THŽKKI VESTNIK
Leto II.
Tržič, v četrtek, t«, decembra 195»
Slov. 2«
10. obletnico nove Jugoslavije
smo v Tržiča proslavili nadvse svečano
Vsako lelo damo v Tržiču 29. novembru največji poudarek, saj nam ta dan pomeni obletnico uresničenja najvišjih vrednot, za katere so se najboljši, sinovi ljudstva borili že pred vojno, med njo pa zanje prelivali kri in padali slolisoči Jugoslovanov.
Letos pa je naša mlada socialistična država praznovala prvi jubilej, deseto obletnico, majhno sicer po številu let, vendar veliiko po doseženih Uspehih njenih (zavednih državljanov v graditvi socializma. Zato je potekalo praznovanje dneva, republike letos nadvse slovesno.
Praznično razpoloženje je v Tržiču zavladalo že dokaj dni pred praznikom. Zavihrale so z Vseh hiš zastave, trgovine so okusno Uredile izložbe, kolektivi po podjetjih in društvih pja iso hiteli z zadnjimi, pripravami za prireditve.
Sporlna društva so pričela s svojimi priredi Ivami, posvečenimi ^prazniku, že med tednom. Osrednje prireditve pa. so se začele v sobo 1 o, ko so prenehali brneti stroji v tovarnah in ko so se zaprla vrata šol in uradov. Ob enajstih dopoldne je napolnila dvorano Cankarjevega doma najprej gimnazijska mladina, ki je priredila tod v navzočnosti zastopnikov oblasti iu množičnih organizacij svojo akademijo.
Ko se je stemnilo, so začele švigali nad mestom raznobarvne rakete, v znak, da je napočil največji praznik delovnega ljudstva ^socialistične Jugoslavije. Godbeniki in gasilci v paradnih uniformah ter delovni kolektivi so se začeli zbirati pred pošto, fin v '"sprevodu manifestirajo svoja Čustva ob 10. obletnici rojstva FLRJ.
Sprevod je krenil na Glavni trg in od tod v Cankarjev dom, kjer se je v nabilo polni dvorani pričela slavnostna akademija. Slavnostni govor na akademiji je imel predsednik LOMO m ljudski poslanec Lovro Cer ar, °slali. program' pa so izpolnili z izbranimi in. lepo izvedenimi točkami Sodba „Svobode" pod vodstveni Rudolfa Ahačiča, pevski zbor „Svobode' pod vodstvom ravnatelja Otona ^zvonila ter TVD „Partizan" s prostima vajama mladink in mladincev.
Lepo nedeljsko jutro je komaj vsla-« °! ko so se začele nadaljnje slavno-Ob devetih dopoldne se je zbral
v svoji sejni dvorani ljudski odbor mestne občine k slavnostni seji, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki delovnih kolektivov in društev. Zbranim je spregovoril o pomenu praznika predsednik LOMO Lovro Cerar.
Sledila je otvoritev nove sindikalne dvorane, tradicionalni štafetni tek, popoldne pa so privabile ves Tržič na glavne ceste krožne motociklistič-ne dirke. Zvečer je bila premiera Bevkove drame „Kaju", ki jo je uprizorila igralska  sekcija „Svobode".
S športnimi prireditvami so proslavljali Tržičani 10. obletnico II. zasedanja AVNOJ še ves naslednji, dan, ki ga je zaključila „Svoboda" s po. hovitvijo „.Kajna".
Vse prireditve so bile izvedene z največjo prizadevnostjo in v zavesti', da slavimo z njimi, kar nam je najdražje, svojo v krvi in. žrtvah porojeno domovino. To zavest pa je letos prežemala ludi posebej poudarjena trdna, in odločna, volja, da svoje zemlje ne odstopimo nikomur niti pedi in da svoje neodvisnosti nismo pripravljeni prodajali za nič na svetu!
Proslava 29. novembra v Kr žah
V Križali je priredilo KUD Koro-tan v soboto dne 28. novembra v dvorani zadružnega doma. proslavo 10-letnice ustanovi Ivo. FLRJ. Po državni himni je lov. Kavar govoril o pomenu našega najvažnejšega državnoga praznika in uspehih Jugoslavije od zgodovinskega zasedanja AVNO.l dalje. Ob koncu jo v imenu LOMO Tržič čestital vsem navzočim k prazniku.
Po govoru je pevski mešani zbor pod vodstvom tov. Grandovca izvedel svoj koncert, vmes pa so učenci kriške osnovne šole deklamirali pri-ložnostne pesmi.
