Dr Janez Fabijan:

SISTEMATIČNA DOGMATIKA

De f i ti  e

', c 'r



«&

f

[J V O d V fl O

g ip a t i k o

Teologija je znanost o Bogu in b it ji h izven Boga v njiho¬
vem odnosu do Boga kot eausa efficiens, exennlaris, fina lis. V ož¬

jem pomenu ja zna;, os t o Bo,

v ko

likor z a jer a iz razodetja. Bog

ima neskončno, intuitivno in popolno izčrpno spoznanje o sebi in ®
vseh stvareh, ker so od njega odvisne feognitio intuitiva et com-
prehensiva). To svoje spoznanje more razodeti ustvarjenim bit j*.:;;,
ki imajo od njega duhovno zmožnost -• razum. Dejansko jim je tudi
razodel, ni j iz; sicer dal svojega spoznanja v vsaj popolnosti , ker

jo njihova zmožnost omejena pogrnjeni substanci, pri človeku se po
duhovno-telesni vezanosti, na na tak na Bin  T  kakor sam spoznav... Za¬
to je to spoznanje, doki-; r bat ju živijo po zakonitosti svoje narave,
le ana logn o. ne intuitivno, le delno, ne izčrpno. (Tako sploh abso¬
lutno ne more biti. Prim. lllor Ib). Razodet je je v SZ. - V Jezusu.

Zr is tušu, vclovuZnnm. bož jem binu, ja bilo božje spoznanje po en..up
kakor ja v Bogu, tudi v človeški naravi, j; radi hipostatičn« nuj'.
imel intuitivno spoznanje Boga, tor- j božjih skrivnosti. Po ep...,
ki je po svoji človečki n .•rovi s človeštvo; v zvazo stopil, sc jo
bon je spoznanje približalo človeštvu o bje ktivno, a  tudi f orm- 1no in
dejansko je razodel to svoje božje spoznan je, m sicer r-asnicc, ki
ji h noben ustvarjen razum ne bi mogel odkriti in spznati. Tako je
po njem postala božja resnica naša, božje spoznanje naše* »Mnogokrat
in na mnogotere načine je nekdaj Bog govoril očetom po prerokih,
slednjič, te dni, nam je govoril p o Binu, ki ga je postavil za dedi-
č a v s e ga V (H e b r 1,1).

To razodetje j« bilo po vo.l ji Kristusovi položeno v ob¬
čestvo Cerkve, ki jo ja ustanovil, izročeno varstvu avtoriteta, ki
jo je v tem občestvu postavil. Kristus sam živi v tem občestvu na¬
prej, Cerkev je njegovo mistično t-lo. v Cerkvi torij je ohra- j-no .
in živi spoznanj*: Kristusovo, spoznanje Boga o sobi. Zato je nožno I
kot ud Cerkve imeti to spoznanje in ga ohraniti tako, kakor je Bog
določil. Po veri si ga nr idob.imo .

Ker je teologija znanost o Bogu, kolikor nam svoja spo¬
znanje o sebi in stvareh razodeva, in si to spoznanji; moremo pri¬
svojiti le p-, veri, zato ec imenuje scientla giide i.

Iz uoga je že razvidna org pp^^gp.naat. ra zor s q,;nKi na¬

ukov. Cerka/ - volove cena Beseda božja -- Bog v svojem bistvu in
notranjem življenju., v enotnem it- neskončnem spoznavanju. Ta orga¬
nizem razodetih resnic se nam p o k-rž j  tudi, c e motri;., o namen .r-.zodr :-
ja in torej vere: da spoznamo, da začnemo živeti življenje otrok
božjih in dosežemo enkrat nc jviž ja združenje z Bogom, ko postanem®
deležni njegovega listnega intuitivnega spoznanj« in blaženStm.

. vV:'„— ^■

' •• 's ■ ' :• *,t ' - ^ ‘ - J  '• - /■

<-i/ ' :V

.

Teologija ,j ;  tore j znanost., ki razpravlja o Bogu io o stva
reh po njih odnosu do Boga, kat er:; temeljni vir ja razodetje, kate¬
re subjektivno počelo je razum osvetljen po veri (ratio lide iilu-
strata.), katere predmet so tore j vsi nauki v tem razod-.tjju, teore¬
tični in praktični.

Literatura.  3. Ihoia s,S.Th.p.1.ql.; Soheeben:
Dogmatik I. ,3.; Soheeben: Mvstorien de s Christentums 3  str. 626 sl.
Tancjuerey: Sinopsis theol. rundam. str. 1 sl.; Dl e kamp: Kathol.
Dogmatik I. 1 . 2 str.lsl.? Einfuhrung in da s Studium der katiiol .
Theologie. Herausgegebon v on der theol. Dakultat der (Jnivers. Man¬
dle n. Kosel-Pustet 1921 str. 92sl. Diotionnaire de theol. c a uh. a it.
Dogmatiku e (od Lexikon fiir Theol. und Sirche III. (1931 ) 364-366.)

Pojem

I zraz th eol. dn.gpatic a se jo udoma čil od druge polovice'
17.stol. Pomenil pa je pred vsem dokazovanje, da so resnice,  ki so
veljale za razodete (dogme), ros take. Vsestransko sistematično
razpravljanje o razodetem nauku pa se je imenovalo thel. dogmatični
et scholastica. ICo pa se je moralna teologija ločila kot posebna
teološka disciplina odrteoretičnega obravnanja reshic, se je izraz
dogmatika Začel uporabljati v tem pomenu kakor danes.

Stvarno je dogmatika »znanstveno, na temelju cerkv.no
dogme sloneče obravnavanje vsega teoretičnega, od Boga razodetega
nauka o Bogu samem in o njegovem delovanju"(Scheoben 1.3), nauka
torej, kolikor posreduje spoznanje Boga.

a. Znanstveno t.j. izhajajoč iz resničnih, ugotovljenih
načel, z logičnim izvajanjem novih_resnic, smotrno urejajoč vse no¬
ve spoznave v enoten sistem. Načela, iz katerih neposredno izhaja
dogmatika, so jasno opredeljene razodete repnice. Njih notranje
pravilnosti, resničnosti na doiiazuje, ampak jo predpostavlja in
veruje *

b. Teoretičn ega ^nauka. Po tem znaku se deli predmetno od
moralne teologije, ki obravnava razodeti nauk, Kolikor neposredno
ureja delovanje človeka (norme). Ni pa s t-m rečeno, da so dog.:e in
dogmatične trditve br ez pomena , brez us meritve  k praktičnemu življe¬
nju.Vse razodetje je bilo dano z namenom, da človeka po .vseh pla¬
teh njegovega življenj usmerja in vodi k cilju. Kljub zunanji me*
todicni delitvi med dogmatiko in moralno teol., se ne sme zanikati
notranja zveza med njima. Dogmatika je doctrina credondorum, moral¬
ka doctrina facitndorum. Obe skupaj imenujejo nekateri sistematič¬
no teologijo.

Vahrend die Glaubonslshrs Go te e s Vesen und Vir kan in sich
und als solehes darstellt, bil det člen Gegenstund der jjittenlehra
da s monschliche Le bi. n und Han de ln, i.isofern es Gott z um Lebens-
grund und Lc-benszif.l hat und dur c h Erlosung und gnade zu ihm em-
porstrebt. - In der Dogmatik erschoint der Mensoh bostimmt durch
dan g5ttlich.cn Villen und ge tre gen v on sein«r Gnade. In der Koral
mjcheint er in seiner Fraiheit und Varantwortlichkeit. In jso-er
vvird uns Christus dargostellt ?ls unser Drloser und Kittiar, in
dieser als unser vorbild und als das Si el unserer Gotu.-s ge m o in« o

Vi

kf  iv i, .i' i~w* •»' •

» frr <•. "* r'>

i

|

3

achaft. Im Reigen der theologisohari Disziplinen s in d Dogmatik upa
Moral eoenbartige Schwestorn. Tillmann, Die Idee dar Nc-.ohfoJge
Christi, str. 16.

P redmet do gmatike

A. Materijalni predmet: I. Bog, kakor se razodeva (sub-
iectum attributmonis).

II. 1.Dogme, razodeto resnico, ki so v virih razodetja ali so tudi
že od Cerkve kot take avtoritativno označene. Med temi bistveno:
Skrivnosti. Po tem se predmetno loči od filozofija,

2. Conclusiones theologicae, resnice, do katerih pridemo s pomoč¬
jo dogam, in pa naravno spoznanih načel po našem umskem delovanju.

3. Teološka mnenja.

4. Dogmatični sistemi, uredit> v dogem, teol . sklepov in tudi m er/
po njihovi notranji zvezi, medsebojni pogojenosti in usmerjenosti
k cilju.

B. Formalni (vidik): subjektivni : ratio fide illustr/t
zadnji objektivni: božje razodetje.

Po predmetu se določuje tudi naloga dogmatike.

Naloga d ogroa tike.

1. Do gme . Notranje resničnosti dogem ne dokazuje,

a. Ugotavlja, da so dogmo, ki jih verujemo, res razodete
resnice. To tako, da v učenju Cerkve te resnico ugotovi in pokaže
iz virov razodetja, da so te dogme res deli razodetja (pozitivni
dokaz iz sv, pisma in tradicije). S tem že dogme tudi izrazi in
razloži, a seveda ne vnese nic novega, jih ne spremeni. Ta pozitiv¬
na dogmatika izključi tudi heretična mnenja.

b. Zasleduje, kako se je ta nauk v verovanju in učenju
Cerkve izražal, ista vsebina v vedno večji in časom primerni jas¬
nosti in določenosti (razvoj dogem) - historična dogmatika.

c. Po naravnih analogijah in primerjanju dogem med seboj
in zvezi z  zadnjim smotrom iskati in posredovati neko globlje spo¬
znanje, ki pa ne doseže nikdar stopnje notranje razvidnosti razo¬
det... resnice, ampak nova spoznanja nam posreduje. Vse  resnico o za¬
kramentih, o katerih govori razodetje, primerjamo ned seboj in more¬
mo tako dobiti skupne znake vseh. Primerjamo vse nauke v nadnarav¬
nem redu, nova spoznanja o milosti in lastnostih (gl.D.th.c.1526 ).
Tako je tudi možen sistem in sinteza. (Cfr. Cone. Vat. s.III.c.4,

DB 1796 - naloga spekulativne ali sholastične dogmatike).

d. Obramba dfcgem pred ugovori in napadi od-stranitev na¬
videznih nasprotij, ki se pojavljajo med njimi in ugotovitvami na¬
ravnih. znanosti (filozofije, zgodovine, naravoslovja itd.)  in izvi¬
rajo  bodisi iz nezadostno spoznanega razodetega nauka, bodisi iz
neutemeljenih trditev zastopnikov znanosti (apologoja dogem).

e. Pokazati tudi zvezo dogem z življenjem, razložiti to¬
rej,  kakšna je načelno funkcija dogem v življenju (naravnem ir:
nadnaravnem). Zveza med dogmo in religijo, med dogmo in mor.,.lo.

pi

LC  C

o c

. “ir .h  .

4

Funkcionalna dogmatika* (Ziesche, fber kath. Theologie, 1919.)

A vse te naloge ne ločeno (gl. spodaj o metodi j.

S .Conclusiones theologicae. Te izvajati in dokazovat j.. -
Serkvena avtoriteta more tudi te proglasiti kot obvezne za celo
občestvo. Te izvirajo iz analogije med razodetimi resnicami in spo¬
znavami uma. Med temi analogijami so nekatere naravnost razodet h  s
skrivnostjo (pojem osebe, očetovstva, sinovstva, rodnje, besede v
zvezi s skrivnostjo sv. Trojic^. ..nalogija med človeško in božjo
vero, iz te ipnogo konkluzij, ko o božji veri razpravljamo. BiŽEgo
analogije niso v dokumentih razodetja, ampak jih cerkveni očetje
ali cerkveni dokumenti uporabljajo (Lumen de lumine! ), gl. D.tli.c.
1524sl. Da posredujejo te anologije resnično spoznanje, je bren¬
te človeške izraze dobro spoznati, je treba podobnosti in različ¬
nosti tudi.

3. Teorije, teološka., mnen ja postavljati in utemeljevati.
•Nastanek mnenj je umljiv rad i skrivnosti dogem, te ž kooe ir e d iti Jih
v notranjo harmonično in jasno zvezo in pa radi individualnosti na¬
ravnih spoznavnih zmožnosti, razpoloženj in dejanskega spoznanja.
Različna mnenja ne uničujejo enotnosti dogem in verovanja dogem.

4. Sis t em, če urejamo dogme in dogmatične spoznav.-, v enot
ten organizem resnic (po načelih Vatic.), če vključimo v to uredi¬
tev tudi svoja ali neke skupine mnenja, ne mislimo s tem reši, da
je dogmatika danes že popolnoma zaključena znanost. Globina skriv¬
nosti, neskončnost njihovega subjekta - Boga, omejenost človeka
tudi z milostjo razsvetljenega nam zagotavlja, da bo zaključen na¬
predek v dogmatiki šele - per visionem intuitivam.

_Me toda_ do gr. a tike

Metoda (etimološko) je pot do nekega določenega kraja.
Metoda znanosti je torej po o in način, kako znanost prihaja šo svo¬
jih ciljev. Gil.ii ..znanosti na so: nove, spoznave bitij iz njih vzro¬
kov , bol j vsestransko spoznanje bitja, utemeljitev spoznav, ure '.it e v
spoznav po enem predmetu v zvezo, sistem. Metoda je tore j (stvarno)

ordo servandus in operationum n os tr ar um (umskih )  ssrie dispone-.ua,
ut finem nobis praestituturn asseyuaraur (Tongiorgi n.288 ist. Grup,
Inst. dialectrcae . Rornae 1914 o.9 !>).

Metoda dogmatike je tore j neki dol oooni red, način, ki se
ga držimo, da pridemo v razisk av a n  ju vi ro v razodetja do s ro.-.
resnic o Bogu in o stvareh po njihovem razmerju, k Bogu, način ute«

m e 1 j e v a n j a  t e h resnic, is k-« n j a
urejanja vseh spoznav v enotno
organsko culo to m^d seboj . Ob j

va smjfe..skrivnost 1 , živi n-, n je

kv i, v kateri se oh T  ein ju je j o ,
dr uzijo; vse tore j pot ekajo iz
ž n a n j a do gm a t i k o na tej o s n o v ;i
so kakor ena, umska plet organ:

na podlagi teh resnic novih Sp 02 *.u v,
z v z o (si s %  e m ). vse d o gm e tvori j o
aktivno: a. Bog z razodetjem razkn-
, "T^. "Razodetje po i:r is tušu dtimO CeT-
življenje vere in dajanj vsehtiioV
istega "božjega vira  in vsa spo-

. š; to je  s tenandflaa notranja V€x ,
ižma« Subjektivno: Spoznanje o tfcg.gu.


i

5

ir. božjih skrivnostih, p  Kristusu, o nadnaravnem življenju, ki
je participatio božjega, o cilju, ki je Bog. - To je osnova vsake
prave metode dogmatike. Na tej osnovi more potem iskati globlje¬
ga umevanja i,ratio fide illustrata". Gl.Vatic. s.III. cap.d:.

(DB 1796). Dve glavni metodi sta is te osnove v teologiji in po~
sebe še v dogmatiki možni in potrebni: pozitivna in sholastična.

Obe se izpopolnjujeta z ozirom na cilj dogmatike, obe sta potreb¬
ni, (Constitutio apostdslica „Deus, scn-.ntiarum Dominus" 24.6.1931,
tit.III.la,29a:In facultate theol. .prim.:  Ordinationes kungre
gacije za semenišča in univerze, art.18 §1,2,3.)

A. 1. Pozitivna metoda je ona, ki s pomočjo sv, pisma ,  tradi¬
cije, nauka Cerkve raziskuje, kaj obsega božje razodetje m kako
obsega (cfr.Pranzelin, De divina trad.^ Homae 1896, p.672; Pesch,
Praelectiones dogmaticaa, Preiburg inBr. 1909 I. p. 9).

Po tej metodi govorimo o p ozitivni  teologiji, pozitivni
dogmatiki ali historični teol ogiji oziroma historični dogmatiki.

Stvarno ima torej pozitivna ali historična dogmatika na¬
logo: da ugotovi z argumenti avtoritete to ali ono dogmo in da o-
črta njen zgodovinski razvoj v sv. pismu, v tradiciji očetov in
cerkv. pisateljev, v kolikor se ozira na eno ali drugo vrsto vi¬
rov, se imenuje: biblična teologi ja (vir sv.pismo), patrističiia
(traditio divina, apostolica, pp.auctoritas, subsidiarno hisišria
humana), liturgična, simbolična ali konc iliarna (D.Eh.c,IV. 2p.l532).
Razlikujemo ned, očeti kot teo]ogi, v kolikor namreč spekulativno
razmotrivajo nauk vere in očeti kot pričami tradicije. V prvem o-
ziru: spekulativno osvetlju je jo in je njihov nauk, včasih možno
tudi zmoten.(trinitarione, kristoloske spekulacije), v drugem:
consensus: arguraentum ex traditione.

Potrebnost, noži t.i vn e me tori e v dogmatiki, a. Že iz .enača¬
ja dogmatike, Najprej treba spoznati kolikor mogoče natančiu, in
vsestransko go gin e, ki so načela za vse nadaljno spoznanje. Vir teh
je razodetje. Zato je treba raziskovati, kje, v kakšnem srnic>u se
nahajajo dogme v njem. u ir gumen tari ax auetoritate est maxi:.:e prog
prium huius doctrinae, eo quod principia huius doctrinae per revs-
lationem habentur” (S.Th.I.l,8 ). Nima namena šele k veri voditi,
ta se suponira, je regresivno dokazovanje.

b. Radi historične in biblične razkrojevalne krit ko d a-
našnjih dni (protestanti, modernisti gredo s filoz. ali enostranski¬
mi teol. apriornimi principi na delo) je še posebej potrebna. Na¬
padi teh kritikov se najbolje zavrn jo s poglobljenim študijem po-
zitivno-hist or ion im . Zato je PijX v encikliki Pascendi dominici
gregis (proti modernizmu) to metodo posebno priporočil: Maiur pro-
iecto quam antehac positiv te theoj ogiae ratio est ha benda; id temen
sic fiat, ut uihil scholasoica astri '.enti capiat, iisque ropr-lien*.
dan tur, utpots cui moderni star um rem gerunt, guicumiiue positj v-as s.;, c


Mi

v \.


M'r

i

ii ,





-•i r uruCT



6

extollunt, ut scholasticam theologiam despicere videantur.

c. Radi nevednosti in ,zmešanosti pojmov o verskih resni-

v

cah. Študij virov razodetja ob upoštevanju odločb cerkvene avto¬
ritete more jasen pojem in večjo izvrstnost o gotovih verskih res¬
nicah dati.

Seveda pa je treba pri tej metodi ns individualistično.
samovoljno kritično postopati, ampak pri sicer svojski metodi i-
meti pred očmi navodila in smernice za kritični študij sv.pisma
kakor so začrtane posebno v encikliki Providentissimus Deus (18.2.
1893), Iucunaa sane (12.3.1904) in Pascendi (8,9.1907). I. Ne sms
prezirati tolmačenja Cerkve  (is pro vero sensu Sacrae Scriptu.ru e
habendus est, cj_uem tenuit ac t net santota mater Ecclesia - "vat,
s. III. c.2), posebno pa ne gl de tekstov, ki je njih pomen Cerkev
.avtentično določila  (ie.gr. Jan 20,23; Jan 6,48; Ik 22,19; MS 15,lop
Jan 21, 15; Rimi j 5,12). A s tem Cerkev ne ovira dela teologa, am¬
pak podpira in bolj uspešno napravi njegovo metodo. II. V drugih
tekstih se mora ozirati tudi na analogijo vere, da nikdar ns stav-
Ija kot legitimno interpretacijo teksta tako, da bi bila v nasprot¬
ju z določnim cerkvenim naukom. (Herezij je mnogo, ker se ta ne
up o." teva ).

Interpretirati mora analitično in sintetično (gledati
na nauk v drugih delih sv. pisma ali virov razodetja - zgled: iz¬
raz „Sin božji").

0 p o m b a. Pravoslavni dogmatiki poudarjajo presežno
samo pozitivno metodo. »Nejcelizhodniji metod pravoslavne dogma¬
tike jeste; dogmatsko-istorijski." Cerkvena definicija, izvor v
hSv  . ot kr iv en ju", nazadnje v njeni historičnosti. Torej dokazi :,z
sv. pisma SZ in KZ, ki jih pa mora tolmačiti, kakor jih pravoslav¬
na cerkev tolmači po vesoljnih in partik. zborih, in svetih očetih
in učiteljih. To pa pomeni, da ja treba osvetliti dogmo tudi pri
Sevanjem tradicije. Tako se pokazuje tudi historično mesto dog c
v življenju Cerkve. Obenem pa tudi zmote osvetli. Justin o.c.59.

2.Sholastična ali spekulativna metoda, a. Bistvo. Pozi-
tivna dogm. bolj raziskuje “in j anstvenos t, spekulativna kB j, i. gk o
in zakaj (vsebina - Čredo, ut intelligam). Razlaga in osvetljuje.
Uporaba umovanja(ratio, discursus ) zato, da pokaže skladnost raz¬
odetih resnic z naravnimi sli z drugimi razodetimi resnicami in
preiskuje dogme kot vrednote življenja, da odbije umska naravno u
govore proti dogmi; zato, da prihaja na podlagi razodetih in na¬
ravnih resnic do novih.-zaključkov, da v sjsfcem  uredi. Uporablja
filozofska načela. Fe služi pa to umsko razglabljanje, za  to, če.
bi do vere v razodeto resnico dovedlo, ta se umsko ne da dokm zc  tl,
temelji na božji avtoriteti.

f&C\  fc t

b. Oblika te sholastična metode je navadno diaakt.i ho ■■
kratka, preprosta, jasna, silogistična. Vzor sholastične metode
tudi v tem pomenu imamo v teologiji sv. Tomaža. Za pouk je t ;< na¬
čin sholastične metode zelo dober. A splošno se ne sme preveč upe*

. « c, ;  * 'T);^o|!


7

* /

rahljati, „čJniversaliser ce procede en 1’employantpour d’autres
fins, s’en servir par exemple dans la chaire ou dans des compositiV
ons litteraires ou litourgiques, est une applioation defectuese
de la scolastigue (Dublanchy v D.th.c. IV./2 1536).

K o t a, S to metodo je tesno zvezana takoimenovana do-
ctrina scholastica, zato ker $e  pri najboljših sholastikih trajno
nahaja. Posebno za nauk sv. Tomaža Akv. velja, da ga morajo kato¬
ličani posebno ceniti in mu dati prednost. V  Syjjil.l5 je obsojen
stavek: Methodus et principia quibus antigui doctores scholastici
theologiam excoluerunt, temporum nostrorum necessiitatibus scienti-
arumgue progressui minime cšngruunt (DB1713).

c. Važnost... in notr ^a anniastiAne metode in nauka. Sika
V. imenuje sholastično teologijo: munitissima arx, invictum ilC.si
propugnaculun, haereditas patrum nostrorum. Poudarjajo jo papeže
posebno od Leona XIII (Aeterni Batris), Pij X. (Pascendi;
ei Doctoris /motu proprio/), Pij XI. Stuuiorum ducem(29.6.1013 ).
Can. 1366 §2: Philosophiae rationalis ao theologiae studia at elmm-
norum in his disciplinis institutionem professores omnino psrtrac-
tent ad Angelici Doctoris rationem, doctrinam et principia eague
sancte teneant (Gl. Ordinationes ).*

1. Z zelo razvidnimi in temeljitimi dokazi utemeljuje temelje
vere, njen božji izvor, njeno vrednost za Človeštvo, njeno popolno
soglasje z umskimi resnicami in lastnostmi (Aeterni Patris). Uspeš¬
no torej razorožuje razkrajajočo kritiko racionalizma, ki taji te¬
melje ali dela ugovore z racionalnega stališča. Uporablja.in raz¬
laga filozofske pojme in nauke (narava, substanca, oseba etc,),da

ob r avfiav a ddigmo.

2. Razum, osvetljen po veri, more priti po analogijah (,pro-
cessiones in divinis) do nekega umevanja skrivnosti, ki je zelo
plodno (Vatic. s.III.c.4. DB 1796; cfr.tudi S.TH. Quodlibet IX.
q..9 . a . 18 . ).

3. Za uspešen boj proti filozofskim zmothim načelom, s kate¬
rimi se današnja racionalistična kritika bori, ali ki jih moder¬
nistični sistemi o zgodovini, elcsege.zi, veri, razvoju dogem supo-
nirajo, more le solidna in močna sholastična metoda uspešno nasto¬
pati, Ni treba, da bi bila zato vedno polemično apologetična, am¬
pak z jasno razloženimi načeli, s točno opredeljeno vrednostjo
dogem za življenje, prikazovanjem soglasja z umom,, z vsemi pozi¬
tivnimi življenjskimi silami vrši že apologij - ' in razdira napaene
podstave, navidezna nasprotja dogme z razumom in celotnim življe¬
njem.

4. Conelusiones theologicas facit. Najvažnejša funkcija spe¬
kulativne dogmatike. Convenientia dogem. ,:,V '

: 5..  .Sistem tvori. S.Th. 1,1 a. 7: sub ratione deitatis.

6. Aplikacija teh resnic za askezo in mistiko (življenjske
vrednost). - Tj'-*,

N ota.  a. Ne sme biti v škodo pozitivni metodi - , he jo


8

izpodriniti. Sholastiki srednjega veka so mnogokrat pomanukljiviz
ozirom na pozitivno metodo, a ne vsaj na splošno iz prezira, ampak
radi pomanjkanja kritičnih virov.

b ) V dokazovanju razodetih resnic so raci jonalni argumenti
predvsem aruamenti. primernosti -C. g. 1,9; S. Th. 1, 32,1). Sv.

Tomaž se jeclržal zvesto tega načela, so pa nekateri sholastiki pre¬
zrli to in so posebno v 15. stol. mislili, da s filozofskimi argu¬
menti apriori nekatere dogme dokazujejo. '

c, ’ V zavračanjunasprotrih ugovorov je treba solidnih razlogov,
vrednosti dokazov ne pretiravati.

d. Paziti je treba, da se ne istoveti nauk vere s teološkimi
zaključki ali filozofskimi 'mnen ji. To bi samo škodovalo nauku vere
in Cerkve. Dokaz resnice ni resnica sama. Mnogokrat so teologi, ki
so se z veliko vnemo borili proti kaki zmoti, uprav radi pomanjkanja
te ločitve zašli sami v zmoto in so bili njihovi zaključki žigosani
s cenzurami, ali pa delajo zaključke iz resnice in jim dajejo pr e važ¬
no mesto. Prav tako tudi proti temu pravilu grešijo oni teologi, ki
vsako dedukcijo ali mnenje takoj Žigos jo kot veri nasprotno. Vedno
je treba ločiti in vedno zadosti motivirati.

Sorollarium. Obe metodi sta torej v teologiji potrebni.

Te samo pozitivna, ker niso vse možne spoznave v razodetju jasno in
razločno. Ne samo spekulativna, ker dogmatika ni samo filozofija.
Seveda se morata v večji ali manjši meri uporabljati po potrebi, v
raznih časih. Sholastična more dati solidno, temeljito, enotno habi-
tualno spoznanje, sposobnost predvsem in oster pogled v presoji raz¬
nih vprašanj. Pozitivna pa je sposobna razširiti spoznanje. Sholasti-
veže v enotnost, kar pozitivna nanosi skupaj ali kritično pieraotri.

C g o v .o r . Sholastična teologija je preveč intelektu¬
alistična; radi svojih formul je nezmožna vplivati na religi joznost
današnjih ljudi, ki so bolj za doživetje religijoznmh idej, ne za
razumevanje. Bolj je treba gojiti teologijo danes s pomočjo ekspe¬
rimentalne psihologije in liturgije, - K.: 1. Po tem mnenju bi mar¬
sikaj bilo treba odstraniti iz šol 5  kar se ne zdi moderno (slovnic*
etc. ), o križu bi ne smeli f  -vorit:., ker modernim ni všeč. 2. Res
je tako stanje, more se ga upoštevati, da se najprej hranijo kakor
bolniki z mlekom in sladkor,jem. a  zato ne smemo mi opustiti ohola«
stične teologij je. v šoli je še posebej potrebna striktna forma.

Bi Metoda se deli tudi v analitično in sintetično, ana¬
litična je ona, kr od bolj sestavljenih stvgrrnosti in iz učinuov
gre k spoznanju bolj enostavnih splošni^ r ,-snic in k vzrokom. Me-
thodus inventionis - preiskovanja, odkrivanja načel in počel. Sin¬
tetična je ona, ki od bolj splošnih načel, od vzrokov gre do bolj
sestavljenih, konkretnih.de jstev do učinkov.

Pozitivna metoda je analitična. Teološka spekulacija sin¬
tetična. c e gre za ure c' j. te v p oe din ih naukov v sistem - zopet sinte¬
tična metoda.

(božja 1.

D ogmatika in v
1  • Razlika v

: r a

Ce vzanemo oba pojma v o bjektivs em
pomenu, je dogmat ika širša , obs žnejša: obsega dogme, teološke za¬
ključke. mnenja, sistem, metodo; vera razoaece resnice - božja vseh.
Dogme so v dogmatiki -predmet, o kat e r em govori, v veri predmet, ki
ga sprejmem kot resnico.

v

Ce v su b1ekt1v nem v ome nu. je dogmatika naravno ali po va-

■



9

ri osvetljeno ur. s ko raziskova n je,  znanost ali habitus acquisitus
per se (ratio fide illustrata; Vatic.), vera pa je nadnaravno de-
jan je ali stanje, ki z njim prisvojim in držim te resnice. Motiv
pri dogmatiki je evidenca, pri veri avtoriteta božja.

3* Namen dogmatike je globlje spoznanje in utemeljevanje
verskih resnič in izvajanje novih, vera je initium et raaix et
fundamentum iustificationis in salutis.

4. Dogmatika kot zn anstveno . s kovanje do&čm.JE&m pred¬
postavlja. Vera je d ano dejst vo. Js dar božji, ne šele usedlina
filozofskega rasmatranja. Misteriji! V pravo spoznanje vpelje le
vera in pa avtoriteta, Ali more biti dogmatik, kdor veruje? .11
more biti teolog brez vere, dogmatik brez vere? Mogli bi misliti,
da kdo vzame za predmet svojega raziskavanja dogme, kakor d.-.jon¬
sko so, kakor jih Crrkev razlaga, ne da bi priznal, da so razode¬
te, da je Cerkev božja ustanova, ne da bi torej veroval. Mogli bi
misliti, da jih vzame za predmet svojega raziskavanja kakor o.pr.
koran, nauke moharnedanizma.  ali kake poganske nauke, zgolj natura¬
listično jih raziskuje v njihovih virih in izvaja racionalno nove
zaključke. A  v pravem p -v enu bi dogmatik, ne bil. Bil bi histerik
ali filozof, To raziskavanje dejstev bi ga, če bi brez raciooeli«
stičnih predsodkov študiral in proučeval, privedlo do vere  (zu¬
nanji in notranji razlogi, milost) ali, pa v zmote.  Ne mogel b.'. rs
zgolj umsko zasledovati vseh namenov dogmatike,«nisi ration. fi¬
de illustrata" (Denz. 1796). Bila bi neka filozofija reliai:',-.  ne
do gma tika (gl.Den z.16 73 ).

5. Vendar ja dogmatika ni v ra. Ni n jen a naloga n. p-sr ~
.po voditi versko ..živi jen je, te. je božje pravica in naloga učrb v  cer -
leve in delo sv,Duha, živečega v cerkvi, ..n njegove milosti.

A koristna ,ie : poglablja, utemeljuje versko spoznanje, .•rani
pred napadi in ugovori. Ker je delo dogmatikov V zvezi s ce^M mi;..
učenjem, je njihovo soglasje tudi kriterij verodostojnosti ki kega
nauka. Dogmatika služi veri, ker predmet vere razlaga , pogx.M.blja

tako spoznanje vere v vernikih.

6. Vse dogmatično raziskavanje nima tore j .namenu, vere šele
povzročiti s svojimi dokazi, ampak že obstoječo opravičiti ir og¬
lobiti spoznanje. Theologia est sol entla fi.de i . Predpostavi y  v or o,
predpostavlja vero tudi kot versno zavest cerkve.

Dn gma ti ka i n ccrkveno učiteijsivo
D.th. c. IV. / 2 , 1573.1574; Prof,Adam, Theol. C-laube
logie v knjigi Glaube unč Glaub3nswissenschaft im katpoliz
Rottenburg 192-3.

- Tiico-
ieiivas,

1. Cerkev ima avtentično, t.j. od boga dano pravico o-

hran jati depositum' fidei - razodetje, razlagati avtentično c M

njegovo vsebino, kakor je potrebno ali koristno za duhovno korist
vernikov, braniti jo pred novM.il zmotami, ki jih samo oaa .na

• * V- V / ' -4 t 4r


■■


10

ptorično more zavrniti in obsoditi. Cerkev je mistično telo Kristu¬
sovo. V njej je torej tudi ves nauk Kristusov, božji. In zato lev
zvezi s Cerkvijo more dogmatika vršiti svojo nalogo,

2. Ima torej tudi izključno pravico nadzorovati in vodi¬
ti dogmatični pouk teologov, izključiti iz fijega, kar je nasprotno
razodeti ali drugače <pd nje določeni resnici.

3. Zato je dolžnost dogmatikov, ki katoliško dogmatično
znanost poučujejo in proučujejo, da so jim določbe Cerkve pravec
pri njihovem raziskavanju, negativni, v kolikor razpravljajo in
raziskujejo na novih poljih; pozitivno: predmet in pravec pri raz¬
pravljanju o določenih resnicah, L e če bodo nauk Cerkve, torej
versko mišljenje Cerkve poznali, bodo mogli pravilno tolmačiti in
izražati veeske resnice in priti do novih spoznanj.

4. Zato tudi vedno iščemo ali in kakšna je cerkvena do¬
ločba verske resnice ali glece kakega drugega dogmatičnega predme¬
ta (cfr.DB 1673).

5. Cerkveno učiteljstvo d ogmatične  znanosti ne ovira,
ampak je njenemu razvoju neobhodno potrebno in v največjo korist.
Ako zasledujemo zgodovino dogmatičnega razvoja, vidimo, da je in¬
tervencija cerkvene avtoritete varovala pogosto pred važnimi zmo¬
tami ali nevarnostmi, pospeševala razvoj in dala moč, da se je la¬
že borila proti raznim racionalističnim ugovorom.

Opomba.  Pravoslavno mišljenje,- Da more dogmatika
vršiti svojo nalogo, je neobhodno potrebno, da ima ne samo ustruč-
nog več i nepogrešivog rukovodja". Ta ne more biti človek, ne sploh
kaj človeškega radi omejenosti, relativnosti, H ogrehovljenosti" ■
vsega človeškega. Biti more le njedina, sveta, saborna i apostol¬
ska Crkva Hristova, ko ja živi iznad ovih ljudskih relativnosti na
višinama bogočovečansze nepogrešnosti i koju Duh sveti vodi kroz
mračnu i strašnu istoriju ovoga sveta putem bezgrešne istine Hri-
stove, držeči njeno vaseljensko saznanje i osečanje u gramc&ma
božanske nepogrešljivosti". Zato sc mora pravoslavni dogmatik pu¬
stiti voditi v svojem delu edino po tem uvaseljenskem saznanju i
ose Čanju Crkve". Zugo  mora dogmatik uda se svom dušom, svim srcem ,
svim umom molitveno pogruzi u to sveto , saborno, apostolsko i va-
seljensko saznanje Crkve, da bi njime i iz njega normirao sav svoj
rad na polju dogmaticke nauke". Ne sme tudi pozabiti, da samo či¬
sti vidijo Boga in večne božjeresnice (Mt 5,8). - To usaznan je"
Cerkve se^kaže posebno na vesoljnih cerkvenih zborih, spisih očetev,
v bogoslužnih knjigah, v navadah in verovanjih, zasnovanih na apo¬
stolski Jraetici ji. Citira Vinc.lerinskega: M quod semper, quod u~
bique, quod ab omnibus creaitum est" (Commonit.24,18). - Justin,
Pravoslavna dogmatika I. str. 5 7' sl.

Viri dogmatične teologije.

fpontes vel loči theologiae dogmaticae )

9 g

Prim. Tanquerey II‘ J  str.192 sl.; Lercher, Institutiones
theol. dogmaticae II.str.XIII.sl.; Diekamo, Katholische Dogmatik
I str,20 sl.

Viri neke znanosti so ona mesta . v katerih najdemo, iz
katerih torej spoznamo in si spoznavno prisvojimo načela in resni¬
ce te znanosti. Viri dogmatike so torej prvenstveno, od koder -aje-
mamo načela dogmatične znanosti*- namreč dogme—(fontee proprii theol.

' • .00  .. :yxL .

11

dogmaticae). So torej le viri, v katerih so objektivno obsežene
dogme. Ce izhajamo od nege nam znane dogme, bo vir, spis ali doku¬
ment, v katerem je ta dogma obsežena in iz katerega torej lahko u~
temeljim in pokažem, da je resnično razodeta resnica, ki jo za ta-
;. r o imam.

Svojska vira dogmatik©, kakor vse teologije, sta dva: sv.
pismo in izročilo (tradicija, srb.hrv.: sv. predan je).

Sv. pismo SZ in R T Z. Po božjem navdihnenju so spisane len ji-

.

ge sv. pisma, Bog je torej avtor naukov, beseda božja so zato in
veugeme. jih fide divina* Vse te knjige so adostoli izr očii i-Jlar-
kvi, da jihohranjuje. - Cerkev je izmed raznih izdaj proglasila
za avtentično nVulgato". Smisel: nobenega zmotnsega nauka ne vsebu¬
je in zvesto izrazi vse, kar k spisani božji besedi spada* Lahko
nam je kak tekst nejasen, a zato je učiteljstvo Cerkve, da ga ne-
zmotno razloži.

Tradicija. Večinoma so apostoli ustno oznanjevali . n kur
so slišali in prejeli od Kristusa in njegovega sv.Duha in kar je
bilo v nje položeno kot v žive knjige sv.Duha' f  (Scheeben 102).

Tudi to pričevanje je bilo izrečeno Cerkvi , da v njej živ:, zavse
čase (traditio apostolica. g Depositum custodi. ITim 6,20; 2Tim
1,14). Cerkev ,ie občestvo , po katerem je prišlo razodetje do nas,
Organ, ki avtoritativno  'Osreduje, ki prenaša skozi vse dobe isto
nespremenjeno razodetje - je cerkveno učiteljstvo* škofje v zvezi
s papežem. To živo učiteljstvo ima dar,  n e zmotnosti* Učiteljska
služba Cer iv e torej vsaki dobi podaja ustno izročilo in obenem ;-,v.
pismo ter razlaga pravi pornen njegovih naukov. Dokumenti,  ki t or.e j
učenje Cerkve obsegajo, so viri, iz katerih moremo spoznati, kaj
ja razodeti nauk. Med temi so na prvem mestu dokumenti, ki vsebuje¬
jo definicije vesoljnih cerkvenih zborov in rimskih papežev (cri-
teria primaria divinae traditionis, Lercher XIV) * Na drugem mestu,
so spisi cerkvenih očetov in bogoznancev (theologi), ki so učili
pod nadzorstvom Cerkve. Zbirka definicij avtoritativno učečo Cer¬
kve, ki je za našo šolsko uporabo zadostna, je: Denzinger4Bann.wart*?
Umberg, Bnchiridion symbolorum, definitionum et declaratiormm de
rebuš fidei et morum. Herder, Freiburg in Br. (kronološko) ali F.
Cavallera, Thesaureis doctririae catholicae (metodično sistematično)
Parisiis 1920. Za spoznavanje dogmatičnega nauka cerkvenih očetov
in pisateljev je Migne, Patrologia. Kratka zbirka urejena histo¬
rično pa: Bnchiridion patristicum. In usum scholarum collegit M.

J. Rouet de Journal 3.J. - Liturgija, praksa Cerkve v delitvi za¬
kramentov etc.

Opomba. Protestanti priznavajo sv. nismo  kot vir razo¬
detja, a z.anika.io avtoriteto  cerkvenega učiteljstva z ozirom ne
sv. pismo in nujno potrebo, da ona določa in razlaga resnični smi¬
sel nauka sv. pisma.

Gnostiki, janzeni sti  i n st arokatoliki so priznaval■, da


12

je sv . pismo šele po izročilu izponoln .ieno in razložen o« A po
njihovi zmoti ni naloga i n pravic a cerkv„enfi^a,-UoitL&-l.ist-va, da ugo*
tovi nauk tradicijo, ampak le zgodovinskega raziskavanja.

A vsak poedini kristjan že fizično in moralno ni sposo¬
ben ugotoviti nauka sv. pisma ali tradicije, ne- glede na to, da
je cerkveno učiteljstvo božjepravno ustanovljeno. Pa tudi tisti, k
ki se pečajo s študijem virov razodetja, morajo med pravili za ■
pravilno določitev in razlago imeti učenje cerkvene avtoritete.

Pomožni viri. Predmet dogmatike so tudi conclusiones
theologicae. Zato more kot pomožni vir dogmatike veljati tudi po¬
sebno filozofija, zgodovina in razne naravoslovne znanosti. Neka¬
tere razodete r- snice more tudi naš um spznati in dokazati, pri
drugih (Iiysteria) njihovo skladnost ali vsaj odsotnost protislov¬
ja.

Razdelitev dogma t ike

1. Pri cerkvenih učiteljih posebno do 5.stol. ne naj¬
demo dogmatične sinteze,ampak večinoma le priložnostne monogra¬
fije.Le pri posameznih se glede nekaterih dogem dobi obširnejši
bolj sistematično izdelan dogmatični nauk ( Origen.Peri arhou;
Klem.Alex.,Stromata;sv. Avguštin.o izvirnem grehu,milosti,predc-
stinaciji.)

2. Pravtako od 5. do 11.stol. prevladujejo razni posa¬
mezni dogmatični spisi priložnostno proti raznim zmotam in kri¬
vim veram. Le sv. Janez Damaščan je v delu nDe fide orthodoxa n
poskusil očrtati obširnejšo dogmatično sintezo.

3. Sholastiki srednjega veka so se predvsem lotili nalo¬
ge zgraditi sintezo teološke znanosti. Peter Lombard (fll60),
Aleksander Haleški (+ 1245), sv. Bonaventura (4-1274), posebno pa
sv. Tomaž Akv. (41274) v Summa Theologica. Ta je v bistvu bila
vzor tudi za poznejše tealoge in dogmatike.

Temeljno načelo razdelitve je najvišje vzrokovanj:. božje.

V I.delu Summe obravnava o Bogu kot tvornem vzroku (causa
efficiens) l.De Leo uno et trino 2.De Creatare.

V II. delu: Bog najvišji smoter (causa finalis), De Deo
elevan, .te,

V III. delu: Bog - Odrešenik.

Gl. D. th. c. IV.3, 1542;,Diekamp p.68.

O d licnod t do gmati čn e te ologi je

1. 0 Bogu govori. 2. Središče vse teologije. - Moralna
teologija, ascetična in mistična. Dogmatika jim kaže najvisji
smoter religije.

I

; .r

f

Zgodovina dogmatike

13

Popoj.no zgodovine dogmatiko še nimamo. Krajši ali daljši
pregledi: Tanquerey o.o.str,lsl; Diekamp o.c.69sl.; DietiOonaire
de theol. catholique IV./3, 1547-1573; Scheeben, Dogmatik I. 419sl
Hurter, Komenda tor litterarius theol. cath. 5. zv,, Tixerout, Hi-
stoire des dogmos. Za vzhodno bogoslovje: M. Jugie, Theologia dog-
matica christianorum orientalium ab ecclesia catholica dissim onti-
um. Parisiis 4zv.; Justin, Dogmatika pravoslavne Grkve I. str.60sl
Po j m i. Treba je razlikovati zgodovino dogmatike oč
z go do v in e do g e m. Zgodovina dogma tlite obsega vse delo vseh t .-.oj  p go v
dogmatikov v različnih dobah, torej vse njihovo iskanje, ugotavlja
nje, sklepanje, s katerim so razodete resnice iz virov dokazovali,
jih skušali globlje umevati, iz njih iskali novih globljih spo¬
znanj in jihurejati.

Zgodovina dogem pa zasleduje, kako so se razodete  r s s nc s
razvijale v r ,znih dobah, kako so postajale bolj in bolj jasne,
določneje izražene. Razlika med obema je torej:

1. Dogmatika je znanost , torej znanstveno zgodovinsko raziskovanje
dogmatične znanosti iščemo; dogma je razodeta resnica sama;

2. V dogmatiki so tco' 1  ogi vzrok razvoja (seveda ne absolutno neod¬
visen), v zgodovini dogam sv. Duh in učeča Cerkev.

3. Zgodovina dogmatike je omar tnc širša, zgodovina • ogem obrav-
nava samo razvoj dogem.

Teologi deli jo zgodovino dogmatike v več razdobij: pa-
tri stična (od začetka do sv. Janeza DaraašČana 750); sho l.a.s.ti čai (

( 750-1545); moderna (do danes).

Dublanchy v D.th.c. jo deli v štiri glavne dobe: l.do sv.
Avguština; 2. od sv. Avguština do sv. Anzelma (11.stol.); 3. od sv
anzelma do začetka 16.stol. (doba sholastike); 4. od 16,stol.do
danes. To dobo pa spet deli v tri: a.  čas pozitivne teologije do
srede 1 7.stol .; b« do va tikanske ga cerkvenega zbora (doba propa¬
danja); c. po vatikanskem cerkv. zboru.

I. Patristična doba.

Razodetje za vse ljudi je lilo, kakor veruje kat, C srke v
zaključeno s smrtjo apostolov. Sv. pismo in ustno izročilo je o-
stalo v Cerkvi. Tako v sv. pismu kakor v pridigi apostolov ni ul
ves razodeti nauk em ko natančno, p 'drobno izražen v posameznih
resnicah. Tako je bil razvoj mogoč. Delo cerkvenih očetov io pi¬
sateljev je s tem razvojem v zvezi, ker so ob različnih prilikah
iz ra zli e nih,  vzrokov in povodov obravnava li ta nauk ali poeč.i *-j

del e

■B •

z namenom učiti, branit., opominjati koživi jen ju
a. Pri apostolskih očeti h (koneem prvega, v
tol.) ne moremo govoriti o do gmatiki, ampak le o

po njem.
prvi po..c
poedinih

vici

/

* v * 'j

XA

mati čnih  od stavk ih ali naukih. Cerkev je imela nalogo, da ukore¬
nini Kristusov nauk in njegovo kraljestvo in širi v Bvetu, v ka¬
terem je bilo poganstvo in judovstvo ter filozofija neoplatoniz-
ma. Zato je bil tudi namen spisov apostolskih očetov, da parene-
tično razlagajo krščansk i nauk. Imajo pa dogmatična mesta v njiho¬
vih spisih radi tega posebno vrednost, ker so iz prvih časov kr¬
ščanstva in tako priče nrvotra vere.

b. Nastopila je proti krščanstvu politična sila rimske
države in močno judovstvo, pa tudi razni filozofi* Apol oge ti so
branili krščanski nauk in življenje (Aristides, Justin, Tatian,
Atenagora, Teofil Antioh., Minutius Felix, Tertulian). Teofil Ant*
uporablja tudi filozofijo in skuša spraviti v 'sklad tedaj vlada¬
jočo filozofijo platonizma in neoplatonizma s krščanstvom. Tudi
Justin. A večkrat nesrečno, zato te filozofske špekulacije niso
brez zmot (generatio Verbi), a ko priče tradicije veljajo.

Ena velika herezija se še pojavi v teh prvih stoletjih:
gn osticizem . Poskus sinkretizma med krščanskim naukom* raznimi ne-
kršč. religijami, plat. in neopitagorejsko filozofijo.- To n%j bi
rodilo neko višje spoznanje (gnosis), po katerem je treba umevati
in razlagati krščansko tradicijo in možno doumeti vprašanja o Bo¬
gu, svetu, človeku pravilno.

c. Proti tej blodni »g nozi ”, odločeni od osnov vere, na¬
stopajo s spisi kontroverzisti sv. Hipolit, Tertulijan, posebno
sv. Irene j (Adversus haereses). Poudarja apostolsko tradicijo.

d. Proti koncu 2.stol. je že nastala v Aleksandriji ne-
ka ka teološka šola  (oateohetica), ki jo je za Pantenom vodil naj¬
prej Klemen Al. in za njim Origen. Tu so ,e začeli poskusi sistema*
tičnega obravnavanja teologije, tudi spekulativno poglobljeno; iz
temelja vere upata preiti do »gnosis".

Klemen Aleks.,, Exhortatio ad Graecos: apologetično in po¬
lemično skuša pogane nagniti k krščanstvu. Paedagogus: za spreobr¬
njence, da v kršč. življenju napredujejo. Stromata: poskus znanstve¬
nega obravnavanja krs o. vere. Mnogo o razmerju vere in vednosti
(fides - gnosis). A ;elc alegorično razlaga sv. pismo.

Orife-oiios : jj.i aiuon  (prevedeno v lat. jezik po Rufinu,
slabo; prvega tekst* je le nekaj odlomkov ohranjenih), prvi sistem
kršč. te ologije (Pa ;er theologiae). V  4 knjigah: 1. Bog, Sv. Trojica,
duhovni svet; 2, us.var jen je materije, božja previdnost, človek,
njegova svoboda, greh, odrešenje, končno dopolnjenje; 3. nravno
življenje; 4. inspiiacija in razlaga sv. pisma. A vendar sv. pis¬
mo preveč simbolično in tudi špekulacija ni vedno srečna. Razne
zm oto j e učil, ki sc bile obsojene od rednega učiteljstva Cerkve.

Na zapadu pa je v tej dobi posebno Tertulijan (fundator
theologiae), ki je v latinskem jeziku in z juridično preciznostjo
skušal izraziti teološke eojme. Trinitarični nauk, in o posmrtnem



15

žitiljenu, vstajenju (Adversus Praxoam, De praescriptiono, Ds re«
sUrrectione carnis). A v zmote montanizma je zašel.

V tej dobi se metodično uporablja predvsem dokaz iz sv.
pisma in tradicije, racionalni dokazi se uporabljajo ne vedno p r a**
vilni za obrambo proti ugovorom ali za soglasje nauka z razumom.

e. Ko je Cerkev dosegla zunanji mir in svobodo, so se
mogli kršč. filozofi posvetiti nemoteno študiju razodetja. a poja¬
vijo se tudi velike zmote. Duh božji pa;,. 11 ni preprečil indivi¬
dualnih zablod, ker je dan Cerkvi, pa je zbudil proti človeški
zmoti bož je-človešlco modrost v učiteljih Cerkve (doetores, pat res
Bccl.), ki so katoliški nauk razlagali, branili in poglabljali,
tudi znanstveno točno metodično.

Cerkveni zbori pa so avtoritativno opredelili kat. nauk
proti zmotam.

V 4.stol. se ja povečalo zanimanje bogoznancev posebno
za temeljne dogme o učlovečenju, sv. Trojici in milosti. Intenziv¬
nejši študij virov razodetja je bil potreben že radi nastopivših
velikih herezij glede teh verskih resnic. Tako so v tem stoletju
nastale velike zmotearianizma, macedonianizma, nestorianizma, mo-
nofizitizma in pelagianizma, Avtoritativno so bilo označene kot
verske zmote in izločene na vesoljnih cerkv. zborih v Nice ji (325)
in Carigradu (381). Doba velikih notranjih nevarnosti pa ja našla
po vplivu sv. Duha, ki vodi Cerkev, tudi velike može, ki so razo¬
deti nauk razlagali in branili s pozitivnimi dokazi iz sv. pisma
in tradicije, pa obenem že tudi z racionalnimi argumenti dialekti¬
ke .

Na vzhodu so v tej dobi veliki cerkv. očetje sv. Atanazij,
sv. Bazilij, sv. Gregorij Naz. in Gregorij Nisenski.

Sv. Atanazij (4-375) jo največ ji bojevnik za versko resni¬
co o božanstvu druge božje osebe, proti arianski umoti, V »štirih
govorih" pobija arianizem. V »poslanici o dekretih nicojskega zbora"
in poslanici Scrapionu pa dokazuje božanstvo sv. Duha.

Veliki Kapodočani pa posebno razpravljajo o božanstvu,
tretje božje osebi, sv. Duha.

Sv. Gregorij Nisenski je pisal tudi proti apolinarizau
o racionalni duši Kristusovi. V svoji »Oratio catechetica magna"
je ves kat* nauk branil proti poganom, (judom i$ krivovercem, a ra¬
di uporabe platonske spekulacij" in zaupajoč preveč Origenu tudi
iielcaj zmot. Njen namen je oof .ti katehetom apologetične misij. z.
o h rambo dogme.

Ciril Jcruz. (315~38o) ja v svojih 24 »Kat.,hezah" pocV.l
dosti popolno it poljudno dogmatiko, a po redu krstne izpovedi,
brez prave- sistematike. • • >

Proti r.estorianceo je sv. Ciril ileks. razlagal kaiiO.tiski
nauk o eni, božji, osebi včl >večene Besedo in branil božje materin-


16

sivo Marije (De recta ii&e* inathematiSmi, ^dveirsus blc-.spli6ii.dafo
N;storil etc. ).

Tudi Teodoret iz Cyra ina v 5. knjigi svojega deli pro¬
ti heretikom dober sistematičen »epitome božjih dogem" (nauk o
veri in moralko ).

f. Na zapadu je proti arianitmu nastopil posebno sv* Hi-
larij (1366), škof v goitiers (libri XII de Trinitatej in sv. Am¬
brozij (4-397) v knjigah De fide, De Špiritu Sancto.

Eot prvega sistematika na zapadu o menjajo Laktancijo
(InstitUtionum divinarum II.7), a obravnava bolj etično pl ali kr¬
ščanstva .

Najodličnejši cerkveni učitelj v dogmatičnih naukih na
zapadu pa je koncem 4. in v začetku 5iStol. sv. Avguštin (354—430).
On je obvladal teologijo s svoji.;; univerzalnim duhom, bolj kot vsi
drugi povzel vso prejšnjo dogmatiko in jo pomnožil, po bistrosti
svojega duha je tudi sijajno razlagal in spekulativno branil velike
dogme katoliške vere. Boril se je proti vsem Krivoverskim zmotam
tistih časov (maniheizem, arianizem, donatizen, pelagianizem
/Doc tor gratiae/ semipelagianizem). Nedvomno je bil on tudi bolj
ko kdo drugi sposoben obdelati sistematično vso katoliško teolo¬
gijo. Veh&ar pa imamo v ten pogledu od njega le dva spisa, k.; v
njih podaja kratek očrt dogmatičnega sistema: De doctrina Christi¬
ana I, 2-21 obravnava dogmatiko v sledečem redu: Bog v tren osebah
in enem bistvu, v lovečenje, odrešenje, posvečenje, zveličanje
ljudi. Enohiridion ad Laurentum de fide, spe et caritate pa po
treh nadnaravnih krepostih razpravlja o glavnih naukih krščanstva.

Njegovi spisi so bili dolgo časa celo v srednjem veku
vir dogmatike.

Velike dogmatične veljave so po sv. Avguštinu pisma pape¬
ža Leona Velikega, posebno njegova Ipistola dogmatiča ad Dl^via-
num, ki razpravlja o vČlovečen ju. - Med sistematičnimi poskusi pa
omenjamo liber ecclesitu ticorum dogma t um 'Gaanadi ja iz Marseille^
(brez prave urejenosti, bolj osebna veroizpoved avtorja), De fide
•seu de regula verae fičei škofa Dul gorel ja iz Huspe (v avgust, n-
skem duhu. Deli Prospern i levit. Sort en tiar urn ex ooeribus 3. ..»ugu-
stmi delibatarum (slabe sistematika) in Izidorja iz Seville li¬
bri tres sententiarum pa tudi sistematično obravnavata dogmatič-
ne nauke, tako da misli cerkv nih očetov zbereta (sententiao ), Ti
spisi so polog Libri sen'tčntiarum quinuue škofa Taja iz Sara gos e
bili za vzorec kasnejši . iteraturi sentenc.

g. v dobi Q4.^čM*stol. je treba omeniti najprej del
Psoudo-Dlonizl ja ireopngi ta (de div mis n on in ib us , de mpstica tho-
oJogia, de coclesti hien.rchia, do eccl. hierarchia). Nastala, y
so koncem v. , li v začeti u VI.stoL?isafrol‘j n. opla tonsko spe kul < či¬
li 0  zelo uporablja. Shol' =.§ tiki so ga mnogo uporabljali v misij., c..;


- ti

17

je resnični DionizijgrAreopagita.

Do definiciji;cfeškega koncil- (431), ki je obsodile, ne-
storianizem in opredelila-, katoliški nauk o eni osebi Kristusovi j so
nekateri kristjani'z^Sli v zmoto, da je v Kristusu tudi samo ena
narava (monof ižitizem )y. Kalcedonski koncil (451) je pravi nauk de¬
finiral o' eni osebi in dveh naravah. Pozneje spet drugi carigrajski
(553). Med teologa v -tern boju se odlikuje leoncij iz Bizanca (4*543).

