J PROBANKA Pt kkanj Koroška c. I, tel. 04/ 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure POTROŠNIŠKI KREDITI VARNOST KRANJ MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE [E-mail:varnost@varnost-kranj.si DEŽURNI CENTER | | http://www.varnost-kranj.si (042 20 15 100 1 Gorenjska y Banka Banka -t posluhom S 1. (V. 2002 nižje obrestne mere Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 61 - CENA 240 SIT (14 HRK) Kranj, petek, 9. avgusta 2002 Foto: Tina Doki Ležalnik v senco, noge pa v škaf Tako nekako bo, če verjamemo anketam, to poletje dopustovala slaba polovica Slovencev. Tisti, ki se čarobnemu vonju morja vendarle ne želijo odreči, se še vedno največ odločajo za Hrvaško. Ker je pač najbližja, z avtom in za nekaj tisočakov bencina dostopna v par urab, ker govorimo podoben jezik in nas druži skupna zgodovina. To pa so v glavnem tudi vse prednosti počitnic na Hrvaškem. Precej nepomembne prednosti. To priznavajo številni, ki se s Hrvaške vračajo razočarani. Cene so namreč visoke, odločno previsoke za udobje in kvaliteto storitev, kijih Hrvatje poleg lepega morja ponujajo. Zato celo v kampih (nekatere v Istri so že pokupili Italijani in brž navili cene) in apartmajih, kjer so počitnice ob hrani, zvečine pripeljani od doma, pravzaprav najcenejše, letos ni posebne gneče. Najbolj poželjiv za delavce s plitvimi žepi, kakršnih je največ, je še vedno sindikalni turizem, ki pa je v minulem desetletju na žalost tudi močno opešal. Podjetja so v času gospodarske krize in lastninjenja svoje domove, apartmaje in prikolice na veliko razproda jal a, k zde-setkanju pa je zaradi pravnih zapletov pripomogla tudi osamosvojitev. Kdor namreč svoje lastnine pred tem ni imel zemljiško-knjižno urejene, je kot tujec na Hrvaškem naletel na resne težave. Kranjska Pines-ta, na primer, ki upravlja z otroškim letoviščem v Novigradu, se je težavam ognila tako, da posluje prek svoje hrvaške firme, ki zagotavlja spoštovanje hrvaške zakonodaje kot tudi vseh standardov za gostinstvo in turizem. Drugi so si za "varuha" izbrali eno od domačih pravnih oseb, najkrajši konec pa nedvomno vlečejo posamezniki, ki so v skupni domovini poceni kupovali obmorske parcele, jih dostikrat na črno pozidali, zdaj pa trepetajo, ali jih bodo uspeli legalizirati ali ne In tudi zato je hrvaško morje za marsikoga manj modro, kot je v resnici. Helena Jelovčan V Kamni Gorici je ogenj uničil podstrešno stanovanje Zagarjeva cesta odprta KOT spe Kamna Gorica - Za najmanj deset milijonov tolarjev škode je v torek zjutraj povzročil ogenj, ki je vzplamenel v podstrešnem stanovanju hiše v Kamni Gorici 60. Lastnik H. V. naj bi bil tedaj na dopustu, stanovalci v pritličju pa naj bi že ponoči zavohali dim, vendar niso mogli ugotoviti, od kod prihaja. Okrog osmih zjutraj je požar zajel celotno stanovanje. Omejili in pogasili so ga prostovoljni gasilci iz Kamne Gorice, Krope, Podnarta in Radovljice. Zaradi gašenja sta bili Poškodovani tudi pritlični stanovanji. Po vsej verjetnosti je zagorelo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. H.J., foto: Gorazd Kavčič Velika nagrada Prešernovemu gledališču na festivalu v Umagu Kranj - V nedeljo se je v Umagu na Hrvaškem s Podelitvijo nagrad končal 3. mednarodni festival komornega gledališča Zlati lev. Po mnenju petčlanske strokovne žirije je bila za najboljšo predstavo festivala razglašena drama Vera, ljubezen, upanje Odona von Horvatha v režiji Eduarda Milerja, za najboljšo pa jo je z glasovanjem izbralo tudi občinstvo. Eno od treh enakovrednih nagrad je prejela tudi Darja Reichman. Poleg obeh nagrad za najboljšo predstavo festivala (strokovne žirije in občinstva) so v nedeljo v Umagu Podelili še tri enakovredn^riSpa'de. Kot zapisano . ^arji Reichman za vloa^Elisabeth y zmagovalni Predstavi Prešernovega^gledališča V^V«» ljubezen, uPanje, Saši Mihelčič z« vlogo V prgMtavi Psihoza ^•48 režiserja Scbastijana Horvata.^!izvedbi SNG ^rame in Meti Hočevar za-^ež^predstave Daleč stran v izvedbi SNG Drame. Posebno nagrado pa je prejela še nizozemska igralka Tamara Huilmand za predstavo Wilde with love - Medeja. Za Prešernovo gledališče je osvojitev Grand prixa ponovitev lanskega uspeha, ko so bili Kranjčani najboljši s predstavo Paule Vogel, Kako sem se naučila voziti v režiji Mateje Koležnik. "Pomembno je, da so na festivalih prisotni tudi mnogi selektorji drugih festivalov, kar pomeni večjo možnost za povabila, po drugi strani pa smo žal postavljeni pred dejstvo, da marsikaterega vabila ne moremo sprejeti, ker ni denarja za to," ugotavlja ravnatelj gledališča Borut Veselko, ki bo konec septembra s "prešernovci" odšel na gostovanje v Cordobo v Argentino, kjer bo svetovna premiera predstave Benetke, katere režiser je Argentince Omar Viale. Igor Kavčič Kranj - Čeprav se je minuli petek po njej že dalo voziti, je kranjski župan Mohor Bogataj obnovljeni odsek C. Staneta Žagarja od križišča z Bleivveisovo do sodišča uradno odprl šele v sredo. 290 metrov dolg odsek s križiščem je mestno občino stal okroglih 50 milijonov tolarjev. Delo je solidno, v pičlem mesecu dni, opravilo domače cestno podjetje, pri obnovi vodovoda in kanalizacije pa je Sodelovanje Bleda in Beljaka Bled - V soboto, 3. avgusta, sta župan Beljaka Helmut Manzenreiter in župan občine Bled mag. Boris Malej v Beljaku podpisala sporazum o prijateljstvu med obema mestoma. Podpis sporazuma po besedah blejskega župana omogoča, da občina Bled s pomočjo Beljaka pridobi sredstva iz evropskih skladov. Sporazum odpira različne možnosti sodelovanja med obema mestoma. Ob koncu septembra bo s posebnim muzejskim vlakom na Bled pripotovalo 540 članov turističnih, športnih, kulturnih in drugih društev Beljaka. Beljaški župan namreč najbolj prizadevne člane društva vsako leto povabi na zahvalni izlet, za katerega pokrije stroške občina Beljak. Darinka Sedej sodelovala tudi Komunala. Po Žagarjev! cesti je že prišla na vrsto enosmerna Gregorčičeva ulica od Slovenskega trga, mimo Prešernovega gaja, do križišča z Zagar-jevo, dolga 380 metrov. Obnova, ki vsebuje tudi gradnjo pločnika po desni strani in delno po levi, parkirišča za bočno parkiranje na desni, ureditev vhoda v Prešernov gaj, postavitev nove javne razsvetljave in gradnjo komunalnih vodov, bo občino stala predvidoma 85 milijonov tolarjev. Končana bo v poldrugem mesecu, torej sredi septembra. Predvidoma oktobra pa bo prišla na vrsto Partizanska cesta, ki bo "v delu" do aprila ali maja prihodnje leto. H.J., foto: Tina Doki o 1*© orV* i 9770352666025 Alkohol je prijatelj in sovražnik Slovencev Slovenija se uvršča med države, v katerih imajo ljudje do alkohola zelo pozitiven odnos. Popijemo ga več kot v večini evropskih držav, zato imamo zaradi alkohola več težav. Vlada predlaga sprejem zakona o omejevanju porabe alkohola. Ljubljana - Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije ocenjujejo, daje z rabo alkohola v razvitih državah povezanih približno 9 odstotkov vseh bolezni, od 3 do 10 odstotkov vseh smrti in 15 odstotkov umrlih pred dopolnjenim 65. letom starosti. Stroški zaradi zdravljenja, manjše produktivnosti zaradi večje obolevnosti, zaradi požarov in poškodbe lastnine in zaradi izgube dohodka zaradi prezgodnje smrti pa znašajo v posameznih državah od 2 do 5 odstotkov bruto domačega proizvoda. Po vseh podatkih je Slovenija uvrščena med države z veliko porabo alkohola na prebivalca. Registrirana poraba čistega alkohola na državljana Republike Slovenije, starejšega od 15 let, je znašala leta 2000 10,9 litra, kar pomeni, da je vsak državljan Slovenije, starejši od 15 let, popil v povprečju dobre 103 litre piva, 41,5 litra vina in dober liter žganih pijač. Preračunano na vse prebivalce, vključno z otroki, je bila poraba čistega alkohola na prebivalca v Sloveniji 8,6 litra, kar nas uvršča med države z. veliko porabo, v nekaterih primerih celo pred Francijo- Starostna meja je 18 let Varovanje zdravja državljanov je eden najpomembnejših javnih interesov, za katerega je odgovorna vlada. Taje na seji 25. julija sprejela predlog zakona o omejevanju porabe alkohola in ga predlagala v sprejem državnemu zboru. Po predlogu tega zakona je alkoholna pijača vsaka pijača, ki vsebuje nad 1,2 volumenskih odstotkov alkohola, žgana pijača pa je tista alkoholna pijača, ki vsebuje več kot 21 volumenskih odstotkov alkohola. Navedeni so ukrepi za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola. Če bo zakon sprejet, bodo morala imeti živila, ki vsebujejo alkohol, na embalaži jasno označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke. Prepovedana bo prodaja in ponudba alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let. Tudi v večini držav, članicah Evropske unije, je meja postavljena na 16 ali 18 let, v nekaterih pa pri žganih pijačah na 20 let. Prav tako je predlagana prepoved prodaje alkoholnih pijač osebam, ki kažejo očitne znake opitosti, in prodaja iz avtomatskih samopostrežnih naprav. Prodajalec oziroma po- Največ nesreč v gradbeništvu in gozdarstvu Lani je bilo v Sloveniji nekaj nad 25.000 nezgod pri delu, v katerih je umrlo 19 ljudi. Največ smrtnih nesreč je bilo v gradbeništvu in gozdarstvu. Ljubljana - Inšpektorat za delo je pripravil poročilo o delu v letu 2001, ki ga je vlada potrdila in predlagala v obravnavo državnemu zboru. V inšpektoratu dela 76 pooblaščenih inšpektorjev, kar je premalo. Za Gorenjsko deluje območna enota v Kranju. Skupno je bilo opravljenih 6437 inšpekcijskih pregledov, lani pa je bilo končano tudi prehodno obdobje pri uresničevanju novega zakona o varnosti in zdravju pri delu. Do konca leta so morali vsi delodajalci, razen kmetov in samozaposle-nih, sprejeti "izjavo o varnosti". Inšpektorji letos preverjajo, v ko- likšni meri je bilo to določilo uresničeno. Leta 2001 se je zgodilo v Sloveniji 25.176 nezgod pri delu, med katerimi se jih je velika večina (21.484) zgodila neposredno na delu ali na službeni poti v okviru delovnega časa. Nesreč s smrtnim izidom je bilo 19, toliko kot leta 2000. Trije ljudje so umrli na službeni poti v okviru rednega dela, trije pa na poti na delo oziroma z dela. Največ nesreč s smrtnim izidom je bilo v gradbeništvu, gozdarstvu in pri gozdarskih storitvah, dve nesreči s smrtnim izidom pa sta se zgodili pri obdelavi lesa. Inšpektorji so pri svojem delu večkrat ogroženi in izpostavljeni nasilju. Problematika se celo stopnjuje, zlasti v primeru inšpektoric, ki jih je zlasti pri nočnih pregledih varovala policija. Inšpektorice poročajo, da jih posamezniki zasledujejo. Stopnjujejo se anonimne grožnje po telefonu, pogosto pa so neznanci grozili tudi družinskim članom inšpektoric. Na splošno se odnos do zagotavljanja varnega in zdravega okolja za delo izboljšuje, prihodnje leto pa bo začel veljati še novi zakon o delovnih razmerjih. J.K. Razumevanje kmečkega stanu Ljubljana - Na drugo obletnico ustanovitve Nove Slovenije, krščanske ljudske stranke, so 4. julija na Gomilskem ustanovili Kmečko zvezo pri Novi Sloveniji. V sporočilu za javnost so zapisali, da si bo nova zveza na vseh področjih svojega dela prizadevala, da bodo "Slovenci po 50 letih načrtnega zapostavljanja kmečkega sloja razumeli pomen kmečkega stanu in bodo z njim solidarni ter bodo kmetijstvu priznali ves njegov pomen, poleg pridelave hrane tudi druge opravljene naloge\" Iz- hodišče za delovanje zveze, ki bo združevala kmete in vse, ki se ukvarjajo s kmetijstvom ali jih to področje zanima, je Strategija razvoja slovenskega kmetijstva, ki je bila sprejeta leta 1993 in je za osnovnega nosilca kmetovanja postavila družinsko kmetijo. Slovensko kmetijstvo je ekosocialno in tržno naravnano, ki mora napredek graditi na izkoriščanju naravnih danosti in na povečevanju produktivnosti ter kakovosti. Po mnenju nove Kmečke zveze Slovenija ne sme dovoliti, da bi zara- di liberalizacije trga padla strateška proizvodnja hrane in s tem samooskrba z najpomembnejšimi kmetijskimi pridelki. Preskrba s strateškimi kmetijskimi pridelki je odločilna za suverenost vsake države. Liberalizem ne sme postati prevladujoč način razmišljanja slovenskega naroda. Za predsednika Kmečke zveze pri novi Sloveniji so izvolili Vla-dimirja Porija, doktorja veterinarske medic me iz. Prevalj, Rudi Bernik iz Železnikov pa je predsednik nadzornega odbora. J.K. f*4J AtkoMoLMc ZAKoN DCB'l' g»Mo Not/ MlfeHotiM ZAfCoN 8fM° ZDAJ SIP' VENO N6HAU PlT. ? PtTl RAT, nudnik bo smel od vsake osebe, za katero bo domneval, da ne izpolnjuje pogojev, zahtevati izkaz svoje starosti z javno listino. Če bo oseba to odklonila, se ji ne bi smelo prodati alkoholne pijače. Alkoholne pijače bo prepovedano prodajati ali ponujati osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da so mlajše od 18 let. Med 21. uro zvečer in 7. uro naslednjega dne bo prepovedana prodaja alkoholnih pijač, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkohola do konca obratovalnega časa. V gostinskih obratih bodo smeli prodajati žgane pijače šele po 10. uri. Prepoved prodaje ali njeno omejevanje bo moralo biti objavljeno na vidnem mestu v vseh prostorih. V predlogu zakona je predlagana popolna prepoved prodaje alkoholnih pijač v stavbah in pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstva, v športnih objektih, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo, in med delovnim časom v obratih javne prehrane. Gostinski obrati, v katerih bodo naprodaj alkoholne pijače, bodo morali imeti naprodaj vsaj dve brezalkoholni pijači, ki bosta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače. V pri- meru kršenja zakona so predvidene kazni, za pravne osebe od 500.000 do 8 milijonov tolarjev in za posameznike oziroma odgovorne osebe od 250.000 do 5 milijonov tolarjev. Kdor bo osebam, mlajšim od 18 let, prodajal alkoholne pijače na javnem mestu, bo na primer kaznovan s 50.000 tolarji kazni, ki jo hosta lahko izrekla in izterjala zdravstveni inšpektor ali policist na kraju prekrška. Zaradi alkohola letno 500 mrtvih Najrazličnejši podatki kažejo, da je alkohol v Sloveniji resen problem. Leta 2000 je število bolni ških dni zaradi alkohola predstavljalo 6,4 odstotka vseh bolniških dni v Sloveniji, povprečna ležalna doba pa je bila v teh primerih daljša za 15 dni. Zaradi alkohola je precejšnja odsotnost z dela, posredno pa je alkohol vzrok za manjšo produktivnost na delovnem mestu. V Sloveniji je v obdobju med letoma 1987 in 1996 zaradi alkohola letno umrlo 522 ljudi, starejših od 15 let, kar predstavlja 3 odstotke vseh smrti. Najpogostejši vzroki smrti so nesreče na cesti ali pri delu zaradi alkohola in kronične bolezni jeter in ciroze. V teh primerjavah smo visoko nad evropskim povprečjem. Alkohol je tudi dejavnik samomorilstva, ki je za Slovenijo velik problem. Med osebami, ki so naredile samomor, jih je bila dobra tretjina alkoholikov. Alkohol je v Sloveniji prisoten v pomembnem delu prometnih nc- sreč. Alkoholizirani vozniki so leta 2000 povzročili 37,8 odstotka prometnih nezgod s smrtnim izidom, 20,2 odstotka nezgod s hudimi telesnimi poškodbami, 14,8 odstotka nezgod z lažjimi telesnimi poškodbami in 6,8 odstotka nezgod z materialno škodo. Alkohol povzroča torej težje prometne nesreče. Leta 2000 je v prometnih nesrečah z udeležbo alkohola umrlo 115 oseb, med katerimi so bili 104 mlajši od 65 let in jih statistika uvršča med tako imenovane "prezgodnje smrti". Zgubljenih je bilo 2830 let potencialnega življenja. Vsak tretji povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom je imel v krvi koncentracijo alkohola nad dovoljeno mejo. Med pivci alkoholnih pijač so vedno pogosteje mladi, zato naj bi novi zakon otrokom in mladostnikom omejil dostop do alkoholnih pijač. Jože Košnjek Septembra že volilna vročica Zadnji rok za vložitev kandidatur za predsednika republike, za župane in občinske svetnike, za člane svetov krajevnih skupnosti in svetov vaških in četrtnih skupnosti je 16. oktober. Ljubljana - Čeprav je do 10. novembra, ko bodo predsedniške in lokalne volitve, še krepka dva meseca, se bo septembra že začenjala volilna vročica. 2. septembra bodo začela teči volilna opravila, ko bo mogoče zbirati podpise za posamezne kandidate (če jih ne bodo predlagale stranke) in sklicati zbore volivcev, kar je naloga sedanjih občinskih vodstev. Kandidature morajo biti vložene najkasneje do 16. oktobra. Če se bo morda kateri od kandidatov premislil, bo imel čas do 22. oktobra, ko bodo znani dokončni seznami kandidatov. Na predsedniških volitvah bo zanesljivo sodelovalo nad pet kandidatov, na lokalnih volitvah pa bomo izvolili 193 županov in preko 3000 svetnikov. Na kandidatnih listah za predsednika republike, za župane in za svetnike v občinskih svetih bo nad 15.000 kandidatov. Tudi zaradi možnosti upoštevanja vseh glasov, oddanih v tujini na naših konzularnih predstavništvih in posredovanih po pošti, bo drugi krog volitev 21 dni po prvem, najkasneje pa 1. decembra. Kdaj bo drugi krog, bo določila republiška volilna komisija. Volilna kampanja se bo začela mesec pred volitvami, to je 11. oktobra. Posebni transakcijski računi organizatorjev volilnih kampanj posameznih kandidatov bodo morali biti odprti 45 dni pred volitvami. Občine bodo morale do 11. septembra določiti plakatna mesta za lokalne in predsedniške volitve. Sedem dni pred glasovanjem mediji ne bodo smeli več objavljati javno mnenjskih anket. Novembra bomo volili tudi državne svetnike, vendar na posrednih volitvah. Na svojih zborih jih bodo volili predstavniki socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Volitve so precejšen strošek Z8 državo in lokalne skupnosti. Za volitve predsednika republike je v letošnjem proračunu zagotovljenih 415 milijonov tolarjev, za morebitni drugi krog pa v proračunu za leto 2003 še 95 milijonov tolarjev. Za volitve v državni svet Je zagotovljenih 38 milijonov tolarjev. Toliko naj bi za lokalne volitve prispevala država, vse druge stroške teh volitev pa bodo krile občine. Jože Košnjek Kako zapreti uranski rudnik varno za 1000 let? Odstavitev direktorja Uprave za jedrsko varnost je v javnost prinesla ozadje strokovnih dilem in različnih pogledov na to, kako trajno varno zapreti odlagališča jalovine nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh. Ljubljana, Todraž - Konec julija so javnost presenetile trditve •nag. Miroslava Gregoriča, direktorja Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost, ki ga je minister za okolje in prostor Janez Kopač sredi meseca sklenil zamenjati, da način zapiranja jalovišč nekdanjega Rudnika urana Žirovski vrh ni trajen, ni varen in ni strokovno utemeljen. Na dan je celo prišlo, da je med ministrstvom za okolje in prostor in upravo za jedrsko varnost o izdaji lokacijskega dovoljenja za sanacijska dela na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt potekal sodni spor, mag. Gregorič pa je tudi opozoril, da ministrstvo za okolje in prostor onemogoča samostojnost in neodvisnost pomembnega upravnega organa, kakršna je Uprava za jedrsko varnost, ki je več desetletij dobro skrbela za varno obratovanje slovenskih jedrskih objektov. O problemu zapiranja rudnika Žirovski vrh smo se pogovarjali z mag. Miroslavom Gregoričem, z državnim sekretarjem za okolje na ministrstvu za okolje in prostor ter predsednikom upravnega odbora Rudnika Žirovski vrh mag. Radovanom Tavzesom in z direktorjem javnega podjetja za zapiranje rudnika urana Rudnik Žirovski vrh Matejem Požunom. Pisati o različnih strokovnih pogledih na način zapiranja uranske-ga rudnika ni posebno enostavna in lahka naloga, saj je ob množici strokovnih študij, mnenj nestrokovnjaku težko stehtati argumente, ki jih navajajo sogovorniki. Poskušali bomo na kar se da poljudni način predstaviti poglede naših sogovornikov. Jaiovišča so jedrski objekt Mag. Miroslav Gregorič, donedavni direktor Uprave RS za jedrsko varnost pravi, da problem zapiranja rudnika urana Žirovski vrh omenja predvsem zaradi trditev ministra Janeza Kopača, da je uprava povzročila dveletno zamudo pri zapiralnih delih. Uprava je v letih od 1994 do 1998 izdala štiri ali pet soglasij k zapiralnim in rušit-venim delom objektov v Todražu, ko pa je bila vložena dokumentacija za zapiralna delana jaloviščih Jazbec in Boršt, so to temeljito proučili predvsem z vidika trajnosti načrtovanih posegov. Če je jamska jalovina po podatkih o radioaktivnosti na meji tega, kar opredeljuje radioaktivne odpadke, pa hidrometalurška jalovina in rdeče blato vsekakor spada v to kategorijo. Po veljavnem zakonu sta zato obe jalovišči po prepričanju uprave jedrski objekt. Pri zapiranju je potrebno ravnati tako, da bodo izvedeni ukrepi trajni, saj Potres bi ponovno sprožil plaz Vse to jasno kaže na to, poudarja mag. Gregorič, da je potrebno najti resnično trajne rešitve - dimenzionirane na tisoč let, kar na plazu seveda ni mogoče. Uprava je zahtevala vrsto študij in proučitev vplivov na okolje, med drugim tudi študijo potresne varnosti in morebitnih učinkov potresa na plaz, na katerem je jalovišče Boršt. Kljub temu da Žirovski vrh leži na območju, kjer so možni potresi do 9. stopnje, prave ocene seizmičnega rizika, kot je bila izdelana za jedrsko elektrarno Krško, ni bila pripravljena, pobuda za potresne opazovalnice pa zavrnjena, Različne študije kažejo na to, da kljub sanaciji plazu pod Borštom, ta ni povsem stabiliziran, močnejši potres (s celo desetkrat manjšimi pospeški od največjih možnih) pa bi ga vsekakor ponovno sprožil. Čeprav ta plaz še zdaleč ni dovolj proučen, je dejstvo, da s svojim premikanjem seka odlagališče hidrometalurške jalovine, to pa pomeni, opozarja mag. Gregorič, da bi s premikom poškodoval načrtovano prekrivko tega jaiovišča, predvsem pa sistem odvodnjavanja in s tem nekontrolirano izpiranje odloženih radioaktivnih materialov. Da sanacija plazu pod Borštom ni uspela in daje stabilnost tega področja problematična, mag. Gregorič trdi tudi na osnovi dveh študij: "Strokovno mnenje o dolgoročni varnosti odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt, glede na stabilitet- jajo tudi študije komisije Evropske skupnosti pod imenom Cassi-opee nemških, španskih in britanskih strokovnjakov iz konca leta 1998 o ravnanju z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji, ki kot alternativo za trajno odlaganje odpadkov predlagajo iskanje nove lokacije ali odlaganje v rudniško jamo. Podobno je tudi neodvisno mnenje nemške firme VVismut, ki opozarja, da je Boršt lahko le začasna rešitev. Do podobnih zaključkov je prišel tudi Tomaž Be-guš, zaposlen v rudniku Žirovski vrh, v svojem magistrskem delu z naslovom "Izbira najprimernejše lokacije odlagališča hidrometalurške jalovine v Rudniku urana Žirovski vrh" na oddelku za geologijo Naravoslovnotchniške fakultete Univerze v Ljubljani. Poleg kritične stabilnosti je tu še problem erozije, pri čemer sta obe jalovišči tudi po ameriških predpisih in evropskih ocenah prestrmi in drenaža nezadostna. Posebej še, ker ni pravih ocen maksimalnih možnih (tisočletnih) padavin in nevarnosti, da se ti ekstremi zaradi podnebnih sprememb še povečujejo. Potrebna bi bila deviška lokacija Navedena dejstva so bila osnova za negativno mnenje Uprave za jedrsko varnost, ki pa je bilo v postopku izdajanj dovoljenj spremenjeno v neobvezno mnenje in izdano lokacijsko dovoljenje. Uprava je nato opozorila državno pravobranilstvo na nezakonito odločbo, ki je sprožilo upravni spor in po dveh letih je sporno dovoljenje padlo. Ko smo mag. Gregoriča izzvali, naj oceni, kaj bi bila najboljša trajna rešitev, nam je dejal, da sicer to ni njegova naloga, na osnovi vsega, kar pozna, pa je prepričan, da bi morali poiskati novo, kot pravi, "deviško" lokacijo, preverjeno stabilno, urediti zadostno odvodnjavanje in tja preseliti material iz jaiovišča Boršt. Druga možnost je vrnitev v rudniško jamo, pri čemer bi morali zlasti natančno regulirati iztok jamske vode prek čistilne naprave. Primer iz Madžarske kaže, da je mogoče preko ionskih izmenjevalcev iz teh voda celo izločati Neurejeno jalovišče Boršt že več kot desetletje čaka na "zeleni pokrov". Podatki o elementih na teh odlagališčih kažejo na to, da se radioaktivnost v tisoč letih ne bo zmanjšala, nasprotno pri nekaterih snoveh (torij) celo povečala. Iz. doktorske disertacije dr. Milka Krizmana je mogoče zaključiti, da bo radioaktivnost začela upadati po sto tisoč letih in "ugasnila" šele po milijonu let. ne razmere" iz maja 2000, doc. dr. Mihaela Ribičiča; in "Recenzija obstoječe projektne dokumentacije za sanacijo odlagališč Boršt in Jazbec" iz maja 2002, prof. dr. Ludvika Traunerja in prof. dr. Stanislava Škrabla iz Fa: kultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru. Podobne ugotovitve, po besedah mag. Gregoriča, nava- uran. Vsekakor pa predvidena sanacija jaiovišča Boršt ne more biti trajna rešitev, lahko je le začasna, s stalno potrebnimi popravki in dodatnimi posegi, morebitni hudi potres pa bi lahko imel nepredvidljive posledice. Tudi če te odmislimo, je taka rešitev cenejša le kratkoročno, je prepričan mag. Miroslav Gregorič. Prikaz prečnega prereza pod jaloviščem Boršt, kjer se je sprožil plaz. Rumena črta (nad modro plastjo) pomeni plazino, z zeleno črto pa je označen zgrajeni drenažni tunel. Dodatne študije kažejo na primernost izbrane rešitve Ko smo se oglasili v javnem podjetju za zapiranje nekdanjega uranskega rudnika Rudniku Žirovski vrh, ........................' nam je direktor Matej Požun že pokazal osnutek odgovora na dopis mag. Gregoriča s pripombami uprave za jedrsko varnost o sanaciji odlagališč Boršt in Jazbec, ki ga je ta poslal na več pristojnih naslovov na dan, ko je prijel sklep o razrešitvi. Povedal nam je, da so bile temeljito strokovno proučene vse tri variante zapiranja jaiovišča hidrometalurške jalovine: vračanje v jamo, preselitev na odlagališče Jazbec in sanacija na Borštu samem. Po štirih strokovnih študijah se je pokazalo, da je najprimernejša rešitev sanacija na Borštu ob pogoju sanacije, zlasti stabilnosti starega fosilnega plazu pod Borštom. Opozoril je, da sta bili v postopku pridobivanja lokacijskega dovoljenja zahtevani še dve dodatni študiji: hidrotehnična, ki jo je izdelal Vodnogospodarski inštitut, in študija stabilnosti plazu ob potresu, ki jo je izdelal Zavod za gradbeništvo. Določen je bil tudi posebni izvedenec in doc. dr. Branko Zadnik je v svoji ekspertizi ugotovil, da so razmere pod jaloviščem Boršt primerno sanirane, zato tudi jalovišče primerno kot trajna lokacija za jalovino. Omenjene študije kažejo, da bi v primeru potresa 9. stopnje verjetno (verjetnost je izračunana v višini 6,8 odstotka) prišlo do zdrsa pete plazu za 3,3 metra, kar da je za jalovišče povsem sprejemljivo. Že sedaj je sevanje pod dopustno mejo Direktor Požun odločno vztraja, da ni mogoče govoriti o jedrskem objektu, jedrskih odpadkih, pač pa materialu z. nekoliko povečanim sevanjem, tudi ob sicer malo verjetnem premiku plazu pa po omenjeni študiji ne bi prišlo do nevarnih posledic, sanacija bi bila sorazmerno enostavna in cenena. Na prekrivki bi verjetno nastale razpoke, ki pa bi jih bilo sorazmerno enostavno popraviti. Pri tem na kaže pozabiti, da gre za ostanke predelave tudi sicer siromašne rude, iz katere je bila velika večina radioaktivnih snovi (90 odstotkov) odvzeta. Dovolj zgovoren je tudi podatek, poudarja direktor Požun, da je bila dodatna obremenitev okolice, ki jo prispevajo nekdanji rudnik in odlagališča še pred zaključkom sanacije, lani s 0,23 mi-lisiverta že pod tako imenovano avtorizirano vrednostjo (0,3 mili-siverta), ta pa je bila v Sloveniji določena trikrat manjša, kot to velja v Evropi in svetu (1 milisivert). Ta obremenitev dosega le eno dvajsetino obremenitve, ki je v tem naravnem okolju (5,5 milisi-verta). V odgovoru Upravi za jedrsko varnost ponovno zagotavljajo, da v celoti spoštujejo noveliran program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude, ki gaje sprejela slovenska vlada in ki naj bi bil zaključen do leta 2007, upoštevali pa bodo tudi opozorila iz študije VVismut glede vodne bilance jalovišč in potrebnih dodatnih ukrepov v tej smeri. Ker jio pravnomočni sodbi Rudnik Žirovski vrh ni ne jedrski objekt, niti jedrska naprava, Upravi za jedrsko varnost odrekajo pravico soditi ali izdajati mnenja ali celo soglasja k sanacijskim ukrepom. Odpadki morajo ostati pod nadzorom Z vprašanjem, kaj pomenijo javne i/jave mag. Miroslava Gregoriča o neustrezni sanaciji jalovišč nekdanjega uranskega rudnika Žirovski vrh, smo se obrnili tudi na državnega sekretarja za okolje na Ministrstvu RS za okolje in prostor mag. Radovana Tavze-sa, pri čemer pa je ob tem, da se s to problematiko že zelo dolgo ukvarja in je njen dober poznavalec, potrebno dodati tudi to, da je kot predsednik upravnega odbora Rudnika Žirovski vrh - drugače rečeno: investitor. Povedal nam je, da so bile že ob pripravi noveliranega programa zapiranja rudnika in odpravljanju posledic predelave uranove rude temeljito obdelane vse tri variante trajnega odlaganja hidrometalurške jalovine: vračanju jalovine v rudnik (obdelana je bila celo tehnična rešitev transporta), združevanja hidrometalurške jalovine (celo s soldifikacijo - utrditvijo v obliko kock) z jamsko na jalo-višču Jazbec in prekrivko na jalo-višču Boršt. Varianta z. vračanjem v jame rudnika je bila ocenjena kot neprimerna na osnovi danes vsesplošno veljavne doktrine, da se odpadkov ne sme odlagati na način, da kasneje niso več dostopni in je s tem kontrola, kaj se z njimi dogaja, nemogoča. V jami bi jalovino izpirala voda Zlasti še, ker je v jamah rudnika veliko vode, ki bi lahko ta material nekontrolirano lužila oz. izpirala. Ker je Žirovski vrh porozen, v bistvu kraški, bi lahko nekontrolirano nastajali "žepi" kontaminirane vode, ki bi se lahko prav tako nekontrolirano izlivali, kar pa bi lahko ogrozilo Brebovščico in celo Soro Poljanščico. Tak izliv vode s povišano radioaktivnostjo se je tu že zgodil. Selitev na Jazbec je bila zavrnjena zaradi lege pod inverzij-sko plastjo (plast toplega zraka, ki preprečuje dviganje plinov) v tej dolini, pri sanaciji samega jaiovišča na Borštu pa je nastal problem s plazom. Študije so, po besedah mag. Tavzesa pokazale, da se ne premika le material na jalovišču, pač pa precejšnji del hriba pod njim, k sreči pa je oblika terena takšna, da ne more priti, tudi ob katastrofalnem potresu, do zrušitve hriba v dolino, pač pa v najslabšem primeru premika za nekaj metrov v stabilno lego. Hidrometalurška jalovina je le desetina mase, ki se je premikala na tem plazu. V rudniku so razmišljali celo še o četrti varianti: preselitvi hidrometalurške jalovine na približno dva kilometra oddaljeno lokacijo v primeru, da hi študije pokazale, da plaz resnično ogroža celovitost jaiovišča. To se ni zgodilo in skupno / zagotovljenim stalnim nadzorom in vzdrževanjem prekrivke je bilo odločeno, da se sanira jalovišče samo. Z rešitvijo se je strinjal tudi ekspert Evropske banke, ob najemanju posojila za ta dela, ki pa opozarja na potrebo boljšega, širšega odvodnjavanja jaiovišča ter potrebnega zmanjšanja nekaterih naklonov strmin. Tudi če prekriv-ka poči, že sedanje stanje, ko sevanje ne dosega določenih dopustnih vrednosti, ne bo katastrofa, je prepričan mag. Tavz.es, dolžnost države pa bo, da jo sproti zakrpa. Bil je spor o pristojnosti Glede spora i Upravo za jedrsko varnost, ki se je reševal tudi pred Upravnim sodiščem, je šlo po mnenju mag. Tavzesa za spor o pristojnosti. Po veljavni zakonodaji je bila uprava pristojna le za jedrske objekte in naprave, kar pa rudnik urana ni bil, niti jaiovišča, za vire sevanj pa je bilo pristojno ministrstvo za zdravje oz. njegov inšpektorat. Tudi že omenjeno avtorizirano vrednost dopustnega dodatnega sevanja ali obremenitve okolice je določilo to ministrstvo. Po novem zakonu, ki pristojnost uprave širi tudi na vire sevanja, bo ta uprava, ki se bo imenovala Uprava za jedrsko in sevalno varnost pristojna tudi za to. Štefan Žargi Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine, trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 240 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). Šolarjem ni dolgčas Vodice - V občini Vodice šolarjem med počitnicami ni dolgčas. Že četrto leto namreč organizirajo počitniške delavnice. Kakšnih deset jih je na programu, zanje pa je v občini zadolžen Andrej Vrančič, referent za turizem in promocijo občine. V delavnicah med počitnicami sodeluje več kot sto otrok, okrog osemdeset jih je v oratoriju šolskih sester iz Repenj, nekaj pa jih odpeljejo na morje tudi gasilci. V prostovoljnih gasilskih društvih v Gasilski zvezi Vodice je namreč včlanjenih precej mladih. Največ mladih šolarjev je seveda v delavnicah. Ena prvih je bila med letošnjimi počitnicami pravljična delavnica za najmlajše. Sledila ji je športna delavnica z igrami z žogo, vozili so se s kolesi, preizkusili so se na teniških igriščih, športno pa je bila obarvana tudi sicer lepo obiskana delavnica o Latinski Ameriki. Prihodnji teden se bo začela delavnica Kako preživeti v naravi, konec meseca pa še delavnica z naslovom Spoznajmo našo občino. Nekaj delavnic med počitnicami je brezplačnih, večina pa po sprejemljivih cenah. Običajno več kot polovico denarja za počitniške delavnice primakne občina. A.Z. Občinska stanovanja v Sori Medvode - Pred dvema letoma je občinski svet v občini Medvode sprejel sklep, da občina postane lastnica petih stanovanj v novem več-stanovanjskem objektu na prostoru stare šole v Sori. Objekt je zdaj tik pred prevzemom, kdo in kdaj se bo vselil v stanovanja, pa se še ne ve. Manjka namreč pravilnik za oddajo stanovanj v najem, ki ga mora sprejeti občinski svet. Glavni investitor večstanovanjskega objekta v Sori je bil Komin inženiring, d.o.o., ki je bil edini ponudnik na javnem razpisu občine Medvode in je za zemljo, projektno dokumentacijo novega objekta in za razliko komunalnega prispevka plačal 22 milijonov tolarjev. Hkrati je dal pogoj, da občina Medvode v tem objektu odkupi polovico stanovanjskih površin po osnovi ceni 2.490 mark v tolarski protivrednosti za kvadratni meter. Za nakup je bilo predvidenih še dodatnih 50 milijonov tolarjev proračunskih sredstev. Občina Medvode je postala lastnica petih stanovanj, ki pa po merilih Stanovanjskega sklada RS ne sodijo v kategorijo socialnih in neprofitnih. A.Z. V Kranjski Gori so praznovali O letošnjem občinskem prazniku so v Podkorenu blagoslovili nove mrliške vežice, ki so veljale okoli 44 milijonov tolarjev. Spominska plošča v Hudih hlevih v Srednjem vrhu. Kranjska Gora - V okviru letošnjega praznovanja 7. avgusta, praznika občine Kranjska Gora, so si občinski svetniki minulo sredo ogledali vse letošnje pridobitve v občini in se na koncu zbrali na slavnostni seji občinskega sveta, na kateri so podelili letošnja priznanja in nagrade. Zgornja Radovna je letos bogatejša za novo asfaltno prevleko in za nov most, na Dovjem imajo nov oporni zid, letos je začela delovati nova čistilna naprava na Ta-brah. Začelo se je asfaltiranje na Gobeli v Gozd Martuljku, prostovoljno gasilsko društvo, ki letos praznuje visok jubilej, je dobilo novo večnamensko vozilo. Cesta v Podbreg v Kranjski Gori je obnovljena, prav tako most in mrliške vežice v Podkorenu, v Ratečah je zgrajen nov oporni zid in parkirni prostor pri pokopališču. Svetniki so si v Srednjem vrhu ogledali in odkrili spominsko ploščo, ki so jo v Hudih hlevih postavili domačini. Leta 1777 je Mrliške vežice v Podkorenu je blagoslovil nekdanji beograjski nadškof dr. Franc Perko. snežni plaz zasul osem domačinov iz Srednjega vrha, tudi gospodarjev, tako da je bila to neizmerna tragedija za majhni Srednji vrh. Dva rodova sta potem popolnoma izumrla. Nekaj časa je na tragedijo spominjal križ, nato še tega ni bilo več, zato so domačini postavili spominsko ploščo. Na kolesarski stezi v Logu pa so Policijski postaji Kranjska Gora podelili dve kolesi: izročil jih je župan Jože Kotnik, s kolesi pa bodo kranjskogorski policisti lažje nadzorovali kolesarje in druge uporabnike kolesarske steze. Največja pridobitev pa so mrliške vežice v Podkorenu, za kar je občina namenila okoli 44 milijonov tolarjev. Zgradili so jih v šestih mesecih, ob otvoritvi pa se je zbralo precej krajanov. Podkoren je zadnje naselje v občini Kranjska Gora, ki je dobilo mrliške vežice, tako, da jih imajo zdaj vsa naselja v občini. Blagoslovil jih je nekdanji beograjski nadškof dr. Franc Perko, otvoritve pa se je udeležil tudi krajan Podkorena in občan občine Kranjska Gora minister za zdravje dr. Dušan Keber. Na slavnostni seji so podelili letošnja priznanja občine. Dobili so jih: GRS Kranjska Gora, Planinsko društvo Dovje - Mojstrana, Prostovoljno gasilsko društvo Kranjska Gora, prim. dr. Štefan Plut, župnik Marko Benedik in igralka Marica Globočnik. Darinka Sedej Javni mestni potniški promet v Kranju septembra po novem Cenejši lokalec, z možnostjo prestopov Včeraj opoldne sta kranjski župan Mohor Bogataj in direktor Alpetourjeve Potovalne agencije podpisala koncesijsko pogodbo za opravljanje javnega mestnega potniškega prometa. Kranj - Mestni potniški promet je ena od javnih gospodarskih služb, Alpetourjeva Potovalna agencija pa je bila kot edini resni ponudnik izbrana na osnovi javnega razpisa. Prednosti, ki se Kranjčanom obetajo s 1. septembrom, sta predvsem dve; cena vozovnice, ki Zdaj Stane 260 tolarjev, bo padla na 170 tolarjev, torej za tretjino, potniki pa bodo z njo lahko brezplačno prestopali z ene na drugo linijo mestnega potniškega prometa. Pomembna novost je tudi ta, da bo večina "lokalcev" peljala tudi na kranjsko železniško postajo. Mestna občina Kranj doslej ni subvencionirala mestnega potniškega prometa, zato so Alpetour-jevi "lokalci" vozili po ekonomski logiki. Karta v eno smer stane 260 tolarjev, prestop na drugo linijo je mogoč le za kupce mesečnih vozovnic, ne pa tudi za kupce enkratnih, vse to pa je eden od glavnih razlogov, da se je število potnikov iz leta v leto zmanjševalo. In ker se je zmanjševalo, so cene vozovnic še bolj rasle, vozni redi pa so postajali vse siro-mašnejši. Kranjčani so se na delo in po opravkih v mesto raje ceneje vozili z avtomobili, saj so morali za prevoz z "lokalcem" ob prestopu odšteti kar 520 tolarjev v eni smeri, v obeh torej 1040 tolarjev. Avtomobili pa seveda ustvarjajo gnečo na že tako premajhnih parkiriščih v mestu, pred tovarnami in različnimi uradi. Dogaja se, da zaposleni za osem ur ali več zasedejo vsa parkirna mesta, stranke pa nimajo kje parkirati. Z znižanjem cene v javnem mestnem potniškem prometu, ki bo po pričakovanjih postopno spet bolj napolnila "lokalce", se bodo parkirišča sprostila, delodajalci pa bodo prihranili tudi pri povračilih potnih stroškov za zaposlene, ki se obračunavajo po ceni avtobusnega prevoza. Tretja pomembna novost, ki jo prinaša koncesijska pogodba med mestno občino in Alpetourjevo potovalno agencijo, je povezava posameznih linij z železniško postajo v Kranju. Več kot polovica "lokalcev" bo namreč počakala tudi na železniški postaji, kjer bodo potniki čakali največ petnajst minut do odhoda vlaka proti Ljubljani ali Jesenicam. Neposreden dostop do železniške postaje bodo imeli potniki z Zlatega polja, Vodovodnega stolpa, s Primskovega, Planine, iz Stražišča, Zgornjih Bitenj, Stru-ževega, Brega ob Savi, Drulovke, Orehka in Besnice. Vsi drugi bodo na vlak lahko prišli tako, da bodo na glavni avtobusni postaji ali na postajališčih pri zdravstvenem domu, pri hotelu Creina ali Globusu brezplačno prestopili na lokalce, ki bodo peljali k železnici, saj se bodo linije mestnega potniškega prometa prekrivale. Koncesionar za naslednja leta obljublja tudi obnovo avtobusov v mestnem potniškem prometu. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Prijetna domačnost Selo pri Vodicah - Pri obeležju Gorenjskega odreda v kraju Vesca in pri romarskem križu na Selu pri Vodicah od nedavnega stojita klopci in mizici, da si mimoidoči lahko oddahnejo. Pobudo, ki je zares polepšala ta del občine Vodice, je dal predsednik Turističnega društva Vodice, sicer pa tudi član občinskega sveta občine Vodice, prizadevni organizator srečanj Selo, Sele, Sela ter poveljnik Gasilske zveze Vodice Lojze Kosec. Ko se je z zamislijo za mizico in klopco strinjal vaški odbor Selo-Vesca, je Lojze poskrbel za postavitev in ureditev. A.Z. Župan obiskal slavljence Kranjska Gora - Ob praznovanju občinskega praznika, 7. avgusta, kranjskogorski župan Jože Kotnik nadaljuje tradicijo - letos že osmič - da v okviru praznika obišče vse občanke in občane, ki so v tem letu dopolnili ali pa še bodo dopolnili častitljivih 90 let starosti. Zupan jih obišče, jim izroči občinsko darilo in se z njimi pogovori. Letos je bilo teh občanov od Dovjega do Rateč deset -pet žensk in pet moških - in izka- zalo se je, da so še prav vsi izredno dobrega zdravja, vsi še pri močeh, zmožni razumnega pogovora in imajo obilo nasvetov za dolgo in zdravo življenje. 90-letniki so: Ljudmila Robič s Srednjega vrha, Albert Adijas iz Kranjske Gore, Neža Erlah iz Rateč, Cecilija GuzeJj z Dovjega, Jože Ja-ke^j iz Kranjske Gore, Frančišek Marke^j iz Rateč, Antonija Rih-ter iz Kranjske Gore. Ciril RobiČ iz Gozd Martuljka, Rudolf Smo- Vzorna skrb za Vogvarjevo hišo Nad 200 let stara hiša v Spodnjih Dupljah je etnološki muzej s tipično opremo tedanjega časa. Spodnje Duplje - Vogvarjeva hiša, za katero sedaj vzorno skrbita stanovalca sosednje hiše Marija in Viktor Cvetko, se je skoraj nespremenjena ohranila iz druge polovice 18. stoletja. Pritlični stanovanjski del stavbe je oblikovan v tradiciji lesenih kmečkih domov, s sredinsko vhodno vežo s črno kuhinjo, z večjim bivalnim prostorom, imenovanim hiša, z ene strani in manjšo kamre z druge. Hiša je bila krita s slamo, danes pa je stanovanjski del pokrit z leseno kritino, skodlami. Notranjost je bila včasih v celoti lesena, kasneje pa 80 jo ometali. Delno je lesena gradnja ohranjena le v vhodni veži. Gospodarsko poslopje, ki je višje in se drži ceste, je s cestne strani enonadstropno, z vzdolžnim gankom, pod katerimi je vhod v kleti. Danes je v stanovanjskem delu stavbe urejen etnološki muzej s tipično opremo tedanjih bivalnih prostorov. V največjem bivalnem prostoru so kmečka peč, kot, skrinja, predalnik, klop ob peči, stare slike in predmeti nekdanjih stanovalcev. Črna kuhinja je ohranjena skoraj v celoti in tudi tako opremljena, v kamri pa je predstavljena nekdanja čevljarska obrt, ki je bila nekdaj v Dupljah zelo pogosta. Skoraj v vsaki hiši se je eden od fantov izučil za ta poklic. Vogvarjeva hiša je bila leta 1985 razglašena za zgodovinski in kulturni spomenik. Leta 1996 je bil muzej prvič odprt za oglede. Danes dupljanska kulturna in zgodovinska znamenitost rada odpre vrata vsakomur, ki jo želi videti. Soseda Marija in Viktor Cvetko jo rada pokažeta in razložita njen pomen. Skrbno varujeta hišo, zato sta bila pred časom ogorčena, ko se je nekdo znesel nad bogatim cvetjem na oknih hiše in ga poškodoval. Če morda koga moti hiša, ki je kljubovala stoletja in je ohranjena za prihodnje rodove, naj se ji izogne ali pogleda stran, a pusti pri miru, pravita Marija in Viktor. j0že Košnjek, slika Gorazd Kavčič Največ predlogov za cesto Križ pri Komendi - Konec tega tedna bo končana enomesečna javna razgrnitev osnutka ureditvenega načrta območja Križ v občini Komenda. Ureditveni načrt vključuje vzhodni del naselja Križ s tako imenovanim grajskim delom. Po skoraj enomesečni razgrnitvi osnutka posebnih pisnih pripomb nanj za zdaj ni bilo. Sredi tedna pa se je na javni razpravi na Križu zbralo skoraj dvajset krajanov, ki so opozorili predvsem na prometno oziroma cestno povezavo na celotnem območju. Menili so, da bi morala biti cestna povezava na grajsko območje s podgorske strani mimo sedanjega bajerja oziroma ribnika. Za povsem neprimerno pa so ocenili dostopno cesto iz vasi na grad. Ta cesta bi bila lahko kot enosmerna za promet z gradu v vas. Pomisleke pa so imeli tudi glede števila parkirnih prostorov na celotnem območju. Na javni razpravi, kije bila pravzaprav kar zbor krajanov, pa je župan Tomaž Drolec pojasnil tudi načrte glede gradnje vodovoda, kanalizacije, možnosti pozidave na Križu in gradnje mostu v Komendi. Kar zadeva težko pričakovano obnovo oziroma izgradnjo mostu, naj bi v teh dneh izbrali izvajalca. Gradnjo vodovoda pa bo trebajzara-di prometa uskladiti tudi z gradnjo mostu. Andrej Zalar lej iz Kranjske Gore in Angela Voga z Dovjega. Vsi po vrsti SO povedali, da se v življenju ne smeš razburjati, pustiti času čas, da zaceli vse rane, usodo moraš skratka sprejemati takšno, kot ti je namenjena. Pa dober moraš biti-kajti dobrota se vedno vrača in dobra in lepa beseda lepo mesto najde. Vsi so vse življenje trdo delali, malo ali nič kadili ali pu*' se zmerno prehranjevali. Vsi p° vrsti so bili zelo veseli županovega obiska in sd se mu zanj lep1' zahvalili tako kot eden izmed gorenjskih korenin, ki letos v Zgornjesavski dolini praznuje 90-letnico in ki ga je obiskal kranjskogorski župan: na sliki še vedno zelo trdoživ in živahen ter p*J" jeten sogovornik Jožef JakeU ** Kranjske Gore. f^f^MKavgusta 2002 ••••••• IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Dan med zadovoljnimi otroki na morju Mami, na morju je super Starejši se Pinete spomnijo kot kranjskega oziroma bolj gorenjskega letovišča, mlajši jo poznajo zaradi kolonije. Poleg Pinete je še nekaj drugih, manjših letovišč, kjer še vedno prevladuje slovenščina, vendar različni dialekti. Pa ne hodijo v Pineto samo otroci, tudi odrasli vse bolj pogosto 2aidejo tja. Včasih si med otroki opazil le kakega upokojenca, sem tja kakega invalida, danes vse več mladih parov in družin, sta-fih staršev z vnuki in odkar so dostop do morja za invalide še boh" Uredili ter naredili valobran, je tudi teh vsako leto več. IZ drugih krajev Gorenjske, v poletnih mesecih polnijo dve veliki stavbi v Pineti: moško in žensko. Predšolski otroci obiščejo Pineto pred začetkom sezone, šole v na- Košarkarsko igrišče, igranje odbojke, možnost jutranjega teka, Popoldansko plavanje, urejena Plaža ter obilica sence je krasen kotiček za nekoga, ki si želi urejen dopust. Žal miru v Pineti ni ravno veliko, ker je v prvi vrsti le- tovišče namenjeno otrokom, potem zunanjim gostom, kar seveda pomeni vrvež, a obenem tudi življenje. Tega pa je tu dovolj. Štiri izmene kranjske zdravstvene kolonije, kakor jo poimenujemo, čeprav se v njej nahajajo tudi otroci ravi se začnejo največkrat v začetku jeseni, pravzaprav že konec avgusta. Kak kilometer stran od Pinete se nahaja "jeseniški kamp", oziroma skupek majhnih hišic, kakršne je imel svoje čase kranjski Tekstilin- dus, le da so te sedaj pošteno prenovljene. Zveza društev prijateljev mladine z Jesenic že vrsto let tu omogoča letovanje šolarjem in ostalim z gornjega konca Gorenjske, kot so Jesenice in Kranjska Gora. V zadnjem času pa se pri njih najdejo tudi kolonije, šole v naravi iz Šentjurja, Tolmina, Kopra in Sežane. Nekje med obema letoviščema najdemo še Mariborčane, Ljubljančane in celo nov kamp, last nekega Italijana. Včasih se starši vprašajo, kaj je boh]e: iti z. otrokom na morje, ali ga prepustiti koloniji, kjer se bo spoznaval s sovrstniki, se naučil plavati, ali celo skrbeti za red v svoji sobi. Dejstvo je, če otroku v koloniji prvič ni všeč, naslednjič ne gre. Po drugi strani pa kolonija marsikomu, ki drugače morja do svoje polnoletnosti sploh ne bi videl, omogoči ravno to. Z leti se tudi način sprejemanja vzgojiteljev spreminja. Pedagoško vodstvo posamezne izmene postaja vse bolj odgovorno; vzgojitelji so starejši posamezniki, ki imajo posluh za pedagoški pristop. Otroci so namreč vedno bolj zahtevni - mlajši sploh. Z njimi se je treba čez dan ukvarjati,, jih zabavati, plavati z njimi, paziti nanje, včasih postiljati njihove postelje, jim deliti hrano, malico... Kolonija je v prvi vrsti namenjena druženju otrok, na kar se je včasih že malce pozabilo, vendar je letošnja tretja izmena v Pineti dokaz, da to kolonija spet postaja: jutranje interesne dejavnosti, zabava, ples in morje - vse z namenom, da se imajo otroci lepo. In kako se to opazi? Ni ne bolnih, ne zdolgočasenih ne žalostnih otroških obrazov, le kopica smeha in čofotanja. Brun Alenka, foto: Tina Doki Nov prospekt Vintgarja, .,,„, Gorje - Soteska Vintgar v Gorjah je ena najbolj obiskanih izletniških točk blejskih gostov. Za obiskovalce je urejena in odprta od leta 1893 dalje. Vsa leta pa ni imela primernega prospekta, ki bi v sliki in besedi predstavil njene lepote. Letošnjo pomlad pa se je Turistično društvo Gorje s Turizmom Bled dogovorilo, da izdajo zloženko, ki je zdaj izšla v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Publikacija predstavlja Gorje, dr. Albina Belarja, sotesko Vintgar in Pokljuško sotesko. Dr. Albin Belar je bil velik ljubitelj narave in prvi pobudnik za ustanovitev naravovarstvenega parka nad Komarčo. Sotesko Vintgar sta odkril tedanji župan Gorij Jakob Žumer, leta 1891 in kartograf in fotograf Benedikt Lergetporer. Zanimiva je tudi največja fosilna soteska - Pokljuška soteska s pokljuško luknjo in naravnim kamnitim mostom. Pri nastajanju zgibanke je sodeloval tudi triglavski narodni park. D.S. Jubilej Cirila Robiča 30. julija 1912 se je v Gozd Martuljku, po starem v Rutah, rodil Ciril Robič, po domače Kavaričev Ciril, gasilec - veteran PGD Gozd Martuljek. Svoj častitljiv jubilej - 90-letnico - je proslavljal v krogu družine, sorodnikov in prijateljev gasilcev. Gozd Martuljek - Bilo je mese- prostovoljno gasilsko društvo. ca maja 1938, ko so se rutarški možje in fantje sestali v gostilni Pristavec v Kranjski Gori in prišli do ideje, da bi ustanovili lastno Svečanost pod Storžičem Peti avgust je, predvsem za udeležence NOB, praznik kot spomin na prve žrtve okupatorja, ki so padle v neenakem boju v Verbičevi koči in ob njej. činskega odbora zveze borcev Jelko Žagar. V kulturnem programu so sodelovali kvartet "Rožmarin", recitatorja Marina in Miro ter harmonikar Polde. I.B. Med njimi je bil tudi petindvajsetletni Ciril Robič. Požari so bili tisti čas kar pogosti, sosednja gasilska društva v Zgornjesavski dolini pa so imela takrat le konjske vprege, oddaljenost med vasmi je bila precejšnja in zato hitra pomoč ni bila mogoča. Te razmere so Rutarjanom dale misliti, da je nujno treba ustanoviti svoje gasilsko društvo. Gasilsko društvo Gozd Martuljek je bilo ustanovljeno 12. junija 1938 v gostilni Jožica v Rutah, med soustanovitelji pa je bil tudi Ciril Robič. Od ustanovitve društva leta 1938 do leta 1947 je bil Ciril poveljnik rutarških gasilcev, v letih med 1953 in 1966 ter v letih med 1968 in 1979 pa je bil predsednik PGD Gozd Martuljek. Zagnani mladi gasilci so šli takoj v akcijo Kanalizacija v Suhadolah Tržič - Peti avgust, nekdanji občinski praznik, ki gaje tržiška ob-'ast po osamosvojitvi degradirala v "dan spomina", je še vedno za ^evilne občane, predvsem pa udeležence NOB praznik kot spojin na prve žrtve okupatorja, ki s° padle v neenakem boju petega ^vgusta v ranih jutranjih urah v Verbičevi koči in ob njej v bližini današnjega planinskega doma Pod Storžičem. , Kljub zelo slabemu vremenu v Jutranjih urah se je v nedeljo, 4. avgusta, ob spomeniku zbrala Množica simpatizerjev narodno- osvobodilnega boja ter prisluhnila besedam slavnostnega govornika mag. Boruta Sajovica, ki se je dotaknil te zgodovinske krutosti nacističnega okupatorja. Zaobiti pa ni mogel nekaterih dejstev, ki niso v prid odnosom med težnjami in hotenji vodstva občinskega odbora ZŽBU NOB Tržič na eni strani in vodstvom občine na drugi strani, pri čemer je še vedno v ospredju preimenovanje paviljona narodnoosvobodilnega boja v galerijo oz. paviljon Ferda Maverja, o čemer je spregovoril tudi predsednik ob- Komenda - Spomladi, takoj po občinskem prazniku, se je v Suhadolah v občini Komenda začela gradnja tekalne in meteorne kanalizacije. Glavni izvajalec celotnega komunalnega projekta, ki so ga sklenili ta teden, je bil Gratel, d.o.o., Ptuj Poslovna enota Ljubljana s podizvajalcem Rešet, d.o.o., Kranj in kranjskim Cestnim podjetjem. Na glavni kanalizacijski vod fekalne kanalizacije skozi Suhadole se bo lahko priključilo okrog petdeset objektov. Sedanja izgradnja pa sicer pomeni prvo fazo gradnje kanalizacije v Suhadolah. Sicer pa so v občini Komenda na spomladanskih javnih razpravah povsod podprli pobudo župana Tomaža Drolca in se odločili, da bodo v prihodnjih nekaj letih po vsej občini zgradili kanali- zacijo. Sedanja izgradnja prve faze v Suhadolah, ko so pred dnevi z asfaltiranjem v enem delu končali načrtovani komunalni projekt, zato pomeni začetek uresničevanja nekajletnega programa. A.