njegovi veliki kot jetra barvani plavuti sta se pokazali iz vode ter dvignili čoln z enim sunkom za polovico nad vodo. Nato se je potopil in se spet dvignil. Toda ti niso čakali. ^Skočili eo v divji naglici na obrežje in videli, kako je za njimi črn oblak zletel v vodo. Nato se je kratek čas vozil naokrog ter nazadnje izginil. Juan je imel ves naslednji dan dosti dela, da je čoln spet usposobil za hitro vožnjo. Toda vse je bilo prav za prav postransko, bil je le neki presledek v dolgem brezčasnem begu dni v belem snu luči. Antonio je najraje sedel na čeri in lovil male mavričaste ribe, ki so pa poredko hlastnile po vabi. Posebno en zaliv je smatral kot svoj. Bil je tako zavarovan, da ga nihče ni motil, kadar je šel tja. Od morja ga je delila čer, ki je puščala skozi le vodo in majhne ribe. Nad čisto malo kotlinico se je sklanjalo nekaj kokosovih palm s privzdignjenega navpičnega pomola, ki je zarisal lok in obkrožil prav nad navadno vodno gladino ozko obrežje. Tukaj je po dolge ure plaval in spal v senci. Tu je užival v brezkrajnib prijetnih sanjah in posajal obrežje z božanskimi postavami, ki so prihajale k njemu kakor prividi iz pozabljenega sveta luči in zvokov. Nazadnje sploh ni več mislil. Zasanjal je. Videl je, da se je svetloba prebijala skozi vodo od tam, kjer so se na dnu sence valov vsekale kakor fine sive črte. Nekaj školjk okamenjenib bodečih Spiral je ležalo tam spodaj. Sprva je mislil, da eo mrtve in prazne. Toda kakor so tekli dnevi ter so se tudi najbolj majhne podrobnosti v nenehnem toku luči vtisnile v njegove možgane, tako je opazil, da so se tudi te pomikale. A povsod je bila luč, luč, luč!, ki ga je nazadnje tako napojila, da je postala njegova kri polna, da se je celo poslednji najbolj skriti kotiček njegovega duha vdal njeni moči. Luč je bila sedaj v njem. Zaprl je oči. Tedaj je zaplaval v neznansko temen prostor brez smeri. Oči ni mogel več odpreti. Le njegov duh je živel v temi. V njegovih mislih se je nakopičila polnost luči. »Bodi luč!« Takoj se je vlila poplava luči v praznino. Bil je nepopisljiv tok svetlobe, ki se je razžarel na vse strani naenkrat. Neke vrste krogla, ki je za trenutek ves prostor napolnila, pa je kljub temu še vedno naprej izžarevala. Kjer je ni bilo, ni bilo ničesar. Kamor je segla, tam je bila luč. Vse gibajoče stvari so bile njen del ter so živele le v tej polnosti luči. Neskončno presnavljanje obrisov stvari od zvezd pa do morske školjke, vse to gledati, se pravi, vloviti čas. >S(orenskl dom« izhaja vsak delavnik ob 19 Mesečna naročnina 12 din. ca inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea (Pili Telefon 4001 do 4005, Uprava: Kopitarjeva uliea & Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože Količek.