V 7.stol. so še vedno razpravljali teologi o volovoč*ni
Besedi, omota monoteletizma. Obsojena na III. carigrajskem senčilu
(680). V 8,st">l. vprašanje o češčenju podob. Ikonoklazen obsojen na
II. nicejskem zboru (787). Proti ikonoklastom je nastopal posebno
sv. Janez Damaščan (4*okrog750). Na vse kasnejše vzhodno bogoslovje
so imeli njegovi spiši velik vpliv, pa tudi na zapadno sholastike
prevod njegovih del. Poleg manjših polemičnih (proti herezijam) m
dogmatičnih spisov, je njegovo delo Vir spoznanja (Pege gnoseos,

Fons scientiae). Prvi del: Dialectica, aristotniška filozofija, on¬
tologija, razlaga izrekov cerkv. očetov. Drugi del: De haerssigus.,
Najbolj pomemben (opus vere aureum, Tancj.ue.rey 13) je tretji del: De
fide orthodoxa, ki obsege dogmatiko o Bogu (1), o krstu in evhari- "
stiji, češčenju relikvij in svetnikov, o Kanonu sv. pisma, zlu, po¬
slednjih rečeh (4), o stvarjenju, božji previdnosti, angelih, demo¬
nih, ljudeh (S), o odrešenju (3). Hoče poročati le to, kar so pred
njim očetje, svojega ne dodajati. To njegovo knjigo moremo primer¬
jati poznejšim sholastičnim sumam. Zato ga tudi imenujejo »P. Lom-
bardus Graecorun" ali prvega sholastika.

Izmed poznejših vzhodnih teologov se odlikujejo Teodor Stu¬
dit e s (4*826 ) in Nicefor iz Bizanca (829 ), posebno pa patriarh Fotij,
A on je izvedel ločitev vzhodne Cerkve od zapadne.

Na zapadu so se začeli praktično uveljavljati r.z.a.
germanski rodovi. Stara kultura je propadala oziroma j.e bil-: uniče¬
na, in Krščanstvo je l.-elo veliko nalogo te nove narode, ki so ga
sprejeli, preobraziti. V takih časih se tudi teologija ne more raz¬
cveteti. Omeji se bolj na to, da ohrani tradicijo, zbira iz cerkv.
o četov, posebno sv. Avgušti na. L. pri nekaterih v tej dobi radi
zmot posebno aktualnih vprašanjih se poleg pozitivne metode uv -lj:v-
Ija tudi spekulativna ( FiliocjUe, adopcianiztm, češčenje podob, p r e-
destinacija, realna navzočnost Kristusa v evharistiji). Med najbolj*,
širni teologi je Alku in ( 4-809 ), po metodi predhodnik sholastikov;

De fide sanctae et individuae Trinitatis, kompondij teologija, razen
zakramentarične. - D eseto  stoletje .je j-, mn o " tudi za - dogmatiko. V
11.stol. je povzročil napad Berengar^a iz Toura na realno pričujoč-
nost nekaj boljših dogmatičnih spisov.

V/*

Ce pregledamo dobo prvih 10.stoletij, vidimo, d: pre¬
vladujejo v tej dobi monografije o poedinih dogmatičnih predmetih,
vendar najdeno že kmalu v začetku poskuse dogmatične sirit ze in


£0

18

sistematiko * ret oda je pr o dv se a pozitivna, pa tudi pri nekaterih
že dialektična, racionalna, spekulativna. Zavedajo se teologi, da
spekulacija na -pospešuje m ke nove »gnoze", ki za onega, ki si jo
je pridobil, nadomesti vero. v uporabi racionalnega umovanja je
ari nekaterih že aristotelnka filozofija, pri drugih pa platonska
(Avguštin), ali celo n oplatonska.

polo c«, n in opredel j'n avtoi itotivzo |h  teološko je dogma-
tični nauk o sv. Trojici, o včlovečeni besedi, o milosti in ns ka¬
tera vprašanja o zakramentih.

II. Sholastična doba .

Označuje jo uporaba sholastične metode v dogmatiki. Teol o-
gija, posebno dogmatika se ne razvija samo po zunanjih povodih in
potrebah, ampak je znač i lno i n o dloči lno znans tveno z anima n n e. ki o~
življa -posebno v različnih cerkvenih m samostanskih šolah ter u-
niverza h. V tem času nastajajo predvsem velika sistematična dola,
manj monografična.

1. Začetek sholastike (konec 11.stol. m 12, stol .c je ) *

Po propadu v e jbs  kon ravnega življenja v 10, in 11,stol • so se začele
reforme (01uny!). Ko se ja cerkveno življenje prebujalo, se je tudi
teologija začela znova razvijati. Zanimanje najprej za tradicijo,
težnja za umevanjem tradicijske snovi s pomočjo umovanja po pravi¬
lih dialektike.

»Oče sholastike"se imenuje sv. iinzelm, Škof v Cauiierbuiy
(4-1109). Glavno njegovo delo obravnava nauk o enem m

troedinem logu, skoraj ne pr-..kosl jivo po spekulativni globini in lo¬
gični urejenosti. Racionalne c.r/;;u. nt e uporablja tudi za razodete
resnice, a ne zato, da resnice same dokaže, ampak da jih opr_vi_i
pred razuma* torej pokaže, da ni nasprotja, in pa da poglobi razu¬
mevanje. Tako je v tem pogledu zvesto povzel načelo, po katerem so
se ravnali v umovanju cerkveni pisatelji patristič.ie dobe (Tertuli-
jan, Klemen Aleks, in rosebno sv. nvguštm) iPides praecedit intel-
lecturn, fides c x uaerens intelleotum. To je bilo resnično vodilno na¬
čelo pri njegovi spekulaciji; dokazujejo nam spisi Lonologiura* pra ,—
fatio, PL 157,143; proslogium,pr ief. in c.l., PL 157,225.22 7, Da
fide Trinitatis et de incarnatione Verbi c. II .col .26 j  ; CUr D u . ho-
mo I. 1,361. - c e govori večkrat o ir at ione s nacessariae'^ z a k., j jc
Bog tako ali tako ukrenil, hoče s tem poudariti le veliko primer¬
nost dejanja, ki nam je znano po veri, ne pa apriorno nujno ve bož¬
je volje. Res pa so včasih nekateri izrazi premalo eksaktni.

Sv. Anželm je izbral to metodo posebno radi cretprruo u-
porabe racionalnih argumentov po Roscelinu in abelardu , ki je imel
načelo: „Ratio praecedit" in je odložilna; kar s .-veda lahko vodi do
uni.-enja prave teologije. Sicer je bil jbelard zelo zaslužen za r.. z-
voj sholastične metode in j c njegova »Introduetio ad theologic.m ne¬
kako prva surama th< ologiae (PL 78.979). - Celotne sinteze oc... v-.

19

Anzelm ni p •'dal, Pokazal je le soglasje med umom in vero posebno v
onih dogmatičnih naukih, ki so bili bolj ogroženi po racionalizmu
tiste dobe,

Proti dialektiki, kot jo je gojil Abelard, je nastopil po¬
sebno tudi sv, Bernard (1091-1153) in so jo obsodili cerkveni zbo¬
ri. \  Bernard je bolj mistik* - V tem času je bil tildi Hugo a o.
Victore, pravi ustanovitelj srednjeveške mistike, odlično dogmatič¬
no delaven (o zakramentih).

V sredi 12,stol. se je pojavila nova vrsta dogmatične li¬
terature, libri sententiarum, zbirke, v katerih so sistematično u-
re je ni in obdelani teksti iz sv . pisma in-tradicije o teol oških
vprašanjih. Najbolj znano in pomembno je delo pariškega škofa Petra
Bombarda (4-1161 ) .magister sententiarum. Ta je zbral v 4 knjigah se -
tene silno veliko gradiva, posebno sv. Avgušt i n je njegov vou.- tel  j,
od Avg. (De doctrina chri 1,2) je prevzel tudi princip sistematične
ureditve materiala. Ta knjiga sentenc je bila do Trident. za temelj
teološkemu pouku in  dobila nešteto komentarjev, (Prim.Pie kamp o.c.
46; D.th.c. 1.c.1558 sl.; Tanguerev o.c. 20).

2. Visoka sholastika (13.stol.)

Da se je sholastična metoda in teologija razvila do take
popolnosti, je pripisovati več ugodnim okolnostim in vplivom: i.
Zapad je dobil latinslc prevod vseh Aristotelovih, del (dotlej sa¬
mo logiko) in tako enoten filozofski sisteijr,_z^iždelano filozofsko

terminologijo i$ mnogimi novimi problemi"ter racionalnimi odgovori
nanje. Ta mo se je moglo ob njej filo zofsko m išl j enja po&lobiti in
so teologi laže izpolnjevali svojo sholastično nalogo. 2. otudij
Aristotelovih spisov se je že zelo razvil pri Arabcih na vzhodu
(avicenna! ) in na zapadu (pri Mavrih, Averroes) in pri Judih (Avi-
cebron, M. Maimonides). Oboji so skušali združiti vero in vedo. '
Tako je od te strani prišla pozitivna pobuda v nekaterih vprašanjih,
v drugih pa je zbudila živahno polemik o ter apologijo specifično
krščanskih resnic. 3. Nastanek raznih beraških redov je močno vpli¬
val na sljolastiko. Veliki teologi so bili člani teh redov. Globoko
religiozni duh, mistična nadahnjenost, odločna cerkvenost in zve¬
stoba kultu in vodstvu Cerkve, ki so jih gojili ti redovi, je vtis¬
nila tudi teologiji posebni pečat. Tudi v obliki je dosegla sholas¬
tika v tej dobi višek. Natančen in določen  izraz, precizno dokazo¬
vanje, tehta nje arg umentov  pro in contra, a brez malenkostnega drob¬
nega duhovičenja in dlakocepstva. Pisali so komentarje k s intenc am
Petra Lombarda, puaestiones disputatae in puodlibita, posebno pa si¬
stematična teološka dela ( S utori  a theologioa  ). (Prim. Diekamp ‘/7).

Pozitivni ekripturistični in patristični dokazi so bolj
borpi. To pomanjkljivost moremo razumeti, ker je bilo stanje kri¬
tičnih znanosti bolj nodestatno, tudi ni bilo herezij, pač pa so
bili razširjeni razni zmotni filozofski sistemi, ki so napadali raz-

G


2o

odete resnice z racionalnimi argumenti (averoizem),cfr. D.th.c.l.c.
1557.

V frančiškanski teološki š&li sta Aleksander Haleški (+1245)
in sv. Bonaventura (1274) največja. Prvi, ustanovitelj šole* je za¬
pustil nedovršeno Summa universae theologiae, ki jo odlikuje veli¬
ka gotovost in zanesljivost sodbe (doctor irrefragibilis). *  pre¬
kaša ga učenec sv. Bonaventura (doctor seraphicus), ki je napisal
mnogo filozofskih, mističnih in eksegetičnih del, med dogmatičnimi
pa je napisal komentar k senienoahv duhu svojega učitelja; prelepo
knjigo Brevilogium >  iinajboljso kratko dogmatiko srednjega veka", 3L-
tinerarium mantis ad Deum, v kateri razpravlja mistično o kostem-
placiji Boga. - Prisrčno občutja, velika ljubezen do resnic, la jih
obravnava, se razodeva v vseh spisih. Naslanja se bolj na sv. Avgu¬
ština, daje prednost bolj Platonovi filozofiji, prvenstvo volji in
mističnemu vglabljanju, kakor pa racionalno teoretične., u. Iz oc so¬
le omenimo še Riharda iz Middletowna (de Mediavilla +1308) r<.di od¬
ličnega komentarja sentenc.

Ustanovitelj dominikanske šole je sv. Albert Veliki (+1800)
Njega smatrajo za najbolj univerzalnega in najplodovitejšega pisa¬
telja srednjega veka. Najpomembnejši naravoslovec te dobe, kot fi¬
lozof pa je v sholastiko vpeljal Aristotela (komentar). V teologi¬
ji: Komentar k sentencam, nedovršena Summa, komentar k spisom Dio¬
nizija Areop. Učitelj sv. Tomaža Akv.

Sv. Tomaž Akv. (+1274) je imenovan knez sholastike, doc«
tor angelicus. Njegov nauk in metodo so papeži premnogokrat tudi v
najnovejšem času od Leona XIII. dalje priporočali. Veliko je števi¬
lo njegovih filozofskih in teoloških (dogma ti čn o-moralnih 1 ) spisov.
Posebne važnosti so: Komentar k sentencam, Summa contra Gentiles,
(obramba vere pred nevernimi), puaestiones disputatae o poedinih
predmetih (de veritate, de virtutibus, de malo etc.). Summa thsolo*
gica, najboljše delo sholastične teologije, je napisane pravega bo¬
goslovce, novitii theologiae . V treh delih obravnava; 1. N_.uk o
enem in troedinem Bogu (causa efficiens), 2. 0 končnem smotru (cau-
sa finalis), dejanjih, ki do njega vodijo ali ga ovirajo (moralka J,
o milosti. 3. 0 Kristusu Odrešeniku, zakramentih in poslednjih re¬
čeh* A tretjega dela ni sum dovršil, ampak ga je od vprašanj o poko¬
ri in eshatologiji iz njegovega komentarja k Sentencam sestavil in
kot Supplementum dodal Reginald iz Piperna okrog 1280.

Obe šoli se v .emeljnih vprašanjih ujemata. Le v nekih
metafizičnih in psiholoških teorijah je v frančiškanski bolj močen
mističen nadih in bolj nlatonsko-avguštinski značaj, dočim se do¬
minikanska bolj naslanja na Aristotela. A obe sta sholastični.

3. Sholastiki, v 3)4. in 15. stoletju.

Za velikimi Sholastiki je prišlo še nekaj odličnih sho¬
lastičnih teologov. Pr ej.lv sem je treba omeniti J.Duns Škota O.F.Ivi.

21

(+1308), ki je v Oxfordu (Oxonii) študiral in bil tam profesor »po¬
zneje v Parizu. Napisal je dva komentarja k sentencam(Opus Oxoni-
ense, Reportata Parisiensia ). Sholastično metodo pripelje že preko
pravega viška, v veliki bistroumnosti oster kritik. - Pomemben ra¬
di resnice o Brezmadežnem spočetju.

A polagoma je začela sholastična filozofij., pešati in pro¬
padati, Razlogov je več: a. Razne d ržavljanske zmed e, pa tudi zme¬
de v Cerkvi (zapadni razkol, vprašanje o superiornosti koncila) so
ovirale mirno in osreLdotočeno teološko znanstveno delo; b. čir li
so se različni zmot ni fil ozofski sistemi in vplivali na mišljenje
teologov. Averoizem je bil še živ iz 13.stol. Posebno je noijina 1_i-
zem, obnovljen po V. Occum (+1349), pogubno vplival na metodo teo¬
logov .

Od Škota je izhajala mlajša frančiškanska šola. Oddaljila
se je od Bonaventura (mistika) in zašla v formalistični način mi¬
šljenja. Skotizem se je ločil od tomizma po svoji tezi o distinctio
formalis, posebno pa po poudarku primata volje pred ražurnim. V dog¬
matiki pomeni to poudarek absolutno svobodne božje volje in ljubez¬
ni*

Nominalizi.-m  je to skotistično  načelo sk rajno  pre tiraj  in
božjo svobodno voljo pojmoval kot absolutno samovoljo in moč. Zato
ne more razum nič ugotoviti o božjem bistvu in delovanju, le sv.
pismo nas uči, kaj Bog je in hoče, ratio theologica je brez pomena,
naši izrazi so le (Diekamp 80) besede brez odgovarjajočih splošnih
pjmov. Ustvarjal je z zaničevanjem uma in poudarkom samo sv. pisma
ugodna tla za luteranstvo. Teologi, ki bi ostali zvesti 13.stol.
so postajali bolj in bolj redki (pomemben je Joannes Capreolus
+1444), izginjale tudi velike teološke sinteze, polemika in subtil¬
na ter prečesto prazna dialektika so se preveč razbohotile. - Upra¬
vičeno graja take teologe Melchior Canus, De loc. thool.VII.l.

III . Dogm at i ka  v novejši dobi (od  1 6 . s tol.d al je ) .

a. Zanimanje za študij starih ki.sikov je oživelo. Mnogim
izobražencem pa je humanizem tudi vdahnil mišljenje in nravi grško-
rimskega poganstva. Vendar pa je bil tudi povod za iztreznjen je in
poživi jenje cerkvene znanosti. Humanisti so se posmehovali barbar«
skemu jeziku in pa formalizmu teologov, kar jih je zbudilo. Hunu-
nisti so tudi spisom cerkvenih očetov pripomogli do veljake. Po iz«
najdbi tiska so se lahko širili. Zmote reformatorjev so zdramile
teologe k delu. Odločilen vpliv pa je imel tridentinski cerkv ni
zbor, da se je razvojna črta teološke znanosti začela dvigati kvišku.

b. V 16. in prvi polovici 17. stol. se je z čela spet
bolje razvijati pozitivna teologij a, obnovila pa se je tudi shola -
stična. Pozitivna radi protestantskih zmot, bila je mnogo bo.'j te¬
meljita kakor v pr jšnjih dobe.h. Tudi .m o g ' temeljitih polemikov ,
posebno v Nemčiji, jo v tej dobi (Joh. Eck, Hier. Smser, Cochlaus-

22

Joh. Dobeneck) itd. Posebno sv. Robert Bellarmin (4-1621) je pobi-*
tivno in spekulativno polemično proti protestantom (Disputationes

q

de controversiis christinue fidei aaversus huius temporis hacre-
ticos).

Kardinal Thomas de Vio - fiaetunus je začel obnavljati
s sholastike 13.stol spet sholastično metodo. Za njim v Španiji
posebno Rr.de Vittoria, Dominicus Šoto, Melehior Ganus. Trudili
so se, da očistijo sholastično metodo velikih napak, v katere so
jo zavedli te 'logi, da ohranijo, kur je dobrega v tradiciji in u-
poštevajo tudi napredek znanosti, da na osnovi bibličnega in patri-
stičnega materiala temeljito razpravljajo o dogmatičnih vprašanjih.
Posebno nauk o kilosti je bil aktualen radi protestantskih , Ulje¬
vih in janzenističnih zmot.

To dobo označuje tudi, da postajajo k omentarji  k sentencam
bolj redki in služi teologom-Z U—vzor  Summa sv. Tomažai bodisi da
jo komentirajo in vzamejo kot šolski učbenik (dominikanci v Špani¬
ji), kar so posebno delali dominikanski teologi, bodisi da ga sicer
jemljejo kot osnovo, a bolj osebno razporejajo tvarino (teologi
jezuitske šole - Suarez itd.).

Velika teološka dela (n.pr. Suarez) še obravnavajo dog¬
matiko in moralko skupaj, vendar pa se ločitev teh dveh disciplin
že pričenja.

Teološke., .šole.;  Dominikanci (Pr., de Vittoria, Melehior
Canus, Dominicus Šoto - v Salamanki, Dominicus Bannez - teorija
praemotionis physicae itd). Jezuiti so kmalu imeli odlične teolo¬
ge, ti so se večinoma opirali na sv. Tomaža, a skušali razne smeri
združiti. A v razlagi posebno raznih filozofskih tez so se razli¬
kovali od dominikancev, posebno o vprašanju božjega sodelovanje, s
svobodno voljo človeku (v naravnem in nadnaravnem redu) je nastal
oster spor med obema šolama (1. Molina, Goncordia liberi arbitrii
cum gratiac doniš. Lissabona 1588).

Imena in dela teologov te dobe glej D.th.c.o.c.1562-1567,
Tanquerey 33sl.

V prvi 'polovici 17.stol. se je pričelo tudi zgodovinsko
obravnavanje dogem (Potavius, J.Morinus, 1. Thomassinus, Is.Habert).

Tudi nekateri drugi redovi poleg dominikanskega in jezu¬
itskega imajo v tej dobi nekaj dobrih, temeljitih teologov (fran¬
čiškani, kapucini, avgust inči, benediktinci, karmeličani). Gl. Tan-
querey 44sl.

c. V drugi polovici 17. stol. pa začne teološka zbanost
zopet pešati, postajati vedno bolj revna, propadati pa prav -posebno
v 18. in v začetku 19.stoletja. Duh časa napolnjen z galikanizrnom in
janz-nizmom, prav posebno pa jožefinizem in njegove reforme so du¬
šili teološki študij. Hoceli so dogmatiko napraviti kolikor mogoče
-praktično usmerjeno, zavrgli so velika sholastična vprašanja, pro-

23

zir sholastike je omogočil vdor različnih časovnih filozofskih si¬
stemov, metod in nazorov tudi ed teologe in vplival na obravna¬
vanje teologije. IZartezianizem, prosveti jenska filozofija, kanti-
zem so vplivali, ker teologi niso gojili pristna sholastike, se ni¬
so vedno mogli upirati tem miselnim tokovom, niso znali kritično
motriti teh filozofij. To ugotavlja tudi Leon XIII. v encikliki la¬
terni Patris. - Tudi pozitivna teologija je zdrknila sprejsnje vi¬
šine, deloma radi upada sholastične, deloma radi vpliva raznih zmot¬
nih struj galikanizma, j^nzenizma, jožeginizma in racionalizem, -
Tudi subtilne in ostre disputacije med raznimi redovnimi teološki¬
mi šolami o prepornih vprašanjih niso ravno pospeševale teološka
znanosti. - Seveda ne moreno reči, da bi ne bilo tudi v tej dobi
nekaj resnih in temeljitih teologov, a vsplešnosti je vendar L
propad.

d. Obnova dogmatike (okoli 1830}

Po političnih nemirih koncem 18. in v prvi polovici 19.
stoletja, ki so pretresali tudi mir v Cerkvi, se je po prizadevanju
papežev in katoliških učenjakov v 5'ranciji (Chateaubriand, de Lsi-
stre, Lacorduire itd.) in v Nemčiji (Gorres i,dr.), katoliška zavest
začela trezniti in se probujati pravtako tudi cerkveno življenje in
teološka znanost. Tako so tudi dogmatiki začeli trgati sebe in zna¬
nost iz duha časa, jo naravnavati ob velikih pridobitvah tradicije,
posebno ob študiju sv► Tomaža v pravilno smer. Obnova sholastične
teologije ni pomenila okostenelosti ali prezira časovnih potreb in
smeri, ampak je omogočila kritično presojo telj smeri in tokov in no¬
vo aplikacijo dogmatičnih resnic.

Zgodovinske in biblične študije pa so pripomogle pozitiv¬
ni teologiji do večje temeljitosti. Tako je bilo mogoče pozitivno .
in spekulativno teologijo znova dvigniti na višjo stopnjo razvoja*

predvsem pa je dal sunek in oporo razvoju dogmatiku vati¬
kanski cerkveni zbor s svojimi odloki m pa Leon XIII.

lied dogmatiki 19.stol. omenim le nekaj imen, ki uživajo
danes poseben sloves: J.a.MShler (Symbolik), ICleutgen (Philosophie
und Theologie der Vorzeit), M.Scheeben (Mysterien des Christentums,
Handbueh der lcatholischen Dogmatik), Pranzelin, Billot; J.H.i\ T ewman,
H.E.kanning. - lmogo imen in del našteva Tu$querey 56sl.; Di-kamp
O # C • B4:Sl «

V današnjih časih se študij sv.. Tomaža akv. spet produ ja,
zanimanje se kaže ža v tem, da prevajajo Sunimo v žive jezika (fran¬
coski, nemški, Češki..). Velike teološke enciklopedije imajo temelji-
te dogmatične razprave. Tudi zgodovinski teološki študij v mo iogra-
fijah.

Velika zrnata v začetku našega stoletja je bil modern izem .
Dcjsi je zmota obsojsna, ni še navadno s tem premagan ali z it rt njen
praktični vpliv na lišljenje. Še kratek oris dogmatike nas o tem







24

prepričuje. Zato je za teologa, dogmatika posebno važno v vseh Ča¬
sih, tudi v današnjem, da se orientira ob velikih rezultatih tradi
cijš, ob avtoriteti Cerkve, da išče temeljite sholastično-filozof-
ske naobrazbe in spretnosti in moie tako pripomoči k organskemu ra
voju teološke znanosti po velikem načelu: fides quaerens intellec*
tum.

25

Trs k t a t

veri.

tfvod.^

Kamen razodetja jo, da postane človek deležen božjega
spoznanja in življenja. Razodeti nauk nam to božje spounanje in
življenje odkriva, sicer nepopolno, ra v vsem obsegu, v vsej glo¬
bini in širini in ne na isti način spoznanja, ampak kakor je člo¬
vek v tem življenju zmožen. Namen pa jo, da po udeležbi v tem živ¬
ljenju preide k popolnemu spznanju (intuiciji.) in življenja, Skriv¬
nosti razkrivajo božje življenje in novo življenje človeka iz nje¬
ga (sv. Trojica, včlovečen je, novo življenje čaščenja, milosti).
Dejstvo razodetja, bistvena vsebina - skrivnosti;- potreba, i- e«
človek po svoji svojski naravi, torej zavestno svobodno udeležuje

življenja, pa zahteva* da si celotno razodetje i

P o ifK ■ '-u  no c* ,.

vse poecline nauke, ki razkrivajo realnosti tega življenja, prisvo¬
ji osebno - z verovanjem. Vera odpre vhod k spoznanju in tako k
dejanski udeležbi na tem življenju. Fides e st initium, rodite, fun~
dsrcentum iu&tificationie et salutis, icohcutio vi tac- aeternae.

Razodetje surno pa nam pove, da j« ta osebna prisvojitev
in zavestna zveza, vera, potrebna, tudi kakšna je in mora biti,
da nam odpira dohod do tega božjega življenje in vseh sredstev,
ki ga v nas' povzročijo, pospešujejo, covršujejo.

Zato je umljivo, da postavimo na začetek dogmatične te¬
ologije, ki razpravlja o poedinih dogmah, dogmatični traktat
tem osnovnem dejanju ali trajnem stanju, po katerem smo v zvezi
najprej t  vsem razodetjem in ki z njim poedine nauke za svojo last
sprejmemo. J£.kor se religijo-, začne z  vero, tako se teološko narav-*
nevanje religije (objektivne) začne stco'ogijo c veri sploh.

Iz tega pa moremo spoznani tudi odličnost, pomembnost,
važnost tega dogmatičnega delu,

ker nam vera odpira vhod k božjemu življenju in nam raz¬
odetje pove, kolo na posebna svojstva mora im« ti^ /agato je nad  v£#
vazno, ds spoznamo kolikor mogoče natančno, kakšen mora biti ta
ne.; odnoS do razodetja, da bo v resnici odpri pot do tega živijo ja,
‘J n zmota v tem .»ogledu nam one mogoči to Dot.

Zgodovinske in Sodobne o veri splošno ho  v tesni,

zvezi z religiozni.-, živi jan j. m. Da se teh zmot. tudi sami moremo
ogniti, jih razločiti in oceniti, j- potrebno imeti najprej res¬
nični, pravi pojem o veri, ko kos jo razodet je zahteva.

Razdel ite v,

1, Pojem verovanju, ver.,

2, Pr«aa..t vero: c.formalni; b.materialni.

3, Do jajHjtr y erovt-n j« : o .nastanek: pG&^la, analiza vero

1». 1 • < s in o s t i v qv  ov a n j a: t r dno s %,



•-III lil ■ -• 1 — J —

temnost.

26

4. Krepost vere.

Pojem vere

Filozofski pojem vere, verovanja.

Literatura: 3. Th. II-II.qu 2 a 1 ; Summa c. Gentiles c*
III. ; A. Ušeničnik, Uvod v filozofijo 1, 258 sl. ; Olle-Laprune*
De la certitude morale,.. Pariš . oh. BV. 205 sl. ; Dictionaire de Q
^ol 78 cath. III./2 c. 2364 sl. (Harent ,Croyance ) ; Tan<iueray II. *

I. Izrazi vera, Verovanje, verovati, verjeti (fičles, ere
dere, pistis, pisteveinyii. Glaube, fr. eroyance, angl. beliaf) so
imeli in imajo v praktičnem življenju, pa tudi v znanstvenem miš¬
ljenju različne pomene, ki pa vendar niso povsem različni ( aegu i-
voci)Tl!u motrimo predvsem verovanje v onih pomenih, kj->r gre zq_
neko sodbo., priznanje,, pristanek in vprašanje izvestnosti, goto¬
vosti tega priznanja ter razne razloge, nagibe ali vplive v pogle¬
du izvestnosti (da jo ali povzročajo ali zmanjšujejo ali ovirajo).

1. Zelo nedoločena raba teh besed. V praktičnem življe¬
nju, pa tudi pri filozofih se rabi včasih beseda verovati za vsa¬
ko sodbo, vsako pritrditev, tudi za to, kar vemo (scientia), za
čisto umsko spoznanje. (Gl. za grške filozofe in eerkv. pisatelje
011$ Lapr. o.c.216). Bt adhuc magis extonso nomine, omnis certi-
tudo, quae fit per rationem humanam, etiamsi ad visionem inducat,
dicitur fides. S.Th.Agiu.: In IV.Sent., 1.III.dist.23.

2. Splošni pomen. Navadno oa se rabi beseda verovati v
na&pr.atjru,Jnunajia.ti (scire). Pomeni posebno v navadnem življenju
neko prepričanje, ki se sicer loči od mnenja (opinioa  vendar
ni v resnici drugega kakor močno mnenje m i_ = sloni na tako trd¬
nih nagibih, do bi izključil vsak upravičen dvom. Sv. Tomaž: fi¬
des est opinio vehe: ens. In IV Sent. , l.c.; creaere dicimur auod
vehementer opinamur. De ver. q.IV.a 2. Premnogo naših sodb je ta**
kih. Nismo sicer popolnoma gotovo prepričani, da je tako, a ver¬
jamemo, da je. Tudi v religioznem živi je- ju jih imamo: pia opinio,
pie creditur.

3. Bolj določen pomen. Fides est -.s sena us f.irmus sub
imperio voluntatis. Pomen, prepričanje, ki jo izvestno in izklju¬
či dvom,, ker sloni na objektivno zadostnih nagibih in se tako raz¬
likuje od mnenja. Po drugi strani pa se tudi razlikuje od ve.de
vednosti ali vedenja v najbolj srojskem, načelnem >ornenu. Od vede¬
nja se ne razlikuje po trdnosti prepričanja sami na sebi, ampak v
drugem pogledu. Predvsem oo dveh znakih: pri verovanju predmet

man.i razločno zaznam o (evidentia imperfvcta ) in zato je verovanje
določeno tudi po vplivu volj e (ex imperio voluntatis). Ta vpliv
aiektivne mlati je varav zato, ker je zgolj umska razvidnost prod¬
ni ta nezadostna, da bi sama sprožila dejanje uma oziroma subjektiv¬

ne izvestnosti.

r

' J •

27

Sv. Tomaž razmOtriva vprašanje, Če more biti predmet vere
to, kar vidimo in odgovarja: Assentit autem intellectus alicui du-
plisitert uno modo quia ad hoc movetur ab ipso obiecto, guoc. est
vel per se ipsun  cog nitu m (neposredno), sicut patet in principiis
prirais, quorus est intellectus; vel per aliud cognitum, sicut pa¬
tet de conclusionibus, ouarum est scientia* Alio modo intellectus
assentit alicui, non qui, sufficienter jpovi..atur ab obiecto proprio,
sed per guandam electionem voluntarie declinans in unam partem ma-
gis guam in aliam; et si (pridem hoc sit c um du bitat ione et iormjji
dine alterius partis, erit opinio; si autem sit cum certi tudine,
absgue tali formidine, erit fides. S.Th. II-II, gl a4.

Tudi pri modernih filozofih najdemo podoben pojem vero¬
vanja: prepričanje., ki ne nastane samo razumsko, ampak tudi pod
vplivom volje (čuvstva, vzgoje, okolja, refleksije, Čutnosti, do¬
mišljije), V tem pomenu je verovanje torej priznanje, trdno pra»
pričanje uma, nastane po zaznan ju predmeta, vplivu volje in raz¬
ličnih drugih afektivnih de jev. Hi seveda le akt vol.ie.  ki bi
vključeval odnosno predpostavljal razum samo v toliko, kolikor ne
moremo nič hoteti, česar ne zaznamo; ampak se nrav dovrši v umu .
Spoznanje ni samo predpogoj in vzrok pritrditve, ki bi jo imeno¬
vali vero, ampak prav vera je umski akt, pritrditev, pristanek,
sodba; volja, čuvstvo pripravlja verovanju.

Na to način verujemo mnogo filozofskih resnic, ki jih
sicer spoznamo in lahko dokažemo, no sobno takih, ki imajo živ.' ien-
ski pomen: nez hoc ipso quod suus adhuc voluntati remanet in£luxus,
aligualiter participatur ibi ere bendi ratio, et hoc modo vulgo di-
citur guispiam credere ey.ivStent.-i .im .Da.i  ex i_ s quae faeta sunt,
abstraetione etiam faeta ab omni revelatione positiva pro guanto
scilicet evidentia non eousgue perfundit intellectum ut per abla-

tionem omnis possibilis d.ubii.g.uantun vis im:orudentis  .,-oanitus"

šliminetur neeessitas applicationis guae ab voluntate sit. Dillot,

o.

De virtutibus infusis* str,205 sl.

4. Vera v najožjem pomenu. Je prepričanj^, pmitrčlitev,
katere nagib je pričevanje druga osebe ali skupine oseb - assensus
testimonio innixms. Če mi je resnica sama po sebi razvidna, če
torej predmet sam neposredro ali posredno (evidentia intrinseca
immediata vel mediata) izključno ali prvenstveno določi mojo sod¬
bo in ji da izvestnost, go T orimo o gledanju, znanju, (scientia) v
striktnem pomenu. Če pa me. k temu pristanku nagne le pričevanje,
da ta predmet resnično biva, pa imam verovanje (evidentia estriu-
seca obiecti credendi).

Tretji in četrti pomen »verovanja" se nujno ne krijeta,
morem »verovati" nekaj, o čemer imam notranjo razvidnost; pa mo¬
rem si misliti tudi sodbo, ki sloni na pričevanju, pa ni svobodna,
ampak nujna (Prim. D.Bh.3. l.o. 2366).

28

Ta vera, ki je njen nagib pričevanje, pa more biti
spet dvojna: a. fides ex evidentia in attestante; b. iides ex svi-
dentia testimonii. vAprvem slučaju je pričevanje v zvezi z osebo,
ki priča, ki rri iove; imam obenem neko zaupanje do osebe. Tako s
tem, da verujem, tudi njo počastim, njej,  zaupanje .pokažem. M,pr.
otrok veruje staršem, njihovo pričevanje sprejme, ker jim zaupa,
da vedi in resnico govore. Verujemo Bogu, sprejmemo božje priče¬
vanje, ne da bi vselej preiskovali, ali more biti to pričevanje
resnično. (5sebn a av t oriteta!  )f V drugem slučaju pa pričevanje v
svoji učinkovitosti ni zvezano notranje z osebo,  ki priča. Mnogo
zgodovinskih, geografskih trditev verujemo trdno, ker je toliko
pričevanj, podatkov, ki soglašajo in se prav malo menimo v tem
slučaju za moralno vrednost poedinih prič. Seveda to ni vedno,
včasih moramo tehtati tudi moralno vrednost prič. Podobno verjame
sodnik obtožencu ali priči, kadar izpove nekaj, kar je nasprotno
njegovi koristi, na podlagi načela, da nihče ne laže v svojo škodo.

Ta vera, katere nagib je pričevanje, se deli v človeško
(f.humanaJ in božjo (f.divina). Pričevanje je namreč Človeško a-
^jjli pa božje. Razli ka med njim u je predvsem ta, da je božje abso-
J& lutno nezmot no in more pričati, povedati, razodeti tudi resji.ee,
ki -presega .io zmožnosti človekovega urnam  do čim je čl ov e š ko *zmo t n o
in more vsebovati samo iz sebe le spoznave in resnice , ki jih Člo¬
veška spoznavna zmožnost (fizično) more ugotoviti.

II. Ur  d met..v_fer pat-žci  ia. v (in 4.) pomenu: assensus fir-

mus sub impeiio voluntatis. Prim. D.th.c. 2368 sl,

a. Več ina resn ic'. Id jih spoznamo in prizna o iz priče¬
vanja, Človeškega in božjega.

b. Mnogo važnih moralnih in religioznih resnief čeprav
jih racionalno dokažemo. Radi narave d oka zov (n.pr. dolgi subtil¬
ni) ali radi n aši h strasti, n.-sprotnih nagnjenj, predsodkov. Hobbes
Ce bi ljudje imeli kaj od tega, bi dvomili tudi nad Evklidovimi
zakoni. Pod volivom nagnjenj more razum iskati kakih izgovorov, L
da se izogne in ubeži ali se vzdrži pritrditve. Zato je potrebna-
neka »dobra volja” (ljubezen, spoštovanje do resnice, čisti duh :
itdi ).

c. Nekatere ob,Če  veljavne resnice in priznane »sensus
communis” so za iparsikat .rega filozofa premalo razvidne in se mo¬
ra proti raznim dvomom boriti. N.pr. eksistenca zunanjega fcv&ta;
da neka velika umetnina ni slučajno nastala itd.

d. Verujemo'sbojeau spominu, čeprav se ne spominjamo
vseh podrobnosti tega, kar smo doživeli ali dokazali in ne more¬
mo morebiti sedaj dokazati.

e. Na podlagi zakona indukcije verujemo razne bodoče
dogodke, smo trdno prepričani o njih,  čeprav ni absolutno izklju-



I

cena izjema v po edinih slučajih.

29

III. Psihološki. vzroki in vplivi na. verovanje.

a. Navada, in . asociacijidej. če pogosto ponav lja  .o ne*

ke sodbe, se lahko zgodi, da smo prepričani o njih, sanu sebi

verjamemo! Neko mnenje na ta način dobi trdnost prepričanja (sub-

jektivno). James liill in nekateri drugi so skušali razlo žiti vse

verovanja samo z asociacijo idej. Ta mehanično avtomatično vodi

*

do verovanj. - Površna razlaga in ni resnična splošno. . *.**"Y“"

b. Naravno., vxoje.no nagiben je k izvestnosti. To ne gi^e-
nje, da trdno verujemo, imamo ne s%mo pri otrocih, ampak tudi pri
odraslih, tudi pri izobraženih. Hitrost v sodbah je pogosto vir
zmot.

c. Intelektualni nagibi. Nekateri moderni filozofi in
pedagogi mislijo zmotno, da je vse verovanje povsem istovetno z
voljo, hotenjem, v. 1 ja je en činitelj, a ne edini. Intelektualni
nagibi so potrebni.

d. Nepo zna n je težkoč in naspr otnih razlogov, prepi ost
človek, ki sliši samo en zvon, lahko hitro jtitrdi, nič ga ne v zne
m.-rja,ali nagiba k  nasprotne: u mnenju.

e. Domiš.1 jija in akcija. Abstraktno dokazova nje na veči¬
no ljudi ne vpliva močno, ali pa ne za dolgo Časa. Porničiji j '. Oti
primere . A seveda domišljija ne .-or e dokazov nadomestiti, on c. slu¬
ži le, da jih napravi bolj žive. V verskem pouku uporabljamo, da
se bolj ukoreninijo resnice v duši: podobe, pesmi, zgledi, obredi
itd. ,iRealizirati ,T resnico (Newmann): umsko spoznano resnico SpOji-
tiz domišljijo, kjer posl.ne bolj Konkretna- Metoda meditacije .
Doživetje.

Praksa tudi vpliva lahko, da je naša izvestnost vecj-,
močnejša. Ni pa seveda kriterij resničnosti. Možno je prepričanje,
verovanje, ki vendar nima močnega življenjskega vpliva.

Pomen besede vera. verovanje v
virih razodetja.

literatura: Vigouroux, ;)ictionnaire de la Bible 3 , t.II.c. 2296 -
2297; Kalt, Eiblischec leallexik “ ‘ ‘

Dictionnaire de theol. cath, VI.
fiir Theologie und Kircht IV. 521

Katoliška Cerkev uči, da je vera k zvelič anju ncobhodno
potrebna. Ta » zveličavna vera " (fides salutaris) pa je po nauku
katoliške Cerkve pristanik, trdno prepričanje  o razodetih resnicah
torej bistveno neko dejal je spoznanja, sodba (assensus ), s katerim
sprejmemo za svoje vse, k ar j  e Bo^g razodel (zato fides dograatica).

v/

Ce govorimo o zveličavni 1 r eri, mislimo torej na dejanje, ki smo ga
označili zgoraj na tretjeri in četrtem mestu. Prepričani smo, da
je v razodetju prav tako i aše razmerje do razodetja in s tem za¬
četno dejanje ali stanje c o božjega spoznanja in življenja zahte-

on l.c.bbv si.; vacant-Mangenot,
/l c. 56 sl.; Buchberger, Lekikon

i, n

30

rano ir. da brez tega na pridemo do njega. Bog sam ga zahteva od
nas. Zato je treba najprej nekoliko premotriti, g kakšnih pomenih
ne nahaja ta beseda v virih razodetja, sv. pismu in izročilu, za¬
to da to zvezo med našim katoliškim pojmovanjem in viri razodetja
bolj natančno spoznamo. Natančen pojem o zveličavni veri bomo pač
na koncu traktata imeli, ko bomo o počelih in lastnostih razprav¬
ljali.

Sv. pismo. Izraz vera, oistis, fides se nahaja v knjigah
NZ okrog 240 krat, podobno tudi beseda pistovoin. A v različnih
pomenih. A pokazati moremo, da je vera v sv. pismu predvsem v po¬
menu verovanja v katoliškem smislu.>>—[v-U*  Vr ^»- -4. Ok„

1. Neka krepost volje, iskrenost ali zvestoba v izpolnje¬
vanju obljub. Rimlj 3,3: Numquid incredulitas eorum fidem Dei eva-
cuabit. Bo-li njih nezvestoba ovrgla božjo zvestobo? Vernost?'

2. Oduod »e izraz prenese na obljubo samo, predmet verno-
stii 1 Tim 5,12: primam fidem irritam feecrunt, ker so zavrgli
prvo zvestobo.

3. P ravilnost  vesti in ukaz vesti o dovoljenosti ali ne¬
dovoljenosti dejanj. Rimi j 14,23: ouod non est ex fide, peooatum
est. Vse pa, kar ni iz prepričanja, je greh.

4. Zaup anje 1  v Boga radi njegove dobrote in zvestobe
(confidentia, fiaucia )i  lit 14,31: Modice lidei quare dubitasti?
Maloverne!, zakaj si dvomil?

5. Pristanek} pritrditev našega uma (assensus)? s kate¬

rim smo prepričani, da. ie res,  kar je Bog govoril, da se bodo ob«j
ljube izno^il c in sicer radi božje avtoritete, božjega pričevanja*
Ta smisel -prevladuje. ^

Mt 9,28: Kristus vpraša slepca: Ali verujeta, da morem
to storiti? Mt 23,19; Mk 16,16; J^n 12,44»

Posebno je ta pomen jasen v pismih sv. Pavla*

V pismu do Rimi j gov ori mnego p veri, ki je počelo opravičenja,
torej zvel ičavni veri . Prir;. 3. pogl. , 4. in 10. - Rimi j 10*9: Be¬
seda vera, ki jo oznanja ji je zveliČagna: fuia si cdujfitearis in
ore tuo Dominum Jesum Lh ir  corde tuo credideris, quod Deus illum
suscitavit a mortuis, salv is eris. Kajti, če boa s svojimi usti
priznal, da je Jezus Gospe d ih boš v svojem srcu veroval, da ga
je Bog obudil od mr avih, Boe. zveličan. Torej je predmet te vere,
ki jo sv. Pavel imenuje jveličabno, neko dejstvo, namreč vstajenje
Kristusovo, ki ga imamo za resnično. Ta vera mora biti priznana,
z ustmi. Od katehumenov se je takoj v začetku zahtevala vera, pri¬
znanje resnic.

IKor 13,10.12.13.: Apos-ol označuje prihodnje življenje s poseb¬
no navzočnostjo Gospoda v nas, s posebnim spoznanjem, ki je po¬
polnejše . kakor sedanje suoznatne vere.  »Videmus nune per specu-
lum in aenigmate; tune autem facie ad faciem. Nune cognosco ex

31

parte; tune autem eognoscam sicut et cognitus sum. Kunc a um e®
manent -fi&es, spes, caritas .... Vera odgovarja tore j temu sedan¬
jemu spoznanju, ki bo nekoč prešlo, ko bomo dosegli intuitivno
spoznanje Boga.

Podobno antitezo uporablja sv. Pavel v 2 Kor 5,8: peregrinamur a

Domino, .p er fidem.e n ia.^am hul a mus. e t non -nar sne n le  m (dia pisteos -

u dia eidus). Species - pomeni tu glodanje Goppods, torej spozna¬
nje iz bližine, neposredne navzočnosti, uper fidem 1 ' pa tudi spo¬
znanje, čeprav kakor oddaljeno, posredno.

1 Tes 1,8.9; Vera v Boga pomeni izpreobrnjen je od politeizma k
prepričanju o enem resničnem Bogu, potem ko so slišali oznanilo.

2 Tes 2,13 govori o zveličavni veri, ki je »fides veritatis".
Resnica pa je predmet spoznanja, uma.

Kol 2,6.7.12 opominja, naj ohranijo vero, ki so se je učili, sva¬
ri jih pred zmotnimi, praznimi, varljivimi nauki.

Ef 4,13 jih opozarja na pomen prerokov, evangelistov, pastirjev
in učiteljev v telesu Kristusovem; slavi »edinost vere in spoznam
nja božjega Sina”, tako ne bomo omahljivi kakor nedoletni otroci
in nas ne bo vsak veter nauka zanašal in varal.

Tudi v pismu Pip 3,8.9  istoveti spoznanje Jezusa in vero vanj.
Tudi v pismih na Timoteja opominja, naj ohrani vero, opozarja., da
so jo nekateri zavrgli (circa fidem naufra fe «verunt - 1 Tim 1,19),
nekateri so se oddaljili od resnice in mnoge zmešali v veri
(2 Tim 17,18), so se pridružili zapeljivcem in hudičevim naukom
(1 Tim 4,1), naj ne poslušajo judovskih bajk, ampak ohranijo zdra¬
vo- reico (Tit 1,13.14).

6. Večkrat pomeni bes eda .fides, p_stis tudi predmet ve*>
rovanja in tako a. vse resnice, ki jih je Bog razodel in jih mo-
ramo verovati, da se zveličamo (Gal 1,23; 1 Tim 4,6; Raz 2,13).

Isto pomeni beseda evangelij  (Gal 1,11; Ef 1,13), beseda božja
(Verbum Dei iTes 2,13); pričevanje božj e (testimonium Dei, '1 Jan
5,9); b. celotno reliei.io.  Gal 3,23, posebej pa skrivnost včlove-
Čenja (Gal 3,25),

Tudi beseda pr edere. pistevein, verovati se rabi pogosto
v pomenu priznanja n ekega n auka ali dejstva. Rabi se v tem pomenu
z  dat Ivom osebe  (verovati Kristusu 1 ): Jan 4,21 (Veruj meni! Zah te*
va od Samarijanke ver: v svoje prerokovanje ); Jan 8,46; 10,37,

38; Apd 8,13.14 (accioere verbum Dei - accipere fidem). Z dati-
vom stvari. : verovati besedi, sv. pismu, pričevanju. Lk 1,20; Jan
2,22; 4,50; 5,47; Apt. 20,14; 2 Tes 2,11. Z  akuzativom s£ oxi Jan
11,26. S -posebnim poirejenim stavkom : Jan'17,21: ut credat mundus .
guia tu me misisti. Prim. Jan lo,27; 20, 31; 1 Tes 4,14; Rimi j 10,

9.10; Apd 15, 11 (z infinitivom).

Če nima beseda credere nobenega substancialnega ali verbal
nega dopolnila, iz Katerega bi mogli določiti njen pomen, tedaj

je treba pogle dati kontekst,  iz ksteiPga moremo večktat ugotoviti
pomen besede. Ik 1,15 (gre za res dictae, torej vera napovedi),

Mt 8,13; 9,28.29; Mk 5,36; 9,22,23; Ik 8,50; Jan 11,40 (verovati
v oblast Kristusa čudodelnika). J d n 3,11.12 (pogovor z Hiko&emomJ.
Credsre pomeni drugod priznati božj e po slanstvo Kristusa (Jan 10,
24-26; 16,30; 19,35; Ik 22,66-67). Za vero v to božje poslanstvo
služijo čudeži kot nagibi verovnosti. Jan i,49-50; 3,2; 4,8; 11,
14; Mkl5,32. Kjer sv. pismo govori o prikazovanjih Kristusa, po¬
meni verovati zopet: priznati dejstvo vstajenja. Lk 24,41; lak 16,
11; Jan 26,29; Apd 16,7.

Seveda pa more biti pomen besede credere, kadar je ne
pojasnjuje kontekst ali kako dopolnilo, nedoločen, kakšen akt zno¬
či, ali umsko priznanje ali zaupanje itd. (Apd 2,44; 4,32; 11,21;
15,5; 18,27£ 19,18; L Tes 1,7 forma omnibus credentibus ).

S kiep  : Iz teh citatov sv. pisma je razvidno:

a. da se beseda vera, verovati rabi često v pomen u spoznanja in
priznanja resnic ali resničnosti dogodkov;

O. da je ta vera potrebna za opravičenje in zveličanje;

b. da je ta vera po oznanjevanju, pričevanju.

Hebr 11,1 : y

11 E c v ur JI jul  c-fcj v ^j]o^r<xC  /j , JT$ cltuj>  v

O V  Est autem fides sperandarum subst.ntia

rerum, argumentum non apparentium. Je pa vera teitnost tega, kar
kdo upa, prepričanje o stvareh, ki se ne vidijo .

a* V 11. poglavju pisma Hebrejcem sv. Pavel dpisuje z
zgle di iz SZ, kako je vera res temelj velikih del , pokaže resnič¬
nost in da razlago prejšnjega stavka, da smo mi izmed tistih, ki
verujejo, da tako rešijo svojo dušo  (Hebr 10,39). Namen je vzpod¬
bujati k stanovitnosti, da dosežejo nObljube" (10,36). Našteva
zato učinke, ki jih je Stanovitna vera imela pri vernikih 3Z. V
prvem verzu podaja neko definicijo ali bolje opis vere. Kaj je
bistvo vere po tem opisu? Ali je vera neko umsko prepričanje ($ 0 d
vplivom volje) ali pa je le afektivnega značaja, zaupanje, upanje?
Katolišfa S p<§fatnjuje v prvem smislu: umskega prepričanja.

Oootebe k tekstu.  i Aji  l jO^ a.  eY(jY  - sperandarum (tako
grški očetje), sperantium - sv.Avguštin (Sermo 76 c. 2 ); VJf
- substantia - podstat, opoj § nositeljica;

SviJan Kriz.: sub;sistentia, po veri bivajo že v nas
stvari, ki jih upamo, ki pa jih dejansko še nimamo (blaženstvo itd.

Sv Gregor N.: ur* 7 O&t  y £ c  GČAC oc,  , susten-

taculum, nekaj kar drži, vzdržuje bodoče stvari v nas.

pcmenja vstari grščini dokaz (argumentum).
Sv, Avguštin je pr e'.'e del s liconvictio”, gotovost, prepričanost,
kar je uoin~k dokaza. Sv. K 1  ornaž. Prvi pomen je bolj točen, o. v
obeh je jasno, da gre za n {ki akt al i stan j e razuma , če torej

'o‘"v r -i H-rs



<- /

prva beseda, 'VjJ  o & T  samo po sebi ne označi^ kakšne vrste,

umske ali afektivne, je ta vera, je druga Čisto jasna in tako do¬
ločuje prvega.

P omen definicije .: Vera je torej trdno prepričanje uma,
po katerem imajo bodoče stvari, ki jih ne vidimo še in jih upamo,
že sedaj neko bit v nas (subsistentiam, Krizostom). Sv. Tomaž,Akv.
(S.Th. II-II.q_ 4 a 1): Besede sv, Pavla nimajo oblike definicije,
vendar je vse naznačeno, iz Česar moremo  definirati vero. Vera je
nhafrit.us: T , krepost, zato jo moramo opredeliti po n jenem svojskem
d§ju (per proprium actum)*v zvezi s svo.iškim -predmetom  (in compana-
tione ad proprium obiectum). // Svo jski akt vere pa je »verovati" (cre-
dere). Verovati pa pomeni dej » intellectus determi na-ti ad unum ex
imperio voluntatis", Verovanje ima torej odnos do predmeta volje

/*(bonum et finis) in do predmet^ razuma (verum). - Ker je vera»vir-

V

tus theolosica ". zato sta pri njej predmet in smoter realno eno m
isto. Predmet vere je iiveritas pr ima (Bog) secundum quod ipsa est
non viša, et aa guibuš propter ipsam inhaeretur".»Veritas prima"
v kolikor »non viša" je torej cilj (finis) de ja vere; v toliko pg,
spada med stvari, ki jih upamo . Qmod non videmusf speramus (Rimij
8,25), Resnico videti se pravi jo že imeti. Česar pa še ne vidimo,
upamo. Tako se v besedah apostola: Fides est substantia rerum spe*
randarum, označuje razmerje deja vere k smotru, cilju, ki je pred¬
met volje. Substantia je »prima inchoatio cuiuscumgue rei", posebno
kadar je počelo, ki vključuje v sebi celo stvar (načela nekako vse¬
bujejo znanost, ki sledi iz njih).

Vera je torej leubstantia rerum sperandarum", ker »prima
inchoatio rerum sperandarum in nobis est cer assensum fidei , quae
virtute continet omnes res sperandas". Po veri smo namreč prepri¬
čani (adhaeremus) o resnici, v katere gledanju bomo enkrat blaženi
(cilj ).

Argumentum.non apparentium pa izraža odnos vere k predmetu
uma. Argumentum mu je neffectus argumenti". Dokaz namreč povzroči,
da um pristane na kako resnico. Tako je vera kot »firma adhaesio
intellectus ad virtutem fidei non apparentem" kakor »argument" po
svoji funkciji.

Če bi torej ISvlove besede hoteli spraviti v obliko defi¬
nicije, more reČi: fic.es est habitus mentis, quo inchoatur vita
aeterng in nobis, faciens intellectum assentire non apparentibus".

Po tej definiciji se nmmreč vera razlikuje od vseh drugih umskih
dejev, po besedi argumentum od mnenja, sumnje ali slutnje, dvoma;
po »non apparentium" o«, znanja in razumevanja (scientia et intel*
lectus); po subst. speriindarum rerum pa od naravnega verovanja.

b. v nadaljnih verzih 11. poglavja opisuje vlogo vere
in pokaže, da je vera res to, kakor jo v 1.verzu opiše. V.3. Po ■

veri spoznavamo, da je b 11 svet urejen z božjo besedo, da je iz

m

nevidnega nastalo, kar se vidi (svet). V.6. Kdor hoče priti k Bogu,



r

\

mora verovati, da je, in da je tistim, ki ga iščejo, plačnik* Ve-
ra je torej prepričanje o resnicah. Je pa tudi opora ali podlaga
upanja, v kolikor ona pokaže predmet upanja in je trdno prepri¬
čanje o njem,

Pojem zveličavne vere določen po
cerkveni avtoriteti.

1 *  Trident. ce^vv. zbor (sess. VI c. 6; DB 798): Vera
je ena izmed dispozicij za cprairiacn jo. Vera je «ex auditu", pred¬
met: resnica, credentes vera esse quae divinitus revelata et pro-
missa sunt' ! . Vera brez upanja in ljubezni ne združ i p opolno s.Kri¬

stusom, nas ne napravi za živ ud njegovega telesa (800). A vendar
je ta mrtva vera res vera, in kdor jo ima, Čeprav nima ljubezni,
je kristjan (can.28, DB 838)» A ta sama ne daje opravičenja, je le
ninitium, fundamentum et radix".

(Prot. zmota: bistvo zveličavne vere je zaupanje, da so
mi grelu odpuščeni.)

2. Vatikanoki cerkv. zbor (sess.III. cap.III. DB 1789):

3

Vera, ki je m humanae salutis initium", je »virtus supernaturalis,
qua Dei aspirante št adiuvanre gratia 1 ', ab eo revelata vera esse
credimus non propter intrinsecam rerum veritatem naturali rationis
lumine perspectam, sed propter auctoritatem ipsius Dei revelantis,
qui nec falli nec fallere potest. Est enim fides, testante Aposto-
lo, sperandarum substantia rerum, argumentum non apparentium".
Cerkveni zbor s to definicijo poudari, da vera ni le racionalno
spoznanje o Bogu in ne le ižvestno spoznanje, ki ga na podlagi u-
movanja nujno pridobimo 'racionalizem in semiracionalizem).