Ž. po hišah Rut in Srednjega vrha. In tako je bila nabavljena prva motorna brizgalna. To je bila dobra stara ilovka, ki je služila pri gašenju vseh požarov in še danes je sposobna za to akcijo. Gasilskega doma še ni bilo, mo-torsko in cevi so gasilci hranili kar po hišah. Gasilci so kmalu čutili potrebo po gasilskem domu. Začela se je druga svetovna vojna in tako do gradnje ni prišlo. Gasilska dejavnost je zahtevala svoje ne glede na politiko. Prva dva večja požara so gasilci gasili 4. aprila 1940. Takrat sta skoraj istočasno zagoreli Vrbanijeva in Pintarjeva štala. Tisto noč je bila prvič uporabljena vsa oprema. Leta 1948 se je začel graditi gasilski dom, za kar je imel veliko zaslug tudi Ciril, ki je bil tudi predsednik gradbenega odbora pri sami gradnji in kasnejši širitvi gasilskega doma v Gozd Martuljku ter pri gradnji gasilskega orodišča v Srednjem vrhu. Ciril Robič je bil vseskozi delovanja v gasilskih vrstah zelo aktiven, kar dokazuje še sedaj, saj znanje in izkušnje rad posreduje mlajšim gasilcem. Poleg tega je zelo spoštovan, saj je tudi odlično strokovno izobražen. Svoja leta rutarška grča še dobro skriva, še vedno se rad pošali in se radi nasmeji, še vedno se kljub častitljivi starosti rad popelje s svojo "katrco" ali pa se peš poda po bližnjih hribih in dolinah, ki jih v dolini pod mogočno Špikovo skupino ne manjka. Za dolgoletno delovanje v društvu je prejel številna gasilska priznanja, med drugim tudi značko gasilca - veterana. Več let je deloval tudi v predsedstvu Občinske gasilske zveze Jesenice. Rutarški gasilci mu želijo še veliko zdravih in srečnih let v krogu domačih, kakor tudi med gasilci. _ , ' „ Lojze Kerštan GORENJKA - GORENJEC MESECA JULIJA 2002 Povedel je maturant Miha Zavrl Štefan Kopač Leto seje pri izbiri Gorenjca mesec prevesilo v drugo polovico, v izbor Gorenjca meseca julija. Kot smo vam 'že napovedali pred tednom dni, vam v odločitev za prvi mesec drugega dela leta 2002 predlagamo za odločitev maturanta in gasilca. Prvi krog glasovanja nas je prijetno presenetil. Pravzaprav se skorajda ne pozna, da smo sredi dopustov. Sicer pa opažamo, da nam stalni glasovalci ostajate še naprej zvesti. Pa poglejmo, kako ste glasovali v prvem krogu. Maturant Miha Zavrl iz Bitenj pri Kranju je dobil 43 glasov, gasilec Štefan Kopač iz Žirov pa 35. Miha Zavrl je član Mensc Slovenije, združenja posameznikov z visokim inteligenčnim količnikom. 18-letni mladenič iz Bitenj pri Kranju angleške knjige bere v izvirniku. Med 251 zlatimi maturanti osme generacije v Sloveniji je edini na Gorenjskem dosegel vseh 34 točk na višji ravni zahtevnosti. Veseli ga študij medicine, predvsem plastične kirurgije, ali pa študij jezikov in prevajalstvo. Štefan Kopač iz Žirov je eden tistih, ki so zaslužni za razvoj gasilstva na Dobračevi. Član gasilcev je postal 1948. leta. Sodeloval je pri gradnji dveh vodnih bazenov, obnovah starega gasilskega doma in nekdanje delavnice čevljarske zadruge. Dobri dve desetletji, ko so se lotili gradnje novega gasilskega doma, je bil predsednik društva, v katerem so julija praznovali 100-letnico. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu avgustu tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5,1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Marija Zve rte n, Srednja vas 158, 4208 Šenčur. Vrednostna pisma prejmejo: Aleš Slak, Šmarjetna Gora 5, 4000 Kranj; Stana Novak, Pod Grančiš-čem 2, 4281 Mojstrana in Olga Krišelj, Gorice 57, 4204 Golnik. Šest vstopnic pri blagajni Term Snovik dobijo: Marija Višak, Poljska pot 5, 4240 Radovljica; Bernarda Pogačar, Deteljica 13, 4290 Tržič; Zdrav-ko Skumavec, Velesovska 2, 4208 Šenčur; Marjeta Polajnar, Ul. Ivana Hribarja 23, 4207 Cerklje; Darka Grošelj, Lipce 30, 4273 Blejska Dobrava in Jana Eržen, Zg. Bitnje 93, 4209 Žabnica. DRUŽINA V TOKU ČASA Ker je poletje (pa čeprav bolj kislo) in s tem čas dopustov, bomo v tokratni številki bolj malo napisali. Naj spregovorijo fotografije! Kot veste, v Gorenjskem muzeju pripravljamo razstavo o družini v Kranju oz. v župniji Kranj. Razstava bo spregovorila o treh prelomnicah vsake družine: porokah - kakšne so bile, kateri sloji so se med seboj poročali, ali so bile vnaprej dogovorjene ali so bile poroke iz ljubezni; o otrocih - koliko jih je bilo, katera imena so bila najbolj pogosta; o smrti. Naš glavni namen je, da k sodelovanju povabimo Vas, Kranjčane in okoličane, ki ste nam pripravljeni zaupati kakšno zgodbo družine, iz katere izhajate, morda posoditi ali odstopiti kakšne stare fotografije, predmete ali pa arhivsko gradivo, ki je povezano z družino. Želimo namreč, da bi nas razstavljeni predmeti spomnili na življenje naših prednikov in da bi pri ogledu razstave lahko rekli: "Tudi moj p rade d je...". Spoštovani Kranjčani in okoličani! Pokličite nas v Gorenjski muzej, na telefonski številki 201-39-57,201-39-54 ali pišite na naslov: Gorenjski muzej Kranj, Tomšičeva 44,4000 Kranj, s pripisom "ZA DRUŽINO". Hčere kranjskega trgovca Crobat-ha, leto 1910/1911. Foto: Foto-teka Gorenjskega muzeja Bled ima šahovsko tradicijo Šah je kraljevska igra, ki privlači. To so spoznali na Bledu že pred več kot 70 leti. Ne samo, da privlači šahiste, ampak tudi (predvsem) ljubitelje šaha. Zato so postali šahovski turnirji vse bolj popularni. To lahko spoznamo danes, ko se številna mesta in turistična središča tako zavzemajo za prirejanje kvalitetnih turnirjev ali kot pravijo danes "veleturnirjev". Jeseni leta 1931 so se na pobudo prof. dr. ing. Milana Vidmarja, ki je tako rad zahajal na dopust na Bled in našega šahovskega velikana na Zdraviliški komisiji na Bledu odločili, da pripravijo šahovsko srečanje takrat najpomembnejših šahovskih mojstrov. Takšna prireditev naj bi ponesla ime Bleda v svet, so menili gostinski in turistični delavci na Bledu. Prav v tistem času, ko je Bled doživljal svojo drugo preobrazbo, ko so posodobili skoraj vse hotele, postavili pa tudi večino novih, so bili na Bledu še posebej dovzetni za takšne in podobne prireditve. Blejski hoteli so prevzeli pod streho vsak po nekaj šahistov in njihovo spremstvo, ostale stroške pa so si porazdelili. Tako so že takrat znali pripravljati večje prireditve. Vabilu se je odzvalo 14 šahistov, med njimi res takratni najbolj vidni šahovski velemojstri, kot so svetovni prvak dr. Aleksander Aljehin - takrat je nastopal za Francijo - pa Bogoljubov (Nemčija), Nimcovič (Danska), Tartako-wer (Francija), Spielmann (Avstrija), Maroczv (Madžarska), Kashdan (ZDA), Stolz (Švedska), Flohr (ČSR), Colle (Belgija) in vrsta takratnih naših šahistov z dr. Milanom Vidmarjem na čelu, najmlajši med vsemi pa je bil Vasja Pire, ki je prav tedaj prebolel operacijo slepiča. Vsakdo je igral po dvakrat z vsakim udeležencem. Odjeknila je izredno visoka zmaga tedanjega svetovnega prvaka dr. Aljehina (1892 - 1946). Priboril si je 15 zmag in 11 remijev - skupaj 20,5 točke, sledil mu je Bogoljubov s 15 točkami, Nimcovič 14 točk, dr. Milan Vidmarje dosegel skupaj s Stolzcm, Flohrom in Kashdanom 4. - 7. mesto, od Jugoslovanov je bil soliden še Kostič z 10. do 11. mestom, zadnji pa je bil Vasja Pire. Vasja Pire je menil, daje bil to najpomembnejši turnir doslej, imenoval ga je "veleturnir". V šahovski zgodovini je več mnenj o teh šahovskih veleturnir-jih, ki so bili najmočnejši. Da se kateri šteje med res močne turnirje, je potrebno, da sodeluje svetovni prvak in pa, da se igra dvo-krožno, saj se tako pokaže prav moč igralcev. Omenimo nekaj takšnih: Petrograd leta 1896, London 1899, New York 1924 - na vseh teh je zmagal dr. Emanuel Lasker (1868 - 1941). Bilje najdlje na svetovnem prestolu, saj je nosil naslov svetovnega prvaka kar 27 let, dvakrat je zmagal v dvoboju s prvim svetovnim prvakom Viljemom Steinitzem. Sledil je ponovno New York 1927 - zmagal je Capablanka, Bled 1931 -Aljehin, itd. Za zadnji čas pa menijo, da sta bila najmočnejša turnirja v Montrealu in Tilburgu. Ti podatki nam kažejo, daje bil Bled res v pravem vrhu. Že smo omenili premočne zmage Aljehina na Bledu, saj je osvojil 78,8 odstotka možnih točk, Lasker pa je v Londonu osvojil 83,9 odstotka točk. Res je, da na Bledu ni od najmočnejših sodeloval Capablanka -svetovni prvak od 1921 do 1927, ko ga je premagal Aljehin. Njegovo odsotnost pa lahko pripišemo okoliščinam, da se nikakor ni razumel z Aljehinom. Igrali so v jedilnici hotela Toplice, ki je bil prav leto pred tem obnovljen in povečan, saj je takrat dobil današnjo podobo. Izvirni tekst govora, ki ga je imel zmagovalec šahovskega turnirja leta 1931 na Bledu Aljehin ob koncu turnirja: "Šahovski turnir na Bledu je dobil zaradi sestave svojih udeležencev posebno pozornost in sicer prvič v zgodovini povojnih turnirjev so se našli na Bledu zastopniki tako imenovane mlajše generacije z veterani. Mogoče je ta trditev o dveh generacijah nekoliko pretirana^ kajti člani stare generacije so stari od 38 do 43 let, mlajši pa od 24 do 27 let. Zato je težko reči, da bi tako nepomembna razlika v letih že pomenila boj med mladimi in starimi. Ne glede na to pa je bilo javno mnenje šahovskega sveta zelo zainteresirano na rezultatih teh štirih mladih igralcev, namreč o Flohru, Stolzu, Kashdanu in Pircu. Rezultati turnirja so po mojem mnenju zelo zanimivi. Turnir je pokazal, da vse splošni interesi za uspeh teh štirih niso bili brez podlage. Trije od teh so prejeli nagrade in četrti Pire bo prav gotovo dosegel še lepe uspehe, čeprav na tem turnir- ju' še ni imel dosti rutine. To je mnenje prof. Vidmarja, s katerim jaz soglašam. Glede stila teh mladih igralcev je po mojem mnenju najbolj nadarjen Flohr, katerega napaka je manj njegovo igranje, kot njegov karakter. On je še zelo nepremišljen in večkrat prenervo-zen in v kolikor se mu bo posrečilo te napake odpraviti, bo lahko dosegel še velike uspehe. Oba druga dva Stolz in Kashdan, ki pa kažeta več zrelosti, sta v svoji igri pravo nasprotje. Kashdan igra suho in razumsko amerikansko igro. Glavna napaka je premalo ustvarjalne fantazije. Nasprotno pa poseduje Stolz izreden kombi-natorni talent, kaže pa premalo odpora proti strogo sistematskim igram. Vsi trije so mnogo doprinesli in pokazali v primeri s svetovno znanimi, kot so prof. Vidmar, Bogoljubov in Nimcovič." Vrhovni sodnik Hans Kmoch je imel nemalo težav, saj je skoraj vsak igralec imel svoje "muhe". Posebej Nimcovič, ki se je razburil pri vsakem glasnejšem govorjenju gledalcev, fotografiranju, sprehajanju igralcev med šahovskimi mizami. Tako je prišel često v spor tudi s samimi igralci. Aljehin je bil poznan kot strastni kadilec, saj je cigarete kar požiral - kar do polovice jih je imel v ustih. Spremljala gaje tudi njegova žena, ki ga je čakala vse dolge dneve in večere v hotelski hali ali baru. Kako pomembne in kakšne posebnosti so bile na tem turnirju, nam še najbolje in najbolj izčrpno povedo besede, ki jih je izrekel dr. Aljehin med drugim v zaključnem govoru: "Na koncu moram reči, da moj uspeh ni prišel kot presenečenje. Nisem si mogel predstavljati, da se mi v bratski Jugoslaviji, s katero me veže toliko lepih spominov, ne bo posrečilo doseči lepega uspeha. Ta turnir na Bledu, ki je za mnoge predolgo trajal, se mi je zdel prav glede na lepote kraja še mnogo prekra- tek. Čast in dolžnost mi je vsem, posebno pa jugoslovanskim prija-teljem izreči prisrčno zahvalo v upanju, da bom še imel priliko obiskati ta lepi kraj." O tem turnirju so se nam ohranili epigrami o vsakem igralcu - Žal so ti v nemškem jeziku, ni nam pa poznan njihov avtor. Takole je zapisano: za Aljehina pravi, da nima nobenih spodrsljajev, nobenih "minusov", le "plu-se" in ob koncu denar po vrhu. Nimcovič je ob živčnosti in pol-nokrvnosti vseeno igral dobro, zato so mu padli v nameček angleški funti. Dobrodušni Bogoljubov ne kaže bojevitosti. Zaradi milega pogleda in gladkega čela je morai doživeti osem porazov. Našemu Vidmarju je napisal, da je dejal pač prednost remijem, medtem ko so stari strokovnjaki elektrike bolj nagnjeni k voltom, amperom, vvattom. V tem pa Vidmar ni bil dosleden. Pire, ki je doživel tu svoj prvi poraz - vendar bo tudi on postal zrelejši in nato ne bo več na repu turnirjev. In kdo je in popiva tu - to je prizadevni vodja turnirja Kmoch-Naj živi Kmoch in prisotne žene na turnirju. In tako dalje za vsakega udeleženca po nekaj besedi. Tako se je končalo veliko šahovsko slavje na Bledu. Potem pa ni bilo nič novega vse do po drugi svetovni vojni. Vendar je Bled le ostal živ v številnih šahovskih knjigah. Na šah so se ponovo spomnili po zadnji vojni. Kar precej šahovskih prireditev se je zvrstilo kmalu po koncu vojne. Takrat je dobila ta kraljeva igra v naši družbi pomembno mesto, naši šahisti pa velik ugled in spoštovanje v svetu. Ni omenjati vsega, kar se je doslej pomembnega v šahu na Bledu dogodilo, najvažnejšega pa le ne smen^ prezreti. Že leta 1949 so za uvod v malj dvorani hotela Park pripravil1 dvoboj dr. Maks Euvve, ki je bil priznani nizozemski velemojster-v letih 1935 - 1937 po dvoboju Z Aljehinom tudi svetovni prvak ' kasneje je opravljal tudi dolžnost predsednika FIDE, kar mu je prizadelo dosti skrbi, z našim velemojstrom Vasjo Pircem. Začela sta na Bledu in Pire je povedel z 2:0, nato pa nadaljevala v Ljubljani. Tu je Euwe izenačil in končala sta dvoboj, ki je imel v tistem času kar dosti odmeva, neodločeno 5:5. Božo Benedik Nadaljevanje prihodnjič PREJELI SMO Člani Mayrjeve družine. Foto: fototeka Gorenjskega muzeja. Bravo gorenjske Naj planine V naslovu sem namerno zapisal množino, saj priznanje zaslužijo prav vsi pastirji, ki nadaljujejo tradicijo naših dedov in babic. Spominjam se pogovora starih hribovskih grč, pred dvema desetletjema, ko sem začel s prakso terenskega veterinarja. Mnenje je bilo, da naj se "majer sam zvine ahta". Današnji pastirji pa delajo še vse kaj drugega, da je v gori kaj življenja. Bralci in obiskovalci so jih spoznali kot dobre in prijazne gostitelje, sam pa lahko zatrdim, da so vsi tudi odlični oskrbniki živali. Dokaz več, da gresta turizem in kmetijstvo lahko z roko v roki boljšim časom naproti. Temu je ustrezno prisluhnila tudi država, saj je urejena paša ustrezno subvencionirana. Da le ne bi bila preveč pridna na področju papirnatega vojskovanja, država in inšpekcije namreč. Številnim predpisom se pozna, da kljub temu, da so že skoraj evropski in dobronamerni, njihovi avtorji nikoli niso hodili v škornjih po gnoju. Voda pač v breg ne teče! Na bolje nam gre tudi z obiskovalci - mestnega obnašanja je vse manj, smeti se odnašajo v dolino, lese se zapirajo, ograje poškodujejo le naravne sile. Tudi psi na povodcih in z nagobčniki niso več redkost. Da bi le tisti, ki lahko hodijo, z avtomobili ne silili tako navkreber. Hoja je bolj zdrava tako za šoferja in avto kot tudi za Že tako ali tako vedno utrujene ceste. Kar ni zapisano, se ne ve in se ni zgodilo. Zato bravo tudi Gorenjskemu glasu za medijsko podporo celotni akciji. Temu, kjer so vsi zadovoljni, bi lahko učeno rekli tudi nacionalni oz. oprostite tudi regijski interes. To pa gorenjsko planšarstvo brez dvoma zasluži in tudi je. Mag. Borut Sajovic l.r. Zahvala policiji v Kranju Želeli bi napisati dobro besedo o kriminalistih kranjske policijske uprave. Prijetno smo bili presenečeni, ker se je kriminalist zavzel in rešil komajda omembe vredno tatvino, ki jih v našem vsakdanu kar mrgoli. In s tem pokazal, da policiji ni vseeno. Z družino smo julijsko nedeljo sklenili kolesariti okoli kompleksa Brdo. Parkirali smo ob vhodu na hipodrom. Že ob odhodu smo opazili mlajši par, kije postopal v bližini... in ko smo se čez dobro urico vrnili, smo našli svoj avto z razbitim zadnjim steklom. Iz avta so izginile samo otroške stvari. V primerjavi s škodo, povzročeno na avtomobilu, komaj omembe vredno (če spregledamo otroško Žalostenje). Razmišljam ali naj pokličem policijo ali ne. Vedel sem, da so možnosti za izsleditev storilca tako rekoč nične. Komu pa se še ljubi ukvarjati z otroškimi rolerji, nahrbtnikom in oblekicami ob takšni množici večjih "bolj pomembnih " tatvin. Odločim se poklicati in bil sem prijetno presenečen. Kriminalist Boštjan se vneto loti ogleda avtomobila, poskusi odkriti prstne odtise. Predvsem najine tri punčke, ki so doslej samo poslušale zgodbice na najljubšo temo "policaji proti lopovom ", doživljajo "ta za-resno " izkušnjo. Vneto spremljajo vsak kriminalistov korak in vse skupaj jih popolnoma prevzame. Malo manj sva bila navdušena z Ženo, ko sva v naslednjih dneh obiskala popravljalnico avtomobilov in morala plačati visok račun. In po nekaj dneh telefonira kriminalist Boštjan in preseneti z novico, da so tatica ujeli. In kar nas je še bolj presenetilo, našli tudi vse ukradene stvari. Prvič v življenju smo se moral1 zanesti na policijo in bili smo pp' jetno presenečeni. In kar je verjet' no največ vredno, ste najinih otrokom pokazali, da se na vas lahko zanesejo. Izkušnja, ki odtehta več kot mnoga predavanja policistov po vrtcih in šolah. V vsakem delovnem okolju sO ljudje, ki svoje delo opravljajo strokovno in zavzeto in so vredn1 svojega poklica. Med njimi je za' gotovo kriminalist Boštjan Fajfo1' s kolegi iz kranjske policijske uprave. Prisrčna hvala. Drago in Sonja Puzi" z družino, Mače 6, Preddvor Zavajanje kupcev V ponedeljek, 29. julija, sem v Kranju obiskal nov trgovski center Mercator. Med ogledom trgovine sem v Planetu vprašal ceno sladoleda. Prodajalka mije povedala, da stane kepica 120 tolarjev. Medtem ko je sladoled prl' pravljala in mi ga izročila, se Jf cena že spremenila. Povedala Je novo ceno - 130 tolarjev. Slaščičarna Planet je tudi breZ razobešenega cenika za slado^' de, zaradi česar je spreminjanj cen oziroma zavajanje kupce* enostavnejše. Ive A. Stanič, Kočevska reka PETEK, 9. AVGUSTA 2002 6.55 Teletekst TV Slovenija 7.20 Kultura 7.30 Odmevi 8.00 Prisluhnimo tišini 8-30 Modro poletje, španska nadaljevanka 8.50 V znamenju dvojčkov, lutkovna predstava 9.10 Potujoči škrat 9.35 Dober tek vam želi Kris iz Louisia- ne v ZDA 9.50 Enajsta šola 10.30 Vrt gospodične flore, dok. oddaja 10.45 Dosežki 11-05 List in cvet 11.35 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 12.00 Svlvia, nemška nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.20 Nevarni parki Slovenije 13.50 Vsakdanjik in praznik 15.05 Velika imena velikega ekrana 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Mladi virtuozi 17.00 National Geographic, ameriška dok. serija 18.00 Marko, mavrična risbica, risana nanizanka 18.10 Iz popotne torbe 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19-25 Vreme 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.00 So leta minila, angleška nanizanka 20.30 Čudovita si, angleška nadaljevanka 21.25 Normal, Ohio, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme 22.45 Polnočni klub 0.00 Sedem dni, ameriška nanizanka 0.45 National Geographic, ameriška dok. serija 1.40 Marv Tyler Moore, ameriška nanizanka 2.0£ Dr. Ouinnova, nanizanka 2.50 Samo enkrat se ljubi, hrvaški film 4.45 Šport 6.00 Vsakdanjik in praznik 7-40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Video-strani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska parama 14.15 TV Prodaja 14.45 Tretji rajh v barvah, nemška dok. serija 15.40 Mary ryler Moore, ameriška nanizanka 16.05 Dr. ^Jinnova, nanizanka 17.00 EP v atletiki, Posnetek iz Muenchna '17.55 Muenchen: atletiki, prenos 21.15 Velika imena ma-/e9a ekrana: Bojan Adamič 22.00 Norbert, nemški film 23.40 Praksa, ameriška nanizanka 0.25 Pa naj jedo pogačo, angleška nanizanka 0.50 Big band RTV Slovenija 1.40 Videospotnice, ponovitev KANAL A 10.50 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 11.40 TV Prodaja 12.10 Zmikavt, ameriška nanizanka 13.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 13.50 TV prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Hughlevjevi, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Popstars 20.50 Horor: Iz-9anjalka vampirjev, ameriška nanizanka 21.40 Angel, ameriška nanizanka 22.30 Ellen, ameriška nanizanka 23.00 Moške Zadeve, ameriška nanizanka 23.50 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 0.40 Rdeče petke, erotična serija veselo v poletni čas 21.00 UPS Party scena, 5. oddaja 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 Adrenalin - Poletno smučanje 21.55 GTV Priporoča III 22.00 Petkov večer z Mitjo Grmovškom, Večer NZ glasbe, kontaktna oddaja 23.00 Poletne kanonade z M. Bogatajem HHokej 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Največja četvorka na svetu 00.15 Urica erotike na GTV do 1.00 1.00 Videostrani GTV, 24 ur TTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer dežela, promo spot 20.03 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Dežela, prebujaš se! - terenska oddaja z Vranskega: Alfi Nipič in muzikanti Evrope, 1. del 21.10 Sončkove počitnice 21.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.05 19. svetovni Jamboree - Čile 2002, pogovor z Janezom Kobalom 22.35 Hitove odrske luči: Fanta-sia latina 23.05 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ON IX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Deček spoznava svet, otroška nadaljevanka 9.25 Risanka 9.50 Gasilec Samo, risanka 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.20 Izvir, nanizanka 13.10 Halo, Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Dvorec mojega očeta, nemški film 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 Raziskovalec 17.00 Narodni parki 17.30 Hrvaška danes 18.00 Pionirji egiptologije, dok. nanizanka 18.30 Glasba 19.00 Kviz 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 TV Bingo, kviz 20.50 Naše malo mesto, hrvaška serija 21.45 Koncert resne glasbe 23.00 Meridian 16 23.30 Morilec, francoski film 1.40 Dok. film 3.20 Otroci raja, francoski film 6.25 Čarovnija 7.00 Glasba AVSTRIJA 1 luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Go-dan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 12.30 Osmrtnice 12.40 Minute za borzo -GBD 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + lestvica tega tedna 13.05 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Go-dan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.30 Poletje v Kranju 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. 9-10 Varuhi luke, avstralska nanizanka 10.00 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitve 11.50 Med ljubeznijo in sovraštvom, mehiška nadaljevanka, Ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Lucy na Svojem, angleška nadaljevanka 14.10 Od-Padnik, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me °bjemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salone, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Mladi Indiana Jones: Škandal v letu 1920, ameriški film 21.40 Privid zločina, ameriška nanizanka 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.20 Prijatelji, humoristična nanizanka 23.50 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 Wai '-ana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 V sedlu 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja ^1.15 Videostrani 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risani film 12.50 TV Prodaja 13.50 Družinska prodaja 14.20 Inline hokej, ponovitev 14.50 Iz domače skrinje 16.05 družinska TV prodaja 16.20 Potovanja z Janinom 17.20 Štiri tačke 17.50 Bonanca, nanizanka 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Pod zidano marelo 21.30 Peklenski puding, ameriška komedija 23.30 Reporter X 0.00 TV Prodaja 0.30 V|deostrani -• 24 ur. infokanal, http://gtv.tele-tv.si 10.00 Usodni trikotnik, 3. oddaja 11.00 Slovenija in vstopanje v EU, 1. del 12.10 Svetovalno spalni studio 12.15 Slovenija in stopanje v EU, 2. del 18.50 Predstavitve-ni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 'nfo spot GTV 19.10 Gorenjski biseri, pri In-9otu 19.45 25. koncert Jazz-a v Lignanu 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX - SOBOTA, 10. AVGUSTA 2002 6.00 Otroški program 8.05 Varuška 8.25 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.50 Čarovnice 9.30 Herkul 10.10 Kaisermuhlenski blues 11.00 Alarm za Kobro 11 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkul 16.30 V sedmih nebesih 17.15 Čarovnica Sabrina 17.40 Čarovnice 18.30 Prijatelji 19.00 Will & Grace 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Film po izboru gledalcev 21.50 Plačanci, ameriški film 23.30 Smrtonosna krogla, ameriški film 0.55 Film po izboru gledalcev 2.25 Plačanci 4.05 Faust 5.05 Čarovnice 5.55 Rockovo moderno življenje AVSTRIJA 2 6.35 Aktualni teletekst 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Bogati in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.20 Zmeda srca, 3/6 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Usodni dan 13.00 Čas v sliki 13.15 TV kuhinja 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Strela z jasnega 14.50 Naš Čarli, nanizanka 15.35 Bogati in lepi 16.00 Show Barbare karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 Primer za dva 21.20 Žarišče 22.10 Čas v sliki 22.35 Moderni časi 23.10 Komisarka, nanizanka 0.00 Čas v sliki 0.30 Šport 0.45 Will & Grace 1.05 Črnilo 1.30 Žarišče 2.15 Moderni časi 2.50 Show Barbare Karlich 3.50 Pogledi s strani 3.55 Komisarka 4.45 Dobrodošla Avstrija SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, R TRIGLAV Svetovni dan domorodcev 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 6.52 Odprto DP v plavanju - Radovljica - kratek prispevek (Dušan) 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Naj Gorenje, Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Triglav - gora miru 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Veterinar na obisku: Ikričavost pri govedu, Damjan Kunšič, veterinar 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Turistična agencija Relax 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški Cikcak-OOZ Radovljica 17.05 Aktualno: Mobilatorij (Nada) 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Odprto državno prvenstov v plavanju - Radovljica 2002 - oglašanje Romana 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Avtomobilski mali oglasi 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.15 Filmske zanimivosti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.15 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz • LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 RGLovo želo 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Zmajčkov mozaik 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Radio Pirat 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Knjižne presoje 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.5 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.15 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Obala neznanega -izzivi vere 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program 7.00 Teletekst TV Slovenija 7.20 Kultura 7.30 Odmevi 8.00 Modro poletje, španska nadaljevanka 8.25 Zgodbe iz školjke 9.00 Vesela hišica, lutkovna igrica 9.15 Slovenska ljudska pesem 9.20 Male sive celice, kviz 10.10 Arčibald, risana nanizanka 10.20 Dober tek vam želi Kris iz Louisia- ne v ZDA 10.35 Enajsta šola 11.05 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, češka nadaljevanka 11.35 Radio aktivnosti, kanadska nanizanka 12.00 Kraljestvo planinskega orla, dok. serija 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Folklorni ansambel Pirin 13.50 Mostovi 14.25 Seanse, ameriški film 16.00 Pipsi, risana nanizanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Slovenski magazin 17.10 Ozare 17.15 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.40 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija 18.15 Palček David, risana nanizanka 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Rada imam svojo družino, nemški film 21.25 Stena: Šest velikih plezalskih pustolovščin, angleška dok. serija 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Nadaljevanje mestne zgodbe, ameriška nadaljevanka 0.05 Noč čarovnic: H20, ameriški film 1.25 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija, ponovitev 1.25 Slovenski magazin 2.25 Polnoč, brazilski film 3.50 EP v atletiki, posnetek iz Munchna 6.15 Mavrica, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 8.40 TV Prodaja 9.10 Murphy Brown, ameriška nanizanka 9.30 Tatovi v noči, nemška nadaljevanka 10.40 Počitnice do zadnjega diha: Začelo se je, dok. nanizanka 10.55 Hora-ce in Tina, avstralska nadaljevanka 12.20 Jasno in glasno 12.15 TV prodaja 12.45 Retrospektiva nogometne pravljice: Slovenija - Norveška, posnetek 14.25 EP v atletiki: maraton (ž), posnetek iz Muenchna 18.15 Cecilija ali šola za očete, TV priredba v studiu 19.15 Videospotnice 20.00 Čez planke: Egipt 21.15 Tatovi v noči, nemška nadaljevanka 22.40 Praksa, ameriška nanizanka 23.25 Koncert sobotnih noči 1.20 Videospotnice, ponovitev SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Deželna televizija Loka je regionalni nekomercialni televizijski program viden z UHF anteno na 51. kanalu oddajnika Lubnik v Škofji Loki in širši okolici Gorenjske, obroblja Ljubljane do Moravč, Litije in Vrhnike. Oddajamo vsak delavnik od 7.51 do 11.00 in od 19.51 do 23.00 ure, ob nedeljah dopoldne od 7.51 do 12.00 in od 19.51 do 23.00 ure. Deželna televizija Loka ima 150.000 potencialnih gledalcev. Povprečno tedensko oddajanje Deželne televizije je 42 ur. Vsakodnevna informativna oddaja Deželne novice ob 8.00, 9.51, 20.00 in 21.51, kjer spremljamo aktualne regionalne in lokalne dogodke. Vsebinski razpon oddaj sega od kulturno-športnih, zabavno - glasbenih, politično-gospodarskih, vzgojno-izo-braževalnih do zdravstvenih, otroških in ekoloških tem. Kontaktne oddaje v živo iz studia. Zanimivosti, reportaže, razvedrilo, produkcija narodnozabavnih in zabavnih glasbenih oddaj in prireditev, športni in ostali prireditveni prenosi, časovno neomejena možnost predstavitve dogodkov - oglasi ob 8.10, 8.45, 20.10 in 21.45 oz. pred zadnjimi Deželnimi novicami - telefon: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokats.si - PD DTV - Video strani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjsko. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 0.30 EPP 5 0.31 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 10.00 TV prodaja 10.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 11.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.10 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.00 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Šepetanje na blazini, ameriški film 16.35 Slavne zvezde, dok. serija 17.30 Pošasti, pošasti, pošasti, dok. oddaja 18.20 Simpatije, ameriška nanizanka 19.10 Felicity, ameriška nanizanka 20.00 Cestni razbojnik, ameriški film 21.40 Zadnje poglavje, kanadska nadaljevanka 22.30 Feniks, ameriški film 0.15 Zmikavta, ameriška nanizanka 8.00 TV prodaja 8.30 Dragon Bali, risana serija 9.00 Mali helikoper, risana serija 9.10 Mala princesa, sinhronizirani risani film 10.10 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 11.00 Providence, ameriška nanizanka 11.50 Lepo je biti milijonar, ponovitev sezone 13.00 Bette, ameriška nanizanka 13.30 Smola pa taka, ameriška nanizanka 14.00 Mladi Indiana Jones: Škandal v letu 1920, ameriški film 15.40 Družinsko pravo, ameriška nanizanka 16.40 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 17.30 Zmenkarije, nemški film 19.15 24 UR 20.00 Vikend med zvezdami: Sfera, ameriški film 22.20 Dekle s šestice, ameriški film 0.15 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Risanke 9.00 Risani film 10.00 Poslednji Mohikanec, risani film 11.00 Za vas in mesto 12.00 Čestitke iz domače skrinje 13.30 TV prodaja 14.00 Pod zidano marelo 15.30 Inline hokej 16.00 Automobille, oddaja o avtomobilizmu 16.30 Nivea Sun Beach Volley, reportaža 17.00 SQ Jam 18.00 Spidi in Gogi show 19.00 Risanke 19.30 Wai Lana joga 20.00 Vroči veter, jugoslovanska nanizanka 21.00 Na poti v Katango, film 23.00 Moč polnega življenja 23.30 TV razglednica 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani 7.40 TV Koledar 7.50 Otroški program 8.50 Felicity 9.30 Zgodbe 10.00 Poročila 10.05 Oganga, ameriški film 11.30 Risanka 12.00 Poročila 12.15 Govorniški oder 13.05 Prizma 14.00 Korenine 14.35 Oprah 15.20 Poročila 15.35 Plamen in puščica, ameriški film 17.20 Zlata dekleta, amer. nanizanka 17.45 Lourdes - mesto sprave, dok. film 18.15 Hrvaški glasbeni program 18.45 Pisani svet 19.00 Biblija 19.15 Popaj 19.30 Dnevnik 20.05 Dolgo, toplo poletje, magazin 21.00 Martha sreča Franka, Daniela in Laurenca, romantični film 22.25 Poročila 22.35 Imamo Split, kulturna oddaja 23.25 Nočni program 10.15 Hit depo 11.45 Svet mode 12.140 Hišni ljubljenčki 12.50 Felicity, nanizanka 13.30 Hroščosned, risanka 14.20 Na koncu koncev, kanadska miniserija 15.50 Pri Huxtablovih, nanizanka 16.15 Neukroćena Afrika 16.40 Sosedje iz pekla, dok. serija 17.05 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 17.55 Zlata krila, ameriška nanizanka 18.40 Zvezdne steze - Vovager 19.30 Glasbeni izbor 20.05 Dobri duh močvirja, dok. oddaja 20.35 TV razstava 20.50 Poročila 20.55 Klapa Ragusa, posnetek koncerta 22.10 Borec za pravico, francoska nanizanka 23.45 Nered in zgodnje trpljenje, nemška drama AVSTRIJA 1 5.00 Čarovnice 5.55 Otroški program 12.00 Drew Carey 12.25 Povsem mimo, povsem življenjsko 13.10 Življenje in jaz 13.30 Simpsonovi 13.55 Dvojičici 14.20 Q3 Austria top 40 15.10 Nimaš pojma 15.35 Roswell 16.20 Raztresena Ally 17.10 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.30 Streetlive 17.55 Policist in pol, ameriška komedija 18.30 Odbojka na mivki - VVorld tour 2002 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Forrest gump, ameriški film 22.35 Izziv, ameriški film 0.05 Skiper, nemški film 1.40 V moč-vitju nasilja, ameriški film 3.05 Q3 Austria Top 3.55 Roswell 4.40 Raztresena Ally jek, nemški film 2.55 Pogledi od strani 3.00 Dežela in ljudje 3.30 Ozri se po deželi 4.15 Policist in pol, ponovitev film SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 2002 9.50 EPP 10.10 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.30 Poletje v Kranju 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV Praznik KS Podmežakla (občina Jesenice) 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 6.52 Prispevek o DP v plavanju, Radovljica 2002 (Romana) 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno: Sejem učbenikov 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Novice, pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14.30 Novice 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno: Oglašanje z DP v plavanju - Radovljica 2002 - Dušan 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Duhovni razgledi 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do 24.00 AVSTRIJA 2 ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV priporoča 119.00 Infospot GTV 19.10 Svet živali, 1 .del 19.40 Potopisna oddaja -Uganda 19.55 GTV priporoča II 20.00 Dober večer sosed - razv. oddaja 21.00 Zeleni vodnik.zdravo cvetje 21.30 Slovenija in EU - turizem 21.40 GTV priporoča III 21.45 Kraška železnica 22.00 Usodni trikotnik, 4. odd. Miša Molk 22.50 EU in Slovenija - izobraževanje 23.00 Film o filmu - Lavvnmo-ver man - Kosec 23.20 Profil - d.o.o. Marketing GTV 23.30 TA dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Iz sveta glasbe, Franc Kompare 00.15 Urica erotike na GTV do 1.00 1.15 Videostrani GTV, 24 ur TTX 3.55 Detektivka Lea Sommer 4.45 Dobrodošla, Avstrija 6.25 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Ujetnik Zende, film 11.05 Dekle iz torte, nemški film 13.00 čas v sliki 13.10 Gozdarjeva hči, nemški film 14.50 To našega VVillija ne more zaustaviti, nemški film 16.120 Slikanica Avstrije 16.25 Dežela in Ljudje 16.55 Religie sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.55 Juhnkejev komični klub 18.20 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Zvezdniška noč ob Vrbskem jezeru 22.10 Čas v sliki 22.20 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve 22.50 Morano Fran-ze, nemška nanizanka 23.40 Čas v sliki 23.50 Niagara, ameriški film 1.15 Beli pa- 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan, ponovitev 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Aktualno 9.30 Sobotni kviz 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.15 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 20.00 Radio jutri 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.55 RGL danes 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Gospodarstvo 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.-10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Gospod kliče (1.), Zanimivosti nočnega neba (2.), Skavtska oddaja (3.), Prenova v Duhu (4.) 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za danes in jutri 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev dopoldanske oddaje Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program NEDELJA, 11. AVGUSTA 2002 7.40 Teleteskt TV Slovenija 8.00 Živ žav: V deželi palčkov; Piki gre z dedkom in babico na karneval; Tabaluga; Pravljica o carju Salta-nu, otroška oddaja 9.50 Oddaja za otroke 10.05 Promenadni koncert 10.30 22. srečanje tamburaških in man-dolinskih skupin in orkestrov Slovenije 11.00 Živali v navzkrižnem ognju, nemška poljudnoznanstvena serija 11.25 Ozare 11.30 Naši misijonarji na Slonokoščeni obali 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Potovanje predaleč, dok. serija 14.00 So leta minila, angleška nanizanka 14.30 Potovanje v središče zemlje, ameriška nadaljevanka 16.05 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.05 Prezrta okolja: Močvirja, dok. serija 18.35 Žrebanje lota 18.45 Risanka 19.00 Novice 19.05 Zrcalo tedna 19.20 Vreme 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Mavrica 21.45 Velika imena malega ekrana: Nada Žgur 22.40 Poročila, Šport, Vreme 23.15 Zgodbe iz Avstralije: Sijaj v pesku, dok. serija 23.55 V žrelu življenja, hrvaški film 1.25 Prezrta okolja, dok. serija, ponovitev 1.55 Ushuaia: Narava, francoska dok. serija 2.40 Pa naj jedo pogačo, angleška nanizanka 3.10 Skrivnostni svet Michaela Frvja, angleška nadaljevanka 3.55 Vsakdanjik in praznik, ponovitev 5.15 EP v atletiki, posnetek iz Munchna 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - vremenska panorama 10.05 TV Prodaja 10.35 Rad imam Lucv, ameriška čb nanizanka 11.00 Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka 11.50 Slovenski ljudski plesi 12.20 TV prodaja 12.55 Munchen: EP v atletiki, prenos 18.15 Anton Medved: Rendez - Vous, posnetek gledališke predstave 19.15 Videospotnice 20.00 Ushuaia: Narava, francoska dok. serija 20.50 Murp-hy Brown, ameriška nanizanka 21.15 Homo turisticus 21.40 Skrivnostni svet Michaela Frvja, angleška nadaljevanka 22.25 55. Mednarodno ženevsko pevsko tekmovanje, posnetek 23.55 Videospotnice, ponovitev 10.00 TV prodaja 10.30 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.20 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.40 Ljudje govorijo, ameriški film 16.35 Slavne zvezde, dok. serija 17.30 Adijo, pamet, ameriška nanizanka 18.20 Dvakrat v življenju, ameriška nanizanka 19.10 Jack in Jill, ameriška nanizanka 20.00 Ninja želve 3, ameriški film 21.40 Spet zaljubljena, ameriška nanizanka 22.30 Lulu na mostu, ameriški film POP TV 8.10 TV Prodaja 8.40 Dragon Bali, risana serija 9.10 Mali helikopter, risana serija 9.20 Mala princesa, sinhronizirani risani film 10.20 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 11.10 Providence, ameriška nanizanka 12.00 Lepo je biti milijonar, ponovitev sezone 13.30 Smola pa taka, ameriška nanizanka 14.00 Dana beseda, ameriški film 15.40 Družinsko pravo, ameriška nanizanka 16.40 Miss Slovenije, polfinalni izbor 17.30 Potovanje v temo, kanadski film 19.15 24 UR 20.00 Vikend med zvezdami: Hitri in mrtvi, ameriški film 22.00 Pojoči taksist, ameriški film 0.00 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Risanke 9.00 Risani film 10.00 Spidi in Gogi show 11.00 Za vas in mesto 12.00 V sedlu 12.30 Iz domače skrinje 14.00 Sijaj 14.30 TV prodaja 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Poslednji Mohikanec, risani film 17.30 TV razglednica 18.00 Štiri tačke 18.30 Vroči veter, jugoslovanska nanizanka 19.30 Risanke 20.00 Reporter X 20.30 Alfi Nipič Show 21.30 Knjiga 22.00 Tvoj problem 22.30 Automobille 23.00 Motomanija 23.30 Reporter X 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 8.00 Predstavitveni spot GTV 8.05 GTV priporoča I 8.15 Infospot GTV 8.20 Otroški program, Veseli Kekčev dan 8.40 Obiskali smo vrtec Kekec 9.00 Miha Pavliha in Toni Gašperič 9.35 Mišja zgodba, lutkovna predstava 10.00 Cirkuška predstava 10.25 Valeta na OŠ M. Čopa 11.40 Skrbimo za zdravje -gost, dr. Prlja 12.40 Noč na Plaži, ponovitev 3. oddaje 13.50 Večer z Mitjo Grmovškom - pon. 14.50 Dober večer sosed, ponovitev 15.50 Panoramska kamera GTV 17.55 Videostrani GTV, panoramska kamera 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Info spot GTV 19.10 Gorenjski biseri, pri Ingotu 19.40 25. koncert Jazza-a v Lignanu 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX -veselo v poletni čas 21.00 UPS Party sce- na, 5. oddaja 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 Adrenalin - Poletno smučanje 21.55 GTV priporoča III 22.00 Petkov večer z Mitjo Grmovškom, Večer NZ glasbe, kontaktna oddaja 23.00 Poletne kanonade z M. Bogatajem 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Največja četvorka na svetu 00.15 Urica erotike na GTV do 1.00 1.15 Videostrani GTV, 24 ur TTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer, dežela - promo spot 20.03 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Moč polnega življenja 20.40 Otvoritev ceste in spomenika ob občinskem prazniku Nakla 2002 21.00 Podelitev občinskih priznanj ob prazniku občine Naklo 2002 21.25 Travniške igrarije (Produkcija: ŠEPT) 21.51 Deželne novice - in-for. pregled dogodkov v regiji 22.05 50 let Prostovoljnega gasilskega društva Srednja vas pri Šenčurju 23.05 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 20.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavnoglasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 18.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 7.30 TV koledar 7.40 Otroški program 10.05 Napad ljudi sokolov, ameriški film 11.40 Športne igre mladih 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.30 Plodovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 Črno belo v barvah 14.45 Ne-zemljan v družini 15.10 Note, notice, glasbena oddaja 15.40 Iz sveta razvedrila 16.15 Oprah 17.00 Poročila 17.15 Jack in Jill 18.05 Rojeni med divjimi živalmi 18.30 Zlata dekleta 19.00 Zadnji dan 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Vrinjenec, ameriški film 21.35 Glasba 22.00 Tišina prosinl, kontaktna oddaja 23.00 Poročila 23.10 Odsotna deklica, francoska drama 0.45 Nemoralne zgodbe, film 2.25 Nočni program 10.30 Biblija 10.45 Portret cerkve in kraja 11.00 Sveta maša 12.05 Kronike šibeni-škega festivala 13.50 Petnajst cest, angleška miniserija 15.35 Pri Huxtablovih, nanizanka 16.00 Neukroćena Afrika 16.40 Sosedje iz pekla dok. serija 17.05 Veter v hrbet, nadaljevanka 17.55 Zlata krila, nanizanka 18.40 Zvezdne steze: Vovager 19.30 Note, notice 20.00 Večer z Jool-som, angleška dok. oddaja 21.00 Poročila 21.10 Portret umetnika 22.00 Čas je za jazz AVSTRIJA 1 5.25 Dvojčici 6.00 Otroški program 11.30 Športni pregled 12.00 Angus, ameriški film 13.25 Večne težave z opico, ameriški film 14.55 Piratski radio, nemška komedija 16.20 Milijonar Mac, ameriška komedija 17.50 Kralj Ralph, ameriška komedija 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Prvi vitez, ameriški film 22.25 Columbo: Korak iz sence, ameriška kriminalka 23.45 Kraj zločina 1.15 Izziv, ponovitev ameriškega filma AVSTRIJA 2 5.40 Modern Times 6.15 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Da Ponte in Santa Fe 9.35 Pogovori s Slehernikom 10.30 Teden kulture 11.00 Časvsliki 11.05 Drzni plavalec, nemška komedija 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.10 Univerzum 14.55 Tri dame 15.20 Na počitnice brez sebe, nemški film 17.00 Čas v sliki 17.05 Domovina 17.55 Igra na srečo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.54 Pogledi od strani 20.15 Sanjska ladja: Maurucius, nemški film 21.45 Čas v sliki 21.55 Skoraj gentelman, nemška komedija 23.25 Čas v sliki 23.30 Gospodar tonov 0.30 Teden kulture 1.00 Domovina 1.45 Pogledi od strani 2.05 Univerzum 2.50 Podoba Avstrije 3.15 Dober dan, Hrvati SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev 9.50 EPP 10.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.00 Glasba na Radiu Triglav 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.40 Oglasi 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Pogled na ceste in vreme - Robert Bohinc 9.40 Oglasi Makler 10.00 Prispevek o minulem DP v plavanju - Radovljica 2002 - Dušan 10.15 Obvestila 10.16 Srečanje mest na Venerini poti - Radovljica 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedelja na Radiu Triglav 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 1S.OO Nedelja na Radiu Triglav 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obestila, Voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nedelja na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Nedelja na Radiu Triglav 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 18.59 Črna kronika dneva 19.00 Minute za resno glasbo - pripravlja Drago Ariani 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Težke frekvence 19.40 Oglasi 19.45 Večerni glasbeni program do polnoči 7.00 Napoved programa - začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 17.00 Nedeljsko srečanje 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.50 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.55 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 DJ tirne R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. Maše 10.30 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Klasična glasba 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.30 Nočni glasbeni program RodioTri ci lov ® Prri 9Iq/ Gorcnj/ke^ Prvi glo/ek Gorcnj/ke*' Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta čutarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj PONEDELJEK, 12. AVGUSTA 2002 7.05 Teletekst TV Slovenija 7.30 Utrip 7.45 Zrcalo tedna 8.05 Slovenski magazin 8.30 Modro poletje, španska nadaljevanka 8.55 Iz popotne torbe 9.15 Marko, mavrična ribica, risana nanizanka 9.30 Remijeva jutra, kratki igrani film za otroke 9.55 Živali v navzkrižnem ognju, nemška poljudnoznanstvena serija 10.25 National Geografic, ameriška dok. serija 11.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.45 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija 12.15 Zgodbe iz Avstralije: Sijaj v pesku, dok. serija 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 O živalih in ljudeh, oddaja TV ma-ribor 13.55 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 14.45 Polnočni klub 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.40 Minute za... Boris Benčič, ponovitev 17.00 Kemija v telesu, angleška znanstvena serija 17.50 Otok živali, risana nanizanka 18.15 Radovedni Taček: Hiša 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka » 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Manatea, francoska nanizanka 20.50 Ta moja družina, angleška nadaljevanka 21.40 Prekmurec proti boksarjem, dok. oddaja 22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme 22.45 Ecco homo, kanadska dok. serija 23.40 Kemija v telesu, angleška znanstvena serija 0.35 Mary Tyler Moore, amriška nanizanka 1.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 1.45 Moški iz druge roke, nemški film 3.05 Homo turisticus, ponovitev 3.30 Križarske vojne, angleška dok. serija 4.40 Končnica, ponovitev 5.25 Šport 7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 13.50 TV Prodaja 14.20 Koncerti sobotnih noči 16.20 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 16.45 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 17.40 Počitnice do zadnjega diha: Mera za mero, dok. nanizanka 17.55 Horace in Tina, avstralska nadaljevanka 18.20 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 19.15 Videospostnice 20.00 Križarske vojne, angleška dok. serija 21.00 Končnica 21.45 Tretji rajh v barvah, nemška dok. serija 22.35 Alica, evropski magazin 23.05 Brane Rončel izza odra 0.30 Videospotnice, ponovitev 10.50 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 11.40 TV prodaja 12.10 Simpatije, ameriška nanizanka 13.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 13.50 TV Prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Be-verly Hills, ameriška nadaljevanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Hughlevjevi, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Popstars 20.50 Super film: Batman in Robin, ameriški film 23.05 Will in Grace, ameriška nanizanka 23.35 Kaj bo z Joan?, ameriška nanizanka 0.05 Dosjeji X, ameriška nanizanka 0.55 Rdeče petke, erotična serija POP TV 9.10 Varuhi luke, avstralska nanizanka 10.00 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Miss Slovenije, polfinalni izbor 14.05 Odpadnik, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Robin Hood: Možje v pajkicah, ameriški film 21.50 Škandal med vojaki, ameriška nadaljevanka, 1/3 22.40 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, ameriška nanizanka 0.00 24 UR, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 VVai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Knjiga, ponovitev 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Moč polnega življenja 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Automobille, ponovitev 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Na poti v Ka-tango, ponovitev filma 18.20 Motor Show Report 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Naj N - nogometni studio 21.00 Ekskluzivni magazin 21.30 Naš vrt 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Nivea Sun Beach Volley, ponovitev 23.45 TV prodaja 0.30 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 10.00 Iz večernega sporeda, Pf Vitorjotu 11.15 Noč na plaži, 3. oddaja 12.30 Kuhajmo skupaj, 1. oddaja 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Info spot GTV 19.10 Gorenjski glas jutri 19.12 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.22 Izlet v Sevnico s sožitjem 19.55 GTV priporoča II 20.00 Prodaja bank - da ali ne z dr. F. Arharjem 21.20 SE. M. oddaja Rudija Klariča 190 21.50 GTV priporoča' III 22.00 EU in Slovenija - Meje jutri 22.10 Življenje z deponijami 22.30 Plesni turnir v akrob. Roknrolu 23.30 GTV priporoča IV 23.35 Praznik češenj - prod. TV Primorka 00.15 Urica erotike na GTV 01.15 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer, dežela - promo spot 20.