Koncertu je sledil prijeten družabni večer, katerega, je priredilo KIJI) Korolan. Lopo razsvetljena dvorana in preprosto a okusno opremljen o-der sta svečano razpoloženje šc: povečala.
Mladina se je proslave v precejšnjem številu udeležila, žal pa. ni bilo opaziti na proslavi ljudi, katero bi upravičeno pričakovali. Pravlako ža-
lostno je vprašanje izobešanja zastav, kar je slabo izpričevalo zavednosti hišnih gospodarjev.
Od horu KUD pod vodstvom lov. Tomazina pa za prireditev vse priznanje!
Odkritje  spominske plošče padlim borcem na tovarni »Runo«
Delovni kolektiv tovarne usnja RUNO v Tržiču je v nedeljo, na dan republike slovesno odkril spominsko ploščo 11 tovarišem, bivšim članom iolektiva, ki so žrtvovali svoja življenja za časa NOV. Padli so kot borci, v koncentracijskih taboriščih ali bili ustreljeni kot talci.
Celoten kolektiv se je zbral pred tovarno ter nato z godbo iu predstavniki oblasti odkorakal po Glavnem trgu. Zbral se je prod okusno okrašenim pročeljem podjetja. Spominska plošča je vzidana na pročelju pisarniških prostorov podjetja na Ljubeljski  cesti i).
Predsednik sindikalne podružnice podjetja lov. Miha Svab je potem, ko je godba zaigrala žalno koračnico in je sindikalni tovarniški moški pevski zbor zapel nekaj partizanskih pesmi, nagovoril zbrani kolektiv iu orisal pomen počastitve spomina padlih tovarišev, nakar je spominsko ploščo odkril.
Po odkritju plošče je direktor podjetja tov. Ludvik Vučko v spomin na le žrtve kolektiva spregovoril nekaj besedi, in poudaril, da so bile tudi le žrtve našega kolektiva prispevek k zmagi jugoslovanskih narodov in današnji svobodi.
Zalem sla spregovorila še predsednik LOMO lov. Lovro Cerar in zastopnik MOZB lov. Vido Drobnič.
Pevski zbor je zapel, se nekaj pesmi, navzoči so počastili spomin žrtev, nakar je godba zaigrala še partizansko žaloslinko. Kolektiv se je nato razšol k osi al i m proslavam dneva republike.
Gimnazijska planinska skupina je obiskala čuvarje naše meje
V ponedeljek, ,dne 30. novembra so člani gimnazijske planinsko skupine obiskali čuvarje naše meje pod Ljubeljem in jim v nagovoru izročili pozdravno pismo k velikemu dnevu naših  jugoslovanskih  narodov. Vo-
Stran 2
TRžlSKI VESTNIK
Štev. 26
jaki so bili veseli, tega obiska in so izrazili željo, da bi njihovi mladi prijatelji še večkrat prišli k njim na obisk.
Za dan naše junaške armade pri-
Med liskom zadnje številke Trži-šfcega vesluika nas je iznenadila vest, da je v Ljubljani umrl napredni javni delavec in pisatelj Etbin Kristan. Ker je njegovo delo lesno povezano ludi z razvojem delavskega gibanja v Tržiču, naj se oddolžimo njegovemu spominu vsaj z nekaj bežnimi obrisi njegovih stikov s Iržiškimi delavci.
Leta 1905 je začel prihajati v Tržič Kristanov list Rdeči prapor. Prihajal je v petih izvodih, ki jih je skrivaj vliholapljal kurir - voznik, ki je iz Kranja prevažal dnevno pošlo. Izvode je prevzemal Janez Mikič in jih razdeljeval med Iržiške prvoborce delavskega gibanja. To so bili Janez Kramar, Jernej Oblak, Blaž Hribar, Franc Rezek, Luka Jazbec, Rok Steg-nar, Henrik Snoj. Janez Debevec,Jože Pukovnik in drugi.
Kristan sam je prvič prišel v Tržič leta 1906 na tajen sestanek naprednih Iržiških delavcev v gostilni pri. Toncu (danes Verdir). Oblast je sestanek zavohala in poslala na sestanek orožnike, ki naj bi razgnali udeležence. Kristan se jim je v zadnjem trenutku umaknil skozi okno, vendar so ga na Blejski cesti zajeli in. odgnali iz mesta. Tržiški orožniki
6 Vrnitev v človeštvo
(Življenje novodošlih rojakov v zadnjih mesecih iy (taborišču.)