3, Pij X. v prisegi proti modernizmu:''DB : fides je

n ve rus a se-n rus intellectus veritati ^extrinsecus acceptae ex au&i-
tu, quo nempe, quae a Deo personali, creatore ac Domino nostro
dieta, testata. et revelata sunt, vera esse credimus, propter Dei
auctoritatem surnme veracisV Ne pa nek verski čut, ki je iz podza¬
vesti nastal.

T

.. _ s

P r c d r, e t vere.

lit.': Tanquerey o. c. str, 88 sl.; Bilibot, o. c. str, 219
sl.; D.th.c. Vl/l c.933 sl.

Naiuv^i^.s .a.lmgvi....dnn.an-ia--Jia.,-.kaln^i.e po zmožnosti, la. je
njegov tvorni vzrok (causa efficiens), -po pred metu, ob katerem se
udejstvuje. Actuc spocificatur ab obiecto. Verovanje, o katerem v
tem delu teologije govorimo, ie loriznan.ie razodetja  božjega, razo¬
detih resnici -"Vr e dme t vere so -i.orc j • resnice . Priznamo ne¬

ke resnice m priznamo jih, v kolikor so od Boga rszodete . lako
moremo razlikovati v predmetu vere dvoje: to, kar verujemo - ma¬
terialni predmet vere; in pa v kolikor in ker so od Boga razodete,
to je za nas vidik, razlog, nagib, radi katerega pristanemo na

1



35

te resnice, - formalni predmet (obiectum formale. motivum fidei).
po formalnem predmetu se razlikuje dejanje vere od vseh drugih
dejanj, ki so sicer splošno iste narave (assensus). Imenujemo ga
pa nagib radi tega, ker razum, ki ga spozna, radi njega (seveda
tudi po vplivu volje) pritrdi resnicii

Peza 1, Formalni predmet ali nagib vere je božja avto¬
riteta_v razodetju (auctoritas Dej revelantis), Ta avtori¬
teta temelji v božji neskončni modrosti ali nezmotljivosti

v spoznanju (scientia, infallibilitas

snicoljubnosti (veracitas in dicendoj

in oognoscendo ) in re-

a. Pomen izrazov « Razlikujemo »auctoritas in iubendo;',
oblast zapovedanja, in »auctoritas in dicendo"« »Auctoritas in iu-
bendo" je oblast, ki je vzrok obveznosti, njej odgovarja kot nepo¬
sredni sub.iekt svobodna volj a, ki ji avtoriteta nalaga zapovedi .

in z njimi dolo ča njeno svobodno u deistvovan,ie ter ga veže in
usmerja. Naravo vere ta predpostavlja in jo le obvezno napravi za¬
me. »Auctoritas in dicendo" pa je veljava, ugled in tudi oblast,
ki more utemeljiti izvestno sodbo mo joga razuma, od katere morem
torej sprejeti nove spoznave in jih smatrati za to, ker sem jih
prejel tako, za resnične, izvestne, Ta avtoriteta se nanaša torej
na delovan.ie uma  (auctoritas logica). Če verujem človeku, ki mi
pripoveduje nek#j, Česar nisem sam spoznal, verujem njegovemu pri -
Čevanju, je on avtoriteta zame vsaj v tem slučaju, zato ker sem
prepričan, da je ta sam spoznal in da me noče nalagati,

»Auctoritas Dei rovelantis'‘. Bog sam v sebi je neskončno
moder .in neskončno resnicoljufeen . Te božje lastnosti se mi tako-
rekoč približajo, ko Bog razodene resnice o sebi in svojem življe¬
nju. Tako so božje lastnosti združene v pričevanju in tako postane
pričevanje, beseda božja za mo.i razum vir  in p.a nagib  izvestnega
spoznanja, pristanka na resnice razodetja.

Pričevanje, beseda, s katero mi nekdo pove neke nauke
ali resnice in zatrdi, da so resnične spoznave, mi teh resnic na
osvetli tako, da bi mi bile sedaj te resnice same v sebi jasne,
razvidne in bi torej ta razvidnost predmeta (resnice, dejstva) sa¬
ma prepričala ter mol razum določila k izvestni sodbi : tako je.

Vera pi neposredno  spznanje (ne gledanje, ne analitično spoznanje
/2+2 - 4, kar je, je/, ne neposredno  izkustvo /boli me , sem, zave¬
dam se^, tudi ne neposredno .v tem pomenu kakor znanstvena, po skle ■
panju pridobljena izvestna sodba, kjer določuje moj pristanek raz¬
vidnost premis, ki osvetljujejo ta skLep notranje. Pri verovanju
imam sodbo, ki jo izrečem po njeni vsebini iz prapevanja Boga, nje-
S°va avtoriteta v spoznanju in govorjenju mi je razvidn a, za aa a,
r adi to njegove vc-ljave prizna m, da je tdko, kar mi razodene,
^ako postane ta avtoriteta formalni vzro,;, notrahji nagib mojega
verovanja in spada torej bistveno k dejanju vere. p-'

)  a>c< ' <P
C

- ~r s~\ j-f  “v »*r f"


|V\4yi) -jCt*. ^t,cu »-E-/ jH /if!,

1 t- ■ r-t r


36

b. Definicije cerkveneg a učiteljstva. - Vat ik. c erkv.
zbor (gl. zgoraj DB 1789) DB 1811: Si quis dixerit fidem divinam '
a naturali de Deo et rebus morakibus scientia non distingui, ac
propterea ad fidem divinam non reguiri, ut revelata veritas prop-
ter auctoritatem Dei revelantis credatur, A. S. Dogma je torej,
a. da je vera (božja, zveličavna) le tisto verovanje, v katerem
je intelektualni nagib itauctoritas Dei revelantis 11 ). Spoznanje in
priznanje resnic ali naukov o Bogu ali zapovedi iz kakršnegakoli
drugega umskega razloga, razvidnosti ali znanstvenega dokaza, ni
vera, ki vodi k zveličanju, b. Ta avtoriteta božja izvira iz bož »?
jega spoznanja in božje resnicoljubnosti, je »quoad sensum" tu¬
di definirano v Vat. (DB 1789: qui nec falli nec fallere potest)..

Dokazi « 1. Nauk sv. pism a.

a. Jan 3 (pogovor Jezusa z Nikodemom o skrivnosti prero¬
jen ja). Jezus razodene Nikodemu skrivnost »novega rojstva”. A
ker Nikodem razume to snovno, človeško, mu razloži, da je treba
umevati to idejo duhovno. Nikodem pa vpraša sedaj po načinu. Jezus
se začudi: učenik v Izraelu si, moral bi poznati dejstvo prerojen
nja. Pa tudi želi spoznati popolnoma, kako se to zgodi. A ne raz¬
loži mu notranje možnosti, ne da mu razvidnega spoznanja, ne intu¬
icije te skrivnosti, ampak se sklicuje na svoje pričevanje in na
svoje znanje: Quod scimus loguimur et quod vidimus testamur. To
pričevanje mora biti za Nikodema zadosten razlog, da skrivnost o
prerct jen]juf ^rej s tem Jezus označi, da je njegovo pričevanje ti¬
sti nagib in razlog, radi katerega moremo mn moramo trdno verovati
ako se hočemo zveličati (gl.v.5).

Pričevanje Jezusovo je pričevanje božje. Nikodem sam
prizna, da »znamenja", ki jih Jezus dela, potrjujejo, da je »Bog
z njim".

V. 11. 12: verovati je isto kakor•spre jeti pričevanje

Jezusovo.

b. Jan 8,17: Na ugovor farizejev, da ne morejo sprejeti,
kar govori sam o sebi, da je luč sveta, da daje »luč življenja",
odgovarja Jezus: Moje pričevanje je resnično. Moje pričevanje 1 je
obenem pričevanje Očeta, torej božje. In zato bi mu morali verova-

M

c. 1 Tes 2,13: Sv. Pavel pravi, da je Tesaloničanom o**
znanjal »božjo blagovest" (ovangelium Dei ) (2,2.10), da je tako
govoril »kakor nas je Bog imel za vredne, da nam je poveril evan¬
gelij", »evangelij božji" jim je dal (2,4.8). »2ato tudi mi nepre- -
nehoma Boga hvalimo, da božjega nauka, ki ste ga od nas prevzeli,
niste sprejeli kot človeško besedo, marveč, kar resnično je, kot
božjo besedo, ki tudi deluje v vas, kateri verujete ( non ut ve r-
bum honinuav ,.s,ad. ,s.icu.,;.i. v„e m. ctS t verbum Dei ). Sprejeti kaj, vero¬
vati nauk kot božjo bnšedo, pcmeni ne samo sprejeti nauk, ki je

(j 3 ; - V it c v -oJ  ■,

^ ,4/0 f \ :  A* A 1 a.  .-. >% Auft j£h j>¥$L .  , 9

.

lu  /** ,,J  pAAt^n

.j^^' ; : -:.fr VJ '  \ - o

jjC.<rv1^ ^ ' 0'£> x  ^♦^^tvvvJ^vvvO. • ev%4Hfh*:  /• ; - 1  ■• '^ 4‘8-f' f-

*. s  „, ,» 4 V - *'. "/'■ 1  ' ( ‘ ‘

• /|. J tft-M, ni • Ur /Vlvv t,1 ^UvO-VUP fc c  tXs / k*&x. ^ 1

t'9 • w£ 1  A„ ^ C V  '

/ J- ’ ' [^ ^ j  ■ ^'V-■te.-V-v-V *• |.T I . y v '”-; ^ J^y t  sj  ...

'■ ' SV\  6 : -9 .•■'>. ! • ; <} ." • f, - ;•/,

/,/• er / j : - ::: (7' v :i/: ’ m J

'7 t ^V/Uyv ->^W ~r^.L-t .&.

$ /ti-v-t-j QyV^<  ;. ;e v ; ;• .•••..• • ;• ..... •

-■ <3^/° / Ux '  e

37

božj® beseda, ampak ga tudi radi tega sprejeti, ker je božja be¬
seda. To pa pomeni, da je ubožja beseda", božje pričevanje tudi
nagib vere.

d. 1 Jan 5,5-10: Človeš kemu p r ičevan ju verujemo r.Jbož-
je je večje.

e. ljudje morajo verovati tudi, kar apostoli oznanjajo
kot božjo besedo (Jan 1,7; 17,20). Apostoli so od Boga poslani
kot priče (testes: Ik 24,48; Apd 1,8.32; 10,41,42), so navdihnje¬
ni, imajo varstvo sv. Duha (assistentia ), tako da je mogoče spre¬
jeti njihovo pričevanje kot božje (Jan 14,26; 16,12.13). - Sv.

Pavel se izogiblje filozofskih dokazov in razlogov, da ne bi zlo¬
raba teh spremenila njihove vere v človeško znanje ($ Kor 1, 20.

22; 2,1; 4,5). Ne skuša dati notranjih dokazov za sktivnosti ali

nauke, ki jih oznanja. Zato je seveda treba »podvreči razum po-

v

koršČini Jezusa Kristusa" (2 Kor 10,5). Razloži pa sv. apostol,
zaka.j je Bog zahteval od nas tako ..vero; a. Tako je vera pokoršči¬
na duha ( oboedientia špiritu s, 2 Kor 10,5; Kirni j 1,5; 16,25). Ge
verujemo zaradi pričevanja nekoga, ga častimo s tem 1 .  - Zato govo¬
ri sv, Pavel tudi ude sacrificio et liturgia fidei" (Pip 2,17).
Razum po svojem nagnjenju in funkciji: da vidi, razume. To žrtvu¬
je pod vplivom volje. b. Poganski filozofi niso mogli na .iti ora -
vega Boga. Zato je zavržena prevzetna znanost in zveličanje duše
se postavi na temelj bolj ponižnega načina spoznavanja (1 Kor 1,

21; 3,18; cfr.Rimlj 1,18-22). c. Poglavitni predmet  vere so skriv>
nosti (1 Kor 2,7-9). Da jih ljudje morejo žaznati in priznati, je
potrebno hožje pričevanje (1 Kor 2,10-13).

Iz tega nau^a sv. pisma je jasno tudi, da verujemo pri¬
čevanje božje zato, ker je božje (ne samo radi tega, ker mi je ve¬
rodostojnost pričevanja samega na sebi razvidna (ne torej ex sola
evidentia in attestante). Prim še Rimlj 4,3; 2Kor 10,5; Jan 3,33;

1 Jan 5,9). nQuae omnia evidenter eollocant formale fidei theologi-
cae obiectura in testiroonio Dei formal.it er accepto in quantum divi¬
na auctoritate informatur. Testimonium autem Dei reduplicative ut
divina auctoritate infotmatum, nihil aliud demum est quam ipsa Dei
testificantis auctoritas prout habetur in definitione Vaticana
(Billot, De virtutibus infusis, str. 221).

Tradicija. Nauk cerkvenih očetov.

a. Cerkveni očetje primerjajo božjo veto s človeško,
ugotavljajo analogi jo. ..med olrema ali pa postavijo božjo vero naspro¬
ti dokazovanju ali človeški veni.

Teofil Antioh. graja njega, ki ne veruje v neumrljivost
Človeka in v vstajenje. t,C\.m res eveniet, tune credes, veliš, nolis;
sdd tua fides in inoreduli" atis loco deputabitur, nisi nune credas.
Sed cur non credis? An ignuras rebus omnibus fidem praeire? ....

Quis  autem aegrotans sanaru potesti; nisi prius se ipse medico ere-

38

diderit? Aut quam artem quis aut disciplinam ediscere poteši nisi
se prius tradider.it et crediderit magistro? Igitur si terrae cre-

dit agricola (zaupa seme), si nav:

>4--i

si aegrotus medico,

non vis tu oredere te Deo, tot ac tantis ab eo pignoribus acceptis. 1 '
Ad Autolycum 1,7. RdJ 173.

Klemen Aleks,: n^ui divinis ergo scripturis firmo iudi-
cio credit, demonstrationem accipit cui contradici nequit, vocem
scili cet De i qui scripturas nobis dedit. Tt >. .f.ld eg p.er  demonstra-

f- G^.  -1  k/  tj*.*

tionem

( A'

o.J7 O

UJp  firmior fieri/nequit». Beati itaaue

qui non viderunt et creaiderunt." Stromata 2,2,8,4. RdJ 417; prim.

Strom. 2,5, PG 8,957.

"" ’" ” ’ o  v*—’,' 721*. /d—, -  e>c~

Sv Bazilij: Fides, sermonibus qui.de Deo fiunt praeeat

Iffides, non demonstratio; fides quae aniraum ad assensionem trahifc /

magis quam methodi rationales (mkvč^ 7\ o Kc;Cj £Tt>ffOVj) }  fi-

des quae non necessariis geometriae illationibus, sed Spiritus San-

cti opera gignitur (po milosti, po pričevanju). In Psalmos hom,

115, l;RdJ 963.


‘l

Jan. Kriz.: Deo ubique ob.sequamur, nec c
etiamsi'id quod dicit rationi et invelligentiae^nos
itur, sed praevmleat eius

contradicamus ei,

-^v\ e 'M

rae contrarium

videai

sermo rationi et intelligentiae no-

strae,. Sic etiam in mysteriis faciamus, non ea solum quae sub sen-
sumi cadunt sed verba eius retihentes; verbum quippe eius fallere
nequ.it, sensus vero noster facile decipitur; verbum eius nuMguam
exciait, sensus vero saepe fallitur.. rjCTn Matth. hom. 82,4; Rd|7L179.

2

Per quem accepimus gr at mam et apostolatum in oboediantir-

ec*/V*-—» __* J M. . 'T.C.t*. <?6o. '/Ca»-AA.,U^-vrV-«a£*'

in inauisitionem vel in argumen-o

am fidei (RimiJ' 1,5 OT non dixit

(etj y / >) c'*) G if jc^ l  / <CLT  o tičjintj v)  sed in o" oedientiam. Neq.ua enim

tum

missi sumus,

nquit, ut svllogismosT sfferamus, sed ut quod accepi¬

mus .reddamus. C um enim Dominus aliauid pronuntiat, non debat-1 au~

ft /Ksisi  c^.' am,  ^. F Hr. /f *— . «» < ■*

ditores curiose scrutari vel indugaKčrp sed solum_accipere. Nam apo-

i'  -vK— » A-.o— — i—"*'%* *■ r^y L r '  'St/t*

stoli idep.missi sunt, ‘ut quae audierunt dic^ant, nonArt aliguid de
suo addantf; er nos solum ut crcdamus. In epist. ad Rom. hom. 1,3
RdJ 1181.

Sv, Ambrozij govori o veri v rojstva Sina, © njegovo'bo¬
žanstvo, n Si Pec ncn credimus, cui cre&imus? Omnia enim quae ere-
dimus (vera v iiajširšem pomenu) vel visu credimus vel auditu. Vi-
sme saepe fallitur, auditus in fide ost. An asserentis persona dis-
cutitur. Si viri boni dieerent, nefas putaremus non credere; Deus
asserit, probat Eilius." RdJ 1303,

Caeli mysterium doceat me Deus ipse qui condidit, non
homo qui se ipsum ignoravit. Oui^magis de Deo quarn Deo credqm.

RdJ 1248. Plena ni falloi^e? iusta icj.ua.GK oou ego rationem o^Ohri—
sto non exigo. Si ratione convincor, fidem abnuo. Credidit Abraham

■p, G&'i*.

"eo; et nos credamus, ut qui sumus haeredes, etiam fidei simus hae-
re des. RdJ 1277.

Bonum est, ut rationem praeveniat fides, ne tamquam ab

39

homine ita a Domino Deo nostro rationem videamur exigere. Btenirn
quam indignum ut humanis testimoniis de alio credamus, Dei oracu-
lis de se non credamus. RdJ 1321.

Sv Avguštin (o razodetju kazni za grešnika), Non parva
pars scientiae est scienti/coniungi. Ule (Bog) habet oculos cogni-
tionis, tu habeto credulitatis. ,uod videt Deus, črede tu. RdJ 1466.
Quid promittit credentibuš, fratres? Et cognoscetis veritatem (Jan
8, 32). Quid enim? Non iliam cognoverant guando Dominus loguobatur?
Si non cognoverant, cjuomodo crediderunt. Non cpuia cognoverunt, ere-
diderunt, sed ut cognoscerent crediderunt. Credimus enim ut cogno-
scamus, non cognoscimus ut credamus ... quid est enim fides, nisi
crdder® quo& non vides? Fides ergo est quod non viaes credere, veri-
tas (popolno spoznanje resnice y  resnica v sebi) quod credidisti
videre. RdJ 1826,

Sv. Kaši jan (o volove cenju Kristusovem). Ne dam dokazov.
uDeus hoc dixit, Deus locutus est: rnihi verbum illius summa ratio
est .“RdJ 2055.

b. Pagani so poveličevali nara vno  spoznanje (scientia,
philosophia) in zasmehovali krščansko vero (Celsus). Nasproti njim
so opozarjali krščanski pisatelji, da tudi pagani verujejo, in si«,
cer svojim filozofom, kristjani pa verujejo Kristusu, Origenes

(PG 11,672.673), Arnobius (PL 5,824).

e, Manihejci so se v 4. stol. ponašali s svojo znanost¬
jo in zaničevali preprosto vero. Prim. sv. Avguštin, Confess. VI. -5.

ratio”'. A pri tem niso izključevali dokazovanja de.istva razodetja
(faetum revelatiomis), poudarjajo potrebo tega dokaza in ga uteme¬
ljujejo s čudeži Kristusovimi. Izključujejo pa notranje dokazova -


n je verskih resnic samih j dokaze 'veronan j^'(ra^i^n^s^cr4dendriyT Ta¬
ko izključijo t u di zmoto, da je vera izkustveno spozna nje (expori-
entia psyohologica) ali pa filozofsko dokazovanje. Zveličavna je
vera zato, ker ne išče dokazov (rationes), Inter hominem et Deum
non est speculatio rationalis, sed fides quae postulatur (S. B-
phrem). Sv. Avguštin: Quod intelligimus, debemus rationi, quod cre¬
dimus, auetoritati (De util. credendi c, 9 PL 42,83). Ratio - au-
etoritas; intclligere - credere.

Sv. Peter Krlzolog: qui fidem guaerit, rationem non quae-

rmt (Sermo 58 PL 52, 360),

e. Cerkveni očetje: opponunt fidem vision i vel intuiti-
oni. Razlagajo Hebr 11,1. Avguštin: ouid est fides nisi credero
quod non videsi In loann. tr, 40.9 (PL35,1690), Bpist. 147, ad Pau-
linum c. 2 (PL 33, 599).

f. Postavijo vero proti izkustvu, dokazu, znanju. Po¬
sebno Klem, Aleks.

g. Zame ta jo radovednost, ki vedno vprašuje kako in zakaj.


<-ji' O XJ  .o

1  .

40

1• Primernost , razmerje med nratio" in motivom vere.

“» Avtoriteta božja ni potrebna za vsako religiozno

p**. ^■

spoznan jen Z naravnim razumom moremo sno^nn+ii nekatere religiozne
resnice. Razodetje za te je le hipotetično potrebn.o. . .

2o Božji dobroti j e primerno! da se razodene . ,**«•

3. Primerno je, da človek Bogu izkaže tudi poko t ščino
vere, pokorščino uma in volje.

4. Vera iz t>r~ :  čuvanja drugega im., velik pomen za plove -
ško družbo, prevažno funkcijo; dopolni nezadostnost individua, bož¬
ja vera je temelj družbi (socictati) med Bogom in človeštvom, to¬
rej najboljši temelj religije.

5. Najfet. i:-uša. postane, ta zvez a, če nam Bog razodene
svoje skrivnosti. Napvečio važnosti so za nas te skrivnost i (da nam
odpusti grehe, kako, pod kakšnimi pogoji, kakšno plačilo, kazen v
drugem življenju itd.). Božje pričevanje je edina pot za spoznanje
teh skrivnosti, torej naša vera.

6. Božja avtoriteta, ki obstoji iz nezmotljivosti in
resnicoljubnosti, more na.iboli uspešno nagibati naš um.

4. Hank sv. Tomaža.  Vera se razlikuje od»visio" in od
nsoientia". Pri obeh te h »predmet" ....sam nagiba, um . da pritrdi. Pri
veri pa volja nagne um. S tem označi sv, Tomaž psihološki vzrok in
znak za razlikovanje vere dn vede (S. Th. 2-2. q.l a.4). 0 objek¬
tivnem intelektualnem nagibu vere pa pravi: V veri je nformalis
jratio obiecti"  namreč »id per quod cognoscitur", je pa„veritas pri-
ma". »Non enim fides de qua loquimur, assentit alicui’, nisi quia
est a Deo revelatum", Tako je » veritas divina" kot nmedium quo i r
vere. S.Th. 2-2, g, 1 a.l

Iz tega nauka razodetja c nagibu vere sledi torej, da
je vera priznanje resnic, ki jih sprejmemo iz pričevanja. Je torej
spoznanje, ki pa naptan e v nas le, če sprejmemo pričevanje. Prav
zato moremo prištevati verovanje med posredna spoznanja (cognitio
mediata ). Imenujemo ga radi tega tudi zunanje spoznanje (cognitio
extrinseca), ne notranji (cognitio intrinseca). Notranje je, če ali
resnic© neposredno spoznamo in je njeno razvidnost neposredno na¬
gib, ki določi naša pii^ unje, ali pa če je sicer posredno, pa ven¬
dar iz neposredno spoznanih, m.m razvidnih načel izvajamo to res¬
nico (matematika) ali po a v.lizi, iz spoznanja vzrokov in učinkov
spoznamo in nam postane ra*, vidna sama (evidentia intrinseca pri
neposrednem in posrednem spi. znanju je nagib). Pri verovanju pa nam
ni resnica sama razvidna tud.', do te razvidnosti resnice same ne
moremo priti po logičnem sklepanju, ampak nam je razvidno le to,
da je Bog govoril in torej is 5 viden stavek: Ta resnica je »verjet¬
na" (credibilis).

Zmotna mnenja , - p rofastanlizem je postavil proti kato¬
liškemu nauku popolnoma druga čen pojem zveličavnega verovanja.


41

prava žTelioayna v^rg, ifi-jao. .njihov-.-. mnenju. zaupanje (fiduoia),
po katerem je kristjan popolnoma gotov, da mu je všteto zaslužen je
Kristusovo in se mu torej grehi ne preštevajo več. Ta vera je ab¬
solutno potrebna. A če so pojem zveličavne vere tako umevali, pa
niso tajili, da sv« pismo govori tudi o drugačnih dejanjih vere.
Razlikovali so trojno vero: 1. fides historioa , prepričanje o: res¬
ničnosti nekdanjih dogodkov, o božjih grožnjah, kaznih; 2. fides
miraculorum, prepričanje, da dela božje vsei ogočnosti presegajo
moči narave; 3. fi des pro m ission um: a. generali s. prepričanje, da
je vsem, ki verujejo (zaupajo) v Kristusa, obljubljeno zveličanje;
b, specialis ali f.fiducial: s, absolutno zaupanje, da mi je pri¬
šteta Kristusova pravičnost in zato odpuščeni grehi. Že iz zgor¬
njih mest sv.- pisma in tradicije smo videli, da ta pojem edino
zveličane vere ni v skladu s sv. pismom in tradicijo, ki na prvo
mesto zveličavnih dejanj postavi dogmatično vero. Ce pa govorimo
samo o nagibu vere kot priznanja nauka,  dejstev, dogodkov, ki so
jo sicer tud i protestanti priznali. dasi  ,^ pvemQ..jaM&&Jnlgv ali
ali ji odkazali drugo mesto, pa se vjemajo tudi'mnogo starejši
protestanti in t ud i sodobna konservativni . da je intelektualni n%-
gib verovanja pričevanje božje avtoritet e .^ Drugi  m oderni prote -
stanti pa sicer tudi priznavajo, da je v verovanju neko spoznanje ,
nek intelektualni element , vendar pa tajijo, da bi bilo to spo¬
znanje zunanje in posredno, ampak ga uvrstijo med »znanstvena”
spoznanja ali n a celo med neposredna , Nagib je torej po njihovem
Zažiranju peposredna razvidnost  (intuicija, izkustvo) ali vsaj
posredna na notranj a. Nekateri torej vero istovetijo - z »zna¬
nost jo" (scientia), drugi pa a intuicijo, izkustvom, doživetjem.
(Popolno istovetimo dve dejanji lahko, če so vsi vzroki in sestav¬
ni znaki enega isti ket drugega -- subjektivni vzroki, predmet,
lastnosti).

a. Nekateri so hoteli krščanstvo združiti z racionali z-

. .

mom. Bo D. Straussu je vera neka .vrsta znanosti,  vede ali filozo¬
fije. Tem so se približali preveč nekateri katoličani  - semjraci-
onalisti - (n.pr r  Gunther), ki so vero in teologijo zmešali z na¬
ravno teologijo č” moralno filozofijo, vsaj to spoznanje so postav
vili na isto stopnjo vrednosti krščanske vere, kakor pa prepri¬
čanje na podlagi zunanje božje avtoritete in pričevanja. Filozof-
s ko d okazovanje so razteguj.'Li tudi na skrivnosti.  Prim. o Giinther-
ju DB 1655. Semiracionaaizem v pojmovanju vere je bil obsojen na
Va tik. ce rkv . zbiru,  kjer je bil določen katoliški nauk o pravil¬
nem razmerju vere in razuma.

b. RriiPd .■.nr..Qix-at.an±i..na..^..vi^.r.w_.,an;;.o.mislijo.kot .intu¬

icijo, enoviti in primitivni akt na saka...  uma, neka temeljna osnov¬
na realnost našega uma. Nekateri : verovanje je elementarna ener¬
gija duše* je fundamenta!na intuicija, pred vsemi drugimi spozna¬
nji.. Vera je kakor drugi osnovni, elementarni akti: misliti, lju-

; S i


42

biti, hoteti, in še globlja.

Če zahtevaš definicije, kaj je vera, ne moreči drugega
odgovoriti kot: vera je vera (Holland* Lux mundi, London 1894 p,
8-10; D.thiC« l.c.lOl). Vera se dotakne v nas neposredno onega odno¬
sa odvisnosti, ki je najgloblji v vsakem ustvarjenem bitju in se
imenuje t ffiliatio"-sinovstvo. Vera odkriva nam Vsobljeno sinovstvo,
ki je že prednjo, a vendar nedejavno* neaktivno, dokler je vera
na razvije, Tako se to »sinovstvo”,otroštvo v nas dopolni, re_ali -
zira po veri, ki torej ni drugega kakor občuteno razmerje otroka
do očeta, n On voit 1’effort pour rejoindre au moins en apparenee
la the^orie lutherienne de la justification par la foi(J)thc 101).

Vera je posebna zmožnost duše , a globlja od vseh drugih. Je na iz¬
voru naše biti. Ta ideja o posebni zmožnosti, posebnem organu vere
je bila že dolgo domača nekaterim protestantom. L.a t£oi est un or¬
gane special pour atteindre oe qui est eternel et saint; elle dix-
fere de la pensee, du sentiment et de la volonte^ ( Dthc l.c. 101)
Tudi danes pri nekaterih protestantih.

A tako pojmovanje nasprotuje popolnoma -pojmu vere
posebno kar tiče motiv kršč. verovanja. 2. brez razloga zahteva po -
s e b no zmo žn o s t; 3. omeji svojevoljno predmet ve r e na notroštvo"
ali na večne stvari, čeprav morejo tudi druge stvari biti predmet
vere(Rimij 4).

c. Z opet drugi -pojmu Joj o vero kot izkust vo ( experientia )
Izkustvo se pojmuje kot afekt, čustvo (affectus, emotio Jreli-
giosa), kakor nekateri protestanti in modernisti, ali kot spoz¬
nanje (n.pr. v fizikalnih znanostih) nadnaravnega predmeta.

Izkustvo, kot spoznanje: 1. spoznanje ima samo sekundar¬
no vlogo. Kalvin ga je zahteval samo za predhodni akt; namreč pre-
nriČanje o sv. pismu kot božli besedi  je iz nekega izkustva, čuta
božjega.S tem čutom, čeprav zmotnim, bi bil že združljiv nauk o
motivu vere.

2. Vera sama ie izkustvo^ Schleiermacher. drugi protesta«
ti, modernisti ). kod temi si nekateri ohranijo dogme , drugi ne.

o,  #

Med prvimi ie posebno ffrank,  ki hoče iz..tega izkustva izve japi

poglavitne dogme. Vendar p
brez zunanjega razodetja.

a je to prazen poiskus, spoznati dogme
Individualizem in naturalizem!n Kakor

pajek iz sebe svojo mpežo ,r ! (Dthc 105); b. Liberalni protestanti.;

Vera je neposredno izkustva, dogem ne priznajo.

o. Modernisti.  Nekateri so bolj racionalis tični, vera jim je in¬
tuitivna zmožnost , različna od uma(ratio), predmet so realni moral¬
ni pojavi. Loisy: V naši najgloblji notranjosti (sub consciant&a)
so medli pojmi ( notione? vagae et implicitno ) in nedoločene spoz¬
navne težnje. Keka zmožnost, ki je intuitivna, na zaznan ja vredno«*
ati stvari namerjena* Te s* razvijejo.

Drugi(T.v re ll): predvsem je .Čustvo ( emotio)» Torej pri ne¬
katerih je to religiozno izkustvo bolj  racionalno ( modern. criticas

• ; «


ror t)') r*ryi

M*?."’

m ir  v v "i y . x»\i.r  C-oor.

... • j.  o-

—r ■_ tt

*

:

Ji.**;

43

pri drugih bolj emocionalno  ( aod. mystieus).

d. Zopet pri drugih je vera izkustvo, ki pa se rodi še-
le iz stalne -prakse religije«  Praksa, pragma rodi vero, To je zmo¬
ta pragmatizma,

K  temu pripomnimo: To mnenje v svojih posledicah uniči
celo religijo in njeno splošnost; zamenjava z vero samo pomnoži-
tev, utrditev vere in drugih kreposti, ki ga praksa res doseže,
a le Če predpostavlja že vero; ni razloga, zakaj bi preskusil s
prakso eno religijo pred drugo (indiferent. ) jpraksa religije pred¬
postavlja religijo: neverni bi tako lahko«prakticirali ", da to
izkustvo dosežejo; profanacija najsvetejših stvari.

Zgled za nexperientia religiosa”,  (Dthc. l.c. 102-107;

V/E, 1799. 1800.

Frankovo^jsaz jtr anje o reli gioznem izkustvu  poskuša združi¬
ti vero kot izkustvo z ortodoksnim protestantizmom, ki ohranja ne¬
katere temeljne dogme. In ta sistem smatra on za trdnjavo, kamor se
lgthko zateče kristjan, ki hoče ohraniti nekaj dogem . Ker se postavi
na izvestno izkustvo ali doživetje, *•- mu ni treba skrbeti za histo-
rične dokumente , ne za filozofska načela.  On trdno ohrani svojo vero,
čeprav bi kritiki razkrojili vso zgodovinsko zanesljivost virov kr¬
ščanstva, če bi skeptiki tudi eopolnoma uničili moč človeškega raz¬
uma .

. Kristjan ima v svojem spreobrn jen ju
zavest neke moralne spremembe v sebi: novi jaz je sledil staremu.
Stari človek poln poželenja se je umaknil novemu, ki čuti nasprotno
nagnjenje. Vsak greh je agresivni povratek starega jaz. Ker vedno
čutimo, da se naravni jaz še vedno bori za nadoblast, ki jo je iz¬
gubil, nam je jasno, da ne more narava sama spremeniti svoje volje,
torej tildi novi jaz ni izšel iz narave, ni sad razvoja ampak od zu¬
naj, iz dejstva krščanstva. Kljub temu pa je v naravi sami neka ne¬
določena potreba te pretvoritve, neka težnja priti iz zla, a ta mo¬
ralna potreba mora dobiti polno utešenje le v krščanstvu. In ž&to
tudi pojav tega izkustva ni neko bolno stanje, ampak normalno. Če
iz tega temeljnega izkustva izluščimo in razvijemo njegovo vsebino,
ki jo implicite v sebi ima, dobimo predmete vere, imanentne in trans.,
cendentne. Imanentni predmet: moja obsodbe naravnega jaz, spoznanje
zle narave kot nekega grešnega stadija, spoznanje, da narava od za¬
četka ni mogla biti taka, se je torej spremenila na slabo. Novi jaz,
ki ga občutim, ni iz narave, torej po milosti opravičenja, Občut
odrešenja povzroči, da se jaz popolnoma predam temu novemu stanju,
osvobojenj e in prvi moralni akt. Občut, da je to stah$Q osvobojanja
nujno, trajno, torej občut končnega smotra, imanentno v tem prvem
izkustvu (dogma o bodočem življenju). Razodetje sv. pisma to osebn o
izkustvo samo potrjuje, dopolni, a ni nujno,  da bi se nanje oprlo.

44

Transcendentni predmet. Eksistenca in osebnost Boga«
Kristjan občuti, da njegofo prerojenje ni le iz osebnega razvoja,
ampak od neke zunanje sile, ki je močnejša  od njega. More biti Ib
Absolutno bitje-, t.j. Bog, neskončni. Imamo tudi zavest absolutne
obveznosti (prim. Kantov imperativ). Ker v nas povzroči moralne
učinke,..more biti absolutno bitje le osebno . Drugi premet je ,sv.
Trojica . Trudi se, da v našem pr ero j en ju dobi tri elemente, ki se
morejo pripiso vat i le trem os ebam v eni nart vi absolutnega* A pri¬
zna, da popolnoma ne moremo priti do cerkv ene dogme. Tretja dogma:
Odrešenjema JBogo-Človeka . Spreobrnjeni čuti, da mu Bog odpusti ,
torej se je zgodilo neko zadoščenji, to od Bogo- človeka.

Kritika: Izkustvo moje zle narave ni v tem popolnem srni-

v  t  . v  „

slu resnično. Lutrov nazor. Nasa narava ni istovetna s poželenjem;
Kako ji tudi potem more vendar pridevati neko dobro nagnjenj e, mo¬
ralno potrebo. Ne občuti kristjan na tak močen izvesten način svo-
je moralne regeneracij e. - Niso dokazi za pokvarjeno grešno nara¬
vo, ne za izvirni greh, ne prerojenje (status naturae purae! tudi
v njem dve tendenci).

Moramo na nek način sklepati na eksistenco in osebnost
Boga iz zavesti in težnje po sreči, a nikakor ne dogme o Sv, Tro¬
jici ali odrešenju.

Dogem brez priznanja zunanjega razodetja ne moremo odkriti.
Psihološko izkustvo, individualizem, subjektivizem.

Po cerkv eni avtoriteti še  ne enoumno odločena

vprašanja.

Videli smo, da je Vatik. opredelil resnico o nagibu vere
tako, da je nagibuauctoritas Dei revelantis, qui nec falli,,neo fal-
lere potest". Avtoriteta božja, ki razodene, ki priča, ne more bi¬
ti umu vir novega spoznanja in nagib verovanja, ako je um ne spo¬
zna in prizna, Spoznati moramo pričevanje (testimonium), spoznati
moramo dejstvo, da Bog pričuje (fačtum revelationis), šele potem
moremo radi Boga verovati. Dalje moramo verovati, kar nam Cerkev
oznani in predloži kot od Boga razodeto resnico. To priznamo ,a
dalje moremo potem vprašati: I* Kako moremo in moramo spoznati božjo
avtoriteto, ki je nagib vere, da je resnično zveličavna vera. II.

F  kakšni zvezi je dejstvo razodetja z nagibom vere. III* V kakšni
zvezi je avtoriteta Cerkve z nagibom vere. Odgovor na ta vprašanja
je še predmet diskusije med teologi.

I. Ali zadostuje, ca spoznam avtoriteto tilumine rationis",
ali jo je potrebno spoznati :n priznati v aktu kot razodeto (lumine
fidei)? Samo po sebi, moremo :jy;/nati  bož.io neskončno vednost in res¬
nicoljubnost z naravnim spoznanjem in. jo celo moram,,  ko ugotavljam
dejstvo razodetja. Ali pa je to zadosti, da je akt vere nadnaraven?
Spekulativno!

V  odgovorih lajprej razlikujemo: Nekateri mislijo, da tu-

»

/

45

f •

dl ■ S . 'P . o . zn.i.g;i3„ avt oritete spada k nag ibu. drugi, da je spoznanje si«

t' ’

o er •' •potre eno, a r,e spada k bistvu nagiba . Da Bog namreč svojo av¬
toriteto kot vir in nagib za nove resnice človeku, približa, je že
samo na sebi nindebitum" človeku«

1. Do mnenju nekaterih teologov (J. de Lugo) ni bistveno,
potrebno,  da bi motiv v dejanju vere bil nadnaravno spoznan in pri¬
znan, ampak je spoznan z naravnim razumom. Verujem, ker vem, da je
Bog neskončno moder pn resničen (verax) in k r je razodel (n.pfc.sv.
Trojico). Vera je po njegovem mnenju kakor nek sklep. - Neutemeljeno
mnenje!

2. lom išti tudi pravijo, da spoznanje avtoritete spada k
motivu, vpliva neposredno na dejanje vere in določuje njegovo izvest-
nost in nadnaravncst. A ta nagib, avtoriteto božjo, spoznam v aktu
vere samem, torej lumine fidei. Avtoriteta Boga, ki razodene nadna¬
ravni red. Avtoriteto istočasno verujem ( id quod creditur ) in z njo
in radi nje verujem resnice, ki jih razodene ( id cpio creditur  U Se¬
veda jo preje morem naravno umsko spoznati, a v deju vere jo z razo¬
detjem obenom priznam. - Mnenje, ki je dosti utemeljeno in lepo raz¬
loži trdnost in nadnaravnost vere.

3. mnenje. Nagib vere spoznam z razumom . Način spoznanja

nagiba ne spada bistveno k nagibu. Samo veljava avtoritete le nagib .
§amo po njem se meri trdnost vere. Nadnaravnost de ja vere pa je iz
milosti , ni pa treba, da bi bil tudi nagib iz razodetja spoznan. -
Preprosta, a tudi urtemelj.ena.,razlaga. ^ ^ t , . •,

II. AJLi .je razodetje .(revela„tio, f,ac.tum revelationis), to
namreč, da Bo g

goj, brez katerega ne moro verovati.botovo ie, da ne morem prizna¬
ti neke resnice, ki jo priznam, radi božje avtoritete, če Bog ne
govori, Če torej božja avtoriteta po razodetju ni v zvezi s to res«
nico. Je torej dejstvo razodetja vsaj conditio sine qua non  moje ve¬
re radi božje avtoritete. Vprašanje pa je f  ali je tudi delni motiv
mojega verovanja, tako da verujem, ker je Eog vseveden in neskončno
resnicoljuben in ker je govor il, razodel. N.pt. : Ali so besede, ki
jih je Kristus izgovoril: Jaz sem Sin božji" tudi nagib ali samo

pogoj, da morem verovati«

1. Šk oti sti: Nagib vere jesamo tisto svojstvo, ki samo iz
sebe ( in se et ner se ) mor; razum nagniti, da pritrdi; če pa ima
neka stvarnost sicer tudi, neposredni vpliv . ampak le v moči neke

druge stvarnosti, pa je. pog oj. Besede:n Jaz sem Sin božji"  more vsak

spregovoriti. Zato te bese le ne določujejo še notranje, da verujem

o osebi, ki jih izreče, da je res Sin božji. Zato izrazim nagib vete:
Verujem, ker je Beg, ki jc razodel, vso v Ion in neskončno resnico¬
ljuben.

2. T omisti in  .vžč lna  t eolog ov: Besede same na sebi, dej«
stvo razodetja sa mo na sepj res niso celoten nagib in sploh ne . A-
li dejstvo razodetja je v zvezi z osebo Kristusa , z Bogom; priče-

r

i hhish •

. riti- ,

T"

*•$•%**

L^lAs  -&tv«-*_  ,^-a i>*

V*

4 p. p,v

T-7

,TU^-

pM 0 / ^U* , t*ls‘t+-'.

W*^- A

46

vanje neke resnice je pričevanje Kristusa. In zato verujem: Ker
je Bog vseveden in neskončno resničen in ker je govoril, razodel.

- Vatik.: Propter auctoritatem Dei revelantis. Kardinal Billot
razlikuje: Haee ipsa locutio ad fidei motivum dicenda est pertinere,
ut constitutivum quidem si sumatur active  pro revelatrice Dei vo-
luntate, ut conditio sine qua non, si aocipiatur passive  pro signo
seu verbonotifioante. O.e. 219. Avtoritete božje ne moremo ločiti
od -pričevanja , nomnis fides nititur attestationi auctoritate inf or-
matae", in vsak, ki veruje, veruje, ker mu drugi pove. Seveda ta
npove” ne more pomeniti samo zunanjega zvoka (locutio passive ao~
cepta}, ki je samo znamenje notranjega govora, notranje besede. Ke
samo moje intelektualno novo spznanje, ki se mi kot božje zdi ali
vsiljuje, ali pa neka podoba domišljije, ki se mi nekako od Boga
dozdeva, ali ne samo neki zunanji govor, pričevanje, ki zatrjuje
obenem, da je božje. Kolikor samo tako motrimo, me to še ne more
nagibati k božji veri. Mora biti s tem združena tt manifestatio ve¬
duti reflexa actualis interventus divinae auctiritatis". Potem je
šele o razodetju govor v pravem pomenu. Gl. Billot, o.c. 224.225.

Opomba  . la. spor se zdi predvsem besedni, izvira iz
nekoliko različnega pojmovanja besed »revelatio” , nmotivum".

3. Ali je..učenje,  sodba Cer kve, da je neka resnica od Bo~
ga razodeta, tudi delniverovanja?  Ali verujem, ker je Bog
razodel in ker Cerkev to uči? - T '0  vprašanje je bolj praktično. Za¬
kaj če spada učenje Cerkve bistveno k de ju verovanja, bi nihče no¬
bene resnice ne megel verovati z božjo vero, kdor ne bi sprejel res¬
nic od avtoritete Cerkve, ali kdor te ne bi poznal ali priznal. Ta¬
ko bi bilo tudi v tem pogledu resnično, da izven Cerkve ni zveli¬
čanja. - Splošno odgovarjajo teologi, da ne spada k nagibu vere
»propositio veritatis revelatae per Ecclesiam facta”, nezmotna av¬
toriteta Cerkve ni delni nagih vere. Razlogi: 1. TJiti., naobhoono.

nujni pogoj  ni . da bi šele od cerkvene avtoritete moral dobiti pred -

\

met, ki bi ga varoval ; a fortiori torej ni nagib, da verujem;

2, Vatik. cerkv. zbornravi samo , da je nagib vere:»auctoritas Dei
revelantis", ne omenja Cerkve v tej zvezi. Če v aktu vere omenjamo
Cerkev, mislimo nanjo kot avtentično normo, » regula fidei ". ki nam
predloži predmet, ki je razodet od Boga. Po njej jasno spznam, da
je to, kar mi ona kot razodeto označi, nezmotno tako. n Regula fidei"
pripravlja akt vere , je pred njim; nagib pa neposrednje notranje
nanj vpliva, ga specifično določuije; 3. Hebr 11: Ab r ahamovo v erova-
nje vzor našega, A on ni poznal Cerkve; 4. prvi splošni akt vero ¬
vanja more biti,  preden spoznam in priznam nezmotnost Cerkve.

Verovanje je torej neposredno vez z Bogom. Cerkev pa je
seveda »ordinarium mečium" ali via, reguia, norma za nezmotno spo¬
znanje resnic. A o tej zvezi Cerkve in verovanja bomo še pozneje
govorili pri razpravljanju o dogmi.

. x /. ib o

r<

i

v

■ ■ l.


47

U g o v o r i . 1. Navadno vernik, posebno preprosti,

nič ns misli, ko.veruje, na božjo avtoriteto. Torej ni ona nagib,

- Odg*; Pist.: Se mislijo explioite, tako natančno, s temi izrazi
in razločnimi pojmi j kalor tu po teuluški analizi spoznamo, oOnc.

Ne mislijo implicite na božjo avtoriteto, ko spoznavajo, da poslu¬
šajo in sprejmejo božji, Kristusov nauk; ker sprejmejo resnice, in
ker jih je Kristus učil, nego.

2. Kristus pravi, naj radi njegovih del (čudežev) veruje¬
jo (Jan 10,38; 14;l2). - Odg.: Govori o nagibu verovanja samega,
nego. Govori o umotiva eredibilitatis", ki  so nagib za sodbo o ve-
rovnoSti (iudicium eredibilitatis ), ki je potrebna pred vero, cone.
„Radi čudežev verujemo" pomeni, da smo po čudežih uverjeni, da so
te besede, ta nauk, res božji in ga moremo zato upravičeno prizna¬
ti, verovati.

3. Pričevanje božje kator gse pričevanje je nam zunanje.

Ta ekstrinsecizem spoznavanja je neprimeren, proti avtonomnosti,
proti imanenci,' preveč pasiven način, proti samostojnosti, manj
vreden človeka. - Odg,: a. Ni'neprimerno obogateti naše duševnosti

v pogledu^spoznav na ta način. Saj bi .iih drugače premnofto imeli .
Razvoj našega umskega in socialnega  življenja jih zahteva. Ce to
velja za pomen človeškega pričevanja, velja še bolj za božje. Po¬
sebno, ker po njem dobimo premnoge spoznave, do katerih narava M
n avtonomno" sploh ne more  (skrivnosti). Religija je bistveno po^-
polne|ša in od tega odvisna, b. Neka avtonomija in imanenca je
tudi tu, ni zgolj pasivno, mrtvo prejemanje. 1. V človeku j 3  fteka
težnja, pogojna želja po razodetju (č&_ jne Bo g hoče poučiti ). Razum
spozna možnost, velik pomen, volja more tako hrepeneti, žel*ti*

Zato razodetje, čeptav nadnaravno, ni popolnoma tuje. 2. Pa res- ;
niča postane naša, da si jo prisvojimo, jo mora prej naš indivi& ir*
alni razum overoviti, kontrolirati'. Isto pred ((krščanskim verovK**
njem". Ne priznamo resnic brez vsakega individualnega jamstva »
božji vsevednosti, resnicoljubnosti m aejstva razodetja. Ne učimo
voluntarizma.

Teza 2. Pa je naš vera  v soglasju z našmm naravni m umo m,
je Bog hotel združiti z notranjimi milostmi &v.  Puha še zu¬

nanj e dokaze svoj  eg a ra z odetja,  nam reč božja dejstva,  pred-
vsem čudeže in prerokbe, ki posebno jasno dokazujejo božjo

vsemogo čnost in vsevednost in so zato najizvestnejša zn amen¬
ja  božjega razodetja ter tudi dostopna spoznanju vseh ljudi.

Pr aenotanda . 1. Preža, te teze s prvo. Nagib ne more vpli¬
vati na nas, ako _ga ni smo spo z nal i. Pa ga pa spoznamo, moramo ime¬
ti preje nekaj drugih jasnih spoznav . uBog je; on se ne more motiti,
vse ve; je tudi neskončno resničen (verax), razodet je res ta nauk
in jamči za njegovo resničnost’,' Vse to mi mora biti preje jasno,
šele potem morem priznati nek nauk radi božje avtoritete* Ti stav¬
ki ( praeambula fidei ) pa mi zopet niso neposr edno razvidni: ne ek¬
sistenca Boga, ne njegove lastnosti vsevednosti in resnicoljubnosti
ne dejstvo razodetja, ne, da je ta resnica (n.pr. o sv. Trojici) v
vsebini razodetja* Ge mi niso neposredno, same v sebi razvidne, pa
m oram.s pomočjo druguh resnic jih dokazati.  Te druge resnice So z
o zirom na nrve nagib,  da jih priznam. Neuosredno pred aktom vere je
potrebno, da imam sodbo: Ta nauk morem popolnoma vdano verovati,
ker je razvidno, da je od Boga razodet ( iudicium eredibilitatis) *

V tej tezi govorimo o dejstvu, da so taki do kazi, ki so
intelektualni nagib ga te pred  vere potrebne jasne izvest.ne sodbe.

fe':


i'

at,

-  -i.

>' v ' ,. •


* ■ UU-  *- 'V., < +*tMA  ‘ ' ,^X^\ < 'V*

ijj.r  ; -. f  -, - • • -.-• ,; . >

^U' ii.\\ try^Oiy^-'

,/V /£

'.*£ • •

■

Ž X <*k

►^-v-jkUkS*

jA. J<nf.  •'>'■•

■ v- , ■

. ' ■ • ! .

' -je x)/^—‘  ^ “t-w C^^-* •<— i~"  ‘' ' '^/‘

Ct ‘»»>-^-<^^ ^

^ ^  A-i-C . .£/ n v 6- a*.-  C • ,v,..^;■, .* •&. ti

- u_-<k ^ L ^ Jz ,'} ‘ L -  • . ■'-

l/JL ^  - »-

*y oV /i -  /t.^-c -t-i—s i#t«. «vL*-«_.i>i ^—l


48

Dalje,da so taki dokaži, posebno čudeži, in prerokbe, in da moramo
tudi te kot božjo znamenja za potrjenje dejstva razodetja spoznati.
Ne zanikamo torej notranjih duševnih de jev kakor so n,pr.
izkustvo ali osebna inspiracija, ki morejo uoedincem dati hipoma
ali polagoma zbuditi jasno in trdno prepričanje, da je ta nauk res
božji. Pravimo le, da ti notranji nagibi niso splošni  in tudi ne
tako razločljivi  od drugih duševnih doživljajev, da bi mogli biti
vedno_ zadostni, za vse veljavni nagibi za izvestnost o dejstvu raz¬
odetja. - In če motrimo razodetje, so druga, zunanja dejstva, na ka¬
tere se more opreti sodbo o verovnosti in jo more vsakdo opreti.

2. Nauk cerkvene avtoritete.  Stavek je dobesedno vzet iz
odloka ^Tatik. cerkv. zbora s.III. c.III. DB 1790; Ut autem fidei
vestrae obseguium rationi consentaneum (Rimij 12,1) esset, voluit
Deus cum internis Spiritus Sancti auxiliis externa iungi revelati-
onis suoe argumenta, focta scilicet divina atque imprimis miracula
et prophetias, quae cum-Dei omnipotentiam et infinitam scientiam

luculenter commonstrent, divinae revelationis signa sunt certissi-

u

ma et omnim intelligentiae sunt accomodata." Katere trditve so na¬
ravnost izražene in opredeljene? - a. Poleg notranji h milosti  sv.
Duh3, ki omogočajo, da moremo pametno verovati, je Bog dal zunanje
dokaze za dejstvo razodetja, b. Ti dokazi so božja dejanja, pred¬
vsem čudeži in prerokbe, o. Čudeži in prerokbe so popolnoma zane¬
sljiva, gotova znamenja razodetja (iz katerih spoznam, da je nek
nauk, neka trditev res razodeta.), d. Ta znamenja imajo splošno ve-
ljateo in moč, morejo torej od vseh biti spoznana kot taka, ne samo
od nekaterih.

Indirektno se ugotavlja, bolje predpostavlja: Naša vera
mora biti n raitionabile obseguium" » Čudeži in prerokbe posebno jas¬
no pokažejo božjo vsemogočnost in vsevednost.

Katoliški nauk, ki je v tem staaku izražen, je točno de¬
finiran v kan. 3 in 4 (DB 1812. 1813). - Kan. 3.: Si quis dixerit,

„ revelationem divinam externis signis credibilem fieri non posse,
ideoque sola interna cuiuscjue experientia aut inspiratione privata
homines ad fidem moveri debere, A. S. Dogma je torej: Revelatio
divina externis signis credibilis fieri potest . S tem je ugotovlje¬
no; da so čudeži sposobni v nas utrditi sodbo o dejstvu  razodetja
in tako sodb©: ta hauk moreta pametno, utemeljeno verovati. - Kan. 4.
T\ Si quis dixebit j ^miracula nUlla fieri  posse, proindec[Ue omnos de
iis narrationesj etiam in EJgbra Sbriptura contentas, inter fabulas
vel mythos ablegandas esse; aut mira cul a certo cognosci numguam pCES -
se nec iis divinam religionis christianae originem rite probari: AS.
Definicija: Čudeži se morejo zgoditi. Čudeže moremo izvestno spozna-*
ti. Čudeži so dokaz za božji izvor krščanske religije.

3, Sv.piamo . a. Preroki in Kristus so dokazovali dejstvo
svojega božjega poslanstva (torej tudi z ozirom na nauk) s čudeži;

&

t

' <1 I I-.

's i
• ■<

<*■  »'■ :

! J„ O C* -A—

■

f/it

/At j y.C*Cu~j/'Ž C 'iyp<-r~?

“ / l  A

"' 'J?' -f/ t^t.4- £<- *^r l-dte+4 •/*+> ■■ 'IrU-t /l«  •'•&-£V-4&'.' ,

-L* i  ^

i:,; ' :'. { / ':, L ^;j'\


■' • r| j.. v;. j. vJ

.L»*;> "■>.

— - *> ^ rf £ KI'K -^r~Xs

/fcl-t-U'", {i,'  /"./-■* (t. ft( j


■!■ ;. V :  :• • "':<: ' v

. .. _ . . i .

. ... i. , ;. r>

. : - ■-

' v i.
': f. .

49

Kris tus je  o dobraval  vero onih, ki so  po čudežih sprejeli njegove
nauke, grajal nevernost drugih, ki so pravta^o videli njegove ču¬
deže, slišali njegov nauk in vendar ne verovali. Tega bi Kristus
ne storil, če ne bi predpostavljal 1.potrebe, 2. zadostnosti te.h
znamenj kot nagibov verovnosti

Torej je Kristus sam učil s svojim ravnanjem, da so ta
dela iinagibi verovnostiu potrebna in zadostna za prepričanje o
dejstvu razodetja.

Razlaga . Jan 5,39.46. opozarja, naj preiskujejo sv. pi¬
smo, o katerem mislijo, da imajo v njem večno življenje , uet il-
lae sunt, quae testimonium perhibent de me"i uSi enim crederetis
Moysi, crederetis forsitan et mihi; de me enim ille scripsit." -
Kristus dokazuje farizejem, da so njegova dela res božja (Mt 12,

24$ Mk 3,4; Lk 14,5; Jan 8,48; 9,16.24; 9,46.49). Ta dela Kristus
smatra za potrebna, morajo se preje zgoditi, in iz njih nastane
možnost in dol žnoftt varm^n jn. Ne zahteva, da bi morali verovati,
preden so spoznali, videli taka dela. Gl. Jan 15,24: Ko bi jaz
ne storil med njimi del, kakršnih ni storil nihče, bi ne imeli gre¬
ha. Prim. Jan 10,37: Če ne vršim del svojega Očeta, mi nikar ne
verujte; če pa jih vršim, tudi če meni ne verujete, verujte delom.

Q g o v or. 1. Kristus prepove, naj ne govorijo o nje?*
govih čudežih. Odg.: Začasno iz drugih razlogov.

2. Mt 9,28: Preden napravi čudež, zahteva vero. Odg.:
Prepričanje o njegovi moči; govori množicam, ki so že videle nje¬
gove čudeže.

nPides miraculorum" je nek harizmatičen dar, ki ga dobijp
nekateri po veri, ki predpostavlja že druge nagibe verovnosti.