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 5. športne igre obrtnikov Slovenije v Škofji Loki 20.45 Utrinki dežele: Stražišče 21.00 Izleti: Vlakec muz., Maturantski izlet 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 22.10 Dežela, prebujaš se - terenska oddaja iz Nove Gorice: Pr? Vitorjoti 23.10 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved spore-" da za torek 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.00 Obstanek, dok. serija 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.20 Izvir, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Marius, francoski film 15.30 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 Raziskovalec 17.00 Narodni parki 17.30 Hrvaška danes 18.00 Kras in morje 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 20.05 Kitajska - Dežela in ljudje 20.40 Skrivnostna neznanka, ameriški film 22.00 Iskanje Karadžiča 22.45 Glasba 23.00 16. meridi-an 23.30 Ponedeljek in torek, hrvaška drama 0.45 Tito in Tarantula, koncert 2.00 Morilec v moji hiši, nemški film 3.35 Nočni program AVSTRIJA 1 2.45 Skiper, ponovitev filma 4.20 Piratski radio, ponovitev filma 6.00 Otroški program 8.05 Mladi Herkules 8.30 Življenje in jaz 8.55 Jesse 9.10 Sabrina - Najstniška čarovnica 9.35 Forrest gump, ameriški film 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak zakorakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Varuška 19.00 Cybill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Romanca v Seattlu, ameriška komedija 22.00 Glava nad vodo, film 23.30 Alarm za Kobro 0.15 Mortal Kombat 1.00 Zaustavite vožnjo pozemne železnice v smrt, ameriški film 2.40 Glava nad vodo, ponovitev filma AVSTRIJA 2 3.45 Dober dan, Koroška 4.15 Domovina, tuja domovina 4.45 Z vedrega neba 5.30 Tri dame 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.55 Tri dame 10.15 Na počitnice brez sebe, ponovitev filma 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Z vedrega neba 14.50 Naš Čarli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau,) nanaizanka 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Kulturno srečanje 0.00 Čas v sliki 0.30 Vojna - Hiša na drevesu, ameriški film 2.30 Pogled od strani 2.35 Kulturno srečanje, ponovitev SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BlO vremenska napoved, sonce, luna 640 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV Mednarodni dan mladosti 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Ogla-si 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavrinec; 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Varnost na gorenjskih cestah v preteklem tednu 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 EPP 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan -Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša. 19.40 Oglasi R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Tematska oddaja -šport 11.15 Oddaja za upokojence 12. 00 Kličemo London - BBC novice 12.15 Pesem dneva 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (Obrtniki) 18.00 Reportaža 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Mladi SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.45 Uganka 8.55 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 Šport 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro-5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah-AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Cindi priporoča 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Naravoslovne zanimivosti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja o šolstvu (2.), Pravno svetovanje (3.) 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pese"1 tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak' 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.3U Nočni glasbeni program www.gorenjskaonline.com TOREK, 13. AVGUSTA 2002 6.55 Teletekst TV Slovenije 7.20 Kulturna kronika 7.30 Odmevi 8-00 Mostovi 8- 30 Modro poletje, španska nadaljevanka 8.55 Pravljica o carju Saltanu, lutkovna nanizanka 9- 10 Radovedni Taček: Hiša 9.20 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka 9.45 Otok živali, risana nanizanka 10.10 Sanjska dežela, raziskovalno-po- topisna serija 10.35 Kemija v telesu, angleška znanstvena serija 11.25 Naši misijonarji na Slonokoščeni obali 11-55 Manatea, francoska nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.30 Prekmurec proti boksarjem, dok. oddaja 13.45 Orion 14.55 Zlata šestdeseta - v spomin Mir- jam Tozon 15.55 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.45 Indijanci, nemška dok. serija 17.40 Otroci Afrike, angleška dok. serija 18.00 Slovenska ljudska pesem 18.05 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke 18.20 Knjiga brez mene 18.40 Risanke 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Don Brignoti - maše za moje ustreljene 20.50 Aktualno 22.00 Odmevi, Šport, Vreme 22.45 Prišlo je poletje, finska drama 23.55 Knjiga brez mene 0.20 Indijanci, ponovitev nemške dok. serije 1.20 Otroci Afrike, ponovitev 1-35 Don Brignoli - maše za moje ustreljene 2.25 Aktualno, ponovitev 3.25 Marv Tvler Moore, ponovitev 3.50 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 4.35 Prišlo je poletje, finska drama 6.05 Šport 7-40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 13.55 TV prodaja 14.25 Križarske vojne, angleška dok. serija 15.15 TV prodala 15.35 Končnica 16.20 Marv Tvlor Moo-re, ameriška nanizanka 16.45 Dr. Ouinno-\ ameriška nanizanka 17.45 Poplava: Po-dlvtana reka, ameriški film 19.15 Video-sPotnice 20.00 Boter I, ameriški film 22 .55 Praksa, ameriška nanizanka 23.40 Videospotnice, ponovitev 10.50 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 11.40 TV prodaja 12.10 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 13.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 13.50 TV prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Hughlevjevi, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Popstars 20.50 Kung fu: Karate Kid 3, ameriški film 22.55 Will in Grace, ameriška nanizanka 23.25 Kaj bo z Joan?, ameriška nanizanka 23.55 Dosjeji X ameriška nanizanka 0.45 Rdeče petke, erotična serija 9-10 Varuhi luke, avstralska nanizanka 10.00 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, Ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Škandal med vojaki, ameriška nadaljevanka, 1/3 14.05 Odpadnik, ameriška nanizanka 15.00 TV Prodaja 15.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 16.25 Med sovraštvom 'h ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 'Vočno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Preverjeno 20.45 Resnične zgodbe: Ukraden iz srca film 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.20 Prijatelji, humoristična nanizanka 23.50 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani f'lm 7.30 VVai Lana joga 8.00 TV prodaja 8-30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Motor Show report, ponovitev 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.50 Družinska » prodaja 14.20 Ekskluzivni magazin 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Alfi Ni-°ič Shovv 17.20 Naj N - nogometni studio 18.20 Naš vrt 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Popotovanja z Jani-nom 21.00 TV razglednica 21.30 Gradimo 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Dok. film 23.45 TV Prodaja 0.15 Videostrani ••• 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 10.00 Nostalgija ob 40-letnici slov. popevke 11.20 Usodni trikotnik, pon. 3. dela 12.10 Kuhajmo skupaj, 2. oddaja 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Info spot GTV 19.10 EU in Slovenija - javna uprava 19.20 Znani, nemani obrazi -A. Babic 19.55 GTV priporo-^ II 20.00 Noč na Plaži, 4. oddaja 21.30 ][A Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča III 21.45 Obletnica festivala Khislfest 22.00 Da bi živeli bolje, polj. znanstveni film 22.20 Film o filmu - na-črtovalka poroke 22.50 Slovenija in EU -Javna uprava 23.00 S.E.M. oddaja R. Kla-riča, 191. del 23.30 Iz olimpijskih krogov (oddaja OKS) 23.40 GTV priporoča IV 23.40 Kolovrat domačih - z Gašperji 00.15 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer, dežela - promo spot 20.03 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 20.10 Moja dežela: Šenčur 20.40 50 let taborni-štva 21.00 Klepet na kvadrat: Martin 22.00 Deželne novice - informativni pregled dogodkov v regiji 22.05 Pihalni orkester SVEA Zagorje 22.10 D'best 51 na terenu,-Za kulisami: Skupina Kingston, ob otvoritvi 20. evropskega košarkarskega prvenstva za mladinke v Skofji Loki 22.40 Kriških 50 planinskih let 23.10 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.23 Satelitski program DVV 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK 18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja -oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.10 Narava, dok. serija 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.20 Izvir, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Fanny, francoski film 15.35 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 Raziskovalec 17.00 Narodni parki 17.30 Hrvaška danes 18.00 Zagrebu z ljubeznijo, dok. oddaja 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Duh demokracije, dok. serija 20.40 Veliki plan 21.55 Transfer 22.40 Glasba 23.00 16. meridian 23.30 David Copperfi-eld, ameriški film 1.40 Nočni program 15.35 Otroški program 16.35 TV koledar 16.45 Poročila za gluhe 16.55 Hugo 17.25 Izvir, nadaljevanka 18.15 Mati in sin, nanizanka 18.45 Obalna straža, nanizanka 19.30 Glasbeni album 20.05 Čarovnija, italijanksa nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Pari, nanizanka 21.50 Praksa, ameriška nanizanka 23.15 Prijatelji, nanizanka 23.40 Urgenca, nanizanka 0.25 Glavno mesto, nanizanka AVSTRIJA 1 4.15 Nebo je čisto blizu 5.35 Življenje in jaz 6.00 Otroški program 8.00 Varuška 8.20 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.45 Čarovnice 10.15 Kralj Ralph, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Varuška 19.00 Cvbill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Ljubezenski trk, nemška komedija 21.50 Detektivki iz Hamburga 23.30 Seks v mestu 23.55 CSI 0.40 Sopranovi 1.30 Smrt pride potiho, ameriški film AVSTRIJA 2 4.05 Dobrodošla, Avstrija 5.45 Živalski raj 6.35 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.20 Monaco Fran-ze, nanizanka 11.10 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve 11.40 Pogled od strani 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Z vedrega neba 14.50 Naš Čarli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Cvbill 0.55 V črnilu, nanizanka 1.20 Tema 2.10 Oddaja Barbare Karlich, ponovitev 3.05 Pogledi od strani SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 BIO vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Napoved 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Avtomobilistič-na oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program SREDA, 14. AVGUSTA 2002 R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Računalniške novice 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Prosta delovna mesta 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bohinj 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Večer z Bracom Korenom do 21. ure 22.00 Popevka tedna 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o jeziku 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Tematska oddaja: Vrelci zdravja in lepote 11.00 Radio danes 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911/kultura 18.00 Vrtiljak stare glasbe, 1. del 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Vrtiljak stare glasbe - II. del 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 13.30 Osir 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 Starinarnica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Slovenc Slovenca vabi 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program 6.55 Teletekst TV Slovenija 7.20 Kulturna kronika 7.30 Odmevi 8.00 Dober dan, Koroška 8.30 Modro poletje, španska nadaljevanka 8.55 Risanka 9.00 Babar, risana nanizanka 9.20 Pipsi, risana nanizanka 9.45 Slovenska ljudska pesem 9.50 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke 10.05 Knjiga brez mene 10.30 Otroci Afrike, angleška dok. serija 10.40 Indijanci, nemška dok. serija 11.40 Normal, Ohio, ameriška nanizanka 12.05 Zvonimir Bajsič: Lej, kako se dan lepo začenja, TV igra 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.25 Koncert Jana Plestenjaka z gosti 14.30 Don Brignoli - maša za moje ustreljene 15.20 Aktualno 16.30 Poročila, šport, vreme 16.55 Divja Južna Amerika, angleška poljudnoznastvena serija 17.45 Pod klobukom 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Sedmi pečat: Mož s kadilakom, ameriški film 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme 22.45 Simfoniki RTV predstavljajo 0.00 Divja Južna Amerika, angleška poljudnoznanstvena serija 0.50 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 1.15 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 2.00 Zastrašujoča smrt, ameriški film 3.30 Koncert skupine The Original Klezmer ensamble 5.00 Šport 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 14.35 TV prodaja 15.05 Slovenski ljudski plesi 15.35 TV prodaja 15.55 Homo Turisticus 16.20 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 16.45 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 17.35 Prava poznanstva, ameriški film 20.00 Šport 22.00 Praksa, ameriška nanizanka 22.45 Porok, argentinska nadaljevanka 23.30 Videospotnice, ponovitev 10.50 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 11.40 TV prodaja 12.10 Felicity, kanadska nanizanka 13.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 13.50 TV Prodaja 14.20 obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Hughlevjevi, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Popstars 20.50 Ekstra magazin 20.55 Zmikavta, ameriška nanizanka 21.45 Telesni stražarji, angleška nanizanka 22.35 VVill in Grace, amriška nanizanlka 23.05 Kaj bo z Joan?, ameriška nanizanka 23.35 Varuhi ameriške meje, dok. oddaja 0.35 Rdeče petke, erotična serija 9.10 Varuhi luke, avstralska nanizanka 10.00 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.15 Preverjeno 14.05 Odpadnik, ameriška nanizanka 15.00 TV Prodaja 15.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV kriminalka: Pekel iz preteklosti, ameriški film 21.45 Nikita, ameriška nanizanka 22.40 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.00 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Vvai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Avto-drom 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 VVai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.20 Nivea Sun Beach Volley 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Štiri tačke 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 16.20 Čuvaj, ameriški film 18.20 Gradimo 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Bonanca, nanizanka 21.00 Sijaj 21.30 Inline hokej 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Wai Lana joga 23.45 TV prodaja 0.15 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 10.00 Kanonade, prof. dr. J. Florjančič 11.00 Kmečka podoknica v Strahinju, 2. del 11.30 Nostalgija ob 40. let. slovenske popevke 12.40 Kuhajmo skupaj, 3. oddaja 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Info spot GTV 19.10 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.25 Gorenjske grče - Davo Karničar 19.55 GTV priporoča II 20.00 Pr' Vitorjoti - Emonec 21.10 Ljubljanski Tivoli, 1. del 21.25 UPS, Party scena, 4. del 21.55 GTV priporoča II 22.00 Ljubljanski Tivoli, 2. del 22.15 Kulturna trgatev v Tržiču 22.30 Film o filmu, Več kot dekle 23.00 GTV priporoča IV 23.05 Koncert nedeljskega ob 30. letnici 00.15 Urica erotike na GTV 01.15 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer, dežela - promo spot 20.03 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Dosežki podjetnikov in podjetij 20.40 Rolkanje v Medvodah (posnetek Franci Bašelj) 21.55 Voda, dokumentarni film (Produkcija: DPapler'S) 21.00 Sredino središče - odprta tema: 60-letnica ustrelitve talcev na Bistriškem klancu (posnetek Franci Bašelj) 22.00 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.10 Naj viža 23.10 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.10 Narava, dok. serija 12.00 Poročila 12.20 Izvir, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Cesar, francoska komedija 15.30 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 Raziskovalec 17.00 Hrvatska Kostanjevica 17.30 Hrvaška danes 18.00 Oblikovanje in strast 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Skrivnostni mit 20.45 Včeraj rojena, ameriška drama 22.05 Kulturno poletje 22.35 Glasba 23.00 16. meridian 23.30 Woyzeck, nemška drama 1.50 Hladna noč, ameriška drama 3.20 Nočni program 15.35 Otroški program 16.45 Poročila za gluhe 16.55 Hugo 17.25 Izvir, nadaljevanka 18.15 Mati in sin, nanizanka 18.45 Obalna straža, nanizanka 19.30 Glasbeni album 20.05 Čarovnija, nadaljevanka 21.00 Poročila 21.10 Planetarni zvok, glasbena oddaja 21.45 Pobeg, angleška nadaljevanka 22.35 Prijatelji, nanizanka 23.00 Urgenca, nanizanka 23.45 Glavno mesto, nanizanka ka 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 Epp 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Z nami skupina Karizma 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 BIO vremenska napoved 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega progama Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 Oglasi 6:00 Razmere na cestah 6:05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6:30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6:40 OGLASI 6:50 Vreme 7:00 Druga jutranja kronika 7:20 Popevka tedna 7:40 OGLASI 8:00 Kronika OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: zdravnikov nasvet: Branimir Čeh, dr. med. 8:15 Obvestila 8:30 Novice, pogled v današnji dan 8:40 Oglasi 9:00 Aktualno 9:15 VOŠČILA 9:40 OGLASI 10:00 Olimpijski kotiček 10:30 Včeraj danes jutri 10:40 OGLASI 11:00 Aktualno 11:40 OGLASI 12:00 BBC - novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno 13:30 POGLED v današnji dan 13:40 OGLASI 13:50 Mercator center 14:15 VOŠČILA 14:30 Novice 14:40 OGLASI 15:00 Aktualno: Sejem učbenikov 15:30 Dogodki in odmevi 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 OSMRTNICE 16:40 OGLASI 17:00 Aktualno 17:30 Včeraj danes jutri 17:40 OGLASI 18:00 Aktualno 18.30 Tednik občine Jesenice 18:40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19:05 Misli iz Biblije 19:15 Voščila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, Jutri na Radiu Triglav 21:15 Zdravnikov nasvet- ponovitev 22.00 Popevka tedna 22.05 Zlata kočija, ponovitev R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Radio danes 11.10 Zakladi slovenskih spominov 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio Danes 17.00 Studio 911 18.00 Na planetu glasbe 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči AVSTRIJA 1 2.55 Detektivki iz Hamburga 4.30 Nebo je čisto blizu 6.00 Otroški program 7.55 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.15 Čarovnice 9.00 Ljubezenski trk, ponovitev filma 10.15 Columbo: Koraki iz sence, ameriški film 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Nogomet18.30 Nogomet 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nogomet: 1. avstrijska zvezna liga 22.25 Ostrostrelec, ameriški film 0.00 Obredni umori, angleški film 1.35 Dobrodošli v Težke čase, ameriški film AVSTRIJA 2 3.10 Univerzum 3.55 Po dolgem in počez 4.50 Dobrodošla, Avstrija 6.30 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Trde pesti, ponovitev filma 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Poletni pogovori 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Z vedrega neba 14.50 Naš Čarli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.48 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.22 Europlay 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Zmedeno srce, romantični film 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Skok čez plot, film 23.15 Zbiratelj, dok. reportaža 0.00 Čas v sliki 0.30 Teniški turnir veteranov 1.00 V črnilu 1.25 Na prizorišču 1.55 Oddaja Barbare Karlich SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kroni- KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.25 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.30 Tema dneva 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Beseda opozicije 12.55 Odgovori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 14.00 Pasji radio 14.50 Gospodarstvo 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program ČETRTEK, 15. AVGUSTA 2002 6.55 7.20 7.30 7.55 8.20 8.55 9.20 9.55 11.10 11.30 12.00 13.00 13.20 14.10 15.55 16.30 16.50 17.05 17.25 18.00 18.30 18.40 19.00 19.05 19.30 20.00 22.00 22.20 23.25 0.20 0.50 1.15 2.00 2.50 4.10 5.40 Teletekst TV Slovenija Kulturna kronika Odmevi Na vrtu, oddaja TV Maribor Modro poletje, španska nadaljevanka Gulimišek, oddaja za otroke Zgodbe iz školjke Prenos slovesne maše E. Grieg: Holberg Stuita op. 40, v izvedbi akademskega komornega orkestra Musica Viva Slovenski magazin Ta moja družina, angleška nadaljevanka Poročila, Šport, Vreme Nebotičnik, dok. oddaja Mavrica Moja vas Poročila, Vreme, Šport Mitrej pri Rožancu, dok. oddaja Dosežki Okolje in mi Sprehod z zverinami, angleška dok. serija Dober tek vam želi Antonio iz Španije Risanka Novice Vaš kraj TV Dnevnik, Šport, Vreme Po hčerinskih sledeh, nemška nadaljevanka Poročila, šport, vreme Čehov, francoska dok. oddaja Brane Rončel izza odra Okolje in mi, ponovitev Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka Poglej morje, francoski film Koncert skupine Orlek Nemška igra, nemška drama Šport 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 14.00 TV prodaja 14.30 Videostrani - vremenskapanorama 15.15 TV prodaja 15.30 Ushuaia: Narava, francoska dok. oddaja 16.20 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 16.45 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 17.40 Divja vrtnica, ameriški film 19.15 Videospotnice 20.00 Festival Ljubljana 21.30 Poseben pogled: Metroland, angleški film 23.10 Praksa, ameriška nanizanka 23.55 V senci katedrale, nemška nanizanka 0.40 Videospotnice KANAL A 10.43 Beverty Hitla, ameriSkn nadaljevanko 11.30 TV prodaja 12.00 Jack in Jill, ameriška nanizanka 12.50 Ricki Lake, pogovorna oddaja 13.40 TV Prodaja 14.10 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.00 Mladi in nemirni, ameriške . iadaljevanka 15.50 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.40 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 17.30 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.00 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.30 Hughlevjevi, ameriška nanizanka 19.00 Rajski svet: Kakadu, dok. oddaja 20.00 Popstars 20.50 Columbo: Umor po vseh pravilih, ameriški film 22.15 X-CITE, reportaža 22.35 Will in Grace, ameriška nanizanka 23.05 Kaj bo z Joan?, ameriška nanizanka 23.35 Najbolj smrtonosni roji, dok. oddaja 0.25 Rdeče petke, erotična serija POPTV 9.10 Varuhi luke, avstralska nanizanka 10.00 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Nikita, ameriška nanizanka 14.10 Odpadnik, ameriške nanizanke 15.00 TV prodaja 15.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Romantični film: Ivana Trump: Samo iz ljubezni, an-gleško-ameriški film 21.40 Lucy na svojem, angleška nadaljevanka 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.20 Prijatelji, humoristična nanizanka 23.50 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 Wai Lana joga«7.30 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Dok. oddaja 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 VVai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV Prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Sijaj 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Pod zidano marelo 17.50 SQ Jam 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Konjenik, ameriški film 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Tvoj problem 23.45 TV Prodaja 0.15 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 10.00 Prodaja Bank, pogovor z dr. F. Arharjem 10.30 Novice za gluhe in naglušne - 7 11.45 Koncert Prifarskih muzikantov 12.30 Kuhajno skupaj, 4. oddaja 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Info spot GTV 19.10 Gorenjski glas jutri 19.12 Znani, neznani obrazi, A. Šmerc 19.45 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.55 GTV priporoča II 20.00 Izlet z muzejskim vlakom VDC Kranj 21.00 Kronika XX. stoletja, 2. del 21.50 Iz olimpijskih krogov 21.55 GTV priporoča III 22.00 Usodni trikotnik, 4. odd. Miša Molk 22.50 Film o filmu, Vsiljivci 23.15 5. slovenski bi-enale mesta Kranja 23.45 GTV priporoča IV 23.50 S Peugeoti po Sahari, reportaža 00.15 Urica erotike na GTV 01.15 GTV jutri, Ste že prelistali naš Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer, dežela - promo spot 20.03 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Radovna - dolina, reka in ljudje, dokumentarni film (Produkcija: Dušan Marinič) 20.40 Živeti z deponijo 20.55 Spot: Tržiška punca, ansambel Mirko Šlibar s prijatelji 21.00 Slap Kozjak in Koseška korita, dokumentarni film (Produkcija: Dušan Marinič) 21.30 Podobe v bakru (posnetek Franci Bašelj) 21.51 Deželne novice -informativni pregled dogodkov v regiji 22.10 Festival Brežice 1998: Adel singers 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 S.E.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani 7.00 Dobro jutro, HrvaŠka 9.0OOtro*k> program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.00 Obstane, dok. serija 12.00 Opoldanska poročila 12.20 Izvir, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Očetova palica, francoska drama 15.40 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 Raziskovalec 17.00 5000 km po Mehiki 17.30 Hrvaška danes 18.00 Morje 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Barve turizma 20.50 Najini mostovi, ameriški film 22.25 Z vseh strani 22.45 Glasba 23.00 Poročila 23.40 Pravi čas 0.50 Nočni program 11.00 Sveta maša 15.35 Otroški program 16.45 Poročila za gluhe 16.55 Hugo 17.25 Izvir, nadaljevanka 18.15 Mati in sin, nanizanka 18.45 Obalna straža, nanizanka 19.30 Glasbeni album 20.05 Čarovnija, nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Modro kolo, nanizanka 22.05 Svet mode 22.30 Prijatelji 22.55 Urgenca, nanizanka 23.40 Glavno mesto, nanizanka AVSTRIJA 1 3.15 Nebo je čisto blizu 4.35 C.S.I. 5.15 Sedma nebesa 6.00 Otroški program 8.00 Čarobni spust, otroški film 9.30 Prepir v gradu, otroški film 10.55 Alica v čudežni deželi, ameriški film 13.05 Spiceworld, angleška komedija 14.45 Kasper, ameriška komedija 16.05 Solo za dva, ameriška komedija 17.35 Rapa nui, ameriški film 19.15 Novo v kinu 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.00 Pogledi od strani 20.15 Na robu, ameriški film 22.05 Oblegani, ameriški film 23.40 Novo v kinu 23.50 Četrti pokol, film 1.45 Ostrostrelec, ameriški film AVSTRIJA 2 2.55 Pogledi od strani 3.00 Vojna - Hiša na drevesu, ponovitev filma 5.00 dobrodošla, Avstrija 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Poletje na Floridi, ameriški film 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov 13.30 Čas v sliki 13.35 Sebastian Kneipp, nemški film 15.30 In večno ostane ljubezen, nemški film 17.00 Čas v sliki 17.05 Naravni dragulji Štajerske 17.30 Pozdravljeni, kako ste? 18.00 Nabodeno v Avstriji 18.45 Kristjan v času 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 20.15 Zveneča Avstrija 21.20 Otelo ne sme pasti 23.40 Čas v sliki 23.45 sedem let skomin, ameriška komedija 1.25 Pogledi od strani 1.30 Zmedeno srce, ponovitev filma SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.35 Radio Capris 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 18.05 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 OGLASI 6:00 Razmere na cestah 6:05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6:20 Jutranja uganka 6:30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6:40 Oglasi - vreme 6.55 Jutranja humoreska 7:00 Druga jutranja kronika 7:20 Popevka tedna 7:30 Danes v Dnevniku 7:40 Oglasi 8:00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj. kosmulje 8:15 Obvestila 8:30 Novice - Pogled v današnji dan 8:40 Oglasi 8:50 Zakladi ljudske modrosti 9:15 Voščila 9:20 Jutranja uganka 9:40 Oglasi 10:00 Aktualno 10:40 Oglasi 11:00 Mavrica, oddaja o kulturi 11:40 Oglasi 12:00 BBC- novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 Novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno: OKS 13:30 Pogled v današnji dan 13:40 Oglasi 14:00 Aktualno 14:15 VOŠČILA 14:30 Novice 14:40 OGLAS115.00 Aktualno 15:30 Dogodki in odmevi 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 Osmrtnice 16:40 Oglasi 17:00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17:40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 19:00 Črna kronika dneva 19:15 Voščila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19:30 Zimzeleni četrtek in Drago Ariani 22:00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Praznično dopoldne 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober darv Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Praznično popoldne 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Van-dranje s harmoniko 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 21.05 Glasbeni program RA Sora KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko tudi takšno... 8.55 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Šport in rekreacija 12.45 Dogodek dneva 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 Jugo-nostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Jutranja aktualna tema 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Odkrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati jubilej tednika Družina 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program KINO Petek, 9. avgusta CENTER amer. znan. fant. akcij. kom. MOŽJE V ČRNEM 2 ob 18., 20. in 22. uri STORŽIČ amer. najst. kom. NOVI FRAJER ob 19. uri, amer. ram. kom. VSE O FANTU ob 21. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij. kom. BANDITA ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ANJA IN VIKTOR ob 20.30 uri Sobota. 10. avgusta_ CENTER amer. znan. fant. akcij. kom. MOŽJE V ČRNEM 2 ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. najst. kom. NOVI FRAJER ob 18. uri, amer. rom. kom. VSE O FANTU ob 20. uri, amer. srhlj. VSE ZA SINA ob 22. uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA rom. kom. TO SLADKO BITJE ob 18.30 uri, akcij. kom. BANDITA ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ANJA IN VIKTOR ob 18.30 uri, mlad. kom. NOVI FRAJER ob 20.30 uri ŽIRI amer. trii. SOBA ZA PANIKO ob 20.30 uri Nedelja. 11. avgusta_ CENTER amer. znan. fant. akcij. kom. MOŽJE V ČRNEM 2 ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. najst. kom. NOVI FRAJER ob 18. uri, amer. rom. kom. VSE O FANTU ob 20. uri, amer. srhlj. VSE ZA SINA ob 22. uri RADOVLJICA - KUHAJMO Z DANICO DOLENC_ LINHARTOVA DVORANA rom. kom. TO SLADKO BITJE ob 20.30 uri, akcij. kom. BANDITA ob 18.30 uri ŠKOFJA LOKA mlad. kom. NOVI FRAJER ob 18.30 uri, amer. kom. ANJA IN VIKTOR ob 20.30 uri ŽIRI amer. trii. SOBA ZA PANIKO ob 20.30 uri Ponedeljek, 12. avgusta__ CENTER amer. znan. fant. akcij. kom. MOŽJE V ČRNEM 2 ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. najst. kom. NOVI FRAJER ob 19. uri, amer. srhlj. VSE ZA SINA ob 21. uri Torek, 13. avgusta_ CENTER amer. znan. fant. akcij. kom. MOŽJE V ČRNEM 2 ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. rom. kom. VSE O FANTU ob 19. uri, amer. srhlj. VSE ZA SINA ob 21. uri ŠKOFJA LOKA rom. kom. BANDITA ob 20.30 uri Sreda, 14. avgusta____ CENTER amer. druž. kom. MIŠEK STUART LITTLE 2 ob 17. uri, amer. znan. fant. akcij. kom. MOŽJE V ČRNEM 2 ob 19. in 21. uri STORŽIČ Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. kom. SESTRE ob 20.30 uri Četrtek, 15. avgusta ŠKOFJA LOKA rom. kom. BANDITA ob 20.30 uri Skuhajmo nedeljsko kosilo 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Lokalna radijska postaja. Pol na Zavrle 10, tel.: 05/373-47-77 Pravijo, da prav te dni rastejo gobe kot nore, ampak malo više, v hribih, na Pokljuki, na Kofcah, Mežakli in drugod, zato je nujno, da v naše nedeljsko kosilo vključimo tudi gobe. Predlagam gobovo juho s krompirjem, sesekljane zrezke v zelenjavni omaki, paradižnikovo solato ali endivijo z mlado bučko, paradižnikom, ru-kolo... Za sladico nedeljskega popoldneva si pa privoščite Anino breskovo torto: enostavna je za pripravo in zelo, zelo dobra. Gobova juha s krompirjem Za 6 oseb potrebujemo: 30 dag svežih mešanih gob (jurčki, lisičke, golobice, kostanjevke itd), 3 večje krompirje, 1 korenček, 3 žlice olja, 1 čebulica, 1 paradižnik, 1,5 1 kostne ali zelenjavne juhe ali vode, nekaj zrn celega popra in kumine, žlička moke, sol, poper po okusu, zelen peteršilj, pol lončka kisle smetane. Krompir operemo, olupimo in zrežemo na kosce. Gobe očistimo, dobro operemo pod tekočo vodo, odcedimo in narežemo na tanke lističe. V kozici segrejemo olje in na njem prepražimo drobno sesekljano čebulo, nato dodamo odcejene gobice, jih malce popražimo, dodamo narezan krompir in na kolesca zrezan korenček, zrezan paradižnik (ali žlico mezge) in sesekljano stebelce peteršilja, strte zrne popra in kumine. Pražimo tako dolgo, da se voda v kozici, ki so jo dale gobe, povsem posuši, nato pa jed zalijemo z vročo juho ali vodo, solimo po okusu in pokrito kuhamo do mehkega. Posebej v skodelici gladko vmešamo žličko moke v kislo smetano in vlijemo v juho. Prevremo, potresemo s sesekljanim peteršiljem in takoj postrežemo. Popramo po okusu. Sesekljani zrezki v zelenjavni omaki Za zrezke potrebujemo: 1 žemljo, 35 dag zmletega mešanega mesa (svinjina in govedina), 5 dag sojinih kosmičev, 1 čebula, sol, poper, 1 jajce; za Tel.: 07/33X-33-00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/33Z-40-24 Radio Sraka« d.o.o. Valantlcevo 17 SOOO Novo Mesto omako: 1 čebula, 15 dag korenja, 15 dag gomolja zelene, 20 dag bučke, strok ali dva česna, malo moke, četrt 1 čiste juhe, četrt 1 mleka, sol, poper, nekaj žlic kisle smetane, peteršilj. Žemljo namočimo, dobro ožme-mo in pretlačimo, dodamo mleto meso in sojine kosmiče, ki smo jih prej namočili v 1 dl tople vode, 1 sesekljano čebulo (če hočete, da bo bolj okusno, jo predhodno popražimo na maščobi), sol, poper in jajce. Vse skupaj dobro premešamo in naredimo 8 zrezkov, ki jih na vroči maščobi zlato opečemo z obeh strani. Omaka: Na maSCobi z.duSimo sesekljano čebulico, dodamo na kolesca narezano korenje, na lističe zrezano zeleno, na drobne kocke zrezane bučke in sesekljan česen. Vse skupaj dušimo do mehkega, poprašimo z moko, premešamo, zalijemo z juho in mlekom, kuhamo še pet minut, solimo, popramo, vložimo pečene zrezke in kuhamo še deset minut. Na koncu dodamo kislo smetano in sesekljan peteršilj. Zraven lahko postrežemo pire krompir, kuhan riž aH bel kruh. Endivija s paradižnikom, bučkami, rukolo... Solato iz endivije navadno pripravljamo s krompirjem, ker velja za bolj trdo solato, vendar bo zelo dobra tudi z na koščke zrezani^ paradižnikom, na kocke narezani' mi bučkami, listi rukole, z redkvi; co, peteršiljem, morda še z nekaj žlicami kuhane leče ali fižola--Poskusite. Če se pa odločite za paradižnikovo solato, jo po vrhu potresite z malo zdrobljenega belega slanega sira. Sladica za nedeljsko popoldne Anina breskova torta Za lahek biskvit potrebujemo 3 rumenjake, 1 dl olja, 17 dag sladkorja, pol dl vroče vode, 20 dag moke, pol pecilnega praška in sneg iz 3 beljakov. Za nadev: 1 kg zrelih breskev, 1 dl belega vina, sladkor po okusu, nekaj zrn kardamoma ali nageljnovih žbic, 2 lončka sladke smetane, 1 trdilec za smetano. Sladkor in rumenjake penasto umešamo, dodamo olje, spet dobro premešamo, nato vlijemo vročo vodo, spet dobro premešamo. Moki dodamo pecilni prašek in ju skupaj presejemo v jajčno maso, premešamo v gladko maso, na koncu pa narahlo dodamo še sneg iz treh beljakov. Biskvit lahko izboljšamo tako, da polovico moke, to je 10 dag, zamenjamo z mletimi mandeljni. Pečemo ga v manjšem pekaču (velikosti cca 20 x 30 cm) približno 45 minut pri 180 stopinjah C. Medtem olupimo breskve, jih razrežemo na četrtine, damo v kozico, poškropimo z belim vinom, sladkamo po okusu, dušimo tolik0 časa, da se zmehčajo in spustijo sok. S tem sokom poškropimo pečen, še topel biskvit, obložimo z breskovimi rezinami, dobro ohladimo, obložimo s stepemo smetano, to lepo zravnamo, poljubno okrasimo z rezinicami neoluplje-nih breskev ali s kakšnim drugim sadjem, s čokoladnimi mrvicam' in podobnim. Breskova torta bo boljša, če nekaj časa stoji, da se dobro prepoji. Če je soka od breskev premalo, uporabite še mal° gostega breskovega ali marelične-ga soka, če bo torta le za odrasle, pa tudi nekaj kapljic maraskina, mareličnega ali breskovega likerja-S stepemo smetano jo premažemo šele, tik preden jo ponudimo. To torto lahko pripravite tudi mareličnega ali breskovega kompota iz konzerve ali doma prl' pravljenega. Pred začetkom jubilejnega 20. Festivala Radovljica 2002 Prepletanje glasbe, poezije, plesa in gledališča Letošnji jubilejni 20. Festival Radovljica 2002 bo od 12. do 25. avgusta, ljubiteljem glasbe postregel z desetimi koncertnimi večeri oziroma odrskimi postavitvami, predstavljenih bo šest prvih izvedb novitet napisanih posebej za festival, slišali bomo več kot dvajset sodobnih skladb, skratka obilo dobre glasbe. Radovljica - Festival se bo tudi letos začel z uvodnimi prireditvami in slovesnostmi že v nedeljo, ko bo Radovljica spet zaživela kot srednjeveško mesto s tržnico starih obrti na osrednjem Linhartovem trgu, v graščinskem parku se bodo pomerili lokostrelci, na mestnih dvoriščih in trgih bo nastopalo poulično gledališče... Osrednja prireditev se bo v večernih urah začela s koncertom poimenovanim "Dvojni hommage", na katerem bosta nastopala mešani zbor Orfej in nekdanji člani Slovenskih madrigalistov, dirigiral pa jih bo domačin, profesor Janez Bole. V odmoru koncerta bo ansambel za staro glasbo Camerata Antiqua pod vodstvom Janeza Jocifa izvajal evropsko plesno glasbo 15. in 16. stoletja, skupaj 2 njim pa bo nastopila tudi Renesančna plesna skupina Umetniške gimnazije Ljubljana, ki jo vodi profesorica glasbe in muzikologi-nja Lidija Podlesnik. Koncertni del se bo uradno začel v ponedeljek s tradicionalno zdravico Trobilnega kvarteta Gallus. Zadnjih šest let, odkar je festival Prevzelo Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica, se njegovi snovalci držijo umetniškega koncepta, ki predstavlja kontrastno sestavljene koncertne sporede in kot Je povedala umetniška vodja in Producentka Festivala Radovljica Tjaša Krajne, glasbo starejših obdobij sooča s sodobno glasbeno ustvarjalnostjo za izvirna stara glasbila in glas. "Ti zvočno vznemirljivi in očarljivi glasbeni sporedi hkrati tudi odkrivajo komplementarno naravo stare m nove glasbe in jima omogočajo glasbeno sožitje." Poudarki letošnjega festivala bodo predvsem v povezavah glasbe z gledališčem, plesom in poezijo. Tako se bodo že na uvodom koncertu v ponedeljek v te-^tskem prepletanju glasbe in Pfcs;a v enkratnem sporedu sodobne britanske glasbe s plesom predstavili mnogi priznani izvajalci. Ob gambistih konsorta Fret-vvork se bosta predstavila mezzo-sopranistka Catherine King in oboist Nicholas Daniel, v plesnem programu pa bodo ob skladbah Gibbonsa in Gougha pod vodstvom koreografa in režiserja lana Spinka nastopile tudi plesalke. Na treh koncertih bomo slišali tudi glasbo znamenitega avstrijskega klasicista Josepha Havdna, V programu prvega dne bodo med drugim nastopili tudi Bambi-sti konsorta Fretvvork. katerega 270-letnico rojstva praznujemo letos. Tu so skladbe iz obsežnega Havdnovega opusa klavirske glasbe, pa glasbe za godala, posebnost pa bo zaključni nastop festivala, ko bosta ansambla Salzburška dvorska godba in Pic-colo Teatro Espresso \VUrzburg predstavila prvo slovensko izvedbo Havdnove spevoigre z lutkami Filemon in Bavkida ali Jupitrovo potovanje na Zemljo. Kašarji nastopali v Grčiji Tamburaška skupina Kašarji iz. KD Dr. France Prešeren Žirovnica -Greznica seje v juliju mudila na desetdnevnem gostovanju po Grčiji, odzvala se je namreč povabilu grških glasbenih prijateljev z otoka Krfa. Izvedli so tri večje nastope, ki si jih je ogledalo več kot 600 Poslušalcev. Njihova glasba je spodbudila zanimanje tako pri Slovencih, ki so letovali na Krfu, kot pri ostalih turistih iz Evrope in sveta. Odziv občinstva je bil več kot razveseljiv, kar kaže tudi veliko zanimanje za njihovo prvo cd ploščo, ki je izšla v zadnjem letu, hkrati pa so dobili tudi že nekaj vabil na gostovanja v Nemčijo, Avstrijo in Anglijo ter seveda tudi nazaj na otok Krf. Žal pa so njihova gostovanja odvisna predvsem od finančnih sredstev. Tokratnemu gostovanju se morajo zahvaliti predvsem njihovim zvestim sponzorjem, medtem ko Jim Sklad RS za kulturne dejavnosti kljub prijavi na razpis, ni namenil sredstev. I.K. Letos bomo na festivalu slišali tudi šest prvih izvedb novitet, ki so nastale posebej po naročilu Festivala Radovljica 2002. Tako bosta v goste prišla skladatelja dveh novitet Štefan Bassanese iz Italije in angleška skladateljica Rachel Stott, posebej zanimive pa bodo tudi prve izvedbe štirih novih skladb slovenskih skladateljev. Peter Savli je napisal prvo sodobno slovensko skladbo za fortepiano, Dina Slama je prispevala skladbo za violo da gamba in glas, Brina Jež - Brezavšček poetično delo za mešani zbor in baročna glasbila, Igor Majcen pa je ustvaril kompleksni pesemski ci- kel, za katerega so ga navdihnila besedila italijanskih renesančnih madrigalov. Slovenske prve izvedbe bodo predstavljene na kon certnem večeru Komornega zbora De profundis pod vodstvom Branke Potočnik Krajnik, mezzosopra-nistke Barbare Koželj in solistk Mateje Bajt (kljunasta flavta), Irene Pahor (viola da gamba in kljunasta flavta) in Irene Skumavee (čembalo in klaviorgano). V prihodnjih dneh bomo slišali še mnoge priznane glasbenike in ansamble iz ZDA, Nizozemske, Italije, Francije in Nemčije, več o ostalih nastopajočih pa v prihodnjih številkah Gorenjskega glasa. Festival vreden približno 36 milijonov tolairjeV sta tudi letos v največji meri podprla Ministrstvo za kulturo in Občina Radovljica, vsak s po 10 milijoni, med pokrovitelji so tudi nekateri kulturni centri in veleposlaništva držav v Sloveniji, iz katerih prihajajo umetniki. Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica pa že vsa leta sodeluje tudi z nekaterimi lahko rečemo že tradicionalnimi sponzorji festivala. Radio Slovenija bo posnel vseh deset koncertov in jih predstavil v svojih programih, ponudil pa jih bo tudi članicam Evropske radijske zveze. V spremljevalnem programu so organizatorji pripravili tudi tako imenovane "Ure s skladateljem", v okviru katerih bodo potekali pogovori s skladatelji na festivalu predstavljenih novitet, v teh dneh pa bodo v dvorani Glasbene šole Radovljica, v Galeriji pasaža v radovljiški graščini in v Linhartovi dvorani, na ogled tudi ra/stavc fotografij Mateja Rupla, ki vsa ta leta skrbno beleži festivalsko dogajanje. Vstopnice za koncerte na vseh prizoriščih (Linhartova dvorana, cerkev sv. Petra v Radovljici, radovljiška graščina in cerkev sv. Kanci jana, Kranj) so v predproda-ji v Turističnem društvu Radovljica. Igor Kavčič Uspeh Prešernovega gledališča na festivalu v Umagu Za tako stroka kot občinstvo Po lanskem uspehu je Prešernovo gledališče tudi na letošnjem, 3. mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu, prejelo Grand prix za najboljšo predstavo festivala. Drama "Vera, ljubezen, upanje" je očarala tudi občinstvo, v glavni vlogi pa je bila prav tako prepričljiva Darja Reichman. Kranj - V nedeljo seje v Umagu na Hrvaškem s podelitvijo nagrad končal 3. mednarodni festival komornega gledališča Zlati lev. Po mnenju petčlanske strokovne žirije je bila za najboljšo predstavo festivala razglašena drama Vera, ljubezen, upanje Odona von Horvatha v režiji Eduarda Milerja, za najboljšo pa jo je z glasovanjem izbralo tudi občinstvo. Eno od treh enakovrednih nagrad je prejela tudi Darja Reichman. Poleg obeh nagrad za najboljšo predstavo festivala (strokovne žirije in občinstva) so v nedeljo v Umagu podelili še tri enakovredne nagrade. Kot zapisano Darji Reichman za vlogo Elisabeth v zmagovalni predstavi Prešernovega gledališča Vera, ljubezen, upanje, Saši Mihelčič za vlogo v predstavi Psihoza 4,48 režiserja Sebastijana Horvata v izvedbi SNG Drame in Meti Hočevar za režijo predstave Daleč stran v izvedbi SNG Drame. Posebno nagrado pa je prejela še nizozemska igralka Tamara Huilmand za predstavo Wilde with love - Me-deja. Za Prešernovo gledališče je osvojitev Grand prixa ponovitev lanskega uspeha, ko so bili Kranjčani najboljši s predstavo Paule Vogel, Kako sem se naučila voziti v režiji Mateje Koležnik. Festival očitno prerašča v mediteranskega, saj so poleg obeh slovenskih gledališč v tekmovalnem programu gostovala še gledališča iz Italije, Jugoslavije in Hrvaške. V kvaliteten izbor predstav je bila tako povabljena tudi drama Vera, ljubezen, upanje, ki so jo na odru PG Kranj premierno uprizorili letos pomladi. "Že sama prisotnost na takem festivalu, posebej pa še nagrada, povečujeta ugled gledališča v slovenskem prostoru in navzven, upam pa, da tudi v Kranju samem. Vesel sem, da je bila predstava za najboljšo ocenjena s strani stroke, hkrati pa je bila všeč tudi publiki. V našem gledališču se namreč v zadnjih dveh letih med drugim tudi prizadevamo zmanjšati razkorak med tema dvema javnostima," je ob uspehu povedal ravnatelj gledališča Borut Vesel-ko, hkrati pa dodal, da se z udeležbami na takih festivalih lahko tudi marsikaj naučimo, saj je konec koncev Kranj prav tako festivalsko mesto. Pri tem je mislil na močno podporo mesta in s tem tudi na pravo festivalsko vzdušje. Da so bile dvorane venomer polne, ne glede na to, da smo sredi poletja in dopustov. Uspeha so bili veseli tudi v igralskem ansamblu, saj je ta najboljša potrditev, da trdo delo v pretekli sezoni ni bilo zaman. Tako po kvantiteti kot kvaliteti odigranih predstav je Iz zmagovalne predstave: v ospredju Darja Reichman, ob njej Vesna Jevnikar, Marija Benko in Aleš Valič. bila ta zelo bogata, pohvale pa so še toliko bolj na mestu, čevemo, da gre za zelo majhno gledališče, saj ansambel trenutno šteje le 9 igralcev s stalnim angažmajem. "Pomembno je, da so na festivalih prisotni tudi mnogi selektorji drugih festivalov, kar pomeni večjo možnost za povabila, po drugi strani pa smo žal postavljeni pred dejstvo, da marsikaterega vabila ne moremo sprejeti, ker ni denarja za to," ugotavlja Veselko, ki bo konec septembra s "prešernovci" odšel na gostovanje v Cordobo v Argentino, kjer bo svetovna premiera predstave Benetke, katere reži- ser je Argentince Omar Viale. Do konca leta razmišljajo še o turneji po Srbiji, s predstavo Vera, ljubezen, upanje bi radi prodrli tudi na nemško govorno področje..., v prihodnjem letu pa imajo v načrtu tudi temeljito prenovo gledališča. Okvirni projekti so že narejeni. Ravnatelj Prešernovega gledališča je med drugim izrazil upanje, da tokratna nagrada (tako kol lani. je ta tudi letos kamnita skulptura), eden izmed temeljnih kamnov za prihodnjo prenovo gledališča. Igor Kavčič, foto: Damjan Švarc Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, Po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Na Dunaj Janko Kersnik je maturiral julija 1870, vendar je moral 11. oktobra istega leta opraviti še popravni iz-Pit iz latinščine. Ko seje to zgodilo, je še istega dne odpotoval na Dunaj. Od tam je 13. pisal materi, v nemščini. V prevodu se glasi: "To je prvo pismo, ki ti ga pišem iz lepega cesarskega mesta. Mojo vče-mjšnjo dopisnico ste, mislim, dobili. Danes pa hočem tebi in dobremu papanu nekoliko natančneje popisati svoja dosedanja doživetja. Ko smo se torej v torek opoldne odpeljali iz Ljubljane in sta nas spremila Oton in Krizman do zaloga, Pace pa do Litije, nas je vlak peljal z divjo hitrostjo po savski dolini. PŠŽ sem te kraje videl prvikrat. Bil sem ves presenečen nad lepotami savske doline. Prišlo je Še nekaj Slovencev (študentov) v naš kupe in vsi skupaj smo Peli lepo pesem: 'Lepa si slovenska zemlja.'" Ko beremo te vrstice, se nam zazdi, da je bilo takrat potovati z vlakom na Dunaj večje in še bolj red- ko doživetje, kot je danes odleteti z letalom v Ameriko. "Do Maribora je šlo še zelo dobro, saj je bil dan. Pozneje pa mi je vožnja postala strašna. Začeli so me tiščati čevlji, da sem si jih moral sezuti, vse me je bolelo, da nisem vedel, kako bi sedel. Spati sploh nisem mogel. Jedel sem kruh in hruške, ki sem jih bil kupil v Celju. Kljub temu ni nobenemu pošla dobra volja, najmanj meni. Tako smo pustili za seboj Gradec, od katerega nisem videl drugega kot nekaj plinskih svetilk. Nato smo prišli na Semmering in videl sem ga v prelepi mesečini. Zgoraj je bil že sneg in zelo mrzlo. Zdaj sem malo zaspal, a prav malo; pravzaprav tega ne bi mogel imenovati spanje. Naposled je zaklical sprevodnik: Mo-edling, in nato smo šli naravnost proti svojemu cilju; iz kupeja sem videl Gorenjska pokrajina, po kateri se je Kersniku tožilo na Dunaju. ogromno morje hiš in velikanski zvonik Štefanove cerkve, in tako veselo čustvo se me je polastilo, da bi bil glasno zavriskal. Na kolodvoru me je čakal Leveč, z. njim sem šel v kavarno zajtrkovat, zakaj potrebno je bilo, da se malo okrepčam. Potem sem šel v njegovo stanovanje, kjer sva vzdignila Šuklje-ta, nakar smo vsi trije šli v mesto. Povem ti, da si človek ne more predstavljati kaj tako prekrasnega. kakor je Ring. Jaz si ga tudi ne upam popisati, treba gaje samo videti." V nadaljevanju piše, kako sta Z 1 .cvcem iskala sobo zanj in jo našla v "Marokanariei" (Maroccanergas-se), za 10 goldinarjev. "Dolga je 10 korakov in 9 široka in ima dve okni, obrnjeni na dvorišče. Zraven tega je v prvem nadstropju, zelo suha, kar sem videl na pohištvu in NB. brez stenic, kakor sem se prepri- čal prvo noč. kajti spal sem izvrstno..." Sledi prvi ogled mesta. "Ko sem se torej včeraj popoldne vselil in zložil vse svoje stvari in uredil, sem prižgal cigaro in šel na sprehod v mestni park. Ko sem prišel domov, je bila šele šest ura. zato sem šel naravnost v Rudolfovo vojašnico blizu Škotskih vrat. Do tu je dobre pol ure. A se že tako dobro znajdem, da sem prišel srečno tja in lahko si predstavljaš presenečenje dobrega Polca, ko sem nenadoma stopil v njegovo sobo. Tu sem ostal eno uro in šel nato / enoletnimi prostovoljci, samimi kolegi, v Bischof-Bierhalle, eno najlepših dunajskih gostiln, spil vrček piva. večerjal, nakar me je Polec spremil domov, kjer sem že ob devetih trdno spal." Vpisal seje 13. oktobra. "Danes sem vstal ob pol osmih, šel k Levcu in z njim zajtrkoval, pozneje sem se vpisal. Ob dvanajstih sem spet kosil pri sv. Trojici, tam je bil Jenčič in z menoj Leveč, Jurčič, Šuk-lje, Glovvacki, Ulrich in več drugih Slovencev. Danes sem za 10 goldinarjev kupil 100 abonentskih kart, ki veljajo po 11 kr, tako tla sem na boljšem za en goldinar. Fn mesce sem torej preskrbljen za kosilo. Ce bom lahko zajtrkoval, ne vem, večerjal gotovo ne bom..." Pismo je sklenil s prvim odmerkom domotožja, ki je pozneje povzročilo, daje na Dunaju vzdržal samo eno šolsko leto. "Zdaj moram kon eati. Včasih se me poloti sicer domotožje po lepih hribih, ki jih ti na Brdu vidiš vsak dan, o katerih pa tukaj ni sledu. A kaj? Tako mora biti..." ••••••• ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si V Hinterzartnu se jutri začenja nova sezona poletnega svetovnega pokala za smučarje skakalce Naša šesterica na prvo merjenje moči Robert Kranjec, Primož Peterka, Damjan Fras, Jure Radelj, Igor Medved in Peter Žonta so skupaj z vodstvom naših skakalnih reprezentanc včeraj odpotovali na prvo letošnjo tekmo poletnega svetovnega pokala, ki se jutri začenja v nemškem Hinterzartnu, 14. septembra pa se bo s finalom končal v avstrijskem Innsbrucku. Kranj - Po krajših julijskih počitnicah so se naši smučarji skakalci vseh selekcij znova zbrali na pripravah na novo sezono, ki so jih posvetili tudi prihajajočim tekmam letošnjega poletnega 9. FIS Grand Prixa. Tako imenovani mali svetovni pokal v smučarskih skokih bo namreč letos potekal v dveh delih. V prvem, avgustovskem delu, bodo na sporedu tri tekme. Prvi dve bosta že ta konec tedna na 100-metrski skakalnici v Hinterzartnu v Schvvarzvvaldu v Nemčiji, sledila pa jima bo sredina tekma v Curchevelu v Franciji. Po tritedenski prekinitvi se bo poletni svetovni pokal nadaljeval z nočnima tekmama na veliki skakalnici v Lahtiju na Finskem 6. in 7. septembra. Šesta finalna tekma bo 14. septembra na prenovljeni 120 metrski skakalnici na Bergis-lu v Innsbrucku v Avstriji. Seveda se bo tekem poletnega svetovnega pokala udeležila večina najboljših smučarjev skakalcev sveta, čeprav naj bi na uvodnih prireditvah manjkali vsaj trije zvedniki zadnje zime: Martin Schmitt, Sven Hannavvald in olimpijski šampion Švicar Simon Aman, ki bo konec tega meseca opravljal maturo. Bodo pa zato na tekmah nastopili vsi naši štirje dobitniki olimpijske ekipne medalje Robert Kranjec, Primož Peterka, Damjan Fras in Peter Žonta. Četverici se bo pridružil peti olimpijec Igor Medved, na uvodnih dveh tekmah v Nemčiji pa bo nastopil tudi Jure Radelj, ki si bo nato prek celinskega pokala skušal zagotoviti mesto v ekipi v prvem delu zimske sezone. "Lahko povem, da smo do sedaj opravili vse načrtovane treninge, ki pa so bili letos v večji meri namenjeni kondicijski pripravi. Vsi reprezentantje so k sreči trenirali brez omembe vrednih poškodb, razveseljivo pa je predvsem dejstvo, da se je na zadnjem treningu v Samsu forma precej dvignila. Tudi zato na prve tekme odhajamo z željo, da opravimo čim več dobrih skokov. Veseli bomo vsake uvrstitve med prvo deseterico, čeprav moram reči, da zaenkrat primerjav s konkurenco nimamo prav veliko. Tako bo za nas ta del tekmovanje predvsem primerjava s konkurenti, ki jo bomo poskusili opraviti sproščeno," je pred četrtkovim odhodom v Nemčijo poudaril glavni trener Trener Matjaž Zupan je pred sezono zadovoljen z delom in formo ekipe. naše skakalne reprezentance Matjaž Zupan. Na priložnostni tiskovni konferenci v prostorih Smučarske zveze v Ljubljani, na kateri je sodeloval tudi novi direktor nordijskih disciplin Primož Ulaga, je bilo govora tudi o denarnih težavah, s katerimi se zadnja leta ubadajo nordijci, kot je zadovoljen pove- dal novi direktor, pa se je večina dosedanjih sponzorjev vendarle odločila, da bo skakalcem, tekačem in kombinatorcem še naprej stala ob strani in jih podpirala. "Ko sem pred kratkim prevzel delo na Smučarski zvezi, me je bilo najbolj strah, da bomo težko obdržali sponzorje in dobivali nove. K sreči kaže, da se bo sodelovanje z večino nadaljevalo, saj je jasno, da brez denarja majhni problemi naenkrat postanejo veliki. Rad bi pohvalil tudi delo v klubih, kjer vzgajajo mlade skakalce in želim si, da bi bilo v prihodnjih letih bilo še več sodelovanja med zvezo in klubi. Prav tako ne bo šlo brez izgradnje ska1 kalnega centra v Kranju, ki ima pri nas sedaj prioriteto pred vsemi ostalimi gradnjami," je poudaril nekdanji skakalni šampion Primož Ulaga, ki si tako kot direktor Smučarske zveze Slovenije Jaro Kalan in predsednik odbora za skoke Janez Bukovnik želi, da bi se čimprej začela obnova podrte skakalnice v Planici, tako da bi naši tekmovalci v prihodnje lahko čimveč trenirali in tekmovali tudi doma. Vilma Stanovnik Vabila, prireditve Odbojka na mivki v Portorožu - Danes in jutri bo v Portorožu potekal četrti masters turnir Nive Sun beachvollcv cup. Nastopalo bo dvanajst moških in šest ženskih ekip. Zaključni boji bodo na sporedu jutri, v soboto, z ženskim finalom ob 21. uri in moškim ob 22. uri. To bo zadnji turnir pred velikim finalom, ki bo v Ljubljani 16. in 17. avgusta. Kasaški derbi na hipodromu v Stožicah - To nedeljo, 11. avgusta, bo na hipodromu Stožice v Ljubljani potekala osrednja letošnja kasaška prireditev. Tekmovanje se bo začelo ob 15. uri, dirke pa bodo potekale pod okriljem Zveze društev kasaške centrale Slovenije. Na. sporedu bo osem dirkalnih točk, osrednja pa bo XII. Slovenski kasaški derbi. Kolesarski maraton v Banovcih - Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci bo to nedeljo, 11. avgusta, organizirala že VII. kolesarski maraton Terme Banovci. Krajša proga bo dolga 52 kilometrov, daljša pa 68 kilometrov. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 02 513 14 00. Nogometni spored - Ta konec tedna se začenja tekmovanje v 2. slovenski nogometni ligi. Ekipa Domžal bo na domačem igrišču v nedeljo ob 17. uri gostila Nafto, ekipa Triglava pa že jutri odhaja na gostovanje v Križevce. Začenja se tudi tekmovanje v 1.slovenski kadetski in mladinski ligi. Obe kranjski ekipi GoodvearEP Triglava gostujeta pri Factorju Šmartno. V.S. ALPSKO SMUČANJE_ ^ Špela Bračun zamenjala smuči Škof ja Loka - V novi smučarski sezoni bo škofjeloška smučarska reprezentantka v hitrih disciplinah Špela Bračun tekmovala na smučeh Fischer. Špela je zaenkrat z vodjem tekmovalne službe Fischer Siefridom Voglreiterjem podpisala dveletno pogodbo, v prihajajoči sezoni pa si želi, da bi dosegala boljše rezultate kot v lanski. Poleg Špele je pogodbo s Fischerjem podpisalo tudi nekaj mlajših perspektivnih slovenskih tekmovalcev. V.S. VATERPOLO___ Naši mladinci premagali gruzijske Kranj - Na evropskem mladinskem prvenstvu v Bariju je naša vaterpolska reprezentanca najprej izgubila z ekipo Jugoslavije 13:3, nato pa je premagala Francijo 5:4. Kljub ponedeljkovemu porazu proti ekipi Španije z rezultatom 5:3 (2:1, 1:0, 2:0, 0:2), so se naši mladi vaterpolski upi uvrstili v skupino za igranje od 9. do 12. mesta. Že v sredo so nato premagali reprezentanco Gruzije z rezultatom 5:4 (2:0, 1:0, 1:1, 1:3), včeraj po so se pomerili še z moštvom Belgije, vendar se tekma do zaključka naše redakcije še ni končala. J.M. Brigita Langerholc omagala že v polfinalu Atletinji kranjskega Triglava Brigiti Langerholc se na evropskem prvenstvu v sredo zvečer ni uspelo uvrstiti v želeni finale teka na 800 metrov, njena klubska prijatelja Tina Čarman in Rožle Prezelj pa sta izpadla že v torkovih kvalifikacijah. Kranj - Letošnje evropsko prvenstvo v atletiki, ki seje minuli torek začelo v Muenchnu, je za tekmovalce Triglava že končano. Žal ne s pričakovanimi rezultati, saj so vsi trije predstavniki kranjskega kluba nastopili pod svojimi možnostmi in pričakovanji. Tako se je za Besničanko Tino Čarman nastop v skoku v daljino končal že v torkovih kvalifikacijah, ko je skočila le 603 centimetre, kar je seveda daleč od njenih najboljših rezultatov in želja, pa tudi od osebnega rekorda, ki znaša 645 centimetrov. Ker pa je bilo to prvo Tinino res veliko tekmovanje in seveda tudi prvi nastop na evropskem članskem prvenstvu, pa razloga za (pre)veliko razočaranje ni, saj se bo v naslednjih letih še lahko izkazala. Tudi skakalec v višino Rožle Prezelj, sicer lanski evropski prvak med mlajšimi člani, je bil v Muenchnu razočaran. Preskočil je le prvo višino, 215 centimetrov in še to v tretjem poizkusu. Izpadel je pri 220 centimetrih. Ker je bilo vreme zelo slabo, saj je večino časa močno deževalo, so tudi mnogi drugi njegovi tekmeci razočarali, tako da je na koncu za napredovanje zadoščal že skok 215 centimetrov. Če bi Rožle toliko skočil v prvem ali drugem poizkusu, bi imel možnosti celo za napredovanje. Nastop v finalu teka na 800 metrov pa so bile realne želje in možnosti Škotjeločanke Brigite Langerholc. Brigita seje v torkovih kvalifikacijah s tretjim časom v svoji skupini zanesljivo uvrstila v sredin polfinale. V drugi polfinalni skupini je nato startala odlično in vse do ciljne ravnine je kazalo, da ji finale ne more uiti. Na koncu je popustila in s šestim Brigita Langerholc je v polfinalu teka na 800 metrov popustila tik pred koncem in izpadla z nadaljnega tekomovanja. mestom v skupini izpadla iz nadaljevanja tekmovanja. V svoji skupini teka na 800 metrov pa je zmagala druga naša reprezentantka, Jolanda Ceplak, ki je včeraj zvečer že nastopila v velikem finalu, ki pa se je začelo po zaključku naše redakcije. Dobro pa na prvenstvu nastopa še četrti Gorenjec, član ljubljan- skega ŽAK-a, Matic Osovnikar. Škofjeločan je v torek odlično tekel na 100 metrov in si priboril polfinale. Tam je nato v prvi skupini osvojil 8. in skupno 16. mesto. Včeraj je nastopal v teku na 200 metrov, jutri pa ga čaka še nastop z našo moško štafeto 4 x 100 metrov. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Pomlajeno moštvo lahko preseneti Z jutrišnjim dnem starta tudi tekmovanje v 2. državni nogometni ligi, v katerem bo Gorenjsko zastopal kranjski Triglav. Kranj - Povsem pomlajena in nova članska zasedba Triglava z novim trenerjem in vodstvom kluba si od povratka v družbo drugo-ligašev obeta vsaj boj za mesta v sredini lestvice. "Realno gledano lahko ciljamo na sredino lestvice, čeprav mi nekje v zadnjem kotičku glave nekaj govori, da znamo presenetiti. Igralci zavzeto delajo, treningi so bili naporni, tako da mora delo slej ko prej pokazati rezultate," napoveduje novi direktor kluba Marko Trebeč. Selekcija prvega moštva je, kot kaže, končana. Ekipo večinoma sestavljajo mladi nogometaši, letnika 1983, ki so bivši Triglavovi mladinci in slovenski pokalni zmagovalci, pa tudi ostali igralci so večinoma produkt kranjske nogometne šole. V vratih bo tako stal 21 -letni Andrej Troha, drugi vratarje Igor Nenezič, igralci pa so: Ladislav Stanko, Grega Ni-šandžič, Tomaž Pavlovič, Dario Nikič, Periša Voregič, Damir Čosič, Dejan Božičič, Anže Božič, Darko Savanovič, Dalibor Mijatovič, Niko Smolovič, Klemen Konc, Davor Vodopija, Da-vor Bogatinov, Alen Krupič, Matej Narat, Dejan Markelj, Elvis Durakovič, Dejan Nišand-žič, Boris Žugič in Rok Golob. Kot smo že zapisali, bo člansko moštvo vodil dr. Marko Pocr-. njič. Igralci imajo večinoma amaterski status, razen redkih izjem. "JedrO ekipe bodo najverjetneje sestavljali Markelj, Krupič, Božičič, Konc, Troha, Žugič in Ni-šandžič, ostalo je trenutno še odprto. Od prve tekme v Križevcih pričakujemo težak boj, saj bodo lani še tretjeligaši zagotovo zelo motivirani v tekmi z nami, ki smo še lani igrali v prvi ligi. Poleg tega v Križevcih igrajo nekateri nekdanji prvoligaški igralci, ki so Zaradi finančnih težav so triglavani priprave izpeljali kar doma. Minuli torek so se po dvournem teku spopadli še z utežmi. izšli iz Murine šole - s Škaperjem na čelu. Tekmec je vreden vsega spoštovanja, za nas pa bo krstni nastop pomemben predvsem za dvigovanje samozavesti. Na prvi tekmi tudi ne moremo računati na Krupiča in Smoloviča, ker še nismo prejeli certifikatov iz Avstrije, kjer sta lani igrala," pravi Trebeč. V Triglavu sicer napovedujejo, da se ne bodo odpovedali odliki kranjskega nogometa, to pomeni, da bodo igrali napadalno, nasprotnika pritiskali že na njegovi polovici, skratka že preizkušen (Ka-tančev) recept - veliko teka in borbenosti. "Igralci so dobro pripravljeni, zato ne pričakujemo težav s pomanjkanjem kondicije, edino težavo lahko predstavlja začetna neuigranost in neučinkovitost zaradi neizkušenosti. Sicer pa je forma tempirana tako, da naj bi moštvo pravo podobo začelo kazati v četrtem, petem kolu," je dejal Trebeč. Triglav je na prijateljskih tekmah sicer izgubil s Publikumom, Gorico in Olimpijo, remiziral z Grosupljem in Šenčurjem igral, premagal pa Zarico in Bled. V Italiji se je pomeril tudi z grškirn OFI Kreta in po dobri igri izgubil z 2:1. "Glavnega sponzorja za člansko ekipo še nismo našli, vendar upamo, da bomo letošnji finančni načrt izpeljali - to je 40 milijonov tolarjev za obstoj kluba in sanacijo dolga," je še dejal Trebeč. Simon Šubic, foto: Tina Doki Tml.\ 07/Sis-33-oo SRAČJE GNEZDO« T«1.j 07/»»a-40~»4 Radio Sraka, d.o.o. VftUtttMtovo 17 MOO Novo Mttto petek, 9. avgusta 2002 _KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si_gorenjski glas » 13. stran Med tujimi povzročitelji prometnih nesreč prevladujejo državljani Hrvaške in BiH Ne premišljujte, kličite policijo Tako v primerih bližnjih srečanj z vozili s tujo registracijo svetujejo naši policisti. Za uveljavljanje odškodnine namreč tuje zavarovalnice zahtevajo policijski zapisnik, pa še tako se izplačilo rado raztegne v več mesecev, celo leto. Dve kolesi za kolesarsko stezo Kranj - Policisti pravijo, da se tujci kot povzročitelji in udeleženci v prometnih nesrečah na slovenskih cestah pojavljajo vsć leto, naj-Mj množično pa v mesecih poletne turistične sezone od junija do avgusta. Dolge poti, veliko prevoženih kilometrov ter hitrostni in obremenitveni stres zelo vplivajo na sposobnosti voznikov. V generalni policijski upravi so pred kratkim objavili nekaj primerjalnih podatkov o vpletenosti tujcev v prometnih nesrečah v lanski in Predlanski poletni turistični sezoni. Predlani je na naših cestah v treh mesecih umrlo kar dvanajst tujcev, lani pet. Huje ranjenih je bi'o 77 oziroma 62, lažje pa 1% oziroma 165 tujcev. Zanje najmanj ugodni dnevi so sobote, ko s<> zaradi menjav gostov v turističen središčih ceste tudi najbolj obremenjene. Spomnimo se samo Drejšnje sobote, koje bila na cesti °d Karavanškega predora do cestninske postaje Torovo nepretrgana kolona vozil, ki je nekajkrat celo Povsem obstala. Narodnostna struktura povzročiteljev promet- nih nesreč med tujci se bistveno ne spreminja. Največkrat so povzročitelji državljani Hrvaške (lani v 181 primerih) in Bosne in Hercegovine (151), sledijo jim državljani Nemčije (117), Italije (105) in Avstrije (102). Tujce so policisti tako v letu 2000 kot lani največkrat denarno kaznovali zaradi prekoračitve hitrosti, zaradi enake kršitve so bili lani tudi največkrat predlagani v postopek sodniku za prekrške, predlani pa zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Denarno so bili v obeh letih pogosto kaznovani še zaradi neuporabc varnostnega pasu. Ko poči... Kot smo zapisali že v uvodu, je po trku s tujcem pametno poklicati policijo, da napravi zapisnik, ki je obvezen dokument za reševanje škodnih primerov v večini tujih zavarovalnic. Kakšni so naslednji koraki, smo vprašali predstavnika zavarovalnice Maribor v Kranju Milana Koširja, ki je dejal, da je prva pot oškodovanega domačega voznika obisk na njegovi zavarovalnici, kjer škodo prijavi, zavarovalnica pa nato prek slovenskega zavarovalnega združenja zadevo odstopi zavarovalnici, ki "pokriva" državo, iz katere je povzročitelj prometne nezgode. "Reševanje mednarodnih škod gre vselej v mesece, sicer pa je trajanje odvisno tudi od države in zavarovalnice, pri kateri ima povzročitelj zavarovano svoje vozilo. Na Hrvaškem, denimo, praviloma traja več mesecev, v Italiji približno pol leta, v Franciji celo leto dni. Našim oškodovancem priporočamo, da premostitveno uveljavljajo odškodnino iz kasno zavarovanja, če ga seveda imajo," pravi Milan Košir. V tujino praviloma z zeleno karto Dogaja se, da so tudi slovenski državljani povzročitelji ali udeleženci prometnih nesreč v tujini. Čeprav je bil že leta 1998 sprejet sporazum o odpravi kontrole zelenih kart na mejnih prehodih Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Slovaške. Španije, Švedske, Švice in Velike Britanije - v teh državah že sama registrska tablica motornega vozila daje jamstvo za obstoj obveznega avtomobilskega zavarovanja, v slovenskem zavarovalnem združenju in biroju zelene karte Slovencem svetujejo, naj si pred potovanjem v tujino Vseeno priskrbijo zeleno karto. Vozniki imajo namreč sicer lahko pri povzročitvi prometne nezgode v tujini težave pri postopkih tuje policije. V vseh drugih državah je zelena karta, s katero vozniki dokazujejo obvezno zavarovanje vozila ter posredujejo podatke o vozilu, lastniku vozila in zavarovalnici, pri kateri je vozilo zavarovano, obvezna. V državah, ki niso sprejete v "sistem zelene karte", pa je treba ob prestopu meje plačati obmejno zavarovanje, ki je enakovredno obveznemu zavarovanju. Pogoj za pridobitev zelene karte je plačano obvezno zavarovanje in dodatno zavarovanje za tujino, ki znaša 11 odstotkov vrednosti obveznega zavarovanja vozila. Če dodatno zavarovanje ni plačano, voznik pa v tujini povzroči prometno nezgodo, mu bo zavarovalnica zaračunala enajst odstotkov od škode, ki jo je povzročil. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič V JCftlMINAL Posojila ni vrnil Kranj - Kazenska ovadba grozi 51-letnemu J. K. iz Škofje Loke, ker naj bi storil kaznivo dejanje goljufije. V Kranjski Gori je že leta 1994 sklenil posojilno pogodbo v višini 51.200 tedanjih nemških mark, pogodbo pa so overili tudi na sodišču v Kranju. Kot je sporočila kriminalistična policija v Kranju, posojenega denarja naj še do danes ne bi bil vrnil. S. Š. Odpeljala sta se s tujo lastnino Lesce - V sredo je neznani storilec izpred trgovine v kampu Šobec ukradel 500-kubično motorno kolo vamaha virago, črne barve, reg. Številke WBN-5 (D). Kako je tat motor spravil v pogon, ne vedo. Lastnika, nemškega turista, pa je oškodoval za približno 500 tisoč tolarjev. Na parkirišču hotela Park na Bledu pa je v noči na sredo izginil osebni avtomobil VW golf cabrio, rdeče barve in s črno streho, reg. številke KL 80-NW (A). Avstrijski državljan je bil pri tem oškodovan '■'<* okoli 2,6 milijona tolarjev. Torbičar si ni opomogel Kranj - V sredo popoldne je bil v Kranju na delu torbičar. Neznani mlajši moški, kratkih las, se je s kolesom pripeljal za 85-letno Tudi kolesarska steza v Kranjski Gori bo poslej dobila policijski nadzor - policista Sašo Pikon in Darko Kejžar jo bosta nadzorovala s kolesi. Kranjska Gora - V občini Kranjska Gora so pred časom zgradili eno najlepših kolesarskih stez v naravnem okolju - od Rateč do Gozd Martuljka. Na tej kolesarski stezi pa je dnevno, še posebej ob lepem vremenu, zelo veliko sprehajalcev, tekačev, rolar-jev in tudi kolesarjev, zgodi pa se tudi, da zaide nanjo kakšen traktor. Včasih je na njej toliko športnih in rekreativnih interesov, da prihaja do nesreč, na kar je kranjskogorska policija pred časom že opozorila. Tedaj namreč še ni bila popolnoma zgrajena signalizacija na kolesarski stezi. Po kranjski občini, ki je prva na Gorenjskem NEZGODE dodelila policijski postaji dve kolesi za nadzor policistov po mestu, se je za to hvalevredno darilo odločila tudi kranjskogorska občina. V okviru občinkega praznika občine Kranjska Gora je dodelila dve kolesi Policijski postaji Kranjska Gora. Policistoma - kolesarjema, Sašu Pikonu in Darku Kejžarju jih je izročil župan Jože Kotnik, komandir policijske postaje Kranjska Gora Egidij Glavič in načelnik uniformirane PU Kranj Vojko Mulec pa sta se občini Kranjska Gora zahvalila za darilo, ki ga bodo koristno uporabili pri nadzoru kolesarske steze. Darinka Sedej občanko, ki se je sprehajala, in ji iz rok iztrgal torbico ter se odpeljal naprej. S tem nevšečnim dejanjem pa si torbičar ni veliko opomogel, saj je v ukradeni torbici našel le okoli dva tisoč tolarjev gotovine in nekaj osebnih stvari. S. Š. Občani pomagali policiji Pokljuka - Urad kriminalistične policije Kranj bo podal kazensko ovadbo zoper trojico Novomcščanov 28-letnega R. B., 39-letnega R. B. in 30-letncga B. B, ker naj bi pred dnevi poskušali vlomiti v osebni avtomobil renault clio, ki je bil parkiran pri vojašnici na Rudnem polju (Pokljuka). V trenutku, ko so odprli cliova vrata, so se proti avtomobilu vračali njegov lastnik in prijatelja. Osumljenci so jih opazili, zato so se hitro posedli v svojo katrco in oddrveli. S seboj so menda uspeli odnesti le jopico, ki je ležala v cliu. Ker oškodovanec ni uspel obvestiti policije preko mobilnega telefona (ni bilo signala), so se vsi trije odpeljali za osumljeno trojico in jo po 100 metrih vožnje tudi opazili v gozdu. Med šesterico se je kmalu razvil prepir, kasneje pa je prišlo po poročanju policije še do fizičnega obračunavanje, med katerim je eden izmed osumljencev z neznanim predmetom grozil oškodovancem, pri tem pa iz clia vzel kontaktni ključ. Nazadnje so se osumljenci odpeljali v dolino, vendar jih je policija kasneje izsledila na cesti med Bistrico pri Tržiču in Begunjami. Pri iskanju osumljenih so pomagali tudi nekateri občani, ki so preko radijskih obvestil slišali, kakšen avto iščejo. S. Š. Odpovedalo je srce Kranjska Gora - Policija je sporočila, da smrti 49-letnega B. M. iz Radovljice, kije 2. julija izven naselja Belca nenadoma zapeljal s ceste in so ga v zveriženi pločevini našli mrtvega, ni botrovala prometna nesreča. Kot je pokazala kasnejša obdukcija, je voznik umrl že med vožnjo zaradi odpovedi srca. S. Š. Z roko med valje Lesce - V torek zvečer se je v podjetju Žito Gorcnjka med delom poškodoval eden izmed delavcev. Med opravljanjem pekarskih del je opazil, da iz stroja za izdelavo peciva izdelki ne prihajajo tako, kot bi morali, saj se je del testa zagozdil med valji. Z roko naj bi zato kar med obratovanjem stroja segel med valje, da bi naprej potisnil testo, pri tem pa so valji zagrabili njegovo roko in jo potegnili medse. Tedaj je stroj izklopil, sodelavci pa so ga rešili iz primeža valjev. S. Š. Voda je povzročala težave Lesce - Gasilci so imeli v preteklih dneh še največ težav z. vodo, pa ne vedno zaradi obilnih padavin. Tako so leski gasilci v torek morali posredovati v stanovanjski hiši v Radovljici, kjer je voda zalivala kletne prostore. Ugotovili so, daje voda pritekala iz pralnega stroja, s katerega seje snela cev. Napako in vodo so uspešno odstranili. Dan kasneje pa je voda pritekla v eno izmed stanovanj v stanovanjskem bloku na Jesenicah. Voda je prihajala iz zgornjega stanovanja, kjer ni bilo nikogar doma, zato so poklicni gasilci ob prisotnosti policije vstopili v to stanovanje in zaprli ventil na radiatorju, iz katerega je odtekala voda. S. Š. Smreka ga je prehitela Kranjska Gora - Minuli ponedeljek dopoldne seje med posekom večje smreke v revirju Dovje oziroma v t.i. Brevantu hudo poškodoval 38-letni D. E. iz. Radovljice. Pri usodni smreki pa se D. E. ni uspel pravočasno umakniti, zato gaje vrh smreke udaril v hrbet in levo nogo. S.Š Piše Milena Miklavčič Usode srečanje na internetu Branka doda, da se ji tudi danes edinčki in edin-,e smilijo, posebej še, ker opaža, da jih starši vzga-JaJo v prav take egoiste, kot je bila sama. Da je mo-tQla iti potem skozi dobro življenjsko šolo, da se je ZuČela zavedati, da je vse njeno življenje ena sama Zfnota, v koterije želela igrati glavno in edino vlo-|°* Nekaj let bova kar preskočili, je dejala, da ne b°ni opisovala vseh neumnosti, ki sem jih počela Z(fradi dolgega časa..., vendar je še enkrat pouda-r'la: "Sreča je bila, da sem se pred leti spomnila nci SOS telefon in da se je gospa Nežka osebno zav-Zefa zame. Kdo ve, kaj bi bilo drugače z menoj... " Toda kaj, ko sem ob najrazličnejših priložnostih P°zabila na njene dobronamerne nasvete. Rudi je Vedno bolj garal in se trudil za vsakdanji kruh, jaz P" sem se istočasno vedno bolj dolgočasila in se Predajala brezdelju, saj sem mislila, da me tudi on mara " več, ker ni imel časa zame. Sama sebi Sem se začela smiliti in potem so me v službi, kjer "em trenutno bila, kolegice opozorile, da naj se še Jf*Z prijavim na internet, da lahko tam najdem za- ave, kolikor hočem. Kadar se mi je ljubilo, sem ^nta prevajala iz nemščine v slovenščino in sem Seveda za to imela računalnik. Toliko časa sem sit-niirila, da se je mož vdal in tako sem kmalu tudi jaz Poznala čudo, ki se mu pravi internetna klepetal- nica. To je bilo nekaj zame, saj so bili tam ljudje ob vsakem času dneva in to je bilo kot nalašč zame, da sem lahko preganjala dolgčas. Vendar sem bila naivna in neumna, saj sem verjela, da je vse, kar mi kdo napiše, čista resnica. Celo Nežki nisem povedala, kaj počnem, tako sem bila prepričana, da delam prav, obenem pa sem se verjetno bala, da bi mi novo "igračo" poskušali vzeti, če bi se hvalila z njo," razlaga z upanjem, da bo še kdo, ki se je kdaj znašel v podobni situaciji, bral njene besede. Nekateri moški so ji v svojih pismih znali pihati na dušo in z lepimi besedami so jo popolnoma zmešali. Svojega moža je videla v novi luči: zgaranega moža, ki ni nikoli "sadil rožic" in ki zlepa ni našel časa zanjo. Nehote ji je začel iti na živce. Besede neznancev so jo božale in ji zbujale občutek, da je zapostavljena, da je nihče ne mara in da se ji na svetu godi velika krivica. "Na internetu je veliko izgubljenih duš, ki so že malo zmešane od osamljenosti," razlaga. "Z enim od teh sem se že kmalu zapletla tudi v osebni pogovor. Dala sem mu telefonsko številko, da me je poklical. Toda to mu je bilo premalo, hotel meje še videti. Bila sem vsa mehka že zaradi njegovih pisem, zato sem na vsak način pristala, da ga vidim. " Branka pove, da ji je na prvo srečanje prinesel rože, da je pokleknil prednjo in ji jih izročil na nepozaben romantičen način. Ni bil nič posebnega, manjkal mu je celo en zob, toda to je ni prav nič motilo, saj si je v glavi izdelala drugačno sliko o njem. "Zame je bil pravi princ na belem konju, kije razumel moje težave, in mi dal vedeti, da sem nekaj posebnega. Govoril je popolnoma drugače kot go- spa Nežka, moj mož in še kakšna kolegica, ki so me opozarjali bolj kot ne na moje napake. Vpijala sem njegove besede, kot bi bile svete. Sedel sva na terasi neke restavracije in gledal me je globoko v oči, njegovi pogledi so me božali in mi dali vedeti, da sem nekaj izjemnega. Več kot tri ure sva se pogovarjala, ali bolje rečeno: on mi je pihal na dušo. Bila sem v devetih nebesih in če bi mi takrat rekel, naj zbežim z njim, bi v trenutku pozabila na moža in na otroka, ter šla. Seveda je on imel že veliko izkušenj s podobnimi, osamljenimi trapami, kot sem bila jaz in je krepko izkoriščal mojo naivnost... " Branka je komaj čakala, da se z njim ponovno sreča. Tokrat jo je povabil kar k sebi domov, češ da ne bosta toliko na očeh, če slučajno srečata kakšnega znanca. Branka mu je slepa in gluha, verjela in je naredila vse, kar ji je rekel. Niti to se ji ni zdelo sumljivo, kam je kar naenkrat izginila njegova "nerazumevajoča" žena z otroki vred. Mislila je sa/ho na to, da bo z njim sama in da se bosta imela lepo. "Res je bilo na začetku vse tako, kot je treba. Spila sva malo vina, toda potem me je začel siliti, naj se ne branim še kakšnega kozarčka več. Samo da bi mu ustregla, sem ga ubogala, čeprav mi je pijača komaj šla po grlu. Nazadnje se mije že pošteno vrtelo in ko me je prijel okoli pasu, da bi zaplesala, se nisem branila. Vsa srečna, da se ga lahko dotikam in ne samo gledam, sem se naslonila nanj. Toda njegov objem je postajal vedno bolj močan, celo krut, saj me je začel nenormalno stiskati, da mije pohajala sapa. Šele tedaj sem se začela zavedati, da sem sama s popolnim neznancem, da sploh ne vem niti tega, kdo je in kakšen je. Od strahu me je stisnilo pri srcu. toda na noben način se nisem mogla izmuzniti iz njegovega objema. Držal me je kot v kleščah. Ko sem hotela zavpiti, mi je usta pokril s svojimi, da nisem mogla niti dihati. Ne vem, kako se je zgodilo, toda potem mi je zvezal roki na hrbtu in me vrgel na posteljo. Bila sem vsa mokra, tokrat od samega strahu. Niti pogledati se ga nisem upala, ko se je začel slačiti. Bila sem prepričana, da je konec z menoj, da me bo izrabil in ubil, tako kot sem brala v časopisih. Naj se je še tako trudil okoli mene, se ni mogel izkazati kot moški in potem seje začel jokati in me obtoževati, da sem jaz kriva za to. Nič nisem rekla, samo tresla sem se od strahu in molila, prvič v življenju, da bi se že enkrat rešila iz tistega pekla. Potem je vstal in rekel, da gre po ženo, da bo ona videla, kakšen "kerlc" je na drugi ženski. Oblekel se je in ko sem zaslišala avto, sem napela vse moči, da sem se izmotala iz vrvi. Še danes ne vem, kako mije uspelo, saj nisem bila nikoli pripravna za ročne stvari, toda na pol oblečena sem kar skozi kletno okno ušla na vrt in potem zadaj za hišo preskočila ograjo in stekla proti domu....." Branka sije obrisala čelo, kajti pripovedovanje ji je ponovno obudilo spomine. "Šele ta šola meje dokončno postavila na realna tla. Skoraj vsak dan se sekiram, ko pomislim, koliko let sem zapravila tja v tri dni. Na moža in na otroka sem začela gledati drugače, saj vem, da sem bila v glavnem jaz kriva, da nam ni šlo tako, kot bi moralo. Mogoče bom kdaj, pozneje, povedala še kakšno novo zgodbo o svojem drugem življenju, saj mislim, da sem se tisto noč, ko sem ušla iz tiste hiše, na novo rodila, " zaključi Branka. Plavalka Alenka Kejžar že deset let navdušuje z rekordi in kolajnami Čeprav je bila zastava slovaška, je moja kolajna samo naša "Res se mi je na zmagovalnem odru zdelo kar malo grozno, ko sem namesto naše zastave zagledala slovaško. Toda, ko sem malce premislila, je bila pač to napaka organizatorjev in zato moja kolajna ni nič manj naša in moj trud ni nič manj vreden," pravi naša šampionka Alenka Kejžar z Mlake pri Kranju, ki se je v ponedeljek skupaj z ostalimi reprezentanti vrnila iz evropskega plavalnega prvenstva v Berlinu in se tudi na domačih tleh veselila novega uspeha. Kranj - Alenka Kejžar je športnica, brez katere si že kar nekaj let ne znamo več predstavljati naše plavalne reprezentance. Včasih jo na prvem mestu med domačimi zvezdniki sicer zamenja kdo drug, toda vedno znova nato dokaže, kdo je vendarle "kraljica". Tako je bilo tudi na letošnjem evropskem prvenstvu v Berlinu. Alenka je sicer napovedovala, da je dobro pripravljena, da so nove rekordne znamke zanjo na vsakem tekmovanju izziv ... toda - Alenka Kejžar kot vedno - ni ničesar obljubljala. Le to, da si želi plavati bolje kot kadarkoli doslej. Ko je nekaj dni kasneje stala na zmagovalnem odru in je imela okoli vratu bronasto kolajno, je bilo jasno, da je znova opravila veliko delo. Da je iz navdušene najstnice, ki je plavala, ker je pač imela plavanje rada, pri triindvajsetih letih postala zrela tekmovalka, ki še vedno plava, ker ima plavanje pač rada... Deset let trdega dela in dokazovanja "Alenkino izstopanje iz povprečja, njeni dobri rezultati, so se začeli leta 1992. To pomeni, da vrhunski tekmovalec potrebuje nekje deset let, da lahko naredi res "špica" rezultat. Seveda s tem še zdaleč ne mislim, da Alenka v prihodnje ni sposobna še več, še boljših rezultatov. Do olimpijskih iger sta še dve leti in v tem Času je moč narediti še marsikaj. Dejstvo pa je, da mora uspešen tekmovalec od tako rekoč otroških let prebroditi vse najstniške težave in probleme, s katerimi se srečuje in da na koncu "osebnostno zraste" ter si tudi sam želi doseči vrhunski rezultat. Alenka sedaj tudi V finalu evropskega prvenstva v Berlinu sta poleg Alenke Kejžar, ki je domov prinesla bronasto kolajno, plavala tudi Peter Mankoč in Blaž Medvešek. Prijatelji ji veliko pomenijo "K sreči imam sedaj na univerzi kar nekaj prijateljic, ki me spod' bujajo pri treningu, skupaj treniramo in tako je lažje premagovati tudi krizne dneve. Poleg tega mi veliko spodbude daje trener Steve. če pa rabim spodbudno besedo od doma, pa še vedno najraje poklepetam z Natašo, pa tudi z mami Kati, ki moje probleme vedno razume," spodbudno pripoveduje Alenka, ki jo po prvenstvu v Berlinu in domačem prvenstvu te dni v Radovljici nato čaka le še nekaj dni počitnic, saj bo že naslednj1 teden znova odpotovala v Ameriko. Spet se bo za nekaj mesecev poslovila od domačih in tudi od sotekmovalcev in sotekmovalk, ki soji v bazenu in ob njem v veliko spodbudo. "Res ne vem, kako bi bilo na tekmovanjih brez prijateljskih odnosov v reprezentanci, tokrat pa sem za družbo v sobi še posebno hvaležna Tamari Sambrailo, s katero sva se imeli res dobro," je sama poudarja, da se je njen odnos do treningov z leti spreminjal in da se sedaj zaveda, kaj hoče. "Jaz sem zadovoljen, da sem sodeloval pri njenem razvoju in da tudi ČESTITAMO slovenskim plavalcem za uspehe na 26. evropskem prvenstvu v Berlinu, še posebej Alenki Kejžar za bronasto medaljo. VELIKO DOBRIH UVRSTITEV VAM ŽELIMO TUDI V PRIHODNJE. SPONZOR PLAVALNEGA KLUBA RADOVLJICA KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.O. še sedaj lahko pomagam. Kljub temu da zadnji dve leti večino časa študira in trenira v Ameriki, sem v stiku tako z njo kot njenim ameriškim trenerjem Stevom Collin-som. Ko pride domov, mora trening in vse ostalo potekati normalno naprej, kar seje letos po zaključnih pripravah v Radovljici izkazalo kot odlično," pravi njen dolgoletni klubski trener in selektor slovenskih plavalnih reprezentanc iz Radovljice Ciril Globoč-nik, ki je za Alenko že pred dobrim desetletjem napovedal, da ima ob vztrajanju vse možnosti postati vrhunska tekmovalka. Vztrajala bo najmanj do olimpijskih iger v Atenah Seveda so se njegove napovedi kmalu začele uresničevati, saj je Alenka - kljub mladosti - že dvakrat nastopila na olimpijskih igrah ter na številnih evropskih in svetovnih prvenstvih. Domov je prinašala tudi že kolajne, toda v 50-metrskem bazenu, kjer so odličja nekako prestižnejša, je bila tokrat v Berlinu v disciplini Alenki je ob prihodu domov zadovoljen čestital tudi predsednik Plavalne zveze Slovenije Jure Prosen. 200 metrov mešano prvič med evropsko elito. "Kolajna iz Berlina je za mene zagotovo še ena velika spodbuda, da še bolj treniram, da lahko načrtujem še boljše rezultate, saj si vedno po uspehu želim novega napredka. Zagotovo bom vztrajala še do olimpijskih iger leta 2004 v Atenah, nato pa se bom odloča- Za naslove slovenskih prvakov V sredo se je na radovljiškem kopališču pod Oblo gorico začelo letošnje odprto državno prvenstvo v plavanju, že prvi dan pa je članica domačega kluba Anja Klinar postavila dva rekorda in znova dokazala, da ima Alenka Kejžar v domačem bazenu odlične naslednice. Radovljica - Letošnje odprto prvenstvo Slovenije v plavanju "Mobitel 2002", ki ga je Plavalna zveza Slovenije znova zaupala Plavalnemu klubu Radovljica, se je v sredo začelo pod vtisom konec tedna končanega evropskega prvenstva v Berlinu. Številni gledalci so namreč lahko pozdravili večino slovenskih udeležencev evropskega prvenstva, prav posebna pozornost pa je bila na svečanem odprtju tekmovanja namenjena dobitnici bronaste kolajne na 200 metrov mešano Alenki Kejžar in njenemu domačemu trenerju in selektorju naših reprezentanc Cirilu Globočniku, ki ju je domači župan Janko S. Stušek nagradil z zasluženo občinsko nagrado. Tako Alenka Kejžar kot Ciril Globočnik in ostali naši reprezen-tantje so dobivali čestitke za uspešne nastope tudi od ostalih slavnostnih govornikov na slovesnosti: državnega sekretarja za šport dr. Jake Bednarika, predsednika Plavalne zveze Slovenije Jureta Prosena, predsednika do- mačega kluba Jožeta Rebca in predsednika olimpijskega komiteja Slovenije mag. Janeza Kocijančiča, ki je v tudi v imenu predsednika častnega odbora predsed- Anja Klinar je že v sredo postavila dva državna rekorda. nika Milana Kučana odprl prvenstvo v Radovljici. Po dopoldanskih predtekmovanjih so sledila finala, kjer se je najbolj izkazala članica domaČega kluba Anja Klinar, ki je v dveh tekmah popravila dva kadetska, mladinska in absolutna slovenska rekorda. Na 200 metrov prsno sedaj znaša 2:31,60, na 100 delfin pa 1:02,14. Tudi Alenka Kejžar v disciplini 50 metrov hrbtno ni imela težav s tekmicami, čeprav je ob njej nastopila dobitnica dveh kolajn iz Berlina Belorusinja Elena Popčenko, ki je tudi prvo ime radovljiškega odprtega prvenstva Slovenije med tujini tekmovalkami. Prvenstvo v Radovljici se je nadaljevalo še včeraj, danes in jutri, ko se bo tekmovanje končalo. Kvalifikacije bodo ob 9. uri dopoldne, finala pa ob 18. uri. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Alenkini uspehi so spodbuda tudi za mlajšo klubsko prijateljico Tamaro Sambrailo, ki je prejšnji mesec prinesla odličje z mladinskega evropskega prvenstva. la za naprej. Trenutno sem v tretjem letniku študija v Dallasu na fakulteti za management in všeč mi je, ker lahko dobro uskladim študij in treninge," pravi Alenka Kejžar, ki pa je v zadnjem letu v bazenu ostala brez svoje tekmice in sestre Nataše, saj sta pred leti dajali spodbudo druga drugi. doma razmišljala Alenka, kar Šest let mlajša Alenkina klubska prijateljica Tamara pa je dodala: Alenko poklepetava o marsičem, pri njej mi je najbolj všeč, da je vedno tako sproščena in se lahko pogovoriva prav vse. Če jo kaj vprašam, mi z veseljem da tudi nasvet, tudi spodbuja me in ob njej se počutim, da je vredno trenirati." Seveda pa Alenke ne občudujejo le mlajše sotekmovalke, tudi pri' jatelj iz radovljiškega plavalnega klub Marko Milenkovič, ki prav tako študira in trenira v Amerikii je na evropskem prvenstvu ob svojih nastopih vselej stiskal pesti tudi za Alenko. "Vsi preostali plavalci smo se ob Alenkinem nastopu v finalu zbrali na tribunah bazena. Imel' smo zastave, navijali smo in mene je potem še dva dni bolelo grlo-Seveda smo bili veseli njene kolajne, ki smo jo po predtekmova-nju že kar pričakovali, toliko bolj pa so nas razočarali organizator)1, ki so našo zastavo zamenjali s slovaško. Tega od Nemcev nihče m pričakoval, saj je Nemčija pač blizu in bi nas lahko poznali," je b'' ogorčen tudi Marko, ki je s prvenstva prišel zadovoljen tudi s svojim rezultatom, saj je v hudi konkurenci na 400 metrov mešano osvojil deseto mesto. O Alenki pa pravi: "Kot prav1 sama, se je v dveh letih res malce zresnila. Toda to velja samo pfl treningih v bazenu, sicer pa Je še vedno nasmejana in zabavna. kar občutim tudi sam, saj sV£ se po prihodu iz Amerike vsa* dan vozila skupaj na treninge v Radovljico." .v Vilma StanovniK' foto: Tina D°M Nova ledvica za novo življenje V Sloveniji je 1600 bolnikov s popolno odpovedjo ledvic. Njihovo preživetje je odvisno od dialize, nekateri med njimi se odločijo za presaditev (transplantacijo). Letos so presadili 36 ledvic, na novo ledvico pa še vedno čaka vsaj 110 bolnikov. Kfanj - Stara modrost pravi, da zdravje prihaja iz srca in bolezen 8re do srca. Nebojša Vasic, za prijatelje in znance Bobo, je slednje izkusil na svoji koži. Šok ob diagnozi, težave, ki jih je Ponesla odpoved ledvic, upanje na novo in končno življenje brez dialize. Pravi, da nov organ ne prinese le novega življenja, ampak "Jdi odgovornost. Njegovo odpoved ledvic je povzročila prirojena napaka na seče-v°dih. Zdravniki sojo odkrili šele Pri osemnajstih letih. Prepozno. Nebojša Vasic pravi, da sta mu ledvici odpovedovali deset let in ludi dokončno odpovedali. Možnost je bila le ena. Dializa. Jeseni eta 1991 je šel prvič, potem pa "ikrat tedensko šest let in dva me-Seca. Do dneva natančno se spodnja vsega. Še posebej 22. janu-pred štirimi leti. Tedaj je do-b'l novo ledvico in kot sam pravi, izživel novo življenje. "Zelo sem nvaležen sorodnikom pokojnega, ^ so darovali njegovo ledvico in 1111 s tem omogočili normalno, Predvsem pa veliko lažje življenje. Nova ledvica je res začetek novega življenja, vendar je hkrati tudi velika odgovornost, saj je nanjo treba paziti in skrbeti za zdra-v° življenje," je dejal Vasic, ki je °b službi zelo dejaven tudi v špor-*u> predvsem tenisu in odbojki. Je 'an slovenske reprezentance transplantiranih bolnikov, udeleži se je že dveh svetovnih prven- stev, v začetku septembra pa odhaja na 2. evropske igre transplantiranih in ledvičnih bolnikov na Madžarskem. V Sloveniji je 1100 dializnih bolnikov, od 100 do 150 jih je na CAPD - kontinuirani ambulantni peritonalni dializi, 332 pa je bolnikov s presajeno ledvico. Tako kot pri drugih organih, je tudi pri ledvici darovalcev manj od tistih, ki potrebujejo ta življenjsko nujen organ. V Sloveniji nanj čaka od 110 do 130 ledvičnih bolnikov, letos so presadili 36 ledvic, lani celo leto 47. Prvo transplantacijo so v Sloveniji opravili leta 1970, dosedaj pa so presadili 408 ledvic. Na Gorenjskem sta dializna centra v Naklem in na Jesenicah, nekateri bolniki se vozijo tudi v Ljubljano. "Ko odpovesta ledvici, začnejo bolnika privajati na diali-zo, prehodno obdobje je zelo hudo, saj je tak bolnik zelo utrujen, ima težave s koncentracijo, nespečnostjo in pogoste glavobole," je pojasnil Vasic, kije slednje tudi sam izkusil. Do odpovedi de- Rodio Triglov ® Prvi 9I0/ Gorenj/ke^ Prvi 9I0/*" Gor*nj/k*® Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Nebojša Vasic lovanja ledvic lahko pride zaradi pretiranega uživanja analgetikov, okvare na sečevodih, avtoimun-skih bolezni in dednosti. Pri dializi umetni filter prevzame funkcijo ledvic, ki organizem očistijo strupov, skrbijo za elektrolitsko ravnotežje v telesu, uravnavajo količino vode in njeno izločanje. Ko odpovesta ledvici, se konča tudi potreba po uriniranju. Ledvični bolniki so na dializi trikrat tedensko 4 do 6 ur, v tem času se kri očisti strupov in se izloči voda. "Dializni bolnik sme zelo malo piti in mora skrbeti za prehrano, kjer velja omejitev pri sadju in zelenjavi. Človek se sreča s težavo, kaj in koliko jesti. Dializa bolnika zelo izčrpa," je pojasnil Vasic. Največ bolnikov je med starejšimi, do odpovedi delovanja ledvic pa pride tudi pri otrocih. Nekaterim se z odpovedjo poruši svet, drugi bolezen sprejmejo in se naučijo živeti z vsemi omejitvami, ki jih prinaša odpoved ledvic. Bolnik, ki se odloči za presaditev, mora opraviti številne zdravniške preglede in mora biti zdrav. Uvrsti se na čakalno listo Eurotrans-planta, ki deluje tudi v Sloveniji, poleg tega mora biti njegov organizem skladen s podarjeno ledvico. Podarjeni organ morajo presaditi čimprej, po transplantaciji mora bolnik vse življenje jemati zdravila, ki preprečujejo zavrnitev presajenega organa. Ledvici, ki ne delata, postopno zakrnita, se posušita, novo ledvico pa presadijo v trebušno votlino. Ledvični bolniki so upravičeni do prevoza na in z dialize, koncesijo zanje imajo zdravstveni domovi, ki se pogosto povežejo tudi s taksisti, novi predpis o manjši količini zdravil na en recept pa ledvičnim bolnikom prinaša dodatne nevšečnosti, saj bodo morali še pogosteje obiskovati zdravnika. "Transplantacija ni ozdravitev, je le ena od oblik zdravljenja, ki pa odpravi številne tegobe, nas reši dialize in odpre vrata v novo življenje. Spodbudo lahko ledvični bolniki najdejo tudi v društvih ledvičnih bolnikov, ki jih je v Sloveniji 14, sedež gorenjskega je v jeseniški bolnišnici." Renata Škrjanc, foto: R. Š. Legionarska bolezen v Sloveniji Kranj - Legionarska bolezen se je letošnje poletje razširila v Veliki Britaniji, pred dnevi pa je prvo smrtno žrtev zahtevala tudi v Sloveniji. Legionelo-za je akutno bakterijsko obolenje. Bakterije, ki ga povzročajo, lahko v vodi preživijo več mesecev. Bolezen se najpogosteje pojavi kot pljučnica, včasih v hudi obliki, inkubacija pa je od dva do sedem dni. Znaki legionarske bolezni so mrzlica, glavobol, diareja, bruhanje ter bolečine v trebuhu in v prsnem košu. Bolezen lahko prizadene tudi ostale organe. Potrebno je pravočasno zdravljenje z. antibiotiki. Če je zdravljenje pravočasno in še ni prišlo do zapletov, se zdravstveno stanje izboljša v enem do dveh tednih, v nasprotnem primeru lahko povzroči tudi smrt. Bakterija legionela se najhitreje razvija pri visokih temperaturah, od 25 do 40 stopinj Celzija ali celo več, v vodi lahko preživi tudi eno leto. V primeru okužbe vode z omenjeno bakterijo je vodi treba dodati večjo količino klora ali poskrbeti za izpiranje z vodo, ki jo moramo segreti na 60 in več stopinj. Okužiti seje mogoče s pitjem vode, umivanjem, kopanjem ali celo z vdihavanjem okuženega zraka. Bolezen se običajno pojavlja v obliki epidemije, kar pomeni, da zboli več ljudi, je nalezljiva, pogostejša pa je poleti in zgodaj jeseni. Najpogosteje zbolevajo moški srednjih let, diabetiki, kronični bolniki, osebe z oslabljenim imunskim sistemom in osebe s presajenim organom, redkeje zbolijo mlajše osebe. Legionarska bolezen se konča s smrtjo pri 5 do 20 odstotkih bolnikov, pri osebah z zmanjšano odpornostjo pa je odstotek lahko precej višji. Bolezen so prvič odkrili v Ameriki pred skoraj tremi desetletji, v Sloveniji pa so v zadnjih desetih letih zabeležili 86 primerov te bolezni. R. Š. Konec prenašanja po stopnicah S pomočjo številnih donatorjev kranjski Humanitarni zavod VID Zaključuje akcijo zbiranja sredstev za nakup stopniščnega vzpenjalca za devetletno Leo Ložar iz okolice Domžal. Domačim tako deklice ne bo več treba z invalidskim vozičkom vred nositi po stopnicah. Pripomoček bodo družini izročili v ponedeljek Med največjimi donatorji so tudi Občina Domžale, območno in krajevno združenje Rdečega križa ter Banka Domžale. Že pred meseci smo poročali o začetku akcije zbiranja sredstev za nakup stopniščnega vzpenjalca za Leo Ložar iz Male Loke pri Domžalah. Devetletna deklica je pred dvema letoma in pol padla več kot pet metrov globoko. Huda poškodba glave in zlom hrbtenice sta živahni in Veseli deklici in njeni družini za vedno spremenili življenje. Ne hodi, ne govori, ne je in ne pije sama. Je najmlajša varovanka ljubljanske Za-jje, zavoda za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave. Tam preživlja dopoldneve, popoldan je doma z družino. Stanujejo v hiši, v kateri Je kar nekaj stopnic, ki jih je treba prehoditi, da pridejo do stanovanjih prostorov. Lea pa je čedalje težja. In ker je kljub poškodbi še vedno ostala radovedna in živahna deklica, se skupaj z mamo, očetom in °ratom rada odpravi tudi v kakšno veliko, pisano trgovino. Stopnice, Ce* katere je treba, pa so tako rekoč vsepovsod. Humanitarni zavod VID iz Kranja je tako v nekaj mesecih zbral do-v°lj denarja za nakup stopniščnega vzpenjalca, pripomočka, ki omogoča vožnjo invalidskega vozička tudi po stopnicah. Ložarjevim, ki so /|y|.jenje popolnoma podredili skrbi za Leo, bo pripomoček v veliko ^'ajŠanje, deklici pa v veselje, saj seji bodo z njim spet odprla marsikatera, doslej zaprta vrata. Predstavniki Zavoda VID in donatorjev °do vzpenjalec Ložarjevim izročili v ponedeljek dopoldan. ^opravek ^ prispevku o Stanki Kuhar in njeni ljubezni do glasbe, ki je bil °bjavljen v 59. številki Gorenjskega Glasa 2. avgusta na 15. strani, je Prišlo do neljube napake. V idilični kmečki hiši, ki je letos obeležila 50 iet živijo Stanka, Janez, Mira in Stane Kuhar. Vsem prizadeli1 se iskreno opravičujemo. Uredništvo Lovili smo Dušana Mravljeta Zaključek "najboljših počitnic v Kranju" je bil posvečen humanitarni akciji zbiranja sredstev za varovance Varstveno delovnega centra Kranj. Skupaj z Mravljetom in tekmovalci so tekli po ulicah Kranja. Kranj - Študentska organizacija Fakultete za družbene vede in izvajalec Zavod mladim sta v program prireditev, ki so bile organizirane pri praznovanju Kranjske noči, letos prvič vključila prireditev s humanitarnim namenom. Povabili so za atraktivnega gosta, znanega slovenskega maratonskega tekača Dušana Mravljeta, ki se podobnim povabilom rad odzove. "Lov na Dušana Mravljeta" ali tek po ulicah Kranja se je v nedeljo, 4. avgusta, začel in končal na Pungartu, kjer so za vse udeležence in obiskovalce pripravili tudi zabavni program s skupino Gregorji. Ob 19.00 uri se je nekaj prijavljenih tekmovalcev, ki so se želeli pomeriti s svetovnim asom teka, in nekaj varovancev podalo v dir mimo Glavnega in Maistrovega trga, se po Kokrškem klancu spustili do Huj in na Poštni ulici zaključili krog, ki so ga pretekli še dvakrat. Po slabih dvajsetih minutah so tekmovalci, zadovoljni nad nevsakdanjim izzivom, pritekli v cilj, za njimi pa tudi varovanci. Dušan je še posebej pohvalil varovance iz Leto 2003 bo evropsko leto invalidov trst da Ljubljana - Služba za odnose z javnostmi Minis-va za delo, družino in socialne zadeve sporoča, je Evropska unija v zadnjih desetletjih naredila ve''k korak pri prizadevanju za čim bolj samostojno ^ljenje invalidov, da sami vodijo svoje življenje n prevzemajo odgovornost za svoje odločitve. ari pristopi, ki so v veliki meri temeljili na usmi-Jenju in domnevni nemoči invalidov veljajo danes a nesprejemljive. Invalidi zahtevajo enake možati in dostop do vseh družbenih koristi, kar poceni možnost integriranega izobraževanja, dostop 0 novih tehnologij, zdravstvenih in socialnih pro-jfamov, športnih in prostočasnih aktivnosti, do sto-Itev in izdelkov. Invalidi so raznolika skupina ljudi ?