(Nadaljevanje)
Bolj ko se je bližala ura maščevanja za zloglasne krvnike dachauškega taborišča, tembolj se je iz dimnika krematorija noč in dan kadilo, ko so seži-gali mrtve okostnjake. In ko ni mogel moloh krematorij več požirati svojih žrtev, ker je bila umrljivost v zadnjih mesecih po izjavi našega Itovariša Milana Koprivnika od 150 do 200 ljudi —■ številk dnevno, so si SS-ovci omislili skupen grob. I
Severovzhodno od mesta Dachau med železniško progo, ki pelje proti Regens-burgu, in vasjo Prittelbach se dviga nizek položen grič, ki je proti vrhu poraščen z drevjem, ob pobočju pa se razprostirajo njive. Zemlja je pa zelo ilovnata. Na najbolj skritem prostoru je torej grobišče 10.000 žrtev že poginjajo-čega fašizma. Večji skupen grob je dolg 54 m, širok 4 m' globok 5 m. Poleg večjega so še trije manjši skupni grobovi. Prvi je dolg 15 m, globok /7 m, širok 4 m, drugi je dolg 17 m, širok 4 m, globok 5 m, tretji pa je dolgi 5 m, globok 5 m, širok )4 m.
pravi j a skupina ponovni obisk in sicer pod Ljubelj, na Zelenico in Kofce. Ob tej priložnosti bo čuvarjem naših meja izročila Ludi darila, ki jih bo pripravila naša občina.
so ga odvedli v Pristavo, kjer so ga prevzeli drugi, ki so ga odpeljali v Kranj.
Njegovo delo pa med Iržiškimi delavci ni zamrlo, temveč se je delavsko gibanje v Tržiču za lem še okrepilo. V Tržič je prišel Kristan ponovno že naslednje leto in prihajal med Iržiške delavce več tel zapored do svojega odhoda v Ameriko.
Na njegovo pobudo je bila leta 1907 ustanovljena Vzajemnost, predhodnica poznejše Svobode,
V času pred volitvami v deželni zbor leta 1909, pri katerih je kandidiral dr. Tuma, je bil Krislan ponovno med Tržičani. Sestanke s Kristanom sla na vso moč zavirala o-krajno glavarstvo in tukajšnje; županstvo, na katero so pritiskali reakcionarni meščani in cerkveni krogi. Le-li so motili tudi — kolikor so biji dovoljeni — sestanke same, ki so se jih udeleževali z namenom, da jih. razbije jo. Zlasti hudega nasprotnika je imel Krislan v kaplanu Zajcu, ki pa mu vendarle ni uspelo, da bi s svojimi pomagači razbil neki lak Kristanov shod. Delavci so Kristana po zborovanju v sprevodu spremili na kolodvor. Pri Lem so ga
Lačni in izčrpani interniranci so vlačili velike vozove s plohi, polne vozove trupel pogrnjenih s plahtami, izpred krematorija, skoraj 4 km daleč do grobišča. Ob vznožju griča so vpregli konje, da po pomagali vleči vozove navzgor. Pri tej delovni komandi so bili zaposleni po večini Rusi. Mrliče so zložili po dnu jame ter jih zasuli s tanko plastjo zemlje, ko feo jih prej še polili z živim apnom. Ko je bila jama polna, so jo zasuli ter s tanki stlačili, da se ne bi toliko širil (smrad. I
Pri kopanju teh jam je bil sredi hude zime meseca januarja 1. 1945. nekaj časa zaposlen naš tovariš Janez Polajnar iz Doline, sedaj zaposlen v trž. predilnici. Meseca maja leta 1944. je bil ujet kot partizan na Jelovici. (Iz Begunj je moral na Vestfalsko, bil zaposlen pri gašenju požarov, odstranjevanju ruševin ter bil ob priliki nekega bombardiranja zasut do prsi. Z neko ponarejeno listino je pobegnil, prispel srečno na Koroško, iltoda na dravskem mostu pri Velikovcu je bil ujet, nekaj časa zaprt v Celovcu, odtod pa odveden v Dachau, kamor je prišel 6. dec. (1944. na blok 27. Kot „grobokop" že omenjenih velikih jam za množični grob taboriških žrtev je bil priča, ko iso jetniki delovnega oddelka, po večini Rusi, vozili iz
reakcionarji napadali z vzdevki: Lucifer, cigan, brezverec, ničvrodnež in podobno.
Kako onemogli so bili li izbruhi sovraštva do vsega naprednega, nam je dokazal nadaljnji razvoj njegove zamisli socializma dO njene končne zmage po drugi svetovni vojni.