Gl. RdJ 820, 1312.

b. Apostoli.po naročilu,Kr.istus,a oznanjajo Njegov nauk,

ga 1, potrjujejo s čudeži  in se 2, sklicujejo na čudeže kot zname-
nja za božji izvor nauka. Ne pozivajo samo vseh, ki so dobre volje,
naj verujejo, ampak jim razlagajo in &okazuj§jQ_re_snjLc.p, ki je
njih spoznanje_pred_vero pgotjrebno*

1. Mk 16,20: Oni pa so šli in učili povsod; in Gospod je delal z
njimi in besedo potrjeval z znamenji, ki so spr eml j ula.

Jan 20,31 poroča o čudežih, ki jih je Kristus delal. To zapiše,
nut credatis, quia Jesus est Christus filiUs Dei”. -

2. 1 Kor 15,17: Vstajenje Kristusovo. i,Quod si Christus non resur-
rexit, vana est fides vestra." - 2 Petr 1,16.19 se sklicuje na spre¬
men jen je zato, da verujejo. - Apd Pjl^.lS razlaga pomen čudežnih
dogodkov kot znamenj, da moremo sprejeti nauk kot božji. - Aposto¬
li so med pogani oznanjali Kristusa in njegov nauk* Pogani so iz
bili idejo o resničnem edinem Bogu in zablodili v politeizem. .Epi ¬
kur eizem  je bil takrat precej razširjen, tajili so previdnost bož¬
jo. Stoicizem  je bil neki megleni panteizem. Zqto niso bili dovzet¬
ni za vero v božje pričevanje. Ko so apostoli poganom govorili, so
jim najprej racionalne religiozne resnice oznanjali, in z racional-

50

nimi dokazovanji. Za tem šele o dejstvu razodetja po Kristusu,
prim. Apd 14,14-16; 17,24-29 ? ; 17,30.31.

4. Tradicija.  Cerkveni učitelji in pisatelji sicer zavra¬
čajo možnost notranjih dokažov razodete resnice, pač pa dokazujejo
n praeambula” vere z racionalnim i argumenti (bivanje Boga, njegovo
naravo); de jstvo razodetja pa s historični m dokazom čudežev in pre¬
rokb, Smatrajo to za potrebno.

Sv, Justin: Quo modo enim homin j—c^-ue4£-ixo crederemuš eum
esse primogenitum ingenito Deo, ac iudicium de universo genere hu¬
mano facturum, nisi testimonia de eo, qntequam homo factus veniret,
p raedicat a inveniremus,  eaqua eventu confirmata videremus? Apologia
Iv 53, RdJ 125. Potem je šele naša vera JT l cTi j uer* razumna

vera. V tem oziru imajo kristjani edini prednost, da morejo dokazal
ti, kar trdijo ( /ulot-oL Co$ ,  l.c. n.20).

Tertulijan: temere porro čredi guodcumgue sine originis
agnitione credetur. RdJ 344.

Origeses: Na Kelsove očitke, da nekateri kristjahi pravi¬
jo: Ne preiskuj, rajši veruj, vera te bo rešila, odgovarja; da niso
n ačelno proti raziskavanju,  a dejansko mnogi ne morejo, verovati pa
je potrebno, in preprosta vera je možna. RdJ 513. Podobno sv. Ciril
Aleks.

Laktancij: Quare cum sapere, id est veritatem <jiwere, om¬
nibus sit innatum, sapientiam šibi adimunt, qui sine ullo iudioio
inventa maiorum probant et ab aliis pecudum more ducuntur. RdJ 627.
Njegovo načelo: Negue religio ulla sine sapientia (individualno de¬
lovanje naravnega uma) suscipienda est. Instit. 1,1.

Sv. Avguštin: non tamen.te dimisit nihil videntem, unde
possis credere quod non vides .... Venit etiam, fecit miracula ....
RdJ 1506. Mi sicer ne moremo pokazati, da bi človeški duh videl,
kar veruje, moremo pa dokazati, da to, kar se ne vidi, mora verova¬
ti (Pl 40,171). Nullus guippe credit, nisi prius cogitaverit esse
credendum (PL 44,962).

5. Sv‘, Tomaž Akv. : 2-2. q.2 a*l ad 1^:  Razpravlja v tem

odstavku, ali je credere cum assensione cogitare. Na ugovor, da bi
bila potem vera M actus inquisitivus",odgovarja: v veri ni sicer nin -
quisitio rationis demonstrantis id quod creditur, habet tamen ingui-
sitionem guand.um eorum per quae incli natu r homo ad credend.um puta
quia sunt dieta a Deo et miraculis confirmata". - 2-2. q.l a.4 ad

2 unoh enim crederet nisi viaeret ea esse credenda vel propter evi-
dentiam signorum vel propfeer aliguid huiusmodi.

C orollarium,  Pred vero je torej potrebno spoznanje uma in
po veri tudi. M Infellige ut credas, črede ut intelligas." Sv. Avgu¬
štin, Sermo 43, n 9. (Pl 38,258).

Seveda pa ne trdimo, da je racionalno spoznanje pred vero,
čisto vedenje brez vpliva volje ali tudi milosti. Je filozofsko spo¬
znanje, je historična vera.

} i ■

, » ■ v.v ' . V » j

51

„ £ ),; --'3a o ver o vnosti mora biti iz  vest .

(Iudicitim credibilit®tis debet esse cer tura)

Pojasnil a. V prvem delu je razloženo, da so dejstva in
znamenja, s katerimi se popolnoma gotovo izpriča dejstvo razodetja
(existentia, factum revelationis), Ta dejstva so nadnaravni dogod-
Id, v kolikor ne morhjo izvirati iz naravnih sil, dasi so vidni in
zaznavni (čudeži, prerok'" e), so zunanja (ho samo v človekovi notra¬
njosti se dogajajoča) in ob jekti vna (neodvisna od Človekovega mi¬
šljenja ali hotenja). Ta dejstva so dana v zvezi z razodetjem, za
potrjenje, da je razodetje res dano. So znamenja, iz katerih more¬
mo dejstvo razodetja spoznati. Definicija vatik. cerkv, zbora, uči,
da so ta znamenja iicertissima signa” in sicer za vse« Morebiti so
kakšni drugačni dogodki osebno, individualno za nekatere dejansko
močnejši. A ude particularibus non est scientia", vera je za vse
in v teologiji moramo najprej razpravljati o resnicah in dejstvih,
ki so vsem namenjnae in splošno dostopne (universalia).

V tem delu pa ugotavljamo, da sodba o verovnosti razodet¬
ja (iudicium cr edi hilit a ti s ) mora biti izvest na'. Ne zadostuje samo
verjetna sodba. Izvestnost je bistveno odvisna od nagiba  (motivum
certitudinis ). Kakor na splošno sodim, da so neke trditve verodostoj
ne ali verovne (credibilia), ker sem izvestno prepričan, da jih je
povedala verodostojna priča, tako sodim, da nauk krščanstva morem
pametno verovati, ker sem gotov, da je od Boga razodet.

Prava izvestnost Ije ona, ki izključi vsak utemeljen pa-
meten? - dvom (excludit omne dubium prudens). Ako pa se ipore uvelja¬
viti nasproti kakšen objektiven razlog ali se dejansko uveljavlja ,
potem bom imel samo mnenje, ki je verjetno, torej ne trdno, in ne¬
spametno, nemodro, trmasto bi bilo, se z vso silo in subjektivno
trdnostjo držati take trditve, tudi Če dejansko spoznamo tak vzrok
dvoma. Volja bi mogla sicer tudi pri zgolj verjetnem dokazu povzro¬
čiti trdnost, a ravnala bi nespametno.

Izvestnost, ki je možna pri tej materiji, je moralna
(certitudo moralis, ne ex evidentia perfecta). Govorimo tu samo o
onih, ki morejo temelje (praesmbula) vere zadostno spoznati. Tudi
ne aanikamo, cia je tudi pri tc-h dokazih potreben vpliv volje (da
odstrani neutemeljene dvome, ki se lahko pojavljajo),

Semi f ldeize m prizna - potrebo umskega snoznanja  glede n pre¬
ambul a fidej ’■, a trdi, da ni areba izvestne sodbe  o verovnosti za
možnost božje in zveličabne vere.

Teološka cenzura teze:  izvestna.

Dokazi . 1. Ako ne M bila sodba verovnosti trdna, potem
fle mo rem pametno  verovati.. V tem slučaju nisem trdno prepričan, da
je ta nauk od Boga razodet, t'e pa nisem o tem prepričan, tudi ne
morem priznati tega nauka raui božjega pričevanja, božje avtoritete
Sodba o verovnosti pa bo mog'. a biti trdna le, ako izvežsšno spoznam

. •> O »7 r \ f —* I - » -

52

razloge, ki jo utemeljujejo (čudeže, prerokbe itd,). Torej moram
te izvestno spoznati.

Zgled: Dokler ima nevernik, ki se pripravlja na spreobr¬
njenje, samo verjetno sodbo, n.pr. o božjem poslanstvu Kristusa,
ne more se izvršiti de ja zveličavne vere v katerikoli nauk Kristu¬
sov kot razodet. Dokler je resen dvom utemeljen, je neurejeno in
neetično, če volja na vsak način izsili pritrditev*

2. Iz cerkvenih odločb. Prim. dokumente proti fideiznm.
Vse to, kar ti odloki ugotavljajo o izvestnem spoznanju božjega
bivanja, božje resničnosti, o izvestnih znamenjih* o Cerkvi kot
znamenju, dokazuje, da morajo vsaj vsi oni* ki morejo premotriti
te argumente, znake in znamenja, imeti izvestnost*

3. Obsojen je od Inocenci ja XI. stavek: Assensus fidei
supernaturalis et utilis ad salutem stat oum notitia solum proba-
bili revolationis, immo cum formidine, qua quis formidet ne non
sit locutus Deus (DB 1171). Priznanja nadnaravne in zveličavne va¬
re je združljivo s samo verjetnim spoznanjem dejstva razodetja ter
celo z(dejansko) bojaznijo, da Bog ni govoril.

Nekateri teologi v 17.stol , (stavek obsojen 1679) so u~
čili, da je zadosti, ako spoznam, da nek nauk verjetno spada k
vsebini razodetja. Zgled: Neki tekst sv. pisma morem v različnih
pomenih razlagati* Imam verjetne razloge, da ga v nekem določenem
smislu. Po tem mnenju je to zadosti, da ta smisel istovetim z in**
spiriranim svetopisemskim in ga morem verovati z božjo vero in to¬
rej nauk, ki je dan po tem smislu (prim. Dthc. Vl/2.192). Važno pri
teoloških kontroverzah, ko gre za natančnejšo razlago in se opira¬
jo na sv. pismo za svoje mnenje.'

Notitia revelationis je sodba o dejstvu razodetja. Iz
obsodbe stavka sledi, da mora biti ta sodha o dejstvu razodetja iz-
vefefena,vsaj tako, da dejansko ne sme biti dvoma ( lt notitia probabi-
lis" in ncum formidine" vzamemo ,iin sensu composito" obe določili
skupa j).

4. Pij X. je obsodil po dekretu sv. ofieija Lamantabili
modernistični stavek: Essensus fidei ultimo innititur in congerie
probabilitaturr. (DB 2025). Modernisti so trdili, da tudi najmočnej-
ši filozofski dokazi  za bivanje božje in njegovih lastnosti, ua
tudi najjasnejši nagibi verovnosti božjega izvora krščanske ralig i-
je, bodisi zase bodisi vsi skupaj ne morejo biti trden argumen t,
tudi ne za tisti um, ki jih popolnoma pregleda, najbolj prodirno
spoznat Zato prezirajo vse sholastične filozofske dokaze, vso tra¬
dicionalno apologetiko, ne iščejo nikakih racionalnih dokazov, am¬
pak grad ijo vs o svojo apologotimo na načela imanence . V tem pogle¬
du so agnostiki in subjektivistj . Zato tudi zametavajo vero kot
pritrditev dogmam (intelektualno ), priznavajo le vero - čuvstvo
(fides - sentimentom: ), ki ne potrebuje nikakih dokazov.

Zmisel katoliškega nauka na podlagi obsojenega stavka:



r"V r\ y\

Tr : • n r -r  r -- r - * —


o  rv«-J> <r> r o /'•

!


Te resnice

53

vpvaeamlmla ) niso zgolj i,ver jetnosti" ; temelje vere mo-
re&io dokazati m zato morejo pri onih, ki se vglobijo vanje, povzro¬
čiti stanje resnične izvestnosti o dejstva razodetja. (Prim. Dtho.
l,c. 194)..

0_P o m Jo a ,s to modernistično tezo pa se ne sme isto¬
vetiti mnenje.kardinala Newmanna« Modernisti prezirajo dogmatično
vero in temelje z njihovimi nagibi verovnosti, kardinal Nemiann
priznava vero v dogme in njen specifičen motiv pravtako »motiva ere -
dibilitatis". Newmann pravi samo, da dejstva razodetja kakor druga
historična dejstva, moremo dokazovati z dokazi, ki so vsak zase sa¬
mo verjetni, ki pa sirupa j v celoti morejo upravičeno dati moralno
izvestnost, (Teorija o konvergenci., ver je tnosti - de convergentia
probabilitatum.) Ne trdi tega o vseh praeambula fidei (eksistenca
Boga, njegova vsevednost in resnicoljubnost), ampak le o historič¬
nem dejstvu, da je Bog res razodel ali da je ta nauk razodel.

T eorija ude convergentia probabilitatum"  . (Dthc. 3b»e.
195-198). - Razni znaki, znamenja, verjetni dokazi o eni in isti
stvari, se mor ejo^nakopičiti na dva načina: Ali so medsebojno  od¬
v i s ni ali Več zgodovinarjev izpričuje neko dejstvo. A če za¬

sledujemo pričevanje poedinih, vidimo morebiti, /&a je zadhji odvi¬
sen od prejšnjega in dobimo tako sicer verigo prič, kjer pa so na¬
zadnje vsi členi, vsa poedina pričevanja odvisna-od vrednosti prve¬
ga in tako je zadnje pričevanje včasi še slabotnejše kakor prvo.
Parvus error in -orincipio magnus est in fine  (Sv, Tomaž Akv.). -
Iz takih verjetnih dokazov ne moremo nikdar dobiti izvestnosti, Če
je prvo pričevanje le verjetno.

Morejo pa se na drug način združiti pričevanja. Natančno
sliko zločinca in detajlni opis njega. Zločinec pobegne. Primejo ne¬
kega človeka, ki mu je zelo podoben. Ta podobnost še ni gotov do¬
kaz njegovo identitete. A sedaj primerjajo druge znake: postavo, od¬
tis prstov, glas, način govorjenja, obnašanje. Vse  to da mnogo indi¬
ci jetr, in če se vsa ujemajo, moremo imeti neko moralno izgestnost o
identiteti tega človeka z zločincem. Ali prepričanje, da neko mesto
eksistira, - r fsa ta pričevanja se ujemajo, če razmišljamo o celoti
in. po aplikaciji načela o zadostnem razlogu pridemo do izvestne sod¬
be. To metodo moremo uporabljati ;udi za ugotovitev dejstva razodet¬
ja, „Bog ne zahteva od nas druge metode, da priznamo Kristusa kot
božjega poslanca, da istovetimo Cerkev, ki danes živi, z ono, ki ji
je Kristus začrtal glavne poteze.'' Moremo pa še uporabiti resnico o
božji previdnosti, ki ne more dopistsbti, da bi tolika množina raz¬
ličnih zn a kip v in dokazov mogla jotrjevati prevaro, lažirazodet je.

U g o  v 0 r proti pov/obi moralne izvestnosti o sodbi
Verovnosti. Iz 4.stavka obsojene ja od Inocencija XX.: Ab infidelita-
l e exousabitur infidelis n.Q.n_ .diin.lais^.opinixma..miaus^.r.Qhakil±>
Il54. Torej če nevernik spozr a že, da^je krščanska religija bolj
verjetna kakor njegova, mora sp: ejeti krščansko, čeprav se mu zdi
njegova še ver jetrna, sicer greš z grehom nevere. Torej izvestno
Prepričanje o dejstvu razodetja ni nujen predpogoj za akt /ere (se-
®ifideizem). *

Odg.: Jasen je stavek 21. Stavek 4. pa rji tako jasen, kaj
pomeni,inon credens"? Iz zgodovine pr.obabiligma je razami jiv. OBsojem
stavek je iz spisov J, Senchez, laksističnefea teologa. Zmisel: Ne

-VS> /

KJ Uh

u  : i Ci>

o v ux

'■J O


54

more nevernik ali krivoverec po načelu probabilizma popustiti po
tem spoznanju vsako misel, da bi še dalje iskal resničnost katoli¬
ške vere, in da bi kar mirno in brebrižno ostal v svoji, čeprav
jo smatra za manj verjetno in utemeljeno. Gre za stvar, ki je po¬
trebna za zveličanje. Obsojeno je torej naziranje, da je sedaj ne¬
vernik oprovščen nadaljnjega iskanja resnice in molitve za to spo¬
znanje. Hi pa obsojamo naziranje, da za enkrat še ne more izvršiti
akta vere v katoliške dogme. (Gl. Dthc. l.c. 200-205, kjer avtor
Harent navaja več teologov za to razlago).

Fideizem .

Neposredno pred aktom vere je potrebna, kakor smo videli,
praktična sodba razuma: Ta nauk morem upravičeno verovati (in za
prvi akt vere tudi sodba: To dejanje sem dolžan izvršiti). S tem
je izločena zmota fideizma.

Pome n besede eri novejših -protestantih . Menegoz (18 79):

Edor posveti svojo dušo Bogu, je zveličan, vseeno, kaj veruje . To
je evangelij, blagovest, to pomeninsola fide 1 '. Popoln antidogmati -
zegi! Aug. Sabatier ima isto naziranje, imenuje ga pa „kritioni sim -
bolizem".

P omen besede pr i katoličanih.  Eot tendenca: pripisovati
v religiji premalo vlogo razumu (ratio), preveliko upa verovanji!?.
(Bainvel v Diet. apol. II. 57).Eot sistem: verovanje (fides) je te-
mel j vsemu na šem u sp oznanju, posebno pa religioznemu . - Nekateri
filozofi so imenovali v boju proti Eantu ali idealizmu in subjekt
tivizmu tivero" neposre dno trdno prepričanje o nekih objektivno ve -
Ijajocih resnicah, temeljnih načelih, ki jih ne moremo dokazat i
(prim. prva načela v sholastiki). A to ni vera, ker to prepričanje
temelji na neposredni razvidnosti. - Hamennais: Vse spoznanje te¬
melji na pričevanju človeškega rodu . - Eant : moralna in religioz¬
na spoznanja temelje nanveri"- prepričanju brez objektivne vrednoti*

A v teolo ške m pomenu je fideizem sistem, ki postavi na
začetek vsega našega religioznega spoznan.ia verovanje v teološke m
pomenu (iz razodet ja )7* ki torej zametava vsako dokazovanje, narav¬
no racionalno spoznavanje tkzv. » praeambula fidei 1 ' ♦ Ne zaupajo ra¬
zumu v religioznih stvareh.

Mi ne izključimo seveda vpliva milosti kot notranje sub¬
jektivne pomoči pri tej racionalni pripravi za vero. Fideizem iz¬
ključuje to racionalno pripravo samo, bodisi da jo &oče nadomesti¬
ti z vulivom volje, bodisi da jo hoče nadomestiti z intelektualnim
nagibom božje vere, torej z objektivno avtoriteto, Verujem eksisten¬
co Boga, verujem vsevednost in resnicoljubnost. Fideisti imajo pra¬
vo naziranje o aktu vere, zametavajo le racionalno dokazovanje pred¬
hodnih resnic (praeambula). S tem se razlikujejo od pietistmv, li¬
beralnih protestantov modernistov, ki prav akt vere v iracionalno
dejanje spreminjajo (gl. zgoraj).

Fideizem izvire 1. iz nege skepse o zmožnosti razuma v
Religioznih stvareh. Nekateri zato mirno v tem skepticizmu ostane¬
jo, drugi pa se iz njega nočejo rešiti z vero. Zmoten pojem o po-


55

jem o posledicah izvirnega greha (protestantizem, janzenizem).

More pa izvirati danes tudi iz subjektivistične filozofije (od
kantizrna ali agnosticizma), - 2» More izvirati iz pretiravanja y

. Strah, da no bi individualni razum imel preveč
i, kontrol e 1 'in avtonomije, da bi bil premalo navezan na Cerkev in.Bo¬
ga*. Gl. razne argumente fideistov te vrste v Dthc. l.c. 180 sl.

Cerkvene  odlog b a_pro-ti f ide i zrnu .

1. Bautain (1.1840) je priznal nauk, da glede resnice o
bivanju Boga, njegovih popolnosti, dejstva razodetju -»ratio prae-
cedit f idem" Gl. DB 1622-1626.

2. Podobno tudi 3onnety? DB 1650-1652.

3. Pij IX? v encikliki Qui pluribus 1846 proti raciona¬
lizmu, a obenem pa izključi tudi fideizem. 0 dokazovanju vednosti
in resnicoljubnosti Boga (DB 1837), o dejstvu razodetja (DB 1638),
o dolžnosti verovanja (DE 1639).

4» Vatikanski cerkvi, ubor: o možnosti, da spoznamo z na¬
ravnim umom božje bivanje (DB 1806), o možnosti in nujnosti, da
spoznamo dejstvo razodetja in dokaze zanj v  (DB 1790.1799); da more¬
mo dolžnost verobanje spoznati (DB 1789: filozofski dokaz).

5. Enciklika Leona XIII. Aeterni Patris^(1879 ): Itaque
primo loco mag.nus hic et praeclarus ex humana ratione fruc.tus ca-
pitur quod illa Deum esse demonstnct. Pot cm spozna razum božje po¬
polnosti, med njimi vsevednost in resnicoljubnost. Iz tega sledi
jasno »ut humana ratio plenissimam .fčerbo Del fidem atque auctori-
tatem conciliet. 1 ' Dalje utemelji um, da je evangeljski nauk s ču¬
dovitimi znamenji, čudeži, ki napravijo, da jim mi moramo uratio-
nabili obseguio" verovati. Tudi ustanovitev nezmotne Cerkve (Cfr.
Vatife. DB 1794).

Za  do jan  j e vere zadošča relativna izvestnost
o mot Ivi h verovnosti.

Lit.: Diet. de theol. c. l.c. 219-236; Billot, o.c. 306
sl.; Tanquerey,. o.c. 100 sL

Moralna izvestnost je prava izvestnost, ki torej uklju-
čuje trdnost sodbe j n zvezo z objektivno resnico (indubitabilitas,
infallibilitas). More pa biti abscCutna ali relativna, ki sta pa
vendar med seboj bistveno različni Absolutna je takrat, ko so na*
gibi verovnosti take vrste, da njil spoznanje more pregnati pame¬
ten dvom vsakemu razumu. Deli pa s« ta spet v znanstveno (scienti-
fica ) in vulgarno  (vulgaris). Znani it vena imanij če sem razloge pre-
motril kritično  ir historično  (filozofsko in po zgodovinskem natan¬
čnem raziskovanju indokazovan ju) . (vnlgaris) pa je takrat,

če.te snlošno veljavne motive tud;  poznam, a vendar ne tako popol¬
no. samostojno in zavestno (refleksno). V obeh slučajih so torej
eni in isti splošno veljavni razlog i, s amo  popol nost spoznanja  je
različna.



56

Relativna ali rešpektivna izvestnost pa je ona, ki jo mo¬
re imeti preprost človek/ ki je torej prilagojena intelektualnemu
stanju an razmeram tega člov eka  ali te vrste ljudi in ki v njih iz¬
ključi vsak dejanski pametni dvom (dubšum actuale). Taki nagibi so:
Avtoriteta stars ev, duhovniko v, torej Človeška vera (prim. zgoraj
o psiholoških vplivih na verovanje), Ti neposredni nagibi seveda
niso zadostni za vsau ra-, rm  , ampak za nekatere radi njihovih posa>
nih dispozicij, ker n.pr, ne more radi svojih intelektualnih poman-
kljivosti videti ali premis].iti splošnoveljavnih, s katerimi pa so
ti-nagibi, ki so za preprostega neposredno zadostni, vendarle v zve¬
zi, Morejo biti in abstracto absolutno zadostni motivi, a kakor so
njemu spoznani, so le relativni, »Respectiva ergo apellatur, ratio-
ne hahita nmperfnctionis actualis in ,quo quis versatur. Non quod,
ut quod apprime notandum est, principia certitudinis varient secun-
dum diversitates p^rsonarum, quasi scilicet id quod pro me est ves
rum, pro te sit falsum, aut vice versa.  Sed guia in ordine ad pru-
dentiam assensuum, alipua regula est, quae habet applicationem in u-
no et non habet in altero, pro variis uniuscuiusque conditionibus.
Regula enim prudentiae fert (- prudentiaehic prout regimini vitae
intellectualis per ordinem ad cognoscibilia).,, ut in iis necessa-
riis quae per nosmetipsos vider e non valemus, stemus auctoritati e-
orum quos naturalisrerum cursus eruditioiassignavit, modo scili¬
cet nihil in ccntrarium occurat quod ab eorum duetu conscientiam re-
vocet. Et hinc est quod pueri etiam et rudes prudenter credunt fičb
humana ea quae de historia revelationis a parentibus vel parocho
aliisve magistris accipiun.t, et sic iudicium pro suo captu suaque
conditione certum šibi efformaht, ouod Christiana doctrina sit tam-
quam a Deo certo credibilis et credenda." Billot, De virt.inf. 307.
308. - Relativna izvestnost se razlikuje od absolutne tako, da se •
vključuje per se zveze z objektivno resnico, ampak more včasi  pri
trditi tudi zmoti.

V ečipla  nove jših teologo v je prepričanja, da je zadostna
Relativna izvestnost in da torej tisti, ki jo ima more, izvršiti akt
teološke vere. Le malokateri teologi mislijo, da ne zadostuje, ne¬
kateri med njimi pa trdijo (Rousselot), da mora jo tud i ot roci in
preprosti imeti absolutno izvestnost, ker spoznajo zadostno s po¬
močjo milosti splošno veljavni nagib: avtoriteto Cerkve. Verjetnej¬
še mnenje se zdi, da zadostuje relativna izvestnost.

Dokaz . j o l.j  splošnega reda božje previdnosti. Kakor je
Razvidno iz virov razodetja, je Bog hote]., da se po človeškem uče-
hju, po človeški avtoriteti Širi. njegov nauk. Prim. Malah 2,7; Deut
32,7; Mt 23,2-3.

Prav na to kaže tudi praksa: starši in duhovniki dajejo
Prvi pouk o veri in audi o nagibih veiovnosti, o temeljih vere.

2. nludicivim credibilitatis" mora biti moralno izvesten


57

Iti vsaj dejansko odstrani dvom. Tajca pa more biti retativna iz-
vestnost, ki vprav vsled dispozicij subjekta izključi dvom* 1

Dolgo časa ne bi mogli otroci, preprosti ljudje, pogani,
ki se spreobrnejo, izvršiti akta vere, če bi ne zadostovala av¬
toriteta staršev, duhovnikov, misijonarjev.

Oorollarium.  1. It tega je razvidno, kolike važnosti je
avtoriteta staršev in duhovnikov za vero in tudi za stanovitnost
v veri. uPo duhovnikih vera gori, po duhovnikih doli" ima svoje
resnično jedro.

2. Ta relativna izvestnost se torej razlikuje od abso¬
lutne v tem, ker ji manjka nezmotna vez z resnico (infallibilitas),
od mnenja po svoji trdnosti, od trmastega prepričanja po svoji le¬
gitimnosti in pametnosti (cfr. Dthc. 1. c. 221).

Ugovori. 1.Po tem mnenju bi mogla tudi zmotna religija bi¬
ti zadostno verovna, ker se opira na pričevanje staršev. Odg.: Mo¬
re biti subjektivno. Seveda pa ni tak akt verovanja, ki nastane na
podlagi tega, akt božje vere, razen »fides existimata" (subjektiv¬
no). A tisti, ki so bona fide, morejo iz zmotne religije pod vpli¬
vom božje milosti priti do spoznanja onih resnic, razodetih seveda,
ki je njihovo verovanje absolutno potrebno za zveličanje.

Tudi katoličan more vaasi radi zmote ali skrivne herezi¬
je staršev ali duhovnika priznati kak nauk, ki ni razodet kot tak,
ali celo zmoten nauk. A on more priti od relativne do absolutne
izvestnosti.

Teza 3. Materialni predmet (vsebina) verovanja je vse,
kar je Bog razodel.

Lit.: S.Th. 2-2. q_. 1; Billot, De virt. inf. str 230 sl.;
Tanquerey, str. 103 sl.; Diet. de theol. cath. Vl/l. 122-150.

P raenotanda . 1. Mater ialni pr edme/ vere je to, kar veru¬
jemo ( id quod creditur) radi avtoritete božje.  Radi avtoritete bož¬
je pa priznamo le to, kar ham ta avtoriteta jamči . Tako je jasno,
da verujemo, kar nam je Bog razodel . Tak£^ je krotek odgovor na vpra¬
šanje o materialnem predmetu. Vendar pa teologi razlikujejo primar¬
ni, centralni materialni predmet, sekundarni in slučajni (pure ac-
cidentarium - Billot).

Primarni; osnovni ali centralni predmet je tisti, na ka*
terega se nanašajo, stekajo, osredotočuje jo vse razodete resnice.
Imenuje se tudi subjekt ali objekt pridevanja (sub ie ctum vel ob-
iectum attrib.ut ionis ), ker vse razodetje neposredno ali posredno
nek£;j o njem izreka, mu prideva. Imenujejo ga teologi tudin Obiec -
tuxn. formule vjnod". Če motrimo namreč materialni predmet samo v toli -
ko, v kolikor je dejansko razodet, potem ne označuje (specifi cat)
teološke vere iz sebe, ampak le v kolikor je združen s formalnim
predmetom ali nagibom. V tem pogledu tudi ni nikake razlike med po¬
sameznimi resnicami. Vse so enako predmet vere, čeprav same na sebi
nimajo nobenega pomena za raše zveličan je..Če pa motrimo razodetje
T.  zvezi, z namenom, za katerega je dano ., pa moremo razlikovati mate¬
rialni predmet v primarnega, sekundarnega in postranskega, slučaj¬
nega. Primarni je Bog kot nadnaravni cilj, sekundarni  so vse resni-


58

ce > ki vodijo k temu cilju in ki so torej zaradi njih razodete« In
p ostrun u d. pa so resnice, ki niso razodete radi kake nujne ali po¬
trebne zveze s primarnim, ki so same iz sebe nepomembne za nauk ve¬
re, a so pač zvezane z drugimi razodetimi resnicami (n.pr. krono¬
loške, fizikalne, geografske, genealoške okoliščine v knjigah SZ
ali NZ).

2. Bojam. riLzodnlj^.-ki.. je predmet verne. Razodet j s 5 , priče¬
vanje božje (testimonium). 7,.p  sta izraza nrevelatio" in »testi-
moniurn Dei" večkrat sinonimna (Lk 2,32; Mt 11,25-27; 16,17; Gal 1,
12; Raz 1,1). Tudi sholastiki  sč. ta dva izraza uporabljali isto-
značno, enkrat enega, enkrat drugega, a bolj i,revelatio". iiTreba-
pa je priznati, da je beseda n revelatio" bolj širokega in nedolo -
čenega pomena. Bog se nam razodeva po vseh sredstvih, ki ga po njih
moremo spoznati: po naravi, milosti, poveličanju" (Dthc.str.123 ).

V  NZ beseda ajTO KG , revelatio pomeni večktat prihod Kri-
stusov v poslednji sodbi ali pa tudi intuitivno blaženo spoznanje
v nebesih (Rimij 2,5; 8,19; 1 Kor 7; 1 Petr 1,57; 4,13). A  to raz¬
odetje ni predmet verovanja, ni testimonium ali locutio Dei atte*-
stans. Predmet teološke vere je n testimonium Dei'!. Tu di vat, cerkv .
zbor rabi besedo razodetje v tem pomenu (auctoritas Dei revelantis,
qui nec folli nec fallere po t e s t). .JB o.nz;ft,;jij r kn... c.erkv. .zbor u pa so ra¬
di nedoločenosti izraza uporabljali modernisti in liberalni prote¬
stanti v Čisto drugačnem smiMu to besedo. Zato je izpoved vere, ki
jo je •predrla 1  Pii X.  glede predmeta vere, še bolj določna: Qjuae a

Deo personali, creatore ac domino nostro, dieta.,. tes t ata  et revela-

ta sunt, vera esse credimus. Torej vera priznanje resnic, ki so raz¬
odete po božjem pričevanju.

Zato ni v bistvu pojma razodetja - pričevanja (in torej
t  ****"-F«*^^ - . . 2.. v

akta vere), da bi moralo vsebovati neka,] novega, originalnega, se

ne povedanega ali ne spoznanega. Ista stvar ali resnica more biti
izpovedana, izpričana po več pričah, more jo povedati, čeprav je že
od drugod znana (po prerokih, Kristusu, že naravno, filozofsko zna¬
na). Ni nujno, čeprav seveda more vsebovati neka j novega. Razodetje

: L

ki j e prc.dm&t,-V.eie,.,..,ne..A.zxina iz. nas samih,  ampak' zunanje ..veritas
extrinsecus accepta". Ne samo zunanji dokazi, ampak tudi razodete
resnice. Pa četudi se izvrši v naši notranjosti,ne po zunanjih gla*
sovih.. Bog je različen (distiretus) od nas. Ni pa razodetje zunanje,
v kolikor bi prav vse moralo v nas vnesti od zunaj. V nas so pojmi,
ideje. Te posamezne ideje v nas božje pričevanje združi v sodbe, ta
sodba je razodeta resnica (n.pr. ideje: videti, Bog, smoter; res-
hica: gledati Eoga je naš smoter; to resnico Bog izpričuje, pride
°d zunaj, ni naše lastno delo, naš proizvod).

Racionalizem in modernizem zavračata to pojmovanje razo¬
detja, Češ da je antropcmorfizem. A  ni.

Ce se razodetje zvrši v notranjosti duše, ne obstoji samo

>s

n r rvrf*>£?.<~Y

U-O j- U »j UJS' ‘i j . 1 1 C-J .c H v r-

59

v  tem, da Bog po nadnaravnem delovanju povzroči v spoznavni zmož¬
nosti neka acdbo (enuntiabile) in um pokaže neko resnico; treba je,
da istočasno z istim nadnaravnim dejanjem, da je ta sodba res od¬
raz božje misli, božjega spoznanja in da On jamči zan jo. Ce duša do¬
bi od Boga neko spoznanje, mora tudi moči izvestno spoznati, da je
od Boga, da je torej ta misel ne samo resbica, ampak da je res Bog
hotel in dejansko dal to spoznanje. To spoznanje more Bog dati so¬
časno in je lahko za tistega, ki ga dobi, popolnoma jasno, izvest¬
no, brez zunanjih znakog, čudežnih snamenj ali brez posebnega no¬
tranjega razsvetljenja pa je nemogoče druge prepričati, da je to
razodetje božje (efr. S.Th. 2-2. 5, 1 ad 3).

Vlito znanje ni isto kot razodetje, predmet verovanja.
Scientia infusa ni verovanje.* 1

Razodetje kot predmet vere ni torej notranje gledanje ali
misticno izkustvo ali razsvetljenje ali navdihn.ien.ie t ampak priče¬
vanje božje, ki ga je mogoče izročiti naprdj, predati z besedo ali
spisom in ga morejo drugi sprejeti z aktom vere brez notranje intu¬
icije kot novega razodetja.

Razodetje, ki je predmet vere, vsebuje povedi božje, trdi¬
tve božje, in te povedi (enuntiabilia ) so direktni predmet verovat
nja (Kristus nas je odrešil, vstali bomo, Boga bomo gledali itd).

Stvar, realnost, ki jo sodba pomeni, je le preko te pred¬
met vere. Antidogmatični protestantizem in modernizem meni, da je :
le stvar sama v sebi predmet vere, formule pa so le proizvod naše
duševnosti in samo simbol v sebi Nespoznatnega. Niso torej formuli¬
rane sodbe nekaj čisto postranskega, morebiti več ali manj korist¬
nega v krščankfei veri, ampak so svojski in direktni predmet vero¬
vanja .

Razodetje je a. javno ali privatno; - b. neposredno
ali posredno; - c. formalno ali virtualno; - d. formalno izrečno
(explicite) ali vključno (implicite).

1. Predmet, ki ga verujemo s teološko vero, so
vse razodete resnice in samo te.

Teza je jasna.

a. Materialni predmet verovanja je vse, kar spa da.pod

vpliv formalnega, .predmeta, avtoritete božje, ki jamči za resničnost.

Bog pa jamči za vse resnice, ki jih je razodel, Torej so
razodete resnice predmet vere

Opomba  . V tem pogledu torej ni razlike med resnica-
mi, ki jih je treba verovati,in drugimi, ki jih ni treba. Bog je
verodostojen, karkoli hoče razodeti. Protestantsko razlikovanje mer
osnovnimi (fundamentalnim:.) Členi vere in nebistvenimi, kakor bi
prve pač morali priznati, druge pa bi lahko opustili, prezrli ali
zavrgli, je zmotno.

Prim. encikliko Mortalium animos in poskuse za zedinjenj

cerkva.

b. S.Th. 2-2. q.I. a.l: Si consideremus materialiter ea

O 4J

60

guibus fid.es assentit, non solum est ipse Deus, sed etiam mul ta alia,
q_uae tamen sub assensu fidei non cadunt, nisi secundum gupd habent
aliguem ordinem ad Deum proiit scilicet per aliguod divinitatis ef«
fectus homo adiuvatur ad tendendum in divinam fruitionem.

2. nObiectum attributionis” verovanja je Bog,.

St. guaest . Vse razodete resnice tvorijo celoto, vse se
osredotočui.§, v enem predmetu. Čeprav se torej v sv. pismu mnogo pri¬
poveduje o raznih ljudeh ali stvar eh, se vendar te stvari ne pripo¬
vedujejo radi njih samih, ampak da pokažejo delovanje božje, Previd¬
nost božjo. Vse, kar je razodeto, je ali naragnost o Bogu, ali pa
služi za spoznanje in ljubezen do Boga. Iz te teze se razvidi, kako
je vera res božja, teološka krepost, - Razodetje je razkrivanje, pri¬
čevanje o božjem življenju. (Gl. na prejšnji strani b.).

1. Sv. nismo.  A* Hebr 11,1. Po besedah sv. Pavla je vera
prepričanje o onih stvareh,  ki jih upamo . Upamo pa doseči Boga v
blaženem gledanju (1 Jan 3,2; 1 Kor 13,12). Torej je Bog prvenstve¬
ni predmet vere.

Potrdilo je prav v naslednjih besedah sv* Pavla: Gredere
oportet accedentem ad Deum quod est et quod inguirenti bus eum remu-
nerator sit*

Vse razodetje, vsi posamezni predmeti vere se torej steka¬
jo v tega kot glavnega in vera je oni način spoznavanja, po katerem
se človek pravilno naravnava k Bogu, končnemu smotru.

b. Razodet je je božje  zunanje .delovanje (operatio ad extrn)i
Vse božje zunanje delovanje pa ima za namen in cilj božjo slavo,

t.j. da razumna bitja Boga v nadnaravni blaženosti popolno spoznajo
in priznajo.

c. Sv. pismo začenja s pripovedovanjem o genezi sveta, ne¬
ha z. ap,Q.kalipso (odkritjem) večnosti in tako vse človeško življenje
i n dogajanje postavi med ta začetek in cil.i , Boga kot Stvarnika  in
Boga kot končni smoter , nlnitium quippe est in verbo Dei educentis
universum de nihilo (Gen 1). Pinis est in verbo Dei revocantis homi-
hjem_ad_ se in gloria _caelesti (Raz 21-22). Denigue rnterm . edtui i i m  ,. m -
jfiormatione  m orum repo n itiur , necnon et in propositione tam historica
quam dogmatica mysterii inc ar nat ion is Christi Damini qui  sirnul v 2 Jl
est etterminus, terminus quo perveniendum est et via qua pervenitur
ad terminum. Sic igitur hibes obiectum primarium, habes et se&unda-
rium gUemadmodum et in scientia Bei, ita et in fide nostra.' 1  Billot
o.c. 234.

a. Sv. Avguštin: Fidei primum et maximum officium est, ut
in verum čreda tur Beum' (De civ* Dei IV. 20). Ut mens in fide fidentius
ambularet ad Veritatem ipsa veritas De.L Filius, homine assumpto non
heo consumpto, eandem ounstitijit ac fundavit fidem, ut ad Deum it er
e Sset homini per hominem Deum* Sv. Bernard: fides est ucerta praeli-
batio nondum propalatae verit;*tis (De cdnsid. V. 3). V intuitivnem

I

s


61

gledanja je Bog glavni predmet, torej tudi v veri.

Sv. Tomaž.Akv.: Predmet božjega snoznan.ia  je najprej in
bistveno Bog sam  (veritas increata) in potem stvari,  v kolikor nam¬
reč Bog, ko spoznava sebe, spoznava vse stvari. Et ita fides quae
horni nem  divinae cognitioni coniungit per assensum, ipsum De um habet
sicut principale obiectum, alia vero guaecum^ue sunt sicut conseauen-
adiuncta. De ver, q,14 a.8,

Ogovori. 1.V sv. pismu se pripoveduje mnogo stvari, ki s
njihovim priznanjem prav nič ne pridobimo v spoznanju Boga. A te
stvari, ker so v sv. pismu, so 'tudi predmet vere. Torej se ne na¬
naša vsak predmet vere na Boga kot nsubiectum attributionis".(Zgled:
Abraham je imel dva sina, David je bil sin Jegeja, sv. Pavel je pu¬
stil pero v Troadi itd.). - Odg.: „Per se" ne pospešuje spoznanja
Boga, cone. »Per accidens" in v kontekstu govora, nego.

Sv. Tomaž: Ea quae pertinent ad humanitatem fehristi et sc

sacramenta Ecclesiae, vel ad quascumque creaturas, cadunt sub ficle,

inquantum ner haec ordinamur ad Deum  et eis etiam assentimus ~oro >

ter divinam veratat em.... Et similiter dicendum est de omnibus il*

lis quae in iacra Scriptura traduntur. S.Th. 2-2. q.l a.l aul Ui:j  et
g um

Vse to pa je credibile per se qli per accidens. 11 Aliq.ua
sunt credibilia, de guibus e st fides segundu m se (radi njihovega po¬
mena 4-  samega ) ; aliqua vero sunt credibilia de quibus non est fides se«
cundurn se? sed sšlum in ordine ad alia sicut etiam in scientiis cj.ua e-
dam proponuntur, ut per se intenta, et quaedam ad manifestationem a-
liofum. Ouia vero fides principaliter est de his, quae videnda spe -
ramus in patria, secundum illud Hebr 11,11 Fides est substantia spe-
randarum rerum, ideo per se ad fidem pertinent illa quae direete nas
ordinant ad vitam aeternam, sicut sunt tres personae omnipotentis
Dei, mysterium incarnationis Christi et alia hui usmodi i... Quae-
dam vero proponuntur in S. Scriptura ut oredenda, non quasi prin¬
cipaliter intenfch, s ed ad praedietorum manif estationem  (predpodobe)
sicut quod Abraham habuit duos filios, quod ad tactum ossium JELi-
saei suscitatus est mortuus, et alia huiusmodi, quae narrantur in
S. Scriptura ip ordine ad manifestationem divinae maiestatis vel
incarnationis Christi (2-2. q.l a.6 ad 1).

Fidei obiectum per se est id quo homo beatus efficitur.

Per accidens autem aut secundario se habent ad obiectum fidei omnia,
quae in S. Scriptura divinitus tradita cdmtinenfeur sicut quoa A-
braham habuit duos iilios, quod David fuit filius Jesse et alia hu¬
iusmodi. Ouantum er^o ad prima credibilia] quae sunt articuli fidei,
tenetur homo explicite credere . sicut et tenetur habere fidem.

Quantum autem ad alia credibilia, non tenetur homo explicite ore-
dere, sed solum implicite vel in praeparatione animi  incgiantum pa-
ratus est credere quidquid divina scriptura continet. Sed tune bo^
lum huiusmodi tenetur explicite credere quando hoc ei constiterit
in doctrina fidei contineri (2-2. q.2 a.5).

62

Splošno je torej predmet vere vse, kar je razodeto od
Boga (formaliter revelatum).

Per se credibll ia:

Obiectum attributionis : Bog kot najvišji cilj, Kristus Bog-
človek, <

Obiectua secundarium : Vse resnice o stvareh, ki ®o uravnane
ali uravnavajo k smotrni
Per accidens:

Razne stvari, ki same po sdbi, po svoji bitnosti, nimajo zve¬
ze z Bogom kot smotrom, ali so v virih razodetja, po katerih
se tudi kaže božja moč in previdnost (Kristus: oblači lilije,
hrani ptice) ali historične stvari, ki k boljšemu umevanju
bistvenega predmeta (kakor sploh v historičnem pripovedovanju)
ali pa okras govora, da je bolj živ j

Ta razdelitev ima pomen, kar že sv. Tomaž omenja, v prak¬
tični vzgoji ,vere : pouku, pridigi, študiju, v tem, da je potrebno
nekatere predmete vere bolj razločno same v sebi spoznati' (explici-
te credehe), druge pa ni treba vsaj ne nujno,

Scholion.  l.Vse resnice, ki šo „formaliter revelatae”, ki
jih je torej Bog res izpričal, bodisi da so posebej formulirane
(propriis terminis aut aeguivalentibus po smislu), ali pa jih je z
drugimi vključno hotel povedati (implicite revelata), in samo te so
predmet vere.

Corollarium. Primarni  predmet je sicer »prva resnica"
(prima veritas) Bog, a  ne za zna n tak o, kakor je sam v sebi (sičut
in se est). Če torej motrimo predmet vere s stališča onega, ki ve¬
ruje (ex parte credentis), potdm je predmet vedno kompleksen - se-

, i g  # f » -‘pCrt /n -f- <0*  (

stavljen (sodha, enuntiabile ). Grli^SiTh. 2-2, <p.l a. 2 i  Billot o.c.
238 el.

Razlaga. 1. nObiectum attributionis” je Bog, najvisja bi¬
stvena resnica, ki je na j enovit e jše bitje...  V intuicij..ji zaznamo se¬
veda predmet, kakor je sam v sebi. A  v veri, ne . Razlikovati moramo
» •prvo rasnico " kakor je sama v sebi^ in prvo resnico, kakor more bi¬
ti in je v. fta^em umu . nOognita sunt in coghoseente secundum modum
cognoscentis”. Svojstven način spoznavanja, ki ga je naš um naravno
sposoben, pa se vrši » .comnonendo et dividendo ” (v pozitivnih in ne*
gativnih sodbah). Stvar:., ki so same v sebi enovite, spdtena člove¬
ški um sestavno (ger guandam complexionem). Bog je sam v sebi eno¬
vit, a mi ga spoznavamo tako, da združimo pojem Bog in trojen £tri-
nus), ko to sestavo v sodbi izvršimo, jo zatrdimo, in na ta način
postane Bog predmet našega verovanja, pritrditve. Tako moramo, pra¬
vi sv. Tomaž, motriti predmet vere na dva načina, nuno modo ex par¬
te ipsius rei creditae” in tako je predmet vere nekaj empvitega
(aliguid incomplexum); rla drug način ex parte credentis, miako pa je
predmet vere nekaj komp? .eksnega.


63

2. Kakšno je torej  raz merje m ed naš im neposrednim prgji-
nietom, ki ga verujemo, in pa med stvarjo.

Sv. Tomaž odgovarja: Actus crccLentis non terminatur (se
ne ustavi) ad enuntmabile( sed acl r.em. Non enim formamus enuntiabi-
lia -Hiši .ut per ea de rebus cogniti.onero habeamus.  sicut in scientia
ita et in fide. Torej formula ni sama sebi namen, ampak jo priznam,
da z njo spoznam stvar.

Če bi -prenesel potem način, kako moj um spoznava , v stvar
samo, torej nekaj, kar je lastno moji naravi, potem bi bil sevoma
to antropomorfizem. A tega ne napravim.

3. Kakor vse izrecno in določno izražene razodete regni-r
ce (formalitar explinite), tako so tudi vse resnice, ki so samo

nimplicite” a l lformaliter’ ,  razodete, predmet teološke vere.

Razlaga. » Formaliter  ir.pl icite 1 ' razodet je nauk, ki ni
od Boga (v virih razodetja) predložen v posebnih svojih izrazih,
ampak le po smi. u (quoad sensum) in je vsobljen v nekem drugem na
ku ali resnici, ki je explicit4 razodet .

Za zgled: 1. če je izmed dveh korelativnih izrazov eden
formalno explicite razodet, je obenem implicite tudi drugi. če je
razodeto, da je Jezus Kristus pravi božji Sin, je s tem že razode¬
to, da je ena božja oseba Oče. Ena resnica, en izraz brez drugega
je nemogoč, če je eden razodet, je tudi drag?

2. Če je ena resnica razodeta, je razodeto, da je proti-

i

slovna trditev zmotna; ali če je razodeto, da je ena trditev zmot¬
na, je razodeto, da je protislovna resnična.

3. Če je razodet. expli.ci,t,g,„ »totum antnake" ali resnica
o »totum actmale", je razodeta tudi resnic... o bistvgn-ih delih. Če
je razodeto, da je Kristus človek, je tudi razodeto, da je iz tele¬
sa in duše.

4. Če je razodeta. resnica, »totum. potonik-ale" , je razodeto
isto o vseh bi stveni h delih njegovih ( če je splošna sodba: vsi lju¬
dje bodo vstali, je razodeto, da bom tudi jaz, ko umrem, enkrat
vstal - samo eksplikativno sklepanje).

5. Če sta dve premisi raz odeti, je razodet tudi sklep, ki
iz njih sledi (Vsi apostoli so prejeli sv.Duha, Peter je bil apostol,
torej je razodeta resnica, da je Peter prejel sv. Puha).

Dvomljiv slučaj je le: če je -pa rtikularni stavek , obsežen
v splošnem odvisno od nekega prigodnega dejstva  (factum contingens).
Razodeta resnica je: Vsak rimski papež, ki je pravilno izvor jen,
torej veljavno papež, je nezmotljiv. Pij XI. je nezmotljiv, Ali je
ta stavek razodet? Odg.: Če jo to dejstvo gotovo: da je namreč pra-
vilno izvoljen, potem je ta stavek: Pij XI. je nezmotljiv, res ob¬
sežen v splošnem stavka. Če je dvoumen, ni.

64

4* Samo »virtualno razodete 1 ' resnice niso predmet teo¬
loške vere.

Status cpcaest.  Gre za resnic«, ki niso same v sebi razo¬
dete. Virtualno razodeta resnica ali t eološki  z a ki .j ug e k (conclu-
sio theologica): propositio per verum discursum certo et ovidenter

de duet a .e duabus praemissis, guarum una est formaliter revelgtg. et

Če Cerkev ta teološki zaključek definir

alt.era naturaliter čofnita,  ne c est aliunde forma liter revelota
(Tanquerey, o»c. 109). Resnično sklepanje . ; ora biti, ne samo -..ar-
gumentum expositorium ali explicativum".

Nec est aliunde fo rmali ter revelata* včasih so kakšne
resnice formalno razodete, poleg tega jih pa moremo še dokazati,
izvajati kot teologke zaključke. To niso teološki zaključki v tem
smislu, ker je jasno, da je treba take resnice priznati z božjo ve
ro. Trojno mnenje je med teologi, tako da ta teza ni vedska-res¬
nica, niti popolnoma izvestna.

1. M. Canus, Vega, Vasguez: J e pr4dmet ve re. Razlog: je
v nujni zvezi z razodeto. Bog ne more  ne hoteti nam tudi te razo¬
deti.

^ Ji^^JSuar e z, Bugo

postane predmet božje vere/

Bi st.: če Cerkev definira kot razodeto resnico , cone. A
v tem slučaju je znamenje, da so se teologi zmotili, ker so imdli
nekaj za zgolj teološki zaključek, kar je feilo implicite razodeto
(cfr. dogma 0 Brezmadežni).

' 3. Tomisti: Ni. a. Cerkev »vi assistentiae" nekaj more
.jasno opredeliti in predložiti , kar je razodeto, more nekaj dolo¬
čiti, tudi kar je resnično, ne more pa nek j napraviti za razode¬
to, kar ni. b. Cerkev bi n a ta način nove dogme delala.

4. P. Marin-Sola razlikuje in kluzivno sklepa nje, namreč
na podlagi analize ideje, in zgolj kon eksivno, spojn o: ko sta re^
alnosti različne, kakor vidim po umovanju in ne najdem realnosti
zaključka v ideji premis (terminus medius).

Scholion. 1. Ni dolžan verovati kot predmet bož je  vere


nihče. Je v zmoti, kdor taji, a ni heretik.

2 1  Ko Cerkev ao.iiu.ira , je dolžan verovati, a ne z  božjo
vero..Če taji, je ipraesumptive haereticus", ker avtoriteto Cerkve
zanika.in se zdi pripravljen) da zanika nezmotnost Cerkve tudi v
teh stvareh*

3* Če torej Cerke v kda i definir a, da je neko resnico ves
rovati kot razodeto, potem je je seveda treba verovati s teološko

vero.


ii.}  m ■ i  >fi i *-+■) i • » •''•r

t ■'  •

r>' O >>. 'i

.

< t j

■  ■; r



Privatna r azodet .ja

65

1. Razodetje je z o zirom  nasubjekt, ki mu je namenjeno,
ali javno  ali privatno . Predmet krščanske vere je javno razodetje*

Privatno in javno razodetje se ne razlikujeta po temj da
je x>rvo neposredno , drugo pa bi pilo samo posredno . Naša vera : je
vera v posredno razodetje. Nauk, ki ga verujemo, je bil od Boga raz¬
odet prerokom, po Kristusi apostolom. To božje pričevanje je najprej
bilo izročeno sodobnikom, potem; po inspiriranih posredovalcih bilo
zapuščeno naslednim rodovom ih tako po zgodovinskih posredovalcih
prehaja do nas (po sv. pismu, tradiciji) in do rodov za nami. To
zadostuje, da moremo izvršiti akt božje vere, potrebno je in zado¬
stuje, da nam je to božje pričevanje na kakršenkoli način izvestno
približano, način ne spremeni b istva speci fičnega n agiba našega ve¬
rovanja .

Zato je zmoten iluminiz em. ki se je javljal v protestan¬
tizmu in je zahteval za možnost verovanja v razodetje poleg tega
posredhega razodetja  vedno še z__a_vsakega vernika, da sploh more ve¬
rovati, še neko neposredno razodetje . Nekateri  so menili, da je
ob sv, pismu potrebno n zunanjemu" razodetju še neko neposredno no«
tranje (anabaptisii so priznavali samo notranje , kvekerji poleg
biblije zahtegajo še osebno notranje). Drugi  racionalistično navda¬
hnjeni pa mislijo, da ne moremo in ne smemo verovati brez nekega
neposrednega in notranjega razodetja, ki pa obstoji v normalnih na ¬
ravnih pojavih  (zamisel moralnega ideala, glas vesti itd.).. Torej
nič verovati, kar mi ni na ta način tudi dano. Le oni, ki govore o
izkustvu velikih mož, ki naj nam razodenejo nauk o božanstvu (Mozes,
Sokrat, Platon, Mohamed), priznavajo možnost posrednega razodetja,
a seveda ne pojmujejo razodet ~a pravilno kot božje, ampak naravno
racionalistično . Ne zahtevajo overovi jenja, da se res Bog po njih
nadnaravno razodeva. Tudi modernizem je govoril o potrebi tega no¬
tranjega osebnega razodetja* ^

Vera ni neposredno spoznanje, ker spoznavamo v njej pre¬
ko pričevanja. More pa sloneti na neposrednem in osebnem razodetju
(Abraham, cfr. Rimi j 4,'lij. Taka vera more biti zveličavna božja ve¬
ra. A obenem more biti tudi posredno razodetje predmet božje vere
(gl. Jan 5,46.47). Tudi mi verujemo razodeti nauk, ki je prišel do
nas preko 1900 let. Fides ex auditu. Rimi j 10,14. O znanjevanje n i
potrebno, da b i mo r da vz b udi lo v nas ali pri p ravi lo dispozicijo za
novo osebno razodetje, amuak da mi pridemo do zaznan ja prvega raz¬
odetja, a ne, da se nam sedaj nanovo, nadnaravno Bog razodene vsa¬
kemu posebej*(lluminizemi Bili bi v vseh časih vsi nekaki nezmotni
preroki. Prim. fanatizem teh 1]umi cističnih sekt). Novi čudeži bi
bili potrebni pri vsakem posebej. Nemogoče seveda ne bi bilo,  da bi
bil Bog tako uredil, a nobenega dokaza ni, da je. Pač pa je nasprot¬
no gotovo, da je Bog, Kristus izročil Oerkvi nauk. d.a_ga,.uoi in„.ši-

73 ? T-

66

ri. Kristus je hotel versko družbo z avtoriteto, hierarhijo, isto
vero, oznanjevanjem. Religija ni individualno, ampak socialno dej¬
stvo po svoji naravi (Loisy), lak religiozen individualizem, teme¬
lječ na osebnem razodet ju,bi pomenil konec dogem in ustanov Cerkve
in bi pokopal religijo samo.(Zagrizeni protiverni bojevnikise zato
Sekt^ posebno takih, ne boje in jih pospešujejo nasproti Cerkvi.)
Kakor je torej jasno, da ne moremo graditi teološke vere, ki je za
vse potrebna, zveličavna, samo na osebno razodetje, pa seveda ne ze
nikamo, da bi bilo neposredno in osebno razodetje . možno. Saj po¬
sredno razodetje predpostavlja enkrat dano neposredno, bodisi ene¬
mu Človeku (osebno) ali pa kolektivno.