-a njih so lahko učinkovite le tiste politike, ki to raznolikost upoštevajo. Nekatere skupine invalidov se pogosto soočajo z dvojno ali celo večkratno diskriminacijo, ki temelji na predsodkih, večkrat so pozabljeni ali spregledani, vse to pa posledično ustvarja ovire v okolju in v odnosih, ki invalidom preprečujejo sodelovanje v družbi. Leta 2003 bo deseta obletnica, koje Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov. Prihodnje leto bo torej tudi v Sloveniji ustrezna priložnost, da se javnost opozori na politiko do invalidov, kar bo okrepilo kampanjo za specifično nediskriminacijo do invalidnosti. Želijo si predvsem enakopravnega mesta v družbi in ter pozornosti pri integriranju. Katja Dolenc Stražišča, ki so mu najbolj tesno sledili in Janez naj bi bil med njimi prvi. Varovanci so bili prireditve tudi najbolj veseli, Kranjčanov pa je bilo boij malo. Kljub temu so bili organizatorji in vodstvo Varstveno delovnega centra Kranj z prireditvijo zadovoljni, saj se je nabralo 27.000 tolarjev prostovoljnih prispevkov. Ivica Matko, direktorica VDC centra Kranj, je humanitarno prireditev z veseljem pozdravila, saj je podobnih prireditev, v katere bi vključili tudi osebe s posebnimi potrebami zelo malo. "Osebe s posebnimi potrebami so pri podobnih prireditvah vedno ob kraju. Nihče se ne spomni na njih. Študentska organizacija Fakultete za družbene vede je s to prireditvijo naredila velik korak. Želimo si, da bi se nas spomnili tudi drugi in v programe, ki jih pripravljajo za Kranj, vključijo tudi osebe s posebnimi potrebami, kajti oni tukaj so, tu živijo in so del mestnega življenja." Kljub temu se vrata za varovance in ljudi s posebnimi potrebami vse bolj odpirajo. Letos so že sodelovali na Tednu mladih, ko so imeli specialno olimpiado. Ivica verjame, da bodo Študentski organizaciji sledili tudi drugi, saj ima VDC tudi svoje' prireditve, s katerimi bi se radi vključili v družbo. Ob tej priložnosti se vsem, ki so v nedeljski prireditvi sodelovali, navijali in varovancem darovali, v imenu Centra iskreno zahvaljuje. Dušan Mravlje je pozdravil vse tekmovalce, obenem pa izrazil skrb nad slabim obiskom in se ob tem spomnil gneče ob otvoritvi Maistrovega trga v Kranju, kjer je bila zastonj hrana in pijača in so ljudje stali v vrstah, pred škatlo za humanitarne prispevke pa je bilo bolj malo ljudi. Kot predsednik Kluba ljubiteljev Laškega piva je iz. klubske blagajne name- nil 50.000 tolarjev. Ob tem je še omenil, da mu sodelovanje na podobnih prireditvah pomeni veliko. "Vsako leto pomagam Sončku, hodim na predavanja in sem vesel, da lahko pomagam drugačnim. Rad sem z njimi. Vsi smo obdarjeni z nečem in fino je, da si to lahko medsebojno dajemo." Z vsemi dobljenimi sredstvi bo VDC delno pokril športna tekmovanja varovancev. Ob zaključku so organizatorji povabili vse udeležene tekmovalce tudi na humanitarno akcijo, ki bo naslednje leto, ko naj bi Martin Strel, znameniti slovenski maratonski plavalec, ki trenutno reže valove reke Mississipi v Ameriki, preplaval Kokro. Katja Dolenc Glasilo mladih članov Rdečega križa Kranj - Območno združenje Rdečega Križa Kranj je pod vodstvom predavateljice zdravstvene vzgoje Biljane Djakovič in ob pomoči državljanov na nadomestnem civilnem služenju meseca julija izdalo glasilo mladih članov "Križek", s katerim vsako leto zaključijo zdravstveno preventivno vzgojo. V njem so objavljeni nekateri prispevki najmlajših članov Rdečega križa, saj so imeli otroci vse leto ustvarjalne delavnice na temo zdrave prehrane, osebne higiene, droge, okužbe HI V in prve pomoči, ki gaje združenje izvajalo med letom. Prispevki so dokaz uspešnega izvajanja zdravstveno preventivne vzgoje, vendar brez pomoči mladih članov RK in njihovih mentorjev glasila ne bi bilo. Katja Dolenc Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822. Stane Ambrožič, radijski voditelj in energetik Žametni glas v družbi štirih poklicev Poslušalce navdušuje njegov globok, žametni glas. Prepoznaven. V radijskem studiu se počuti kot riba v vodi. Občutek svobode ga navdihuje. Ljubi življenje. Njegovo sladkost. La dolce vita. Bled - Najprej sta bila njegov glas in moja predstava o njem. Ob srečanju v studiu Radia Slovenski poslovni kanal je bilo jasno, da sem udarila mimo. Prvo presenečenje. Drugo, še večje, pa naju je s fotografom Gorazdom čakalo, ko sva ponedeljkovo pozno popoldne, poletna vročina kljub uri kar ni hotela popustiti, obiskala Staneta Ambrožiča v njegovem blejskem domovanju. In naletela na vso družino. Nenavadno, sproščeno, zgovorno, prijazno in toplo, kot poletno sonce. Štirje člani, štiri zanimive zgodbe. Pardon, se opravičujem, pet. Posebno zgodbo namreč zasluži tudi Ambro-žičeva ljubljenka, dalmatinka Haja, za katero ne veš, če se tisti, ki deli duše, ni zmotil in je njeno pomotoma položil v pasje telesce. Midva pa sva vzela tisto, po kar sva prišla. Stanetovo zgodbo. pa bo tako ali tako za vse večne čase ostal Slavi. Tako so mu nekoč menda zapisali celo v spričevalu. In če za nekatere ljudi velja, da imajo sedem življenj, za Staneta Ambrožiča zagotovo velja, da ima poleg štirih poklicev tudi toliko konjičkov, da sem spodaj podpisana v resnih težavah in zadregi omeniti nekatere in pri tem ne delati krivice. Stane je dobri dve de- Ambrožičevi: (z leve) Mirijam, Stane, dalmatinka Haja, Irena in Ines. Pred mikrofonom, kot riba v vodi! Stane Ambrožič bi se moral počutiti kot Blejec, saj v tem kraju živi večji del svojega življenja, vendar kljub temu v duši ostaja Leščan. Otroštvo je pustilo neiz-brisljivo sled, očetova vzgoja pa je zaznamovala njegov odnos do življenja. Ponos, narodna zavest, vztrajnost in delavnost, ki včasih meji že na pravi deloholizem. Kadar Stane Ambrožič ne dela pomeni, da spi in to je tudi njegov edini čas brezdelja. Je človek s štirimi poklici: strojni in poštni tehnik, energetik in upravitelj žerjavov, zadnja leta pa jim je dodal še petega. Radijski voditelj. Slednji ga je že zasvojil in mu zlezel pod kožo. Poslušalci ga imajo radi, kar potrjujejo tudi številni klici. Radijsko kilometrino zadnjih pet let nabira na radijskih postajah Radia Gorenc in Radia Slovenski poslovni kanal (SPK), kjer je 'one man band', mojster za vse. Kadar je na programu, opravlja vlogo tehnika, glasbenega opremljevalca, novinarja in modera-torja. V vseh vlogah se odlično znajde in njegovo pravilo je, da morajo biti pogovori z gosti sproščeni, brez vnaprej dogovorjenega scenarija, kar pa zanj ne velja, saj se nemalokrat zgodaj zjutraj, tako rekoč sredi noči, pripravlja na svoj jutranji, dopoldanski ali popoldanski program. Kajti Stane hodi tudi v službo. V kranjskem Zdravstvenem domu je energetik. "Kljub ponudbam, da bi se z radijskim delom poklicno ukvarjal, se omenjeni službi ne mislim odpovedati. Delovno okolje v zdravstvenem domu je zelo prijetno, kolegi pa razumevajoči do mojega radijskega dela. In srečo imam, da v službi delam v 'turnusih', kar pomeni, da sem po dveh delovnih dnevih naslednji dan prost, torej svojo službo tako lažje usklajujem ž delom na radiu. Oboje delam ž veseljem, drži pa, da je radijsko delo veliko bolj adrenalinsko in zahteva hitre miselne preskoke, koncentracijo in takojšnje reagiranje. Odličen možganski trening in dobro urjenje spomina," je dejal Ambrožič. Pri radijskem delu mu je uspelo tisto, kar ne uspe vsem radijskim voditeljem. Prepoznavnost. Brez podpisa je poslušalcem jasno, kdaj program vodi Stane Ambrožič. Srečen je, kadar je mikrofon njegov in ko je on od poslušalcev. Radijski začetki so, tako kot vrsta dogodkov njegovega življenja, nenavadni in duhoviti. Na prvo avdicijo ga je prijavila njegova starejša hči Ines, ki je bila tedaj sedmo-šolka, vendar se je Stane sredi avdicije odločil, da se preverjanja ne bo več šel in je preprosto odšel ter si prislužil hčerino hudo jezo. Ines še sedaj, po več letih, izdajo čustva in da jasno vedeti, kako jo je očetova samovolja tedaj razjezila. No, jeza se je kljub temu že vnesla, Ines pa je tudi sama postala radijski človek. Nekaj časa sta z očetom celo skupaj delala v ljubljanskem studiu SPK. Zdaj sta v konkurenčnih studiih in uživata 'sto na uro'. Ambrožič je na radiu SPK začel kot tehnik in glasbeni opremljevalec, potem pa se je zgodilo, da moderatorja tedaj, ko bi moral biti v studiu, ni bilo, pri roki pa je bil Stane in so ga z branjem vremenske napovedi 'vrgli v vodo'. "Ko sem končal, meje poklicala direktorica, ki je bila očitno navdušena nad mojim branjem in rekla, da moram pred mikrofon. Pa sem šel in ostal. Zdaj ne bi mogel nehati, poleg tega tudi pravega razloga za to, da bi nehal, ni. Preveč uživam. Od gostov pričakujem, da znajo kaj povedati, ne maram pa izmikanj in nepoštenih odgovorov. Moje vodenje zaznamujeta tudi humor in domišljija. Ko govorim, padem v nekakšen trans in če bi moral potem svoje misli še enkrat ponoviti mislim, da ne bi šlo," je o radijskem delu pripovedoval Ambrožič, ki se veliko bolje počuti, če mu ljudje rečejo kar Stane, v rodnih Lescah setletji v ljubljanskem klubu Slovan treniral mlade karateiste. Več kot 1500 se jih je zvrstilo v tem času. Sam pa je znanje črpal pri japonskem učitelju Takashiju, ki ga ni naučil le fizičnih veščin, ampak je poskrbel tudi za trening njegove koncentracije. Stane ima danes mojstrski črni pas. "Spomnim se, da sem mamo tedaj na kolenih prosil, da mi je dala denar, mislim, da je bilo 5000 dinarjev, da sem se lahko vozil v Ljubljano na treninge. V šolskih letih sem rad tudi pisal (Stane je napisal najboljši maturitetni spis, op. p.) in risal (pri štirinajstih letih je narisal prvi strip, op. p.), saj, od kar vem zase, nisem mogel biti brez dela in tako je še danes. Po mojem bi me v brezdelju pobralo. In še ena ljubezen me spremlja v življenju. Ljubezen do glasbe. Na vsak način sem hotel igrati saksofon, pa so me v leski godbi pregovorili, naj nekaj časa igram trobento. In sem pri njej vseh sedem let tudi ostal. Zdaj na radijskih postajah z največjim veseljem vrtim glasbo," je povedal Ambrožič. Slednje potrjuje tudi njegov dom, v katerem ni sobe brez radijskega stolpa in nekoč je Slape tako glasno posluSat glasbo in sc ji predajal, da mu je zvočnik padel na glavo, pa se nekaj časa sploh ni zavedal, kaj se je zgodilo in čemu naj pripiše udarec, ki bi ga skoraj ubil. Nenavaclnih dogodkov je v njegovem življenju, koliko jih hočete. Mednje zagotovo spadata tudi Stanetovi odločitvi, da se kar sam prijavi za služenje vojaščine in da vzame porodniško. Tedaj, pred četrt stoletja, je bil bela vrana in vsi so ga le Čudno gledali, češ, možakar, pa bo pustil službo in ostal doma. Vendar, kar se Stane Ambrožič odloči, tudi stori, pa naj si cel svet misli svoje! Varoval je danes 25-letno Ines (absolventko ekonomije) in leto mlajšo Mirijam (študentko 3. letnika ekonomije) ter doma šival copate. Več kot govoril, jima je pel, zato hčerki nista prvih besed spregovorili, ampak kar zapeli. Pri ljudeh ceni kulturo srca, družina je zanj alfa in ornega, začetek in konec, razveselijo ga malenkosti. Lepa melodija, prijazno srečanje, mlado jutro in sladice, pa čim večja čokolada. Sladkost življenja v vseh pogledih. Za dopust si z ženo Ireno, znano blejsko oblikovalko zlatega nakita, letos še nista vzela časa. Morda septembra, ko se vrvež nekoliko poleže in vročina popusti. Kam? Naj ostane skrivnost. Sicer pa Ambrožičevi dopusta pravzaprav sploh ne potrebujejo. Najlepše jim je in najbolje se nega ni, če Staneta sredi noči pi* budi ustvarjalni nemir in se med vrati sreča z Ireno, Ines ali Min jam, ki se k počitku šele odprav ljajo. Nora družina, si mislite. Re čem vam, niti slučajno! Takih t>| moralo biti več! Pa bi bilo manj slabe in več dobre volje, ki v Arfl' brožičevi družini zagotovo spod' buja tudi ustvarjalne sile. Morda njihove sosede kdaj premam1 skušnjava misli, daje njihov dom včasih le nekoliko preglasen, ven' dar bi bilo brez njih preveč dolg0' časno. Barve morajo biti! P. S. Toliko o Stanetovi zgodbi, da o ostalih sploh ne govorim. 2^ naslednjič obdržim tudi tisto, ^ sva jo s fotografom Gorazdom doživela pri Ambrožičevih. PriŠla sva in oddelala svoje, že vstala, pa spet sedla, in tako ne vem več ko; likokrat. Vem samo to, da noč n' bila več posebno mlada in da je vmes že nehalo deževati. Mi pa # nismo mogli nehati smejati 1 obujati spominov ter modrovati o življenju. In vsa čast dalmatink) Haji, da se ji od dobrot na mizi n' še zmešalo. Pa je ostala dama d° samega konca. Kaj se je dogajal0 potem, ne vem in za tisto tudi ne odgovarjam. Čisto malo pa j6 manjkalo, da bi se od Ambrožiče- Oče in hči (Ines), dva radijska zasvojenca in dva veseljaka. počutijo, kadar so skupaj in čisto vih poslovila šele naslednji da1)- lahko se zgodi, daje njihov smeh, In morda sva ga pošteno polom1' ko je že odbila polnoč, slišati do la, ker nisva doma pustila najinib konca Rožne ulice. Stane pravi, ur. Zdaj veva, kaj nama je druglC da so se sosedje že navadili na nji- storiti. Renata SkrjanC' hovo drugačnost. In nič nenavad- foto: Gorazd KavČtf Stane Ambrožič (na fotografiji desno) s sodelavci Radia Gorenc. Z Elanom v rekordne višave AMS Flight, d.o.o., uspešno nadaljuje tradicijo izdelovanja plastičnih jadralnih letal, ki jo je pred 24 leti začel begunjski Elan. Letos bodo ponudili na trg tudi motorizirano jadralno letalo. Begunje na Gorenjskem - Pred nedavnim je svet obkrožila vest, da bo nad Novo Zelandijo ameriški multimilijonar, avanturist Steve Fosset in od lani prvi človek, ki je v balonu obkrožil svet, poskušal Podreti višinski rekord za jadralna letala. Šele na slikah je bilo mogoče ugotoviti, da bodo pri tem uporabili v Sloveniji izdelano jadralno letalo, kar je zagotovo posebne vrste priznanje, ki bo vplivalo na prodajo teh letal. Širši javnosti je malo znano, da se lahko Slovenci zelo upravičeno uvrščamo med "letalske narode", ne samo po dejstvu, daje naš prvi letalec Edvard Rusijan le z nekaj letno zamudo za bratoma VVright Poletel na prvih slovenskih krilih, Pač pa tudi, da je praktično ves Čas po prvi svetovni vojni v Sloveniji potekalo izdelovanje letal •n da smo Slovenci po številu pilotov, glede na število prebivalcev, v samem svetovnem vrhu. Malokdo ve, da je legendarni konstruktor inž. Stanko Bloudek, predvsem znan po planiški smučarski velikanki, bil tudi konstruktor kar nekaj športnih letal in da ima danes takšno ali drugačno Pilotsko dovoljenje nad 2000 Slovencev. Uničujoči požar v ljubljanski tovarni letal Libis sredi 60. let je sicer to tradicijo prekinil za dobro desetletje, konec 70. let pa je začel izdelovati jadralna letala begunjski Elan. Na valovih 15 kilometrov visoko Pred dvema tednoma je svet obkrožila vest in slike svetovnih tiskovnih agencij, da bo ameriški multimilijonar Steve Fosset, od •ani znan kot prvi človek, ki je z balonom sam obkrožil svet, poskušal izboljšati višinski rekord *a jadralna letala, ki je s 14.938 ^etri star že 16 let. Pri tem kaže Povedati, da jadralni piloti za doseganje velikih višin izkoriščajo dvigajoči se zrak na valovih, ki Steve Fosset med pripravami na •et z jadralnim letalom DG 500 Elan, s katerim načrtuje izboljšati svetovni višinski rekord. nastajajo ob zelo močnih vetrovih nad gorskimi verigami. Če je v Lescah ob močnem severnem ali južnem vetru nad Julijci ali Karavankami mogoče doseči višino nekaj nad 6 kilometrov, pa so svetovno znano najboljši pogoji nad Novo Zelandijo, kjer orkanski vetrovi iz oceana zadenejo ob verigo visokih tamkajšnjih Alp. Letenje s športnim, zlasti jadralnim letalom na takšnih višinah pa ni enostavno, saj je okolje za človeka dobesedno sovražno: nad 4 kilometri višine je potrebno imeti kisik, zračni tlak je že tako zmanjšan, da človekovo telo tega ne prenese in temperature se spuste pod "40 stopinj Celzija. V potniških letalih, ki sicer letijo na teh višinah, je vse to rešeno s kabino pod Pritiskom, Steve Fosset pa bo problem rešil s tem, da bo oblekel Pravi vesoljski skafander, torej obleko, znotraj katere bodo zagotovljeni pogoji za človekovo preživetje. Nad višinski rekord s slovenskim letalom Vzrok, da vse to omenjamo, pa Je bil na slikah kandidata za svetovni višinski rekord: jasno je namreč razvidno, da se Fosset lote- va svojega podviga z jadralnim letalom DG 500 Elan izdelanim v Begunjah na Gorenjskem. Ta letala, sicer skonstruirana v sodelovanju z nemškim izdelovalcem jadralnih letal Glasser - Dirks (vložek znanja in financiranje projekta v Elanu ocenjujejo pol na pol), namreč izdeluje izključno le Elan oz. od leta 1999 njegov naslednik AMS. Tudi v AMS so bili nad vestjo presenečeni, saj se Fosset za svoj podvig z njimi ni posebej povezoval ali posvetoval, iz arhivov pa so ugotovili, da je to jadralno letalo s serijsko številko 153 kupil leta 1994. Da seje odločil prav za ta tip jadralnega letala je bilo verjetno več vzrokov: relativno prostorna pilotska kabina, ki jo potrebuje ob vsej potrebni opremi, znano trdnost teh letal in relativno velika nosilnost teh letal. Ker vesti iz Nove Zelandije govorijo o tem, da Fosseta na začetno višino vlečejo z motornim letalom, v AMS sklepajo, da so pomožni motor, ki ga je to letalo imelo ob nakupu, demontirali in prostor uporabili za drugo opremo. Vsekakor pa pričakujejo, da bo ta vest, posebno če mu bo uspelo podreti rekord, vplivala tudi na nadaljnjo prodajo letal. AMS nadaljuje tradicijo Elan Flight Če se vrnemo k begunjskemu izdelovalcu jadralnih letal, lahko povemo, da se je tedanji Elan, ki je že imel po zaslugi smuči po svetu uveljavljeno blagovno znamko, leta 1978 odločil tudi za gradnjo plastičnih jadralnih letal in jih do letos izdelal že nad 960, kar ga uvršča med večje tovrstne svetovne proizvajalce. Posebej pomembno pri tem je, da ni šlo zgolj le za licenčno proizvodnjo, torej le za sicer zahtevno fizično delo, pač pa so v Elanu vedno vlagali tudi znanje in sofinancirali projekte novih tipov letal. Če je pri omenjenem dvosedežnem letalu DG 500 Elan ta delež približno polovičen, je pri enosedežnem letalu DG 300 Elan približno 60-odstolen. Posebej kaže omeniti, da so si v Elanu ustvarili velik ugled tudi s kvaliteto končne izdelave, saj v letalskih krogih celo velja, daje ta kvaliteta celo večja kot v tovarni v Nemčiji. Poslovanje oddelka Elana za proizvodnjo letal je bilo, ob vseh težavah begunjske tovarne vsa leta pozitivno in v času hrvaškega upravljanja te tovarne športne opreme jeseni 1999 so sklenili Elan, d.d., Flight Divi-sion prodati, pri čemer je nastala AMS Flight, d.o.o., katere lastnika in direktorja sta Aleš Cebavs (prej direktor Elan Flight) in Matjaž Slana. Aleš Čebavs Danes je v AMS zaposleni 48 ljudi, ki izdela letno približno 45 letal in po posebni pogodbi z družbo Elan lahko še naprej uporabljajo ime oz. blagovno znamko Elan. Uradni sedež, družbe AMS je v Ljubljani, vendar se celotna proizvodnja vrši v poslovni enoti v Begunjah, kjer so prostore nekdanjega Elan Flight najeli za deset let. Želijo si seveda izgraditi svoje lastne prostore, po možnosti v bližini ali celo na letališču, kot je to praksa pri vseh tovrstnih letaiskih tovarnah. Ob tem ne kaže pozabiti tudi na vpliv in vlogo letališča Lesce ter tamkajšnjega letalskega kluba - Alpskega letalskega centra, saj tam opravijo tudi vse potrebne preizkusne lete. Najnovejši je DG 1000 Ker gre razvoj v letalstvu hitro naprej, s tem pa seveda tudi zahteve tržišča, tudi v AMS ne smejo zaostajati. Že lani so v sodelovanju z nemško tovarno DG-Flugzeugbau nadaljevali razvoj visoko sposobnega dvosedežnega jadralnega letala in na osnovi DG 500 je nastalo jadralno letalo DG 1000. V AMS so izdelali trup in rep tega letala (konstrukcijo in orodja za izdelavo), krila pa v Čez dober mesec bodo dokončana prva serijska motorizirana jadralna letala Carat, s katerimi prihaja na letalsko tržišče. AMS mo, da jadralna letala kupujejo tudi vojske nekaterih držav, saj je znano, da se lahko prav pri letenju piill.iJ|p V proizvodnih dvoranah AMS v Begunjah so trenutno v izdelavi tudi štiri najnovejša letala DG 1000. Nemčiji. Podobno kot pri DG 500, se tudi proizvodnja in končna montaža DG 1000 do preizkusnega leta opravi v Begunjah in ob našem obisku je bilo v proizvodnji že 11. letalo tega tipa. Tudi pri jadralnem letalu DG 1000 je mogoče vgraditi pomožen motor, ki omogoča, da tako letalo tudi samo vzleti, v takem primeru pa motorje vgrajujejo v nemški, tovarni. Samo za orientacijo povejmo, da stane dvosedežno jadralno letalo DG 500 brez sicer zahtevnih letalskih instrumentov okoli 70 tisoč evrov, z vgrajenim pomožnim motorjem pa okoli 120 tisoč evrov. Enosedežna jadralna letala so za približno polovico cenejša. Najnovejša jadralna letala DG 1000 pri nas še ne letijo, saj še ni zaključen postopek certifi-kacije tega letala pri naših letalskih oblasteh. Tudi vojaški piloti začenjajo z jadranjem Kot zanimivost ob prodaji slovenskih jadralnih letal naj omeni- z jadralnim letalom pridobi zelo dobro tehniko pilotiranja. Prav zanimivo je bilo pred dobrim mesecem dni na letališču v Lescah, ko so vidno zadovoljni opravljali preizkus že drugega jadralnega letala DG 505 Elan piloti vojaškega letalstva Danske in ga nato odpeljali na letališče Brnik ter ga preloži- li v transportno letalo Herkules za prevoz v domovino. Posel se bo še nadaljeval, podobno pa že tečejo pogovori tudi z ameriško vojsko, ki želi prav tako zamenjati zastarela jadralna letala za začetnike. V jeseni motorizirano jadralno letalo Položaj na tržišču pa kaže na to, da povpraševanje pa klasičnih jadralnih letalih (brez. motorja) rahlo upada, povečuje pa se povpraševanje po jadralnih letalih s pomožnim motorjem (motor služi le za vzlet, nato pa ga pilot spravi v trup in jadra) ter motoriziranih jadralnih letalih (motorje stabilno nameščen), ki omogočajo tudi daljša potovanja. Da bi sledili tem trendom in povpraševanju, so se v AMS odločili za izdelovanje novega enosedežnega motoriziranega jadralnega letala Carat, kije že v proizvodnji, na trg pa ga bodo ponudili septembra. Projekt so kupili v Nemčiji, kjer bodo vgrajevali tudi motorje. Preizkusi so pokazali dobre letalne lastnosti (drsno razmerje 1 : 35) dolet tega letala pa bo kar 900 kilometrov. Za začetek načrtujejo izdelavo enega letala Carat na mesec proizvodnjo pa imajo že prodano do konca prihodnjega leta, večino v Združene države Amerike. Želijo biti neodvisni Prav projekt motoriziranega jadralnega letala pa je tudi ukrep za to, da bi družba AMS bila lahko neodvisna od nemške tovarne DG Flugzeugbau, ki jo sicer veže sodelovanje pri gradnji jadralnih letal DG in včasih tudi težave pri delitvi trga. Poleg tega izdelujejo tudi krila ultra lahkih motornih letal Sinus /a firmo Pipistrel iz Ajdovščine, pripravljajo orodja in izdelujejo čolne za kalamarane, skratka za visoko zahtevne izdelke iz plastike. Morebitni uspeh Steva Fosseta nad Novo Zelandijo utegne biti zelo dobra reklama in pospešiti prodajo teh dobro dobičkonosnih letal, svojih načrtov o novem projektu visoko sposobnega enosedežnega jadralnega letala pa nam niso želeli izdati. Več o slovenskem proizvajalcu letal lahko izvemo na http://www. ams-flight.si, o morebitnih uspehih pri doseganju višinskega rekorda pa na strani novozelandskega letalskega kluba http:// www.omarama.com. Štefan Žargi HiperoV^0* čez vikend 6 X PIVO SMILE 795,00 SIT Pivovarna Union. 6 x 0,33,1 ČIPSPATA 209,00 SIT 180 g _ OGRSKA SALAMA PICK 3.499,00 SIT midi, v kosu, 1 kg SARDINE SRCE 119,00 SIT 125 g •__^ MLADA JUNEČJA REBRA 689,00 SIT MIR.1 kg PAPIRNATE BRISAČE 139,00 SIT SUSETTE 2/1,23 cm V begunjskem Elanu oz. sedaj AMS Flight so doslej izdelali 236 jadralnih letal DG 500. Na sliki na preizkusnem letu nizko nad bukvami bližnje Dobrče. V Hitk, 9. ia i sobota, 10. avfista je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za izdelke v zalogi. Obiščite HIPER-MARKET Črnuče, Pot k sejmišču 32 in HIPERMARKET Parmova. Parmova ulica 51 v Ljubljani, HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Mane aux Mineš 4 v Tržiču. * SVEŽE URICE BRESKVE PARADIŽNIK VIŠNJEVA PITA Kranjski kolaček v soboto, 10. AVGUSTA, od 9. do 14. ure: 30% HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič 2IVILA KRANJ, d d., Cesla na Otuoglo 3 4202 Naklo Vzajemna trdi, da posluje skladno z zakonom Vodstvo Vzajemne zdravstvene zavarovalnice je na tiskovni konferenci 6. avgusta zavrnilo očitke o poslovanju mimo zakonov in statuta ter pojasnila nekatera napačno interpretirana dejstva o poslovanju zavarovalnice. O letošnjih plačah niso želeli govoriti, do nagrad pa naj bi bili po zakonu upravičeni. Ljubljana - Vodstvo Zdravstvene zavarovalnice Vzajemna se je v torek z obširno novinarsko konferenco, na kateri so bili udeleženi predsednik uprave dr. France Arhar ter člana uprave mag. Franc Henigman in Marko Jaklič, odzvalo na očitke o domnevnem nezakonitem poslovanju, ki so jih sprožile v javnosti informacije o visokih nagradah članov nadzornega sveta, za kar pa začasna skupščina naj ne hi imela pravne podlage, saj ji je pred tem potekel mandat. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. je z 1,12 milijona zavarovancev največja slovenska specializirana zdravstvena zavarovalnica, ki je s svojim poslovanjem začela 1. novembra 1999 kot specializirana zavarovalnica za prostovoljna zdravstvena zavarovanja. Vzajemni očitajo, da 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz KuL studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433 Radio Glas LJubljane d.d. Ljubljana, C. 24. Junija 23,1231 Ljubljana - črnuće ,d.d. objavlja naslednja prosta delovna mesta: - VODJA SERVISNO PRODAJNE SLUŽBE Pogoji: višja ali visoka stopnja strokovne izobrazbe, zaželeno tehnične usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, organizacijske sposobnosti, znanje nemškega jezika Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. - ORGANIZATOR INFORMATIKE Pogoji: višja ali visoka stopnja strokovne izobrazbe s področja informatike, dve leti delovnih izkušenj pri upravljanju informacijskih sistemov, lahko tudi pripravnik Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas 12 mesecev s trimesečnim poskusnim delom. - PREGLEDNIK VOZIL NA TEHNIČNIH PREGLEDIH Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe, opravljen izpit za kontrolorja tehničnih pregledov Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. - AVTOMEHANIK (2 delavca) Pogoji: KV avtomehanik, 1 leto delovnih izkušenj pri vzdrževanju motornih vozil Izbrana kandidata bosta sklenila delovno razmerje za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. - VOZNIK AVTOBUSA Pogoji: poklicni voznik "D" kategorije, IV. stopnja strokovne izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj pri vožnji tovornih vozil ali avtobusa Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov INTEGRAL JESENICE, d.d., Titova 67 v 8 dneh po objavi. po treh letih še vedno nima redne skupščine. Predsednik uprave dr. France Arhar je na to odgovoril, da je bil postopek ustanovitve Vzajemne v skladu z zakonom glede na predpise in proceduro, ki je bil voden na eni strani s slovensko vlado, na drugi z registrskim sodiščem in na tretji z agencijo za zavarovalni nadzor. Zato po prepričanju nadzornega sveta kot tudi začasne skupščine razlogov za nezakonito poslovanje do nadaljnjega, do nekega resnično pravnega dokaza, ne pa takega ali drugačnega mnenja, ni. Redne skupščine ni zato, ker vlada ni v pravem času izdala soglasja k imenovanju začasne skupščine. Zakonitost postopkov ustanovitve zavarovalnice dokazuje tudi registracija na sodišču. Tema pogovorov so bile tudi sporne nagrade sedmim članom nadzornega sveta, pri katerih je šlo za 7,5 milijona tolarjev in za katere v zakonu o zavarovalništvu menda ni zakonske podlage. Dobiček se lahko razdeli zavarovancem ali prenese v naslednje leto. Dr. Arharje pojasnil, da "je tu potrebno na eni strani upošte- vati zavarovalniško zakonodajo in na drugi statut Vzajemne in nenazadnje tudi sam zakon o družbah. Pooblastila so dana skupščini." Ob tem je navedel poslovanje tovrstnih institucij v tujini, kjer so nagrade nadzornih svetov običaj. Njihovo delo se po njegovem v ničemer ne razlikuje od nadzornih svetov delniških družb. Vzajemna je v poslovnem letu 2001 ustvarila 786 milijonov dobička, od katerega je skladno s sklepom skupščine namenila 700 milijonov za varnostne rezerve, ki omogočajo, da zavarovalnica svojim zavarovancem lahko zagotavlja dolgoročno zdravstveno varnost, 7,5 milijona bruto pa namenila za nagrade. Po navedbah prof. dr. Šimeta Ivanjka, strokovnjaka za zavarovalno pravo, imajo člani uprave in člani nadzornega sveta Vzajemne pravico do nagrad in sejnin, ki jo je utemeljil z načeli korporacijskega prava in neposredno razlago zakonskih predpisov, ki urejajo omenjeno družbo." Še bolj kot nagrade odmevajo v javnosti plače treh članov uprave. V časopisu je bilo zapisano, da dr. Arhar prejema več kot 3 milijone bruto plače. Na vprašanje, na podlagi kakšnih meril vodstvo podeljuje tako visoke plače in nagrade, je Arhar odgovoril, da se plače delijo skladno s standardi, ki veljajo v naši državi, skladno s kriteriji, ki veljajo na eni strani v zavarovalništvu in na drugi strani z managerji. Podatki o njih pa hodo objavljeni v poročilu za poslovanje v letu 2002, prej pa ne. "Vzajemna je kot taka neprofitna organizacija in nima namena ustvarjati dobička, ampak poslovati z minimalnimi stroški v dobrobit celotnega članstva Vzajemne." O povezanosti afere Vzajemna in predsedniško kandidaturo dr. Arhar, ki za Drnovškom zaostaja le nekaj procentov, ni dal jasnega odgovora, nedavno povišano premijo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa je utemelji s tako imenovano medicinsko inflacijo, ki krepko prehiteva splošno inflacijo. Katja Dolenc Nižje obresti za potrošniške kredite Kranj - Minuli petek so v Gorenjski banki znižali obrestne mere za potrošniške kredite, ki so, odvisno od namena in ročnosti kredita, nižje do 0,5 odstotne točke. Najvišji znesek kredita je odvisen od proste višine plače ali pokojnine. Višina anuitete ob sklenitvi kreditne pogodbe lahko sega tudi do 55 odstotkov mesečne plače ali pokojnine kreditojemalca, mesečna anuiteta ob sklenitvi pogodbe pa ne more biti nižja od 10.000 tolarjev. Kredite lahko najamejo tudi občani, ki v tej banki nimajo svojega računa, obrestna mera zanje je za 0,6 odstotne točke višja od obrestne mere za komitente. Komitent lahko najame dolgoročni namenski potrošniški kredit z odplačilno dobo 60 mesecev v višini 1 milijona tolarjev po obrestni meri TOM + 6 odstotkov letno. Mesečna anuiteta znaša 20.680 tolarjev, plača ali pokojnina kreditojemalca pa mora biti vsaj 56.000 tolarjev. Ob tem plača najemnik kredita še 34.088 tolarjev zavarovanja in 15.000 tolarjev stroškov odobritve, letna obrestna mera pa skupaj znaša 16,35 odstotka. Banka daje kredite tudi za krajši čas in za premostitev nakupov npr. kurilnega olja, ozimnice, v tem primeru kreditojemalcu ni treba plačati stroškov zavarovanja, v omenjeni banki mora imeti le odprt tekoči račun. Občan lahko dobi 1 milijon tolarjev za eno leto, z letno obrestno mero 11,6 odstotka. Kredit odplačuje z mesečnimi trajniki s tekočega računa, letna efektivna obrestna mera pa je 14,38 odstotna. R. Š. OSNOVNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA - MESTO Šolska ulica 1 4220 ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto DEFEKTOLOGA s polnim delovnim časom, za določen čas od 1. 9. 2002 do 31. 8. 2003, z zahtevano univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v roku 8 dni od objave razpisa na zgornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. KOLIKO JE VREDEN TOLAR - 9. 8. 2002 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni^ MENJALNICA 1 CHF 1 USD 1 EUR HRANILNICA L0N, d.d. Kranj 155,00 156,00 230,00 232,00 227,40 228^00 HIDA - tržnica Ljubljana 155,90 156,30 232,00 232,50 227,55 227JI0 ILIRIKA Jesenice 155,50 156,70 231,50 232,90 227,40 228,00 ILIRIKA Kranj 155,50 15670 231,50 232,90 227,40 228^ INVEST Škofja Loka 156,00 156,90 231,00 233,00 227,00 227^ KREKOVA BANKA Kram, šk. Loka 155,46 157,32 231,17 233,94 226,64 227Jtf KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 155,70 156,90 231,70 233,30 227,20 228^00. ŠUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-LJUD. BANKA dajanj 155,49 157,30 231,22 233,65 226,68 227^ PBS D.D. (na vseh poštah) 155,48 156,89 231,21 233,53 226,67 228,00 TALON Škofja Loka 155,50 156,50 231,00 232,90 227,20 227,95. VVILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8.h-13.h, 13.45h -18h) VVILFAN Tržič 598 38 16 povprečni tečaj 155,55 156,75 231,23 233,06 227,11 227,95. Interbrew Unionova varna prihodnost? Ljubljana - Uprava Pivovarne Union ne skriva svoje naklonjenosti belgijskemu koncernu Interbrevv in ne nasprotuje sklicu izredne skupščine njenih delničarjev. Od namere prevzema ljubljanske pivovarne zaenkrat nista odstopila niti Interbrevv niti Pivovarna Laško, v slednji pa še naprej zavračajo namigovanja, da bi šlo za sovražni prevzem. Poleg tega v Pivovarni Laško zanikajo tudi govorice, da bi prevzem pomenil zaton Unionove blagovne znamke. Minuli petek je uprava Pivovarne Union objavila sklic izredne skupščine delničarjev, ki bo 2. septembra letos. Na njej bodo imenovali posebnega revizorja, v sporočilu za javnost pa so zapisali, da polletni poslovni rezultati kažejo dobro poslovanje podjetja. "Naše poslovanje je, v nasprotju s trditvami konkurentov, popolnoma transparentno, ob tem ničesar ne skrivamo in zagotavljamo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Revizija bo potrdila, da s poslovanjem našega podjetja ni težav, zato predlogu našega delničarja po imenovanju posebnega revizorja, ki bo pregledal poslovanje Pivovarne Union, nismo nikoli nasprotovali," je dejal Marijan V. Mir, član uprave Pivovarne Union. Uprava bo pripravila tudi potrebno dokumentacijo in odgovore na vprašanja z zadnje skupščine delničarjev. Uprava Pivovarne Union je tudi javno objavila svojo podporo ponudbi koncema Interbrevv in zavračanje javne ponudbe Pivovarne Laško. V Pivovarni Union menijo, da gre v primeru prevzema s strani Pivovarne Laško za prevzem konkurenčne pivovarne inje po njihovem mnenju logično, da bo ta pivovarna v ščitila predvsem svojo blagovno znamko. Mir meni, da je slovenski trg pijač omejen, zato bo vsaka steklenica laškega piva na policah ali v gostinstvu pomenila eno steklenico piva Union manj. Zato ljubljanska pivovarna nasprotuje ponudbi Laškega. Pivovarna Union je bila pred leti pobudnica povezovanja slovenske industrije piva. "Takrat nas je slovenska konkurenca zavrnila, zato smo kasneje sprejeli ponudbo za strateško partnerstvo s tujim pi-vovarskim koncernom. V Pivovarni Union smo se za sprejem ponudbe koncema Interbrevv in podpis dolgoročnega strateškega partnerstva odločili zato. ker srno prepričani, da bomo na ta način podjetju zagotovili trdno in stabilno prihodnost, v kar pa ne moremo biti prepričani, če bi sprejeli ponudbo slovenskega konkurenta," je še dejal Mir. Poleg tega v Unionu od Interbrevva pričakujejo, da bo blagovnim znamkam Pivovarne Union in Fructala zagotovil podporo na domačem in tujih trgih, v Pivovarni Union pa naj bi za Interbrevv polnili tudi eno izmed priznanih blagovnih znamk piva. Renata Škrjanc Nova podražitev bencina Ljubljana - Letošnje poletje si spremembe cen goriva kar sledijo. Od minulega torka veljajo nove cene naftnih derivatov. Bencin se je podražil, kurilno olje in plinsko olje D2 pa sta se pocenili. Sprememba cen je posledica tečaja dolarja, ki se je od 22. julija do 2. avgusta letos glede na obdobje od 8. julija do 19. julija letos zvišal za 0,70 tolarja oziroma za 0,31 odstotka. V tem obdobju se je kotacija 95-oktanskega ne-osvinčenega bencina zvišala za 2,66 odstotka ali 7,1 dolarja pri toni, plinsko olje D2 in kurilno olje pa sta se pocenili. Kotacija plinskega olja D2 je nižja za 3,12 odstotka ali 7 dolarjev pri toni, kotacija kurilnega olja pa za 0,62 odstotka ali 1,3 dolarja pri toni. Po torkovi spremembi cen je plinsko olje D2 cenejše za 1,40 tolarja, liter po novem stane 149,30 tolarja. Kurilno olje se je pocenilo za deset stoti nov, za liter je po novem treba odšteti 86,10 tolarja. Nasprotno od omenjenih goriv pa se je bencin podražil. Neosvinčeni 95-oktanski bencin je dražji za 1,70 tolarja in liter bencina stane 184,50 tolarja, liter 98-oktanskega bencina pa se je podražil za 2 tolarja in po novem stane 192,70 tolarja. Tokratna podražitev bencina je letos Že enajsta. R.Š- Trgovinska bilanca uravnotežena Ljubljana - Po podatkih državnega statističnega urada je Slovenija junija izvozila za dobrih 916 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 917 milijonov evrov blaga. Blagovni primanjkljaj je tako znašal 1,4 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila kar 99,8-odstotna. Junijski uvoz seje glede na majskega zmanjšal za 6,7 odstotka, izvoz pa za 0,1 odstotka. V primerjavi z lanskim junijem seje izvoz povečal /a 0,1 odstotka, uvoz pa zmanjšal za 6,3 odstotka. V letošnjem prvern polletju seje slovenski izvoz povečal za 3,7 odstotka inje znašal 5,45 milijarde evrov, uvoz pa seje zmanjšal za 0,4 odstotka inje 5,76 mil-; ijarde evrov. Od januarja do konca junija je primanjkljaj v blagovni menjavi dosegel 306,1 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom paje bila 94,7-odstotna. To pomeni, daje Slovenija junija izvozila za 207,1 milijarde tolarjev blaga, kar je za 0,2 odstotka več kot maja, vrednost uvoza paje bila 207,4 milijarde tolarjev, kar je 6,5 odstotka manj kot maja. V letošnjem prvem polletju je bil tolarski izvoz večji za 8,1 odstotka, uvoz za 3,9 odstotka, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 94,7-odstotna. R« »• feteM^ avgusta 2002 PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si GORENJSKI GLAS «19. STRAN Ameriški trg Leku dostopnejši Ljubljanski Lek je letos presegel načrte, saj je bila v letošnjem prvem polletju prodaja glede na enako obdobje lani večja za 23 odstotkov. Sprejetje zakona o prodaji generičnih zdravil naj bi povečalo Lekovo prodajo na ameriškem trgu. Ljubljana - Farmacevtska družba Lek je že lani presegla načrtovano prodajo, ritem uspešnega poslovanja pa je obdržala tudi letos. Prodaja poslovne skupine Lek je v letošnjem prvem polletju znašala 46 milijard tolarjev, kar je glede na lansko obdobje 23-°dstotna rast. Med prednostni nalogi Lek uvršča še izrazitejšo internacionalizacijo poslovanja in prodor na ameriški trg. V Leku skrbijo za ohranjanje Prodaje in za nenehne novosti na Področju zdravil. Srednje veliko ljubljansko farmacevtsko podjetje zaseda 112. mesto med svetovnimi farmacevti, okoli 25 odstotkov Podjetja paje v lasti tujih investitorjev. V letošnjem prvem polletju Metod Dragonja, Predsednik uprave družbe Lek Je kljub neugodnim zakonodajam spremembam v Sloveniji in slabitvi tečaja dolarja preseglo' Načrtovane poslovne cilje. Glavni dejavniki rasti družbe so soraz- merna makroekonomska stabilnost na najpomembnejših trgih (Slovenija, Hrvaška, ZDA), solidna rast prodaje na tradicionalnih trgih (Poljska, Rusija, Češka) in prodaja novih izdelkov na ameriškem trgu. K dinamični rasti prodaje občutno prispevata tudi lanska nakupa romunske in poljske farmacevtske družbe. Metod Dragonja, predsednik uprave Leka, je povedal, da bo Lek v Romuniji odprl tovarno cefalospori-nov, uprava je sprejela tudi odločitev o novem obratu gotovih zdravil na Poljskem, po letu 2005 pa bodo velik del sredstev namenili biofarmacevtiki. Prodaja družbe Lek je bila v letošnjem prvem polletju 43 milijard tolarjev, kar je glede na enako lansko obdobje 24-odstotna rast. Največja je bila prodaja zdravil na recept (75,8 odstotka) in farmacevtskih učinkovin (12,4 odstotka), sledijo zdravila za sa-mozdravljcnje (7,3 odstotka) in veterinarski izdelki (4,5 odstotka). Poslovna skupina Lek pa je prvo letošnje polletje zaključila s 46 milijardami tolarjev prodaje in glede na lansko leto dosegla 23-odstotno rast. Polletni finančni rezultati in podatki o polletnem dobičku bodo znani konec meseca. Podjetje Lek Kozmetika od začetka letošnjega leta posluje kot sa- °a aooD dood 3a □ ^ ^3 ]]]] J2 cniiinrjrjnsj CD stalne rasti prodaje. Stopnja rasti matične družbe je 24-odstotna in je hitrejša od rasti svetovnega farmacevtskega trga, Lek pa se pripravlja na lansiranje amoksiklava na ameriški trg. saj je prodaja na tem trgu temelj za nadaljnjo rast poslovanja na prehodu v leto 2003. Lek se ob ugodnih razmerah za rast prodaje na svojih tradicionalnih trgih srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope pripravlja na večanja svoje prodaje na trgih Evrope in ZDA. Zeleno luč prodaji na ameriškem trgu naj bi prižgala tudi odobritev predloga zakona 0 prodaji generičnih zdravil na ameriškem trgu, ki ga je nedavno odobril ameriški senat, jeseni pa naj bi ga podprl še kongres. Zakon, predloga v Leku še niso dobili, naj bi olajšal tudi prodajo Lckovih generičnih zdravil na 290-milijonski ameriški trg. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki, arhiv Leka mostojna hčerinska družba. Na vodilnih desetih trgih je prodaja poslovne skupine Lek dosegla več kot 80 odstotkov celotne prodaje. Prodaja poslovne skupine na teh trgih se še veča; v Sloveniji je 9,6-odstotna, na Poljskem 30,8-odstotna, v Rusiji 12,4-odstotna, v ZDA 269,7, na Hrvaškem 4,0, na drugih petih najpomembnejših trgih pa 26,5-odstotna. Lek je lani internacionaliziral najpomembnejše blagovne znamke med antibiotiki, zdravili za srce in ožilje, zdravili za prebavo, mišice in kosti. Stopnja rasti prvih desetih najbolje prodajanih izdelkov je 42-odstotna, med njimi je največja prodaja Amoksiklava, zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb (37-odstotna rast prodaje), sledi Kctonal, protibolečinsko zdravilo (54-odstotna rast) ter Amlopin in Bromergon. Konec letošnjega januarja je Lek, po odobritvi ameriške Uprave za hrano in zdravila za trženje zdravila bromokriptin, to zdravilo začelo prodajati na ameriškem trgu. Po besedah Dragonje so polletni prodajni rezultati družbe plod Lekove strategije Podjetniška ustvarjalnost mladih Ljubljana - Podjetništvo in podjetniški duh sta vse bolj prisotna tudi med mladimi. Mladi podjetniki in študentje bodo svoje znanje bogatili na mednarodni poletni akademiji, ki se bo pojutrišnjem začela v Štajerskem Voitsbergu v Avstriji. Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) paje pripravil Program razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih. Višje trošarine za cigarete Vlada je določila nov znesek specifične in proporcionalne trošarine za cigarete. V začetku julija 2002 se je spremenila višina trošarine na cigarete. Zato je postalo plačilo razlike trošarine za tovrstne trošarinske izdelke obveznost. Gre za izdelke, ki se nahajajo na zalogi izven trošarinskih skladišč in so že bili sproščeni v porabo. 19. junija letos je Generalni carinski urad Carinske uprave Republike Slovenije posredoval Obrtni zbornici Slovenije navodila, da rnorajo gostinci in trgovci opraviti popis zalog cigaret in plačati razliko trošarine za izdelke zunaj trošarinskih skladišč. Navedeno torej pomeni, da so na Podlagi določb v povezavi z Zakonom o trošarinah plačniki trošarine med drugim tudi osebe, ki jmajo v zalogi trošarinske izdelke izven trošarinskih skladišč, za katere se spremeni višina trošarine, •z vsega skupaj lahko razberemo, da so tudi trgovci (grosisti, maloprodaja) in gostinci v primerih, ko vlada z uredbo spremeni višino trošarine, dolžni popisati trošarinske izdelke v zalogi ter obračuna-ll razliko med zneskom že plača-nc trošarine in zneskom, ki ga je odredila Vlada Republike Slovenje. Tako so bili gostinci in trgov-Cl dolžni 30. junija opraviti popis Zalog cigaret ter sestaviti zapisnik 0 stanju zalog cigaret po vrstah, Vrcdnosti in količinah ter izdelati 0r)račun razlike trošarine za posamezno vrsto cigaret. Po novem se l°rej plačuje specifična trošarina v višini 1.925.5000 tolarjev za ti- soč kosov cigaret ter proporcionalna trošarina 37.4667 odstotkov od drobno prodajne cene zavojčka cigaret. Gostinci in trgovci so zapisnike o popisu cigaret, skupaj z obračunom trošarine morali do 15. julija oddati na krajevno pristojne carinarnice. Rok za plačilo izračunane razlike trošarine pa poteče 29. avgusta 2002. Datum se neizbežno bliža in če spadate v skupino, katerih se nove, višje trošarine tičejo, potem ga ne smete zamuditi. Alenka Brun Pod sloganom Korak višje ga PCMG izvaja od leta 2000, letos pa pri njegovi organizaciji sodelujejo tudi ministrstva za gospodarstvo, za delo, družino in socialne zadeve ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namenjen je širjenju podjetniške kulture in spoznavanju mehanizmov sodobne družbe ter uspešnejšemu nastopanju in uveljavljanju na trgu delovne sile. Podjetniško usposabljanje mladih poteka v enajstih programih in jih s pomočjo delavnic, srečanj, forumov, spletnih klepetalnic,..., seznanja s podjetniško kulturo, podjetniškim /na njem in veščinami, spodbuja razvijanje njihovih sposobnosti, načrtovanje njihove kariere in potrebnih znanj za uspešno iskanje zaposlitve ali za samozaposlitev. Mladi s programom krepijo veščine preživetja posameznika v da- našnji družbi tveganja in konkurence, program pa je bil kot primer dobre prakse uvrščen tudi v gradivo Evropske komisije o dobrih praksah pospeševanja podjetništva v državah članicah in kandidatkah. Program je namenjen m\ad\m med 12. in 30. letom starosti: osnovnošolcem, dijakom, študentom, mladim na podeželju, mladim brezposelnim ter mladim podjetnikom in inovatorjem. Od leta 2000 je bilo v podjetniški program vključenih 9271 mladih, usposobili so 210 mentorjev, ki bodo v prihodnje vodili podjetniško usposabljanje, dvanajstim študentom je PCMG sofinanciral dodiplomski študij podjetništva ter trem izbranim projektom omogočil finančno pomoč pri izvedbi podjetniških projektov mladih. R. Š. Tradicionalna obrt je lončarstvo V Komendi se bosta na oktobrskem sejmu predstavila tudi podjetništvo in obrt. Komenda - Obrtna in podjetniška dejavnost sta v občini Komenda glede na velikost občine dokaj številna in raznovrstna. Po podatkih območne obrtne zbornice Kamnik je v občini Komenda kar 82 različnih vrst dejavnosti. Prevladujejo avtoprevozniki, sledijo pa jim predelovalci lesa, kovin, gradbeništvo, mehanične de- Živila odprla novo prodajalno Naklo - Včeraj so Živila Kranj v Murski Soboti odprla prenovljen Supermarket Park. Obnovili so tlake, strope in streho ter povečali Prodajno površin. Preuredili so zunanjost stavbe, uredili okolico ter na n°vo asfaltirali trideset parkirnih mest. Nova je trgovinska oprema. Prenovljena je mesnica, delikatesa in hladilno-zamrzovalni del pa sta P°večana. Supermarket Park je klimatiziran, ob njem je tudi banko-mat. Obnovo, ki bi jo po obsegu lahko skoraj enačili z novogradnjo, je v°dil sektor Investicije in vzdrževanje. Prenova supermarketa je Zivi-la stala 80 milijonov tolarjev. V prodajalni je zaposlenih deset trgov-cev, kupcem pa so na voljo sveži in kakovostni prehrambeni izdelki ter galanterijski izdelki. Supermarket Park je odprt od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. R. Š. lavnice, pletilstvo in tekstil, elektromehanika in elektroinštalater-stvo ter storitvene dejavnosti, kot so pleskarstvo, soboslikarstvo, frizerstvo, lončarstvo, keramika, stavbno kleparstvo in drugi. Aktivnih podjetnikov in obrtnikov pa je danes okrog 250. Ob ustanovitvi samostojne občine Komenda pa so se v njej razvile še nekatere dejavnosti. Tako se je precej razširila trgovska dejavnost, in sicer živilska ter trgovina z drugimi izdelki. Prepoznavno je postalo gostinstvo, pekarstvo, mletje žita, izdelava brezalkoholnih pijač, vodenje poslovnih knjig, toplotna in hidroizolacija, cvetličarstvo, parkovno vrtnarstvo in še številne druge storitvene in deloma tudi proizvodne dejavnosti, kot so na primer grafično oblikovanje, svečarstvo, ščetarstvo, krovstvo, vulkanizerstvo in drugo. Predsednik odbora za drobno gospodarstvo in turizem v občinskem svetu občine Komenda Bal- domir Kremžar ugotavlja, da je prav kmetijsko obrtni in podjetni ški sejem v Komendi pomembna predstavitvena oblika podjetništva in obrti. "Na letošnji oktobrskim sejem v Komendi nameravamo povabiti okrog dvesto obrtnikov in podjetnikov. Na odbora smo se že dogovorili, da bomo podrobnejši program predstavitve uskladili s prirediteljem sejma - Konjeniškim klubom." Še vedno pa je Komenda poznana predvsem po tradicionalni lončarski obrti, ki jo danes predstavljata Lončarstvo Kremžar in Šte-be. Med pomembnejšimi in vse bolj poznanimi podjetniki v občini, kot so Kmetijski center^Lah, Seorpio, Vrtnarstvo Gašpcrlin in še nekateri pa sta tudi gostinstvo in turizem. Prav sejem je tista primerna priložnost za njuno predstavitev, saj ga obiščejo številni iz vse Slovenije in tudi iz. zamejstva. Andrej Žalar GP JESENICEd.d, Cesta Franceta Prešerna 5, 4270 Jesenice Zaradi povečanja obsega del vabimo k sodelovanju nove sodelavce ZA DELO V OPERATIVI univerzitetnega diplomiranega inženirja gradbeništva inženirja gradbeništva gradbenega tehnika ZA DELO V KOMERCIALI - KALKULACIJE inženirja gradbeništva gradbenega tehnika ekonomskega tehnika z znanjem računalništva Kandidati morajo poleg ustrezne izobrazbe imeti delovne izkušnje na enakih ali podobnih delovnih mestih ter organizacijske sposobnosti. Prednost za zaposlitev v operativi bodo imeli kandidati z opravljenim strokovnim izpitom. Nudimo delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom, samostojno in dinamično delo, stimulativno plačilo ter možnosti dodatnega izobraževanja. Uspelo nam bo. Vabimo vas, da pošljete svojo prijavo na naš naslov do 16. avgusta 2002. Svoji prijavi priložite dokumente o izpolnjevanju pogojev in življenjepis. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 04 586 38 30. Tudi na območju Upravne enote Škofje Loke se počasi povečuje reja drobnice Drobnica preprečuje zaraščanje Marca letos so v Škofji Loki ustanovili Društvo rejcev drobnice Škofja Loka, v katerem je trenutno okoli 40 članov. Društvo poskuša z enotnim nastopom promovirati ovčje in kozje mleko in meso ter ostale izdelke. Predsednik društva Anton Šubic pa trenutno poglavitni problem v ovčereji in kozjereji vidi v neorganizirani prodaji oziroma odkupu tovrstnega mesa in mleka. Škofja Loka - Čeprav Slovenija ni in nikoli ni bila prava ovčerej-ska dežela, so nekdaj skoraj vse kmetije redile po nekaj ovac in koz, nekje po Sloveniji, tudi v delu Gorenjske, pa so redili celo večje trope drobnice. V obdobju po 2. svetovni vojni, ko je bil sprejet Zakon o zaščiti gozdov, ki je prepovedal pašo drobnice v gozdu, v Sloveniji beležimo velik upad staleža, nekje do okoli 30 tisoč glav. Po letu 1985 pa se je stalež drobnice znova začel povečevati, stalež ovac približno dva odstotka letna, stalež koz pa celo sedem odstotkov letno. Tako danes po nekaterih ocenah v Sloveniji redimo okoli 50 tisoč glav drobnice. "Včasih je bila redka kmetija, ki ni redila drobnice, danes je ravno obratno," pritrdi zgornji ugotovitvi predsednik Društva rejcev Zaradi omejenega obsega zemljišč za intenzivno kmetijsko pridelavo, razdrobljenosti posesti in omejitev, ki jih predstavljajo kli- drobnice Škofja Loka Anton Šubic iz Žirovskega vrha Sv. Urbana. Toda razmere se spreminjajo. ma, relief in sestava tal, sta dve tretjini teh površin uvrščeni v kategorijo območij z omejenimi de- javniki. Tako imenovano absolutno travinje pa obsega več kot 60 odstotkov kmetijskih površin. Prav na teh področjih, torej na absolutnem travinju, je v preteklih letih kmetijska politika razvijala in pospeševala predvsem govedorejo - za prirejo mesa in mleka. Z drobnico proti zaraščanju V zadnjih letih pa se dogaja, da se je govedoreja začela umikati z. obrobnih kmetijskih površin, ki so ostale prazen prostor, brez živali in ljudi. Take oddaljene in težje dostopne površine, na katerih je nemogoča uporaba kmetijske mehanizacije, se opuščajo in s tem zaraščajo. Čeprav se je stroka začela zavedati tega problema in je država sprejela nekatere ukrepe, tj. plačila za obdelavo in sonaravno rejo živali, s katerimi poskuša zaustaviti ta trend, vendar pri tem očitno ni dovolj uspešna. Ker je revitalizacija že zaraščenih površin vsaj kratkoročno skorajda nemogoča, je pomembno, da bi obdržali vsaj tiste površine, ki so na meji zaraščanja. In prav na teh površinah lahko svoje mesto najde reja drobnice, ki je znana, da uspešno čisti pašnike in preprečuje zaraščanje, bolje kot govedo. Tako razmišljajo tudi v Društvu rejcev drobnice Škofja Loka, ki je še zelo mlado, saj so ga ustanovili šele letos. Ustanovni člani so bili Anton Beovič iz Žirov, Tomaž Luznar iz Lučin in Janez Kisovec iz delnic. V njem je trenutno včlanjenih okoli 40 rejcev. Zakaj je bilo ustanovljeno tako "pozno"? "Društvo je še mlado, saj prej niti ni bilo potrebe, ker na območju Selške in Poljanske doline ter Škofje Loke ni bilo inten- Po podatkih iz leta 2000 je na območju Upravne enote Škofja Loka (občine Žiri, Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka in Železniki) v uporabi preko 10 tisoč hektarjev travnikov pašnikov, od tega je ekstenzivnih pašnikov nekaj čez dva tisoč hektarjev ali kar 20 odstotkov. Te površine so tudi tiste, kjer bi morala reja drobnice najti svoje mesto, še posebej paša drobnice. Tudi v programu razvoja podeželja na območju vseh štirih občin, ki je bil sprejet in potrjen leta 2001, je eden izmed ukrepov tudi spodbujanje reje drobnice. Cilji in usmeritve, ki so jih sprejele občine, so predvsem nadaljevati širjenje reje drobnice zaradi izkoriščanja naravnih možnosti in preprečevanje zaraščanja površin z omejenimi možnostmi za kmetovanje, povečanje čred na kmetijah, ki se s to rejo ukvarjajo, povečati trž-nost, izobraževati in drugo. Popis kmetijstva iz leta 2000 je pokazal, da je na območju UE Škofja Loka skupaj okoli 2500 glav drobnice, od tega 1.350 (54 odstotkov) ovac in 1.150 (46 odstotkov) koz. Anton Šubic Pšenična žetev je bila bogata Letošnja pšenica je kakovostnejša od lanske, vendar drobnejša. Čeprav je žetev pri koncu, odkupna cena še ni določena. zivnejše reje ovac in koz. Šele v zadnjih letih smo se nekateri kmeti ogreli za tovrstno kmetovanje in potrebe so, $ako nara$le» da. bil« društvo ^luimm^lm. Ljubljana - Žetev pšenice bi bila v normalnih razmerah že končana, vendar je vreme letos nestanovitno in ovira žanjce. Prav slabo vreme bo poslabšalo kakovost zrnja, kar je že potrjeno z analizami. Zbrani so že prvi podatki o odkupu pšenice. Do 2. avgusta je bilo odkupljenih dobrih 99.000 ton pšenice, kar je manj kot lani v enakem času, ko je bilo v silosih že 113.000 ton pšenične- ga zrnja. Podatki o odstotku vlage, hektolitrski teži, o odstotku primesi, o odstotku beljakovin in o padajočem številu kažejo, da je letošnji predelek kakovostni od lanskega, čeprav je zrno drobnej-šc. V Pomurju ugotavljajo zelo dobro kakovost zrnja. Prav tako na Dolenjskem, na Gorenjskem pa je kasneje požeta pšenica nekoliko slabše kakovosti. Kmetijsko gozdarska zbornica pa je med Septembrski protest ni preklican Ljubljana - Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je v pogovoru za Kmečki glas govoril tudi o julijskem protestu pred vlado, ki ga je organiziral Sindikat kmetov Slovenije, in napovedanem protestu 5. septembra, ki ga pripravljata Zadružna zveza Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Med drugim je povedal: "Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije sta glede neizpolnjevanja naših zahtev s strani države že pred časom napovedali možnost protestov. Ker so se stvari v zadnjih mesecih na določenih področjih za kmete celo poslabšale, smo se odločili za protest. Še preden smo se uspeli o tem podrobno dogovoriti, je Sindikat kmetov Slovenije brez naše vednosti napovedal shod v Ljubljani za 29. julij. Upravna odbora zbornice in Zadružne zveze se z izvedbo protesta v tem počitniškem času nista strinjala, zato nas na protestu tudi ni bilo. Sicer pa podpiramo zahteve protestnikov, vse kmetijske organizacije pa pripravljamo shod pred parlamentom 5. septembra, če se v tem času razmere ne bodo izboljšale. Mi bomo pripravili jasne in argumentirane zahteve, s katerimi bomo še v tem času skušali prepričati pristojne v naš prav." J.K. Merila za SAPARD Ljubljana - Vlada Republike Slovenije je na torkovi dopisni seji obravnavala in sprejela Uredbo o spremembah uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000 - 2006 (SAPARD). Sprejeta uredba vključuje spremembe nekaterih splošnih kriterijev za izbor projektov SAPARD, opredeljenih v okviru Uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike Programa razvoja podeželja 2000 - 2006. Predlagane spremembe kriterijev bodo omogočile večjemu številu upravičencev črpanje sredstev programa SAPARD. Med samim izvajanjem programa SAPARD je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zaradi manjšega števila prispelih vlog za sofinanciranje programa od pričakovanega števila, pripravilo spremembo in dopolnitev Uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike Programa razvoja podeželja 2000 - 2006, in sicer v obsegu, kot to dopuščajo določila potrjenega Programa SAPARD. žetvijo navajala, daje kakovost letošnjega pšeničnega zrnja slabša. Čeprav je žetev pri koncu, dogovora o odkupni ceni pšenice še ni. Vlada je na predlog pridelovalcev pšenice sklenila, da bodo kvote za ugodnejši uvoz pšenice in moke od dokazil o količini letošnjega odkupa domače pšenice. Sprejela je ustrezno odredbo, pogoje pa bo določilo ministrstvo za kmetijstvo. Ob ustrezni kakovosti naj bi pridelovalci dobili povprečno za kilogram nekaj nad 30 tolarjev. Nekateri so izračunali, da bodo dobili pridelovalci ob upoštevanju neposrednega plačila 61.000 tolarjev za hektar tako nad 40 tolarjev za kilogram, kar je izredno ugodna cena. Neposredna plačila je vlada že med žetvijo zaradi protestov pridelovalcev zvišala s 56 na 61.000 tolarjev in zagotovila v kmetijskem proračunu 180.000 milijonov tolarjev. Seveda pa bodo razočarani pridelovalci, ki bodo dobili zaradi slabše kakovosti pšenice manj, od 24 do 27 tolarjev. Organizacije kmetov, zlasti Zadružna zveza Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica, ugotavljajo, daje slovenski trg pšenice in moke skoraj odprt, zaščita pa minimalna. Tudi s 5000 tolarji dodatna na hektar pri neposrednih plačilih daje letos država realno manj kot je prispevala lani. Letošnje spodbude bi se izenačile z lanskimi z 10.000 tolarji, za kar pa vlada ni bila pripravljena zagotoviti denarja. Pridelovalci pšenice bodo težje dosegali višjo ceno tudi zato, ker so merila kakovosti Praznik žetve na Javorču Žirovski vrh - V članku o 5. Prazniku žetve na Javorču v Žirov-skem vrhu smo nehote napačno navedli ime avtorice skeča Vaške plevice. To je bila Tončka Oblak iz Žirovskega vrha in ne Cilka Štucin, kot je bilo zapisano. strožja in evropsko primerljiva. Cena 28 tolarjev za kilogram pomeni letos realno manj kot lani. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk pravi, da se država izgovarja, da odkupne cene niso več njena stvar, ampak so stvar dogovora med pridelovalci in predelovalci, vendar je tako stališče zgrešeno. Država ima še vedno v rokah škarje in platno, saj določa režim na meji, odloča o uvoznih kvotah in subvencijah. Zato kmetje ne morejo soglašati, da daje država roke stran. Kmetje in živilsko predelovana industrija so odvisni od ukrepov države. Jože Košnjek ustanoviti. Sicer pa so v našem "društvu dobrodošli tudi tisti rejci drobnice, ki ne prihajajo iz našega okolja, " odgovarja Anton Šubic s Selakove kmetije v Žirov-skem vrhu, ki so ga loški rejci drobnice postavili za prvega predsednika svojega društva. Sam se z rejo drobnice ukvarja približno petnajst let, sprva le za "okus", kmalu pa se je resneje vrgel v tovrstno rejo. Na njihovi kmetiji sicer redijo samo koze, vendar zatrjuje, da enakovredno podpira in promovira tako rejo ovac kot koz. Spremeniti prehranske navade Izgleda, da so sedaj razmere za ovčerejo in kozjerejo kar primerne. Posebej ker se zaradi zadnjega izbruha bolezni BSE počasi spreminjajo tudi prehranske navade ljudi, ki ne da so se odrekli govedini, ki je sedaj strogo kontrolirana, ampak sedaj pogosteje posegajo tudi po drugih vrstah mesa. Ta tržna niša pa je tako zanimiva tudi za rejce drobnice. "Ljudje slabo poznajo kozje oziroma ovčje meso, zato se ga sedaj naše društvo trudi predstaviti čim širši množici. Tako smo se predstavili že v Žireh, za kar se zahvaljujemo tamkajšnjemu nogometnemu klubu, pred kratkim pa tudi na Prazniku žetve na Javorču v Žirov-skem vrhu, kar nam je prijazno omogočilo Turistično društvo Žirovski vrh. Sedaj se dogovarjamo, da bomo imeli predstavitvi še v Železnikih in Škofji Loki," je razložil Anton Šubic. Pri poznavalcih pa ni čislano le meso drobnice, ampak tudi mleko, še posebej kozje, ki slovi za zelo zdravo, menda ga Se posebej priporočajo alergikom in diabetikom. "Društvo smo med drugim usta' novili prav zato, da propagiramo ovčje in kozje mleko, meso tef mlečne in mesne izdelke, da poskušamo ljudi prepričati, da bi te izdelke čim pogosteje uvrstili v svoje jedilnike, da se vsaj deloma spremeni slovenska kulinarika. Seveda je namen društva še izmenjava izkušenj, strokovna izobraževanja, enoten nastop do države in drugih ustanov, strokovnih in upravnih organizacij, ter seveda do javnosti," pove predsednik mladega društva ter dodaja, da vidi največji problem za rejce drobnice v tem, da je v Sloveniji še vedno slabo organizirana prodaja oziroma nakup ovčjega in kozjega mesa, mleka in drugih izdelkov. "Želimo si, da bi bile prodajne poti enako utečene kot pri govedu." Simon Šubic Družabno in poučno Kranj - V soboto, 10. avgusta 2002, pripravljajo članice Društva pod Golico in Stolom pohod k Sv. Lovrencu nad Zabreznico, kjer bo slovesna maša ob 10. uri. Kdor ima zdrave noge in srce si lahko privošči ta kratek sprehod po svežem zraku. Na vrhu bo poplačan z lepim razgledom po Deželi. V soboto, 17. avgusta 2002, organiziram za članice upravnega odbora Društva podeželskih žensk občine Kranjska Gora enodnevno potovanje čez Jezersko v Matkov kot in Logarsko dolino z obiskom tamkajšnjih kmetij (predelava mleka, turizem na kmetiji, trženje). V nedeljo, 18. avgusta 2002, nas Avstrijci vabijo na praznik zelišč, ki bo v Velikovcu. Ob tej priložnosti bi obiskali še Jezersko. Točen program boste dobili ob prijavi. Društvo žensk z Dežele pa načrtuje enodnevni obisk Zreč, kjer bi se kopale in obiskale kmetijo predsednice Zveze turističnih kmetij. Ostane nam sobota, 24. avgusta 2002. V ponedeljek, 26. avgusta 2002, bo v Gornji Radgoni redni občni zbor Zveze kmetic, to je v času Kmetijskega sejma. Z Gorenjskega bomo šli z enim avtobusom. Prijave bomo zbirale svetovalke Milena Črv po tel.: 23-23-411, Vanja Bajd 511-27-01 in Majda Loncnar 576-64-50. Vsako društvo mora poslati vsaj po dve zastopnici iz Društva (Jesenice, Radovljica, društva, ki so številčno bolj zastopana pa po štiri (Kranj in Škofja Loka). O tem smo dogovorjene s svetovalkami. V soboto, 1. septembra 2002, bom članice bohinjskega društva peljala čez Ljubelj v PODEN in SELE pod Košuto, kjer živijo koroški Slovenci-Obiskali bi njihove kraje, si ogledali dve gorski ekološki kmetiji in jih povprašali, kako oni tržijo svoje izdelke. Poleg tega pa si ogledali še kakšno kulturno in turistično zanimivost. V soboto, 7. septembra 2002, je letno srečanje članic društev podeželskih žensk in kmetic v Zg-Radovni pod Psnakovo lipo. To srečanje je že tradicionalno. Organizator srečanja sta Društvo podeželskih žensk občine Kranjska Gora in Psnakovi. Organizirali bomo prevoz iz Bohinja in Radovljice, prav tako bo vsaka deležna tople obare pri Psanku. Za kulturni del srečanja bodo poskrbeli domačini z Dovjega; Mojstrane in otroci kranjskogorske šole. Društvo pod Golico in Stolom je že spomladi izrazilo željo, da bi se rade kopale v Portorožu, v hotelu Palače ali v morju, če bo bolj čisto, kot je sedaj. Primeren čas bi bila nedelja, 8. septembra 2002. O ceni, točnem razporedu vas bomo obvestila, potem ko bom dobila zbrane prijave. Za članice upravnih odborov in aktivne članice bodo Društva prispevala tudi svoj delež sredstev. PRIJAVE sprejemamo po tel: 576-64-50 ali 575-00-00 ga. Ditka MANDELC. Pričakujem odgovore, prijave ali nove predloge! Lepo se imejte in kmalu nasvidenje. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Majda LONCNAR, univ. dipl. ing- _ W Po Zrelu navzdol... Najprej sem kolesarila po Avstriji, potem sem lezla na Ledine, nazadnje sem doživela še spust do Češke koče nad Jezerskim po Žrelu. V nekaj mesecih sem se narekreirala za vsa leta nazaj. Skoraj dva tedna nazaj je Kranjska koča na Ledinah praznovala svojih 25 let. O tem smo že pisali. Predvsem je bil poudarek na otvoritvi čistilne naprave, veliko pa se je govorilo tudi o neurju, ki je besnelo na dan same otvoritve Kranjske koče, pred 25 leti. Proslave oziroma jubileja na Ledinah se je udeležilo veliko funkcionarjev iz preteklosti, manjkala pa niso niti imena, katerih funkcije so opazne tudi v sedanjosti. Poleg vsega pompa je bilo opasti kar nekaj posameznikov in Posameznic, ki so prišli v gore Popolnoma neopremljeni. Začela Se je pač aktivna planinska sezona. Največkrat predstavljajo velik Problem tudi smeti, ki ostanejo za lako imenovanimi planinci, vendar je meni najbolj ostala v spominu prehojeno pot, ko sva se s bila uporabna zapletena, več točk sem dobila. Kako in zakaj, ne vem, vendar enostavni problemi so bili zame vedno težje rešljivi. Odločitev je padla: v dolino se vračava preko Češke koče. Tina ravno ni rekla, da vodi pot čez Žrelo in je kar naporna za nekoga, ki ne hodi redno v hribe. Spominjala se je poti iz preteklosti, ven- ^relo je dobilo kar pravo ime. Več ali manj gladka stena, klini in Jeklene vrvi. Tino vračali z. Ledin. Na začetku n'sva mogli uskladiti mnenj. Na Ledine sva prišli po Lovski poti in klini, lesene lojtrice in "zajle" mi ^so nič kaj dišale. Njej še manj. se primem za "zajlo", obvezno %e prekrižam vsaj trikrat, pre-Q!e/1. ugotovim, da, tako ne gre, da niti ni varno. Razmak med nogami in "zajlo" postaja vse manjši, začne mi zmanjkovati manevrskega prostora, ampak kar ležem navkreber;. Tudi če je narejena lažja pot pod "zajlo", po kateri se pravzaprav da normalno hodit, mene vleče tja, kjer.je sestop težji. To bi lahko primerjala z matematično uporabno nalogo s kakega preizkusa znanja: bolj ko je dar ne dovolj dobro in je besedno zvezo "zajle in klini" pač pozabila omeniti. Žrelo je znano po krušenju kamenja. Gruča planincev za Žrelo ni primerna. Nervoza se samo stopnjuje. Starejši izkušeni planinci bi radi hitro po klinih sestopili do Češke koče in tako dokazali, da še niso za staro šaro, medtem ko sem sama prvič (po zelo dolgem času) napol plezala. Pa še navzdol. Adrenalin mi je narasel in popolnoma sem pozabila na utrujenost. Kar je bilo po svoje dobro. Sestop po "nekem" Žrelu nad Jezerskim, med Češko kočo in Ledinami, izkušenim res ne predstavlja nobenega izziva, nama pa je to pomenilo več kot uro popolne koncentracije. Še potem, ko sva prispeli do Češke koče, ta ni popolnoma popustila. Preden sva vstopili v Žrelo, sva pred seboj opazovali domačina. Oče je poučeval sina, kako naj se spušča po najprej skoraj gladki steni - ritensko, obrnjen proti steni. Tehnika se nama je zdela zanimiva, izkazala pa se je tudi za zelo uporabno. Kakor hitro sva se začeli spuščati po Žrelu, se je začelo. Ravno takrat se je največ planincev odločilo, da bo prečkalo Žrelo. V obe smeri. Pa vsem se je kar najbolj mudilo. Nekateri so bili neverjetno vljudni, polni napot- dekleti, v gorah se držita markacij. Ritensko gre najlažje... kov, se jim ni nikamor mudilo in so naju čisto razumeli, drugi so bili podobnega razpoloženja, a so nama kljub temu dihali za ovratnik. Najhujši je bil možak, ki verjetno ni mislil nič hudega, a ob vprašanju, ali želi mimo, je vljudno odvrnil, da ni problema, kar počasi, bo že šlo. Potem paje začel dobesedno mencati, ker sva bili s Tino pač počasni. Govoril je kot navit, jaz pa sem imela občutek. da sem sredi Himalajske stene, moja noga je prekratka, da b\ dosegla spodnji klin, nad menoj jih pa milijon pametuje, kako in zakaj. Spustiti se nisem smela, na-dreti ga nisem mogla, "dec" je pa kar čvekal in me nerviral, naj na- redim to, naj naredim ono. Problem je bil, ker mi to ni ravno pedagoško razložil, ampak sem imela občutek, da me priganja, kljub temu da se mu ni "nikamor" mudilo. Ko bi lahko stopila v stran, bi ga spustila naprej, pa nisem imela kam. Tina me je gledala in čakala, kdaj mi bo prekipelo. Sama sem postajala nervozna in potem mi je ušlo: "Tina, reči mu naj že neha ropotati." Seveda je bil gospod v trenutku užaljen, presahnila je reka besed, dodal je le še nekaj v smislu, da nekateri, če jih je strah radi vidijo, da jim kar naprej prigovarjaš. Saj verjetno res ni mogel vedeti, da me njegovo priganjanje moti, ter vzbuja v meni le mešane občutke, kaj šele, da bi upoštevala njegove napotke - verjetno so bili dobronamerni. Čakala sem le še kako njegovo izjavo na temo "kakšna je današnja mladina". Nižje pod prvim spustom, naju je godrnjaje in z ihto prehitel. Ko sva nekako prilezli do dna prvega dela, naju je čakal še drugi del Žrela. Podoben je prvemu, le da se vzpenjaš. Do Češke koče sva rabili dvakrat toliko kot ostali. Večina planincev naju je prehitela. Na Češki koči sva se ozrli nazaj proti Ledinam, pogledali, kje sva (dobesedno) lezli in bili sami nase kar ponosni. Za nas "enkrat letne planince, katerih plezalne sposobnosti so bolj borne" zna biti Žrelo strašljivo lep. Kakor sva po eni strani razmišljali, da po tej poti na Češko kočo verjetno ne bova več šli, že razmišljava, kaj pa če bi vseeno... V tem primeru lahko razumem alpiniste in njihovo ljubezen oziroma Že kar zasvojenost: nevarno, vendar bi želeli najprej še, potem pa vedno več in više." Alenka Brun, foto: Tina Doki Nekje med Bovcem in Tolminom Ko vas pot zanese v Kobarid ... ne smete mimo Kobariškega muzeja, ki glasno govori o prvi svetovni vojni. Prejel je dve najvišji priznanji, slovensko in evropsko, kar njegovi zbirki daje veliko mednarodno vrednost. Leta 1992 je muzej prejel Valvasorjevo nagrado in leta 1993 nagrado Sveta Evrope za Evropski muzej leta. Poleg muzeja je v okolici Kobarida še precej drugih pomnikov, ki spominjajo na prvo syetovno vojno, vendar je muzejska zbirka v Kobariškem muzeju z&radi legendarnih zgodovinskih okoliščin, svoje vsebine in postavitve najbolj poznana tako domačim, kot tudi tujim obiskovalcem. Muzej" je bil odprt leta 1990 inje bil posvečen dogajanju med prvo svetovno vojno. Stalno muzejsko 2birko so postavili v prostorih Mašeronovega kmečkega dvorca, kije bil zgrajen v začetku 18. sto-'etja. Muzejska zbirka še posebej natančno predstavlja zaključne Operacije na soški fronti v prvi svetovni vojni - dvanajsto soško bitko, ki je trajala od 24. oktobra pa do 9. novembra 1917. Čas med tema dvema datumoma so kasneje označili za "čudež pri Kobaridu". Gre namreč za največjo gorsko bitko v vojaški zgodovini, prvo uspešno bliskovito vojaško operacijo - blitzkrieg v zgodovini Vhodna avla predstavlja prvo svetovno vojno, udeležene države in usodo vojakov, pripadnikov številnih narodov. ^obariški muzej vojskovanja, najuspešnejšo prebojno operacijo v prvi svetovni vojni in največji vojaški spopad na slovenskih tleh. Muzejska zbirka je drugače postavljena v dvanajstih prostorih, kjer vsaka soba posebej predstavlja zgodovinski pregled Kobarida in okolice od najstarejših časov pa do danes. Sobe nosijo imena, kot bela soba, ki "pripoveduje" o krutih pogojih vojskovanja v gorah pozimi; črna soba, ki govori o mrtvih in pohabljenih vojakih; soba zaledja... Obstaja celo multi-vizijska soba, kjer vam v pičlih 22 minutah pričarajo in predstavijo dvanajsto soško bitko. Obiskovalec si lahko v muzeju ogleda več kot 500 fotografij, 50 vojaških zemljevidov in originalnih dokumentov poveljnikov enot - kjer najdemo imena general Ca-dorne, Krauss, nadporočnik Rom-mel..., čez 1000 primerkov orožja, orodja, uniform, medalj in spominskih predmetov. Alenka Brun, foto: Tina Doki Češka koča nad Jezerskim je ob lepem vremenu deležna precejšnega obiska. Včasih jih tudi slabo ne ustavi. Je tudi dobro izhodišče za nadaljnji obisk gora in hribov okoli nje. Vredno ogleda ali obiska Bohinj - Danes se lahko med 16. in 22. uro udeležite Sejma domače in umetne obrti v parku med Hotelom Jezero in prireditvenim prostorom Pod Skalco. Ob 20. uri se lahko popeljete z izletniškim čolnom Bohinj do Ukanca, kjer se potem udeležite večerje domačih - bohinjskih dobrot v Hotelu Zlatorog. Prevoz nazaj je do Ribčevega Laza. 'V Kampu Danica pa si lahko ob 20.30 uri lahko ogledate nastop Otroške Folklorne skupine Bohinj iz Bohinjske Bistrice. V primeru, da vam nič od tega ne ustreza pa se zapeljite do Ranča Mrcina (Studor), kjer bo ob tabornem ognju Matjaž Gradišar predstavil svoje popotovanje po Jordaniji. Jutri, v soboto, popoldne ravno tako poteka Sejem domače in umetne obrti, na istem mestu in ob istih urah kot danes, zvečer pa Turistično društvo Bohinj prireja tradicionalno prireditev - Kresna noč, ki se bo začela ob 19. uri Pod Skalco, sam sobotni program pa se začne že ob 10. uri zjutraj z Mednarodnim prvenstvom v figuralnem letenju z jadralnimi padali in bo trajal pozno v noč. Doživite lahko tudi ognjemet, precej zabave in plesa. Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja vas med 10. in 12 uro vabijo na Poletne počitniške delavnice. V galeriji atrija Občine Tržič razstavlja akademski slikar Jože Meglic. Še vedno se išče največjo moško in žensko nogo v Sloveniji za akcijo Naj noga Slovenge, ki jo pripravljajo ob jubilejnem letu Šuštarske nedelje. K prijavi so vabljene vse ženske s številko noge večje od 42 in moški, katerih številka noge je večja od 47. Prijavite se lahko do 15. avgusta na Turistično društvo Tržič. V nedeljo, 11. avgusta, ste med 11. in 18. uro vabljeni na sprehod po razgledni poti skozi Dovžanovo sotesko. V Razstavno izobraževalnem središču v Dolini si lahko ogledate fosile, najdene na območju Slovenije ter okamnine in kamnine značilne za Dovžanovo sotesko. A.B. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. C3 KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 12. avgusta, ob 9.00 in 18.00 uri B&B RADOVLJICA, tel. 530-0-530, 12. avgusta, ob 9.00 uri B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 12. avgusta, ob 18.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 19. avgusta ob 9.00 in ob 16.00 uri ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 4.9.; Madžarske toplice od 7.9. do 13.9. in od 14.9. do17.9.2002; Lenti 31.8.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; nočni Gardaland - Aqaland 26.8.; Medžugorje od 6.9. do 8.9.; Prevoz: možnost plačila na čeke. HOKO - kombi prevozi Vabljeni po nakupih: Lenti četrtek in sobota, Trst sreda in petek Hočevar Stanislav, s.p. (sobota), Celovec 1. torek v mesecu, Gardaland in ostali prevozi tel.: 04/596-38-76 (izleti, prireditve, dopusti) po dogovoru. 041 734 140 04/595-77-57 AVTOBUSNI PREVOZI Letovanje v Španiji od 19.9. do 27.9 AMBROŽIČ, s.p. tel.: 572-54-27, 031/723-823 METEOR, CERKLJE Nočni Gardaland/Aqualand 15.8.2002; Stara cesta 1 Nakupovalni izlet v Lenti 4207 Cerklje tel.: 04/25 28 300, 041/660 658 AVTO ŠOLA A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA PLAVALNI KLUB RADOVLJICA Kopališka 9 4240 Radovljica Kopališče Radovljica je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 19. ure. Od ponedeljka do petka je od 21. do 22. ure večerno rekreacijsko plavanje. Plavalni klub Radovljica med poletnimi počitnicami v dopoldanskem in popoldanskem času organizira začetne in nadaljevalne plavalne tečaje za otroke od 4. leta starosti dalje. Informacije in prijave na blagajni kopališča po tel. 04/53 15 770. G>ć dTct SLOVENIJA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA Potrebujete pomoč in podporo izven psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težavami z duševnim zdravjem? Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec? Oglasite se na društvu OZARA, v Kranju na Kidričevi 6, tel.:04/23-62-610 ali na Jesenicah na Tavčarjevi 3b, tel.: 04/583- 62-00 BORZA ZNANJA Tivolska 30 -1000 Ljubljana Tel/faks: (01) 42 66 197 Nov dan je pred nami in s tem tudi nove priložnosti za učenje. Morda vam lahko v ljubljanski Borzi znanja pri tem pomagamo in vas seznanimo z nekom, ki vas lahko nečesa nauči ali morda kdo potrebuje vaše znanje. Za danes smo pripravili ponudbo za vse tiste, ki ste se naveličali enolične hrane in bi se radi preizkusili v pripravi nekoliko drugačne hrane. Gospa iz Ljubljane se ukvarja s pripravo makrobiotične prehrane in je svoje znanje pripravljena deliti tudi z vami; Članica iz Trbovelj je vešča v pripravi vegetarijanske hrane, morda bi vam znala pomagati; V naši bazi je tudi članica, ki prihaja iz Indije, gospa pripravlja prave specialitete indijske kuhinje; Gospod iz Ljubljane pa je mojster kitajske kuhinje. Korajža velja, pokličite ljubljansko Borzo znanja, kjer vam bomo podrobneje predstavili našega člane in njegovo znanje. Borzo znanja lahko obiščete ali pokličete vsak delavnik med 9. in 15. uro, ob sredah do 17. Doma smo v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30, v Ljubljani. Telefon Borze znanja je (01) 42 66 197. GLASOV KAŽIPOT Prireditve Juhuhu - Poletje je tu Kranj - Združenje staršev in otrok Kranj vabi na poletne ustvarjalne delavnice Juhuhu - Poletje je tu, ki bo pred Prešernovim gledališčem v Kranju, in sicer jutri, v soboto, 10. avgusta, od 10. do 12. ure bo potekala likovna delavnica na temo Mamica in očka, a veš koliko vaju imam rad? Vabljeni otroci in starši. Slavnostni zbor krajanov Kovor - Krajevna skupnost Kovor in Gasilsko društvo Kovor vabita jutri, v soboto, 10. avgusta, ob 18. uri na slavnostni zbor krajanov in koncert tržiškega pihalnega orkestra pri gasilskem domu v Ko-vorju. Po prireditvi bo gasilska veselica z bogatim srečelovom. Dan s kulturno popestritvijo Kranj - Jutri, v soboto, 10. avgusta, bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure potekal dan s kulturno popestritvijo. V okviru sobotnih semnjev je ta le eden izmed mnogih. Tu bo videti veliko izdelkov domače in umetne obrti ter podeželjskih pridelkov ter kulturna popestritev. Če ste ljubitelj razstavljanja ter druženja ste na semenj vljudno vabljeni. Srečanje krajanov na Mežakli Podmežakla - V krajevni skupnosti Podmežakla prirejajo v počasti- tev praznika krajevne skupnosti tradicionalno srečanje na Zakopu na Mežakli. Proslava bo jutri, v soboto, 10. avgusta, z začetkom ob 10. uri. Organiziran bo avtobusni prevoz. Avtobusi bodo odpeljali ob 9. uri izpred Hermanovega mosta. Pohodniki bodo krenili ob 8. uri. Zbirališče bo ob podvozu pod avtocesto na Ul. heroja Verdnika. Prireditve v Bohinju Bohinj - Danes, v petek, 9. avgusta, ob 21.30 uri bo v Srednji vasi v Bohinju zabavni večer Pod vaško lipo. Na prireditvenem prostoru Danica pa bo 21.30 uri nastop folklorne skupine. Koncert skupine Blue Grass bo jutri, v soboto, 10. avgusta, ob 20. uri v parku ob hotelu Jezero. Na prireditvenem prostoru Pod Skalco pa bo potekala prireditev Kresna noč. V sredo, 14. avgusta, ob 21. uri, bo na poletnem vrtu za hotelom Jezero Gledališče Bohinjska Bistrica urizorilo gledališko predstavo Orkester. V četrtek, 15. avgusta, ob 20.30 uri -hotel Zlatorog in v petek, 16. avgusta, ob 21.30 uri - prireditven prostor Danica bo nastop folklorne skupine. V petek, 16. avgusta, ob 20.30 uri bo v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v okviru Glasbenega poletja koncert Nicolette Sanzin -harfa in Godalnega kvarteta Didac-ta. Ob 16. uri pa bo v Srednji vasi start kolesarjev na Uskovnico. Zasip praznuje Bled - Zasip - Občina Bled in Krajevna skupnost Zasip vas vabita na kulturno športne prireditve ob krajevnem prazniku - 5. avgustu. Danes, v petek, 9. avgusta, bo ob 20.30 uri pri Sv. Katarini na Homu koncert okteta Lip Bled in kvarteta Polži iz Bohinja. Jutri, v soboto, 10. avgusta, bo ob 10. uri začetek turnirja v balinanju za memori-al Antona Burje pri Gostilni Kurej. Turnir je za ženske in moške ekipe. V nedeljo, 11. avgusta, bo ob 14. uri pohod krajanov skozi sotesko Vintgar, ob 16. uri pa bo velika veselica na Homu z ansamblom Gamsi - vabi PGD Zasip. Prireditve v Kranjski Gori Kranjska Gora - 10. in 11. avgusta se lahko zavrtite ob zvokih žive glasbe v Gostilni Cvitar, ob 18. uri. Kino pod zvezdami bo pred agencijo Julijana, in sicer 9. in 10. avgusta, ob 21. uri. Na terasi hotela Prisank boste lahko uživali ob živi glasbi, in sicer 9. in 10. avgusta ob 17. uri. Jutri, v soboto, 10. avgusta, med 9. in 13. uro, bo na trgu pred Turističnim društvom Kranjska Gora prodaja izdelkov s kmetij. Ob 15. uri bo odhod na obisk Škratove dežele. Prijave in informacije: TD Kranjska Gora, tel..: 5881-768. V soboto in nedeljo bodo v Kranjski Gori proslavili 110 let Gasilskega društva Kranjska Gora. V nedeljo, 11. avgusta, pa bo v Bistroju Kompas vrtna zabava z živo glasbo. Indijanski tabor v Suši Suša nad Hotavljami - Zavod Harmonija tudi letos prireja tradicionalni indijanski tabor Pr' Gwo-lešnk v Suši, kjer bodo udeleženci v sedmih intenzivnih dneh v času od 12. do 18. avgusta ob vodstvu Indijanca Richarda Man-sona iz Navaho plemena iz Arizone uživali v indijanskih igrah, se seznanjali z obredi podeljevanja indijanskih imen, zdravilnimi obredi, izdelovali pipe miru, slikali, poslikali telesa, šli na izlet presenečenje... Program je primeren tudi za družine z otroki. Dodatne informacije in prijave z vplačilom sprejemata do zasedbe mest Irena, 031 /876-958 in Mojmir, 041/566-633. Prireditve v Tržiču Tržič - Informacijska pisarna Tržič pa vse bralce opozarja tudi na akcijo Naj noga Slovenije!. V jubilejnem letu Šuštarske nedelje iščejo največjo žensko (večjo od 42) in največjo moško nogo (večjo od 47). Prijave sprejema TD Tržič do 15. avgusta. Akcija se bo zaključila z meritvijo nog na Šuštarski nedelji. Jutri, v soboto, 10. avgusta, ste najmlajši vabljeni na Pikine sobotne otroške matineje. Tokrat se bo v atriju Občine Tržič predstavilo gledališče FRU FRU z otroško lutkovno predstavo Muca copatarica. Predstava se začne ob 10. uri. Ob 20. uri bo v atriju Občine Tržič koncert ročk skupine The end. Vabljeni vsi ljubitelji tovrstne glasbe in zabave. V Informacijski pisarni vas vabijo na sprehod po razgledni poti skozi Dolžanovo sotesko. V Razstavno izobraževalnem središču v Dolini si lahko ogledate fosile, najdene na območju Slovenije ter okamnine in kamnine značilne za Dolžanovo sotesko. Pričakujejo vas v soboto in nedeljo vse do 18. ure. Če ste se odločili ostati v Tržiču, lahko obiščete katero od planin na območju tržišče občine, kjer vam bodo planšarji ob svežem gorskem zraku prijazno postregli z domačimi planšarskimi dobrotami. Če pa imate raje prijetno osvežitev v bazenu, pa vas vabijo na letno kopališče. Srečanje mest na Venerini poti Radovljica - Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica in Občina Radovljica z radostnim pričakovanjem vabita na uvodne slovesnosti jubilejnega XX. Festivala Radovljica 2002, ki so jih pripravili kot celodnevno prireditev "Srečanje mest na Venerini pot"; v nedeljo, 11. avgusta, od 10. ure dalje, na Linhartovem trgu v Radovljici, ob 20. uri bo v radovljiški graščini uvodni koncert, ki so ga poimenovali "Dvojni hommage". Nastopili bodo zbor Orfej, ki ga vodi prof. Romana Rek in Slovenski madrigalisti, dirigent prof. Janez Bole, Camerata Antiqua, Renesančna plesna skupina Gimnazije za sodobni ples Ljubljana. Prireditev bo povezovala Alenka Bole Vrabec. V ponedeljek, 12. avgusta, ob 19.45 uri bo Trobilni kvartet Gallus v Lilihai tovi dvorani v Radovljici naznanil začetek 1. koncerta XX. Festivala Radovljica 2002. Naj noga Slovenije Tržič - Turistično društvo Tržič, v jubilejnem letu, tradicionalne 35. Šuštarske nedelje v Tržiču, išče največjo moško in največjo žensko nogo v Sloveniji. Prijavite se lahko vsi, ki mislite, da imate največjo številko čevljev (ženske večjo od številke 42 in moški večjo od številke 47). Prijavite se lahko pisno na naslov: Turistično društvo Tržič, Predilniška cesta 2, Tržič ali po faksu: 04/59-24-731 ali e-mail: lado.srecnik@trzic. Podatki morajo vsebovati: ime in priimek, spol, starost, številko čevljev, poklic, točen naslov in telefonsko številko. Rok za prijavo je do 15. avgusta. Meritve nog pa bodo v nedeljo, 1. septembra, sledilo bo tekmovanje za pokal štirih največjih moških in ženskih nog - premagovanje ovir na sto metrov v še večjih čevljih. Podrobnejše informacije dobite po tel.: 59-24-730. Srečanje na Poreznu Kranj - Organizacijski odbor pohodov na Porezen vabi na letno srečanje planincev, borcev in mladine na Poreznu, ki bo v soboto, 18. avgusta, ob 11. uri pri spomeniku - grobnici, na vrhu Porezna, kjer bo krajša komemoracija, polaganje venca in prižig žare. Prireditve na Bledu Bled - Jutri, v soboto, 10. avgusta, ob 10. ure dalje bo v Zdraviliškem parku potekal sejem domače in umetnostne obrti. Ob 17. uri pa bo v Zdraviliškem parku potekal otroški program: Društvo Izvir Kranj - Gledališče Čarobna hišica: Otroška poročila. Promenadni koncert Godbe Gorje bo v Kavarni Park ob 18.30 uri. V ponedeljek, 12. avgusta, bo ob 20.30 uri Večer gorenjske folklore v Kavarni hotela Park. Delavnica v kočevskih gozdovih Jama - Člani društva Svetlin in drugi prijatelji narave ste vabljeni na enodnevno sodelovanje na delavnici Marka Pogačnika v kočevskih gozdovih (organizaror Društvo Vitaaa iz Ljubljane), ki bo v soboto, 24. avgusta. Inforacije in prijave (do zasedbe mest v avtobusu) po tel.: 040/569-012, lahko pa tudi osebno ob torkih od 18. do 19.30 ure v Svetlinovi stojnici na ekološki tržnici v Naklem. Na zanimiv izlet vabi PD Kranj Kranj - PD Kranj vabi člane v četrtek, 15. avgusta, na zanimiv izlet v spodnje bohinjske gore, čez grebene Bogatina, Mahavščka in vrha Škrli. Hoje bo za 9 uri, večinoma tehnično nezahtevne. Priporočajo uporabo pohodnih palic. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj do ponedeljka, 12. avgusta. Pohod na Peco Žirovnica - Pohodno - planinska sekcija DU Žirovnica vabi na pohod na Peco (iz avstrijske strani). Pohod bo v torek, 13. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 6. uri iz Begunj pa vse do Brega. Skupne hoje bo za 4 do 5 ur. Potrebna je planinska oprema. S seboj Pa morate imeti tudi veljavno osebno izkaznico ali potni list. Prijave sprejema Tončka Kajdiž, tel' 580-14-69. Na Goli otok Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vas vabi na otok hudega trpljenja naših ljudi - Goli otok. Izlet bo v torek, 24. septembra, z odhodom ob 4. uri iz vseh avtobusnih postajališč od Stražišča do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva, Pri čemer vas prosijo, da se prijavite čimprej. Kopalni izlet v Pineto Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi svoje člane in druge, da v letošnjem letu ujamejo še enkratno kopanje v morju in to v Pineti - Novigradu, ki bo v četrtek, 22. avgusta, z odhodom ob 6. uri iz vseh avtobusnih postajališč od Stražišča do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva. Kolesarski izlet Kranj - DU Kranj - kolesarska sekcija vabi svoje člane na kolesarski izlet na relaciji: Kranj - Besnica -Njivice - Podnart - Kranj. Proga je srednje težka - približno 40 km-Zbor kolesarjev bo v sredo, 13-avgusta, ob 8. uri pred stavbo društva. V primeru slabega vreme^ na, se izlet prestavi na naslednji torek. Na Kofce in Veliki vrh Šenčur - Pohodniška sekcija pri DU Šenčur vabi člane v sredo, 14. avgusta na pohod na Kofce in Veliki vrh. Prevoz je z osebnimi vozili. Zbor udeležencev bo ob 6.30 uri v Šenčurju na parkirišču za gasilskim domom. Pohod bo le v primernem vremenu. Na VVatzmann Žirovnica - Planinsko društvo I ravnica vabi na planinski izlet n3 VVatzmann, ki bo v soboto, 17., in nedeljo, 18. avgusta. Prijave in ostale informacije do vključno nedelje, 11. avgusta, po tel-: 040/241-737 in 041/916-728. Srečanje upokojencev Gorenjske Komenda - Tudi letos Društvo upokojencev Kranj organizira prevoz na tradicionalno 12. srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo 5-septembra v Komendi na hipodromu. Posebni avtobus bo odpeljal ob 8.30 uri izpred hotela Creina v Kranju, v četrtek, 5. septembra. Uradni del srečanja se začne ob 10.30 uri. Nadaljevalo pa se bo s kulturnim programom in zabavnim delom, ko vas bosta zabavala ansambel Nagelj in ansambel Komenda. Prijave z vplačilom sprejemajo v društveni pisarni. Nadaljevanje na 24. strani ram u organizator: Center mladih soorganizator: Klub študentov Kranj 21:00 Grad Khislstein Koncert - SKA Skartizani 21:00 Grad Khislstein Koncert • acid jazz Manufactur (Švica) 22 avgust četrtek 23 avgust petek 21:00 Maistrov trg Koncert - šansoni v poljanskem narečju _Urini. Ramgvei , 17:00 Otroško igrišče GIBI GIB Likovna delavnica Zmago Puhar Zavod za Sport Kranj 18:00 Grad Khislstein LG Kranj Otroška predstava Kiselfest 2002 LG Labirint: Metuljček in metuljčka 20:00 Pungert Pevski nastop Kranjski kvintet in citrar ________TJornažPlahMlnJk.________________ 20:30 Moja Afrika Potopisno predavanje Domen Langerholc: Nova Zelandija 24 avgust sobota 21:00 Grad Khislstein Gledališka predstava P. Pirnat in M. Nemec: Moške _fantazije od pornografije do poezije^ 20:30 Maistrov trg Ulično gledališče Senzorim: Neprekosljivo nemogoče^ 21:00 Grad Khislstein Koncert - spremljevalni program downhill-a Backstage, _Gwynnap Nudd_ _________ 21:00 Pungert Jazz koncert Jazzo Supersonics 21:00 Maistrov trg Koncert - akustični ročk _Jernej Zoran__„__~——- 21:00 Grad Khislstein Koncert - reagge Rasta Movement GLOSA Sindrom požrešnosti Zdaj imamo že kar nekaj predsedniških kandidatov, še več jih bo prinesla jesen. Nad njimi se v glavnem še ne zgrinjajo črni oblaki faznih afer in aferic, ki jih ob takih prilikah uPrizarja nasprotna politična stran, razen nad Pn>im kandidatom, kije z vso resnostjo napovedal svojo kandidaturo: nekdanjim guvernerjem banke Arharjem. S tako silovitostjo je butnila afere Vzajemne, ki ji predseduje, da je narod komaj sledil in Požiral. Najprej formalne nepravilnosti, nato krepke sejnine in bogato nagrajevanje članov oprave, nato pa še Arharjeva plača, ki naj bi bila višek viškov in višek vsega: 3,1 milijona tolarjev bruto mesečno, kar nima niti najboljši manager najboljšega podjetja v Sloveniji. Gospod predsedniški kandidat tega ni ne potrdil in ne zanikal - samo en dan je dejal, da je imel v banki še višjo plačo. Ne ve se, na kaj le mislil - ali na lansko plačo, ko je imel neko-nkanj manj ali na letošnjo. Vsekakor bo gospod kandidat, ko bo izvoljen, moral kot predsednik države delati za znatno manjšo plačo. Prav, če ima toliko in prav, če si uprava deli dobiček - a poglejmo, kje! V Vzajemni. V zdravstveni zavarovalnici, ki si kot prvo, dru-8<> in zadnje razglaša neprofitnost nad vsem, HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 ( ) kjer milijon in dvesto tisoč delničarjev vzajemno združuje zavarovalniški tolar. Teh milijon in dvestotisoč delničarjev lahko v kratkem tudi pričakuje, da jim bo Vzajemna spet zvišala prispevek za kakšnih par sto tolarčkov, kar je sicer malo za posameznika, za Vzajemno pa vidimo, kaj pomeni: razmetavanje v plačah, sejninah in nagradah. Saj so prav isti kot Rdeči križ! Tudi Rdeči križ je bil kao neprofitna in ne vem kakšna še organizacija, v katerega so prostovoljno vplačevali naivneži, ki so verjeli, da denar pač dobi nekdo, ki ga je potreben. Jok! Dobili so ga tisti, ki so sami mislili, da so ga potrebni. Vodstvo. Saj je tudi generalni sekretar Rdečega križa svojo plačo povišal čez vse meje, celo nad plačo predsednika države - se spomnite? Kadar gre v Sloveniji za solidarnost ali za vzajemnost, tam so zanesljivo take plače, da te kap! Vzajemnosti plačujemo, kar ji plačujemo, prosto po Prešernu nam zvišuje prispevke. Tudi za nadstandardno zdravstveno zavarovanje, kjer so prispevki kar visoki. Kdo se odloči za nadstandard? Nekdo, ki misli, da bo v bolnišnicah pač bolje oskrbovan, da bo imel svojo mirno sobo in ob njej svojo kopalnico, da bo hitreje prišel do boljših zdravil, do boljših kirurgov in drugih zdravnikov, da ga bodo s helikopterjem premestili v boljše klinike, če bo treba. Pa nudijo vse to? Boljšo sobo si v nekaterih bolnišnicah in klinikah kar odmislite: nimajo je in glede na naložbe v zdravstvo v prihodnje je tudi imeli ne bodo. Prevoz s helikopterjem ? Kje pa. Boljša zdravila? Morda. A le tista, ki se v Sloveniji smatrajo za boljša - za res boljša in odlična je treba s kešem preko meje. Boljši in odlični kirurgi? Pri nas te diferenciacije še ni, v tujini pa se natanko ve, kdo ima kakšno ceno. Nadstandardnikom oziroma tistim pacientom, ki imajo dovolj denarja, se najboljši kirurg ali internist pripeljeta s helikopterjem do bolniške postelje. Tako je to. Vse, kar naj bi bilo v naših bolnišnicah nadstandard, je kvečjemu kakšen mini apartma, če je prost, s televizorjem v kotu in mobitelom ob postelji. In še vedno moraš dati čistilki kofetek, da te lepo gleda in strežnici kakšnega jurja, da ti prinese čaj. In tako dalje in tako naprej, vse do tega, da se v javnih bolnišnicah že ne moreš iti nadstandarda. Kvečjemu na zasebnih klinikah. Za Rdečim križem je izgubila ugled Vzajemna. Zaradi požrešnega vodstva, ki si ne more kaj, da ne bi dela dobička, za katerega samo ni niti najmanj zaslužno in ki je v resnici last milijona delničarjev, med seboj lepo "potala-lo": vrhu največ, ostalim ravno prav, da so tiho kot miši. Pa kaj je v tej Sloveniji, kakšen sindrom nenasitnosti in požrešnosti neprofi-tarskih združb, ki goltajo in goltajo v svoje žepe? Za RK še Vzajemna: kateri neprodukti-vec in zgolj obračevalec davkoplačevalskega denarja je naslednji pogoltnež? Darinka Sedej te. ALEMARS s.p.,252,10 SIT/min OVEN (21.3.-20.4.) Potrebni ste notranjega miru, zato vam bo dopust več kot dobrodošel. Čeprav vas bo na dopustu obkrožala družba, si boste vseeno našli svojih "pet minut". Slabe volje boste zaradi financ, a kaj morete, ko ste brezbrižno zapravljali in na to niste mislili. BIK (21.4. -20.5.) Nove ideje vam bodo dale veliko misliti, pri sami realizaciji pa boste potrebovali pomoč prijateljev, oziroma ljudi, ki jim popolnoma zaupate. Prihodnje dni boste tudi zelo romantični in končno si boste v tej smeri zastavili cilj, ki ga boste tudi dosegli. DVOJČKA (21.5. - 21.6.) Imate veliko vrlin in ljudje vas imajo zelo radi, a imate eno veliko "napako", ki vas tepe in vas bo še, tako in drugače. Ne znate in ne zmorete počakati, vendar trenutna situacija potrebuje le svoj čas in nič drugega. Preusmerite misli! RAK (22.6. - 22.7.) Vaši uspehi in splošna pridnost na delovnem mestu ne bodo ostali neopazni. Tokrat ne bodite preveč skromni in vzemite, kar vam bo ponujeno. Pri čustvenih zadevah si boste delali prevelike skrbi, vendar vse to ne bo potrebno. LEV (23.7. - 22.8.) V veselje vas bo spravil nek, sicer manjši, denarni priliv, na katerega ste že čisto pozabili. Če ne drugega, boste z njim lahko pokrili minus, ki se vam je že nabral. V službi se boste končno prerinili v ospredje in glejte, da čim več izkoristite. DEVICA (23.8.-22.9.) Nikakor vas ne izuči, da se ne smete usmerjati po mnenju drugih. Tudi tokrat boste vi tisti, ki boste potegnili krajši konec. Res da potem po drugi strani več pridobite, a vseeno razmislite, kdo so vaši resnični prijatelji. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Načrt, ki je za vas življenjskega pomena, vam bo sicer na samem začetku delal preglavice, a s pomočjo pravih ljudi vam bo uspel. Bližnji dogodki bodo od vas zahtevali veliko potrpežljivosti, zato se kar pripravite. ŠKORPIJON (24.10.-21.11.) V prihodnjih dneh boste še bolj spoznali, daje vaša veza res tista prava, saj boste v svojem partnerju našli tudi velikega prijatelja, ki vam je vedno pripravljen stati ob strani. Zaradi financ se boste obremenjevali, a se na koncu vse dobro izide. STRELEC (22.11.-21.12.) Vse težave, take in drugačne boste pustili preteklosti in se predajali sprotnim užitkom ter začeli živeti za prihodnost. Glejte le, da ne zanemarite nekaterih pomembnih obveznosti, pa bo vse v redu. Pričakujte večji izdatek. KOZOROG (22.12. - 19.1.) Po glavi vam bo rojila sto in ena misel. Raztreseni boste, tako da vam bo pogovor s prijateljem zelo dobro del. Koliko boste upoštevali njegov nasvet, je seveda druga stvar, važno je le, da boste imeli jasnejši pogled. Presenečenje! VODNAR (20.1. - 19.2.) To, da se boste bolje počutili, lahko spremenite le vi sami. Včasih preveč vztrajate v enoličnosti in se bojite sprememb, čeprav ste jih še kako potrebni. Svojo slabo voljo boste prenašali tudi na ljudi v svoji bližini. Premislite! RIBI (20.2.-20.3.) Prisluhnili boste svojemu srcu in čudežno našli odgovore na vsa vprašanja, ki vas mučijo podnevi in ponoči. Vsa bremena preteklosti bodo odvržena in pozabljena. Pri financah pričakujte pozitivne spremembe, a še ni pravi čas. JODLGATOR Fog'l je pa ja Tržičan Seveda ste prav imeli vsi tisti, ki pravite, da Tomaž Ahačič, pevec Yuhubande, prihaja i/ Tržiča. Zakaj je njegove nadimek Fog'1, sicer ne vem, zna pa biti kakšna povezava s ptiči, saj ima fant prav lep glas in bi mu lahko pristajala tista stara "poje kot ptiček". Tako, kot ste brali, je pred nedavnim Yuhubanda izdala svojo prvo ploščo, ki je prav poletna in ne boste falili, če si jo za začetek položite v cd plaver. O.K., pa po-žrebajmo zadevico. Nagradico dobi: Erika Štamfelj, Lipce 12, 4273 Blejska Dobrava. Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po lepo nagradi - Novosti Tuje: Fun Lovin' Criminals -Bag of hits (uspešnice), The the -45 RPM - The singles of (uspešnice), Cornershop - Handcream for a generation, Mario - Mario. Joe Sample - The Pecan tree; SLO: Vroče uspešnice 2002 (Nuša derenda, jadranak Juras, Kalamari, Polona, Monika Pu-čelj...), 33. slovenski vestival domače zabavne glasbe Ptuj 2002, Kingston - Ko imaš vsega poln kufer (uspešnice); Ex Yu: Alen Nižetić - Zivor moj (naj hiti), 21 večnih (kompilacija slo -cro uspešnic); - oh pa še Povver mik 18 je tu (različni izvajalci) TOP 3 1. Zibaj - V/A 2. Buta buta 6 3. RHCP - By The Way Koncerti inu vstopnice 09.08. Riblja Čorba - Avditorij v Portorožu (3500 sitov) in vstopnice, za vse prireditve v Cankarjevem domu. In še nagradno vprašanje 4g7: Še zemljepis - iz katerega konca Slovenije prihaja Nuša Derenda? Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 14. avgusta, na naslov Gorenjski glas, pripis Jodlgator, Zoisova 1,4000 Kranj. Nagrada je lepa (kaseta, cd pa te zadeve). Se to: naša najljubša domača Stranje www.aligator.si, naš najljubši e-mail pa Aligator@siol.net. Izbruhov metal festival Kranj - Danes, v petek od 21. ure naprej bo v Izbruhovem kulturnem bazenu po delovnih akcijah obnove strehe in prostorov na vrsti še žur. Reče se mu metal festival, nastopili pa bodo: Negligence (Lj), Au-thanasia (Tolmin), Fetisha (Lj), Rope (Lj)... I.K. Terra Folk odhaja v Edinburgh Andraž Kalamar Na Gorenjskem pred 100 leti Povzetek člankov o splošnem dogajanju na Gorenjskem v obdobju pred sto leti med 26. julijem 1902 in 2. avgustom 1902. Slovenska skupina Terra Folk, v zadnjem letu eden najprodornejših slovenskih glasbenih sestavov te dni odhaja na znameniti Edinburški Fringe festival, kjer bodo vsak večer (do konca meseca) nastopali v eni od treh najuglednejših Edinburških gledaliških hiš "The Gilded Ballon". Skupina Terra Folk v zadnjem času precej nastopa v tujini po različnih festivalih (London, Glastonburv, Berlin, EBU European Folk Festival in Moelln) in prav povsod žanje velik uspeh in pobira odlične kritike. Ena izmed kritik pravi, da so fantje nekakšen National Geographic band, druga, da gre za skupino, ki igra igraje. Objave za Edinburške nastope na "flajerčkih" najavljajo slovensko, irsko, cigansko, balkansko, rusko, judovsko glasbo..., mogoče pa kar njihovo lastno. Namreč, nemogoče jih je opredalčkati, saj kljub etno oznakam Terra Folk igra vse, jazz, klasiko, ljudsko glasbo..., njihov nastop pa je nekaj med glasbo, gledališčem in kabaretom. Sicer pa, tisti, ki ste fante že kdaj videli v živo, menda hodite za njimi, vsaj po Sloveniji. Fotka je z nastopa februarja letos v Prešernovem gledališču v Kranju. I.K., foto Gorazd Kavčič Letošnji abiturijenti Kranj, 26. julija 1902 Na tukajšnji c.kr. Franc Jožefovi državni gimnaziji so danes zaključili z zrelostnimi izpiti. Kandidatov na maturi je bilo 26, z odliko so izpite opravili trije kandidati in 15 kandidatov z dobrim uspehom. Sedem kandidatov pa čaka v septembru popravni izpit i/, enega predmeta. Le en kandidat je bil popolnoma neuspešen in bo moral maturo ponavljati ponovno šele naslednje leto. Letošnji kranjski "abiturijenti" - maturanti se bodo od meščanov Kranja poslovili 2. avgusta s koncertno veselico. Abiturientska veselica bo potekala v prostorih gostilne P. Mavrja in Narodne čitalnice v Kranju. Prireditev se bo pričela s koncertom Društvene ljubljanske godbe in čitalniškega pevskega zbora pod vodstvom g. V. Rusa, za zabavo in smeh med koncertom bo poskrbela komediantska skupina Šaljivi brzojavni urad Ljubljana. Vstop bo dovoljen le z vabili, vstopnina je prostovoljna, ves dobiček pa bo namenjen dijaški kuhinji v Kranju in družbi sv. Cirila in Metoda. Vabila so bila že razposlana, če pa kdo po pomoti svojega ni dobil, naj se oglasi v prodajalni g. Ferdinand Sajovic, pri g. Sajovicu. Veselica bo potekala ob vsakem vremenu, prisrčno vabljeni. Veselica v Škofji Loki Škofja Loka, 2. avgusta 1902 V Škofji Loki so po celem letu dni spet priredili veliko vrtno veselico na Štemarjih. Pevsko društvo Ljubljana je 27. julija priredilo izlet iz Ljubljane v Škofjo Loko združen z veliko vrtno veselico na Štemarskem vrtu in v prostorih hotela na Štemarjih. Med Gorenjci je vladalo veliko zanimanje za prireditev, poleg domačinov je bilo največ obiskovalcev iz Kranja in Radovljice, tudi iz Ljubljane je z vlakom prišlo veliko izletnikov. Spored veselice je bil skrbno izbran, veselica se je začela ob štirih popoldan s koncertom Društvenega pevskega zbora in orkestra. Koncertu sta sledili igrani komediji Ljubavna pošta in Šaljivi bazar, zaključilo pa naj bi se s plesom. Tu pa se je zataknilo, saj so člani orkestra nepričakovano ob sedmih zvečer pospravili inštrumente in odšli z vlakom v Ljubljano, ples je zato propadel. Predvsem mladina je bila opravičeno ogorčena, saj je bil to za njih najpomembnejši del celotne prireditve. Tudi ostali obiskovalci so bili nad tem dejanjem orkestra Ljubljanske društvene godbe razočarani in množica ljudi seje kmalu razšla in se porazgubila po bližnjih gostilnah. Teniški turnir na Bledu Bled, 28. julija 1902 Na Bledu potekajo zadnje priprave na teniški turnir, ki se začne 7. avgusta. Za zmagovalce in udeležence teniškega turnirja na travi, ki bo potekal v našem zdraviliškem kraju, imajo prireditelji že zbrana darila. Vsega skupaj bo kar 20 nagrad v skupni vrednosti 1500 kron. Vsa darila so javnosti na ogled v trgovini gospoda VVolfinga pri Loizi-ni kopeli. Obiskovalci so še posebej navdušeni nad velikim briljantnim prstanom in srebrno punč bovlo. Ostale nagrade so še; srebrni vinski vrč, majolike, vaze, /lata ženska ogledala in srebrni tintniki. Udeležba na turnirju bo zagotovo precejšnja, saj so prijavljeni igralci iz cele dežele. Tudi slovanskih udeležencev se pričakuje precej, saj so nad turnirjem navdušeni in priprave tudi gmotno podpirajo. Organizatorji si žele čim več slovanskih udeležencev iz Ljubljane, še posebej so zaželene dame /a igre v damskih oddelkih. Hrupne noči v Radovljici Radovljica, 26. julij 1902 Hiša na Glavnem trgu v Radovljici je postala stalen vir kaljenja nočnega miru prebivalcev trga. Hrup in nemir povzroča lajanje množice psov, kikirikanja petelinov in razbijanje žensk, ki v hiši stanujejo. "Koncert" se začenja sredi noči. Najprej se oglasijo petelini, nato psi, vse skupaj pa poskušajo pomiriti gospodarice z dodatnim hrupom, kar pa jim ne uspeva najbolje. Sosedje se že dolgo pritožujejo nad razmerami v hiši, zato pravijo, da bodo lastnike prijavili oblastem. Bohinjski predor Bohinjska Bistrica, 1. avgust 1902 Delo v Bohinjskem predoru dobro napreduje, na bohinjski strani je rov dolg že cel kilometer, na goriški strani pa 600 metrov. Če bodo dela potekala tako uspešno, bo železniška proga Jesenice - Trst končana točno po načrtu. Promet naj bi namreč po novi progi stekel 1. oktobra 1905. Živinski sejem v Kranju Kranj, 2. avgust 1902 Na tedenskem živinskem sejmu v Kranju 28. julija je bilo na prodaj 51 krav goveje živine, 1 tele, 48 prašičev 86 ovac in 8 koz. Medvoški župan v zaporu Medvode, 28. julija 1902 Župan občine Medvod Franc Svoljšak je bil danes 28. julija 1902 kaznovan s 24-urnim zaporom. Pred časom je namreč zaposlil dekle, ki je ušlo od doma. Mati jo je prišla k županu domov iskat, da jo odpelje domov, pri tem pa se je sprla z županom. Ta jo je najprej ozmerjal, nato pa fizično vrgel iz. hiše, le ta pa ga je prijavila na sodišču. Okrajni sodnik je presodil, da je bil župan do /ene preveč nasilen in ga obsodil na en dan zapora. Župnik ali policaj Cerklje, 26. julija 1902 Iz Cerkelj se pritožujejo nad svojim župnikom g. Matevžom, ki nadzoruje celo vas in se obnaša kakor daje vsem nadrejen in to ne le v cerkvi, vmešava se v delo šole, obrtnikov, kmetov, trgovcev in gostilničarjev. Vse dneve hodi po vasi in si zapisuje, kaj ljudje delajo, kdo hodi v gostilne, kontrolira celo, kaj ljudje delajo doma. Cerkljani pa hudomušno dodajajo, da občina veliko prihrani, ker ima tako aktivnega župnika in ji ni treba plačevati policaja, saj g. Matevž brezplačno opravlja njegovo delo. FAN.IA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORI N.ISKI CA Gt ASA GRE GOR! GLASOV KAŽIPOT Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi svoje člane na tradicionalno srečanje upokojencev, ki bo v četrtek, 5. septembra, na Hipodromu Komenda in ob vsakem vremenu, ker bo srečanje pod šotorom. Prijave z vplačilom polovične cene za avtobusni prevoz prejemajo vsi poverjeniki društva. Srečanje upokojencev v Pliberku Pliberk - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na srečanju upokojencev v Pliberku, ki bo v soboto, 31. avgusta, na prostoru sejma v šotoru Slovenskega prosvetnega društva Edinost Pliberk, z začetkom ob 10. uri. Preostanek dneva boste lahko izkoristili za ogled sejma, ki bo brezplačen. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni v Kranju, Tomšičeva 4. Kopanje v Šmarjeških toplicah Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi na kopalni izlet v Šmarješke toplice (v zunanjem bazenu). Izlet bo v sredo, 21. avgusta, odhod iz avtobusne postaje pa ob 7. uri. Vpisovanje je v društveni pisarni do zasedbe avtobusa. Haloški zakladi Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na izlet po območju Haloških zakladov. Odhod bo v torek, 20. avgusta, ob 6. uri izpred Globusa. Potepali se boste med Haloškimi goricami in prisluhnili znamenitostim teh krajev. Dodatne informacije ter prijave z vplačili v društveni pisarni. V Maribor in okolico Kranj - DU Kranj vas vabi na enodnevni izlet v Maribor in okolico, ki bo v torek, 13. avgusta. Z izrednim avtobusom se boste odpeljali ob 7.30 uri izpred hotela Creina do železniške postaje v Ljubljani, od koder boste ob 8.45 uri z najmodernejšim vlakom odbrzeli proti Mariboru. Povzpeli se boste tudi na vrh Pohorja. Dodatne informacije in prijave v pisarni društva. Soteskanje po Ribnici Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v četrtek, 15. avgusta, kanjoning po strugi Ribnice. Dan prej, 14. avgusta pa bo za udeležence organizirano usposabljanje na plezišču v Belci nad Preddvorom. V sredo, 14. avgusta, bo odhod ob 16.30 uri izpred Iskrine srednje šole na Zlatem polju z osebnimi vozili. V četrtek, 15. avgusta, pa bo odhod pravta-ko z osebnimi vozili ob 6. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-703, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Rok za prijave je Gorenjke In Gorenjci Poslušamo /ijT^JiĐS) 041 944 944 Kranj - Radovljica - Jesenice Internet: www.radiotop.net do vključno ponedeljka, 12. avgusta, oziroma do popolnitve skupine (12. udeležencev). Izlet na Petzeck Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto, 17. avgusta, enodnevni izlet na Patzeck (Avstrija). Odhod s posebnim mi-nibusom bo ob 3.30 uri izpred hotela Creina v Kranju. Dodatne informacije ter prijave z vplačili: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03, Niko Ugrica, tel: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Rok za prijave je sreda, 14. avgusta, oziroma do zasedbne mest v avtobusu. Kopalni izlet na Debeli Rtič Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se udeležite njihovega tretjega kopalnega izleta na Debeli Rtič; ki bo v sredo, 14. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v društvu do zasedenosti mest v avtobusu. Za kopalni izlet lahko prijavite tudi vaše družinske člane. Na Lobnico in slap Šumik Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri DU Žabnica - Bitnje organizira in vodi v sredo, 14. avgusta, izlet na Pohorje, z odhodom posebnega avtobusa ob 6. uri od Sv. Duha do Kranja. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel..: 231-22-88 do zasedbe mest v avtobusu. Letovanje na Lošinju Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju od 29. avgusta do 8. septembra. Dodatne informacije ter prijave z vplačilom v društveni pisarni do zasedbe mest. Obvestila + Prešernova rojstna hiša zaprta Vrba - Gornjesavski muzej Jesenice obvešča, da je Prešernova rojstna hiša zaradi obnovitvenih del zaprta do predvidoma 15. septembra. Finžgarjeva in Čopova rojstna hiša sta odprti po uniku. Informacije po tel.: 583-35-00 - uprava ali 580-15-03 - Čopova rojstna hiša. Triglavski narodni park obvešča Bled - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni odprta ob petkih, sobotah in nedeljeh od 10. do 17. ure. Ogledate si lahko muzejsko urejeno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ene najstarejših domačij v parku, kjer je tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka. Osrednja knjižnica Kranj obvešča Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča vse svoje člane in uporabnike, da so do 31. avgusta Pionirski, Splošni in Študijski oddelek odprti po poletnem urniku, in sicer: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 9. do 15. ure, torek od 11. do 19. ure, ob sobotah pa so zaprti. Izposo-jevališča so odprta po običajnem urniku, zaradi letnega dopusta pa je zaprto v naslednjih dneh izposojevališče Naklo do 16. avgusta. Šola hujšanja in zdrave prehrane Kranj - Vsak ponedeljek, ob 19. uri je v Domu krajanov Primskovo šola hujšanja in zdrave prehrane. Razstave na Bledu Bled - V 1. nadstropju Občine Bled je na ogled razstava slovenskega karikaturista Boža Kosa z naslovom "A še rišete". V hotelu Park je na ogled razstava avtorja Toneta Kavčiča na temo "Motivi iz Kamne Gorice in okolice". Kavarna hotela Astoria: prodajna razstava likovnih del v oljni tehniki avtorice Nade Kobentar. Hotel Astoria: razstava Fotokluba TNP Lanaf (Italija) do 27. avgusta. Vila Prešeren: razstava unikatnih izdelkov iz steklarne Rogaške. Trg Bled: likovna razstava slikarja Ivana Prešerna -Žana. Galerija Vila Nana: prodajna razstava v hotelu Jelovica in hotela Kompas ter TD Bled. Fundacija Jože Ciuha: razstava grafičnih lis- tov klasikov 20-tega stoletja iz beneške grafične delavnice Fallani iz Benetk. Knjižnica B. Kumerdeja Bled: Otroška ilustracija meseca -do 30. septembra je na ogled razstava originalne ilustracije in knjig ilustratorja Alojza - Zormana - Foj-ža. V blejskih hotelih (Golf, Park, Jelovica, Kompas, Krim, Ribno), v gostišču Okarina in galeriji Vila Nana so na ogled stalne razstave. Spomini s festivalov 1997-2001 Radovljica - Festival Radovljica ob XX. Festivalu Radovljica 2002 v sodelovanju z Društvom ljubiteljev stare glasbe Radovljica vabi v prostore Gorenjske banke, poslovna enota Radovljica, Kranjska c. 16 na razstavo barvnih fotografij Spomini s festivalov 1997 - 2001. Avtor fotografije je Matej Rupel. Razstava je na ogled do 31. avgusta, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Čudovite energije bivanja Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora in Gornjesavski muzej Jesenice - enota Kranjska Gora vabita v galerijskih prostorih Liznjekove domačije na Borovški cesti 63 v Kranjski Gori na ogled razstave slik diplomirane slikarke Mojce Vi-lar - Čudovite energije bivanja. Razstava bo na ogled do 15. septembra. Slikarska razstava Leje Jazbec Tržič - V gostišču Smuk Retnje so odprli zanimivo slikarsko razstavo mlade, tržiške umetnice Leje Jazbec. To je njena druga samostojna razstava, ki ima naslov Zodiak skozi akt. Leja je slikarski samouk. Razstava bo na ogled v avgustu. Razstava članov LANAF Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita na razstavo fotografij članov združenja LANAF iz Italije. Razstava bo na ogled v hotelu Astoria do 28. avgusta. Narava Ljubljana - V Foto Tivoli - prodajalna Atrij, Slovenska cesta 58 je Ljubljana - Predsednik Mladinskega sveta Slovenije, Matjaž Štolfa in direktor Urada RS za mladino Dominik S. Černjak, sta spregovorila o ideji združevanja mladih v krovnih organizacijah oz. mladinskih svetih ter o pridobljeni pravni podlagi za ustanavljanje in delovanje mladinskih svetov na lokalni in nacionalni ravni -Zakonu o mladinskih svetih. Spregovorili smo tudi o programu so- Letos že deseti sejem Mengeš - Od 27. do 29. septembra letos bo v Mengšu že deseti Mihaelov sejem. Tradicionalna prireditev se je v tem desetletju več kot uveljavila in potrdila, saj jo zadnja leta obiskujejo razstavljavci in obiskovalci iz vse Slovenije. Pred desetimi leti so prireditelji na prireditvi imeli nekaj nad trideset stojnic, zadnja leta pa se je število razstavljavcev povečalo na devetdeset. Sejem je ob kulturnih in drugih prireditvah vedno bolj tudi predstavitev obrti in podjetništva v Mengšu in okoliških krajih. Med drugim je prav sejem potrdil in predstavil mengeški med in tudi blagovno znamko tega izdelka. Za letošnjo jubilejno sejemsko prireditev je med domačimi in drugimi podjetniki in obrtniki precejšnje zanimanje. A.Z. na ogled razstava barvnih fotografij z naslovom Narava avtorja Mirka Bijukiča, člana Foto kluba Nova Gorica. Razstavo si lahko ogledate do 22. avgusta. 6. kolonija Iveta Šubica Škofja Loka - V galeriji Loškega muzeja je do 25. avgusta na ogled likovna razstava v okviru 6. kolonije Iveta Šubica. Galerija je odprta vse dni, razen ponedeljka, med 9. in 18. uro. Izseljenec Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška c. 23 v Ljubljani, vas vabijo, da si ogledate občasno razstavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Razstava bo zaradi velikega zanimanja odprta do 15. septembra. Hkrati vas vabijo na ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju. EZ SE E J Tehnika Transcendentalne meditacije Kranj - Vas zanima, kako lahko preprosta metoda globoke sprostitve, poznana kot tehnika Transcendentalne meditacije, vnese radost uspeha v vsakdanje življenje? Pridite na uvodno predavanje, ki jih Društvo za TM prireja vsak četrtek ob 19.30 uri v svojih delovanja MSS z Uradom RS za mladino kot vladno strukturo, odgovorno za mladinska vprašanja. MSS si je vse od ustanovitve pred dvanajstimi leti prizadeval pridobiti pravno podlago za svoje delovanje. Pred dvema letoma je bil z močno voljo organizacij članic MSS in ob podpori večine poslancev sprejet Zakon o mladinskih svetih, ki omogoča pravno-for-malno podlago za registracijo MSS in lokalnih mladinskih svetov v Sloveniji. Prejšnji teden sta MSS in Urad RS za mladino podpisala pogodbo o sofinanciranju delovanja MSS v letih 2002 in prvi polovici leta 2003 (višina pogodbenega prostorih na Maistrovem trgu 11 v Kranju. Učitelj tehnike TM, Rajko Jerama, vam bo razjasnil to in še marsikatero drugo vprašanje. Koncert ljudskih narečnih pesmi Trboje - Vabljeni ste na koncert ljudskih narečnih pesmi, ki bo v četrtek, 15. avgusta, ob 12. uri v trbojski romarski cerkvi. Gostja Barbara Žunič vam bo predstavila pesmi Vida Frajham Šušteršič iz Šenčurja. The Continentals v Kranju Kranj - Evangeličanski center Kranj vabi na koncert Gospel glasbe, ki ga izvaja mednarodna skupina The Continentals iz Rotterda-ma. Koncert bo v nedeljo, 11. avgusta, ob 20. uri na dvorišču gradu Khislstein. Vstop je prost. KPZ Osti jarej Kranj - KPZ Osti jarej iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Če bi radi (in lepo) pojete in bi se nam želeli pridružiti, pokličete po tel.: 041 /946-886 - Katja ali 041 /647-426 - Aleš, kjer boste dobili več informacij o delovanju zbora in razporedu avdicij za nove pevce. zneska je cca. 25 milijonov tolarjev), ki pomeni nov zagon in možnost uresničitve začrtanega programa MSS. MSS si bo še naprej prizadeval biti posvetovalno telo za vsa vprašanja, ki zadevajo mlade in njihove organizacije tcf vplivati na razvoj mladinskeg3 dela in mladinske politike na vseh ravneh: lokalni, regionalni, naciO' nalni, evropski, mednarodni. Mladinski svet Slovenije ima sedež na Linhartovi 13 v Ljubljani' Uradne ure so ob ponedeljkih od 10.00 do 12.00, ob sredah od 13.00 do 15.00. Dosegljivi smo na telefonski številki: 01/ 306 39 67, fax: 01/433 85 07, e-mail: m s s @ m a i 1. lj u d m i 1 a. o rg. 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RG L studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433 Radio Glas Ljubljane d.d. Ljubljana, C. 24. junija 23,1231 Ljubljana - Črnuče Spravilo sena letos ovira slabo vreme, zato je treba izkoristiti vsak sončen dan. Mladinski svet spet deluje OSMRTNICA Kje si moj ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Sporočamo žalostno vest, daje umrl dr. FILIP KAŠTRUN stomatolog Pogreb bo jutri, v soboto, 10. avgusta 2002, ob 15. uri na *"*" Žalujoči vsi njegovi Kranj, 8. avgusta 2002 i ^ RAZPIS Z uveljavitvijo sprejetega akta o ustanovitvi medija DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA sprejetega na skupščini družbenikov 26.6.2002 in ob uvedbi jesenske programske sheme vabimo k sodelovanju: - AVTORJE že izdanih dokumentarnih filmov - SNEMALCE IN MONTAŽERJE z lastno SVHS ali digitalno opremo INFORMACIJE NA TEL.: 031/ 325 138 - TRZNIKE oglasov in reklam - VODITELJE - STROKOVNJAKE tematskih, gospodarskih, izobraževalnih in športnih oddaj NEKOMERCIALNI REGIONALNI PROGRAM DEŽELNfl TELEVIZIJA LOKA Kapucinski trg 8 p. p. 114 4220 Škofja Loka tel./fax:04/ 513 47 70 e-pošta: dtv@lokatv.si edina oddajniška televizija na gorenjskem OBMOČJE VIDNOSTI radovljica © © bistrica pri tržiču mm* križe® golnik senično I J '> dupue©0 «Bg83SS /?=Ss MLm%S'C:Žz® © ©cerklje 51 kranj © šenčur kamnik selca®*'™-*® © vod|c£ © ™?*L"® V0KL0-® ©komenda ,« radomlje sv duh ■ virmaše© voglje škofja loka© © © medvode " moravče © domžale oddajnik lubnik uhf 51 i J .Hi .'ANA PgtgMj. avgusta 2002___REPORTAŽA / JnfO@g-glaS.SJ_GORENJSKI GLAS « 25. STRAN Radovljica obnavlja mestno jedro Občina Radovljica je v mesecu juliju začela s polaganjem šestih vodov infrastrukture na Gubčevi, Trubarjevi ulici in začetnem delu Ceste svobode. Po 1. septembru bo na vrsti Linhartov trg. Predvideni znesek naložbe 190 milijonov tolarjev je za 21 milijonov povečalo pilotiranje starega obzidja. Staro mestno jedro je kulturni spomenik, zato upajo tudi na pomoč države. Radovljica - Občina Radovljica je v začetku julija že začela z obnovo starega mestnega jedra, ki Predstavlja kulturni spomenik Prve kategorije. Lani so v celoti že obnovili Šivčevo hišo, kar je Pomenilo tudi velik finančni zalogaj za občino. Letos pa so se lotili celotne izvedbe zunanje ureditve in komunalne infrastrukture. V zemljo bodo položili novo kanalizacijo, vodovod, elektriko, plin, telefon, in kabelsko televizijo. Glavni investitor je Občina Radovljica, soinvestitorji pa Elektro Gorenjska, Telekom Slovenija, d.d., Petrol Plin, d.o.o., in Tele-mag, d.o.o.. Prvotno investicijsko vrednosti so ocenili na 190 milijonov. Ob prvih delih na Trubarjevi so se pokazala dodatna dela na obzidju, ki je razpokana in leze Proti tlom. V sredo, 7. avgusta, so Že začeli s sanacijo obzidja, kjer so našli tudi stare najdbe, zdaj pa ga bodo pred nadaljevanjem polaganja na Trubarjevi in Gubčevi ulici zaščititi s pilotiranjem. Sanacija je nanesla 21 milijonov dodatnih sredstev. Jože Rebec, direktor občinske uprave je povedal, da bo občina težko pokrila stroške v celoti, zato so Ministrstvo za finance in Ministrstvo za kulturo že zaprosili za dodatna sredstva. "Pri tako veliki investiciji posega v staro mestno jedro pričakujemo, da bi morala tudi država nekaj prispevati. Vsak tolar, ki ga bodo namenili obnovi, bo dobrodošel. Vedeti je treba, da Radovljica že 40 let načrtuje obnovo starega mestnega jedra in U»ko zahtevnih del se tako temeljito, kakor smo sklenili sedaj, fl' upal lotiti še nihče. Priprave So potekale pet mesecev, da smo uskladili načrtovanje in dovoljenja, o poteku priključkov se je bilo potrebno pomeniti z vsako individualno hišo. Bojim se, da bodo na Linhartovem trgu podobne stare najdbe, ki bi upočasnile delo in zahtevale dodatna sredstva. Pri obnovi starih delov mest je vselej potrebo načrtovati tudi nepredvidene dodatne stroške." Obnova trga je nujna zaradi dotrajanosti in neurejenosti stare infrastrukture, kopanje pa narekuje tudi plinifikacija mesta. Trg je bil nekajkrat prekopan, nikdar pa temeljito saniran in ni bil v okras starega mesta. Okrog 10 julija so Že začeli s posegom na začetku Ceste svobode, ki je sedaj že asfaltirana. Promet po Trubarjevi in Gubčevi trenutno ni možen, zaključek del pa načrtujejo do konca avgusta. Do 10. septembra naj bi bile že prevozne, kar je pomemben podatek za ljudi. Dostop do Pokopališča je možen okrog po Cesti svobode. Na Linhartovem trgu, bodo začeli dela po 1. septembru od cerkve naprej, ko bo končana zaključena turistična sezona. V času Festivala bo trg od-Prt normalno. Vsa dela, če ne bo Posebnih presenečenj bodo končana do konca novembra. Občina je prvotno planirala delo v dveh fazah, nekaj letos, nekaj drugo Križišče Gubčeve in Trubarjeve ulice in zid, ki ga bodo pilotirali ce, ki so trenutno izpostavljeni gradbenim delom. Slavko Ravnik z Linhartovega trga: "Enkrat je treba narediti. Ce so se sedaj odločili, da se bo delalo, je fino. Kanalizacija in voda, kar se tiče kablov po steni, je dobro, da gredo v tla, da se ne bodo videli zunaj. Pa če bodo tlakovci, bo malo potegnilo na star izgled in bo lepo, malo za turizem, malo za nas. Pri poslovanju ni težav. Ravno tako poslujemo in še vedno imamo dober dostop. Mogoče je malo težje za gostilničarje, kjer je težji dostop. Sicer me dela ne motijo, le zaradi vode je v kleti sedaj bolj vlažno, saj zemlja sedaj, koje odprta cesta, bolj pije. Dobro, da so se sploh spomnili." Urban Magušar s Trubarjeve: "Meni se zdi to zelo dobro. Ne verjamem, da bi se to dalo urediti drugače, saj izkopavanja normalno prinesejo s seboj moten dostop. Fino se mi zdi, da se je Radovljica lotila obnove starega dela mesta, ki kratkoročno sicer ne prinaša finančnih koristi, dolgoročno pa. To je "cuker" Radovljice, po katerem je znana, ne pa po novih blokih. Sem sicer iz Ljubljane in sem ta dela pričakoval že dvajset let. Upam, da jim bo uspelo in da bodo dela speljali do konca. V/el sem vse priključke. Navajeni smo, da se pripeljemo do hiše, vendar, v Ljubljani je še večja frekvenca in večji problemi, pa se nekako rešuje. Glavni probvlem so bila parki trišča. Linhartov trg je bil parki rišče za par gostincev. Pripravljen sem potrpeti in upam, da jim bo upelo reštit po planu, kot so si zastavili. Saj nam delajo trg!" Katja Dolenc leto, vendar so ugotovili, da prevoznost Linhartovega trga predolgo obdobje ne bi bila nemogoča. "Zato bi tako zelo radi, da bi do konca novembra naredili vse, s tem, da bodo Gubčeva, Cesta svobode in Trubarjeva asfaltirani, medtem ko bodo na trgu položili kamen, ki se bo dobro zlil z oko^em," je pojasnil Jože Rebec. Glavni izvajalci del ,so Tehnik Škofja Loka, ki je izbral svoje po-dizvajalce, in ostali soinvestitorji. Nekateri stanovalci, kjer potekajo dela imajo občasno pripombe. Občina je sicer sklicala sestanek, kjer so osemdesetim prisotnim občanom predstavili načrt del in ti v celoti podpirajo obnovo in so pripravljeni potrpeti z zaporami. Staro mestno jedro bodo po končanih delih zaprli za promet. V ta namen je občina odkupila stavbo Merkurja, ki jo bo podrla in na tem mestu naredili 26 parkirišč za stanovalce, še preden bodo začeli z deli na Linhartovem trgu. V prihodnosti bo trg prevozen le za dostavo, podobno kakor v Kranju bodo imeli potopne stebričke. Vsak stanovalec in ostali, ki bodo rabili dostop preko trga, bodo imeli svojega "daljinca" za spust stebričkov. Župan občine Radovljice Janko S. Stušek je pojasnil, da odgovora z ministrstev za dodatna finančna sredstva trenutno še ni. "Upam, da ga ni zato, ker iščejo možnosti, kje bi lahko našli dodatna sredstva, saj gre za velik in drag projekt, obenem pa tudi obnovo starega mestnega jedra in spomeniškega področja, za kar bi država lahko dala sredstva. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je v ta namen državi dalo tudi priporočilo, ki bi pomagalo in utemeljilo verodostojnost gradnje. Kljub temu da bo trg v prihodnosti zaprt za promet, bomo uredili vse, da bo uporaben in frekven-ten za vse. Veseli smo, da je po 20 letih priprav prišlo do dogovora in realizacije plinifikacije, in da so se uskladili tudi ostali investitorji." Občina v času gradnje apelirajo na ljudi, da bodo sprejeli dela in bili v času del strpni in potrpežljivi, saj je v domeni vseh, da se dela čimprej zaključijo. Občina seje za dela pripravljena zadolžiti za 120 milijonov, vendar potrebujejo še soglasje od Ministrstva za finance. Če nekatere naloge ne bodo izvršene, bo dolg nižji. Občina Radovljica ima v zadnjem času za seboj že nekaj velikih investicij: prizidek k zdravstvenemu domu, zaključeno gradnjo kroparskega bazena z izvršeno delno infrastrukturo in še nekaj del. Imajo močno realizacijo načrtov. Pripravljeno imajo tudi koncesijo za razpis za čistilno napravo. Za obnovo starega mesta so pripravljeni prodati tudi nekaj občinskega premoženja. Občinski možje resnično upajo na pomoč države, ki bi bila tudi modro naložena. Država bo do leta 2004, ko naj bi Slovenija vstopila v Evropo, veliko sredstev namenila v ureditev Bleda za državne in protokolarne namene, Radovljica, ki leži v neposredni bližini pa bi bila s svojim biserom, starim mestnim jedrom, za tuje državnike ravno tako zanimiva. O veliki investiciji in že izvajanih delih v starem mestu smo za mnenje povprašali tudi stanoval- Dela na začetku Gubčeve ulice. p Poštenje, da ali ne Umetnost poštenja je stara toliko kot človeštvo. Toda velika večina ljudi tega ne vidi in mnogim gre rešitev pred trpljenjem, boleznijo ali smrtjo, tako rekoč mimo nosu. Potek del na Cesti svobode. Vojnik - Problemi prehrane in z njo povezane prebave so seveda problemi vseh populacij. V zadnjem času je veliko informacij o poštenju in njegovih posledic na zdravje ali vsaj počutje. Eden vodilnih strokovnjakov na tem področju pri nas in tudi izven meja je nedvomno gospod Marjan VidenŠek (društvo Preporod). Med drugim je povedal sledeče: "Umetnost poštenja je stara toliko kot človeštvo. Toda velika večina ljudi tega ne vidi in mnogim" gre rešitev pred trpljenjem, boleznijo ali smrtjo, tako rekoč mimo nosu. V šestih letih študija, raziskovanja ali preizkušanja znanosti o življenju sem doumel veliko resnico, namreč da je rešitev za vse naše težave v nas samih. Narava nam v vsakem trenutku daje na dosegu roke najprimernejšo in najpreprostejšo, obenem pa najučinkovitejšo rešitev. Samo zgrabiti jo je treba in se malo potruditi. Pa vendar ljudje tega ne storijo. Kot slepci tavajo v temi, tarnajo nad svojimi težavami in se želijo smiliti sebi in drugim. Verjamejo, da sta vzrok in rešitev njihovih tegob (tudi zdravstvenih) zunaj njihovega vpliva. Verjamejo, da leži njihova usoda v rokah bodisi znanosti medicine ali višje sile. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, so rekli naši dedje! In vendar je že skoraj vsak slišal za post. Vsi ljudje na planetu Zemlja smo pripadniki te ali one vere, ki vse po vrsti priporočajo (izvajajo) in celo zapovedujejo poštenje. To pomeni, da so že od pradavninc naprej vedeli, kaj storiti v primeru bolezni oziroma Marjan Videnšek kako se z vzdržnostjo od hrane ali s postom obvarovati pred telesno in duševno boleznijo. Še danes se v cerkvi pogostoma govori o postu. Sveto pismo na številnih mestih omenja post. Toda ali se dovolj jasno in razumljivo namen tega tudi razlaga? Verjemite, tu leži ključ za zdravje širokih množic! Tudi sam tega nekoč nisem videl. Moral sem oditi na drugo stran zemeljske oble, da sem dodobra spoznal, kaj pomeni POST, beseda, ki gre pri enem ušesu noter pri drugem pa ven. Sedaj o postu govorim s spoštovanjem, saj se globoko zavedam njegove vrednosti. S postom sem se najprej seznanil iz knjig. Nemudoma sem začel preizkušati. Najprej sem bil samo en dan brez hrane. Bilo mi je težko, saj si nekoč nisem mogel predstavljati, da bi lahko živel brez mesa, kaj šele povsem brez hrane. No, preživel sem in raziskovalna žilica mi ni dala miru, pa sem čez nekaj časa poskusil dva dni piti samo vodo. Oba dneva sem bil lačen in neprestano sem mislil na hrano. Trmasto sem vztrajal in bil nagrajen z dragocenimi izkušnjami, ki so me opogumile, da sem se lotil petdnevnega posta. Takrat nisem našel nikogar, ki bi že imel tO i/ kušnjo, da bi me z njo spodbudil. Bil sem sam svoj poskusni zajček. Toda velika želja po znanju me je gnala naprej. V Ameriki sem navezal stike s posamezniki in organizacijami, ki priporočajo in mno žično izvajajo poštenje. Veliko literature o tej temi se je znašlo na mojih policah. Neprestano sem bral in študiral. Potem sem se nenadoma odločil, da stvar tudi sam dobro preizkusim. V post sem se podal z veliko odločnostjo, ki je bila posledica velike motiviranosti in razumevanja tega početja. Lakote nisem občutil niti en sam dan. V naslednjem letu sem se postil dvakrat po trideset dni. Od takrat se zavedam, kaj pomeni post za človeštvo. Za zdrave ljudi je odlična in povsem varna preventiva, za bolne pa je lahko rešitev iz začaranega kroga bolezni. V to trditev sem se dobro prepričal na svojih obiskih v Ameriki, kjer sem se seznanil z ljudmi, ki na klinikah s postom pomagajo bolnim nazaj do ljubega zdravja. Pozneje sem imel priložnost pri postu spremljati tudi številne Slovence, znance in prijatelje, ki vsi potrjujejo moje spoznanje, da je pravilno izvedeno poštenje povsem nenevarno. Predavanje o postu, ki sem ga pripravil v Vojniku, je spodbudilo k poštenju številne udeležence in tudi druge, ki so se postili iz najrazličnejših razlogov. Hvala vsem, ki so me sproti obveščali o svojih opažanjih in izkušnjah, ki so moje delo še bolj ovrednotili". Seveda je vsako pravo poštenje treba skrbno načrtovati in se pred tem posvetovati ali z izkušenimi "uporabniki" ali pa direktno / g. Marjanom Videnškom (tel./fax 03 5773 717 ali gsm 041 573 778). Janez Pipan 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RGL studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433 GLASBENIKI MESECA GLASBENIKI MESECA JULIJA-AVGUSTA 2002 pripravlja Andrej Žalar Prva kaseta in nagrade Pred izdajo prve kasete so jim z nasveti in mentorstvom veliko pomagali Boris Roškcr, ki je skrbel za instrumentalno izvedbo, pa Franc Ankerst in Šarabon, s katerima uspešno sodelujejo še danes. Konec marca letos paje izšla druga kaseta in zgoščenka z naslovom Povest o sreči. Izšla je pri založbi Igor in zlati zvoki, na njej pa je nekaj besedil prispeval tudi Ivan Sivec. Pomembnejši nastopi ansambla Zarja so bili na števerjanskem, ptujskem, gorenjskem, koroškem in vurberškem festivalu. Pomembni so tudi njihovi nastopi po Sloveniji, ki jih prirejajo radijske postaje, ponosni pa so tudi na predstavitve Slovenije na turističnem sejmu v Dressdnu in na turnejo po ZDA in Kanadi. Najlepše nagrade je ansambel prejel na raznih festivalih. Tako je na ptujskem festivalu Zarja dobila dva srebrna in zlati Orfej. V Števerja-nu so člani ansambla dobili prvo nagrado za najboljšo vokalno izvedbo. Na Koroškem so dobili srebrni nasmeh, na Gorenjskem pa so osvojili drugo mesto po izboru radijskih postaj. Čeprav je njihov vzornik ansambel Franca Miheliča, ga ne skušajo posnemati. Zarja je namreč edini ansambel, ki izvaja svoje pesmi v gorenjskem narečju. Ansambel je letos spomladi nastopil tudi z Gorenjskim glasom na prireditvi Veselo v pomlad. Cvetoče poletje v arboretumu Volčji Potok - V teh poletnih dneh vam svetujemo, da obiščete Arboretum v Volčjem Potoku. Prepričani smo, da vam bo oddih v arboretumu polepšal dan in boste z njim razveselili goste, ki so prišli k vam. Izlet v arboretumu je tudi poleti tako za poznavalca tega parka, še posebno pa za vašega prijatelja ali znanca, ki bi ga radi seznanili s posebnostmi in lepotami Slovenije, nepozaben dogodek. V teh dneh so v parku pripravili razstavo izdelovalci in prodajalci okrasnih loncev in posod za hišne vrtove, terase in druge javne površine. Zasajeni lonci so na ogled v arboretskem parku. Seveda pa je arboretum v teh dneh še posebno lep in nepozaben zaradi cvetočih lilij in dalij. Več kot sto sort dalij V Volčjem Potoku so se že razcvetele lilije in dalije. in več kot 30 sort lilij posajenih v drevoredu in spodnjem angleškem parku je že zacvetelo. Letošnje poletje pa je v arboretumu bogatejše tudi za nekatere cvetoče živali. Med cvetočimi skulpturami so v parku račke, gosenice, pav in slončki. V vseh živalih je več kot sto tisoč sadik različnega sezonskega cvetja. V začetku septembra pa v arboretumu pripravljajo tudi festival jem Potoku je odprt vsak dan med 8. in 19. uro. Vsak dan med 8. in 17. uro, ob sobotah od 8. do 13. ure in ob nedeljah od 12. do 17-ure pa je odprt tudi Vrtni center. Za obiskovalce arboretuma pa danes objavljamo prvo nagradno vprašanje. Sprašujemo vas, koliko cvetočih slončkov je v parku Pravilne odgovore na dopisnicah pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Zacvetele so tudi dalije. Več kot sto vrst jih je v arboretumu. Zbiljska noč z ognjemetom Zbilje - Turistično društvo Zbilje, ki bo prihodnje leto praznovalo zlati jubilej in hkrati 50-letnico, odkar je nastalo priljubljeno in poznano Zbiljsko jezero, bo jutri, v soboto, pripravilo že 49. Zbiljsko noč. Poznana in priljubljena prireditev vsako leto k čolnarni v Zbilje privabi številne obiskovalce in ljubitelje glasbe. Tudi tokrat, vendar zadnjič ob čolnarni, bo igral na Zbiljski noči ansambel Avia band. Opolnoči pa bodo sredi jezera spet pripravili velik ognjemet. Prihodnje leto bo Zbiljska noč s praznovanjem zlatega jubileja Turističnega društva že na novem prostoru, ki ga urejajo in so ga poimenovali Zbiljska Dobrava. Ob čiščenju jezera pred leti so namreč na območju odlagališča usedlin uredili rekreacijske površine, ki so deloma last Savskih elektrarn, deloma pa tudi last Turističnega društva Zbilje. Jutrišnjav49. Zbiljska noč ob čolnarni v Zbiljah se bo začela ob 20. uri. A.Ž. V arboretumu cveti več kot 30 vrst lilij. gerber. Dvajset slovenskih cvetličarjev bo namreč od 5. do 8. septembra izdelovalo in razstavljalo cvetlične aranžmaje z gerberami. Aranžmaji bodo razstavljeni pod platnenimi strehami. Park v Volč- Odgovore na dopisnicah s pripisom POLETJE V ARBORETUMU pošljite do vključno srede, 14. avgusta. Izžrebali bomo tri lepe nagrade. Andrej Žalar GLASBENIKI MESECA - JULIJ - AVGUSTA 2002 Kje je ansambel nastopil na Gorenjskem? : Marija Snežna m semenj ! Velika planina - Konec tega tedna bodo na Veliki planini prired- Ime in priimek....................................................................... ; itve ob prazniku Marije Snežne. Tako se bo jutri, v soboto, 10. av- Naslov................................................................................. ! gusta, popoldne ob 14. uri začela veselica pod pastirskim stanom. V Pošta................................................................................... ! nedeljo, 11. avgusta, ob 11. uri bo maša pri cerkvici Marije Snežne, Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GU\S, p.p. 124, j P° "f* P* b?do 7fbav"c P^editve z. močnimi pastirskimi običaji. 4001 Kran ■ Pa v četrtek, avgusla> dopoldne na Veliki planini .........................j pripravili kravji semenj s prodajno razstavo plemenske živine. A.Z. Nogomet v Snoviku Pripravljamo pa tudi veseli piknik. S RILOZNOS NA OBMOČJU KRANJA IN ŠKOFJE LOKE Zaposlimo: VEČ ZAVAROVALNIH ZASTOPNIKOV Pričakujemo: 3 m srednješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri ■ eno leto delovnih izkušenj ■ poznavanje ustreznih programskih orodij ■ zanesljivost, urejenost, komunikativnost In samoiniciativnost ■ pripravljenost nadgraditi svoje znanje za potrebe opravljanja poslov zavarovalnega zastopanja Omogočamo: ° ■ ustvarjalno delovno okolje ■ možnost strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja ■ samostojnost in dinamičnost pri delu ■ stimulativne zaslužke Delovno razmerje bomo sklenili s polnim delovnim Časom za določen čas i leto in trimesečnim poskusnim delom. Po pridobitvi dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja omogočamo zaposlitev za nedoločen čas. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d OBMOČNA ENOTA KRANJ BLEIVVEISOVA 20. 4000 KRANJ triglav Snovik - Terme Snovik so v teh muhastih poletnih dneh vsak dan priljubljen kraj za ljubitelje termalne vode in nekajurnega oddiha med dopustom ali po dopoldanskem delu. Obiskovalci uživajo v pokritem delu term v topli vodi v bazenih, ob lepem vremenu pa zunaj na soncu. Sicer pa v Snoviku pospešeno urejajo tudi okolico in nekatere objekte. Ta mesec pa so gorenjske toplice v Snoviku bogatejše tudi za solarij. Vsak dan dopoldne imajo v termah telovadbo v vodi (od 10. do 10.30), med 11, in 15. uro pa različne igre za obiskovalce in kopalce vseh starosti. Radio Hit se z gosti predstavlja vsak četrtek med 15. in 18. uro. Ta konec tedna pa bo v termah nogometni turnir na drseči podlagi za Pokal term Snovik. Tekmovalci se lahko prijavijo jutri, v soboto, med 9. in 11. uro, žrebanje ekip bo pol ure pred poldne-vom, opoldne pa bo slovesna otvoritev 2. turnirja v nogometu za Pokal term Snovik. Jutri bo turnir trajal do 19. ure, v nedeljo pa ® Rodio Tfiojov Prvi 9la/ Oorcnj/k*^ Prvi gla/tk Gor*nj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj od 12. in 15. ure. Jutri in v nedeljo bo torej v Snoviku nogometni vikend, prihodnji teden pa skupaj s termami pripravljamo v Gorenjskem glasu Veseli glasbeni piknik za vesele Gorenjce in druge ljubitelje Term Snovik. Več o tem pa v torkovem in petkovem Gorenjskem glasu. Andrej Žalar Slamnik na razglednici DAJA RADIO OGNJIŠČE RIJATELJI P. ADIA| 0 GNJIŠČE HALA TIVOLI LJUBLJANA NEDELJA 22. SEPTEMBER OB 18. URI REZERVACIJE VSTOPNIC pon - pet: 7.00 -14.00 na tel.: 01/512-11-26 Mengeš - Poznani mengešk' ansambel Slamnik pod vodstvom Gregorja Žuna, ki igra bariton, bas in kitaro, se je julija letoS predstavil tudi na razglednici' Ansambel, kije tudi eden od po7' nanih in priljubljenih ansamble^ ki nastopa na prireditvah Gorenjskega glasa, bomo seveda tud' letos povabili na srečanja P° Gorenjskem. Poleg vodje Greg°r' ja ansambel sestavljajo še pevka Urša Urbanija, harmonikar in kitarist Rok Ubanija in kitarist klaviaturist in pevec Toma Kušar. A.Ž. MALI OGLASI «201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 fax:201-42-13_ APARTMAJA PRIKOLICE PORTOROŽ oddamo NOV APARTMA s Pogledom na morje, tr 041 /75-75-50 UPOKOJENEC-KA, če bi v želei preživeti od 14 do 30 dni počitnic v PORTOROŽU, Omenjam svoje enosobno, komfortno STANOVANJE s klimo v bloku, za enakovredno v Kranju ali okolici. Zaželjeni nekadilci. rt "31/586-687 10488 ODDAM APARTMA na otoku KRKU od £6.8.2002 dalje. Tf 031 /309-764 10573 V Izoli ODDAM manjše POČITNIŠKO STANOVANJE za določen čas. tr 041 /238-672 APARATI STROJI Prodam stroj za rahljanje žime - volne in ^trojček za preoblačenje gumbov. V 531- 10414 Ugodno prodam novo ROTACIJSKO KOSILNICO 165 CM in OS 16 col z gumami za Prikolico 4,5 T. rt 01 /8323-600 10421 2026-172 Prodam VODNO ČRPALKO Hidrofor, novo. * 041/745-688 i(M6i Prodam SAMONAKLADALNO SIP 17. pena dogovor. rt 031/453-621 10473 Prodam GOLF diesel, 1.86, SILOKOM-BAJN SIP in IZKOPALNIK za krompir. tr 031/766-842 KM1 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. V 041/878-494 10503 Prodam rabljen HLADILNIK in dobro DOMAČE ŽGANJE. rt 57-44-689 10508 BARVNI TELEVIZOR Gorenje 55 MTS, nov, h zapakiran, prodam. V 041/692-847 Prodam MIZARSKI STROJ podajlna za Wibinirko ter mizarski material. tr D/624-078 10522 ?1PER PRIKOLICO, 3 t Tehnostroj, malo rabljeno, prodam ali menjam za trosilec hlevskega gnoja, tr 041 /970-782 10579 Prodam PAJKA SIP 3300 in ŠKROPILNICO 100 I Zalaznik. rt 2521-669, 041/369- 086 ,0582 Prodam obnovljen BATERIJSKI VILIČAR In-dos 1,51. » 031/716-629 toses GARAŽE Prodam GARAŽO v garažni hiši v Bistrici pri Tržiču. Cena 1,3 mio SIT. rt 041/845-792 RADOVLJICA: garažni boks v Prešernovi ulici oddamo, možen tudi odkup. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si_ Oddam GARAŽO v Šorlijevem naselju, tr 031/549-008 10485 GR. MATERIAL MARMORNE ELEKTRIČNE RADIATORJE ugodno prodamo in montiramo. EL-TERM, Sarajevska ul. 5/a, Maribor, 02/480-11-17, 241/639-146_10419 Prodam novi AL RADIATOR dim. 80x60 cm 23 polovično ceno. tr 2041-431 10448 SMREKOVE PLOHE, colo, letve, prodam-suhe. tr 031/343-161 10451 OgAL ESTA/T3 tel.: 583-65-00. 041/703-806 HIŠE NAJAMEMO ŠKOFJA LOKA, MEDVODE in okolica -mlad, nekadilski par NAJAME starejšo, lahko opuščeno HIŠO ali VIKEND. Lahko v slabšem stanju. Možen kasnejši odkup. tT 031/672-004 10491 HIŠE PRODAMO HIŠE PRODAMO: KRANJ Mlaka samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,4 m, K+P+M, 32 mio SIT, RADOVLJICA atrijsko hišo v mirnem okolju na parceli 520 m2, 325 m2 uporabne površine, lahko dvostano-vanjska, 53 mio SIT, vredno ogleda, ŠKOFJA LOKA okolica (1 km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda novejšo, poslovno stan. hišo na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3, cena 66 mio SIT oz. dogovor, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10122 Prodam 3/4 m3 suhih HRASTOVIH PLODOV deb. 5 cm. P 514-67-52_10459 Poceni prodam večje število RABLJENIH OKEN. tT 040/624-078_io52i_ Prodam hrastove suhe DESKE, tr 204-22-88 10604 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10124 Kupim starejšo HIŠO na Gorenjskem. Možna [jenjava za dva stanovanja. tr 040/831-251 Na področju Radovljice ali Lesc kupimo Ve6jo stanovanjsko hišo z vrtom za znanega kupca. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 5^00, 04 537 45 15, www.alpdom.si v okolici Škofje Loke in Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za 2nano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. novogradnja, IV. gr. faza, prodam tel.: 040 413 281 HIŠE PRODAMO: TRŽIČ okolica pod Do-brčo starejšo, delno obnovljeno, enonad-stropno hišo, cca 11x6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj, TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 uporabne površine, 465 m2 vrta, lasten vhod, 15,5 mio SIT, PODUUBEU zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+mansarda, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15,8 mio SIT oz. dogovor. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10123 1 km iz Kranja prodamo lepo, dvostanovanjsko HIŠO. rt 20-25-578 i0486 Struževo pri Kranju prodamo novo hišo staro 4 leta s poslovnim prostorom, VOGO-PROM nepremičnine Tel:04/513-82-41 , 04/513-82-40. ŠKOFJA LOKA v starem delu mesta prodamo obnovljeno hišo, primerna za poslovni prostor 240 m2 bivalne površine VOGO-PROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40, 04/513-82-41. VRBNJE-RADOVUICA prodamo dvojček na parceli 500m2, 240m2 bivalne površine-terasa 40m2 pokrita, vsi priključki CK na olje (lastna (-primeren tudi za poslovno dejavnost, 5 parkirnih mest VOGOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40, 04/513-82-_ BOH. BISTRICA: 1/2 dvojčka prodamo, parcela 500 m2, blizu smučišča, lepa sončna lokacija, velika podstreha. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si MEDVODE, enodružinska, 2 x 70 m2 in klet, garaža, na 450 m2 ravne, sončne in mirne parcele.Cena: 26 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. PŠEVO pod Joštom, posestvo ca 8500 m2, z enostanovanjsko hišo na sončni in idilični lokaciji! Cena: 33 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890,041/ 347 323. m m. s»«tjKM« a£ iv a rum Iren« Jereba Oo**ć83, 4220 Štofja Lota T.i.: 04 913 75 90 OSMi 041 860 938 www.tridaneprBmicnine-ij.si MOŠNJE - starejša stan.hiša vel. 8 x 8 m (3 etaže), zraven hiša v lll.gr.fazi, skupaj parcela 918 m2, sončna in končna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Tominceva 2, 4000 Kranj ■ Stražišče kel.: 04/2315-600, lax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662 NEPREMIČNINE PIANOVA POSR6DOVRNJ6, ZRSTOPRNJ6, PRODAJA DUPLJE - stan.hiša z gosp.posl. primerna tudi za gostinsko dejavnost, parcela 1.200 m2, klet, priti., nad., podstrešje, hiša obnovljena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STRAŽIŠČE - hiša delno obnovljena na parceli 1530 m2, poleg starejša hiša na parceli 524 m2, primerna tudi za poslovno dejavnost, prodaja v kompletu, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, bližina - dvostanovanjska hiša z ločenim vhodom, stara 4 leta, parcela 500 m2, vsaka etaža 110 m2, ugodno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica samostojno, starejšo, vis. prtilično hišo na parceli 726 m2, 190 m2 uporabne površine, CK trda goriva, cena 24 mio SIT, KRANJ Čirče prodamo gospodarsko poslopje in del vrta ob hiši, na parceli cca 350 m2, cena 11,3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 10542 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA, priprave na izpite, instrukcije. Enačba - izobraževanje, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, 041/564-991, 25- 31-145 9954 NEMŠČINA: učinkovito individualno učenje, priprave na izpite, maturo; tečaji; prevajanje. Mirjana Trbič, s.p., Žanova ul.34, Kranj, rt 2323-981 10253 NEMŠČINA - KAKOVOSTNI TEČAJI ZA VSE STOPNJE (TUDI ZA FIRME), INDIVIDUALNE URE, INSTRUKCIJE, PREVAJANJE, LEKTORIRANJE, KONVERZACIJA Z NATIVE SPEAKERJEM. ŠVICARSKA ŠOLA Kranj, Pot v Bitnje 16, tr 23-12-520 10540 IZGUBLJENO Na Trsteniku pogrešamo ČRNEGA GLAD-KODLAKEGA PSA Momo, z belo liso na oprsju. Ima ovratnico z krovcami. Podoben je labradorcu. Nagrada 11000 SIT. rt 2560- 133 10581 KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVI-NO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA,d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, rt 530-65-55, 041/680-925 10294 DRULOVKA, HIŠA-dvojček, stara 9 let, 160 m2 + klet, takoj vseljiva, zelo ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. POLJŠICA PRI GORJAH: Na zelo mirni lokaciji prodamo starejšo hišo na parceli v izmeri cca. 700 m2. CENA: 20.900.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04/ 53 17 460, 031/370-460 LESCE: Prodamo trisobno stanovanje v I. nadstropju v izmeri 81 m2. Velik balkon, vsi priključki, nadstrešnica za avto. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460_ , LESCE-HRAŠE: Oddamo garsonjero v pritličju v izmeri 20 m2 z lastnim vhodom. Enoletno predplačilo. CENA: 35.000+str. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 RADOVLJICA: Na zanimivi lokaciji oddamo poslovni prostor v izmeri 48 m2. Nahaja se v pritličju in je primeren za pisarniško dejavnost. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 KRANJ - nedokončana hiša v bližini mesta na parceli 995 m2 prodamo, mirna lokacija, krajna lega ob gozdu, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ - na Primskovem poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, parcela 1.100 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, bližina - 1/2 stan.hiše (nadstropje in mansarda), stara 30 let, lastna CK, cena -20,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BLED - (bližina) stanovanjska hiša v 3.gr.fazi, vel. 7 x 10 m (3 etaže), parcela 600 m.2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 FR&ST d.0.0. Kranj Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj 04/234-40-80, 041/734-198 LOKAL ODDAM ODDAMO PUB Gold Fisch /Zlata riba)-Sejmišče kranj. Cenjene ponudbe na MAK. Škofjeloška 20, Kranj 10426 KRANJ - poslovni prostor 52 m2 ali 100 m2 z izložbo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - pisarne v izmeri 1.000 m2 v I. nadstropju objekta prodamo ali oddamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ODDAMO LOKAL v centru Kranja 50 m2 na Tavčarjevi 25 Kranj. Cenjene ponudbe MAK, Škofjeloška 20, Kranj 10427 ODDAM POSLOVNI PROSTOR v bivši tovarni Sukno Zapuže, 402 m2, trenutno še brez dovoljenj, tr 530-52-40 10496 V okolici Kranja oddam GOSPODARSKO POSLOPJE za skladišče oz. obrt. tr 041/448-823 10526 MOTORNA KOLESA Prodam dobro ohranjen MOTOR APN 6 S, neregistriran. rt 25-22-086 10525 Ugodno prodam APRILLIO SKUTER HABANA 50. H 252-10-24 10571 OBLAČILA Prodam MOŠKO NARODNO NOŠO. Kos, tT 51-88-166 10585 PARCELE KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, CERKLJE - kupimo zazidljive parcele za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10118 Pri Drulovki prodam PARCELO za gradnjo stan. hiše. tr 041/647-257 10394 Prodam zazidljivo in delno nezazidljivo PARCELO - Tupaliče pri Preddvoru. IT 041 /772-006 10428 PREDDVOR, okolica-2 km, nadomestna gradnja, parcela ca 900, od tega 400m2 zazidanega stavbnega zemljišča, zelo mirna lokacija! Cena in pogoji po dogovoru, možnost menjave! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 OSTALO TAPISERIJE različnih oblik, velikosti, motivike, prodam. Cena od 18.000,00 SIT dalje. rt 23-12-599 10194 Prodam NOV SMETNJAK 2201 iz pocinkane pločevine. Jenkole, Prebačevo 32 a, 232-64-26 10445 Prodam oz. oddamo ŽAGANJE-OBLANJE in mešana DRVA. rt 510-56-50 10457 ŠOLSKO TORBO Schniders (1.-3.raz.OŠ), skoraj novo prodam 60 % ceneje, rt 01/362-72-63 10506 Manjšo kaščo in dve hrastovi kadi za nama-kanje poceni oddam rt 01/832-31-19 Prodam okovane GAJBICE za krompir. rt 533-15-49 10545 ČEBELNJAK vzamem v najem v Cerkljah ali okolici, tr 252-24-23, 031/813-389 PANJSKE KONČNICE duhovni in posvetni motivi, poslikava skrinj, zibelk, ur. tT 2332-105 ali 202-26-57 10593 PRIDELKI ODKUPUJEMO HLODOVINO in CELULOZNI LES SMREKE IN JELKE. KGZ.z.o.o. Fužinska ul. 1, Šk. LOka, tr 51-60-341, dopoldan 10340 Kupim KNJIGO - Zgodovina mesta Kranja prof.Žontarja, približno iz 1.1930. "S 01/5191-658_10389 Kupim MIKSER za živilsko krmo. « 580-18-18 10443 Kupim LESENO LESTEV 6 m. tr 255-15- 16 10477 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES. PLAČILO TAKOJ. AVTO ŽAGAR d.o.o., IT 512-84-84, 041 /644-207 10541 Kupim CISTERNO za gnojevko od 2700 do 4000 I. tr 2566-120, zvečer 10557 V okolici Preddvora kupim KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, tr 040/633-702 10559 Kupim 2 m2 suhih BUKOVIH ali MEŠANIH DRV. Oblak Milka, Mestni trg 34, Šk. Loka TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA kupim. rt 23-30-765 10594 ČOLN gumijast, s trdim dnom, dolžina 3 m, dobro ohranjen, kupim, tr 031/375-250 LOKAL PRODAMO ŠKOFJA LOKA na prometnem križišču oddamo dva poslovna prostora po 30m2, s parkirnimi mesti VOGOPROM nepremičnine d.o.o. Tel:04/513/82-40, 04/513-82-41. ŠKOFJA LOKA-PODLUBIK oddamo poslovne prostore s parkirnimi mesti VOGOPROM nepremičnine d.o.o. Tel:04/513-82-40, 04/13-82-41 KRANJ - na Prešernovi ulici prodamo ali oddamo poslovne prostore, objekt ima štiri etaže, primerno za banke, trgovine, pisarne, ipd., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 JESENICE - poslovno-stanovanjski objekt vel. 358 m2, od tega 48 m2 kleti, pritličje 154 m2 in mansarda 154 m2 (poseben vhod), ugodna cena, center mesta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠMARJEŠKE TOPLICE: v bližini zdravilišča prodamo več apartmajev različnih velikosti v novi apartmajski hiši, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Dnevno sveže REZANO CVETJE GLADI-OL. Smolej, Luže 22a, rt 253-65-65, 041-789-608_9570 Prodam rdeče in belo VINO. rt 05/3666-075,041/518-171 10405 Prodam DOMAČE OČIŠČENE PIŠČANCE z dostavo na dom. tr 041 /515-867 10436 Prodam DOMAČE ŽGANJE, rt 2312-398 Prodam FEFERONE za vlaganje, tr 040/336-326 10462 Prodam KRMILNI KROMPIR. Žabnica 43 tT 2311-766_10470 Prodam 1 ha SILAZNE KORUZE. Kranj tr 031/336-321_10479 Prodam krmilni in jedilni KROMPIR, tr 231-18-12 10520 Prodam jedilno RDEČO PESO, primerna tudi za vlaganje. Martinjak, rad 66, Cerklje Prodam krmilni in jedilni KROMPIR. Jerala, Podbrezje 218, 530-66-44 io548 Ekološka kmetija prodaja HRUŠKE, JABOLKA, KROMPIR, AJDOVO MOKO, PŠENICO, ŽGANJE, rt 041/503-238 loses Spet vsak dan SVEŽE JAGODE na Planjavi pri Šenčurju, rt 251-70-50 10537 Prodam 400 kg krmilnega krompirja, rt 041/841-632 10572 PODARIM POSESTI MAKUER BLED d.o.o. PRODAJA NEr^EMIČNIN l 4260 Med, ljubljanska cesta \ tel.: 5767-600, 041/647-974 BITNJE pri Kranju, ravna parcela 1800 m2, ob cesti Kranj - Škofja Loka, primerna za poslovno stanovanjsko gradnjo, cena po dogovoru! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 LAHOVČE pri Cerkljah, 800m2, ravna parcela, ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 Na ravnem sončnem in mirnem kraju v POLJANSKI DOLINI prodamo 700 m2 zazidljive parcele, VOGOPROM nepremičnine d.o.o. TEL.04/513-82-40, 04/513-82-41. BREG pri Kranju prodamo zazidljivo parcelo VOGOPROM nepremičnine d.o.o. tel04/513-82-40 ali 04/513-82-41 LANCOVO PRI RADOVLJICI: parcele v izmeri 740, 820 in 860 m2 prodamo, ravna sončna lega, zelo ugodno. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si MEDVODE, Preska, ca 550 m2, rob naselja, ob gozdu, mirna lokacija, urejen dostop! Cena: 12 MIO! Nepremičninska družba'LO-MAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. KRANJ, Šenčur: zazidljiva parcela 6.900 m2, primerna za poslovno dejavnost, možnost delitve na manjše dele, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ODDAM 2 meseca stare KUŽKE MEŠAN-ČKE, nizke rasti, ljubiteljem živali, tr 031/375-267 1044? Dobrim ljudem podarim 2 PSIČKI MEŠAN-Kl, stari 10 tednov, tr 041/743-028 10472 Podarimo črnega MUCKA, starega 8 tednov in tigrasto ter črnu MUCO, stari 10 mesecev, rt 040/325-144 10476 Podarim BALKONSKA VRATA (dvojna) in par OKEN. tT 231-27-06_10505 ODDAM 2 mlada KUŽKA. tr 252-31-41 OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246, 041/703-839 BLED, Gorje - 412 m2 zazidljiva parcele na sončni lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŽIROVNICA: stavbna parcela 677 m2 z lokacijsko dokumentacijo, sončna lega, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 SMLEDNIK: zazidljiva parcela 684 m2, odlična lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PRODAMO več stanovanjskih hiš: Bled, Lesce, Radovljica, St. Fužina, Kamna Gorica različnih cenovnih razredov. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. HLEBCE, stavbno zemljišče 980 m2, priključki na parceli, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. PARCELE PRODAMO KRANJ Drulovka: lepo, ravno, zaz. parcelo na robu naselja, cca 1200 m2, Breg ob Savi ravno, sončno, zaz.parcelo ob cesti, primerno tudi za poslovno dejavnost, cca 2000 ali manj, BREZJE lepo, zaz. parcelo z lepim razgledom ob zelenem pasu, cca 600 m2, voda na parceli, elektrika zraven. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 ione PARCELE PRODAMO: RETNJE pri Tržiču zaz.parcelo, delno v hribu, dostop urejen, el in voda zraven, 769 m2, BRITOF Voge zaz.parcelo na robu naselja, 486 m2, 10 mio SIT, POD DOBRČO zaz.parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2, ČERKUE okolica manjšo, zaz. parcelo ob cesti, 477 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10117 -PARAPSIHOLOG-EZOTERIK z opisno regresijo odkrije vaša prejšnja življanja, karmo, opravi prekognicijo. BREZPLAČNI individula-ni tečji spoznavanja črne in bele magije. BREZPLAČNI nasveti glede posla, ljubezni, usmeritve v življenju. tT 580-10-81 10342 Promet z nepremičninami Trg Svobode 6, 4290 Tržič, Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300 pnmo trzic@siol net. http://iigencija-pfimo si RAZNO PRODAM Prodam suha BUKOVA DRVA 6000 SIT za 1 m3. tT 041/705-429 10460 Prodam 2 STREŠNA OKNA in dva PREČNA NOSILCA za Opel Astro za prtljažnik. «041/603-247 io463 Prodam suha razžagana MEŠANA DRVA. Možna dostava. V 031/585-345 10471 Prodam VRTNO GARNITURO iz masivnega lesa. tr 041 /861-506 10475 Prodam 20 m KOVINSKE VRTNE OGRAJE in dve pletenki. rt 2021-047 10500 NEPREMIČNINE- rnrJr realestate \\}r I Enota Kranj, w V m l Nazorjeva ul. 12, — 4000 Kranj, tel.: 04/2811 - 000, fax.: 04/2026 - 459 www,svet-re.si e-mail: info@svet-re.si RAKITNA, prodamo gostinsko-turistični objekt neto površine 840 m2, 8 apartmajev, bližina jezera. Atraktivna lokacija. J&T, 04-531 44 24, 031-322-246. Več kmetijskih ZEMLJIŠČ v okolici Cerkelj, prodamo, rt 031/403-013 i0466 V najem oddam HLEV za konje z ogrado in pašnikom, gospodarsko poslopje, starejšo hišo. It 041/706-526 losse V okolici Cerkelj vzamem v najem njivo in travnik, tr 031 /689-142 loseo Zelo ugodno prodam GOZD, parcelna št. 460/61 v Izmeri 15146 m2, K.O.Preddvor. tT 5958-796, zvečer losee POSLOVNI STIKI Posojilnica GORFIN d.o.o., Radovljica, Kranjska c. 4 - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. rt 040633-903, 04/531-56-64 int. 284. 9907 POZNANSTVA POMLADNI VETER- vabljeni vsi, ki si želite spoznati novega partnerja ali partnerico. Pokličite kom. tel. 090 54-25, 24 ur dnevno ali pišite na Pomladni veter pp 4210 Ljubljana. Veseli bomo vašega klica ali pisma! 