Sicer je delavsko gibanje v tistih časih nalelavalo na vedno nove težave in zapreke, vendar napredni delavci niso klonili. Ko jim je odpovedal lokal gostilničar Kavčič (gostilna pri Pel ar ju), sla Elbin Krislan in. Janez Erlah zaprosila za lokal pri Sajovicu v Bistrici. Toda tudi ta se je dal nahujskali od nasprotnikov delavskega gibanja in po šestih lednih lokal odpovedal. Organizacije naprednih delavcev (Svoboda, tekstilna strokovna organizacija, čevljarska strokovna organizacija in druge) so se morale preselili v Van-derhovco. Ko je Kavčijč videl, da je njegova gostilna izgubila goste, je delavska društva spet vzel pod svojo streho, kjer so ostala do konca prve sveLovne vojne.
Svojo lastno streho si je s pomočjo svoje gospodarske zadruge pridobila socialistična delavska organizacija, ko je kupila leta 1920 od Starela hišo na Glavnem trgu (današnja Verdirjeva hiša).
Za razmah delavskega gibanja v tem času se ima Tržič zahvalili prav Elbi.nu Kristanu, čigar duh živi še danes in bo živel večno v vseh. naprednih Iržiških delavcih, ki uresničujejo danes njegovo davno zamisel socializma.
Slava, njegovemu spominu!
krematorija mrtve okostnjake ter jih polagali v jame tesno enega ob drugega, tako da je imel drugi noge poleg glave prvega. Prostor množičnega grobišča je bil dobro ograjen in močno zastražen. Civilnemu prebivalstvu je bil vstop strogo prepovedan. Polajnar je bil nato premeščen k nekemu drugemu del. oddelku, k popravljanju železniške proge v Munchen. Zaradi prehoda čez mrežo karantenskega bloka 25 je dobil 25 udarcev z žilovko.    , i
Kot zadnji Tržičan je prišel v Da" chau tov. Albert Laibacher. Iz njegovega dnevnika, ki ga je do skrajnosti oslabljen spisal v taborišču priobčujern naslednje. ! I
Dne 1. marca 1945. so iz Begunj .odpeljali Laibacher j a in veliko drugih sotrpinov z avtomobili v Lesce na postajo že ob 3. uri (zjutraj. Ko je kmalu na to prispel V ;Lesce transport pripadnikov OF iz Ljubljane so vse jetnike natrpal* v živinske vozove in sicer 53 mož 2a Dachau in 66 za Mauthausen.
Ko je vlak privozil na Jesenice, le bilo tam alarmno stanje. Zato so JeX" nike zapeljali ha progo proti Dovjenj' kjer so čakali nad /1 ure. Ko so vlaK zapeljali nazaj na jeseniško postajo, 3e nastal nov alarm. Vozove so popoln0' ma zaprli, straže so se poskrile, jetnik1
Iflekaj trmkih spominov ob smrti
čtbina Xristana
Štev. 26
TR2ISKI VESTNIK
Stran 3
Z zadnjega zasedanja Delavskega sveta predilnice
Delavski svet Bombažne predilnice in tkalnice je na svojem zadnjem zasedanju razpravljal o reviziji tarifnega pravilnika, znižanju cen tekstilnemu blagu in o raznih drugih gospodarskih in proizvodnih vprašanjih podjetja.
V prvi vrsti so pri reviziji tarifnega pravilnika zvišali tarifne postavke pri najniže plačanih delavcih in uslužbencih in delno regulirali in vskla-dili tarifne postavke delavcev v zunanjih obratih in delavnicah, ki so bili do sedaj z ozirom na druga podjetja premalo plačani.
Razpravljali so tudi o znižanju cen tekstilnemu blagu, kar so na splošno pozdravili. Vendar pride pri teh znižanjih do nekakih nasprotij med trgovino in podjetji, ker so trgovine, znižale blago  linearno, dočim pod-
Vzporedno s prizadevanjem, da o-hranimo objekte in predmete, ki osvetljujejo razvoj našega mesta in njegove obrtne ter kulturne dejavnosti v preteklosti, moramo mislili tudi na to, kako bomo ohranili našim zanamcem čim popolnejšo podobo naše današnje ustvarjalnosti. In to toliko bolj, ker prav v našem času doživljamo tako korenite iz-premembe v načinu gospodarjenja, v tehniki dela in v gledanju na svet in življenje kot še nikoli v zgodovini.
jot je z ozirom na višino izplačanih plač za določene artikle tega znižanja ne more prenesli,. Upajo, da bodo merodajni forumi tudi to vprašanje pravilno rešili.
Razprave na zasedanju o teh vprašanjih so bile zelo zanimive in lahko ugotovimo, da člani delavskega sveta dobro pretresajo vsa vprašanja, preden se za določeno stvar odločijo.