Razlika med privatnim in javnim razodetjem torej ni v
tem, da je eno neposredno , drugo posredno,  če je gotovo, da je i-
mela n.pr. sv. Terezija Avilska kakšna razodetja, so ta zame po¬
sredna, a ostanejo vendar privatna. Odvisna je ta razlika od božje ¬
ga namena.  Če je božja beseda namenjena vsem, in sicer tako, da ja
v zvezi z njihovim zveličanjem, potem je javno, če pa ni tega name¬
na, pa je privatno.

Po katerih kriterijih spoznamo, da je razodetja privatno?

a. Če je predmet, ki je razodet, č isto oseben . Če bi Bog mani razo«*
del, da bom do smrti vztrajal v milosti, bi bilo to razodetje pri¬
vatno L (T$id. s.6. c.16; IB 826). A ta kriterij ni _zado_sten: so či¬
sto osebna razodetja po predmetu/ ki so pa vendar »in deposito £i-
dei (gl. obiectum accič^entarium fidei divinae!). „Depositum fiaei n
(gl.l Tim6,20; 2 Tim 1,12.14; 2,2) pomeni kot teološki izraz celot¬
no vsebino vere, ki jo je po Jzusu in apostolih prevzela Cerkev, da
jo ohranja, razlaga in izroča bodočim rodovom.

b. Bolj zanesljiv in preprost kriterij je zgodovinski . Javno razo¬
detje je bilo z aključeno s smrtjo apostolov.  Od tedaj se »depositum
fidei"ne množi več in štejemo vsa morebitna razodetja med privatna
(prim. DB 1787.2021). Tako je. In čeprav bi seveda Bog mogel napra¬
viti drugače, kakor je dejansko odločil, je s tem realno možnosti
omejil oziroma določil. Naša vera je v tem pogledu apostolska.

Veliki katoliški mistiki so to tudi vedno priznavali, svo¬
jo vero so gradili na temelju jabnega razodetja, na sv. pismu in
tradiciji, ki jih Cerkev razlaga, ne pa na osebnih mističnih doži¬
vetjih ali razodetjih.

c* Privatno in javno razodetje se  razlikujeta tudi v pogledu ohra-
nitve in razširjanja ter božjega varstva  (assistentia divina), pri
javnem je božja pomoč, da se ne primešajo zmote, ko jih zapiše  ali
se izročajo naslednjim rodovom . Ge mistik pripoveduje ali piše svo¬
ja razodetja, se morejo primešati zmote* bodisi radi pomanjkanja
spomina _ali_teškoče t  da loči med trenutkom in vsebino razodetja,
ter lastnimi naravnimi doživl jaj i in njii^ vsebino. Čuvstvo  večkrat
bolj pretrese in otežkoči ji sno razlikovanje in izražanje. Pri jav-

•j

^varnem razodetju je osebna čuv£tvena razgibanost postranska stvar.


- * V

' i.

t r ; vrr v ' ' ’• r jr

67

2* Pr.ivs,tJlQ-J,az.odeV^ je rpngno.4

a. Se razlijuje, od javnega bistveno samo po namenu , po
subjektu* b. Trid. cerkv, zbor predpostavlja to možnost (DB826).
c. Cerkev je potrdila veS privatnih razodetij, To potisen je predpo¬
stavlja vsaj možnosti

3. Privatna razodetja je mSUŠA  * * * * v ffY?Yiž^i raA i božhn.aorto-

J t ič £<-  .'-v-u --—cl

rit et e * »-Mogoče je za osebo, ki jih sprejme, mogoče je tudi za drugo,
ako imajo zadostne kriterije, da so bila dana. Gl. Trid. GB 805.825.

Ali z isto krepostjo nadnaravne vere? Večina teologov to

potrdi.

4. Dolžnost verovanja , čo oseba, ki i#ije razodetje dano
ali namenjeno, spozna, da je od Boga, je dolžna verovati. Drugi
niso dolžni a. ko slišijo o njih, raziskovati , kaj je na tam; b.
dolžni so verovati le, če jim je popolnoma jasno , a  to bo redko.

Le javno razodetje veže vse.

5. St/nišr.e nerkvene avtoritete. Cerkev dopušča, da SO
privatna razodetja širi L io , jih oeloamenja  v kanonizouijskih spisih
svetnikov, jih vzame za povod, da vpelje nove pobožnostif praznike

= H

{n.pr. praznik sv, R.T., praznik prikazovanj ž  Lurdu ll.fbr.).

A nikdar ni nas topila ko t nezmotljiva učiteljica, zveli¬
čavnih resnic za neko privatno razodetje.  Tudi nikdar ne bo, ker
ne more. Nalogo ima, da verske resnice javnega razodetja razlaga
in opredeljuje, torej privatnega nikdar ex cathedra kot obiaccum
fidei divinae catholieae.

Pač pa večkrat potrdi. To potrjenje pomeni^Aajpre j, da ni

v teh naukih nič proti veri  in nravnosti, b. Včasih pozitivno po -
trdi dejstvo razodet jaz A tudi s tem ne naloži dolžnosti Jdož  je vero,,
ker nima namena s tem dati absolutne izvestnosti. Gl. encikliko
Pascendi. Cerkev hoče le preprečiti dva ekstrema: Hiperkritično vse

j*

zavreči; nekritično vse spr^eti, karkoli bi se javilo kot privat¬
no razodetje. Stroga je v preiskavi tukih pojavov in ne p)tro.i ta¬
ko hitro.

6* K riteriji za spoznanj e dejst va priva tnega razodetja:
a* Svetost osebe  ni zanesljiv kriterij, le negativen. Lahko se va¬
ra. b. Tudi njeni spisi ali trditv e prijateljev niso nujen dokaz.

To so notranji dokazi, ki so lahko verjetni, a ne izvestni. c. Tu¬
di soglasje z naukom Cerkve  je negativen znak (če bi ga ne bilo,
gotovo ni razodetje), d. Ponižnost, pokoršč ina osebe nasproti cer¬
kveni avtoriteti in božjemu nauku v Ijavnem razodetju.

Vse to so samo negativni kriteriji. Pozitivni dikaz, ju*
sen in izvesten, bi bil po kakšnem čudežu ali prerokbi, ki se ure-
sniči. (Prim. preskušnje n.pr. Terezije Neumann.)

7. Morejo pa taka privatna razodetja, tudi če niso tako
jasno overovljena, imeti posebc-n pomen za vesgko življenje .

Pridigarji morejo omenjati taka privatna razodet j-, po-

i..

68

sebno, ko govorijo takim, ki nimajo težav v veri, a one quid nimis ,T
in ne preveč graditi na to, sv. pismo in splošni nauk Cerkve pa
zanemarjati. Zelo previdni pa morajo biti pred takim avditorijem,
ki se bori s težkočami še v stvareh, ki so nujne za vse.

Dogma.

lit.: Diet. de theol. cath. IV; Diet. d*apologetique;
lezikon ftir Theol. und Kirche III. 358-364; ? Leonce de Grandmaison,
le dogme chretien, Pariš 1928» Tanquerey 11^  str. 121 sl.; Die-
kamp, lehrbuc^ der Dogmatiki' 5-0  str. 9 sl.; Adam, Das Wesen des
Katholizismus, Dtisseldorf 1934; Fabijan, Dogma in življenje (Čas
XX3SV/ 1929-30, str. 243-253); Justin, Dogmatika pravoslavne Crkve
I, 15 sl. i

K razpravi o materialnem predmetu božje vere spada tudi
teološko raziskavanje o dogmah, njihovi narabi in razvoju. Zakaj
po današnji rabi izraz dogma dostavlja k resnici, ki jo moremo ve¬
rovati radi božjega pričevanja, poleg znaka nrazodetosti”, še en
znak: opredeljenosti, formulacije.,, ki jo izvrši učiteljstvo Cerkve.
Ta opredelitev ne spada, kakor smo že omenili, k bistvu svojstvene¬
ga nagiba božje vere, in torej ne določuje notranje deja vere, ven¬
dar pa je jamstvo nezmo tne Cerkve  t ista  norma, po kateri moremo spo¬
znati popolnoma izvestno, kaj je razodeto, in od katere smo dolžni
sprejeti, ako nam nek nauk označi za razodet. Zato govorimo o ka¬
toliškem verovanju (fides divino-catholica ali enostavno fides ca-
tholica). Vatik. cerkv. zbor s.III: Porro fide divina et catholica
ea orpnia credenda sunt, quae in verbo Dei seripto vel tradito con-
tinentur, et ab Ecclesia, sive sollemni iudicio, sive ordi-nario et
uni versali mag i ate rio. tamquam divinitus reyelata credenda propo-
nuntur. 3)B 1792.

Razpravljali bomo

I. o naravi dogme (de natura dogmatum);

II. 0 rasti in razvoju dogem (de ineremento et evolutione)

III. o razmerju dogme in življenja;

IV. o modernem zmotnem pojmovanju dogem.

I. 0 nar avi dogem.

1. a. Terminologija.  Izraz, se je rabi l in se rabi v pro¬
fanem in v religiozno-cerkvenem življenju. Skupni znak različnih
pomenov je: določnost, ustaljenost, trdnost . avtoritativnajpdloč-
nost, normativna veljavnost, ki veže posebno neko občestvo! Vsebin¬
sko pa je ali miselnega ali praktičnega značaja. Ne vključuje pa
ta splošni znak samo po- nebi nujno že pravilnosti, resničnosti.

Pri starih g rš.cih  in rimsk ih mislecih nn-jdemP izraz v fi¬
lozofskem, etičnem, zakonodajnem pomenu: ustaljeno učenje* pravilo,
načelo, zakon, naredba. Oiceron v Q,uaest. acad. l.IV. c.9 govori o
dogmah filozofije, o kat jrih se ne sme dvomiti. Izidor Peluz. (PG
78,185.1493) imenuje Soki ata zakonodavca atiških dogem ( £čnV ■‘Al-
TUccjV cTo /ul, oiT  nu > " ) podobno tudi Platona in stoike.

69

V -  sv... pismu Toomen -ia a. naredbo državne oblast i, politič¬
ni ukaz (Est 3,9; Dan 2,13; 6,8; Lk 2,1; 1^3 /‘ojp^cct -

exiit edictum; Apd cmeravii rChv o^OMudlcJV  - oonte

decreta Caesaris); b. ce rkveno nare dbo Apd 16,4: Gum autem per-
transirent civitates, tradebant (Pavel in Timotej) eis custodire
dogmata, quae erant decreta ab Apostolis et senioribuš,qui erant
Ierosolymis (na 1, cerkv. zboru); c, bož jo  postavo f  posebno SZ
(Bf 2,15; Kol 2,14: J(£t fdffocjov Zolj  c r o‘ t rVTj,

Z e od apostolskih časov dalje  se je rabil izraz za razo¬
dete verske in nravne nauke, posebno za verske resnice. 3Y. Ignacij
Ant. govori o Tov Kv-^lov K,<=Ci Tcor *3fo(ft6/)u>r  Ud

Magn. 13,1)* Podobno Bpist. Barn. 1,6; Klemen Rimski Bp. 1. ad
Gor.20,4. Origen imenuje tudi vse nauke vere: krščansko dogmo (Con_
tra Celsum 1,7; De princ. 4,1). Podobno tfedi poznejši cerkveni occL

. A f

je govorijo o dogmah - resnicah vere. Sv* Ciril Jer.: <*V<xyKc 11 . o.
cfdvf^to-IOL -  vse osnovne resnice, ki so v jeruzalemski izpovedi,
bogoljubne dogme (Cath. 4,3; 4,2); hvali prisvajanje teh resnic z
vero: / M.ijn6 , ra'Y' SffrcV io cfo^uudz^T ^llcL^^loč

Cath. 4,2. - Na temelju dogem - resnic o Bogu, božjem Sinu, sv. Du¬
hu, moramo snovati svoje zveličanje - £Y ZOVZcJ ICJ ccjJcjV

cfoj^u, otZUf  Gregorij Naz. Orat. 40,45 PG 36, 424; Vincencij Dor,

(Commonit.,PD 50,664); universalis fides - catholicum dogma.

V novejši do bi teologij e (17.stol.) pa je nastalo ožje

pojmovanje dogme: a. od Boga razo deta resnica, b. po C erkvi l^ot.ra z_

odeta predložena, da jo verujemo. Dogma v tej cerkveni rahi nekaj
doda k razodeti resnici , seveda le zunanj e, ne vsebinsko . Dogme so
resnice božje-kfctoliške vere. Če so te resnice izražene po cerkveni
avtoriteti, kakor so na cerkvenih zborih, v precizni obliki, pojmu
in izrazu opredeljene, govorimo o dogmatičnih formulah (formulae
dogmaticae, formulae fidei). Ni pa samo to dogma, kar je tako slo¬
vesno opredeljeno in z znanstveno preciznimi pojmi in izrazi pro¬
glašeno (ord&narium magisterium!), kakor so mislili galikanski in
jožefinski teologi.

b. Razlikovati moremo:

1. Dogma  guoad se: razodeta reshica, ki še ni kot taka
jasno in izrecno predložena; d osma guoad  nos: predložena, to je
dogma v ožjem, formalnem pomenu. (Zgled: dogma Brezmadežn. spočetja
pred in po 1854)

2. Dogma v pravem ( ;omenu: razodete resnice'; cerkveno dog¬
me v širšem smislu imenujemo tudi nauke, ki jih Cerkev opredeli  in
zahteva priznanja, a niso le teološki zaključni. no vsebini.

3 * Dogmata genoralia (splošne, osnovne) n.pr* v Bogu so
tri osebe; Kristus je Bog. Dogmat a speciaila, posamezne resnice, ki
so obsežene v tej osredni.

4. Spekulativne•aji teoretične in-praktične dogme (razo-

r


' r »

"C'

J

70

dete resnice in zapovedi). Danes dogma samo spekulativne.

5. Po njihovem odnosu k umu: čiste dogme (skrivnosti),
resnice, ki jih um ne more brez razodetja spoznati; mešane (dogm.
mixta).

Peza 4. Dogme so objektivne, nam zunanje norme verovanja. Izra¬
žajo torej božje stvarnosti in nam posredujejo in določujejo
pozitivna spoznanje teh  božjih stvarnosti.

1. Razlaga ozraz ov in pojmov, a .Dogme , kakor smo že raz¬
ložili, so razodet nauk, v kolikor ga Cerkev ali v slovesni obliki,
v določni formula nam oznanja, ali pa po svojem rednem učiteljstvu
(papež, škofje, drugi od njih pooblaščeni duhovniki v poučevanju,
oznanjevanju), Zato ne mislimo, če govorimo o dogmah, samo na slo¬
vesne definicije. - Norme, n ra vil n msriin hi stalno določuje, u-
smerja naše mišljenje ali hotenje ali obo.ie . »Dogme so norme vero-
vanja" pomeni, da so po njih naše verovanje usmerja, t.j, pritrdi¬
tev, priznanje božjega razodetja. Imenujemo pa jih zunanje ift ob -
jfiktivne,.norme, ker njihov s mis el ni določen in vnešen od verujoč
čega subjekta, ne izvira iz njega in se torej tudi ne sme spremin-
jatiz  življenjem subjekta. Če bi se dejansko spreminjal, bi ne ime¬
li več vere .v razodetje, ampak bi zašli v zmoto. »Izr ažajo  božje
stvarnosti": V razodetju, kakor smo omenili, Bog napravi 'JČžboveka de¬
ležnega svojega spoznanja , seveda po sreusLvu človeških izrazov in
pojmov, Božje spoznanje je najpopolnejše s poznanje božjegaJbistva
in notranjega življenja , najpopolnejše spoznanje vseh_zunanjih_učin-
kov, naravnih in nadnaravnih. Je celo realno po poln oma ,i.st o z s tvar-
nostmi božjega bistva in notranjega življenja. Vse druge stvarnosti
ki so sicer po svoji dejanski biti različna (distinctae!) od Boga,
pa spoznava tudi absolutno -popo lno v se bi. - Ker je najvišji namen
razodetja, da nas vodi do božji h stvarnosti, končno do zdr u ženj a z
Bogom v blaženem gledanjuf~ je torej namen verovanja, da po njem pri¬
demo do teh stvarnosti, Katoliški nauk o dogmah je torej: da nam
dogme dajejo najprej spoznavni, miselni dostop do teh r ealnosti, da
resnično izražajo te stvarnosti same v sebi. Da zopet pomen izrazov
ali s tavka v dogme ni samo ta, d a bi izrazili, da božja realnost ni
taka,  kakršno realnost pomeni naš izraz ali smisel tega stavka. To¬
rej pomen dogme ni samo negativen v miselnem pogledu, ampak poziti¬
ven, Cerkvene definicije so sicer navadno negativne,  v obliki ob¬
sodb zmotnega nauka, A to ne izključi pozitivnega nauka. - Zato s
temj da dogme priznamo, dejansko naš um božje stvarnosti tudi ppozna
in prizna.

b. Če vire razodetja motrimo, vidimo, da nam pripovedujejo
o zgodovinskih dejstvih in pogajanjih ali lastnostih zgodovinskih
oseb, n.pr. Kristus je bul rojen iz Marije, je trpel, bil križan,
umrl, bil pokopan, vstal zopet živ iz groba, rimski papež je o stva-*
reh vere in nravi nezmotbjiv. Take resnice je treba sprejeti truni-

71

vo 9 o” v istem pomenu, kakor ga besede imajo neposredno.

Druge izraze pa moramo sprejeti kot metaforične , n.pr.
Kristus sedi na desnici Očetovi. Smisel: je deležen vsemogočnosti
božje.

A dogme, ki izražajo skrivnosti božje, moramo umevati a-
nalogično, nase spoznanje o skrivnostih je le analogno. Vse naše
spoznanje o Bogu je 1 e.. anslogno..Isto velja aa dogme o skrivnostih.
Naše spoznanje po dogmi, čeprav' je objektivno, je vendar nepopolno.
Vzroki: 1. om ejenost našega uma , ki je nezmožen, da bi popolnoma do
jel neskončno bitje. Ta nezmožnost bo vedno ostala, tudi v intuici¬
ji Boga. A tudi omejeno spoznanje Boga je možno za nas le po analo¬
gijah, Skrivnost sv. Trojice nam je razodeta v analognih pojmih i z-
hajanja, rodnje, očetovstva, sinovstva, osebe, besede. Te izraze in
pojme uporabljamo v naravnem življen ju. Približati se moremo spo¬
znanju sv. Trojice le, če izločimo i z teh pojmov vso nepopolnost,
ki je v njih, ko jih uporabljamo o stvareh in pridevamo Bogu samo
popolnost. Be tako, da primerjamo izraze v razodetju, jih primerja¬
mo, kakor se rabijo naravno. Spoznanje razodetega pred meta, zelo
nepopolno sicer, je možno le, Če tako ugotavljamo podobnosti  in raz¬
like v teh izrazih, kakor jih naravno uporabljamo in med razodetim
naukom, ter pri tem izločimo nepopolnosti.

Vsaka človeška formula, miselna ali izrazna oblika, je ne-
dostatna (neadekvatna) za iz&az božjih realnosti.

Vendar pa zato naše spoznanje o B©gu, bodisi naravno *
ali iz vere, ni nujno zmotno ne samo negativno. Način, kako. naš raz*
um spoznava, je res -.drugačen, kakor pa je način bivanja jbit ja , ki
ga spoznavamo. Spoznavamo Boga z mnogimi po 0 mi. Zmotno bi bilo, če
bi mislili, da so v Bogu stvari, ki jih posamezni pojmi pomenijo,
tudi ločeno. nEt similiter cum intelleetus noster in-telligit sim-
plicia quae sunt supra se, intelligit ea secundum modum suma, sci-
liset composite, non tamen ita quod intelligat ea esse composita.

Et si® intelleetus noster non est falsus formans compositionem de
Deo." S.Th, I.,. q.13 a. 12 ad 3^. V Bogu je spoznanje, življenje,
bistvo eno in ista, a mi spoznavamo s tremi posebnimi pojmi. Neskon¬
čna božja enovita popolnost in naša spoznavna nepopolnost sta vzrok
in temelj tega.

Podobno je spoznanje skrivnosti,ki so nam razodete, zelo
nepopolno, a vendar je resnično,in vsako spoznanje o Bogu je poseb¬
ne vrednosti. Cfr. Contra Gent. 1, 5; IV. 1, Antropomorfizem je iz -
kijuče n: načina spoznavanja ne prenesemo. Uporabljamo si®er metafo¬
rične izrazei primere, človeške analogijei Potrebne so posebno za
preprostejše. A poglavitno je, da imamo idejo o nedoumljivosti in.
presežnosti (transcendenca) božji. S tem je že omejena in načelno
onemogočena dejanska možnost antropomorfnih prenosov na Boga. Se¬
veda je možno, da v individualnem spoznavanju in verovanju so tudi

I ' 4.1 4*0+?*^*-^% /čs,  '<w*^ • ^ t -yt’, t±-*~L~i Lv jfitk SU*< Gh  |

. j^T ,A^t /^is<i*D**AA'ctsfc\ C/C«. 'pi  yCv* ^^\r^>Cf(yi.uK. Ot***^*^ jU*,oA+' /l^

;;, i /£'^V t ~7«' r^; . r. j :  ■ ..•/;.

O^Xrn~+ p-*«-'  ^ua „***. f, ■}£-.■■ &+JL*

JA e^WM^» • <*e ^4_ A%- AA4^s. yw-^ ft^«. >C-^ 4* /*i-^

A"* >>dv't« tiOvA^a yUc>^. ^OUu^KSt^ -  ^ ■

^ A  T*' /^* '^- a J , 'li+ty  'A-vt5* A^f /Vt^-1^-. -e^ \ /*-^*Vws,

~*~- /*ri~*i ,t *y' l  ~-«~X *_ A-

.- 1  ) /t^«-»-^>-» '4-<-^. ^*^ l **** <  ji*- V»<-<^ t /•** ***+

^jl ^  j , ,^ ,- yv > y*-«-. —■*--< y <4>'V^y yu^-m'ci.- s%~-* A M*

*•'* . , V «

c;<v t. ,.

’;v>" - ■ .

'K- •■■-■"•


'. vV JLT*

( .’ U:-L ••••» *•'


: n u' ; : ; ;.

* -

72

antropomorfizmi.

Ze iz te razlage vidimo, da naše dogme o Bogu niso za
nas samo simboli , neki znaki, formule, ki jih pač postavljamo na¬
mesto neznanke x, in niso samo neke praktične norme,  ampak resnič¬
ne norme našega mišljenja in spoznanja Boga in to v prvi vrsti.

Zmisel teze je torej ta: a. dogme izražajo resnično božje
stvarnosti^ Čeprav nepopolno, analogno; b. tako naše verovanje do¬
ločujejo spoznavno. Iz pojmov o razodetju in veri, kakor so v sv.
pismu HZ, sledi to.

2. Utemeljevanje katoliškega pojmovanja o dogmah.

a. V sv« pismu  NZ so a, razodete resnice o božjih real¬
nostih; b. te resnice mora um priznati.

Mk 16,15: Pojdite po vsem svetu in oznanjujte vsrangelij
vsemu stvarstvu. Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličati, kdor pa
ne bo veroval, bo pogubljen. (Prim. MS  28,18) , fr*

Jan 17,3: To pa je večno življenje, da spoznajo tebe, e-
dinega pravega Boga in katerega si poslal, Jezusa Kristusa. Prim.
Jan 1,18; 6,45.

Gal 1,9: Toda tudi, če. bi vam mi, ali če bi angel iz ne¬
bes oznanjal drugačen evangelij, kakor smo vam ga oznanili, bodi
zavržen. (Evangelij Kristusov ib. v .8 ) S) a  ^ 1  c ''

1 Tim 1: opozarja Timoteja, naj skrbi za čistost nauka,
ga varuje pred raznimi pripovedakami; 6,20: 0 Timotej, čuvaj, kar
ti je izročeno in ogiblji se posvetnih praznih govorio in nasprot¬
nih trditev vede, po krivici tako imenovale, katere so se nekateri
držali in so glede vere zabredli. 2 Tim 1,13: Drži se kot pravila
zdravih naukov, ki si jih od mene slišal v veri in ljubezni, ki je
o Jezusu Kristusu; dobri zaklad ohrani .... 2,2: Kar si pred mnogi¬
mi pričami slišal od mene, to izroči zvestim ljudem, kateri bodo
sposobni, da bodo tudi druge poučili.

3,14: Ti pa ostani pri tem, kar si se naučil in si verno

sprejel,

Hebr 11,1.6. - Apostoli pa so oznanjevali dejstva živ¬
ljenja Kristusovega, posebno njegovo vstajenje, pa tudi njegov na¬
uk, naj si je bil spekulativne ali praktične narave; sebe so sma¬
trali samo za oznanjevalce, razlagalce.

Iz teh mest sv. pisma je razvidno: da je treba nauk Kri¬
stusov sprejeti z vero, da da spoznanje božjih realnosti, da so te-
rej dogme norme verovanja, ki dajejo spoznanje o božjih stvareh.

b. Tradicija,  a. Učenje cerkvenih očetov. Ze od 1.-4.stol-
cerkveni očetje učijo, da je treba nauk Jezusa Kristusa, ki ga je
izročil apostolom in so ga ti učili v njegovem imenu, sprejeti in
priznati v celoti. Če bi ne imeli ti nauki objektivne veljave in bi
li kot taki potrebna norma, bi ne poudarjali dolžnosti, da jih ver u-
jemo.

i4

1

/^n « a^*.'  ‘^i*^7 t ' ^X x^y/

l \ &U-


’/»^?*ih* 4 ^< ' #6u. y^*u /y&4

<3 : JM*- /i  |'iwi psUutss^M, tU^i' p^' '/*>*} "J*?***-

*~&0  y^»nP" ^U\-*»-«"»' 6**~*  /<t-*-v« ■A«-« O**«^-*.

r 1 - fi  /* /*~~  °^*" S x ~—~ 4 +- Ct.

/'*'! * r " v*^ *■*■ •*- , ^ ><‘ i  ^Tb+ti&o

J,' M* * «# ■ ,M4^* *

.*■*■•' *-*-**“' -  «» ^V^t— ^C-«-.'©-*-•■

*-j. f *ys~~‘

A•^ M>« -\i ^«_ ■'*^’*-» *^*~**-y/^ a ^~’’

<L"0t*Vt>~»' /# " ««A' I< *» *•»■• ^v^lvx«Ok^wy *' . • At-#.

v ~*^)' /t+C^**'^**  ^/♦“» t*St+ s^*.  /Vv<-*-*O p‘-u^*< v  t  .^ „ T  , ,  if *X-+*-4  v

/V-c-^.’ *J. ^6^+4 ^+i  y<

.' 0> O - v j...-

:. , J.

73

Sv. Ignacij Ant.: Kdor nauka Jezusa Kristusa ne prizna in
izpoveduje, je M antikrist in sin hudičev", bo pogubljen. Vsak na¬
sproten nauk je treba zavreči. Ad Phil. 7. „Dofemam apostolov" je
treba trdno verovati. Ad Magn. 13; Phil. 8 .

Tertulijan: nauk?" ki ga moramo verovati, je Kristusov in
apostolski in je ostal nespremenjen. Kdor ga ne izpolnjuje, je he¬
retik, ni kristjan. De praeserip. 21.25.28.31.38 (PB 2,33.37.40.44.
50/ 51. ).

Klemen Aleks*: Kdorkoli ne prizna z vero nauka Jezusa Kri
stusa, je podoben ljudem, ki so se po strupu Kirke spremenili v ži¬
vali} neha biti božji človek in vernik. Strom. 7 - PG. 9,532,

*

b. Cerkev je od začetka katehumene poučevala o skrivnosti - '
zahtevala od njih veroizpoved; izobčevala krivoverce, ki so pačili
tradicionalni smisel verskih resnic.

Definicije, v katerih je določevala nauk, so imele pozi-

vV -e ^

tiven smisel. Nicejski cerkv, zbor je izbral izraz O.ll  o O V qi  oj
s katerim je ne samo -izinp.il Arv-jp vn krivn v-pm o r  ampak s to formulo
označil -po zitivni smisel ftogme o razmerju Be serift raruja&a4-a. čudi
'fr' L  0  IO K  Oji v efeskem zboru je izbran, da zaznamuje resničn o mate -
rinstvo Marije. Cerkveni zbor je pod kaznijo izobčenja zahteval pri
znanje vseh vernikov, V kalced. cerkv. zboru: čy (hfd ^ ir č£ 6 iV.

Kadar Cerkev pripravlja in izreka nove dogmatične formule
išče izrazov, s katerimi bi najbolj točno in določno izrazila božje
realnosti. Očetje na cerkvenih zborih razpravljajo o primernem izra.
zu, s katerim bi nauk sv. pisma opredelili in izrazili tako pozitiv)
ni pomen, da bi tako podali normo za mišljenje in verovanje.

Ugovori  proti intelektualističnemu pojmovanju dogem.

(Gl. Dthc. 11.1591 sl.}. - 1, če je potrebna vera v dogme, ki so

spoznanja, potem ne bi mogli mnogi 1 judje.doseči zveličanja, ker
nimajo možnosti ali sposobnosti spoznati jih. - Odg.: Ni veliko res¬
nic, ki bi jih bilo neobhodno treba spoznati n ezplici t.e". Ni po¬
trebno za vse spoznanje, ki ga ima /npr. teolog; da le smisel iz¬
razov razume. - Za večino resnic zadošča .. fides-imnlici ta". S.Th.
2-2, 2,5. - Hierarhija vedno skrbi 7  a razlago in nouk . - Dam vi
modrosti, umnosti, sveta, podpirajo posebno ponižne.

2 . Intelektualistično pojmovanje dogme nasprotuje redu,
ki ga je Bog določil. Postavlja to pojmo-Janja dogme, kot tamsl j vs.f*
ga, kar je. potrebno z,a .zveličanje. A vendar je ljubezen do Boga v
tern življenju največ vredna. - Odg.;: Resnično je ljubezen do Boga
nad spoznanjem* ki ga v tem Živi jen,ju imamo o njem, zakaj ljubezen
objema Boga samega v sebi, spoznanje pa zaznava samo božje last¬
nosti* ki se razodevajo naravno ali nadnaravno, A ljubezen do Boga
ne more biti brez nekega spoznanja Ijoga . Zato more biti to kot za¬
četek in temelj *

3. Intelektualistično pojmovanje dogme pretirano poudar-

rv.u^t fct*»y\<.  ~-~~« (*/“*•'•/'■*“— ‘"■•“F*

4XU^u^ u * ri*—-  **• **.^i Au *

^V|«. fs*jOu  /vnaA ^*>V»^***» /p*^ M*  A* a- /* / ^" /  "

*»✓» Ta- 1&Jl&(s**  /vahi  *«,'^, / ^, v %i ( ^ tA4  ’ *£*%*’  ’

f ^h\'  .^‘(T

«4. * “"^»

/VU fx Wv #

■ A c*V« ^2+*4J\ ‘L^ »Z+ ~+* 4~ +  '»’• «** ’ -

r* 7 ’ ^r~~  -—v*-*«

pt-% " | 4 ^c^ > 4 ‘^ ,  ^ 0t ^y ' <*-*-*■ ' * /**&■^»-»Ca^c>< ^ ***~^, x

(*  *''—• **~*~VQyL  Z*-v— «—• •^ /t ^ __^, , .

/* A-—
-"H/*..

j;  {l^^. j£ pU./V^e^  y-»‘ ***

~7»' >wc 4U* * A* V-f — 7‘‘. ^‘/*

i ' . ‘ , §*C+Zj4  -wx-4. ■ -4 *a ^—

^ -<—■- <6n /*• '^'"^ . > /,

4« /1 Asyt* t*~a-^*** -jL~*+-  * -A-

il  ~z • ?-■—<  ^•=-

toi^-as,'  M, yU-#U.  —. jt*U‘<t~A ^~L~  ,

fc ' 0 '



M^V Ž6^<y* >•

1  t  Air-. £ >*^w* sOL*-* t^_* -^o ' ^

J^< £ k i  i « 4 1  *


W*«-<i

.^' ’**' ^ vc ■— *

•v*-* ^f+Oy*HČt\S  iv wv , t*sLm» /t  "4“tr’ f

<£#•£-•. 2*“

^ v,<  Ay-\  e 'ust*** ■ r '‘*T~t^£,

/***-*»  ^vvStvi ^ * 0 /2~ty^, F* /**y *'L4*mrMsCy'l 0*4 ( 1+4 *~4/ /ku^tsC*, 4sL+C^k*~t^ ‘

- — 1  * J %  z* * J  —


•Af--

t^,4*  <— »-‘-C

-^<  /vvt-i

'^- 7 4u A ^

<£,<.vCU ecZa^K

U-1 i. * t-rf,

^■^y'* ~/r-

-»-. Hw V~*-

■«-«' s* * a-  4 -wy-l_ ., ? /-- / « /,

<*t ^uuu*®, ^ e^s, ^ - w  -4,

, ^

!l  ZZTTr' ^ ^  >^'^a

Xt pCu. ^,^4». ^-V v-vV^-. M3Uw-VH A+Z. jSiK^L'

•*”' "T*.t~*" 'ž'~'.f  - ff~  f*  ^L^-—v--.« ^Jz2

7 . ■*^a ’ sr*-<-  /iv*•

XC ,. V*4 A /LA >. y f/g ^ (  ^|A44l ^ *A

tAs*^**-  l^A l^0V«-4)l.tZi*  <  7~i ^C 'tolsti >V1_ • /UlKW-r] ■ 7 ^-4-tCtZt  y / w ’

Z'**'' 1 - < »-J C«. A' -  V* **~~m'+***i  , rMA. p4«v*^v<«4t ^4  4U-C

^ ^*-^ryx>Xo^~t*  O-*. ^ CA^, Av>f’ ,-2l  f^A

bTt^l { - ^  ,4*i- %*.U*y^y^r^ y.

/ ' t *^*7 ^ *>-^y *  '/-t,  -fCvU,  -4-, Sa—^ wt'^/-v-* 4,.^/«-N.. ^

^ lt> ^~- <5 Fy^^y  .,• v 4«, v. ^fi^cL^c,^K. C.^.  6 ; v  A*

«4- ^-4 ^

filo-
da .je
pri-

74

ja pomen sholastične filozofije v teološkem študiju dogem. Od¬
tod izvira potem težava, da bi se našlo soglasje s kakšnim dru¬
gim filozofskim sistemom/ - Ddg„: Ta ugovor se v različnih ob¬
likah sliši vedno. Izvira iz nepravilnega spoznanja razmerja med
filozofijo in teologijo. - Če bi tudi kdo izmed sholastičnih
zofov pretiraval miselni zhačaj dogme, ne sledi še prav nič,
intelektualistično pojmovanje napačno. Radi individualnih in
godnih^zlorab ne smemo zavreči nauka, ki je sam v sebi pravilen, -
V splošnem so se sholastični teologi vedno zavedali, da izvira te¬
ološka znanost in se c-ara na avtoriteto in razodet jej danima razim
naloge določevati in dokazovati dogme. N^ggov namen je pokazati
primernost razodete resnice in razorožiti umske ugovore proti njej
(gl. S.Th. X. q_.l, a.8; q_.23, a.l; Contra Gent. 1.1. c.7.9.).

Dokazovanje ima namen pokazati nujno zvezo med^to^dogmo .
in to razodeto resnico (v sv, pismu ali tradiciji). - Težkoča, naj¬
ti soglasje med dogmami in različnimi filozofskimi sistemi od navi¬
deznega istovetenja shol. fil. z dogmo, ampak od zmotnih načel raz¬
ličnih filozofskih sistemov.*

4. Intelektualistično pojmovanje dogme, kakor jo shola¬
stiki poudarjajo, je dogmama vzelo njihovo življenjskost. - Odg.:
Resnica je, da sholastični teologi pripisujejo najprej (prifflailUP)
s pe_loj.lat.ivni _pom en, Saj je prvi predmet in namen dogem, da po njih
spoznamo božje skrivnosti, božje lantnosti. (Gl. S.Th. 1, q..l, a*

4.) - A tudi ti teologi poudarjajo, čeprav sekundarno, praktični
pomen dogem. Podpirajo voljo/ da izvršuje kreposti, ki so potrebne
za doseganje nadnaravnega smotra. Gl. oddelek: Dogma in življenje.

5. Resnica je življenje, naša more postati le, če ji v
nas odgovarja neka potreba po izpopolnjenju sebe (besoin d’expan-
sion). Intelektualistično pojmovanje pa to osebno pristajanje one¬
mogoča, ker zahteva, da si le po umskem razmišljanju moremo osvo¬
jiti dogmo. - Odg.: Intelektualistično pojmovanje dogme ne izklju¬
čuje vpliva volje v sodbah prdd verovanjem in v verovanju samem.

Res se sholastiki niso toliko pečali s psihologije vere. A nazna-
čili so vsaj vpliv volje, S. Th. 2-2, q_.2, %.l, ad 3 : Intellectrs

credentis determinatur ad unum non per rationem (ni torej notranje
nujen logičen sklep) sed per voluntatem; et ideo sssensus hic acci-|
pitur pro actu intellectus, secundum quod a voluntate determinatur
ad unum. - Prav je.,, da smo danes v apologetični metodi bolj pozor
ni na vse teološke Čini tel je pri veri. V>ndar pa ne smemo pomena
in vpliva volje tako razširiti, da bi predrli objektivno resnico
in neobhodno potrebo spoznanja za voljo, lahko bi zašli v subjekti
vistični fideizem, ki le upravičenosti vprav takega vpliva volje
ne more razložiti.

II. Rast

_n

5voj dogem. j-

1. Z apostolsko dobo je bilo razodetje javno sklenjeno.
Celotni red zveličanja ( oeconomia salutis ) je bistveno in dokončno
določen, nobena nova resi ica, ki bi jo vsi morali verovati, ni bilk
in ne bo več razodeta.

Status guaest.  v' urvi dobi zgodovine č l oveškega .rodu , o e
jo motrimo z religiozne st rani, t.j. od Adama do Kristusa, v SZ,
se je razodetje zaporedno imožilo, so naraščale razodete resnice.
Zato govorimo pravilno o n  rti razodetja ( pr ogr essus simplioitor ,
prava resnična rast). Od Ac  ama preko očakov, Mozesa in prerokov je
Bog razodeval vedno nove re. niče in dajal zapovedi, ki niso na sp r Or
tovale prejšnjim, ampak jih bistveno donel n.ievale'  v spoznanju bož¬
jega bistva, življenja in vo lje. Kvantitativno ali ekstenzivno jo
bil torej napredek. Pa t udi 1  kvalitativn o, ker so poznejša razodet-'
ja isto božjo lastnost ali d. lovanje bolj osvetlila, bolj določno
verovanju Človeštva približa, i (kvalitativni razvoj). Seveda pa so.

75

■irndi v SE po učencu in razlagi prerokov, duhovnikov, verniki ved¬
no bolj razločno in jasno mogli spoznavati vsebino že razodetih
resnic( progressus sec. guičL ). Red zveličanja uli način .(nauki, za¬
povedi, sredstva) ni bil končno veljavno določen, ampak je bil le
priprava na KZ, Jezusa Kristusa, Bq  .KrisMsu .le bila d opoln.iena.HZ
med Bogom in človeštvom, novi zakon in red, v katerem se človeštvo
more zveličati. Ta »oeconomia salutis" z vsemi od Kristusa razode¬
timi nauki, zapovedmi in sredstvi, ki sestavljajo krščanstvo, je <
dokončna* stalna do konca sveta. Niti celotni red se ne bo predruga¬
čil niti s kakšnimi novimi razodetji pomnožil . niti ne bo od tega
zaklada resnic katera preklicana  ali zame njana . Krščanstvo ostane
organizem, ki bo ohranil do konca svetil vse tiste dele, ki mu jih
je Kristus dal. Kdorkoli bi torej prišel in oznanjal, da hoče člo¬
veštvo učiti nove religije , drugačne  ali popolnejše  od krščanstva,
kdorkoli bi pričakoval neke sinteze  vseh religij, ki bi krščanstvo
bistveno »dopolnilo", bi varal. In če bi kdo pričakoval nove dobe
sv. Buha v  tem smislu, da bi odpadla potreba priznavati krščansko
občestvo ali občestveno avtoriteto ali potrebo zakramentov, bi bil
v zmoti in v zmoto zavajal.

Ut emeljevan je iz sv.  pisma, a. Red zveličanja je stalen,
dokončeh. Hebr 8,7.13; 12,27.28. Sv. Pavel govori o Jezusovi darit¬
vi, ki je nad daritvami SZ, On je »dobil toliko odličnejšo službo"
kolikor je tudi boljše zaveze srednik, ki je pač postavljena na bolj¬
ših obljubah. Zakaj če bi ona prva bila brez graje, bi se ne iskalo
mesto drugi (v.8)., S tem, da je rekel »novo", je prejšnjo označil
za staro (v.13). »še enkrat" pomeni, da se bo spremenilo, kar se
kot narejeno stresa, da ostane to, kar se ne stresa. Ker torej pre-
jemamo neomajno kral jestvo( (regnum immutabile). - S temi besedami
sv. Pavel torej pravi, da bo NZ ostala trajna, do konca sveta. Gas
krščanstva se imenuje »tempus plenitudinis" (Gal,4,9; EP 1,10), po-
ipeni zadnje dokončno stanje z ozirom na končni smoter. - Hebr 10,1:
Ker ima namreč postava le senco prihodnjih dobrin, ne pa stvari v
lastni podobi ... SZ je senca novega, ki je podoba stvari samih v
ve Čnosti.

^ Kristu s je duhovnik na veke. Njegovo duhovstvo je tako

spojeno s »postavo", redom zveličanja, da je tudi ta večna, »Kadar
se namreč premeni duhovstvo, se nujno premeni tudi postava " (Hebr
7,11). Duhovstvo KZ ostane do konca. Torej tudi red zveličanja. NZ
je zgrajena na Kristusu, edinem dredniku in odrešeniku z a vse ljudi
do konca sveta (Kol 1,5.8; 2,1 ; Ef 2,10; Rimlj 5,1).

b. ifi.dp.vjLŠettP« Mt 28,19sl. S temi besedami jo

Jezus zaupal vest svoj nauk apostolom in njih naslednikom , da ga o-
znanjajo do konce sveta. Zagotovil jim je za to nalogo nezmotljivost;
Nauk apostolov mora torej biti vodno bistveni, eaini predmet in iz¬
hodišče vsega oznanjevanja religije . - Apostolom je Jezus »oblju-

},

*>d:

t

*

76

bil s v e  Duha, ki jih li ho učil vso resnico" , n vss"  (Jan 16, IZ; 14,
26)* Ce bi v poznejšem času zgodovine bilo dano novo javno razo*-
det je, bi ta obljuba ne bila reshična. Torej je s temi besedami.jas>
no povedano, da bo^njim dano, razodeto vse, kar učijo. - Hebr 1,1;
slednjič tČ^ccTOir  pomeni definitivno.

Apostoli so se smatrali za varuhe in razlagalce razodet¬
ja, ki jim je bilo dano.

c ' mk  flri]ga ^ n  flvflngfllii Ali Mariini nauk ie zmoteni Gal
3,8. Nauk Kristusov je vera, beseda ali norma vere, tradicija
(1 Tes 2,13; 2 Kor 10,5; 2 Tes 2;14), - Krščanski nauk se smatra
za udepositum”, ki ga je treba čuvati (1 Tim 6,20; 2 Tim 1,13).

Vincencij Ler.: Depositum_, inguit, costodi. Quid est de-
positum? id est quod tibi creditum est, non quod a te inventum;
quod accepisti, non quod excogitasti; tiem non ingenii sed doctri-
nae, non usurpationis privatae, sed publicae traditiohis; rem ad
te perductam, non a te prolatam: in qua non auctor esse debes, sed
custos; non institutor sed sectator; non ducens, sed sequens (Oomm.
c=22).

v

Tradicija, a. Nauk cerkvenih očetov in pisateljev. Ze iz
tekstov, ki smo jih navedli k prejšnji tezi. Iz nauka cerkvenih o-
četov prvih 4 stol. zveni čisto jasno, da je treba sprejeti nauk
Jezusa Kristusa, ki so ga apostoli oznanjevali, ki ostane vedno
isti, mu ne sme nihče kaj dodati, nihče odvzeti, sicer se loči od
dedščine Jezusa Kr. in njegove Cerkve (Sv. Ign. Ant.: Ad Phil. 7;

Ad Eph 16; sv. Irenej, C.Haer, 1,10; 3,1.24. PG 7,549,843).

Klemen Rimski. Zato pustimo prazne skrbi in preidimo k
slafrni in častiti ntraditionis nostrae regulam". To pravilo pa je
nauk Kristusa in apostolov (lad Cor. 7,2; 42,1). Ignacij Ant. spod¬
buja, da se utrdimo v naukih Gospoda in apostolov (Ad Magn. 13,1);
naj se trdno držimo apostolskih tradicij (Evzebij, Hist. eccl. 3,26).

Sv. Polikarp opominja, naj opustijo prazne in zmotne nau¬
ke mnogih in se vrnejo nad traditam nobis ab initio doctrinam"
(Philip. 7,2 ).

Gnostiki so hoteli dopolniti evangelij s svojimi filozof¬
skimi spekulacijamii Cerkveni pisatelji, posebno sv. Irenej, so o-
pozarjali, da je nhegula fidei” edino nauk apostolov, ki ga Cerkev
hrani* v njem je vsa resnica (Adv. haer; 3*2-4; 4,26; PG 7,847-855;
1053 sl). - Tudi Tertulijan opozarja, da se ne sme vpeljavati noben
nov nauk, ampak je treba ohraniti le Kristušov nauk (De praescr. 6;

PL 2,18). Klemen Aleks.: ecclesiastica traditio, proti njej ne sme¬
mo; Origenes: heretikom ne verovati, ne zapustiti na prima et eccle¬
siastica traditione" (In Math. comm. 46,PG 13,16-68).

b. Praksa Cerkve. 1. Izobčila je vse, ki so oznanjali ne¬
ko novo kraljestvo ( iluminizem montanizma) , ki so hoteli neko svoje
spoznanje višje  od preproste vere upeljati (manihejci); 2. vedno se

£"•


77

je Cerkev, ko je z dogmatičnimi formulami opredelila krščanski
nauk j sklicevala na razodetje , ki je od apostolov, in preiskovala ,
kaj je v sv. pismu in apostolski tradiciji (prim. DB 46 - nihil in-
novetur, nisi quod traditum est; DB 102.212, 220.221).

c. Vatik. cerkv. zbor, s. 17 c. 4. (DB 1836): Sv. Duh ni
bil obljubljen naslednikom sv^Petra^  da.. a z o d e 1.

ampak, da bi tisto razodetje, ki je bilo izročeno po apostolih,ali
itfidei depositum" sveto čuvali in verno razlagali. To božje razodet¬
je je v sv. pismu in tradiciji obseženo (DB 1787).

V dekretu lamnntabili so bili obsojeni sledeči modernisti-
ni stavki: 21. Revelatio, obiectum fidei catholicae constituens,
non fuit cum apostolis completa. Gl. še pr. 54.59.64.

-Cor ellarium.

in., ne ko , r znanogt jo. n.pr. s filozofskim sistemom, V  razodetju se nič
ne izmenja, nič ne izgubi. V  znanostih pa se vsled menljivosti pred¬
meta, vsled novih objektivnih stvarnosti, morejo vstaviti čisto no¬
ve spoznave ali zavreči prejšnje, ne da bi postale neresnične, am¬
pak radi spremembe objekta sedaj ne veljajo. Znanost, npr. filo¬
zofija, se more tudi objektivno notranje razvijati (čeprav ne v
vseh načelih), razodetje pa je definitivno dano m nespremenljivo
v celoti.

2* ' Zmisel  dogem, ki jih Cerkev predloži kot razodete res¬
nice, o stane nespremenljiv.

Razlag a. katoliško pojmovanje. Isti smisel, ki je v raz¬
odetih resnicah, je izražen v dogmatičn ide finiciji ali formuli Cer¬
kve, nihče ga tudi ne more in ne sme spremeniti. Vse mnogoštevilne
dogmatične formu le, ki jih je avtoriteta Cerkve v zgodovini, tudi
o eni in isti stvarnosti napravila, ne vpeljujejo novega smisl a, no¬
ve vsebine v prejšnjo, ampak ohranjajo isti smisel, kakor je bil od
Kristusa vložen v razodeto resnico. Smisel dogem sam v sebi ne more
biti menijiv in odvisen od spreminjajočega se toka življenja.

a. To sledi jasno že iz p r p jšn jg. ..teze  in pa iz resnice o
nezz,mQtn.o.s:ii in nepog.ra.unas ti Cerkve (infallibilitas, indefectibili-
tas Ecclesiae). Če je nauk Kristusov ndep ositum fid ei" in če je da¬
na Cerkvi nassistentia Spiritus Sancti", bo tudi ostal po svoji
vsebini in pomenu isti skozi vse čase.

b. Cerkev je za svoje dogmatične definicije tudi vedno
premišljevala nauk, ki ga ie učil Kristus in po njem apostoli. S
tem označi, da ne vpeljuje novega^, ampak da razlaga le Kristusovega.

c. Obsojen je nauk semiracionalizma (Hermes, Giinther), ki
je trdil, da more po napvedku in uporabi znanosti, posebno filozo¬
fije, d ogma . dobiti Či sto  drug smis el, kakor pa ga je CSrkev nekdaj
opredelila. Tako se človeški napredek in mišljenje ne sme vnašati

v katoliško vero, vera je božje delo, ne človeško, ne nek filozof¬
ski izsledek (philosophicum inventum ), ki bi se izpopolnjeval tako,




76

kakor vse oioveako. delo.,. nln istos tam'miserfe delirantes persommode
guidem cadit, guod Tertullianus sui temporis philosophis merito ex-
probrabat; oui stoicum et platonicum et dialecticum Christianismum
„ protuleruntRazodeta vera ima vso svojo moč M ex eiusdem Dei lc-
guentis auctoritate n \ neq_ue; ab ;hum.ana r ati op e deduci aut perM -oi
umguam posse. DB 1636.

V silabu Pija IX. je obsojen stavek: Divina revelatio est
imperfeota et idoirco subiecta oontinuo et in^efinito progressui,
qui humanae sationis progressui responaet. IB 1705.

J  vatik, cerkv. zboru: Neque. enim fidei doctrina puam De-
us revelavit velut philosophicum inventum proposita est humanis in-
geniis perficienda, sed tamguam divinum aepositum Christi sponsae
tradite, fideliter custodienda et infallibiliter declarahda. DB18C0.

Po racionalističnem pojmovanju bi v stvareh vere bili vo¬
dilni pravzaprav filozofi, ne pa učiteljstvo Cerkve. A Kristus je
ustanovil hierarhični red: papež - škofje.

Ko gre za razodetje, potem ne more biti vera podrejena:
in odvisna povsem od uinovanja, ampak se mora v teh stvareh umovanj
ravnati po razodetju, slediti veri, ne obratno. S tem ne preziramo
filozofije, ampak ji samo njene meje doličimo, v katerih je avto¬
nomna p> svojih metodah. * < V/ 1 - ’ 'u: -~~'i L

3• Dogme se razvijajo tako, da se bolj jasno in polno po -
kaže n jihova  vsebina, njihov smisel, ki pa sam v sebi ostane vedno
i sti .

St. guaest.  a. Priznavamo nek razvoj dogem in ga tudi o-
pažamo, če motrimo v zgodovini posamezne resnice ali n.pr. vse Li¬
čenje primerjamo s sv. pjhsmom. Formulacije. ki fr njih Cerkev versko
razodeto rdsnico opredeli, so drugačne kakor na v sv. pismu , lil Če
n cLe-positum fidei " kakor ga Cerkev danes uči , primerjamo oblikam in
obsegom, kakor pred tisoč leti, ali prvotnemu v sv. pismu, vidimo,
da je v izražanju, v izrecnem podajanju mnogih naukov velika razli¬
ka. Zastonj iščemo v sv. pismu ali tradiciji nauk o Brezmadežni ta¬
ko formuliran, kakor je natančno in določno izražen 1.1854. Ea iz¬
razitost, določhost se je pokazala in smo jo spoznali šele sedaj
ob definiciji.

Zato je samo^umevno, da priznamo nek razvoj dogem in dog¬
matičnih formul* Ta razvoj je torej: gl^de razlage starejših formul .
uporabe izrazov in novih formulacij ; glede natančnejšega, izrazitej -
šega spoznanja pri vernikih v Cerkvi. Crescat et multum vehementer-
que proficiat tam singulorum quam omnium, tam unius hominis quam
totius Ecclesiae aetatum 8C saeculorum gradibus, intelligentia, sci-
entia, sapientia: sed in suo dumtaxat genere, ip. eodem scilicet dog-
mate, eodem sensu eademgue sententia. DB 1800.

b. Spomnimo se na razliko uveritas, expl.i.cite' et implici-
te revelata". Če je neka resnica kakorkoli v drugi vključena, se

Y

‘' V-uj? Z 5 *--


^ n^- >-»V*^ ,-ft « 1 ».

., , . TV*-'* /K '■*"*¥***  -. •<-». a«,  /t Z 1 -'*''*

T-o^ev 7 ». ^'~~~~ r“ ZJL ^ K  — f*. p*iJ-~

u~.P~  rn '— A****"'  /wu ^" v  11 ^^

jtA*\Jb' ~ l fi tM *) t  /v*-v«M- SkX ."- _  ._. 7* ~ <*~~ e ~:* /*—

, * ■ ” ■*•'-' * *" ». , _ . , t-  tAstsL* '£-<*■f  "• '/£•*-**+*_  -*»< T^,


J t

-* »L-*.  >->• /CC-'»-W~- i-c ^ «»- ^ -» +*—*-*  -•-—7—.— - -

S* p*.  /J>VL«6t, |UM>rw« A/tv' ^«wvw~

<w»-rfw*- C, :A^A- .^* ^ B^«9—tt n i r i

„_, ^ t~: ****i' L~ 'f~n

•  - - - -v6J t*^»- / U »W 'M ■>■•*- /4..

: zz?r r £rj~. zszzž^n^ *  ~ *

^W oc/ ^Vv^vc/ yv^4>t i/^iU ^ A-: $<** ^ /V-WX4. /(^«40 j*rjL*-t~L*-- * J

(Hh*

(VvSut^

p.  *^e^'*VN> *«^»

- » II » « « ■ » —. ■%. A «i«^U.

jd*^— OUSL' ~ •'. v

* 0L # ^ i

79

more tekom časa od nje odločiti, da postane sama zase spoznana
(ab implieito ad explicitum).

Utemeljitev tega razvoja  (gl. Tanquerey ),

Dogmatični razvoj je možen in upravičen 1. Če so nekatere
resnice nerazločno in implicite obsežene v virih razodetja; 2. če
ima^Cerke.v pravico jih . jasno in določno razložiti in določiti. Ta¬
ko tudi je.

1. a, Bog je razodel Človeku, -primerno ndegovi naravi , torej
resnice njegovi spoznavni naravi, to sicer ne po vsebini resnic,
ampak vsaj v.obliki pojmov in izrazov ter načina spoznanja, kakor
ga je človek zmožen, človeška duševnost_raste v spoznavah, ne vseh-
naenkrat,intuitivno, ampak polagoma, po analizi, sintezi, s primer¬
janjem med seboj, z analogijami.

Naša duša v zaznavanju teh resnic ni samo pasivna, ampak
kakor njiva, ki semena sprejema, da ob njeni rodovitnosti in božji
milosti rastejo. - Bog je hotel, da mi nismo nedelavni , čisto pasiv¬
ni, posebno ne v razodetju, ki nam kaže najvišji cilj . In tako tu¬
di razodetje ni popolnoma razločen sistem vseh razodetih resnic,
ena poleg druge, ampak so nekatere resnice izrecno z določanimi in
jasnimi izrazi povedane, druge pa v teh tako rekoč skrite in jih je
mogoče morebiti spoznati šele po dolgem času. Tako je delavnost ne
samo možna, ampak tudi potrebna.