10450 domplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 GSM: 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO v Kranju, Šotlijevo naselje prodamo trosobno stanovanje v III. nadstropju, izmere 74,00 m2; v Kranju rizu vodovodnega stolpa prodamo v starejši hiši obnovljeno trosobno stanovanje v I nadstropju, etažno centralno ogrevanje, v izmeri 97.00 m2; na Planini I. v Kranju prodamo 2 ♦ 2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2; ' v Kranju. Savska loka, prodamo obnovljeno trosobno stanova nje s centralnim ogrevanjem v I. nadstropju, izmere 85.60 m2. ' v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo lepo ohranjeno štiri-sobno stanovanje v VIII nadstropju, izmere 87 m2; na Planini I, v Kranju prodamo 2 • 2 kabineta stanovanje (prenovljeno), v 10. nadstropju, v izmeri 88.6 m2; na Bistrici pri Tržiču prodamo obnovljeno dvosobno stanovale v IV nadstropju, izmere 61 m2; ' v Kranju • ŠorHjevo naselje prodamo obnovljeno dvosobno ♦ ka bmet stanovanje v pritličju, izmere 67,6 m2; ' v Savski loki v Kranju prodamo starejše dvosobno stanovanje v mansardi, brez centralnega ogrevanja, v izmeri 51.7 m2; ' V Kranju na Savski cesti prodamo dvosobno stanovanje v pritličju v izmeri 55 n2; ' v Kranju na Planini l. prodamo 3-sobno • 2 kabineta stanova nje, III. nadstropje, v izmeri 103,7 m2; STANOVANJE - ODDAMO V NAJEM: " na Planini II. v Kranju oddamo v najem dvosobno stanovanje v II. nadstropju, izmere 68 m2; " v Kranju na Planini III. oddamo v najem dvosobno stanovanje v mansardi, izmere 70 m2, ' v Kranju na Planini III. oddamo v najem enosobno • kabinet sta novanie. v II. nadstropju, izmere 52 m2; ' v Kranju. Šorlijevo naselje oddamo v najem dvosobno stanova nje v pritličju, izmere 70 m2 HIŠE-PRODAMO ' v Stražišču pn Kraniu prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 ini; ' na Golnmu prodamo zek) lepo atrijsko nišo na parceli, velikosti cca 550 m? - ugodna cena; ' blizu Begunj na Gorenjskem prodamo staro meščansko vilo s cca 400 m2 stanovanjske površine na parceli velikosti 2600 m2: ' v Čirčah pri Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom; " Kranj ■ bližnja okolica, prodamo družinsko enonadslropno hišo z 345 m2 bivalne površine m kletjo na parceli velikosti 1400 m2 (hiša je prenovljena); ' v Podbrezjah prodamo visokopritlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2 ' v Cerkljah na Gorenjskem prodamo pritlično hišo, tlorisa 12x11 m2, na parceli velikosti 572 m2; ' v Radovljici prodamo pritličje enonadstropne stanovanjske hiše in prizidek z garažo za dva avtomobila na parceli velikosti 980 m2; ' v Podbrezjah prodamo starejšo hišo na parceli, velikosti 430 m2; " v Zbiljah prodamo novo stanovanjsko hišo s 450 m2 bivalne površine na parceli velikosti 1100m2, POSLOVNI PROSTOR - prodamo ' na Jesenicah blizu železniške postaie prodamo poslovne prostore, primerne za pisarne, v II. nadstropju, v izmeri 307 m2; ' v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmen cca 450 m2 - lahko tudi po delih, ' na Planini III. v Kraniu prodamo gostinski objekt, delno opremljen, velikosti 78 m2; ' v Kraniu blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore v lil nadstropju, v izmen cca 135 m2. primerno za pisarne (možnost prodate tudi manjših kvadratur); ' v Kranjski Gori prodamo poslovni prostor v IV gradbeni lazi. pritličje, v izmeri 136 m2; ' v bližini Kranja prodamo dve hali po 400 m2 (primerno za skla dišče ali trgovino) in zazidljivo parcelo v velikosti 860 m2 za poslovni objekt: ' v Kranju na Primskovem prodamo v mansardi poslovne prostore v izmeri cca 150 m2; ' v Kranju • Zlato polje prodamo poslovni prostor v pritličju, v izmen 42 m2; ' v Kraniu, v bližini avtobusne postaie prodamo poslovni prostor, primeren za trgovino, banko ali podobno delavnost, v skupni izmeri ibi m2; ' v Kranjski gori prodamo poslovni prostor v izmeri 125 m 2 v 1. etaži stanovanjsko preskrbovalnega centra POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem ' v Čirčah pri Kraniu oddamo v naiem pisarniške prostore v izmeri 80 m2; ' v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih prostorov različnih velikosti v I. in II. nadstropju, ' v Naklem na Gorenjskem oddamo v naiem tri pisarne v I nadstropju, v skujim izmen 48 m2, ' na Planini I. v Kranju oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca 55 m2; * v Kranju na Primskovem oddamo v najem poslovni prostor v pri-" tličju, izmere cca 32 m2 • samostojni vhod; ' v Kranju na Primskovem (Jezerska cesta) oddamo v najem poslovni prostor v pritličju, izmere 44 m2 ■ samostojni vhod; PARCELA-PRODAMO: * v Kranjski gori ■ Podkoren prodamo zazidl|ivo parcelo v izmeri 2.500 m2. * v Zmincu pri škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem v izmeri 980 m2; ' na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1500 m; ' v Šenčuriu prodamo zazidljivo parcelo velikosti cca 3600 m2 za poslovni ali poslovno stanovanjski objekt; ' na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1300 m2; ' iščemo interesente za nakup petih parcel v Šenčurju; VIKEND PRODAMO ' na Doleniskem prodamo vikend hišo na zelo lepi parceli velikosti 1176 m2. ' na Zgornjem Jezerskem prodamo manjši vikend na parceli vet kosti 460 m2, VIKEND PARCELA ' pod Joštom nad Kraniem • Pševo prodamo vikend parcelo v izmen 1166 m2; ' v Apno na Šenturški gori prodamo vikend parcelo z vsemi priključki v izmeri 432 m2; VIKEND - ODDAMO V NAJEM: ' na Sveti Barbari nad školjo Loko oddamo v najem manjši vikend - brunarico, tlorisa 16 m2; KUPIMO STAREJŠA STANOVANJA ALI HIŠE ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH. ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH' #####w REPORTAŽA, MALI OGLASI/ gorazd.sinik@g-glas.si Gorazd Šinik Še pomaha nam v slovo. Nekaj dni beograjskega življenja še in Vanja Vardjan. dopisnik RTV Slovenija, se po skoraj osmih letih vrača domov, v Ljubljano. Spoznal sem ga davno tega, še bolj v Vanja Vardjan času njegovega dopisnikovanja iz Skopja. Bilo je, ko je Kranjčanka Jožica Puhar v Skopju opravljala diplomatsko službovanje. Ekipa Gorenjskega glasa jo je obiskala in pripravili smo nekaj zelo zanimivega branja. Vanja Vardjan pa nas je popeljal v "drugačno" makedonsko življenje. Bilo je zanimivo. Kot njegova javljanja. Dve leti iz Makedonije in pet let z območja Jugoslavije. Vrača se, ker bi rad bil ob družini, ker gre njegova Gala v prvi razred, in ker sta mala Kaja in Luka bolj srečna, če so vsi skupaj. Takoj, ko so našli novega dopisnika, to je radijski novinar Marjan Vešligaj, so se razširile govorice, kje bo Vanja Vardjan služboval. Vsekakor boste presenečeni, obljublja Vanja. Imel naj bi žensko "šefinjo". Hm? Iz nekdanjega jugoslovanskega območja, iz Grdelice pri Leskov-cu, so nas prišli zabavat na Kranjsko noč fantje iz orkestra Truba-čev Božidarja Nikoliča. Vsekakor ena boljših predstav poulične- Mirko Aligator in gazda Božo ga in odrskega nastopanja. Svoj nastop so začeli in končali v Stražišču pri Benediku. In za vse to je vsekakor "kriv" Mirko Draksler - Aligator. Prav on jih je naprosili, da so nas obiskali in nam predstavili muziko, ki povsem drugače poganja kri in misli. Bravo Aligator! Mlado poročena Nina in Janez. Bravo, Nina in Janez! Čestitamo. Minulo soboto sta se točno opoldan zaobljubila drug drugemu. Na Blejskem gradu sta se poročila, vsa še rosno mlada, Nina Andrejaš in Janez Peternel. Nina je starejša hči znanih gostincev Jožeta in Lili Andrejaš iz Radovljice. Janez Peternel je iz Mošenj. Tam sta opravila cerkveni del poročnega obreda. Vmes sta zvonila, svojim željam naproti, na Blejskem otoku. V domačo gostilno Lectar pa sta se pripeljala v kočiji. Lepo je bilo videti. Se po- ujel šopek. Verjeli ali ne, sestra Karin, dvojčica Lectarjeve Nine. Na morju si te dni nabira novih moči tudi župan Kranja, Mohor Bogataj. Dopustovanje je za dan in eno noč prekinil, da je obiskal in odprl Kranjsko noč. S prikupno spremljevalko Branko, zdravnico iz Bohinjske Bistrice, sta vsa porjavela vzbujala pozornost. Kot se Sestri dvojčici Karin in Nina ter njuna sestra Mojca. Ponosni Joža Andrejaš in njegov oče Karol sebno jedilnik, ki so si ga pripravili. Tudi iz pridelkov lastne vzre-je Janeza in Nine. Pil seje domač cviček, dolenjski seveda. Cviček Karola Andrejaša, jc oče Jožeta, ki /. /eno Lili že trinajsto leto vodi Lectar. Ples, poročna torta, Mic-kin domači kruh, pecivo pridnih mam in tet in poročna noč se je končevala. Mlado poročenca se zdaj grejeta na Korčuli. In kdo je S kočijo pred domačo gostilno Župan Bogataj in direktorica Glasa Marija Volčjak. Predsedniški kandidat Lev Kreft z ženo Vesno v Kranju. županu pač spodobi. Še posebej v predvolilnem času. Udeležila sta se še zabave, katere sopokrovitelj je bil Gorenjski glas. Župan si ni ogledal zadnje številke, zato smo mu kratko vsebino predstavili kar sami. Zatrdil je, da ni vedel, da se avtobus vozi kar skozi mesto, po Maistrovem trgu. Ja, in, da to ni v redu. Bomo videli, ko se z Branko vrneta iz dopusta. Predvolilno tekmo je prvi začel dr. Lev Kreft, kandidat ZLSD. Obiskal je Kranj in Kranjsko noč. Z ženo Vesno, ki je v ljubljanski Energetiki kemijski inženir. Nasmejana in prijazna sta očarala tudi koga, ki mu stranka, ki Leva Krefta kandidira, ni blizu. Kot tudi njegovi teksti niso blizu komu, katere filozof Lev objavlja že dolga leta v slovenskih medijih. Bo tako prijazen in takten tudi, ko se prava volilna bitka začne? Sem prepričan, ker dr. Lev preveč ve in zna, da bi se spuščal na raven, kamor ne sodi in kjer še nikoli ni bil. '":'> Slovenski časopisi, tudi Gorenj-ski glas, so leta 1988 poročali iz zimske olimpiade v Calgarvju. Kranjčanka Mojca Dežman je odpeljala eno boljših voženj. Osmo mesto v slalomu. Poškodbe Mojca Dežman in njena nečakinja so žal tudi njej skrajšale uspešno športno pot. Zdaj živi v Ljubljani s pilotom Matjažem Orožimom Tudi on je z Gorenjskega. Zdaj Matjaž Mojco "sili" k smučanju. Na žalost jc prav generacija Mojce in njenih vrstnic, med zadnjim* uspešnimi iz kranjskega Triglava-Pravijo, da bo letos z novim trenerjem tudi v Kranju drugače. Gorazd Šinik Prodam kompresor, tehtnico, 500 kg, plinsko jeklenko In kupim tehtnico 20 kg. Tt 040/328-740 tosso Prodam zamrzovalno SKRINJO, kombiniran HLADILNIK in ZAJCE za nadaljno rejo. Tt 041/597-933_i055i_ Prodam 25 m3 suhih BUKOVIH DRV. tr 041/974-380 10575 STANOVANJA ODDAMO STANOVANJA ODDAMO: KRANJ Vodo-vodni stolp 3 ss, 74 m2/lll., delno opremljeno, klasično ogrevanje, 58000 SIT/mes, 3 mes.predplačilo, varščina, KRANJ Planina II, lepo 2 ss, 68 m2/ll, opremljeno, 68000 SIT/mes, 4 mes. predplačilo, 2 mes. varščina, HRANJ Huje meščansko 4 ss, 120 m2/l., etažna CK olje, 700 m2 vrta, 135.000 SIT/mes oz dogovor, KRANJ Planina I garsonjera 27 m2/V, opremljena (nI pralnega stroja), 46500 SIT/mes, 2 mes. varščina, KRANJ Planinal, 4 ss, neopremljeno, 68000 SIT/mes, 3 mes. predpl, varščina, MILJE nova garsonjera v hiši, cca 30 m2/PR, CK, lasten vhod, nova oprema, souporaba vrta, 45000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10126 V Škofji Loki blizu centra ODDAMO 3 ss,66 m2, vseljivo 1. septembra, tr 5133-475, 031/529-369_10492 Opremljeno, prijetno 2 ss v Kranju ODDAM paru ali tričlanski družini, tr 031/634-605 10497 Kranj, Planina - 1 SS 40 m2 ali 1 SS 45 m2, 2 K + 2 S brez opreme, Stražišče - man-sardno stanovanje v celoti opremljeno, Golnik - 3 SS v hiši, Preddvor - hiša v dveh etažah na zemljišču 2.300 m2, mirna lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LESCE, oddamo v najem gost. lokal, ugodna lokacija. J&T; 04-531 44 24, 031-322 246. STANOVANJE 55m2, podstrešno Škofja Loka, ODDAM najboljšemu ponudniku, tr 51-31-991,041/989-343 10512 STANOVANJA ODDAMO Orehovlje oddamo 2 ss v hiši, cca 60 m2, ogrevanje klasično, delno opremljeno, cena 34000 SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222_10S44 Takoj ODDAM 2 ss v hiši. Orehovlje 14, Tt 204-16-86 10662 ODDAM v najem 1 sobno stanovanje, 34 m2 v Kranju, 1. nadstr.,opremljeno, tr 5946-063,041/202-167 10591 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10121 NEPREMIČNINE »5745-444, BIKIIPHEŠHRNOU .">() KRANJ, Planina III ali šorlijevo naselje, 2,5 -sobno ali 3- sobno stanovanje, nizek blok, za znanega kupca! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04)23 62 890, 041/ 347 323 KRANJ, Planina III, nizki bloki, za znano stranko nujno kupimo GARSONJERO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/347 323 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ s širšo okolico - urejena gospa, nekadilka, najamem sobo, s kopalnico, po možnosti z ločenim vhodom. Najmanj za eno leto, redno sprotno plačilo, tr 031/856-543 STAN. OPREMA Prodam postavljeno in nerabljeno DNEVNO SOBO, KAVČ za 2 osebi, s pripadajočimi omarami, fotelji, tepihom in novo predsobno STENO. Cena po dogovoru, tr 202-60-33 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO z jogiji. tT 041/523-774 10569 Prodam za dnevno sobo rabljeno OMARO 180x220, cena simbolična. tT 513-13-35 STORITVE TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesni-la, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije, tt 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 1306 SENČILA ASTERIKS, Rozman Pet-er,s.p.,Senično 7, Križe, tr 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMAR-NIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popUSt! 4228 POLAGANJE TALNIH OBLOG GSfTL 041/51 41 3! Vse parketarske storitve, polagamo laminat, topli pod, itison, PVC, pluto... Robert Kuzma, s.p. Fužinska ul. 23, Škofja Loka SELITVE, AVTOVLEKA, PREVOZI DOMA IN V TUJINI, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, PRENOS KLAVIRJEV, TREZORJEV, HITRO IN UGODNO. MATEJ, 041/35-80-55 Tadej, 041 /737-245 8681 ČIŠČENJE talnih oblog s premazi, sedežnih garnitur in objektov, tr 041/503-158, Borak Stane s.p., Zoisova 9, Kranj 9434 ŠKORC vodovodne instalacije in ogrevanje - izdelava in montaža vodovodnih in centralnih instalalacij, adaptiranje kopalnic, vključno s keramiko. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. tT 041/941-067, 595-83-60, Aleš Škerjanc.s.p., Žiganja vas 70, Križe 10027 ItUUkl iniki NEPREMIČNINSKOl POSLOVANJE Izvajamo vsa gradbena dela, od temelja do strehe, notranje omete, adaptacije, omet fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje, tr 041/561-838 BYTYQI Bene in ostali d.n.o., Stzruževo 3a, Kranj 101Đ8 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarpt, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tr 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovič&Comp.,d.n.o., Jelovška 10, Kamnik 10254 Ctan .STR1H J smomEsmrn TEL: 04/233-01-42,6SM: 041/668-244 OJAKOVIČ STANKO s.p., J, Platile 1, Kranj STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov- hitro in po ugodni ceni. tr 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, Za-kal 15, Stahovica 10449 Izvajamo VSA GRADBENA DELA, od temelja do strehe, notranje omete, adaptacije, omet fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje, tr 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali, Struževo 3 a, Kranj 10455 PREVZAMEMO VSA GRADBENA DELA Z MATERIALOM ALI BREZ. Kolgeci Nuha s.p., Struževo 3 a, Kranj tr 031/442-779, 031/830-416 10488 STROJNO IZDELOVANJE estrihov hlrmriii, ftikopulišku 10, \uklo tel.: 04/25 7\H-\'A 04t/632-047 KNAUF-RIGIPS SISTEM suhe gradnje, Izdelava mansardnlh stanovanj, montaža predelnih sten, strešnih oken Velux, vgradnja drsnih vrat Orchldeja v Knauf steno in polaganje porfido kamen. Štlrn Vili,s.p., Breg ob Savi 47, 041/567-507 10537 STROJNI OMETI HITRO - UGODNO KVALITETNO TABER, d.o.o. BRITOF 152, KRANJ 040/633-702 ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH IN STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI KNAUF, KERAMIČNA DELA, KOMPLETNE ADAPTACIJE, STANOVANJ. JB Splošna zakl. dela, Zlato polje 3 c, Kranj, 031/379-256, 23-81-900 10663 STANOVANJA PRODAMO Prodam 2 ss s kabinetom v Bistrici pri Tržiču, 64m2, cena 12,5 mio SIT. Samo resni tr 041/845-792 9988 Prodam manjše STANOVANJE v starejši hiši v centru Tržiča, cca 22 m2. tr 031/782-386 9990 BISTRICA PRI TRŽIČU prodam lepo 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, cca 40 m2, cena 9,5 mio SIT. tr 040/831-251 9991 Škofja Loka - Frankovo v zelenem in mirnem naselju v pritličju prodamo 1SS 45,30m2, CK, balkon zastekljen, KTV.TEL,primeren tudi za invalide VOGOPROM nepremičnine d.O.O. TEL04/513-82-40, 04/513-82-41. Kranj - Planina 1, prodamo 2SS z dvema kabinetoma 94m2 , KTV;CK;TELEFON, VOGOPROM nepremičnine d.o.o. TEL;04-513-82-40, 04/513-82-41. V Kranju na Planini 3, prodamo 1 SS, 46,8 m2, KTV,CK,TEL;VOGOPROM nepremičnine d.o.o. TEL04-513-82-41, 04/513-82-40 škofja Loka, Frankovo naselje prodamo 2SS 46m2, v pritličju VOGOPROM nepremičnine d.o.o Tel:04/513-82-41, 04/513-82-40. KRANJ, Planina 1 prodamo 2SS s kabinetom 54,8 m2, vsi priključki, oprema po dogovoru VOGOPROM nepremičnine d.o.o. Tel 04/513-82-40, 04/513-82-41 KRANJ Planina 3 prodamo 2SS 63m2, KTV;CK;TEL;VOGOPROM nepremičnine d.o.o. Tel:04/513-82-40, 04/513-82-41. KRANJ oddamo opremljeno 2SS stanovanje VOGOPROM nepremičnine d.o.o. Tel:04/513-82-40 ALI 04/513-82-41 Železniki oddamo 2 nadstandardna stanovanja VOGOPROM nepremičnine d.o.0.04/513-82-40, 04/513-82-41. LESCE - ob Vodnikovi ulici: Nova sodobna stanovanja 47 - 100 m2, zanimivi tlorisi, gradnja na ključ, lastni vhodi z verande, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, vseljivo: oktober 2002. Ugodne cene brez provizije! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alp-dom.si KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti. 04/236-73-73 FESST d.o.o , Stritarjeva 5. Kranj LESCE: 28,42 m2, garsonjero v mansardi (4. nadstropje) prodamo, ohranjena, z balkonom, opremljena kuhinja, telefon, KTV, CK, klet, nadstrešek za avto. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVLJICA: 61,47 m2, 3 sobno stanovanje v 4. nadstropju prodamo, CK, zastekljen balkon, pogled na Jelovico, ohranjeno, vsi priključki, vseljivo v začetku novembra. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si _ BLED: 32 m2, 1ss v 1. nadstropju, CK na elektriko, ohranjeno. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si ZAPUŽE: 63 m2, dvosobno stanovanje v i nadstropju prodamo, vsi priključki, balkon, garaža, možen nakup z opremo ali brez. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si__, ZAPUŽE: 65,52 m2, trosobno stanovanje v 1, nadstropju prodamo, obnovljeno, vsi pfl' ključki, balkon s pogledom na Jelovico, klet-ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si__ KAMNA GORICA: 76 m2, trosobno stanovanje, mansarda, ohranjeno, etažna CK, klet, drvarnica, nadstrešnica, ugodno, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16____ KRANJ, Planina I, Ul. Janeza Puharja, garsonjera 30 m2, balkon, 6. nadstr., cena ca 8,8 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323_ KRANJ, Planina II, Ulica Juleta G., garsonjera 30 m2, 1. nadstr., ločena kuhinja, na novo adaptirana!Čena dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul_ 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323_ KRANJ, Planina III, 2 sobno 63 m2, sončno, takoj vseljivo, cena ca 16 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323_ KRANJ, Begunjska ulica, 2 sobno, 48 m2, 1. nadstropje nizkega bloka, CK plin, v celoti adaptirano, sončno, takoj vseljivo, vredno ogleda cena ca 12,5 MIO. LOMAN, d.o.o_. Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041 / 347 323 petek, 9. avgusta 2002 - ■ ■_MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glassi_gorenjski glas « 29. stran KRANJ, Zoisova ulica, v bližini sodišča, 2 sopno, 55 m2, 1.nadstropje nizkega bloka, »2 Dlin, v celoti adaptirano, vredno ogleda ?.ena dogovor. Nepremičninska družba LO-SJW. d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 62 890, 041/ 347 323_ KRANJ, Planina II - 2 SS 68 m2 v 2.nad., Prenovljeno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 J3j3. 202 25 66 KRANJ, Planina I -1 G 29,6 m2 v 3.nad. za 9.2 mio SIT; 2 SS + K 65,3 m2 v 5.nad. za 4,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 ^_53, 202 25 66 KRANJ, Huje - 3 S mansardno stanovanje (2_nad.) vel. 74,5 m.2, vsi priključki, K3 K£RN d.o.o., tel. 04 202 KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7nad., 2 SS 68 m2 v 6.nad, K3 KERN d.o.o., tel. 04 £P_gJ3 53. 202 25 66_ KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2, 1nad., prenovljeno stanovanje in 99 m2, samostojen vhod, tudi za poslovno dejavnost, K3 K£RN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ: 1 SS 33,00 m2 v 1. nad., prodamo, K3 K£gN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 HRUŠICA, spod. del stanovanjske hiše primeren za poslovno ali stanovanjsko namembnost, 108 m2, cena 84 000,00 S£/m2. J&T, 04-531 44 24, 031 322 246. RADOVLJICA, prodamo 2 1/2 ss v Gradni-k°vi, 61 m2. Ugodnol J&T, 04-531 44 24, Pj^-322 246. KAMNA GORICA, stanovanje120 m2 v s*an. hiši, zelo lepo, prodamo. J&T, 04-531 **24, 031-322 246._ JESENICE, dvosobno stanovanje zelo lepo Padamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. '-ESCE, enosobno stanovanje, opremljena kuhinja-nadstandardna, pritličje, 2 balkona. ^04-531 44 24, 031-322 246._ STANOVANJA PRODAMO: Tržič Bistrica 1 ^ 48 m2/l., klasično ogrevanje, 8 mio SIT, TR2lČ Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV, vsi pri-k|iučki, 9 mio SIT, KRANJ predmestje 1 ss, 37,42 m2/pr, vsi priklj. obnovljeno, 7 mio SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss+k, 41,40 m2/l||, delno obnovljeno, plin do vrat, 11,1 m'o SIT, KRANJ Center 2 ss, 55m2/PR, vsi Priklj., ni balkona, 12,4 mio SIT, KRANJ Šor-''ievo nas, 2 ss, 54,13 m2/IV, vsi priklj., 15 ^io SIT, KRANJ Planina II 2 ss, 68,30 m2, ^ Priklj. nizek blok, 16,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10119 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ Planina I 2 ss+k, 54,80 m27IX, vsi priklj., 12,88 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp 3 ss, 90 m2/l, etažna CK olje, obnovljeno, 15,6 mio SI, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, vsi priklj., 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222,2369-333 10120 LESCE GARSONJERO, 21 M2/II, vsi priključki, balkon, 5,3 mio SIT, LESCE GARSONJERO, 28,4 m2/IV, vsi priključki, balkon, nadstrešek za avto, 8 mio SIT oz. po dogovoru, GOLNIK 2 ss, 56,10 m2/lll, vsi priključki, 11 mio SIT, KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/VIII, vsi priklj. lega S,V,J, 16 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss+2k, 89,90 m2/PR+atrij, vsi priključki, 15,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 10543 VIKENDI HRASTJE - v bližini Bistrice ob Sotli in PODČETRTKA na lepi sončni in mirni lokaciji prodamo bivalni vikend velikost 7x5 m na parceli 1300 m2, asfalt do vikenda, voda, elektrika VOGOPROM nepremičnine d.o.o. Tel.04-513-82-40, 04/513-82-41. VARSTVO Iščem delo: varstvo otroka od enega leta starosti naprej na svojem domu. Tt 041 /939-788, Šk. Loka 10515 VOZILA DELI Prodam zadnji ODBIJAČ za Golfa IV. Tt 041/55-66-37 moei Poceni prodamo večjo PRIKOLICO za osebni avto. Tt 040/624-078 10523 Prodam nove letne PNEVMATIKE s platišči 155 70 R 13. tT 031/707-542 10568 Poceni prodam avto PRIKOLICO z ogrodjem za cerado, tt 204-67-74 10597 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel.: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561, fax: 28-11-392 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222 ali neprekinjeno 24 ur. POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699 za objavo osmrtnice ali Zahvale v gorenjskem glasu dobite OBRAZCE PRI VSEH dežurnih službah. VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP POŠKODOVA-NIH AIN CELIH VOZIL od 1.90 dalje. Avto Jakša, Orehovlje 15a, Kranj, Tt 204-11-68 ali 041/730-939 9044 KARAMBOLIRANO VOZILO ODKUPIM. Plačam takoj. Uredim prepis in odvoz. Tt 031/770-833 ,0434 Kupim avto GOLFA II diesel, 1.90 do 92, od prvega lastnika. Tt 031/582-580 10482 VOZILA ODKUP, PRODAJA in PREPIS RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO. AVTO KRANJ d.o.o., Savska c. 34, Kranj Tt 201- 14-13 7846 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tr 5134-148, 041/632-577 9005 MICRA 1.0 16 V, I. 97, 5 v, metalik, odlično ohranjen tr 041/831-086 10395 TIPO 1.4 Ei, reg. celo leto, prodam. Cena 390 000 SIT. tT 031 /653-015 10447 SEAT CORDOBA VARIO 1.6, 59000 km, I. 99, cena 1.590.000 SIT, karavan, kov srebrne barve, klima, 1. lastnik, tr 506-17-00 10454 Prodam FORD FIESTA 1.3, 37800 km, I. 98, reg. do 5/03, prvi lastnik, tr 2334-052, po 16. uri 10456 CITROEN, XANTIA 2,0 HDI, L.2000, BELA, EL.OPREMA, AVT. KLIMA, ABS, OHRANJEN, 2.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O..TEL; 04-5319-118 ITD+ nepremičnine Slovenski trg % 4000 Kron/ Mtac2365-670,2366-677 GSM:041/755-296 E-MAJLItd.nepremlcn/ne@ slol.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO^HITRO IN UGODNO M NAKUP NA POLOŽNICE, Z MINIMALNIM POLOGOM ,SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO TER DAVČNO ŠTEVILKO, POKLIČITE AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118 PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D O.O.,TEL: 04-5319-118_ Prodam POLO, 1.96/5, 165 000 km, sty-ling oprema, biserno zelen, cena po dogovoru IT 256-15-33 10478 BMW 1602, 1.74, lepo ohranjen, reg., ugodno prodam, tr 202-12-68, 040/713-483 10463 KERN NEPREMIČNINE M2021-353 Maistrov trg 12 UHU) Kranj FORD, FIESTA 1.8 16V, LET.1993, EL. OPREMA, 390 000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL04-5319-118_ JEEP CHEROKEE 4.0 LIMITED, LET 1991, VSA OPERMA, USNJE, 790.000 SIT AVTO LESCE D.O.O, TEL;04-5319-118 KIA PRIDE 1.3, LET.1997, ZELENA, OHRANJEN, 540.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL04-5319-118 VW, PASSAT 1,8 T, LET. 1998, SREBRN, EL. OPREMA, AVT. KLIMA, 1. LAST., SERVISNA, 2.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL04-5319-118 mM Ci :<< ■ ■ I0, NAKLO 1 I T. PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^VV AVTOMOBILSKIH BlAŽ,lCEV¥MQNROEr VVV.PASSAT 1.9TDI 4 MOTION, LET.1999, MET MODRA, VSA OPREMA, SERVISNA KNJ., REG.6/2003, 3.750.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL;04-5319-118 PEUGEOT, 405, LET. 1992, OHRANJEN, BEL, 390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL 04-5319-118 VOLVO.S40 1.9 TDI, LET.1997, MET SIV, EL.OPREMA, AVT. KLIMA, OHRANJEN, 2.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.04-5319-118 LANOS 1.5,LET 98, MET ZELEN, /V, SERVISNA, KLIMA, REG 2/03,980.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118 FORD, GALAXY 2 3 GHIA.LET 99, 61.000 KM, MET MODER, AVT. KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, ALU, PO SERVISU, 3.080.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OPEL, ASTRA 2.0 DI.LET 99, MET ZELENA, 5V, KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, AR CD, 2.350.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL.:04-5319-118 OMEGA 2.0 16V LIMUZINA,LET 98, MET ZELENA, KUMA, 4X AIR BAG, ALU, ZELO OHRANJENA, 1.880.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 FORD, GALAXY 2.3 LET 98, SREBRN, AVT KLIMA, 2X AIR BAG, AR, EL OPREMA, 7 SEDEŽEV, ZELO OHRANJEN, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OPEL, VECTRA 1.6 16V KARAVAN, LET 99, MODRA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, LES, OHRANJENA, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 BMW 318 ,LET 92, SIV, EL OPREMA, SERVO, .970.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 FORD, MONDEO 1.8 TDI KARAVAN GHIA.LET 99, MET SREBRN,AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG,LES, 2.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 A4.1.8 TURBO AVANT 180 KM, LET 98, MET MODER, 87.000 KM, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, LES, KOT NOV, EL OPREMA, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OPEL, ASTRA 2.0 DT 16V KARAVAN,LET 99, 82.000 KM, 4X AIR BAG, KLIMA, ABS, EL OPREMA,ROLO, SANI, 2.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI Prodam dobro ohranjen CITROEN XSAA-RA 1.6 i, I. 99. Tt 041 /927-127 i0498 Prodam JUGO KORAL 55, I. 91, reg. 8/03. tT 041/743-866 10509 Prodam PEUGEOT 405 GRD TURBO, letnik 1992, z dodatno opremo, tr 041/877-757 10617 Za simbolično ceno prodam ALFA ROMEO 75 2.0, I. 86, 190.000 km. Tt 040/747-695 10519 R 5 PRIMA, I. 95, 78000 km, prvi lastnik, karamboliran prodam. Tt 041/350-321 10529 ŠKODA FORMAN, I. 93, registrirana, 140.000 km, vlečna kljuka, avtoradio, ugodno prodam, tr 041/44-99-33 10532 Prodam FIČOTA, I. 86, zelo dobro ohranjen. Cena po dogovoru. IT 031/408-772 SEAT CORDOBA 1.6 SIGNO VARIO, I. 2000, 1. lastnica, reg. do 2/03, prevoženo 58000 km, servisna knjiga, veliko opreme, prodam. Tt 031/652-634 10539 Prodam JUGO 45 dobro ohranjen, ter pu-halnik za seno. Tt 031 /888-899 10555 GOLF IV 1.4 EDITION, I. 01/03, srebrn, 5 vrat, 17000 km, cena 2.840.000 SIT, prodam. Tt 031 /225-870, po 12. uri 10558 Prodam dobro ohranjen RENAULT 5 CAM-PUS, I. 93, prevoženih 70.000 km. tr 040/830-657 10562 Prodam GOLF 1.9 TDI CONFORT LINE I 98, vsa oprema za 2.900.000 SIT. tr 041 /672-094 10574 Prodam osebni avto SUZUKI SVVIFT 1.3 GX SEDAN, I. 96, temno modre barve. Tt 510-34-20 10576 UGODNO PRODAMO. TRAF1C FURGON, I.98, CLIO 1.5 DCi EXP, 3 V, 1.2001, LAGUNA AUT 1,6 1.2001, FIAT BRAVA 1.6 SLX, 5 V, 1.97, FORD FIESTA FUN 5 V, 1.96, SUZUKI BALENO 1.6, 4 V, 1.97, SUZUKI BALENO 1,3, 4 V, 1.97, CLIO 1,2 RL, 3 V, 1.95, CLIO 1,4 COMFORT 3 V, I.97, MEGANE 1.4 RL, 5 V, 1.98, DAEVVOO NEXIA GL 4 V, 1.97, ŠKODA FELICIA 1.3 i, I.2000, GOLF 1.9 D, 1.2000. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po tr 278-00-11 ali 278-00-12 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 10601 Prodam MERCEDES BENZ 200 E, 1.91. tr 041 /59-40-30 10602 Prodam GOLF BV 1.3, 1.87/88, reg. do 2/03. tT 041/463-712 10805 ZAPOSLIM . Gostišče pri Zalogarju, Dolenja vas 1/a, honorarno zaposli ČISTILKO 4 x tedensko. Tt 500-5000 10403 Zaposlimo VOZNIKA KAMIONA v mednarodni špediciji. Pogoj opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov KOLI ŠPED d.o.o. Mednarodna špedicija, Savska c. 22; Kranj 10407 STRUGARJA za delo na stružnih avtomatih iz okolice Kranja, zaposlim. Brenkuš Matjaž,s.p., Zasavska 31 b, Kranj, 041/719- 097 10410 Gradbeni delavec dobi delo takoj. Taber d.o.o. Tel.: 040/633-702 Pridnemu in simpatičnemu dekletu nudimo delo v strežbi, tr 041/622-526, Jur.d.o.o., Dacarjeva ul. 12, Lesce 10417 Za strežbo v piceriji zaposlimo dekle ali fanta, tr 236-13-02, Pizzerija Gorenc, Koroška c. 59, Kranj 10420 Stritarjeva ulica 5 4000 Kranj z IBN licenco NEPREMIČNINE tel.: 04-2361-880 fax.: 04-2361-881 GSM: 041-331-886 Zaposlimo ELEKTROINSTALATERJA in ELEKTROTEHNIKA, lahko tudi študent, tr 040/35-99-55 od 20.-21. ure, EL-TRONIC, Mošnje 8/a, Radovljica 10435 Zaposlim FRIZERKO z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami. Tt 031/680-988, Za-dravec Jolanda.s.p., Predoslje 180 10589 Zaposlimo DISPONENTA v mednarodnem transportu, z nasl. pogoji: znanje tujih jezikov, obvezno nemški in angleški jezik, ostali zaželjeni, najmanj 1 leto del. izkušenj, starost do 30 let. Ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom na TRAMIN Naklo,d.o.o., Ul. Bratov Praprotnik 21, Naklo pošljite v 14-dneh. 10590 Gostilna v Kranju zaposli KUHARICO ali KUHARJA in POMOČNICO v kuhinji, lahko mlajša upokojenka. Nedelje proste. Štibelj Špela,s.p., Partizanska 17, Kranj, 040/236- 074 10592 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo - nega na domu, čiščenje, tr 041/582-849_i0469 Iščem delo na kmetiji, tr 031/275-892 10494 Iščem delo - varstvo otrok, tr 041/575- 322 10531 Iščeva delo - igrava na ohcetih, obletnicah. Karina, 031/666-461 10549 Iščem pogodbeno delo - štancanje usnja, lepenke ali gume ter sitotisk. Tt 031 /255-452 10599 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.o PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO Iščemo lastnike oziroma najemnike TRGOVSKIH PROSTOROV, ki bi bili zainteresirani za franšizno prodajo zelo uspešnega programa me-tražnega blaga. Informacije ob delavnikih po tel.: 041/281-959 BEMA TRADE, d.o.o., Knezov štradon 80, Ljubljana Iščem delo - igranje na porokah, obletnicah, frajtonarica + midi. tr 25-22-152 ali 031/582-457 ioeoe ŽIVALI Prodam KRAVO simentalko 8 mesecev, drugič brejo. tT 2042-719 io388 SOFTCATED VVHEATEN TERRIER mladići, rodovniški, stare 2 mesec, cepljene, zelo lepe, zdrave, prodam. Pasma: višina 48 cm, svetlo valovita dlaka, ki ne izpada. Možna dostava. Cena 50.000 - 60.000 sit. tr 041/563-403, 041/511-667_10444 Prodam čb BIKCA star en teden tT 514- 61-77 10458 LABRADORCI, črni, čistokrvni, brez rodovnika, izredno lepi, prodam. Tt 041/838-218 10464 Prodam BIKCA čb, 14 dni stara, tr 252-26-22 10467 Prodam TELICO simentalko, v 9. mesecu brejosti. tr 5333-725 10474 TELIČKA, starega 10 dni in 30 kg težke PUJSKE, prodam. 1T 596-20-21 1W84 Prodam čb BIKCA. Gros, Srednja vas Go-nče 16, Tt 256-10-23_1048? Prodam dve leti staro PONY KOBILICO tr 031/465-935 10493 Prodam KRAVO simentalko v 8 mesecu brejosti, tretje tele, visoka mlečnost in TELIČKO križanko za nadaljno rejo. tr 25-11- 724 io50i Prodam TELICO simentalko, staro 14 dni, rabljeno samonakladalno SIP 15. tT 51-85- 360 10502 nepremičnine Kranj, Stritarjeva 4 04 202 33 OO 04 1 333 222 Prodam KRAVO simentalko brejo v 8 mesecu, tr 031/676-235 10511 KRAVO simentalko po izbiri in silokombajn SK 40, ohranjen, prodam, tr 518-26-43 10513 KOZLIČKA brez rogov, belega, primeren za pleme prodam ali menjam za kozico brez rogov po možnosti belo. Tt 041/961-165 10614 Zamenjam TELICO simentalko, staro en mesec za bikca simentalca, starega en me-sec. tr 01/8324-156__10524 Prodam čb TELICO, brejo 8 mesecev. Tt 257-22-33 10527 Prodam več KOZ z mladiči, pasma srnasta. Virmaše 57, Škofja Loka 10533 Prodam BIKCE KRIŽANCE 10-14 dni. IT 031/763-471 10534 Prodam BIKCA in TELIČKO simentalca, stara en teden, tr 040/804-336 10547 Prodam mlade RAČKE, 8 tednov za zakol ali nadaljno rejo. tr 2561-394, 031/821- 701 10554 Prodam BIKCA simentalca težkega 130 kg. Tt 041 /353-708 10561 Prodam rdeče belega BIKCA, starega en teden, tr 574-01-16_10553 Prodam teden dni staro čb TELIČKO. Tt 2521-426 10564 Prodam visoko BREJO TELICO simentalko. tr 2591-541 10570 ZAHVALA Ob tragični izgubi naše mamice in hčerke DUNJE JEHART roj. Naglic se hvaležno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Gorenjskim elektrarnam in Sindikatu Elektro Gorenjske Kranj. Zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala, da ste našo bolečino in žalost delili z nami. Otroci: Eric, Matej, Rok in mama Slavka V SPOMIN 10. avgusta 2002 bo minilo leto, odkar nas je zapustila IRENA SEDLAR roj. Filipič, 3. december 1964 - 1(1. avgust 2001 Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen prerani grob ter ji prižigate sveče. VSI NJENI VRTIMO GLOBUS Kirurgi uspešno ločili siamski dvojčici Ameriški kirurgi so v torek uspešno ločili gvatemalski siamski dvojčici, ki sta bili zraščeni /. glavama. Operacijo, ki je trajala kar 22 ur in je stala 1,5 milijona ameriških dolarjev, so izvedli v pediatrični bolnišnici Mattel na kalifornijski univerzi UCLA. Eno i/med deklic so morali zaradi krvavitve v možganih ponovno operirati. Reuters poroča, daje stanje enoletnih Marie Tcrese in Marie de Jesus stabilno. Tovrstni posegi so redki, tvegani in izredno zahtevni, vendar imata ločeni dvojčici več možnosti za preživetje. Štirideseta obletnica smrti Marilvn Monroe 5. avgusta 1962 je umrla največja zvezda zabaviščne industrije 20. stoletja Marilvn Monroe, stara 36 let, na svojem domu v Los An-gelesu, zaradi prevelikega odmerka uspavalnih tablet. Kljub temu daje minilo že 40 let, seje na stotine oboževalcev poklonilo njenemu spominu, najzvestejši so se udeležili obhoda 22 krajev, od Hollywooda do Beverlv Hillsa, kjer je filmska diva živela in pogosto zahajala. Njena lepota je večna, zatrjujejo ženske, njena seksualnost pa še vedno buri domišljijo mnogim moškim. Jimy Hendrix izbran za najboljšega kitarista vseh časov Legendarni ameriški rocker Jimy Hendrix je bil po mnenju bralcev vodilne evropske glasbene revije "Total Guitar magazine" izbran za najboljšega kitarista vseh časov. Izmed več kot štiristo nominirancev so izbrali sto najboljših. Med prvih deset so se uvrstili predvsem kitaristi popularnih ročk skupin šestdesetih in Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni listSRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93, 44/97) in na podlagi 3. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter na podlagi 30. člena statuta Občine Radovljica je župan Občine Radovljica sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI osnutka SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA LESCE - CENTER 1. Z dnem objave tega sklepa v Gorenjskem glasu se za 30 dni javno razgrne OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA LESCE - CENTER, ki ga je izdelal RcR Radovljica, pod št. 25/2002. Javna razgrnitev se izvede v prostorih Občine Radovljica in KS Lesce, v času razgrnitve Občinska uprava organizira javno obravnavo, točen termin in lokacija obravnave bosta objavljena naknadno v Gorenjskem glasu. 3. Pisne pripombe, ki se nanašajo na razgrnjeno gradivo, lahko vpišete v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali jih posredujete na naslov: Občina Radovljica, Občinska uprava, Gorenjska cesta 19, 4240 RADOVLJICA. Rok za posredovanje pripomb poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. Sklep začne veljati z dnem objave v Gorenjskem glasu. Št. 352 - 5/02 Radovljica, 7.8.2002 ŽUPAN Janko S. STUŠEK, l.r. sedemdesetih let; drugo in tretje mesto sta zasedla Jimmy Page skupine Led Zeppelin in Eric Clapton, sledijo Slash skupine Guns N' Roses, Brian May skupine Queen in David Gilmour skupine Pink Floyd. Čeprav je izbor nestrokoven, se glasbeni kritiki strinjajo, da so omenjeni kitaristi najboljši igralci "ročk and rolla". Frizerke rojevajo manjše otroke Švedski znanstevniki ugotavljajo, da so frizerke izpostavljene večjemu tveganju, da bodo njihovi novorojenčki imeli nezadostno težo ali druge prirojene okvare. V raziskavi so primerjali 2410 frizerk in 3462 žensk drugih poklicev, ki so pred kratkim rodile. Ugotovili so, da frizerke pogosteje rojevajo otroke, ki imajo manjšo porodno težo ali imajo druge deformacije. Razlogi za to so predvsem v pogosti uporabi sprejev za lase in stalnem valovitem gibanju telesa, zlasti rok. Strokovnjaki priporočajo, da frizerke pri delu uporabljajo zaščitne rokavice, zlasti med nosečnostjo, in da zaradi prisotnosti kemičnih hlapov redno prezraču-jejo prostore. Sponzor današnje križanke torek in petek 1. nagrada: 10.000 SIT 2. nagrada: 5.000 SIT 3. nagrada: 3.000 SIT Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 21. avgusta 2002, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. Vsak torek in Petek Rešitve nagradne križanke TERME ROGAŠKA Izmed več kot 1000 prispelih pravilnih rešitev smo izžrebali naslednje nagrajence: 1. nagrado: vikend paket za eno osebo v mesecu septembru prejme MATEVŽ ČEBULJ, Olševek 70/č, Preddvor 2. nagrado: dve celodnevni karti za obisk termalne riviere z uporabo savne prejme TONČKA AŽMAN, Višelnica 11, Zg. Gorje 3. nagrado: celodnevna karta za obisk termalne riviere prejme ANDREJ ZUPANC, Gregoričeva 1, Kranj 4., 5. in 6. nagrado, ki jih prispeva Gorenjski glas, prejmejo: BRANKA VRHUNEC, Rašiška ul. 16, Ljubljana; JANEZ ŠOLAR, Na kresu 24, Železniki in STEVO BURA, Partizanska 10/g, Kranj. GREGOR LOCANKA SESTAVIL: F. KALAN IME PEVKE LEAR DOMIŠLJIJA PREBIVALEC GRČIJE ATA, OČE KOŠČEK SUKANCA PESNICA SEIDEL GLAVNO MESTO BOSNE TANJA RIBIČ NAŠA BOTANI-ČARKA (A.P.) SUROVINA ZA BENCIN DRŽAVA V AZIJI OBRAT Z MARTINOVIMI PEČMI VRŠILEC ANKETE IGRALEC BEATTY GLENN FORD NUŠA TOME RIŽEVO ŽGANJE IME NEKD. MINISTRICE KLINAR ŠVICARSKI PISATELJ (fjLAUDE) GLAVNO MESTO SENEGALA 26 i—i l^l ZGORNJESA VC ESENICE O H C I N » K H NOVIČK RUSKI PISATELJ MEDICA RUSJA-NOVO LETALO GORENJSKI GLAS PISMENO POTRDILO VOLNENA TKANINA PILOT, LETALEC VINORODNA RASTU NA MARIBORSKI TEDNIK PUSTOLOVŠČINA HRVAŠKA DENARNA ENOTA ARABSKI OKRASEK TRGOVSKA IZGUBA TEŽE PTIČ, KI GOVORI. PAPIGA CESTNI ZEMLJEVID PETER ERŽEN KENIJSKI DRŽAVNIK MOI IME NEKD. TENISKE IGRALKE FERNAN-DEZ GORLJIV PLIN PEVEC PLES-TENJAK IVERNA PLOŠČA PROIZVODNO PODJETJE ESEJIST FINCI MESTO V SIRIJI PRIPADNIK UNIATOV NEDOTAKLJIVA TEMA SINOVA ŽENA EMIL NOLDE VODITEU NEKDANJE JUGOSLAVIJE IRENA AVBEU GRŠKA ČRKA BARSKA PLESALKA, KI ZABAVA GOSTE PRISTOJBINA ALBERTO toMBA M"/ 'dem,-. [f SILVO TERŠEK MESTO VJZ FRANCIJI PILOTSKA KABINA AMERIŠKA LETALSK/ DRUŽBA KOSTUMO-GRAFINJA VOGELNIK ESKIMSKA HIŠA IZ LEDU ORANJE IVAN POTRČ OBROK PLAČILA 13 .14 a 20 27 ,28 34 VZOR, MALIK KOŠARKAR LAKOV1Č MORSKA PRAŽIVAL NIKO ROBAVS ALFI NIPIČ OTOK V ANTILIH PRIPADNIK ITALOV POVEČAN TOK VODE INDUAN-SKI ČOLN PRIPRAVA ZA TISK-MEDIAAB1 MAJHNA DEKLICA VSEZAVASO STREHO, ŠKRILJ KRITINA S STOLETNO TRADICIJO, TONDACH, CRE-AT°N, BRAMAC, STROKOVNA MONTAŽA IZDELKOV VELUX SONJA BLED, d.o.o., Jamova 14, BLED, tel. 04 57 66 130, mob.: 041 662 127, e-mail: sonja.bled@siol.net TONDACH - ZAREZNI BOBROVEC AKCIJSKI POPUST 18 % Prodam PRAŠIČKE od 25 do 35 kg. Bohinc, Zg. Brnik 57 a O 252-12-38 10603 ŽIVALI KUPIM Odkupujem mlado pitano GOVEDO, krave, ovce, jagneta. rt 041/650-975_9690 Kupim TELIČKA simentalca, starega 10 dni. rt 5188-180_"»65 Kupim več simentalcev od 200-300 kg. tt 25-21-695 ' 0489 Kupim BIKCE in TELIČKE simentalce, težke od 150 do 400 kg. rt 041/806-053 Kupim BIKCA simentalca, starega približno en mesec, rt 031 /280-774 10510 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. « 041/922-679 ,0528 Kupim mlado SIMENTALKO, brejo 2 meseca, rt 5743-488 10536 Prodam KRAVE po izbiri, možna menjava gj^AŠIČE. rt 59-57-123_i057?_ Prodam TELIČKI simentalki, stari 10 dni in ^tedne. rt 596-35-60_ 10578 PRAŠIČE različno težke prodam in pripe-!!^na dom, rt 041/724-144 10580 Prodam TELICO simentalko, težko cca ^° kg, PŠENICO in KROMPIR, rt ^/584-048_ 10587 Prodam BIKCA simentalca, 120 kg za rejo. £3129 51, Cerklje rt 252-16-76 10596 Prodam 14 dni starega ČB BIKCA. Tt !W6l7-833 10598 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. " 595-73-64, zvečer 10600 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RG L studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433 Radio Glas LJubljane d.d. LJubljana, C. 24. Junija 23,1231 LJubljana - Črnuče Kako je prazen dom, dvorišče, ZAHVALA naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, Po hudi bolezni nas je v 72. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari k trud in delo tvojih rok oče, stric in tast *vedna Mm m,aia- CIRIL JESENKO Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem iz podjetij Loka Pro in LTH, d.o.o., Šk. Loka za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše. Zahvaljujemo se dr. Romani Pintar Hafner za dolgoletno zdravljenje ter patronažni službi ZD Šk. Loka, posebej sestri Mariji in sestri Olgi. Hvala g. župniku Jožetu Čuku za obiske na domu ob prvih petkih in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem iz Sore za zapete pesmi, trobentaču, nosačem, pogrebni službi Hipnos iz Medvod in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Draga, 31. julija 2002 Sladko spančkaj, draga Mateja v tej prerani gomili, mnogo te ne bomo nikoli pozabili. (M. Mateja) ZAHVALA V 21. letu nas je nepričakovano zapustila ljuba hčerka, sestra in vnukinja MATEJA MANES iz Šenčurja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala in hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Šenčur, avgust 2002 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje v 68. letu starosti, po hudi bolezni dotrpel naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak VIKTOR GENDE, st. iz Kranja, Nazorjeva ulica 8 Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 9. avgusta 2002, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Do pogreba leži v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 7. avgusta 2002 ZAHVALA V 82. letu življenja nas je za vedno zapustil naš dragi mož, očka, stari oče, tast in brat JANEZ - JANKO BERNIK iz Delnic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem ODEJE, ki ste nam v teh žalostnih dneh stali ob strani, izrekli sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala ZZB Poljane, Društu upokojencev Gorenja vas, območnemu odboru ZLSD Škofja Loka, govornikoma Vinku Kržišniku in Matevžu Marklju in pogrebni službi Hipnos. Žalujoči: žena Angela, hčerki Majda in Marica z družinama, sestra Mara, bratje Jože, Franc in Ludvik Delnice, 2. avgusta 2002 Življenje je trpljenje^ slovo boleče in trpeče, pa naj angel te popelje k Bogu, kjer je lepše. ZAHVALA Neizmerno žalostni, z globoko bolečino jokajočih src, smo se v soboto poslovili od naše zlate mame FRANČIŠKE KERN roj. BAJT Ob tem se iskreno zahvaljujemo njenim sestram in bratoma, vsem ostalim sorodnikom, sosedom, še posebej sosedi in botri ge. Silvi Kmetic, našim sodelavcem iz Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka, sodelavkam Živil SP Planina II, gospodu kaplanu za lep pogrebni obred in kirurškemu oddelku Jesenice za lajšanje njenih bolečin in trpljenja. Hvala vsem, ki ste jo poznali in seje boste spominjali. VSI NJENI Kranj, 3. avgusta 2002 ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica in tašča IVANKA URANKAR roj. Suhadolnik iz Praš Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, prijateljem, sodelavcem žalujočih in znancem za izrečeno sožalje in tople besede, za cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti v tihi dom. Zahvala zdravstvenemu osebju za dolgoletno zdravljenje, posebej hvala dr. Jožefi Jerajevi in dr. Snežani Paulin Koširjevi. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Šav-su za lep poslovilni obred, pevcem, nosačem ter pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. Žalujoči: mož Štefan, sinovi Štefan, Stane, Marjan in hčerka Slavka z družinami Praše, Orehek, Cerkve, Kranj, 5. avgusta 2002 ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ PUŠAR Burjovcov ata iz Puštala Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala Nadi Oblak za pomoč v času bolezni. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Francka, sinovi Tomaž, Janez in Tone ter ostalo sorodstvo Škofja Loka, 3. avgusta 2002 V SPOMIN Danes, 9. avgusta 2002, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi FRANC OŠTREK Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI V SPOMIN V našem srcu ti živiš, zato pot nas vedno vodi tja, kjer v tišini ti zdaj spiš, a lučka vedno ti gori, nihče ne ve, kako to boli, ker tebe, draga Frančiška, več med nami ni. Odšla si tja, ker ni solza, ni trpljenja, ne gorja. Ostala nam h'oja je dobrina, v srcih naših bolečina in tiha solza večnega spomina. 15. avgusta 2002 bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila FRANČIŠKA ERMAN Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu ter prižigate svečke. VSI NJENI ^ ^ Ul ^ Ipl ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo 'JAKA(ZAKAJ Si F* TAKb W*N* Ti HWoetfl ffl-OijANcA? Kep rW 60T0I/0 3 SAR* PpWioO& NJENO VOfto« PETEK SOBOTA NEDELJA 4*5 od 14 °C od 15 °C ■' f od 14 °C do 23 °C do 20 °C do 21 °C Danes, v petek, dopoldne bo povećim sončno, popoldne se bo pooblačilo in P0" javljale se bodo krajevne padavine, deloma nevihte. Jutri, v soboto, in nedeljo bo pre* vladovalo oblačno vreme z občasnimi Pa' davinami, deloma nevihtami. V hribe z rokami v žepu... in očmi na podplatih Na nehokejski strani Mežakle Radolna, Radovina, Rothvvein, Rdečevinska reka - reka Radovna je v preteklosti zamenjala precej imen, praskal jo je ledenik, rastle in propadale so žage, mlini in fužine, pustošila vojna... ostala je njena čudovita dolina, ki jo "nadzoruje" Jerebikovec, najvišji vrh Mežakle. Kar se tiče Mežakle, je za prave (gorenjske) hokejske navdušence verjetno "pomembna" le njena jeseniška stran. A kot je ta znana po legendarni ledeni dvorani, na drugi strani vabita najvišji vrh planote Jerebikovec in ledeniško preoblikovana dolina Radovne. V vsakem primeru je del poti dobro opraviti po avtocesti Bled -Jesenice oziroma po glavni cesti Jesenice - Kranjska Gora, kjer v Mojstrani zavijete proti Radovni in J3 ledu. Prvi je na vrsti Jerebikovec (1593 m), ki kot najvišji vrh Mežakle in zaradi svoje robne lege zagotavlja lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp. Pri veliki hoji stopnjuje, vse do konca. Na prvih razritih metrih široke poti se še zdi, da jo Tilčkovi nasledniki uporabljajo za učenje vzvratne vožnje s traktorjem. Po pol ure se vse bolj urejuje, in na manjšem polrazgledniku se vam odpre pogled na Mojstrano in vrhove nad njo, na primer Kepo (2139 m). V nadaljevanju je pot še precej strma, a zaradi številnih stopničk in druge lesene "opreme" izredno simpatična. Končno prispete do prve vmesne postaje, Tilčko-vega rovta. Kot vse predalpske planote je bila tudi Mežakla partizansko središče, na kar vas spominja plošča za v zasedi padle partizane. Mimo travnate planine tabli, ta označuje začetek Triglavskega narodnega parka, je potrebno zaviti v breg, in nekaj metrov naprej sta tudi smerokaza za Til-čkov rovt in Jerebikovec. Kmalu ugotovite, da je steza na Jerebikovec ena tistih, kjer se užitek pri in podrtih koč odbrzite še v zadnje pol ure hoje, obljuba o prostranem razgledu pa vam je ob gostem gozdu vse bolj sumljiva. Skrbi so povsem odveč; na manjši golicavi na samem vrhu se posedete na klopco poleg živo- Svinjak pod Očanom 3* • - Kranj - Primskovljanka Marija Bertoncelj nas je opozorila na smetišče ob poti ob RupovšČici in dodala, daje podobno tudi ob Kokri pod Očanom. Lani je Komunala pospravila divje odlagališče in postavila betonske smetnjake, ki pa jih poredko prazni. Odpadki se kopičijo ob smetnjakih pa tudi na samem obrežju Rupovščice. Kdo je za pospravilo odgovoren, smo vprašali Viljema Freliha iz kranjske Komunale. Povedal je, daje Komunala na pobudo mladine dejansko postavila smetnjake, da pa naj bi jih praznili - tak je bil tudi dogovor - mladi, saj ne stoje na javnih površinah, ki jih čisti Komunala. Pred približno mesecem dni so mladi zaprosili za pomoč; nabralo se je preveč odpadkov in komunalci so privolili, da jih odpeljejo. Srž problema torej ni v Komunali, pač pa predvsem v ljudeh, ki prihajajo piknikovat. Namesto da bi odpadke pospravili in odpeljali s seboj, se ravnajo po že dobro uveljavljenem načelu "samo ne na mojem dvorišču". Svinjak, ki ga puščajo, je le odraz njihove kulturne in ekološke zavesti. H.J. barvnega bivaka ali v travo, potem pa natančno spoznate z gorami nad vsemi tremi slavnimi alpskimi dolinami: Koto, Krmo in Vrati. ti ledeniškima dolinama Kote in Krme, na katere se vam čudovit pogled odpira že s široke travnate ravnice v Zgornji Radovni. V teh dolinah se zgodba o naši reki tudi Redek ohranjeni ostanek stare slave najdete nekje na sredini doline, Psnakov mlin. Zanimiv je še zlasti, ker je pred zaprtjem v 1970-ih letih deloval sezonsko in je bil hkrati mlin in žaga. Zadnje je značilno za Radovno, saj je bil pretok pogosto majhen, in je bilo potrebno vodo skrbno izrabljati. In ker so bile poti do večjih krajev slabe, da poleti, opazili kopalce z brisa' čami preko ramen. Pa niso nantf' njeni do Blejskega jezera, do W terega je še kar precej kilometri; Kot ostanek ledeniške pretekloS" je v bližini Srednje Radovne na" stalo manjše jezerce, na mestu* kjer so včasih kopali jezersko kfe' do. Če imate še nekaj srečo, in ste ob pravem času na prave mestu, se pravi ob košnji sosednjeg3 travnika, vam bo gospodarjeva hči čez ograjo ponudila kozarček "borovničk". Zaradi alpskeg* podnebja s svežimi poletji je v dO' lini veliko prijetneje "migati" k°l v mestih. Kaj kmalu si boste ob' Spust mine neverjetno hitro -zelo zabavno je pot navzdol preteči, kmalu ste nazaj na cesti, še kilometer ali dva, in že ste na začetku in v prvem naselju doline Radovna, Zgornji Radovni. S postankom pri tradicionalni Psnako-vi domačiji začnete spoznavati dolino, kije v vsej dolžini 17 kilometrov polna drobnih naravnih in zgodovinsko-tehničnih zanimivosti, ki te očarajo, osvežijo, prestrašijo, in včasih tudi pretresejo. Nekje na začetku srečate odcep pro- začne, a se začetni Krmarica in Kotarica kmalu skrijeta pod površje ledeniškega materiala, vse do izvirov "prave" Radovne pod Jutrovo skalo med Zgornjo in Srednjo Radovno. Danes čudovit izletniški cilj, je bila Radovna v še ne tako davni preteklosti izredno "delovna". Velika lesena kolesa, ki jih je poganjala reka, so poganjala 30 žage, mline, fužine, kovačnice, v modernem času pa večinoma le še hidroelektrarne. so žage imenovane venecijanke in mlinski "črn kamen" dolga leta rezale les s Pokljuke in Mežakle in mlel zrnje s tukajšnjih polj. Zdaj so nekatere stare žage in mlini v dolini preurejene v mini elektrarne, kot je HE Klemence, ki ga je v svojih zadnjih vzdihlja-jih leta 1993 zgradil Litostroj. Seveda pa to še ni vse; iz zajetij v Radovni ter njenih pritokov se oskrbujejo z vodo Bled, Lesce in Radovljica, preko 3 kilometre podzemnega dotoka pa se z njeno vodo poživlja Blejsko jezero, ki bi bil brez te veliko manj slovenski turistični biser. Nekje za Psnakovo žago se pripeljete mimo tradicionalne Smo-lejeve domačije, od katere pa so ostali le še dimnik in golo kamnito zidovje. Brez besed vas ustavi spominska plošča v obliki velike roke, ki opozarja, da so v tej hiši septembra 1944 nemški vojaki živih sežgali 24 domačinov. Tudi otrok. Ob cesti naprej boste, seve- ljubili, da naslednjič pridete s kolesom, za katere je Radovna k° ustvarjena. V strmih skalnih bre-govih in po kamnitem koritu }e reka oblikovala .mnogo skok°v' tolmunov in brzic. Spomladi i1) jeseni, ko ima največ vode, zlas{1 spodnji tok Radovne postane za' nimiv za profesionalne in tudi ne-koliko manj izkušene kajaka^ To pa še ni vse. V poletnih mesecih je dovoljeno športno lovljenj^ tukajšnjih rjavih in mavriČasti'1 postrvi. Pa nekako nimaš srca za to, čeprav je po zakonih treh "vsako ulovljeno ribo neboleč spustiti". Ob koncu doline, v vasi Radov na žalostno propadajo stavbe 1 skladišča starih fužin, table pa ^ kmalu povabijo še na ogled »° kljuške soteske in zaključneg preboja Radovne proti Savi, slav nega Blejskega Vintgarja. A kaj ko vam že zmanjka dneva in ' ^ ^ pacitet'' za sprejemanja lepega zanimivega... Uroš Brankov