Zgled. Bog je razodel, da je Kristus njegov edinorojeni
Sin, t.j. isto kakor, da je njemu enak po bistvu (consubstantialis ),
a tega izraza samega ni v sv. pismu. Jasno je razodel, da je if Bese-
da meso postala", a temno in nejasno, da je hipostatična zveza med
Človeško in božjo naravo.

b . Katoliški nau k j e v e s o 1.1 en, sp  l j.š  e n..^., jf

v v seh dobah  n amenjen.  .Zato se mora v obliki in izrazu prilagoditi,
da je vsem različnim rodovom dostopen ,. Način mišljenja in izražanja
je različen. Da razumejo smisel in pomen, zato Cerkev svoje defini¬
cije izraža z izrazi onega časa, seveda v kolikor so sposobni za to,
da posredujejo spoznanje in verovanje resnično razodetega nauka. Ski-
to je za opredelitev in razlago skrivnosti vzela razne izraze in
pojme iz filozofije, seveda ne po posebnem značaju neke določene
struje (n.pr. narava, oseba, substanca itd,).

c. Slobina ra; .ode tih resnic  in stvari, ki jih pomenijo.

Neizčrpna.

2. Cerkev ima pravico; a. Oblast nezmo tnega učenja (de
iure). b. Praksa Cerkve dokazuje, nove fornule proti novim zmotam .

T cerkvenih zborih najvažnejše acgme tako precizirane.

Ker nastajajo nove zmote ali nejasnosti , je dolžnost Cerkve kot raz-
lagalke in varuhinje razodetja, da resnice, katerih pravilno spozna¬
nje in verovanje je ogroženo, nasproti temu pojmovanju pojmovno od-
loči, razmeji. Edino ona ima to oblast,  ki daje jamstvo, da je pra¬
vilno izražena vsebina, ,'jmisel razodete resnice. Filozofija in kakr-

A *  /KtA au-<U ^ ** I /M -^ tv '  “V-

r Z £ i r[\  • V^*-» / v  ■ U ^ Uv  -s~*S~-*j y-L*^y "t*čr* '^~^ x  / l  rxJ***X

j£m  it u~~~- r-r* ^ ■

-U-. Ti ~o~o'~~i'-  1 L  *~~*f*-^- <***■ P t ~ t '- M *'-  '*-* ^

k* *s^A J**-—*«*> /~1  ' c —■K—. T/ZX.  «~C. oc^w

j’. jfiA-*-^  «^~-= — =-^ \ u * 7 '~‘  ^K-w, /x-^'

/*■* Wi p*. f^oUL * <v%*- A*+«~'*- A-  • V-* v

|wA «.tsC€*~* tU. v-ps** —A, /rvu-/«*- J*’ t K*sv*y**it/+-  «*• *». A» Tz+Orj  Vv.

‘fc-oL* U, •<-* a,'o<Via --4  (bMm ^ /*X (^_a.  /t^L^v-v-j’ v &*-«-£,•

/M. . y^V ^ n~*0^*A*n. t  /*"'*'C»i^ t tvi— ^J /'t. J** ^V» -w^v-<i twO £~+Aj !^c’ *■*-  * ■ — -

~'- am^iLv^o  inst ^s^^cAU-' A

V ...” - ?* -

l * L r i rf*

~t Ar  y* ^taA^oACaA*-  a*a-ia,  -e stui^n ^ A-eus-j—eVtAšC-Z t*k^*~* -A+A

L alscA^~—  A--“-f—ti. J 2 c. ^wX /ate^J^ft. As' / 4 /uUsK

*~‘{p  a mA,'

-v~~v<»." 0  Jt» <*■, Y+y>+*i*. M,

/—*  'Wm|A . ^|L /S^  A >

-•s |k

'Z'*

*C /MA,' to »t»

:«a~-

'  / '■ >

80

šnakoli znanost ga nima sama zase, neodvisno od avtoritete Cerkve.
More pa seveda taka formulacija biti pripravljena po delu cerkvenih
očetov in teolofeov , splošno veljavo dobi šele po odobrenju avtorite¬
te. - Cerkev more tudi svoje lastne izraze s formulo , v kateri je ne
koc opredelila dogmo, spremeni ti, izboljšat i,_ prilagoditi novim po¬
trebam, ne da bi seveda spremenila smisel razodete resnice, ampak ga
še bolj jasno za te razmere izrazi.

P o dr obna vprašan  ja. 1. NačinjL ogm at i on ega razvoja  (

a. Resnice, ki so v sv, pismu in apostolski tradicijo

ll expl ici t e" razodete in jih tudi zavestno (explicite) ver uje j o. a
vendar v tml.j seji ooni ali.konkretni obliki , zadobijo jasno m znan¬

stveno precizno formulacijo . Skrivnost sv, Trojice je v sv. pismu'
explicite razodeta. Tudi vera taka. A  vendar v obliki: Verujem v Bc—
ga Očeta in Sina in sv. Duha . Rajamer med eno božjo naravo in ose¬
bami ni bilo pojmovno jasno in natančno določeno. - Po razmišljanju
o tej resnici, radi raznih zmot, je nastala potreba po točnem Izra¬
zu smifeia. Avtoriteta Cerkve je nazadnje, izbrala izraze in opredeli¬
la razodeti nauk: OČe, Sin in sv. Puh so H consubstantiales n . Tako
moremo opažiti tri dobe v razvoju takih resnic. - Podobno z dogmo

o Velovešen ju Besede : natura, substantia, persdna.

b. Razvoj resnic, ki so vključene v drugih jasno izraze-
nih, se z vrši tako, da postanejo »sicpl I nit.e" predložene . Tako se zvr
ši tudi razvoj verovanja od »fides implicita" v , t fides explicita"
(gl. zgoraj!). Splošna dogma n.pr. o sv. Trojici ali včlovečenju je
explicite revelata/ a razne, ki -pojasnjujejo natančneje in določuje  -
jo to resnico, se šele pozneje po analizi spoznajo in opredelijo.

c. Glede nekaterih resnic, ki so danes teoretično popol¬
noma določene, velja, da so bile od začetka samo oo izvrševanju ne-
ke prakse priznane, ne pa teoretično same v sebi. Dogma o primatu
rimskega papeža je bila vključena v prvih časih v praksi, da je v
vb eh vprašanjih vere odločeval. Seveda pa ne smemo tako razlagati,
da bi praksa sama čele povzročila misel  in nazadnje prepričanje.
Praksa čg  predpostavlja in vključuje, čeprav ne t ako refleksno, pr e-
pričanje, neko načelno misel. In tako praksa, da so se obračali k
rimskemu papežu, predpostavlja, da je nauk o njegovem prvenstvu iz
apostolske tradicije ali iz sv. pisma.

2* Vzrok i d ogmatičnega razvoja .

a t  Glavni tv orni vzrok  je sv. Duh, ki ne samo varuje,  da
resnica ostane in da se ji ne primeša zmota, ampak tudi ta razvoj k
jasnejšemu spoznanju vodi . Drugi tv orni vzr ok so nositelji uoitelj-
ske službe v Cerkvi, ki po varstvu sv. Duha avtoritativno razlagajo
Kristusov nauk.

b. Pr ipravi javni  vz rok : cerkveni očetje in teologi in tu-
di verniki. Sv. Duh je v Cerkvi in razsvetljuje vse. Vendar pa je


/

81

njihovo sodelovanje pri razvoju dogem le u ministerialno" , razlagajo
razodeti nauk v vedni odvisnos ti od avtoritete in pripravi javno raz¬
pravljajo o predmetu ,z  različnimi formulami skušajo izraziti isti
smisel ali prosijo cerkveno avtoriteto, naj avtoritativna proglasi
neki nauk (prim. različne spise o nekaterih resnicah, n.pr, o Mariji
posredovalki milosti, Marijinem vnebovzetju). Verniki pa posebno z
različnimi pobožnostmi pospešujejo razvoj. Večkrat, praksa are -prece.i
daleč naprej pred teologijo in avtoritativno definicijo.

c. Subjektivni vz r rnk - causa instrumentališ, je razum,
ki ga vera vodi in razsvetljuje. Prim. načelo: ratio, fide illustra¬
ta, cum sedulo, pie ac sobrie quaerit, aliquam Deo dante mysteriorum
intelligentiam assequitur. DB 1796.

Če bi kdo hotel samo psihološko ali zgolj naravno, raci¬
onalno ali iracionalno priti do globljega spoznanja n.pr. novega
življenja, ki ga je Kristus prinesel, ne bo mogel, če načel vere,
dogem ne upošteva in je nima za vodnico.

d. Priložnostni vzrok ali -oovod fcausae occasionales ):

1. herezije, Provi&encialna funkvija herezij (iz zla Previdnost ne¬
kaj dobrega) je po besedah sv. Avguština: Multa quippe ad fidem oa-
tholicam pertinsntia, dum haereticorum callida inguietudine exagi~
tantur, ut adversus eos defendi possiht, et considerantur diligen-
tius, et intelliguntur clarius et instantius praedicantur: at ab.
adversario mota yuaestio discendi existit occasio. De civ. Del 16,2,

1. PB 41,477. Pelaaianska zmota povod mnogim globokim Avguštinovim
razpravam in njegovemu trudu za definicijo nauka o milosti. -

2. Teološke konfcroverze. Prim* spor o številu zakramentov v 11. in
12. stol. Ko so določili izrecno znake zakramenta,  so prišli do toč¬
ne ugotovitve števila. Gl* zglede v Dthc. II./2, 1611 sl.

Causa finali st Slava božja in posvečenje duš. Čim bolj
Boga spoznamo, tembolj ga ljubimo, in čim globlje spoznamo skrivno¬
sti božje, tem bolj se želimo približati se jim tudi dejansko.

3. Kardinal Newmann o razvoju dogegi.

V svoji knjigi Essay on the development of Christian
doctrine našteva sedem kriterijev, po katerih moremo spoznati pra¬
vilni razvoj dogem in ga ločiti Od zmotnega.

a. Stalnost istega tipa katolicizma v zunanji podobi, pa
tudi glede nauka in bogočastja. Ista splošna zunanja podoba katoli¬
cizma sedaj, kator v prvih časih. Vse dogme so se razvijale v isti

smeri.

b. Stalnost istih načel in vedno v isti smeri aktivnost:
počelo dogem: katoliška vera; princip avtoritete,;. načelo za razlago:
sv. pismo po tradiciji.

c. Sposobnost prilagoditve: ista, a vendar za vsak čas.
Posluževala se je filozofije za jasno in znanstveno razlago resnic,
a ni vnesla novih idej, ki bi jih do sedaj ne bilo.

/TV


82

d. Logična zveza poznejših naukov s prejšnjirai.

e. Anuicipatio futurorum: že od začetka je imela kakor

v zadetku znake bodočih razvojnih dob (n.pr. ČešČenje relikvij, de-
vištvo, oeščenje svetnikov in angelov, Device Marije* že od začetka
kal i ).

f. Težnja poznejših razvojnih stopenj, da ohranijo nauk,
ki je od preje (vis conservatriz). (Razvoj dogme o sv. Trojici ni
bil proti resnici o eni bocji naravi, ki je bila že preje.)

v

g. Zivljerjjska trajna moč katoliškega nauka. Zmota je krat¬
ko trajna, če je nasilna; izgubi na svoji moči, če traja; katolici¬
zem v razvoju kaže stalno življenjsko moč.

Nevraiann ne taji, ampak gključuje v teh kriterijih razvoja
suhstancialno enotnost, istost razodetega nauka.

Dogma in življenje.

Lit. (poleg zgoraj navedene): Rademacher, Verniinf tiger
Glaube. Freiburg 1923; Religion und Leben, 1926; E. Krebs, Die Werfc-
probleme und ihre„Behandlung o in der kath. Dogmatik, 1917; Krebs,
Dogma und Leben I?  1930; II. 2  1925; M. Rachl, Lebenskrafte im Dogma,
Paderborn 1922; Lippert, Die Eeltansohaung des Katholizismus, Leip¬
zig 1926.

Dogme so razodete resnice od Boga, torej ne no naši samo-
dejavnosti  odkrite, na temelju naše razvidnosti ugotovljene resnice.
Dane do od zunaj .našim spoznavnim zmožnostim,  da jih priznajo. Ker
so od Boga dane, so nezmotne, zato napremenljive . Tudi so teoretič¬
ne resnice. Izražene so v venskih formulah, ki tudi niso odvisne od
človekove naravne tvornosti. - Življenje pomeni samodejavno usovrše-
vanje bitja, je 'vsebno, imanentno delovanje. Če torej govorimo o
razmerju dogme do življenja, more to pomeniti le, koliko one izraža¬
jo življenje  in koliko so zmožne, da so poč ela žifrljen.ja v Človeku
in človeštvu. In zato je najprej treba kratko razložiti odnos dogem
do božjega življenja ijj drugič odnos do človeškega življenja kot di¬
namično počelo tega življenja,

1. Dogme so po svojem izvoru in vs ebini  odraz božjega  živ¬
ljenja, po njih nam Bog razodene svoje življenje, ki je neskončno
popolno. To življenje je z neustvarjeno Besedo, Jezusom Kristusom ,
stopilo v prostornocasovni svet. Tako nam dogme o Bogu in o sv. Tro¬
jici odkrivajo sicer res le iz daljave pogled v božje notrahje živ -
1 jen je, vir vsega življenja. Kristološke dogme opisujejo osebo Boga
Človeka, zvezo božje in človešk e narave. Dogme o Odrešeniku nam go¬
vorijo o njegovem delovanju v zemskem življenju, trpljenju, smrti
in poveličanju, MarjLološke dogme opisujejo naravno-talesne vezi člo¬
veške narave Jezusa Odrešenika z njegovo materjo* Dogme o milosti
zopet slikajo te nadnaravne učinke izvirajoče iz božje dobrote in
Odrešenikovega dela, ki v nas povzročajo in določajo novo osnovno
življenje odrešenih: Ljubezen, mir in veselje v sv. Duhu. Dogme o
Cerkvi, zakramentih, osvetljujejo, kako prehaja novo življenje v

83

vseh časih in krajih v Človeštvo. Dogme o poslednjih rečeh nam pri¬
kazujejo Jezusa kot sodnika in dopolnjevalca. Adam o.c. 26.

Dogma je predmet verovanja, nam sicer posreduje spozna¬
nje, a spoznanje ne mrtvih stvari, ampak sicer skrivnost n ega, a koz¬
jega življenja . „0 altitudo divitiarum* sapientiae et scientiae Dei"
(Rimi j 11,33).

2. Razmerje do človekovega  življenja, - a. Za vse dogme,
ki so po svoji vsebini besede Kristusove, velja, kar je sv« Pecer
izjavil: Besede večnega življenja imaš (Jan 6,69). Kakor nauk o evha¬
ristiji, je tudi o drugih resnicah Gospodova izjava: Besede, ki sem
vam jih govoril, bo duh in živl.ien.ie  (Jan 6,63). n Vsak, kdor od Oče¬
ta nauk sliši in se da poučiti, pride k meni.,., Kdor v me veruje,
ima večno življenje" (Jan 6,45). Jaz sem p >t, resnica in življenje
(Janl4,6). To pa je večno življenje, da poznajo tebe, edinega pra-
vega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa (Jan 17,3). In
vemo, da je Sin božji prišel in nam dal razumnost, da spoznavamo
resničnega Boga in smo v Resničnem, v njegovem Sinu Jezusu Kristu¬
su: ta je resnični Bog in večno življenje (1 Jan 25),

b. Dogme so predmet verovanja. Vera je v resnici tudi
človekov življenjski akt  (um in volja, čuvstva).

c. Tako po verovanju postanejo dogme.normativna počela
in nagib novega življenja. Določujejo in usmerjajo religiozno živ¬
ljenje. Katoliška npietas" in religioznost se hrani iz vere v dog¬
me, Osebna: dogme budijo in osvetljujejo molitev  in premišljevanje,
težnjo za izpopolnjevanjem, pa tudi spreobrnjenje po grehu. Tudi vsa
askeza in mis t ika mora temeljiti v dogmatičnih o snovah. Gq 1 2,20:
živim,pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus; v kolikor pa zdaj
živim v telesu, živim v veri v Sina božjega....1 Jan 4,15: Kdorkoli
prizna, da je Jezus Sin božji, je Bog v njem in on v B6gu, Liturgič¬
na* Praznikov cerkvenega leta, daritve, zakramentov ne moremo ume¬
vati, ne sodoživljati, ako ne verujemo v dogme. Sicer se more ob zu¬
nanji lepoti ali skrivnosti zbuditi neko estetično čuvstvovanje ali
tudi neko etično vznemirjenje, ali resnično prenovi jen je, resnič¬
nega dožigetja, ki bi v nas pustilo trajne učinke, ni, če ni v nas
vere v dogme.

Katoliška moralka temelji v dogmatičnih resnicah  o Bogu
Očetu, stvarniku in najvišjem smotru, o Kristusu BCgočloveku, o
bratstvu vseh ljudi. -

Tako so sicer dogme po svoji naravi spekulativne resni¬
ce, ki dajejo in usmerjajo spoznanje in mišljenje, so „normae ore-
dendi": ali so pa tudi s tem in po tem nnormae agendi". Iz t e sne
zveze  teh dveh funkcij dogme, pri katerih je druga odvisna od prve,
izvira tudi .jasnost, izrazitost in določenost k atoliškega religioz¬
nega življenja in sicer osebnega prav tako kakor občestvehega. In
tu je tu di vel ika moč k atolicizma in razlog, da je n kamen spotike"

1

%A(v Ou-r~r i )( \  * •' i  • ( ' > ■■ <  • r :  r\  r v>

i

J

84

za vse v bistvu areligiozne ali ateistične duhove. Nedogmatično
krščanstvo ni nikomur posebno „nevarno".

d. Vsak, kdor pozna nekoliko dogme in zapovedi, ve, da
niso preko tega prostorno-Časovnega življenja usmerje ne samo psha-
tološko, kakor bi puščale to življenje popolnoma nedotaknjeno . Res
je končno smoter v drugem življenju, ki je različno od toga, a to
je priprav a. In dogme vplivajo prav na to življenje. Vera je tu po¬
trebna.

3 *  a, Tudi, Če dogme vzamemo formalno, namreč v obliki,
ki jo imajo po učenju Cerkve, niso to mrtve formule, zastarele in
okostenele same v sebi, brez vpliva na življenje. One so znak živ¬
ljenja Cerkve v stiku in tudi boju  z Bogu in Kristusu nasprotne
nlaži-znanost joV., One so kot formule tudi razvijajo, spreminjajo,
seveda ostane isti smisel, ista »substanca", vsebina. In tudi, ko
so formulirane dokončno, z določnimi izrazi (n.pr, transaabstantiatio ),
budijo in vodijo religiozno življenje ,

h* Res je, da more malo kdo spoznati vse posamezne dog¬
me, ki so bile precizno določene in formulirane. In v tem pogledu
tudi ni potrebno spoznanje vseh dogem za religiozno življenje, le
nekaj resnic je treba explicite spoznati in verovati. A to ni pro¬
ti načehni življenjski usmerjenosti Vseh dogem: kakor realnosti, ki
jih značijo, tudi one same med seboj tvorijo organsko celoto. Treba
pa je posebno onim, ki vodijo drugo, temeljitega poznanja dogem, in
to zlasti v časih, ki so polhi zmed in zablod.

c. Da je dogma»mrtva", seveda more biti vzro$ v poedincu,
ki ne veruje* Možno je tudi, da veruje, pa je njegova vera »mrtva",
ne dpseže zunanje popolnosti po ljubezni. Mrtva je dogma za one, ki
so pristaši relativizma vse fesnice, ali dajejo prvenstvo naganske¬
mu v človeku;

d. Vatik. cerkvi zbor poudarja, da more razum »fide illu-
strata" doseči sicer nepopolno spoznanje skrivnosti, ki pa je ven¬
dar zelo plodno (fructuosissimam intelligentiam ).

Sv. Tomaž: S.Th. I. q..l, a.4: Ali je teološka znanost
spekulativna ali praktična. Odgovarja: v prvi vrsti spekulativna,
a potem tudi praktična, ker se nanaša na naš nadnaravni smoter a.n
sredstva.

Zmotni nazori o dogmah,

1, Protest an tizem.  V začetku je luteranifeem ohranil sta¬
rokrščanska, dogme . A  £adi svojega načela o osebni inspiraciji in
samozveličavnosti vere v .pomenu zaupanja je zav rget avtoriteto Cer -
kve. Kmalu je tudi dogfne v katoliškem pomenu zavrgel. Racionalna
plat in časovno-zgodovlnski značaj mu ni prijal, Ker ni priznaval
od Boga postavljene vitjne avtoritete, tudi ni mogel priznati novih
dogem, končnoveljavne opredelitve nauka. »In če bi imel to avtori-

85

teto, bi moral nj ene  odloke podrediti kritiki biblije ali božji bese¬
di, ki jo svetopisemsko oznanilo posreduje (Verbum Dei condit arti-
culos fidei et praeterea nemo, ne angelus quidem condit)- Schmalkal-
denski členi II.), Zato zavrača protestantizem pojem do&žie kot kato-

. v . _ . 'vve

liski ali pa ga tako raztegne, da je sprejemljiv. Oboje se dogaja
pri protestantskih, teologih. 1  Vendar pravi Stephsn, prevladuje druga
metoda. Je težnja graditi resnično dogipatiko, A nauk jev najtesnej¬
ši zvezi z razodetjem in besedo božjo, časovno-z godovinski žna čaj
stopi popolnoma v ozadje (torej ncerkvenost" dogme). - »Das Dogma
ist die menschliche Pormulierung der in Offenbarung und Gotteswort
geschenkten christlichen Brkenhtnis fur den Gebrauch der GemeinGe;
es entspringt dem V erantwortunR3bewussten Ringen um da s Verstandnis
der Wahrheit, ist aber nicht selbst die lahrhsit; es ist z\»;ar dank
dem bestimmenden Offenbarungsinhalt von einheitlicher Haltung ge-
tragen, in seinen Einfeelsatzen aber štet s individueil und zeitge-
schichtlich bedingt; daher stets nur fur begrenzte Zeiten gultig;
es bringt ešinen Inhaltnur in immer neuen Individualisierungen und
Tfandlungen zu.  lebendiger Geltung; es hat als Menschenschopfung auch
innerhalb seiner Zeit keine aliasere, wohl gar rechtliohe, sondern ei-
ne religiose/ durch das Gewissen bedingte und aurch seinen tlefsten

Inhalt immer liber sich selbst hinausfuhrendd Geltung. 3o beaeu-

tet die fevangelisehe Umpragung des Begriffs »Dogma” das Ernstmachen
mit seinem gesohichtlichen, relativen Charakter; das Dogmahat ?eil
an ali den Tiefen, aber aueh an den Schwierigkeiten^ die dem Yor-
hSltnis des Glaubens zur Geschichte ah«haften.(Stephan v Die Reli-
gion in Geechichte und Gegeriwart I. c. 1963 sl.)

Razlika od katolicizma: protestantizem ne pr iznava.ayt o-

ritete Cerkve kot »norma atithentica et neces s aria fidei”. Po kato¬
liškem prepričanju je ta potrebna^n dogma je neki nauk, ter zato
nujno predmet božje vere,  če je- kot tak označen bodisi  po rednem ali
slovesnem učiteljstvu. Je pa seveda dogma razodeti nauk,, objektivna
od Boga dana resnica, je nespremenljiva. Protestantizem seveda uči
relativnost všakega formuliranega nauka, ne samo kar tiče izraze,
ampak tudi sodbe, intelektualistično vsebino. Priznava seveda tudi
individualno presojo.

So pa seveda v protestantizmu različne struje,

Schleierraacher: Religija je zavest naše absolutne odvis¬
nosti od Absolutnega, je čut te odvisnosti. Ha tem vera (fic.es) te¬
melji. Razodetje je ide ja, ki smo jo stvorili . o absolutnem ha uod -
lagi tega guta. Zametava m ožnost racionalnega i&vestnega  dokaza za
bivanje osebnega Boga, nadnaravnost izgine, prvenstvo ima zavest in
religiozni čut.

Rifischl  : Sprejmem neki nauk radi vrednosti , ki ju niia za¬
me. Brez Boga ne morem izhajati, potrebujem pomoči, tolažbe, filozo¬
fija ne more nič o Bogu. A sv, pismo je osnova religije. Vendar o


96

tem, kaj je resnično v njem* odloča moj religiozni čut. Kristus je
Sin božji, ker je imel zavest, da je z Bogom posebno združen. Kr¬
ščanska religija je razodeta, v kolikor je Bog vzgajal krščanske za¬
vest*

4*., Saba t jLer v J?r anci j i (4-1901). Agnosticizem glede božje-
ga bivanja. Krščansko religijo je treba simbolično umeti . Izvor re¬
ligije, kakor Hitachi. Zvezo z najvišjim bitjem predvsem v molitvi,
ta je bistvena* - Razodetje niarugega kakor razvijajoče se spozna-
n.je Boga v zavesti poedinc a. ne nek nespremenljiv nauk. Ta je poseb¬
no živa bil a v  Kristu su.  A razodetje, ki so ga prejeli drugi, nam
ne more koristiti, ako se ni v nas obnovilo, - Religiozna inspira¬
cija - razodetje je prav taka kakor poetična, je neko not ranje raz¬
svetljenje ali doživetje . Bistvo krščanske religije obstoji v lju¬
bezni do Boga Očeta in ljubezni do ljudi v Bogu in Kristusu. - Dog-
toa. Stik v duši z Bogom povzroči čuvstva ( emotion ), spoštovanja,
strahu, češčenja, ljubezni. Iz tega neka predstava , potem pa po jml
i n sodbe . Če Cerkev to odobri, je dogma. A odlok Cerkve je le peda¬
goški in disciplinarni. Menja se, v njej ostane nespremenljiva le
iiemotio 1 '. Drugo se spreminja, dogme izginjajo (n.pr. dogma o eksis¬
tenci hudobnih duhov), sprejemajo čisto nove elemente. Dogme so za¬
to simboli, ne pomen ja jo Boga kakor je sam v sebi, ampak so le iz¬
raz onih Čuvstev.

A. Harnack: Ko se je najstarejša občina ločila od judov-

f

stva in postala Cerkev, se je začel proces k razvoju cerkvene dogme.
Naravno našfeala, se spreminjala. Grški filozofski intelektualizem
je povzročil, da se formulirala vera v spoznavne stavke (Harnack,

Die Sntstehung ohristl. Theologie und der kirchl . Dogmen, Gotha
1928 ).

A proti pojmovanju Harnacka in pa onih protestantskih Ide¬
ologov, ki gredo za Schleiermacherjem in iz psihologije izvajajo
vso religijo, se borijo tudi v protestantizmu nekateri teologi, ki
iščejo izhoda iz subjektivizma in individualizma. N.pr. Jelke R.

(Die Aufgabe der Dogmatik v N.kirchl.3. 40 / 1929/, 19-43). Tersko
izkustvo je »transsubjektiwer Besitz”. Teologija kot znanost pred¬
postavlja tieine geschlossene Glaubensgemeinschaft d.h. die Kirche"
pa tudi tieine konkrete srkenntnismassige Formuli e run g des Vfahrhoits-
besitzes dieser Kirche”. Že v NZ so često določene verske predstave.
- Zahteva torej objektivnih norm* ki so resnica. Loči se od katoli¬
cizma le po tem, da smatra dogme za spremenljive, ker se občestvo
spreminja.

2. Moderni zem. A. Loisy. Razodetje je le zavest človeka o
svojem odnosu do Boga. Dogme so za kritičnega zgodovinarja navadna
interpretacija religioznih dejstev, d o katere so dospeli po napor¬
nem delu teologov. Zato imajo vs$ dogme le relativno veljavo. Zavest
katoliškega krščanstva o božji avtoriteti Cerkve je nastala šMe v

!. )  O . j-j



87

poznejših časihv Absolutna avtonomija biblične kritike, zato loči¬
tev zgodovine in dogme. - Dogme niso »des verites tombees du ciel
et gardes par la tradition religieuse dans la forme precise ou el-
les ont paru d’abord" (Evangile et Sglise), so simbolične formule .'
ki izražajo religiozna čuvstva, vedno spremenljive.

Ed. Leroy. Resnica ni nek$j stalnega> nespremenljivega,
ampak kakor življenje nekaj spremenljivega. Kriterij resnice je
življenje ukar trajno živi, je resnično'*. Zato, da spoznamo, ali
je resnica, treba torej gledati samo na učinke, na sadove. - Biva¬
nja božjega ne moremo metafizično dokazati. Pač pa iz intimnega iz¬
kustva zavesti. Bog nam je imanenten in transcendenten. - Dogme.

Če jih pojmujemo intelektualno, so čisto neumljive, toliko težkoc,
da jih današnji filozofi ne morejo sprejeti. Moremo pa jih sprej-ti:
a. negativno, kolikor nam značijo predvsem, kaj Bog ni, b. praktič¬
no kot norme ravnanja.

Zgled. Bog je oseben, pomeni najprej, da Bog ni samo za¬
kon, abstraktna norma, ali neka vesoljna substanca; obnašaj se do
njega kakor do človeške osebe.

Obsodba modernizma. V encikliki Pascendi in dekretu La-
mentabili. Glede pojmovanja dogme splošno gl. stavke : 20.21.22.23.
24. (Loisy) ;26.(Leroy),

Ugovori,  (Gl, Tanq_. str. 131) - 1. človeški pojmi ne mo¬
rejo niti analogno izraziti božje stvarnosti, zakaj med njimi ni
nikakega razmerja.- Odg.: Ni razmerja enakosti (aegualitatis), com
ni razmerja podobnosti (imaginis et similitudinis), nego. Ker so
stvari učinki Boga stvarnika, je med njimi in Bogom taka zveza ka¬
kor med vzrokom in učinkom. Človek je tudi duhovno bitje, ustvarjen
tako po podobi božji. Zato je mogoče, da spoznava Boga analogno.

2.To razmerje je kvečjemu negativno. Spoznamo svojo bit,
svojo popolnost in zanikamo, da v Bogu ni taka. - Odg.: Je samo
negativno, nego; je negativno, pa tudi obenem pozitivno , cone.;

Boga mislimo in spoznavamo kot transcendentnega, presega s svojo
popolnostjo vse ustvarjene reči, a obenem pa mu že pridevamo tiste
lastnosti in popolnosti brez me.i . Spoznanje naše - spounanje božje,
oboje je namerjeno na zaznan je resnice.

3. Pojmi in izrazi, s katerimi se oprede3jujejg dogme, so
vzeti iz filozofije. Filozofija pa je spremenljiva: torej tudi
pogrne. - Odg.: Dist. min.: Filozofija je menljiva v svojih siste-
mih, cone.; p o svoji substanc i (glavnih pojmih in načelih), nego.
Fhilosophia perennis. Pojmi: narava, oseba, vzrok, učinek, vest itd.
Pa tudi raznih sholastičnih mnenj s tem ne-potrdi Gerkev, ko vzame
izraze iz sholastične filozofije.

Formule, ki jih Cerkev izbere, da izrazi dogmo, niso
razodete. Cerkev jih izbere, da z njimi razodeti nauk varuje in
razlaga, nDabei mussten sie, wie auch die nichtphilosoph. Ausdriik-
ke (z.B. Vater) eine theol. Bearbeitung erfahren, um geeignete
Gefasse der iibernatiirl, Off enba rungsinhalte zu werden" (I*P. Jung-
las v I-.Th.K. III, 364).

Nauk vzhodnega bogoslofja o dogmi.

Lit. Prim. Justin o.c. 15 sl.; T. Spačil S.J., Doctri-
na theologiae Orientis separati de revelatione, fide* dogmate. pars
I. (Orientalia Christiana).


\xU'

v-)- V/ /"S !


88

Pojem dogme.  »Dogmati su bogootkrivene verske istine,
koje se sadrže u svetom ©tkrivenju, a čuva jih, obj ašnla va i sa-
opstava Crkva kao božanska, životvorna i neizmenljiva pravila
spasenja," (Justin 15). Njihovo »osobine” so zato: a. »bogootkrive
nost" (božji izvor in jamstvo), po tej se razlikujejo od naukov
nekrsčanskih religij in filozofskih spoznav; b. Crkvenost. «Samim
tim sto je delo Otkrivenja, dogmat je i delo Crkve. Jer je Crkva
telo Otkrivenja" (J.19). Razodetje .ie Cerkvi izročeno , zato ga
ona oblikuje in razlaga, ker je njena glava Kristus in duša Duh
resnice, je nepogrešna. Ta lastnost je organsko spojena s prvo.

Kakor med razodetjem in Cerkvijo ne moremo potegniti črt e , ki bi
jih razmejila, tako tudi ne moremo razločiti teh dveh lastnosti,
iiJer Otkrivenja je Otkrivenje Crkvom i u Cricvi, kao što je i Cr¬
kva - Crkva Otknvenjem i u Otkrivenju". Izven Cerkve ne morejo
biti dogme, ker ne more biti resničnega božjega razodetja. - Zato
je Cerkev tudi edini avtoritativni sodnik, ki loči pravo razodetje
od lažnega. Izven Cerkve postanejo dogme plen samovoljnih »ljud¬
skih čudi". Herotiki razlagajo verske resnice po svojem razumu, a
ne »po svetom sabornom apostolskom vaseljenskom razumu Crkve"(20).

Po tem načelu so delali vsi cerkveni zbori pravoslavne

Cerkve.

c.  »Opšteobaveznost" je pn«i psica prve lastnosti. »Od-
ricanje od njih je odricanje od Spasitelja i njegovog iskupitelj-
skog podviga spasenja" (21). Potrebne so za zveličanje . Tudi vse
moralno življenje človeka je odvisno od njih. »Otada pravoslavna
etika ni je drugo do primenjena u život dogmatika" (23). Dogme so
norme pravilnega religioznega mišljenja in čutenja.

d. »Neizmenljivost". Izvira iz »bogootkrivenosti, orkvc
nos ti i neophoanosti za ljudski život i spasenje" (24).

Sveto pismo je vir svetih dogem samo v onem smislu, ob¬
liki in vsebini, ka kor ga od gospoda Kristusa i n svetih apostolov
ima, Čuva, razlaga, »-i jedina, sveta,  saborna, apostolska Crkva Pra¬
voslavna" (2!?). le Cerkev Kristusova, ki v sv. Duhu »živi, mišim,
kreče se i jeste" more nepogresno razlagati dogme. Le duh Cerkve
more bit »rukovodj" v čuvanju in tolmačenju sv. pisma. Ne more bi¬
ti noben posamezni člov ek, ker so vsi omejeni, niti nič »Človeške¬
ga, ker je vse relativno, z grehom omadeževano. »Rukovodstvo" raz¬
uma v razlagi sv. pisma vodi v kaos in anarhijo, kakor se vidi pri
protestantskih racionalistih, Tudi sv. pismo samo ne more biti ifru-
kovodj" v tolmačenju svi pisma. Ni živo bitje. Kdor to zahteva, de
jansko vzame za vodjo svoj  razum. - Pač iz teksta in konteksta ali
pod vodstvom Cerkve. Citira sv. Hilarija, ki ja dejal, da so se
vsi heretiki sklicevali na sv* pismo (Acl Constant. II. 2).

Tudi osebno razsvetljenje in inspiracija sv. Duhi; no mo
re biti za vodnika v n  zlagi sv. pisma.

K

$

89

Tudi ustno izročilo,(sveto predan je) je vir dogem. Raz¬
um ne more dogem razumeti, skrivnosti so: Kristus od vsakega učen¬
ca zahteva, naj se sebi odpove, vzame svoj križ in gre zanjim. Tud
razum se mora sebi odpovedati; odpove se, če se ne smatra več za
samobitnega tvorca resnice, merilo resnice, voditeljem resnice,
ampak se z vero preda Kristusu. Edino s tem žrtvovanjem sebe pc ve
ri more sebe ohraniti za večno življenje. Izgubiti mora dušo, da
jo najde (Mt 16,24), umreti mora, da živi (Jan 13,24-25). Podvreči
treba razum pokorščini Kristusa (2 Kor 10,5), sprejeti »um Kristu¬
sov” (1 Kor 2,16). le tako se um osvobodi za spoznanje Kristusovih
resnic (Jan 6,69: verovali smo in spoznali). »Preobražen Kristovom
verom Čovekuvidja, vidi i priznaje, da je saborno, bogooovečansko
saznanje Crkve gedini nepogrešni vodj za njegovo saznanje tekoz bez
danje dubine i nedogledne višine božanskih istina Kristovih" ( 40 ).
»Vera je time vera, sto večne dogmatske istine evangelja pretvarn
u život čovekov'.' Vera in vse dobrine evangelija za njo preustvar-
jajo človeka (svetega, nesmrtnega itd. napravi). Kot organski dol
človeka se tudi razum pri tem izpopolnjuje, poglablja. Ko doživlja
verske resnice, spoznava njihovo resničnost (istinitost), potreb¬
nost, zveličavnost. Tako življenje omogočuje umevanje. Po veri pri
ha ja znanje ( cft c\  JT L &££  <5'Vj } . jan. Kriz. In

Phil. hom. 11,2.

Cerkev in dogme.  Cerkev je od Boga postavljeni varuh in
tolmač razodetja. Sv. Duh jo vodi, ko razlaga in uči. To izvršuje,
da bi razodete resnice napravila dostopnejše »ljudskom saznanju i
prijemljivosti". Ne vnese nič v dogmatske resnice, ampak jih samo
izraža na nov način, z verbalne strani drugačno obliko. - V boju s
krivoverci je na razne načine izražala dogme; tudi različne izraze

C /

je stvorila, ki jih ni v sv* pismu ( jednosustan - oi/roov^toj , o-
vaplod jen je - ,  vč&ovečenje - 7/6’  *-j,

bogorodica - Ot-tiZOkOf  itd.). Vse dogme je Cerkev vedno imela
vseh je bila svestna, in razlagala jih je z ozirom na potrebe svo¬
jih vernikov* Dela, kakor je Bog Človeškemu rodu postopno razode¬
val, kakor je Kristus delal .s svojimi apostoli.

Na se dmi h vesoljnih cerkvenih zborih je Cerkev slovesno
razložila dogme, ki niso bile novo resnice, ampak iste božje res¬
nice, ki jih je od Kristusa že imela*

Je torej neki napredek v obliki izražanja, ni pa evolu¬
cija dogem samih. Citira Vinc. Ler., Cornmonit. 1.23 PD 50,367.

Pripomba. Nauk pravoslavne teologije o naravi dogem, tu
di o razvoju je torej v bistvu ena$ kakor po katoliški teologi ji.
Razlika je pa ta, da pravoslavni priznavajo samo prv ih spd em^cer¬
kvenih zborofe in tako budi ves nadaljni razvoj, ki se je po cTorTrve
nih zborih izvršil. Ker ne priznavajo prvenstva rimskega papeža,
zato govorijo bolj o ,, s aan anj u ; _o s e ča n j.lLC■fiXIcas . ,, .


•9C

Subjektivna p o o"*e  1 a
verovanja.

Do sedaj smo razpravljali o materialnem in formalnem
predmetu verovanja - o objektivnih počelih. Narava in lastnosti
o.ejanja ali bitja sploh pa se določuje tudi po tvornem vzroku, iz
narave in svojstev subjekta/ iz katerega izvirajo in v katerem so.
Zato razpravijano sedaj o subjektivnih počelih vere. Vera,  valova¬
nje, o katerem hočemo dobiti kolikor mogoče natančno spoznanja, je
svojevrstno dajanje: božja vera, zveličavna. Tudi moremo izraz poj¬
movati bolj široko ali pa v formalnem pomenu besede. Bolj Široke
ali splošno označujemo s tem izrezom tudi vsa dejanja, ki priprav¬
ljajo, katerih predmet so nagibi verovnosti, dejstvo razodetja, d;-
Ije neposredni vpliv volje in pa priznanje razodetih resnic (fines
formalis). Vprašanje o počelih vere se more zato nanašati ali : a
vero v tem splošnem pomenu in obsegu, ali na voljo ali pa n..- vero¬
vanje v svojskem pomenu (assensua in ventates revelatasj. Vsi te¬
žijo za istim ciljem, zato je med njimi neka moralna edinost.

Tri subjektivna po'ela vere so: milost, vol ja,um.

1. Potrebna je milost, da moremo izvršiti

dejanje verovanja .

I. Status guaest . 1. Vera je nadnaravna po svo lem  pred-
l  metu. Formalni predmet ali nagib je avtoriteta božja v razodetju,

Iti je človeku nadnaravni vir in nagib;  nimamo pravice niti možno¬
sti iz nas, da bi nam bila božja avtoriteta (veritas prima ) sama
iz sebeTvir in jamstvo naših religioznih spoznav. Materialni prea-
met pa so pred vsem skrivnosti, Ta nannaravnost vere  je
(I® 1785.1795 sl.). Razodetje je zunanja milost. V zvezi z razodet¬
jem so znamenja, ki dejstvo razodetja potrjujejo, so tudi na c" narav-
?> ns (ali nin ona ravna ). A ta iščemo subjektivnih nočel varovan i.-. In
zato govorimo o notranji milosti. Te so ali trajni hubitualni daro-
vi, kreposti, ki so neposredna počela dejanj, ali pa dejanske milo¬
sti, nadnaravni bo*ji vpliv, ki dejanja v nas sproži ali nas pod¬
pira ali tudi kot prehodno pouslo nadomesti nadnaravne kreposti
(pri tistih, ki jih nimajo). 0 nadnaravni kreposti vere bomo še
posebej razmotrivali, na tem mestu govorimo samo o potrebi mi.!osti
o resnici torej, da je vera milost, nadnaravni dar.

Z  . Anh  jf kt iv n n .nn dnarumaaf v er e .pomeni. da dej vere ne
izvira samo iz nojih prirojenih zmožnosti in da tudi nimam nobene
zahteve v svoji naravi utemeljene po njem. a vendar je verovanje
tudi moj vitalni, življenjski akt, se ne izvrši brez mojega soče-
lovanja. u Si guis dixerit, hom.inem ad cognitionme et perfectjonu;:,
t.uae naturalem superet, difinjtus evehi n on posse, sed ex Soipso
ad omnid tandem veri et bc#i possessionem iugi profectu pertingere
posse et deber e, '..S. (DB $80Q  ). S tem je definirana resnica, o mo. -

p

s

■

^ ^ P^***M» M fKr^i. f ~-r-+  W *C*

*!. '"'-* uU ^ v ^, p*~ «*■  £ ičTe-.  / j ■ ^• ■ ik, v . 7]

"• c " ;  "• '-^ tf-UT fr , Jfi~r-.. uJGČ* -£j  / >' . /  >

h ^ s  • fr *<  ' t "~ < /  'T ** v cJr c/

- k' ^p-\,

'<**% 'Tol I %  w

^ W n  //V # e T<Z*~h e  Tpq  "7

M i,y«;

'ti 1  T"! ! ^ & *- *~ y  9 Oi-.,' če ' /y -L r

■; :!p~ ■ °  ^'7 '^ f  -T--/V. ; ' - .*w.

«


#

*

91

nos-ti nadnaravnega daru, ki nam da resnice. O bsojeno mnenje  o pr o-
gresizmu, ki more vse spoznatno doseči.

3. Viri razodetja imenujejo vero dar in milost, ne razli¬
kujejo seveda med posameznimi de ji, ki ali pripravljajo dejanje ve¬
re ali pa so neposredno de ji verovanja. Iz njih je torej razvidno,
da je verovanje božji dar.

II. Utemeljitev nauka.  1 . Grl. tezo v traktatu de g ra tla.
x -<a. Posebno tekst Jan 6,44 in Ef 2,|: Gratia enim salvati
estis per xidero, et hoc non ex vobis: Dei enim donum est. ^ t

b. Trident. s. 6. can. 3 (DB 813): Si cpuis dizerit sine
praeveniente Spiritus Sancti inspiratione at_ue eius adiutono ho-
minem credere, sperare, diligere aut poenitere posse, sicut opor-
tet, ut ei iustifieationis gratia conferatur, . S.

Gre za ncredere sicut oportet" - zveličavno vero.

Za to je potrebna ninspiratio et adiutor ju® Spiritus san¬

cti.

Vatife. s. 3. cap. 3: Uideš špsa in se, etiamsi per cari-
tatem non operfefcur, donum Del es t; et actus eius est opus ad sai u-
tem pertinens, quo homo liberam pr aesrat ipsi Deo oboedicntium, gra-
tise eius, cui resistere posset, cons.ntiendo et cooperafluo.

Tudi vera brez ljubezni in torej posvečujoče milosti je
iz milosti in je „opus ad salutem pertinens".

2. tllJi tudi iides forrcei.ip, torej intelektualci akt
sam v sebi, odločen (miselno) od akta volje in predhodnih sodb,
naflnflpvftn. Če motrimo samo akt urna sam v sebi, to dejanje ni ne
svobodno, ne zveličavno , ker oboje je le iz volje. More pa biti
nadnaravno . Ali je milost pofr bna še neposredno za ta dej uma, a-
li je le v toliko nadnaraven, v kolikor je v zvezi a voljo, ki jo
iz milosti? - Splošno teologi to učijo, da je tudi ta akt nojosrod-
no iz milosti.

Razlaga in utemeljevanje. Cerkev ni odločila tega vpra¬
šanja. Sv. Avguštin ni postavil problema tako, v boju proti pela-
gianizmu je šlo predvsem za itliberun arbitrium".

Sv. Tomaž: a. Fides euantum ad assensun , <^ui est pr in ci¬
pa lis actus fidei, est a Deo interius movenete por gratiam . II.-11*
q_. 6, a. 1. („.ikt volje je tudi dol verovanja, a sekundarni.) b.
Subjekt kr ono st i vere je ud.  II-II. cj.. 4, a. 2.

Moremo pa sklepati na to resnico iz odlokov vatik. eorkv,
zbora, sv. pisma in teoloških razlogov.

a. Vs tio. : Svojski akt - nadnaravne kreposti vere :io um¬
sko priznanje. Ta j o iz milosti .

b. Po nauku sv. pij ima je milost opravičenja prenovile* tu-*
di vse duhovne zmožnosti človeka. (Rimi j 5,17.20; 6,4). Po sv. Pu¬
hu spoznano stvari, ki jih je Bog nam dal po milosti (1 Mor 2,12.
l4.16ijmaipousensum Christi". Sv. Pavel prosi za Liežene nduhi modro¬
sti za spoznanje Boga". Ef 1 ,£17.18. Prim. Zol 2,2; 1 Jan 5,20 sl.

92

Ta dar spoznanja je za vse po odrešen ju Kristusovem, po njem spo¬
znano skrivnosti in vse verske resnice. More biti le dar vere, ne
pa kakšen dar mistični, ki ni za vse.

c. Vera je u.anticipjtio, inohoatio, praeliba tio visionis
beatificae.". Ta je popolnoma nadnaravna in je v prvi vrsti dej u~

I

ma, intuitivno spoznanje.

III >  Kakšna milost je potrebna in kakšen je njen v./lav
(funkcija). - Prim. Bil lot, De virt. inf. str. 300 sli Dtiic.
Vl./l, 237 sl.

V  pripravi de ja vere, torej v ugotovitvi verovnosti, v
sodbi, da moren pametno, v prepričanju,"aa” moram verovati (iudici-
um practicum credibilitatis ).

# g,

Delovanje milosti' more biti zaznano ali nevidno. Steklo
v daljnogledu je sredstvo, ki pa ne sme biti spoznano (če jc mot¬
no ali orošeho, ni sredstvo za moje opazovanje)- medium nuo , Ju¬
tranja zarja je znamenje, ki ga vidim in iz njega spoznam vzhod
solnca. Nevidna subjektivna sredstva ali vplivi pri spoznavanju
(prirojena moč organa, spretnost pridobljena po vzgoji in navadi,
notrahje določilo po zunanjem predmetu - spocies impressa - vso
to je umedium quo videtur”). Simboli in zanamenja pa so sredstva,
ki šele sama spoznana omogočajo spoznanje drugega predmeta. Sem
spadajo tudi premise v sklepu, »motiva credibilitatis" - medium
cognitum.

Tako moremo razl ikovati t udi glede  milosti, ki pom...gr
umu, da pripravi in izvrši dej verovanja, dve vrsti: nevidno in
vidno, milost deluje kot medium ouo  ali medium guod.  K prvi: po-
sebna božja previdnost  (zunanja milost) - nam se zdi slučaj, e.ko
se zavemo izrednosti - ki n. pr. preskrbi nenaddma proti pri oko¬
vanju, vprav zadnji čas pred smrtjo misijonarja, ki ga pouča i..
krsti; ali heretika, ki se pripravlja na spreobrnjenje, nepričako¬
vano knjigo ali razgovor, ki mu razžene vso dvome m predsodka, ki
ga še motijo. Sem spada tudj skfito notr anje božje delovanje, po
katerem se n.pr. v otroku a.hi nevednem pozornost in sposobnost v
poslušanju katekizma ali pridiga oživi in so vsa obrne k temu, m
umeva »motiva erodibilitati^" primerna njegovemu duhu* »Gospod je
odprl srce lidije, da je bil.a pozorna ipd 16,14. - Te vrste mi¬
losti pač p odpirajo, osvetljujejo »motiva credibilitatis ", a jih
n e morejo n adorestiti.

V drugo vrsto snadUaio »notranja doživetji ” (mir a cul. in -

. v v .

terna), ki morejo biti resni 'na »motiva credibilitatis ". Čudes  v
toliko, v kolikor je izj .ma Qd rednega po teka psi holoških Zakonov
(n.pr. zakon o asociaciji id.e j; če se hipoma pojavi v zavesti
de ja, ki bi je nikakor ne m<| igle izzvati mojo ideje). Z e Suui oz na¬
števa nekaj takih zgledov.

a. V s noznaniu:  p j gan, ki ni nikdar mislil na Stv^.1 i.-ikc-,
ampak živel v svojem mišljen jv, hipoma spozna živo, da je ti ob-

1

93


priznati enoga Boga stvarnika in mu ta nenadna misel ni samo bol¬
ni domislek, ampak mu z vso silo ostane v duši in se ji pridružijo
še druge misli, ki to temeljno potrjujejo. V  tem primeru je skoraj
razvidno nadnaravno delovanje božje v duši. . ,li preprost vernik
nenadoma dobi globoko živo zavest skrivnosti sv,Trojice, Posebno
pa se more ta opaziti pri praktičnih sodbah (potreba ljubezni do
Boga, pokore, poti popolnosti). Pri takih nenadnih,hipnih, trdnih
sodbah večkrat moremo spoznati, da niso  pov zročene 'p o redni poti  /
našega duševneg a d oživi  jan ja . C'J. V) ~ ^*

b. V ouvstveni si'er  j. Volja, cuvstvo ob predmetu, ki ga
že poznamo, zaživi v izredni intenzivnosti, toploti, zavzetju,
sladkosti, ganotju - bolj kakor ta predmet sam po sebi izzove (car
Suarez, De religione tr. X. 2b. 9., c. (j,a, 40), Notranji ali du¬
hovni čudež je po Monsabreju: čudovita sp ramena, ki jo Bog sim iz¬
vrši v človeški duši zato, da izpopolni, nadomesti relativuo učin¬
kovitost zunanjih dokazov, ki jih da za resnico, ali pa n e zadosti*
nost racionalne priprave, ki disponira za verovanje. 3a nekatere
posameznike so ta čudovita doživetja glavni nagib verovnosti, more
jo nadomestiti celo vse druge nagibe. Mnogo konverzij na ta --čin.

Vendar pa se je treba zavedati, d a takih notranjih Čude—
žev ni lahko ugoto viti in teh nagibov verovnosti ne moremo pospl o -
siti, še manj jih kot edino učinkovite progl asi ti. To bi bilo pr o*
ti izkustvu . Tudi ne poznano tako dobro psiholoških zakonov , Ai bi
mogli pri vseh takih doživljajih ugotoviti, da so čudežna, In w e
niso taka, potem tudi ne morejo zadostno utemljiti vere v razode-
v tost resnice. Z zgolj psihološkimi naravnimi  pripomočki izzvano
moeno doživetje pa ni nikak razlog verovnosti, ampak je lahko tudi

iluzija, domišljija, pietistiena prevara.  Zato je zrn o t en.i1um mi-

zem, ki snuje vso verovnost in vero na teh notranjih razsvetljen¬
jih ali inspiracijah, doživetjih in taji potrebnost in vso učinko¬
vitost čudežev, prerokb, zunanjih znamenj. Kar se zgodi izreč o,
se ne more smatrati kot edino in r dno, torej za vso maso vernikov
(prim. DB 1812: Si tjuis d iperit revelationem divinem exteruis sip*
nis credibilem fieri non posse, ideo^ue sola interna cuiuscumcuo
experientia a ut in spirat ion e privit- homines ad fidem moveri debe-
re, h.S.; gl. obsodbo mod- i nizma ). Isto in še bolj velja d. Ijo
za trditev, do t a no.tr.an.ia dožive t pa-JLa..io tu di vsebino varov h.j . .
To je pač še bol j zmotno, ako se na splošno, v celoti to ud  (mo¬
dernizem ), ker je za vse im za vsakega poedinca vsebina verovanja
že dana z razodetjem in se posreduje z oznanjevanjem po živ .m avto¬
ritativnem učiteljstvu (svt pisno in tradicija - učiteljstvo), č -
ka doživetja morejo novo vsebino dajati le na temeljuje dayug.'.
razodetju in v soglasju z njim.(gl. privatna razodetja! ). Ker so
te zunanje ali notranje zazidave milosti izredne, nezadostne, je
treba priznati not ranjo n eviidno milost. Pri tem pa je treba ra zli-
kovati a. med onimi, ki so zie opravičeni, kristjani, in b. mod o~

94

nirai, ki se šele pripravljajo na vero in opravičenje.

a  ~ ižar. ...

vere. Ta krepost vere napravi akt verovanja, ko ga otrok mora iz¬
vršiti, notranjo nadnaraven. Ne nadomesti  seveda popolnoma racio¬
nalne priprave, ne motivov ve revnosti, predpostavlja jih, ob n jih
se udejstvuje. More po ure~orič~» n.iu nn onih teologov pomagati, da
otrok, ko se mu razlagajo razodete resnico (katekizem), bOije do¬
jema njihovo v er o vnos t. Sv, Tomaž: »Lum en fidei facit vider', e., puae
credunturj ne seveda notranje resničnosti skrivnosti, ampak ,,sub
communi ratione credibilis". Per lumen fidei videntur esse creden-
da. iil.umen fidei' 1  na teh mestih pomeni krepost vere, ne H Objektiv-
no luč" (razodetje, avtoriteta božja). Gl, II-II. i L ,  1, a, 4,

3 m ;

q. 2, a. 3, ad 2 m .


Ta ti lumen fidei", k repost  vere ne more vplivati na sodbo
verovnosti kot » medium. nu od". ker njen vpliv ni predmet nas. g,-, no -
tranjega izkustva, Če bi bila, bi seveda objektivno bila s a.: o mo-
tivum credibilitatis pridružen drugin^Tliore biti le Hmedium Qu " ,

- Kako vpliva? K akšno funkcijo vr ši? Gotovo -ia  priEi: uik.a ž JLa
j.kreposti vere, da izhaja iz nje nadnaravi dej vere same; da z umom

ki je njen subjekt, izvrši nadnaravni dej vere! Kako pa na .dudi-

. A ■„

i, cium credibilitatis oraetieum"? Tomi stična sola misli, da je se-
kundarna funkcija kre >osti vere, da z umom izvrši (elioere > nadna¬
ravni akt te sodbe. ife druai teoioai misli jo, da to ni mogoča  ker
je krepost _ ver e usmerjena n_a _akt verova n ja .  sodba verovnosti pa ^
pred tem in*^e snuje na naravno umskih_razlogih (ratio), doči-a

krepost vere meri na razodetje (obi. forma le). Res je, da j:, to
naziranje o vplivu kreposti naiiiudicium credibilitatis" nesprejem¬
ljivo za teologe, ki mislijo, da je nndnaravnost akta vedno odvis¬
na tudi od predmeta, lei torej mora biti sam po sebi nadnaraven. (ž>u
arez). Drugi pa vpliv kreposti na »iudicium credibilitatis' razlo¬
žijo tako, da s sv. Tomažem (II-II, y_. 4, a. 2 - gl. Dthc. VI./l,
242) pojmujejo habitus iidei kot dvo jidnhabitus" . v razumu in vo¬
lji, ki tvorita moralno enoto. In tako habitus fidei indirekzno .Ji
dispozitivno vpliva na. splošno sodbo o verovnosta.

a.)

uVirtus infusa fidei"  teži torej  za tem, da izločuje sla¬
be dispozi ci je, ki so naspr o tne sodbi o verovnosti  in njeni trdno¬
sti (n.pr. napuh, ki se ne da poučiti, pretirana radovednost duha,
nagnjenje za blesteče trditve t  strast za novotarije m spremembe,
zavzetnost za nove učitelje in modne sisteme, majhna natančnost
za Čistost vere), nagiba pa k daor in dispozicijam , ki so po naravi
stvari potrebne za izvršitev in ohranitev sodbe o verovnosti (n.
pr. ponižna uoljivost, treznost v radovednem raziskovanju, 1 juje¬
zen do preproste resnice, zvestoba do nje, spoštovanje in ljubezen
za božjo besedo, skrb za cirtodolcsijo, natančnost v veri (Dthc, 1.
c. 243). Tako disponi.ra človeka, da lažje in točneje izvrši to
sodbo.

95

Seveda ne  cl a_ ta habitus  fidei zmožnosti ^kriteri j.: , da

bi mogli razlikovati med r snicami, ki jih je treba verovati in

mnenji, ki so zmotna. To dobi vernik no zunanjem pouku. Krepost ve*
v . ne . .

re povzroči, da je previden in pritrdi takoj nasprotnim nenavrunim

trditvam, amfcrak preje vpraša Cerkev. „Ex habitu fidei retardstur

ne oonsentiat contrariis articulorum quos solum implicite nov it,

ut scilicet e um šibi proponuntur, ipaasi insolita suspecta, abeat

at assensum differat. 3.2h., De ver. -. 14, a, 11, ad 2 m .

ali je pri tistih, ki imajo „habitus fidei",se potrebna

posebna dejanska milost. Gl, traktat o milosti! Potrebna kot gr a-

'G X H  G X O i ’G ci  n S •

b. Pi i Oi.ih, ki iriso se o_n aviccuji Iaj  nimajo .a- k-. iii
vere, je pač potrebna dejanska milost za niuaicium crcdibilitatis " ,
za M affectus credulitatis" in za formalni akt verovanja,

Ta milost seveda ne nadomesti motivov za verovnost, -si¬
pa k krepi razum, da jih boj je spozna in turne (posebno ko gre za mo¬
tive relativne vrednosti ali za prehod od toh do splošno vei j_ v n ih;.

Ko gre za nadnaravno zveličavno dejanje vere, je potrebna
notranja milost in sicer taka, da odstrani ovire in moralne dispo¬
zicije okrepi (gr. medicinalis ) in pa tudi, da da dejanju bitno
nadnaravnost (gr, elevans). To velja vsaj za formalni dej vere,

2. Dejanje vere se more izvršiti le pod vplivom

svobodne volje.

I, a. Status ouaest. Preden moremo verovati, moramo ime-

■ - m  - -1-,-, - ,-y - i- . . .  , . - .... ■ . - MtMBMI •' ..

ti, kakor smo že ugotovili, izv est, no  st o na gi bih verovnosti, pre¬
pričanje (umsko) o dejstvu razodetja. So dba  o ver o vnos ti ni samo
umsko de jan ^am pak je tudi vpliv  vol je potrebeliy~~ki sicer ne na¬
domesti dokazov in objektivnih razlogov, pač pa odstrani_raz : :^_tj;z-
koce, ki izvirajo iz subjektivnih, pa tudi zunanjih virov, ter za-
lili_kpt_vreiin_oio., kar je um že spoznal za pravilno, za resnico.
Potrebna je tudi mil ost.  ki tudi ns II 4 P opešati objektivnih nagibov,
pač pa razsvo tl:L_un, da jih mirne je motri in jasneje spozna in pl¬
juje ter_ nagiba__yolJo, da teži za r esnico kot dobrino, ne vi:.s p:,
ji svobode. Da tenu dejanju tudi jve_l ičavnost. n tudi ko smo s tvo¬
rili sodbo o verovnosti pod vplivom volje in milosti, ne sladi pri¬
znanje resnice - assensua  fidei - nujno. Ba se priznanje izvrši, je
še vedno potreben vpli v .svobodne yoJ .ie . Smisel katoliškega .muka o
potrebi vpliva svobodne volja na akt verovanja je torej; Sodba o

v er n vnosih..J c .r.c.ion Ano...zadostno utarnel iena . človek je prepričan,

da more popolnoma pametno verovati, vendar pa iz tega ne sladi
nu^.no dej ve rovanjai $ako izključi katoliški nauk na eni strani ii-
deizem.  ki misli, da $o nagibi za verovnost nezadostni in postane¬
jo človeku izvestni .šele* iz vere, po drugi strani pa semi r acion- li-
zem, ki pretirava zadostnost motivov za verovnost, češ da izsilijo
priznanje (fides cognitiouis ).

41 -ir.  ^~-7  V ^  ^ 7

• .jm/>,  u> e^)s 'tj,' 4/> y *)/t P*- t ^ , '***j' n  ^TJ  ' Mi x h

O—C ^ •V (/C' H—^ /*Ot ^

'V-tUuv^i ■ v  4 ^.'e- /o>M-w, -£*-> / t-^-. t  & ■ 6 'V— -* (&,

<**  "^*" a —>£"£tvvt« /***' is\"y ~>-r f J—»sCri- />^ x - f^y^~' ‘ s p J ^~*.

,. . r u /,<

, vjjk^ &(.& "L% r rP -4  ' A-t- 1 ^ 4 ^

•VCK.

PtPjt

yL VA fP 6^ .^t ^Uo/v^t y /^M>t Aa^Ov-

,^/-|' ,-vv. Av, • tc n-u-i-o MPc


L l I

f  *; /

. ^i> ^ ^ /%>> «&*. - >-

) P-J  * *-*'.■ £ ^*-^ ^«' yU~^^( jLS^i/ueu^isUi'

'  , t-čv'^-

^ C-*t^ J/i*e  y^-o-» ' W. Ji t-i-, 4 Jp  ,

tl*~  /c* frivbšt f**- r>^u^-xa.  ^.u— ;~?f~ £ >■« ,^-v* p r(


(j^L- 1 —ft^-Ut-T, V /C ^ ' r^CLisUst  £-*.'

,^VlLo f*~ 4 -

Q'^ls^v-i/k , x 7 PrP~\ CčasC*.^^* /L**.^/CP-

j/Cv-il /.  t l L'\j2C<l^O 'c j-L^O C ^ (- P^ '1- '-  :- - ? 'o '

>,' ^ i 't 4 *

Jj} ^ j-S- {.  ^ |


f 'iP-frCc- q  /’^~Oc^ir'j /  l/Pi' ZsfsUA-t Pjpt i- ,  . o £

^ 0>V«'tri/^ . f-/^, .č. 'y' > .

/

96

b. Teološka označba teze: Da je vera svobodno dejanje -

je dogma.

II. Utemeljevanje nauka , a, 1. Sv. evangelist Janez uči, dr
mri o Ki ne, verujejo. ker ker so ..giiiov.

dela hudobna, ker so iz hudiča. Torej je potrebna dobra voija, da
verujemo. Gl. Jan 3, 18-21; 5,31-34; 7,16-18; 8,42.47.

2. Vera.je zano.yad.ana .  ofrljubkjpppo . ji .je.. plačilo. Nevera

bo kaznovana, fo vključuje, da je dejanje v moči voije, da sem o~

sebno odgovoren zanj. Mk 16,16,

3. Vera je pokorščina, ki zasluži pohvalo in plačilo.
Rimi j 4,1-5; 2 Kor 10, 6-6.

4. Isto pomen ja tudi izraz in zahteva, da verujemo iz
»srca, iz celega srca"; To pomeni, da naj radi verujemo, torej
volja in ouvstvo. Rimi j,10,10; ipd 8,37.

b . Tradicija,  Sv. Ir ene j: Ne samo v delih, ampak tudi v
veri je Gospod človeku ohranil svobodo volje {liberum et sune po-
testatis arbitnum). RdJ 245,

Klemen Aleks.: Vera je nvoluntaria anticipatio, pietatis
assensio", RdJ 417. Potrebna je ponižnost. Je svobodna pritrditev.

RdJ 421.

Sv. Avguštin: Verovati je v naši moči (fides in pot,State
est), saj je pritrditev (consensio). u vide nune, utrurn guisgue ora¬
či;-:: t si no lue rit, aut non  cre dat, si voluerit' 1 * RdJ 1734. V Cerkev
more stopi ti kdo proti svoji volji, prisiljen, k oltarju pristopi-
t i pr av tako, sprejeti zakramente -.udi; verovati ne more, a ko  noč o
(credere non potest nisi volens )'* RdJ 1821»

c, Odloki cerkv. avtoritete* Tr ident. s, VI. c. 6: ufi-
dem ex auditu concipientes libere moventur ad Deum". Z vero samo
sa približujejo Rogu* Vera sama je torej svobodno dejanje. DB.

Vatic. III. c. 3: Vera je zveličavno dejanje, s kator im
človek Bogu izkaže svobodno, prostovoljno pokorščino. Kan. 5. de
fide: Si tjiis aixerit assensum fidei christianae non esse liberum,
sed argumentis humanis necessario produci, .»Si Kot heretična zmo¬
ta je torej obsojeno mnenje, da bi bila vera nujen logičen sklep.

d. Umska razlaga r.ožnoa ti. d a je dej ^er^ svoboden, tudi
Če imam uevidentia credibilitatis*".

voija more udi
> 1 - -

Dej vere je svob oden nau oad exercitium'
niti pozoinost drugam, stran od predmeta, ki ga je treba verovati.
Svoboden je pa tudi ,.q uoad  s yeoif.i cationem". Morem dvomiti namesto
trdno verovati. Notranji razjog te svobodnosti razlaga več mnenj.

a. Tomisti. Ker nimam notranje razv idno sti razodeto re s-
niče, formalni predmet ali nagib je pričevanje, ki mi je ne da.

cjč-  „ —-—. • '

Um določuje z nujnostjo le notranja razvidnost in se ta ne vselej v
Predmet vere so skrivnosti, ki so bistveno nerazvidne. Podobno Bii-
lot, Bainvel, Pesch. *

b. lugo, Prenzeltn: Dejstvo razodetja vsaj za vse ni no-

d.) ^u*****^’ /M*^*-* /*** f'M<

^^Čc-H &£-i\ /2-1^4 */0Č-+ t

z' 1 -' -«s ^-**-tX istšbf,

Hm-

S&-*.  /t-—' &t* ‘t* >-t* +*

&,  ■t*t*^* /^  —^-V ^c, • ^

tj &s<tC%/U  »l^y 'p

i

97

•branje razvidno, dasi izvestno. apostolom je bilo pa razvidno, ža¬
bo so oni sicer verovali, a nujno' ?i smatrajo za notio vero tudi
način spoznanja avtoritete in dejstva razodetja.

c. P. RousselOt: človek hoče svoj smoter doseči ir se
svobodno naravna k Bogu. Iz te usmeritve izvira možnost, da pravil -
no sodi o verskih stvareh -in razlaga pravilno čudeže kot nadnara v*
ne dokaze božjega razodet ja.-Tako svobodno veruje, ker svobodno iz¬
voli, da s.,e pokori Bogu, veruje rationaliterip ker pod .vplivom bož-
'je'ga'razsvetljenja vidi-, da je Bog razodel.

1  *" ' •  M i V  \ , r

■-3. Vpliv vol je v celotnem procesu vere.

Vpliv svobodne voljo je potreben;
a. v pripravi na dej verovanja;

• b. v verovanju (actus formalis),

c. za ohranitev vere .(pperse.vprantia in fide/,.

Gl. xany_. n. 278,

4. Vera kot priznanje razodetih resnic je dejanje uma

(elicitur proprie ?.b intellectu),

I, a. Btatus gu^est . B istvo_ ver e ie 'pri z nanje razodeteg a
nauka radi božje avtoritete.  Um mor p. spoznati, da je n eki nc.uk od
Boga iz pričan in za janden  kot resničen (dejstvo razodetja), o tora
zazna dejstvo pričevanja o tem nauku, obenem tudi že ima neke pre d¬
stave, pojme o vsebini nauka, o predmetu;, ki ga Bog razodene. Vse
to more in mora um imeti (vsaj natura pnus) pred fo rmalnim delen:

vere. Vera. je sodba in  sicer kot pritrditev nauku, kot priznanje,

da je to resnica. Razodet je nauk: Bog je eden po naravi in trojen
v osebah. K praeanbula fidei spada, da spoznagi, uvem", da je Bog to
povedal. Dalje imam tudi >ojre: trojen, eden, narava, oseba, in
skušam ali vsaj morem iz razodetja nekoliko določiti njihov pomen.

A to umsko zaznavanje, ra z,slabi jan .i e ni vera sama  (fides formalis ),
je pred njo ali pa se izpopolnjuje tudi po njej (intellectus se-
cuens fidem). Vera v formalnem pomenu je priznanje, pristanek, pri¬
trditev; Bog je eden po naravi in trojen v osebah.

Ne zadostuje torej po katoliškem nauku re<či, da pri ve¬
rovanju na kakršnikoli način s od elnjfl.,fcudi....um., da so spoznanja po-

tr ebn a ali da verovanje po predmetni strani skušamo izraziti tudi
pojmovno, tolmačiti, razložiti umsko. Dej vero vanja  je v pritrditvi

razodeti resnici. B odb e. . oritr Alt ve izvr šu i e u m. U m prisvoji razo-

deto resnico in v tem oziru je vera spoznanje (Sognitio). Bistveno,
neposredno torej verovanje ni zgolj in prvenstveno akt volje (vo¬
luntarizem) ali pa neki religiozni čut, samo neka težil ja k Bogu ali
božjim realnostim.

Vera je po svojem formalnem bistvu racionalni, ne iraci¬
onalni dej (doživljaj)* Je t-rej  ne samo H rat x ona bil e obseg.uinffl 1 ',
(pred umom opravičeno, pametno) ampak tudi rationis, intellectus
obsecjuium.

^ / 3 , ,1 : p*.  >*■*- -Js+J**

}*u* lf  il *~'  V

-v^^jL,^ OC «i Jtn*-u* sr *-«' •**-» .... *« S*-***  /*°“ ^ . v

<^-<1  Atv » ^ /v<^ ^v>t*-*v^<t W4 / /*' 1  S^—*-  / * ‘ ^ /Ll * '-^*rC ,

$:  z*x_y jk -.• ž ^ 6  ;

ž 3 /^.£ 2 T^j.  vwu-^^' ^ «'-•*  **■•*/*

^W»~» ' /^A-* ' •'“‘^ W ^*/

4 ^*,’

S^ 1+./^ ^
*Ct ^vt*»« /  1 )" *^ ^ H /*"“*

f  r ^ * / ^ ^  Av-^KU^C <; >W-» JC*~~yrM.  '4^W

/ ~V? t 1 J  ' C~‘k~~ A _£ ^ č*.  -»»■ ■

>- V

V. »V



^ —— /

_l T 1  “ ' J r <b>^

. ^ kZ^L.- Jl~<

‘ m *->  /uvu ^^isC-L^\ši JOt\

.__ K £->'\' i t*s>


lttts^~— U. -p*. t-r^‘p^šU" ~—e. ,

/a-4- T t- /Co~\~*->'

^ i— j ... ero


t^ASLr

96

b. Teološka kvalifikacija d auka: fidei pr ox imuni.


II. a, Nauk sv. pisma. Zveličavna vera se ozrla 'uje 1. s
umskimi dejanji, 2. kot dejanje uma, 3. se primerja z intuicijo kot
končnim smotrom in 4. predmet verovanja so resnice, ki jih izpriču¬
je Bog.

1. »Besede večnega življenja imaš in mi verujemo invemo,
da si ti Kristus Sin božji". (Tera v besede Kristusove! v>  evharistij
ji). Vera je »prepričanje o stvareh, ki se ne vidijo" (Hebr 11,1),
»po veri spoznavamo, da je bil svet urejen z božjo besedo (fido ir-
telligimus aptata esse saecula verbo Dei )" - Hebr 11,3*

2. »Da podvržejno vsak razum pokoršči ni do Kristusa" (in
captivitatem redigentes oranem intellectum in obsequium Christi) -
2 Kor 10,5.

•3. 1 Kor 1-3,12: Primerja vero in intuicijo, končni smoter;
oboje je spoznanje Boga, sedanje po veri nepopolno, delno, posred¬
no, prihodnje popolno, celotno, neposredno. Gl.Jan 17,8.21-23: Tera
je iste vrste dejanje kakor večno življenje.

4. »Zakaj kdor hoče priti k Bogu, mora verovati, da je
in da je tistim, ki ga iščejo, plačnik" - Hebr 11,6 j  Gl.tudi Jan
3,10-12. Kristus pričuje, govori o pozemeljskih in nebeških stva¬
reh - skrivnostih. Te je treba sprejeti, verovati. 1 Jan 1,5; 5,1
sl.: »Kdo pa premaga svet, če ne tisti,, ki veruje,  da je Jezus Sin
božji" (v.5). Prim. definicijo vere, teze o motivu vere in materi-

ulnem predmetu. fvf*<nc!&(r, s  t . ...

b. Tradicija, Vera/je »anione liberae rationalis assensio"
scvre jtov&LOzr  . Klemen Aleks., Stromata, RdJ 421.

Sv. Ciril Jeruz. Catecheses. Vera je po imenu ena, a deii
se v dve vrsti.

Ena vrsta je dogmatična vera ( t V Uc/oj Z^j
Z 6 cfo^^saZikLOV ) }  ki vključuje pritrditev duha (asseusio

c Kos x cc $ £ C c  j ) in je duši koristen za večno življenje po
Gospodovih besedah: pui nudit verba rnea et credit ei qui misiu ve,
habet vitam aeternam. - Druga vrsta vera je karizmatičnega značaja
(gratia guaedam a Christo donata - dar sv* Duha, vera čudežev),
predpostavlja dogmatično, a jo presega* ker je »rerum humanas vires
excedentium effectrix". RdJ 820. - Vera je »oko, ki na, o vest raz¬
svetljuje in umnost daje" (intelligentiam pariens). Cat. 5,7; PG
35,514.

Sv. nvguštm* Lp. 120: Credere rJon possemus nisi ratj-on..-
les aninas haberemus. RdJ 1429. De pred* sanct. : Credere nihil ali-
ud est guam c .um assensione cogitare. RdJ 1980.

Cogitat omnis gui credit, et credendo cogitat et cogitan-
do credit. 3)e pred. sanct. n.5.

Jasno zasta vi ja y prasan4 e ^y,. Tojgui  v II-II. g. 4, &. &:

Utrum fidessit in inttllectu sicut in subiecto. Govori o veri kot

.velja pa toro j isto za vero kot čile  j.

Dej vere izhaja iz dveh počel: uma in  v olje . Da

D c C’e j



•>

99

popoln (zaslužen), mora biti v obeh počelih neka dispozicij.:, ha-
bitus. Pa bo dej popoln, mora tudi v volji biti nhabitus" (caritu-
tis). Vendar pa j.e y„.exA  neposredno de j uma, ker je predmet tega
d e ja resnica ( verum). ki pa pripada  umu (proprie pertmet ač int^lm
lectum). In zato je krepost vere, ki je svojsko počelo tega de ja,
v umu kot subjektu.

c. Odloki c er. ky., ay.torJ.tete. Vitic. uči, da sta dve vi-

y ^  J /v**-«- f p*  . /A4«V. <U-rS? 'Cm%

sti spoznanja (duplex ordo cognitionis ). Razlikujeta se po počelu
in predmetu. Po počelu: naturalis rat io - iides : po predmetu: na¬
ravne resnice - raiLO.iete sjgiaafl&tij.. DB 1V95.

Vera je torej spoznanje in zato jo neposredno in svojsko
izvrši razum.

Popolnoma jasno pa je tu nauk izrecen v nprotkrnodernistič-
ni prisegi 1 '/. Certissime teneo* sc sinsere profiteor, fidem n on es-
se caecum sensum  religionis e latebris siibconsc lentia e erumpentera,
sub pressione cordis et inf lexionls voluntatis  moraliter inforraa-
toe, sed verum assensum intelledtus veritati extrinsecus  acceptae
ex auditu, quo nempe quae a Deo personali, Creatore aa Domino se¬
stro dieta, testatt et revel ata sunt, vera esse credimus proptor
auetoritatem I)ei summe veracis. DB 2145.

S tem ni torej določeno; da vera ni tudi dej volje (pod
vplivom), ampak a. izključeno je le samo iracionalno?'volunturisti¬
čno pojmovanje; b. določeno, da dej vere neposredno izhaja iz.umu,
je torej spoznanje.

Opomba. 1. Ver a  je sgprepem, priznanje razodete resnice.
Razoa&te resnice so n 0 draz" božjega spoznanja, seveda analoge..'.

Tako nagi ta sprejem, priznanje naravnost daje spoznanje, in sicer
(radi nagiba) investno spoznanje Boga, nveratas prima".

2. Iz tega, kar smo razpravljali o subjektivnih počelih
vere, sledi, da je verovanje dejanje vsega človeka po njegovih du¬
hovnih zmožnostih, umu in volji in to v pripravi in pa akt sagi. k
druge strani pa je dar božji, kliče k veri, spremlja z milostjo
pripravo, osvetljuje um, nagiba voljo, da izvršimo dejanje vere in
vztrajamo v veri ( gl, Tanq. 166, 289 ).

Pot, po kateri pridemo do dejanskega verovanja.

(Gl. Tanq. o.c. n.290 sl., str.166)

I. Dejansko je pot  različna? Vsak človek je oseba zass . indi¬
viduum. Ima različne darove, različna nagnjenja in usmerjenost uma,
volje, čuvstev, tu di različne milosti?  zunanje in notranje.

Razlikovati moramo pri teh potih tudi med onimi, ki so že kot
otroci pri sv. krstu prejeli krepost vere, in onimi,ki se kot od¬
rasli šele pripravljajo na opravičenje. Pri prvih gre za to, kako
se krepost vere prične udejstvovati, pri drugih je dejanje vere
priprava za opraviČei.je in torej tudi za krepost verovanja. Pri pr¬
vih pomeni torej ta pot pravzaprav samo overovijenje t ega, kar i-
majo in razkritje vzrokov ter razlogov, ki na njih sloni ali je *
od njih odvisna njihova vera. Pri drugih pa prehod in pot iz sta¬
nja nevernega ali samo naravno spoznanje Boga posedujočega do nad-

y, ir«

h

^ ^ f 4 *'  / U ' / vw-' /vv*^ 'sit^OL "S^fc ^

A ' u - J^v*.'.|i S vuvA^ 11  L r -tl4&i V J  V *i <

^C " 1 — , ' , 'v^“'S'^.'i r^*

/ *

'ft-*-* iw,-v i 7"* /'-'c < £vy — -^ft-v irt.

. __j  i. , *~. >■ /T, A y./ - ,

7

1\Ai* - r 'i--l~*  | A. j**ftyX*Ar***yt ^-'Ci^-^A  » ^ M. -4*%» j ..

!/i \ Q y~+*  ^ /^J\s&-u*A~a /^ Us&-~} 4-^/Ci

'(l*y</L^s +tU-». APisi.iAGA~ • j***” /**■  ' wvt -'

(•dtn^  Ti' 'fr / i

/-«•!.

•i Zu*' Z 1 —^ /L*%/%***Ar
q * Im*

-v^t

^asr.

Cvvv'*-^« *| !

^ z y t hqr^

<■? 1' 9tXl j>^3^ /L^ClAT^-0 tisEjj*Z: fa/Cn’  *^®-- 'U«-^-t-w->

■7 2,; j<JUM, SjA Js*- . fuu-vžto-v-. tu^ s&sv*^  O* i >" s ' ^-•'-a.

olmJ&a*.  rz-ti /^ yt*~ a-c -^

1  /

/t* frU^u-i

100

A.*<£■“**


naravnega dejanskega verovanja. Vprašanje pri prvem je, koliko
nlumen fidei" ali virtus fidei podpira in vodi to pot.

V splošnem moremo le razlikovati'tri poti:

I. Znanstveni (logični proces); #-*■  w  ;

2i  Avtoritativni. p,

3* čudežni. (Gl. Tanq.)

II. Tudi metoda spraacbračanja ali pa utrjevanja v veri mora

biti individualna^ osebna. Psihologija! Ih ker je vera nadnaravna,
je treba tudi molitve. /

Vprašanje o končni analizi verovanja.

(De ul tima fidei resolutione)

Lit.: Tanq.,o.c. str. 170 sl.; Straub, De analjrsi fidei. 0e~
niponte 1922; Adam, Glaube und Glaubenswissenschaft in Katholizis-
mus.

Analiza verovanja je vlogica assensus in causas suas internas
et externas resolutio", je torej določitev ali opredelba notranjih
in zunanjih Činiteljev verovanja.

Causa materialis: priznanje razodetih resnic/samo po sebi.

Causa formalis interna: isti akt, v kolikor določen po naucfo
ritas Dei revelantis".

Causa finalis: Visio beatifica veritatis čredi ta

Causa efficiens: um, volja, milost. (Straub, str. 1«)

Vprašanje pa je o ob j e ktiUmem formalnem predmetu. Teologi pri¬
znajo, da je nauctoritas Dei revelantis", kakor je tudi nauk Cerlrve.

»Cruz theologorum” pa je, pokazati, na kakšen način je avto¬
riteta božja ko nčni nagib  vere* če namreč vprašam po notranjem ob¬
jektivnem razlogu: zakaj veruješ; ti bo vernik odgovoril: zato,
ker je Bog, ki je razodel (ali ker je razodel), neskončna modrost
in resnica (scientia et veracitas).

Avtoriteto božjo pa moram tudi spoznati in priznati. Kako to.

Z  naravnim spoznanjem . Ali nš temelji torej moj pristanek nazadnje
na teh človeških spoznavah, filozofskih in historičnih  dokazih. Ka¬
ko torej razložim ob.iektlvn o nadnaravnost in izvestnost  nad to člo¬
veško dokazovanje?

Razlaga teologov (gl. razpravo o motivu vere, motivih verovno-
sti, izvestnosti ): . .. lU ;,o

1. Suarez: V aktu vere veru.iem avtoriteto božjo in dejstvo ve -
rovanja. Vsak akt verovanja je torej virtualno trojen. Verujem sv.
Trojico. V tem aktu verujem, cla je Bog neskončno resničen, da je
razodel to resnico, in verujem sv. Trojico - torej avtoriteto, dej¬
stvo razodetja m predmet.

» .

2. De lugo: Avtoriteto bo£jo in dejstvo razodetja v aktu vero-
vanja neposr e dno  s poz n am in priznam.  Razum po milosti dopolnjen, 'co*-
rej je nadnaravno verovanje.

14

3. Billot, Pesch, Bainvel etc.: Vseeno je, kako spoznani avto¬
riteto božjo, ni spoznanje motiv, ampak avtoriteta, in zA ja že sa-


p:

* **frx , %/i/iSt*



tCc  /3-*^ j 4  j /* f~ r y 4 ‘-^\
t*rv\/h&ČLp/i &  Č-C

l* sv*tJL./lAČZ*'*-

-v-t^uo -tkPt*. •& / ~'^ C  . - /

'^Lj'u*~,  J^^U, y /&U *4 ■l^e^ sy( e^ i

_  __ ^

(Lt-VLUSIVVIUsfiu*.  / A

Ci^sJLo^i&k tsi-  ’*■ / V7s*jsi sTs-t^U.  -lA '^< A**-^

101

ma po sebi nadnaravni vir vere* Sodba verovnosti je le pogoj.

4. . Tomis ti: Razliku je jo med avtoriteto Boga kot začetnika na -

rave in avtoriteto Boga kot začetnika nadnaravnega reda * Nagib nad
3  -• jj, . a

naravne vere je avtoriteta Boga kot začetnika nadnaravnega reda.

In to v aktu «ere verujem. Verjetni sto zadnji dve razlagi.

Svojstva verovanja.

Vera je svobodno dejanje. Ta lastnost sledi že iz resnice, da
je verovanje učinek volje.

Vera je nadnaravno dejanje: iz resnice, da je potrebna milost
(subjektivna nadnaravnost ) in da je nagib avtoriteta božja (objek¬
tivna nadnaravnost ).

Posebej še govorimo o izvestnosti in temnosti verovanja.

Izvestnost verovanja.

Lit.: Tanq_., o. c. str. 174  sl.; Bilkot, De virt. inf. str. 328
sl.; Dthc. Vl/l, 206, 387 sl., S.Th. II-II. q..4, a.8.

Status guaest.  * - Tsr in n jflgov po;-en. Izvestnost je popol¬
nost spoznanja. Zot taka v sebuje dva  z na ka: trdnost in nezmotnust
(firmitas et infallibilitas). T rdnost . neomnjnost, pomeni lestnot,
ki jo ima moja sodba, da se razlikuje od dvoma,  kjer splošne sodbe
ne izrečem, in mnenja , pri katerem je pomešana z dvomom in strahom.
Trdnost je izvestnost, kolikor motrimo verovanje (ali sploh sodbe)
bolj s strani človpkovega duha  (ex parte hominis credentis, subiecti;
determinatio intellectus ad unum - S.Th.II-II. q.«4, a.8; In iV.Sent.
l.III. dist.23, q.3, a .2). Ker izključuje dvom, se imenuje tudi
»certitudo indubilitatis”. - Nezmotnost  pa je lastnost spoznanja, ki
izvira iz zveze  moj e ga spoznanja z objektivno resnico  (ex par to ac-
tus credendi). Po tem znaku je izvestnost nonolhost spoznan:^ , saj
to ni popolno, ako je pristanek, osvojitejv. _zmo_te_, tem ©anj je po¬
polno, čin bolj trdno se oprijemam zmot«, Prava izvestnost je torej

ne samo ii&eterminatio ad unum", da se pač za nekaj odločim, ampak
£ r ~j 9

tui nad verum". Prava izvestnostmora odstraniti ne samo stran  pred
zmoto, ampak tudi nevarnost . (Noj, ki vtakne glavo v pesek, prežene
morebiti svoj strah, ne pa nevarnosti. Dthc. 206. Človek, ki »od
veselja do veselja leta", prežene morebiti za nek$j časa strah pred
večnost jo t  ne pa nevarnosti pogubljenja. ) Ta nezmotnost pomeni to¬
rej izključitev nevarnosti zmote, ne samo dejanske resničnosti (in-
errantia), izvira torej iz počel, ki to dejanje določajo (n.pr. na¬
gib ).

Izvestnost in razvidnost (evideutia ). Razvidnost je neha jas-

■ ' - ' 5 MM . ... v . ■

nost ( claritas) fo rmal nega predmet a, ki na nizvestnost vpliva. Po¬
polna razvidnost ali nepopolna. Nezmotnost pa je bolj varnost, go¬
tovost, da je ta predmet v zvezi z resnico.

2. Vera mora biti trdna, izveš trta.

,36:

Gotovo

'S

torej

4  . V I

vedi vsa
Po-v o%A-

c  f 1  * **

Izraelove, hiša

a. Sv. pismo, hpd



//***

t/ 0 * '*^?*~*^

• spi vp^^isc pc*. 1*' ‘*-ps*+»

-^y t im ^\u~ *cA  • /*.

\iy, H. pč  -> iU*u,ytsis*+ *LJt"

]w>b*i*  -v-w- ^  <* ^>t— li-i «^t,‘

y^»* / X< t ^> *-* 6 ^y*^ &c<'

fi/Co

■*—*--l

j>Lx


tj i s ^uJ- uu  V A> tyUs*s^

zj {(M) hs-*Xo -^i  4'U'č' (f^-^js-


102


da ga je Bog postavil za Gospoda in Maziljenca - tega Jezusa, ki
ste ga vi križali, ipd 3,33: Če veruješ z vsem srcem, se sme zgo¬
diti (da te krstim).

Hebr 11,1 sl.: Vera je prepričanje ...

Rimi j 4,18-24: Abraham nam je vzor vere, ni bil slaboten, bil
je močen v veri.

Razlog, da je treba trdno verovati, je v nagibu verovanj.-.

1 Jan 5,9: Testimdnium nei roaiua est .

b. Cerkveni očetje ostro ločijo verovanje od mnenja.

Klemen Aleks.: Mnenje nasproti veri - posnemajo kakor priliz¬
njenec posnema prijatelja, kakor volk psa.

Sv. Av guštin: V veri ne zadostuje »morebiti 11  (De Trin Vil. c.v)

Pro ti,. Abel ardu, ki se je hotel zadovoljiti z ozirom na vero z
mnenjem (sestimati o ). je ostro nastopil sv. Bernard. »Non est zides
aestimatio, sed certituddi" . Pusti to » aestimatio" akademikom,  ki
smatrajo za svoj .poklic dvomiti o vsem in nič ne vedeti') (Dihe, 69 j.

c. Cerkveni, oni n ki , veroizpovedi: Pircu ter čredo, firme, iide
čredo, plenum revelanti I>eo ... obsequium (gl..DB 343,428,994).

d. Notranji razlog. Trdnost vere seveda ne izključuje prcisko-
vanja temeljev ali tež koč. - Tudi ni njen razlo g ; al i vzrok strah in
beg pred dvomom na splošno. Saj dvom in nagnjenje k dvomu ni vedno
bolezen. More biti večkrat upravičen. »C’est une partie de bien
juger que de douter ouand il faut” (Bossuet, Conaissance de Dieu ev
de soi m|me l,lb - Pthc. 89). Viljem iz Auxerrois, ki je posebne
poudarjal trdnost vere, je tudi napravil slavosp,0ev na dvom, kadar
človek ne more priti do resnice, da se izogne vsaj zmoti. dev 3 da po
lahko tudi do bolestnega pretirava«ja!

Razlog trdnosti vere: a. nagib ver; . b. ui  ta mora biti spoz-

znan v zvezi z materialnim ‘predmetom. Vera, ki omahuje, ne more iz¬
polniti svoje providencialne zveličavne naloge: zbuditi druga zve¬

ličavna dejanja, upanja, strahu, ljubezni, kesanja. Vsaj Bog in
Cerkev zahtevata od nas trdne vere, ne zadostuje neki »morda" (priv.*
Pascalov argument A 'pari, Peneees, art .II. Ed. Garnjler str. 69 si.,

3

c. Tudi vo? ja in milost vplivata na trdnost vere, moreta jo
napraviti Večjo., kakor pa je moč dokazov verovnosti.

Opombe: 1. Btrah, formi do ,ki .ga t r in o s f xz /21 j ču j e ( ni nagon¬
ski streh, samo čuvstvo, vsaj ne bistveno, primarno, ampak neka soi-
b a, da j e n e v a r n o s t zmo t e, utemeljena »zavest" te nevarnosti .

2. Trdnost vere ( d e .j a n j a ) n 1 z dr u ž . 1 j j  va z nobenim strahom , no¬

benim dvomom, tudi neprostovoljnim ne. Kore pa seveda slediti de¬
janju vere in se zdi; da je istočasen. Verniki imajo pogosto zj.  dvom
neke ideje (nevarnosti, zmote) morebiti na podlagi nekih podob v
fantaziji, ki jih naravni vzrok ali hudič vzbudi. A to niso sodbe,
da je morebiti zmota, kar verujeip, - Tudi more ko eksistira ti z ak¬
tom verovanja neko neugocljj, nemir, ki. odtod, da nas um v v e*

ri nima intuicije, popolne. evidence. Ni proti zveličavnemu verovanju,
dvom v fides miraculorum, ker je dvom, ali se bo čudežni dogod.k
res izvršil (Dthc, 9V.-98).

3. Vera je bolj. gzvestua kakor znanost (sciantia). Ne trdimo,
da je bol j razvid na.  Mmca k bo j izvestna, ni torej bolj jasna svet-



rv^rri ' • ri '' i ■

m  /. ■ ; : r

•;i - -

, "}■


103

la, ampak bolj trdna. Popolna evidenca ni bistven pogoj izvestnosti*
primerjamo med seboj dej verovanja in dej znanstvenega spoznanja ce¬
li priznanja, sodbe, ki je evidentna. Ne zmoten je ta akt znanosti ,
nezmoten akt  vero van ja. Akt verovanja ima kot motiv b ožje pripeva"-,
nje in nadnaravni subjektivni princip  (krepost ali dejansko milost),
Ta je večja kot ustvarjeni motivi.

Tudi če jih primerjamo z ozirom na subjektivno trdnost (xir~
mitas adhaesionis), moremo trditi, da je akt verovanja trdnejši ka*-
kor akt znanja. Dvom je^ sicer pri obeh izključena A v pogledu pozi¬
tivne trdnosti. Oen imvis je  eno re snico vere , kakor pa znanosti, pri¬
pravljen preje to pustiti kakor pa ono. Bolj se oklepam resnice ve¬
re, kakor ga znanosti. Tudi je po mil os t i ut rj eno tat dejanje . Za ve¬
ro jih je že mnogo umrlo, za znanstveno resnico ne.

Sv. Tomaž o nezmotnosti vere: 8. Th. 2-2.  q..l, a.3:

V  tretjem členu odgovarja sv.Tomaž na vprašanje, Če mo re hiti
v veri znuita. To vprašanje moremo določneje razdeliti v dve vpraša¬
nji:

1. Ali more biti med razodetimi nauki, zmota , ki bi jo Bog raz¬
odel, jo kot resnico označil in zanjo jamčil. Tako pridemo nazaj na
svojstvo božje vednosti in resnicoljubnosti.

2. Ali more kdo z božjo vero •priznavati  nekaj., kar je zmota.

To vprašanje je praktično v slučaju, ki ni redek, da v naši neved¬
nosti marsikdaj smatramo, da nek nauk spada med razodete, pa ne spa¬
da. Ali je ta akt božja vera ali ne?

Sv. Tomaž v tem členu odgovarja samo na prvo vprašanje. Vero
vzame kot krepost in kot akt. Nemogoče je. da bi se med predmeti ve¬
re nahajala zmota. Dokazuje pa to iz resnice, da je formalni pred¬
met vere veritas prima. Le od Boga razodet nauk spada med predmete
božje vere in zato ga verujemo, ker Bog jamči zanj ( inq.ua n tun stat
sub veritate prima ).

Dokaz: Predmet (formalni) vere je t ,veritas prime". »Veritas
prima” pa izključuje vsako zmoto. Torej predmet vere zmote ne more
biti. - Min.: Noben predmet ne more biti svojski neki spoznavni
zmožnosti habitu ali setu razen po formalnem predmetu. Znanstveno
vem (scire) le to, kar in kolikor sem dokazal (medio demonstr<.rčio¬
ni s ).

3. Predmet vere je, da je Kristus pod podobami kruha i.j vir..:,
ki so posvečene, pričujoč. Kaj verujemo in je razodeto? Da jo Kris
stus navzoč, kadarkoli je bilo pravilno posvečeno. To pravila, po¬
svečenje je >rigo.dno dejstvo, odvisno od človena. Ni pa razodeto za
vsak slučaj, da se je to pravilno izvršilo. Zato ni razodeto, da je
vprav pod temi podobami navzoč. Imamo moralno izvestnost o tem in
zato je nespametno, da bi dvomili o tern dejstvu. »Fides credentis
non ref er tur a d ha s species panis vel illas, sed ad hoc quc>č v e run;
corpus Ohristi sit sub speciebus panis sensibilis, quanao recilu-
erit consecratun. Linde si non sit reci e consecratum, fidei n on sub-y
erit propter hoc faloumlad 4 Um ). 7 tej hipotezi je torej le
faeti", ne »error doctrinae".

»on or

104

Temnost verovanja.

(De obscuritate fidei )

Lit.: Tanči., o. c. str, 177 sl.; Bil lot, De virt. inf. 313
(■b-18 ); Dthc . 71/1, 435-450.

1. Status guaest .: 1, Vera je priznanje razodetih resnic radi
avtoritete božje, ki jih priča* To pri znanje  je formalno de j ura.

Ge torej govorimo o tečnosti verovanja , pomeni, da je to spoznanje
vere temno, da nimamo razvidnosti tega,  kar verujemo.

2. Dorm alni  objekt vere je avtoriteta božja* avtoriteta nam
zagotavlja, da je sv. Trojica itd., a nam ne da notranje razvidno -
sti stvari, sv. Trojice.

3. Materialni pred met so prvenstveno skrivnosti . Tudi s te
strani je akt verovanja temen.

4. Teologi razlikujejo m edi/evid ent ia ,guae de a uc  tor it at e et

..

locutione attestantis habetur' 1  (Billot ) in avtoriteto samo, Nekateri
pravi ja, ca je nagib avtoriteta, razvidnost o njej samo pogoj ; dru¬
gi, da je spoznanje avtoritete tudi nagib. Ge je evidenca o avtori¬
teti samo pogoj, imamo lahko popotno evidenco o božji modrosti in
resnicoljubnosti (avtoriteta) in o dejstvu razodetja in je vendar
verovanje možno, izsiljeno. - Pa tudi, če evidenca soodločuje,
nam vendar notranje resnice skrivnosti ne odkrije in zato ostane
akt verovanja (tudi če bi bil nekako nujen) vendar temen, ker ne ve¬
rujem samo dogme kot stavka, ampak obenem realnost, ki jo pomeni.

II. Verovanje je temno spoznanje, a.  Sv. pismo. Hebr 11,1:
Argumentum non apparentium. Torej predmet, ki ga ne bidirno, ki nar'
ni sam po' sebi prisoten^Jan 20,29: Blagor njim, ki niso v ideli  in
so verovali. V nasprotju sta torej gledanje in verovanje, a ne v tem
pogledu, da je prvo spoznanje in drugo ne, ampak glede popo nesti
spoznanja je bistvena razlika. - Vcasi se tudi verovanje imenuj s
gledanje (videre). 1 Zor 13,12; Vendar pa vedno z doičili , ki g- lo-
čijo od gledanja v pravem strogem polenu (videmus in aenigmate, in
speculo,..). Videre pomeni cognosoere.

b. Cerkveni učitelji posebno. ob razlagi. Hebr 11,1; t ,maiimum
stipendium fidei est sperare quae nescias (Bazilij, RdJ 869). Vos
autem, si ea vultis videre, non estis amplius fideles (Janez Zri z.

RAJ 1223). - Est autem tfid es credere quod nondum vides; cuius iic.si
roerces est videre quod credis (Avguštin, RdJ 1498). Prim. zgoraj o
motivu verovanja.

c. Odloki cer kvene .avtoritete. Ta lastnost ni bila nikoli iz¬
recno opredeljena kot razodet nauk. Ni zato dogma v najožjem pome¬
nu. PaČ pa je katoliška resnica, ki je zadostno obsežena v drugih

reshicah.

Vera je nezdružl j i va s popolno intuicijo  Boga, clara visio
(DB 69.530). Vera ni cocinitio intrinseca  (DB 1789 ); so skrivnosti,
ki vedno ostane jOitCjuadaro guasi caligine ob vol ut a” (Tatic, Lr IB 1VC6 i.

I


105

Opomba. 7 veri je ne ka temnos t. ki je v vedenju (scientiu) ,
pnonosti  ni. Radi nepopolnosti našega spoznanja je tudi v naši zna¬
nosti o Bogu neka temnost. Maši oo.imi so analogni . Podobe iz snov¬
nega sveta, V tem pogledu je ista temnost tudi v verovanju, n varo¬
vanje ima še neko svojo temnost, ki je v znanju ni; Izražena je v
definiciji verovanja, pri znanju ne. Je bistvena veri. Jasnost, e-
videnca gledanja v nebesih izključi verovanje. Sholastiki so pri¬
merjali ned seboj verovanja in znanje pod vidikom razvidnosti, jas¬
nosti. Zato so v tem pogledu stavili vero pod vedo in nad mnenje*

Ta temnost izvira iz pomanjkanja razvidnosti bistveno razli-

kuje verovanje od znanja (Dthc. l.c.).

III. Sistemi teolog o v za razlago načina in virov temooati v.-;rc .

1. Masiranje o popolnoma te-ni, o slepi...v.ari, Zdi se, c' a jo
tako vero zagovarjal Vil,iera iz Auvergne.  ki ne mara vpoštsvati v
verovanju niti nveracitas divina". Tudi fideisti, ki zameta jo vsam
dokaz verovnosti in nagiba vere.

Kritika. Tako pojmovanje in razlaga temnosti vere se ne c.a
vzdržati. Če je vera te-na, se to ne pra vi, da je slepa, Vera je dej
uma, ina int elektualni na gib , potreben ja dokaz za pričevanje božj
(dejstvo razodetja). Sv. Pavel: Videmus in a enigma te (1 Kor 13,22).
Imenuje se umevanje, vedenje (eomprehendere, scire - Ef 3,11-19 ).

Kot spoznanje se imenuje v širšem pomenu znanje in gledanje (S.Th.,

De ver. q_.14, a.2). N i m  mo t us animi caecus" - DB 1791.

2. Drugi razlagajo tečnost vere odtod, ker ni formalni objekt*
ali motiv razviden (ex  in.e.videntia obiecti formalis quo ). Manjka t -
rej evidentia attestantis. Tako mislita Banez, Lugo eto.,da v vero¬
vanju ni i,zunanje razvidnosti" in ne more biti. Ta bi se ne dčla
■združiti s temnost jo in svobodnostje vere.

Kritika. Zmotno je, zanikati sploh vsak slučaj popoln e razvid¬
nosti o dejstvu razodetja in avtoriteti (evidentia attestantis). ca
je taka popolna razvidnost, je s tem le popolnejše približana avto¬
riteta, ki je pravi nagib (Billot, o.c. p.318) in tem bolj jasna
dolžnost verovanja, Res je možno delno vsaj razložiti temnost vere
iz nerazviunosti formalnega objekta, čeprav so izjeme. i l 3cieatia , ‘
na sološno ima za kriterij resnice in nagib izvestnosti pupoino
(notranjo) razvidnost; vera ca po formalnem objektu in nagibu varov-
nosti, ki ga aplicirajo, moralno in nepopolno razvidnost (posebno
v relativni izvestnosti). Vendar pa ne smemo iskati vira za temnost
verovanja samo v tej razvidnosti motiva. Dokumenti razodetja govori¬
jo o nerazvidnosti materialnega predmeta.

3. Prvenstveno je treba razlomiti temnost vere iz materialnega
predmeta. Ta predmet pa je dejansko dvojen: resnica ( enuntiab.il e,
articulus fidei, dogma) in pa stvar, ki jo s tem dosežemo, v kateri
nekaj priznamo. - Ta nozor tako razlaga: Čeprav bi po spoznanju pri¬
čevanja prišli nujno do priznanja neke resnice, ostane vendar stvar

v neki nejasnosti in temi , _ c esar ni pri nscientia". V  tej vidimo na

neki način tudi stvar, še namreč dokazujemo iz vzrokov (v katerih je
ta stvar vključena) ali iz svojskih učinkov. Vidimo v luči, ki od
stvari same izhaja. Kafekoli vemo na neki način, vidimo (d.Th. 2-2.

106

g .1, a.5). Do kaz no pričeva nja pa, ki je svojstveno za ulove o ko in
božjo vero, pa nore pač ua-otoviti trditev, stavek. ( enuntiaoiJ o )
včasih celo neovržno, nujno in po tem stavku da spoznati stvar,  a je
n e na p r a vi vidne. Pričevanje kot tako ni vzrok niti ne učinek utva¬
ri, o kateri priča. »Dieu luimeme en tant qu’il nous atteste o. e s rt
alites qui sont hors de lui ou en lui, n'en est pas la cuase" (Dthc.
440). Pričevanje torej ni »sign ura natursle" te stvari . Real,, c . t spo¬
znano samo po znakih govorico in pogojno, da priča ne govori roti
svoji misli in da j« dobro puučeha. In Če je tudi to razvidne, nam
še ni stvar vidna. To je bistvena razlika med »scientia" in jb.de s 1 '.
Če vidimo urico. ne vidimo zato že stvari . Zato božje vere vedno
ne simbolizirajmo z izrazom u vid er e” , ampak s uTangere , appreh enč ero ,
tenere" (v veroizpovedih, cerkvenih zborih, n.pr, DB 465.1000.1795 )
31. Scheeben, Dogmatik I. k 38.

0 tej teoriji gl. 3.Ih. 2-2. g.4, a.l, ad 5 um ; De ver it. ...14
a. 5, ad 4 Urn ; In IV. 3ent, 3,dist.24, q.l, a, 2, sol. 2, ad 4 um .

Mnogo teologov temnost vere tako razlaga. Tomisti: Caietan,
Silvester Perr., Salmanticenses; Contenson, Theologia mentis st Gar¬
di s II. p.502 sl., Gardeil.

Skotisti; Mastrius, Pr.assen. - Toletus 3.J.

Gonninck : Razlika je .med stavkoma: Ta realnost, sv. Trojica
mi je razvidna v sebi in razvidno mi je, da je ta stavek »Bog je
eden v treh osebah", resničen, V prvem vidim resničnost v njej sa¬
mi, vem, kakšna je zveza med subjektom in predikatom; v drugem vem,
da je ta zveza a par te r ei, a ne vem kakšna in kako je.

Kritika tega sistema: 1, Označi dobro specifični element teč¬
nosti vere, ki ga ni v znanosti, n za zadostno razlago temnosti je
treba prevzeti še nekaj iz naslednjega sistema.

4. Razlaga temnost vere tako,.da izključi možnost istoč asne ga
gledanja.. Vsi teologi so si edini v misli, da ..verovanj e  ni. -

nje" (visio), a razlagajo to trditev različno. Vprašanje je, če mo¬
remo verovati isto, kar vidimo ali smo jasno dokazali. Gre z,: akt
verovanja in »znanja" istočasno ca istem predmetu, n.pr.: človečka
duša je neumrljiva, če imam o tem popolno znanstveno razvidnost, a-
ii morem tudi ver p vati (ali je psihološko' možno, ali dogmatično
nujno). Tomisti to zanikajo. Sklicujejo se na 3.Ih.2-2. c±.l, a.4.c.
Skotisti tudi* Teologi S J pa večinoma trdijo, da je možno.

Kritika. Samo na sebi ni zadosten, ca razloži temnost vere.
Treba je pritegniti pr ejšnjega vsaj  za slučaj »evidentia atiest an-

V jh. ^tl . (.( ■ ■  . . . . . _ , ■ , .

tis".' .a prejšnjega dopolniti iz tega: materialni objekt ne sme eioi
notranje razviden. Neposredni predmet verovanja sonenuntiabii in" a-
li kompleksni stavki. Predmet vere moremo motriti »in esse reali
extra int ellectum" in pa »in esse in t ant iona li intra intellecidiv" .
Actus credentis non terminatur ad enuntiabile, sed ad rem; no eni..
formamus enuntiabilia nisi ut per ea d,e rebus cognitionem habecous-
sicut in scientia, ita et in fide. 3.Ih. 2-2. cg.l. če torej pr e .met


107

vere vzamemo, kakor je v našem umu, torej kot stavek, sodbo, je ne¬
kako v sredi med umom in stvarjo samo v sebi. Po odnosu k stvari,
ki soglaša z njo, je resnica (verum), po odnosu k umu , t cui : .o esc
in suis intrinsecis apoarens denominatur obscurum"(Billot, u.c. 239).
Same v sebi skrivnosti niso temne, so najbolj spoznatne. oe jih mi
ne vidimo, je iz naše nepog.Irosti, omejenosti. Zato s te plati mo¬
ra biti temno, da je nožno verovanje.

podatek. Nauk sv. Tomaža: S.Th.2-2. y.l, a.4.5: Utrum obar c tur”

fitlei potest esse aliouid visum.

Po definicije sv. Pavla Hsbr 11,1 je vera prepričanje o stva¬
reh, ki se ne vidijo. Zato je vera bistveno te^na, ker je predmet
tek. Vera je pritrditev (assensus) uma. $vojne vrste pristanek uma
je z oziroj 3 „..na predmet (obiectum formale), ki ga povzroii in,,dolo¬
čuje, mogoč: 1. Predmet sam s svo.io razvidnost j o določuje akt spo¬
znanja. Na dva načina je to mosooe: predmet sam po sebi.,  (per se.ipSUn ,
neposredno določi pristanek, kakor je v osnovnih načelih (prima prim
cipia), n.pr. celota je večja od dela. Treba je imeti samo pojme
iicelota, del", ume ti smisel stavka in takoj nam ja jasen ter prista¬
nemo. Ta neposredni akt spoznanja imenuje sv. Tomaž »inteilectus'^
(umevanje). Drugače določuje predmet sam, k.ier sledi kot zakl ;,uček
(conclusio) sklepanja. To je tudi spoznan predmet radi svoje n zvid-
nosti, ta pa je sad dokazovanja (per aliud cognitum). Te predmete
in akte ali trajna razpoloženja imenuje sv. Tomaž znanost, znanstve¬
no spoznanje (seientia).

2. Razum prestane j) o d vplivom volje, ker svojski objekt, res¬
ni c a_ sama ,z zadost ilo razvidnostjo' ne določi.  -Zato je ny.ua e dam elec-
tio voluntatis" potrebna, ki bolj nagne na eno stran kakor n d drugo.
In tu je možno še v p ristanku omahovanje  (opinio) ali na je trden
pristanek (fidee). ICer je formalni predmet, t, j. vidik m razlog,
po katerem postane nek oredmet predmet, ki spada v obseg kreposti
vere ali določuje fckt vere, veritas prima, zato mora biti predmet
le trditev ali nauk vere, ki spada pod »veritas pr ima ". In tako zelo
se izključujeta »veritas prima" in zmota, kakor M ens" in »nor e as"

( kontradiktorno ) in bonitas in malum (gl. certitudo infal 1 ibili tatis
Po jasnila n« možne ugovor e. 1. Predmet upanja in ljubezni mo¬
rejo biti dobrine, ali dosega dobrine* ki ni resnična, k  formu-lni
predmet upanja in ljubezni ni resnica, ampak dobro. In to more biti
resnično ali samo navidezno, subjektivno resnično, ne objektivno.
Predmet vere pa je resnica (razodeta), vera je habitus inteilsetua-
lis, upanje in 1 juV zen pa sta kreposti v volji, »fines existimaca"
je lahko moralno dober akt.

2. pri resnicah vere, ki so časovno dol od ne, n *pr. o dogodku
včlovečen ja, je treba najprej motriti, kaj je bistvena vsebine: te r
resnice. N.pr. Abraham je veroval, da bo Kristus rojen pri,..el (Jan
8,56). A možno je bilo, c.a bi se Beseda ne volovečila. absolutno je
bilo možno, da bi se Kristus ne  rodil. .i kolikor vzamemo z božjim
sklepom in pr e videa jem, ni bilo več možno, da bi se ne rodi. (poten-
tia ordinata, seientia conseguens - infallibilis J. »lila auc a- 1  vi¬
den dicuntur, yuae per se ipsa mo v en t intellectum vel s en sum ar sui
cognitiorjem" *

Potrebna pa je seveda, kakor ugotavlja v odgovoru na ti it ji
ugovor, neka razvidnost o predmetu izven predmeta vere, ki pr je v
zvezi z njim. Predmet veie pore tudi »in generali seilicet :.ub con-
rouni ration; oredibilis". In v tem pomenu vidimo. »Kon enim crede-
ret, nisi videtet ea esse credenda vel propter evidentiara signorum
vel propter aliud hu.iusmodm" (ad 3 Ul0  ). In tako tudi pravimo, da lu-
men fidei facit vid ere ea, c-uae cr-duntur, namreč v tazvidno^-ti ce,.
znamenj.

4

M 1  A 1  *

H t£>si 44 f

nMA O  ,^,'io-vi CA LGi* '&Ua^ 4. ^L^n.-xJ^{C'pu nn.tOu&i 'JfcuA. .

& . xf ~~»■ ■"j-, &L& Ou^i/Liaasi.  fTA^ri.'t  '&&4~ j,i<'.c/ / t  #

$&t* r $ : t0l£4.i  ^Whi' : ftA4^t3{6liXi444 $bil‘&4&U444 (A,u

t^/~y

e/

vV

108

Stanovitnost vare 1 .

lit.: Dtho*pl.c. c.279. - Billot oic. 314 sl.; Pesch, Como.
theol. doga. III. 263,

.Status guaest .: Dej vere more in mora biti izvesten in trden
radi nagiba . v sveži z izvestno sodbo ve.rovnosti na razlogih verov-
nosti zgrajene, trden tudi no notranji milosti in volji . Tu razprav*
Ijamo o habitualni, L r a.jni._trdno^ti -prepričanja, gre za ohranitdv
kreposti vere in pa za trajno možnost izvrševati dej veroval, ja. Gre
pa za popolno stanovitnost vere, ki ni pretrgana po apo staziji  ali
prostovoljnem dvomu, ampak od prvega akta ali odkar smo prejeli kre¬
post vere nepretgona do konca življenja,

Tera je potrebna  za zveličanje ne samo kot enkratni akt, am¬
pak vedno, ker je vedno »initium, racix et fundamentura iustiiica'ci -
onis"in torej stanovitnosti tudi v posvečujoči milosti . Jasno pa je,
da ni potrebno neprestano obnavljati dejanja vere,

Ali je stanovitnost v veri možna za vse vernike? Težkoce more¬
jo priti z dveh strani, volje in uma (krepost vere predpostavljamo,
ta je po svoji naravi trajna m zahteva ter zagotavlja zadostnih
milosti za udejstvovanje). V volji strasti in slaba nagnjenja, na¬
puh gotovo morejo ogrožati vero.

P tu prddvsem o težkočah uma. In tu je več vprašanj. AJi je
možen miren prehod brez dvoma, od naivno vere otroka  (respektivna
izvestnost) ,k popolnoma trdnemu na splošno zadostne razloge verov-
nosti navezanemu verovanju. Ali pa jo sme prekiniti,  in dvomiti o
celi svoji religiji, dokler ne dobi .popolnoma zadostnih razlogov?
Tudi so pogoste, nenadne krize, ki zajamejo vernika. Ali sme toliko
Časa resno dvomiti,, dokler si ne ustvari znova izvestne sodbe, ali
ne prežene težkoč. uli če v resnici podvomi, ali je brez njegove
krivde, objektivno in subjektivno upravičeno. Kako soditi o tem,-če
katoličan kdaj pravi, da ga vest sili, da zapusti-svojo religijo in
katoliško Cerkev. Kako. moremo dopuščati-njim, ki so v drugi koni e si¬
ji, da dvomijo o svoji veri, katoličanu pa to upravičenost odi .vkamp-?

- Ali je pameten sklep vernika, da bo ostal stanoviten v veri (če
bi bil možen objektivno zadosten vzrok dvoma ali odpada, bi ne bil .
parne ten). . .

Hauk razod etja o stanovitnosti vere.

1. a- Po nauku sv. pisma je stappvitJi.Qjsl-,.x .pondifciu sine

q.ua non za večno zveličanje. Dolžnost je ohraniti vero. Dolžnost pa
podstavlja možnost; torej .je stanovitnost v.veri možna. Gl. K k ,16,16;
Hebr 11,6 itd.

b. Božja beseda spodbuja, vernike, naj os tanejo  stanovitni v
veri. - Kol 1,22: Tudi va3, ki ste bili nekdaj odtujeni  in p.o hu¬
dobnih delih sovražnega.-, mišljenja , je zdaj sur a vil s smrtjo, n j egov e  -
ga: človeškega telesa, da bi vas predse postavil, svete  in brezmudez«
ne in neoporečne, če le vzt rajate  v veri trdni in -stanovitni ir se

?; c 's ! .n  ■ •sisticfr ,ier«xvjboi ■. i'5±>K3i«■ yv.  &;6 o;Ir. •>6©*aatfiasnj^&adii!^. i s±l


:',;:fi.'a. ari: aansfiri 11

ara

-X®ii4 ..v’ :Wš£iwotifeiaIti ril M" &$tz 'Ibult ;ia,e v arali tl £rtTJKne{p»$ lili r

, 0 ili-I n,; • • rl- , >&bE;ql}ix lit. m o vi' :si®xts'v n Uila;. inv a £&&;£.-£fo Hsto-nrljfcl.r :±$

•■  .•  . ■ r .•■,'*'■ ■•;, ' ' ■ , ,

. '"-■•v  .> : . ( ne c :■-.?■ -

mila. &b  il3-sT tanila, x- a ) . v ..e'2e.vlxCif©;0iii;i vami;;,. o. StcčiSi&tessrarr, sta&M'

---- -J. ----- : -------*■-f~--

fX2žii» uiulMigfe^iue^ravv la afl aiaioi Im inajBri.. vS .,b  . I u'i"'- j

Liq  iaaansaial: ,&£l e£ v •taD.aoIeil'. arina:..! lavi .,ono;:av. eavnoii sajg
; -.-I giil, H. i.I ■■'. -:>ci sovn lat e'v. v- rlo'nilivo : nx is ar. ir .sim!! , tilaspien sj; Ivan slog
rt ■. K. 1 ■:■  V .■ ;f ;-.V: O X : O' Off . 0,11 Itf&H

.v. žf.oitvoifs&i-a •D-j^rtki^oo- j; sr- 4 : soli m a v &|ludl£3j;a tirstastf »višoft
*Wi : :-Oij .pl i,:>Mea :x\£ixr a?a 11 \isev. xM2' ■ ;.S-Sv-I £c;I. - aiasfv

-t -vo.AVB.rTi -.oi-.t ta©r asrJjEVE-zsps (pojisl si ^ £i:naf;.£;.iJx /ti^ariŠKivioar ritltfli'- .Hii-rfol
•as.'.‘.aas a..treil ■ im oii).v..a:.ali:-vay .a,oc... a.!,)s.ii-■ .alv laf,rol?/: ,.aar-9la 1 sgsatžava .ti  ta
- "&£, . :i;a.lxy.6B'El®Ci..a : j;.. jv!  bistre estete-. '&£ f>5 :  aaino&soarpan: ali m

*v;-ožM'4>'i' r ■.;• ra. - lajsaar ;a rafep&s 11 .ra..:. šia&smis ■: ds.  a-a

.:. x , .. . ". x.X: ........ a .. . ,.....'.  .

:  sislfi xj x Šsrtrdi i| r a ....■;  ..  f lx.. sat v .. ....  ©JhsstJ  sn t... ,a; —.

si ... ' .1'; .-.r.::.: .... . vj ... ..;:v.;. ; .r xt^fei#xsč •. g.vx  .tat-.;: la . ., sivi al

- al- >.• . .j 1 ..d ~i  .ll s- ar..-. .sl , j...i,i.., v. : av ' sil t ixalvi teol-icnf ial

aiiaa saol igajii v oa x>; , axr,a,' x*j sisxrcp't: ©a5&xOiH:.‘oa.3;i, .,vxa.a&9 .osi lloiaa
.1. '■■:■ r. ' ■ I i. .v x :; x:n ' :.aa,li; La.lil':,.riev rj 6.v : a;'o;ari:nooi v  s!)  , i; q

1 ■. s-sl.l: var. i ... ..-• . , r ..I:l;r"  q -ll\ a ■ ..i'-,' '. iai|' sil -

, ll S i..r r,:.. ....... Hi , '. v ....-: ® i: v.;. : f ..:. ' ..Irllal

; t na;.:- -w

-.;. vj-  -

..©•a?!'. ... I' r. .r r. ra .. s ■' r.; a...

iialar t.. .s a.;• ol. l-tocr .v n . r .. t _ ■'.l.l.I. ,...  Gf . J  .. .L

o © .(laav- Slaris v., r"' ;. (j " i v -'i.; 1 a. a.-... . i la v;. r . :  ; ....jr

. rlr.l.i l.'l. ,rll a.Mr ; . irr" . rv ' ■ ■ .. rarlar .Irt l  r,tf;tS; . r :r .a ... :,1- .ivra-l.",

' ■ ' ■ ■ " ;  ‘ :  ■■■■•  i . ' > » btjj-- &.<M -utH

- ^' a ar avoalla . Dl-afiaaiaa-rafen a:iallaaa &Jis*&s?-d  jfriiafl jf

-a :  ■; | . ., 2  Iraar . i ej B .1: jf n , .. v; ....:.1' £ la.:. -- .ja^av

l-;os;.;l : a: 'l;,: r ..rar<a.'l: ; ''l a i  .r',.'  ..ar" . a.: i-:.' ; J... ..:

'••....■■ -X '■ S. 3 j ■• . ■ a.. v ,,,a: , i i: 8.  Is r,;..s..aoIr sra

&rr 1.. ■.■ la a^.n.;;ar a j:  .aniaias -v Š£ pt  i .a lalr. a. a 'ailoa



fn .'i ii v

ii • n' a i'' '



• r'c-1

.'- 1. ■■ ■''1' ..... .-. .la .11 o ..-.a i’1. ... .. - ...x. ; . '. ..'; .V •/! : atil-.al; .-ni....- : .». :. 1 .._. j  vil lil1 '•-. 1 v  1 tv •'.. t-jJt-

. ■. fc-OŠ^a m . ' i,a .r " iiraim b eal 1 r .. a r ar ©•

/IB T' '0.8  1>: aa. r r;- r a: :.a ■ r : "l ra‘1 : ■ rl' ,,v . a. i,fl a lir ja, j r.a

.... j i, - ... ji rtb a j , j-j

' a' I  i 'l il'

Pl

't i <


1 :U  ■

...t "
•i t k

109

ne daste premakniti od upanja evangelija, ki ste ga slišali, ki se
je oznanil po vsem stvarstvu pod nebom *.I

Hebr 10,19 sl. -38; Opominja, naj se bližamo nebesom, ki jsJj
je Kristus s svojo smrtjo zagotovil, zato naj prihajamo k Bogu n s
pravim srcem, v polni veri (accečamus o um vero corde in pleviitudi-
ne f-idei) ... držimo se neomahl jivo vere, upanja* {tene.amus spei no-
strae confessionem - vero, ki nam upanje daje). - Moj pravični pa
bo živel iz vere, in oe se odtegne., ne bo z n ji;, j  zadovoljna moja

CL1/Lt:>cl •

1 Jan 2,24: Kar ste vi slišali iz pooetka, naj v vas ostane.

C e ostane v vas,  kar ste  iz počet ka slišali, boste ostali trdo vi

v Sinu in Očetu. (v.22: Tisti je antikrist, ki taji Očeta i„ Sina).

2 Jan 9: Kdor taji resnično človeško naravo Jezusa Kr;' s tuša •
(doketi! ), je zape ljiv ec in antikrist, n ule.j te nase, da na izgubite,
kar ste si pridelali, ampak prejmete popolno plačilo, Kdor kozi gre
dalje in ne ostane v Kristusovem nauku (ne veruje), nima Bogu.

o. Tradicija. Krivove rcem,  ki ...so hoteli vedno raziskovati in
se ne ustaviti pri nobeni stvari, zakliče Tertulijan; Iskati ja tre¬
ba, dokler ne najdeš, in verovati, ko si načel, in nič drug ega kakor
Čuvati, kar si veroval. I)e praeseript, c,9 - PL 2,23* Kristus nam
pravi, da moramo vse žrtvovati, da ohranimo vero:  bogastvo, ude, ce¬
lo življenje. Zato ker je vera kot glava in korenina, če jo varuje¬
te, bo izguba drugih stvari preobilno popravljena. Janez Kriz. In
ratth. hor .33, 2 - P Gr 57,390. »Kol iko jezikov nasprotuje resničnemu
nauku. Za te velja: Teci k svetišču božjemu, oprimi se katoliške
Cerkve, ne odtrgaj se od pravca resnice (regula veritatis). ...ugusti-
nus, Enarr. in ?s. 30, serm 3, n.8 - PL 36,253. Vztrajaj pri tem,
kar si se naučil po besedi apostolu, preprosto varuj v svoji duši
vero, postavi izročilo Cerkve v svetišče tvojega srca kot temč ;  j,
outeaj nauk, ki je Bogu všeč* Ciril nleks. Hom. paseh. 6,1-  PL77,S5o »

d. ifauk Cerkve.. Trid. uči, da je tr eba pra v ičnost oiiicnll ; d &
konca življenja. Ta krščanska pravičnost, ki smo jo prejel.; pri sv.
krstu, pa vključuje tudi nadnaravne kreposti vcre (  upanja ...o u la-.
bežni. DB 799. In veroizpoved zaključi z besedami: Hanc vero c.- tko-
lieam f iden, ext.ra cuarn n ero salvus esse pot e st, cjuam in pr a. g /»e »it i
spo n t e prol iteor et veracit sv teneo, eandem integrala et immucuiju ..; *'
ueque ad ektrenum vitae špirit um c on s t a n t is s ime Leo adiuv-ant a reti-
nere st coni it eri atr.ue.  a meis subd tis  vel illis, guorum c ur* aei-
me ih nunere meo spectabit, teneri, doceri et praedicari, qucntur
in me erit curaturom, ego idem sp on de o **. I)B 1000.

Vatic. LB 1793.1794. Vera je nujno p. otr b. 'u za opravičenj e i n
zveličanje . Zato ne bo n ih Ji dosegel večnega življenj.-., če ne bo o-
stal v njej stanoviten. La moremo v t-rova ti in stanovitni v v uri o*»

stati, je tu Ce rk ev, ki ina taks znake ,_ ?o katerih jo more.:.-  spozna

ti in priznati za varuhinjo in učiteljico uverbi revelati”. Cerkev
je stalni »motivun creSibiiit:.;tis ,! . Toko morejo, ..'e' nanjo ;J .: „u ; jo,

1X0

priti k spoznanju resnice oni, ki še ne verujejo, in biti trdni, •
izvestni njeni sinovi (filios suos certiores faciat). Vrhu tega
Bog da milost . Tudi za. stanovitnost v veri i  iion deserens, nisi de-
seratur.(ofr. 3. Aug.,-De nat. et gr. c.26) i Zato nimajo oni, oui
fidem sub Ecolesiae magisterio susceperunt, nik dar nobenega res nič-
nega vzroka spremeniti svojo vero ali dvomiti o nggj, Kan. 6 (DB
1815): Si quis dixe±it, param esse conditianem fidelium atque eo-
rum, qui ad fidem unice veram nondum pervenerunt, ita ut cetholici
iustam causan nabere possmt fidem, quam sub Ecelesiae magisterio £
iam suscep.erunt, r ,assensu suspenso in dubium vocandi, doneč demonst m~
tionem scientificam credibilitatis et veritatis fidei suae absolv_-

rint: A.S.

V tem kanonu je torej- poudarjeno, da ima katoličan vedno zada-
s^^e^vni^razlo^ da ostane zvest in stanoviten v ven. Pred¬
postavlja se, da je :T b,il poučen po Cerkvi, da ni takoj po krstu do-
raŠčal v okolju krivovercev ali shizrnatikov. V tretjem in četrtem
kanonu se ugotovi, da so zunanja znamenja, čudeži in prerokba, po

katerih je božje razodetje vedno izpričano in ni verovnost odvisna
splošno od notranjega izkustva. Zato se more- a. prehod od naivne
(po relativno zadostnih razlogih-!,J otroške vere do vere, ki sloni
na splošno veljavnih nagibih, izvršiti, ne da bi kdaj dvomili pro¬

stovoljno ali da bi nam vest mogla narekovati dvom; b. pa tudi poz¬

ne j š e težkoc
(po vesti)>

.e s.e mor, .i o premagati brez dvomov. Ge manj pa je nujne
da bi kdaj odpadel od Cerkve in katoliške vere. Velja

to za Cerkev in celo katciuko veroizpoved, kakor tudi za p e e d in e

nauke. Saj je po formalnem predmetu vere oboje v zvezi. Kato xčan,

Če napravi svojo dolžnosti nasproti veri, ima vedno zadostil, nagi-
: be verovnosti. Drugačen je položaj za nekatoličana. Ta ima leda j
pravico resno-dvomiti o naukih svoje sekte, ki se razlikujaj . od_
katoliških, in tudi pravico in ko spozna zmoto, dolžnost zapuot ti
svojo sekto in postati katoličan. Dve zmoti sta obsojeni v tem kan,:

a. Iletoda G.Hermesa, ki je ..postavil za temelnjo zahtevo filo¬
zofskega in teološkega raziskovanja realni pozitivni dv m o vseh

resnicah vere in tudi o npraeambula fidei” (gl..DE 1616).

h* Indiferentizem,.. ki daje enako pravo članom vseh r-lirmj. V
silabu j; 15.stavek: L ib er um est eam agiglecti ac profiten r ei a ^loj¬
nem i q.uam rationis tunine quis , clustus ve ram pu ta ver it (DB 1715). c
tem je obsojeno načelo, da ima vsakdo notranjo in moralno svobodo, ,
pred Bogom in svojo v est o, enako nasproti vsem verskim nauK m. T-
zmota izv., ra iz druge, ki ng.nl, da so vsa verska prepričanja le mne*
nja in torej brez resni, '.n • izvest nesti in zato nimajo ene nit ve«
oblasti nad duhovi kakor druge. - Do iste zmote pridejo.tudi dozi¬

ranja , ki zavržejo uunanje nagibe verovnosti in opirajo vero 1 ., na
notranja „ izkustva ir' čustva. Pidaizem in subje .tivizem Oprož-ta su -
nov j tnost v veri. Na ten rrincipu slone po.-ekod tudi dr že v n a postave
o svobodi vesti.

I : £.'• - ,


lil

Tiri vprašanja moremo zastaviti še po vatikanski definiciji in
razlagi v poglavju: 1. Ali je dejanski odpad od katoliške Cerkve in
vere vedno gani v aehd greh nevere .(infidelitas forraalis )♦ Zdi ss
ham bolj verjetno, da ni n u j no v vsakem slučaju.  Zakaj, more kdo po
brezbrižnosti v yerski dzobrazbi ali po življenju zatopiti svojo
vest, staviti ovire milosti, da se mu nazadnje zdi potrebno in pr:.v,
da zapusti katoliško Cerkev. Saj. dandanes nekateri naravnost beže
pred verskim poukom, prav ni c se. nočejo potruditi, da bm o raznih
'težkočah glede verskih resnic, poizvedeli in iskali odgovora pri
Cerkvi, saj verujejo časopisu ali kaki knjigi, ki pači kat o.': iČ ki
nauk* Obenem pa se mnogi kljub svarilom in prošnjam Cerkve a.- x celo
prešernojiidajajo_grehu in zasmehujej o_opomine Cerkve, ki jih klice
k zakramentom, tlako življenje, grehi opuščanja in dejanja, ovirajo
milost, zat gmn ju je jo razum in .topi jo-vest,  tako da končno mor: pri¬
ti do nekega umišljenega gla^ju' veštj^dli jim veli. zapustiti Cerk. v.
Danes socialni in nacionalistični' '»razlogi"

2. Ali je odpad od CftT-frvk- pngl eni tfolrg vgV.irA lrrivViri (vu.UCtu-
rmum in caiiša )? Kakor je Zgoraj razloženo. Zdi se, da je 'neka veli¬
ka krivda,povzročila. Zakaj gre 1. za veli k o stvar,  vero, ki je. v
celoti edina resnična, Cerkev, ki je vodnica k cilju; 2. Deus non
deserit nisi deseratur 3. vera je k zve ličan ju potrebna .

3. Ali je vsa j.neka osebna subjektivna krivda vzrok odpadi.
Najmilejše vprašanje, najmilejši odgovor; Vsaj neka krivda, br..,z
vsake subjektivne krivde se ne more izvršiti odpad. .

Scholion♦  V Čem je neenakost med katoličani m nekatoiičani.
Katoliška Cerkev je edina Kristusova Cerkev. Gotovo imajo tesas kr¬
ščanske cerkve tudi vsaj nekatere Kristusove nauke in more ju njihovi
člani imeti pravo božjo vero v te. Glede vseh in glede Cerkve ali
sekte morejo biti bona f ide, imeti „fidera existimatam" . Ali j in: mi
torej dovoljujemo ali cel o zahtevamo, da r av n a jo proti svoji vesti
in dvomijo ali da proti svoji vesti prestopijo v katoliško. N . pra¬
vimo samo, da je volja božja, da pridejo vsi ljudje do spoznanja res¬
nice v pravi Kristusovi Cerkvi in da tudi njegova milost deluje v
tej smeri in v njej je zagotovil stanovitnost. In če se jim pojavi
dvom, potem morajo pač razmišljati in iskati in bodo, če bodo resno
iskali, dospeli do polne Kristusove resnice in v njegovo Cerkev, ki
je še vedno vidno znamenje.

Vera je potrebna za opravičenje in zveličanje .

Lit,: S.Th. 2-2. q_.2, a.3; Bil.lot, o.c. th*19, str. 331 sl.;
Pesch, Compend. theol. |ogm. III. str. 270 sl.; Pesch, The&l. Zeit-
fragen v. (Glaubenspflicht und Glaubensscvderdgkeiten) 1908. Dthc.

VI/1, 512.

I. Status puaest ionis.  1.../Vera je potrebna, ker je zapovedana
(necessitas praecepti) ali pa brez. o^iru. na -zapoved, aaaa, v. Wui kot
sredstvo. Razlika je ta: če je neko dejanje potrebno zato d, v toli¬
ko, ker je predmet posebne zapovedi božje ali cerkvene, pot-m mor er

PU4-A

l<2 fffl  ' (jWL- pJLAA*-

'U.


JUM* '<*  " >11

■^,,._L.'i ~^C t-U- L

'tA{

f '; <:  fr? € ^ > ! "' l ' 1 1

*-J%.  i /fr °*'*** u <frJ '

112

smoter, radi katerega je zapovedano kot priprava, doseči, a ko za to
zapoved brez lastne krivde ne vera (sine quo inculpabiliter oroisso
finis obtineri potest); a ko p a poznam zapoved in je ne izpolnim,
smrtno grešim in tako izgubim pravico do zveličanja. Če pa je neko
dajanje potrebno samo v sebi, ne glede na to, ali zapoved poznam ali
ne - je potrebno kot sredstvo (necessitas medii). Ako takega dejanja
ali tega sredstva nimam, ne morem doseči smotra.

2. Raz likovati moramo med krepostjo vere in dejanjem verovanja
(fides habitualis, fides actualis)• krepost vere prejme človek v o-
pravisenju in je zato prav tako potr ebna za zveličanje kakor o n. vi -
cenje (Trie!.. - DB £00; Tatic. -DP 1793: n amini .umouam sine illc. con-
tigit iustifioatioTu pa pred vsem govorimo o potrebi akte. vere
in zato o odraslih, ki so zmožni osebnih dejanj. Zakaj obvez cost ve¬
rovanja predpostavlja svobodnost verovanja.

II. To ra js potrebna vsak e mu odra slemu , da dob i o prav i čenje .

Ti odrasli so ali že kristjani ali vsaj opravičeni, ali pa se sela
pripravljajo na krst. Za vse j a. akt verovanja priprava', dispozicija.
Gotovo' je zapoved.

a. S v. pismo: I't 26,19 sl.: kristus naroča apostolom, naj nje¬
gov nauk oznanjuje .jo  vsem narodom., da ga ti spre .ime ,i o in  so potem
krščeni.

tik 16,16: kdor bo veroval in bo kr,.cen, bo zveličan;  kdor pa
ne bo veroval, bo pogubljen.

Jan 12,44: Vero vase zahteva kot sredstvo za zve ; ldanjs .

Apostol se zaveda, velike zapovedi in dolžnosti, da oznanjuje
Kristusov evangelij.. n Bog hoče, da bi se -vsi l.iud.ie zveličali  in
prišli do spoznanja resnice." (1 Tim 2,4.7); opravičim je je po vari
(Rimi j 1,17; .3,26); v pravičnost se šteje  (Rimi j 4,5; Gal 2,16;

Hebr 10,11; 11,6).

b. B raijsp Cerkv e. Vedno je oznanjevala na uk Kristusov, večno
zahtevala  od katehumenov vero.

c. Ce rkve ni učitelji . Ter tuli., jan (De pr a e ser . haeret. 9): naj¬
prej ugotovim to: en in določen nauk je Kristus postav.,.1, ki ga brez¬
pogojno morajo naroči verovati  in zato .iskati , da ga morejo, ko naj¬
dejo, verovati , ntTnius et certi instituti in fi nit a incjuisitio :>  n

potest esse, quaerendum est doneč invenias, et credendum ubi invene-
ris; et nihil amplius, nisi custocliendum guod crsdidisti." Kristus
je ukazal spoznati, poiskati, kar je on ustanovil. Zato tudi ni tre-
ba ve č iska t  j, ko ji nače l, kar je ustanovil. 6aj verujemo, da ni

treba

vec,
na ta
da bi

nič drugega verovati. RdJ 269.

podobno misel izraža Or i gen, (C. C el sum 6,1.1): če bi jih bilo
ki bi' tako pričala o njih zgodovina kaicor o Jezusu , da so prič
svat (in hanc Vitam) kot sinovi Bo.-.a in zbirali učene-.-, tako
vsak izmed njih trdil, da je Sin božji in bi tisti, ki'bi mu

vgtvvsIč  . pv.i'" “bi l -il  razlita •negvtcrtci  fci bila

u-mer tnebige&e. ČMi pie vUjfjejeg* ehveji ^ pjA* 4 /*



' ' '' V  ■ ■



PP

P-v<X. 'C

113

če se hočeš zveličati, veruj ...! Tedaj bi pač bilo težko verovati
in ne bi bilo jasno, da je potrebno verovati v Kristusa. > s ura o en
Jezus j;, o kat ren se oznanja, da je Bin božji, ki je prišel in bi¬
val na svetu. RdJ 531.

Sv. Avguštin (L'p* 186, 3.V); Hočemo, da imajo vero, s katero
dosežejo ljubezen (oua irapetrent oaritaterr), ki edina izvršuje za¬
služna čela (bon - 'Operatur }, tisti naši bratje, ki se mnogo bahajo
s svojini deli. Ljubezen pa je tako zelo božji dar, da se^ imenuje
Bog (prim. 1 Jan 4,8). RdJ 1445. Vera je torej potrebna kot dispo¬
zicija, ki vodi k ljubezni.

Sp. 194, 3.9' IPiderr;, unče onnis iustitia sumit initium ...

(je dar božji). RdJ 1450.

De corrept. et gr. V,11: Nihče se ne reši pogubljenja, ki je
povzročeno po Adamu, razen po veri Jezusa Kristusa; in ne bode re¬
šeni tega pogubljenja, ki bodo mogli roči, da niso slišali blagovna
sti Kristusove, čeprav je vera iz poslušan ja (Rimi j 10,1'?). (Toliko
manj, kdor ni stanoviten). RdJ 1945. Vera je nujna necessitčte medil

Tulgeneij (De fide, ad Petru™): Hebr 11,6: kideš est namgue
bonorum ornium funuammtum, f ides est humana e salutis initium ...

RdJ 1260.

d. Cerkveni odloki: Tria s. VI.. c.6 (3)B 798 ): Po veri se začne

-  ' • • ~f ' lfpr;^r i;; ,,nin , -| j  || ~ ii  i|, _i i im M  ir * ' *■ ■ ■ ■— —   ■ ■■■ ■"  ■ .. .—

priprava na opravičenje  (disponuntur ad iustitiam). Ta vera js

iz

milosti , predmet  so razodete resnice, vera je priznanje, da so raz¬
odeti nauki resnični. 3.VI., e.8: Katoliška Cerkev je vedno razume¬
la apostolove besede o opravičenju po veri (Kimlj 3,22.04 )  tako*
zato prav .-..mo, da smo po veri opravičeni, ker je vera začetek Člove¬
kovega • zveličan ja, temelj in - korenina opravičenja, brez kat r3 ni
mogoče biti všeč Bogu in priti do siaovstva božjega.

Obsojen je stavek : - Ho^O nullo umguara vi ta e suae temp or e tene-r
tur elicere actum fidei spei et caritatis ex vi praeceptorum divi-
norum ad-eas virtutes pertinehtium (DB 1101). Llove k je torej dol¬
žan včasih izvršiti tudi dejanje vere, ne zadošča, da ima simo
krepost vere,

Obsojeni sta trditvi: 1. fides nori censetur cadere suh pr a«

Centura speciale et secundum se ' (DB 1166);. 2.. satis est actum iidei
6 en e l in vit a e licerr  (DB 1167).

III. Scholia. 1. Kako je potrebna vera; Samo iz zapovedi ali
tudi kot sredst vo. Splošno >reprič«n.je teologov je, da kot sredstvo,

Iz nauka-sv. pisma in serkv,- odlokov to sklepamo: a. brez vere ni
mo žno opravič en je , vera je korenina opravičenja; b. brez- vere je ne-
mof.oča molitev , nemogoč sprejem z akrament ov, zaslužen je. Ali je ta
;ihec essitas medii in re" ali zadostuje n in voto". In voto imam nad¬
naravno vero, če sem pripravljen sprejeti vse, kar bi Pog is zodel
ali je, čeprav se ne vem, da je. Je to ne£e vrste »pius airectus

♦ r e dul it. .• t

}thc.. 1

51

Gutberl e t  ir. Streub mislila, d..

114

nje teologov pa je: nujna je nin re". ako torej kdo brez lastne
krivde ne bi slišal, razodetja, bo Bor; na izreden način poskrbel, da
bo razodetje dobil ali prišel do Lihega. - (Gl. tudi traktat ue grr-
tia o;razdelitvi milosti in traktat de Deo uno: voluntas salvific

2. Potrebna je vera, ki je objektivno i n subjekt ivno ndi-Oarav-
np  , Je v zvezi s prejšnjim vprašanjem. Obsojena je kot zmota trdi¬
tev; Pides late dieta e:<: testimonio er eaturarum  sirnilive motivo a a
iustificationen sulficit. DB 11?,v. Gre torej za motiv, torej varo¬
vanje z objektivne ni a ti.. Lahko je iz milosti naravno spoznanj e o
Bogu, lahko je to priznanje Boga verovanje na podlagi človeške av¬
toritete (n.pr. staršev); s taka vera še ni. vera, ki je zadostna za
opravi-.'en je.

3. kolino in .k a t er  g, r as ni e e  jo treba nama v sebi spoznati m
verovati? bhrplicite : resnico spoznam »in propriis terminis". Imeli  -
cite: n in praeparotione animi" v kolikor sen pripravljen varovati
vse, tudi oe poedine resnice enkrat spoznam. Verujem jih, v kolikor
so vključene v tej, ki jo explicite poznan. Cir. b.Th 2-2. o.3, a.h.

Hebr 11,6: Vsa j dve resnici ': da _  , i . Bo n. ici se nam je razodel,
in da vlada nad nami njegova previdnost, ki skrbi za sredstva, s ka¬
terimi moremo priti do združenja z njim (auod inuuirentibus se re-
munerator sit). Nezadostno je verovati explicite samo prvo resnico;
obsojena je trditev; Nonnisi fides unius Dei necessaria vida tur ne-
cessitate medii, non autam explicita Kemuneratoris. LB 1172.

Seveda ni nujno potrebno, da bi bilo to spoznanje tako točno
opredeljeno, kakor teologi po je-' nadnaravnega reda precizno ivzio-
ži jo, ampak zadostuje nek splošen pojem prijateljske zveze z Bo^om
(isuo conceptu confuso familiaris cuiusdam c um. Leo coniunctie-j-iU -
Bil lot, o. c. 335 )» - Teološki razlop. te nujnosti : Brez tega s ^zna¬
nja ne moremo imeti ideje o koc'nem smotru, ne moremo upati, kor jo
za opravičenje potrebno, ne izvršiti de ja ljubezni do Boga. I- ta
1 jnoe se n je i •-venjpa kramen t a edina bližnja dispozicija za oprav ,oen-
je. Billot, 1 .c.

kdor veruje te dve resnici eipiicite, veruje v njih količite
vse drupe.

1 1  je absolutno jotr-obno, neeessitate medii . verovati c:.pli-
clte tudi skrivnost sv. Trojice ii Volove c-en ja Besede ?

Teologi niso edini v odgovoru na to v )ia lan je. Vendar jo ver¬
jetnejše mnenje, da ni nujno nnacessitate medli". I. da nadnaravno

<1

115

(>VT.,Q -f n.  PJ1 o r‘ e p:‘ >er 0

mer it is Ghristi da tur et semper habet yc p 6  gg.

G lir is t urn ut prinaip«liter indusum in vns  illis a Deo praepErauis
guas ut ique c redit c>uisquis fide explicita tenet piod Deus inouiren-
tibus s e r emuner a t or sit.

A če niso te resnice »necessitate medii ex .»lic it a eredenuae' ,
p a gotov, nec e ss itate praecepti. Zapoved znanja verskih resnic.

]!

je utemeljena, z ozirom na predmet opredeljena že po osnovnih i ;sm-
cah in organski zvezi, notranjem pomenu drugih resnic. Te r ;S.nxce so
obsežene - v apostolski veroizpovedi. Notranjo zvezo teh resnic  uig^
razlaga sv. Tomaž: lila per. se pertinenf ad fidem, quorum vi.-Si.o.je in
vita a eter na perfruemur et per i.uue ducimur a d vitam a  eter n a ni. Duo
autem n ob is videncla -proponuntur, scilicet occultum divinitap
ius visio nos beatos facit, et nu.ierium Ghristi , per puem il -  g
a m fil -i nr-nm "Poj. aoeessum habemus, ut dicitur ad Hom .V. Lindo ciici uiti

BU :
1 or i

T^ann. 17, 1; Haec est vita aeterna ut cognosoant te Deum ver um n
cjuerr: misisti le sum Christum. Et ide o pr ima distmctio credibiJ iumsst
<luod <jpaedam pertinent ad maiestatem divmitatis, guaedam ver o perti--
nent ad mvsterium human it a tis Ghristi cjuoa est pietatis sacim omntu;::
ut dicitur I. Tim.IV, O božjem veličastvu pa so tri temeljne razodeto
resnice: 'edinstvo božje narave, trojstvo oseb, božje svojsko dej. —
vanje (stvarjenje, posvečenje po milosti, poveličanje, ki zopet vel j
Čuje vstajenje mesa in večno življenje) v 0 človeški naravi kristuša
tudi sedem členov vere (o.Ih. 2-2. q.i, a.8: gl. 2-2. ep.2, a. 5.h).

Vera mora voditi k ljubezni Boga. In cim boljše je spoznanje,
tem večja bo ljubezen (c eter is paribus, namreč da je vera enako trd
na in živa). In ljubezen zopet naganja k globljemu spoznavanju.

Eden izmed vzrokov verske mlačnosti je tudi verska nevednost.
Lesar človek ne pozna, tudi ceniti ne more. - Tudi napadajo v ..-okra
nekaj, kar predstavljajo kot katoliški nauk, pa ni. Pascal zakliče
tistim: iu’ils apprennent au moms quelle est la religion pukiis

combattent, avant egu e de la combattre. Pensees I.

Apologetična potreba; Sovražnost do vere, celo do Boge. kdor
se hoče boriti zoper predsodke in napade, mora najprej dobro poznata
kaj vera uči. Hi treba, da je teolog, ali učenje Cerkve mori z lju¬
beznijo spoznavati in osebno osvojiti, predpogoj katoliške a
itBoctrina Christiana!"(Pij XI. )'Zakaj, apostoli HA „morajo bi
laiki tistinmaiores", o katerih sv. Tomaž govori, da po njih
do ,iinferiores" spoznanje in vera v kristusa (2-2. q_.2, a.6
očes homines ad quos pertinet alios erudire, tenentur haber
ren notitiam de credendis et roagis explieite credere.)

Obsojena je trditev: Abso lutionis capax est  homo, ouairoumvis
laboret ignorantia mysteriorum fidei et atiamsi per neglig nuiuo,
etiam eulpabilem, neeciat mysterium Sd.Trinitatis et Inoarnutionis
T>.N. Jesu Ghristi. DB 1214. Torej treba poučiti in če se no,.e dati
ne ime odvežite,

ze i.] e .
il med
px iha;

dupei
p j.  mio-

v




116

Krepost vere.

(De viirtute fidei.)

I• Spl ošno o krepostih .

1. Kreposti so vrsta trajnih razpoloženj (habitus), ta pa
spadajo med kvalitete (gualitas). n^ualitas" je pntična bit no st
(aocidens)* ki dopolnjuje substanco po bistvu in dojstvovanju; nHa¬
bitus" je neka dispozicija v pogledu narave stvari in njenega delo¬
vanja triko ca 'akcidental.no) določi, da se stvar nima" dobro ali
slabo z ozirom na neko delovanje, priležno ali nepriležno (coaveni-
enter, non convenienter) zahtevam, težnjam narave. Te se morejo po
njih lažje udejstvovati. - karava stvari je naravnana na delovanje
(operatio). »Habitus" je v delovanju naravnan ali posredno (do ne¬
posredno samo naravo izpopolni ali ovira - n.pr. zdravje-boiezen)
ali neposredno, Če je njegov subjekt neka zmožnost (potentie sčti¬
va ), ki je najbližje akciclentalno počelo delovanja narave in sicer
osnovno z ozirom na habitus (per se primo a natura ordinatum), ki
ne izvira iz narave.

■i Habi Pus" ,se deli jo  go.. a Lfo j-sidm : a. substancialni.  ce je
subjekt neki del substance, n.pr. po mnenju večine teologov je sub¬
jekt posvečujoče milosti duša sama; b. operativni  (habitus opereti*/
vus ), ce disponira jo zmožnosti, ne dajo zmožnosti, to preda o st... vi ja-
jo, ampak ji dajejo neko nagnjenje (non^dant^ posse v  sed fapi_l.. i .s
posse ).

»Habitus" po svoji bitnos ti bolj trajno, kakor navadna dis¬
pozicija. Nagiba k enovrstni"* dejanjem, po svoji naravi pa n dolo¬
čuje nujno, ker ne uniči narave zmožnosti, ki more dejanja različ¬
nega reda vršiti, čaradi te indiference zmožnosti so subjekt »habi¬
tatov" predvsem racionalne zmožnosti.

2. m  Vir tus" ima razne pom ene: a.  moč, sila - naravna zmož¬
nost, ki je iz narave določena, da ne nore biti drugače (virtus
chiniea, virtus ignis); b. človekove zmo-žnosti pa so usmerjene na
mnoge in različne predmete in deje in tako potrebujejo g e kih ■•••••—

■e n i r  potoči,'!..  (habitus), ki jih izpopolnijo in usmerjajo k de j sr¬
njem ene vrste. Pri Človeku je virtus = krepost. Krepos t.je: habi¬

tus operativus bonus. Kreposti se delijo: a. vi.rt.us ^ec , nula-  ki
usuosabljajo tako za neke vrste dejanje, da postanejo, če-pr&v dru¬
ge zmožnost izvrši dejanje, ki_ je nasprotno ur e posti (ars, scientia,
čeprav nekdo ni učenjak, more biti umetnik; more tudi umetnik za¬
grešiti neumetniško delo), b. i.rsjost. v praven pomenu besede , ki
tako usmerja k izdejstvovanju tega razpoloženja, <*g jjasprotni kt
škoduje temu trajnemu razpoloženju (n.pr. zmernost - nasprotno " e jn-
n je škoduje m.ravnost temu r. zpoložen ju, kreposti ). Kre post z težno¬
sti ne izpopoln juj e samo, v n jelšami, ampak tijjLi jide^jstv^vcn^e

(potentia ut ususlis et epcecutiva). dubjekt teh kreposti je velja
ali druga zmožnost, ki m k; O. ikor je pod v el iv on volje.

117

Da je kr e -do st taka v  polnem- pomenu, .mora torej dejansko u-
sme r jat i h ko n onemu smotru.  Krepost usmerja k _dobrenu. (vrednotam),
dobro je ali resnično, ali nav ide zno- (honum vehurr-, bonom app-.:- r eus)..
Ha ona ar e post  je, ki usmerja k navidezni ali lažni vre dno s tj., ne¬
vredno p ti in.pr. modrost,s katero si skopuh zna izmišljati, in raz¬
lične vrste dobička ). če usmerja k resnični vrednosti, i e' pr c. v c. kre-
post , n. p: . ljubezen el o o-.-.rods , domovine. C e n končnemu smo ii u, je
popolna krepost  (v i r t u. s p e r f e cta ).

•3. nli bu tus i. se  p piaob i tako, da se zmožnost ude.istvo.ie.  in
ponovno sprejme v sebi svoje deloven j- 3 . Subjekt sebe z udejstvova¬
njem izpopolni. Pako hab it us tudi. raste. Zmanjša se ali uniči po
ponavljanj:! nasprotnih dejanj ali tudi po opustitvi dejanj, ki pa

Ub. j u. j e ,j o m -/e c a ,■  o . R a s j e  p .a a
n.  a ( n . pr . ha bit u s ohi loso ohia e j

i z ozirom; na Pr edmet , ki ga z<- je-
ali na s strani subjekta, v Lot sr si¬

je močnejše ali slabotnejše vraščen (sec. pa r ticipo tion em subaeotj )

J ®

Pri krepostih ta intenzivna rast možna, ne ekstenzivna po predmetu.

4. Del i.pav c-.krfi pos ti . s. ha ravne in nadnaravn e . b .Pridoblje¬
ne (v. ucguisitae ), ki nastanejo po ponavljanju istovrstnih dejanj;
vlite (v. infusae) so nadnaravno podarjene, c. Virtut.es.injus.se:
pgr se infusae.  ki jih s ponavljanjem dejanj ni mogoče priuobiti;
p sr accidens infusae , ki so dejansko podarjene, u jih je mož-, o po¬
nj ih naravi pridobiti (n.pr. znanje jezikov, ki ga je čudežno _re-
jel sv. Frančišek ICsaverij. d. Vir jut es per se infusae : 1. tac r čke
(božje čednosti , virt. theologicae), katerih predmet je Bog (vera,
upanje, ljubezen) kot obiectum iormale <juo in cuod - subiectum ati
tributmonis; 2. intelektualne in moralne.  Nadnaravne intelektualne,
ki izpopolnjuje jo umevanje ir. spoznanje duhovnih stvari (sapienbia,
seientia - darovi svetega Duha), nadnaravne moralne , ki izp. polnju-4
je jo voljo za beg prod zlim in vršenje 'dobrega (n.pr. pravično.-, t, '
arr.ernost), glavne čednosti (ki so po mnenju teologov vlite - <3 Tim
1,7; Sap 8,7).

Razlika med naravnimi i.JQ, na dn.agav.n o poda r .i e flimi: naravne
kreposti ur e dpos t av1 j a j o nar a vn o možnost  in dajejo lahkoto  in večjo
s no sobn os t ; vlite pa dajejo najprej popolno močnostn a dnaravnih pri¬
mernih dejanj, ne da pa po svoji naravi lahkote (splošno mo er je teo¬
logov) niti ne odstrani vseh ovir (n.pr. concupiscentia ). Tvorni
vzrok nadnaravnih Vlitih  kreposti je Bog. 8v. Tomaž: Bona uualitis-
men tis, qua reete vivitur, pua nemo male utitur, quam Beus in hobis
sine nobis operatur (l-2,g.55,a4). Nasa dejanja (nadnaravna  ) so le
cnusa disposit ivs. Tudi tvorni vzrok rasti  (augmentum) teh kreposti
je Bog, naša dejanja pa »causa meritoria" morejo biti (če ima človek
posvečujočo milost).

Vlite in nadnaravne kreposti se razlikujejo oa pridobljenih
pred vsem v tem, da jih noben vzrok ne more zmanjšati , ampak l e uni -
e-iti (non habent causam diminutionis sed solum totalis corruptionis)

118

Edini vzrok tega uničenja pa

je smrtni greh proti dotioni to aposti•

II. Krepost vere.

Nadn aravno kre post vsre podari B og v oprav ičenj u za eno
s po sv e čuj oč o milo s tjo in d r ugimi kr eno stal.

S tatus euuest.  1.Opravičenje je »transletio a statu p.ccati
in sta tura iustitiae” . Opravičenje moremo  motriti le kot trenutek
odpuščen ja greha in podaritve posvečujoče milosti (bistvo opraviče¬
nja ) ali ^ot celoten proces z vsemi nujno potrebnimi in nujno s

formalnim opravičenjem združenimi akti ali darovi.

Katoliški nauk je, da je vera nadnaravna krepost , k. ao po¬
deli v opravičenju (prvem} ali pomnoži (v drugem ali kadar so pomno¬
ži posvečujoča milost).

2. Da je vera teo loška krepos t, je razvidno že iz toga, kar
smo razpravljali o formalnem pr edmet u vere (motivun in. .suhice tum
attributionis ali materialni primarni je Bog  geognitus per ordi en
a d futuram suam visionem']. Da. je krepost in sicer ne pridobljen. ,
ampak pod a r jena , vlita , torej bitno nadnara vna. ugotavljamo v tej
tezi. Obenem pa tudi, da jo Bog podari v opravičen ju . Posvečujoča
milost je nova narava , nadnarava, kreposti, ki se z  njo podarijo,
pa so počela, da more človek  stalno primerno tej novi naravi iz vrčev,
vati določene vrste dejanj.

Uteraeljevanje nauka,  A. Splošna teza: 5o nad naravn e kr eposti
(per se infus a e), med kate rimi so v saj t e ološke .

1. Teološka cenzura: a. opravičen človek ima podarjeno vero ,
upan j e in 1jube zen  - de fide divina. DB 799.800; b. vera, upanje,
ljubezen so darovi, ki so habitualno stalni (hubitus permanentss) -

theol. certum.

2. Sv. pnsmo,. 1.Kor  li, 8,-13. V tem poglavju razpravi ja apo¬

stol o veri, upanju in ljubezni, a. ki je nepo sredni njihov predmet
Dog; b. ki so nadna ravna počela; c. in so trajna počel a. Taka počele
pa so teološke in nadnaravne kreposti* Torej so take kreposti.

Maior. a. v.9.10: Vera -intuicija Boga. Vera kot stanje ot¬

roka, začetek vizije. Ljubezen sledi veri, ljubezen, ki ima Koga sa¬
mega v sebi kot predmet; je harizmatičnaga značaja, torej podarjena.
Upanje šteje z vero in ljubeznijo, torej enako.

b. Intuicija Boga presega vse zmožnosti ustvarjene narave.

Te kreposti pa so naravnane v intuicijo, torej tudi nadnaravno.

c. Karizme so bila habitualne, verniki so se jih posluževali
nad arbitrium”: cfr. Ib.14,26. Vera, upanje in ljubezen s hnrizmami
obravnava.

2,.Jla,tr l.fcžLdBl •: a * Z e v tem življenju smo deležni božje na -
rave, po tej deležnosti imamo v nas temeljno sposobnost za in tu. el jo
Boga, ki je Bogu .svojska po njegovi naravi. Torej je za n as milost .
Darovi n ari dejo polno možnost delati primerno te.j novi naravi. T o r e j

J


sc nar, po dar .leni .

•3., Oer-kVono odločb e . a. v 12. stol, ;'e bilo če teološko De¬
jan no, a li dobijo otroci kreposti  vere, in ljubezni  (za odraslo niso
dvorr.il i )» Nekateri so mislili , da ne » Utoote non consentien tibus”
dragi, da se jin podarijo te kreposti » habentibus illis

ad habitum

non quoad usurr, doneč perveniant ad aetatem adultam” (IB 410 - slo
je predvsem za zakramentalno znamenje krsta).

b. To naziranje, ds tudi otroci  v krstu, d obe  ne samo odpu¬
ščanje greha (izvirnega), ampak tudi » infornantem gratiam et virtu -
tes) smatra konstitucija Viennskega c, zbora 1.1211 proti zmotam 2.
P. Olivi ja za verjetnej šo. IB 483,

c. Trid. c. zbor.DP .300: T opravičenju človek prejme obenem

' e - - - — r ~ jc tr^-C- ati- aA—

capuscan f ierc gr eh

mnia simul infusa aocipit homo per le-

8w a«gg HgKaBgfe <as83i3ga

s um CTnristum. cu i in.se ri tur f  fidem spem et carit atem" . radar ja to¬
rej Človek opravičen, prejme posvečujočo milost in kreposti vere,
upanja in ljubezni. - Opravičenje se izvrši »per voluntariam suscep-
tionem gratiae et donorum". DB 799, Ti darovi so vera, upanje in lju¬
bezen. D a so stal ni, trajni, spoznamo odtod, ker tudi v otrocih  (krst
ima v otrocih popoln, celoten učinek, ne samo odpuščanje grehov).

Opomba. Za j pomeni »s imul infusa accipit  hotno”. šli istočas¬
no z milostjo? Ali morejo tudi' prej?  Za ljubezen  “je' gotovo, da je
nujno združena z milostjo, če ne istovetna. Za vero in upanje : k" e ka¬
teri teologi mislijo, da Bog podari^ tako j krepost, ko smo  akt izvrš i--
li, torej še pred bistvenim opravičenjem (YasquezJ Valentič), Drugi
“^ izven zakramenta ne. rač na v zakramen tu. Tretji v - e dno obe ne m s pc -
svečujočo milostjo.

A rgu ment primernosti ( convenientiae ). Analogij..;

m. e o. narav.
- dejanja.

nira in nadnaravnim življenjem. Naravno: narava - zmožnosti
Nadnaravno: posvečujoča milost - kreposti - nadnaravna dejanja.

B.Posebej 0 veri: a. gl. zgoraj.

b. Naznačeno je* ali -predpostavljena, ali vključena kot nad¬
naravno trajno počelo: lllor 2,12: prejeli ... Puha, ki je iz Boga,
da ti spoznali, kar nam je Bog milostno daroval; Ef 1,16: „Li pa
imamo misel Kristusovo" (sensus Christi), po kateri lahko učimo.

Kol 2,2: bogastvo popolnega razumevanja za spoznanje skrivnosti Bo¬

ga Očeta in Kristusa.

1 Jan 2,20.27: Zašiljeni sv. Puha ... ostane, uči o vsem.

1 Jan 5,SO:' Razumevanje fiecrotot .

Iz teh mest: 1. dar božji; 2. za spoznanje skrivnosti razo¬
detja,- čeprav o harizmatičnih darovih, vendar ti temeljijo na veri.

o.  Tradicija. Trne »fidelis” pomeni on e, ki imajo vero, , : infi*
deliš pa one, ki je nimajo. Po cerkveni liturgiji je krs t, ki n., era--
vernika. ICatehumenora, ki odlašajo krst, zakliče Gregor 1\ T  a c. : Ze zaime-
tujte koristi, da postanete in se imenujete verniki V PG 26,379). A
dejanje vere so že izvršili. Torej po krstu le krepost vere. - Tudi
otroci, ki niso zmožni de .jan,ja vere , se imenujejo po krstu verniki
'napisi v katakombah) - da se vera daje v krstu, spominja tudi ritu-

ale E ona n um: ICaj želiš od Cerkve? Sveto vero '

d * Bol.ia, razumemo tKp t-srr nadnaravnost dejanja  vere, c e akt
ni učinek samo naravne zmožnost i, ampak v iiadnaravo dvignjene: torej
naravno in nadnaravno vlitega - halituša.

Sokol ja 1 .  Živa in mrtva vera (f. formata, inf ormis }. .a ko je
združena z ljubeznijo, je siva. Ljubezen usmerja k Bogu, nadnaravne¬
mu smotru in dela dejanja zaslužna za večno življenje, mrtva je vera
v grešniku.

i!Mrtva vera" j e resnična krepost , a nima vse popolnosti (im~
perfecta). Sl. Trid. LB 800. nKakor je namreč telo brez duše mrtvo,
tako je tudi vera brez del mrtva" Jak 2,26. Težnja in namen vere je,
da m del om: pre ide. Zato je brez njih okrnjena, nepopolna po svojem
namenu.

Je pa vendar Še prava krepost in se notranje bistveno ne lobi
od žive v ere. (Isti objekt). Zato more formata" postati (t  inf ormis" ,
če človek greši in izgubi ljubezen; iz mrtve, živa, ko grešnik opravi¬
čenje dobi.

2. Vera je med nadnaravnimi krepostmi ,.per se", po svoji
funkciji prva ordjne 'g-enerationis . Per accidens morejo druge kreposti
biti prej (ponižnost, ki odstrani napuh, veliko oviro pokorščine ve¬
re itd.). Časovno morejo biti vse obenem ; po vrednosti je ljubezen
na jvišja .

Sub j e kt vere .

Subjekt vere je tigti, Ki ,more izvršiti dejanje vere in v ka¬
terem je krepost vere. V katerem človeku ostane krepost vere, ki jo
je prejel v opravičenju. Razlikujemo one, ki so v zenskem življenju
(viatores) in one, ki so do šli do cilja (in temino).

a. L j ud je na z emlji .

po notranjem razmerju do nadnaravnega cilja so : pravični,
grešniki, neverniki. Pr av ični imajo gotovo krepost vere; neverniki,
ki še ni koli  niso izvršili dejanja nadnaravne vere, je gotovo nimajo.

1. Grešniki izgube k repo p t ,v-:;.rc..eo iusc, ko.. izgub,e.,pp,s^pču jo^o milost
in ljubezen. Tria.: Si quis dixerit amissa per peccatum gratia siiaul
e t fidem semper  amitti, aut fidem quae remanet non esse veram iidem,
licet non sit viva, A.S. LB 836 - prim. 1 Kor 13,2; Jak 2,14.

2. Prostovoljna zavestna neve ra,  ali dvom uniči krepost vere, ne uni¬

či pa je samo mater ia lna never a (če bona fide ali iz nevednosti zata¬
ji razodeto resnico ali odreče verovanje). 1 Tim 1,19: brodolom
vere radi zanikanja ene verske resnice (vstajenje mesa). Tria. I;B
808: po neveri ' krivoverstvo, odpad, nevera, se izgubi vera.

- Razumlj ivo, ker zanika formalni predmet ali nagib . - A materialna
nevera ne: Ki niti smrtni greh in se torej per se ne izgubi posvečni
ča milost, če manj pa vera. Tudi opustitev vere, če ne izvira iz pro¬
stovoljnega' dvoma, ne uniči.

3. Sporno vprašanje: .tli more katoličan, ki je bolj slabo po-

121

učen in ned nevernimi ali v nevernem okolju živi, odpasti od kato¬
liške vere brez formalnega greha nevere (sine formali peccato infi-

sg®8«*g8f9l»>K2š£«!?

delitatis }.

.Vprašanja: Ali je odpad greh nevere. Ali je zadnji korak iz
prejšnjih zagrešenih pomanjkljivosti v veri. Ali je posledica veli¬
kega greha, čeprav ne nevere. Ali vsaj neke krivde. Ali more biti
brez vsake krivde in se ter in causa.

Odg.: Zdi se, da.gotovo vsaj prej neka večja krivda, vsaj
lahkomiselnosti (slabo poučen v veri bere nasprotne knjige, obisku¬
je- neverne itd. »Meni nič ne škoduje". Časopisje)..

Vatic.: Bog da pomoč. Cerkev je redni nagib verovnosti. 32?

1794.

b. O ni, k i so na ci lju.

a. Angoli gn bi .šeni ne izvršujejo deja, ver,§..., vsaj ne v.one
resnice, ki jih gledajo. 1 Kor  13,9-12. Intuicija ne potrebuje pri¬
čevanja. Po veri »paregrinsmnr a Domino" smo (spoznavno oddaljeni),
■tper visionem" navzoči. Vera ni nepopolna le po manjši evidenci,
ona vključuje bist ve no ods otnost isto časne vizije Boga. Zato ni z
združljiva s prisotnostjo vizije in Boga po viziji. Virtus infusa
je  narav nana na po-go.is tega življenja , teži torej kakor dejanje k
svojemu glavnemu in jieposr ednemu predmetu, besedi in misli (enunti-
abile) o skrivnosti, ki je bistveno temna. Ko pa bo ta temnost pre¬
nehala , bo izgubila, svoj specifični predmet in nov nadnaravni ak-t,
intuicija na njeno mesto, ki ne bo priznanje dogme temelječe na bož¬
jem pričevanju, ampak po direktni intuiciji stvari v sebi in brez
temnosti.

b . Duše v vicah imajo  kr epo st, ve re , a zaslužno njih verovanje
ne more biti več.

o . Pogubiieni.ne morejo izvršiti  dejanja nadnaravne vere,.
Nujno se prepričani »evidentia credibilitatis". Jak 1,19.

De fide II.

Ii Status quaest.*. ,.,, .90.

II, Utemeljitev nauka...91.

Iti. Kakšna milost je potrebna in kakšen je njen

v ol iv.. ... . * . .. . ....9?..

2. Dejanje vere se more izvršiti le pod vplivom svo¬
bodne volje... ....  95.

I. Status quaest.....96.

Utemeljevanje nauka.96.

3. Upliv volje v celotnem procesu vere,,......,.....97.

4. Vera kot priznanje razodetih resnic je dejanje uma...97.
Pot,  po kateri pridemo do dejanskega verovanja*.........99.

Vprašanje o končni analizi verovanja....100.

SVO JSTVA VEROVANJA.,.. ....... .. .101.

Izvestnost verovanja.    101.

Temno st verovanja........104.

STANOVITNOST VERI......106.

Nauk razodetja o stanovitnosti vere.........108.

Vera je potrebna za opravičenje in zveličanje...«..111.

KREPOST VERE.       .116.

I. Splošno o krepostih......116.

II. Krepost vare.   .118,

Subjekt vere...   .120-

De fide I.

D E F  I DE

Št. - Str.

Uvod.          i.

Po jm.... ..-:. 2 .

Predmet dogmatike.  3*

Haloga dogmatike... *......  i ;.. i ...3»

Metoda 1  dogmatike*. ... *.. *..*.4.

Dogmatika in vera.... *.i ...*..*.. ..8.

Dogmatika in cerkveno učiteljstvo..... .... _-9..

Viri dogmatične teologije. i...*.;* .. *-10.

Razdelitev dogmatike;. *....*.*.* .....12.

Odličnost dogmatiče teologije.*..12.

ZGODOVINA DOGMATIKE...13.

1. Patri^stična doba...... .  13.

Sholastična doba... 18.

3. Dogmatika v novejši dobi......... 21.

TRAKTAT 0 VERI....25.

Uvod............25.

Razdelitev...•...25.

Pojem vere.   26.

Pomen besede vera, verovanje v virih razodetja.29.

PREDMET VERE....»..34.

Sodba o verovnosti mora biti izvestna... . *..51.

Teorija de convergentia probabilitatum.53.

Fideizem... *. 54.

Cerkvene odločbe proti fideizmu.55.

Za dejanje vere zadošča relativna, iz vestnost o motivih
verovnosti. 55.

1. Predmet, ki ga verujemo s teološko vero, so vse

razodete resnice in samo te...59.

2. ^Obiectum attributionis" verovanja je Bog.60.

Privatna razodetja*.*••.65.

Dogma.* *.*.68»

I. 0 naravi dogem.*.*.. —..68.

n< Rast in razvoj dogem.  ..74.

Utemeljitev tega razvoja............. .79.

1. Način dogmatičnega razvoja...-...-..80.

2. Vzroki dogmatičnega razvoja....... .80.

3. Kardinal Newmann o razvoju dogem. 81.

Dogma, in živi jen je—.....*.... 82.

Zmotni nazori o dogmah........• •84;

1. Protestantizem*. t .... • • • ..84.

2. Modernizem. ....;. *.. 86.

Nauk vzhodnega bogoslovja o dogmi.87.

Po j m dogme..  88.

Cerkev in dogme..      89.

SUBJEKTIVNA POČELA VEROVANJA..90.

1. Potrebna je milost, da moremo izvršiti dejanje vero¬
vanja.    90.