REORGANIZACIJA GOSTINSTVA
Po sklepu zadnje seje LOMO sla se s L decembrom osamosvojila gostinska obrala na Ljubeljski csli in na Bistrici. Za upravnico prvega je bila imenovana lov. Babičeva, za upravnika drugega pa tov. Zumer. Hkrati sla bili imenovani likvidacijski komisiji za gostinski podjetji Storžič in. Zelenica.
Rekel bi kdo: O vsem, kar danes doživljamo, bomo pač pripovedovali svojim otrokom, ti pa bodo pripovedovali o našem delu in naporih zopet svojim otrokom in tako dalje. Mimo tako velikih dni, kot so naši, zgodovina ne bo mogla. iti. nikoli... Res je! Tako je ljudsko izročilo zapustilo ludi nam marsikak dogodek iz preteklosti, iz časov pred iznajdbo tiskarstva, iz časov, ko preprosti ljudje niso znali še niti brali niti pisali. Toda kako medla in. včasih na-
ravnost popačena je podoba tistih časov! Kaj vemo točnega o nastanku Tržiča, o njegovem razvoju v teku stoletij in o življenju v njem? Kragl je zbral mnogo dragocenega gradiva za tržiško lokalno zgodovino doleta 1936. Koliko truda je imel z zbiranjem, primerjanjem in pretresanjem teh zgodovinskih drobcev! In vendar kako malo je mogel prečiščenega in zanesljivega kot zgodovinsko dejstvo zapisali iz najstarejših dob!
Ljudje smo strašno pozabi j ivi. Le naČni s kom razgovor o tem, kdaj in na čigavo pobudo sle v vaši tovarni dozidali ta ali oni prizidek, kdaj sle nabavili ta ali oni stroj, kdaj in kako sle začeli s proizvodnjo lega ali onega novega artikla! Oba. delala ves la čas v tovarni, in ven-dra bosta težko prišla do popolnega soglasja o tem in. onem iz zgodovine vaše tovarne. Ali pa načni razgovor o tem, katerega leta je bila dograjena Cankarjeva cesta, koliko hiš in čigave hiše so se ji morale umakniti, kdaj so se vselili prvi stanovalci v nova stanovanjska poslopja ob njej; v koliko etapah so gradili (njovo sindikalno dvorano in kdo so bili pobudniki vsake izmed njih! Vse to tlelo je teklo pred našimi očmi in vendar bi bil marsikdo v zadregi za odgovor na vsa  ta. vprašanja.
Pozabljenja lahko rešimo vse, dogodke iz našega današnjega življenja s pisanjem kronik. Kronika, ki jo bomo sproti vestno in do vseh potankosti ločno pisali, nam ho< IV bodočnosti dala lahko odgovor na vsako vprašanje, česar za pretekle čase lako pogrešamo. Zamisel pisanja kronik ni nova. Kroniste poznamo že v starem veku. Ohranjene so številne samostanske kronike iz sred-
Pišimo kronike l
pa so bili med bombardiranjem jeseniškega kolodvora prepuščeni negotovi usodi. Peljali so se naprej proti Beljaku, mimo Osojskega jezera v Št. Vid ob Glini, dalje preko St. Michela v Selztal, kjer so odklopili vozove s 66 jetniki za Mauthausen. Bilo je zelo mrzlo in nad pol metra snega. Po enodnevni vožnji iz Selztala preko Salzburga in Miinchena so prispeli dne 4. marca med 10. in 11. uro ponoči v Dachau. Med civilnimi jetniki, ki so prenočevali kot navadno v kopalnici, je bilo tudi 30 domobrancev, katere so takoj vtaknili v kazenski blok. Po običajnih formalnostih v kopalnici, striženju, kopanju itd., je Laibacher Jprišel v 4. sobo bloka 24, ki takrat ni bil več jugoslovanski. Dvanajst različnih narodnosti Je bilo tam natrpanih. Zaradi, onemoglosti in raznih bolezni, zlasti pegastega legarja, so jetniki mrli ne samo v bolnišnici, temveč tudi na blokih. Vsako jutro so znosili nage okostnjake, ki s° ponoči pomrli, pred blok, vsakemu Privezali na palec desne ali leve noge n.legovo številko, nakar so jih odpeljali v krematorij ali naprej v skupni grob. Laibacher opisuje ganljiv prizor: Dne 9- marca je umrl zaveden Primorec in s° mu slovenski pevci pred odvozom ob Navzočnosti njegovega žalostnega sina
zapeli „Vigred se povrne ...". Tisti, ki zaradi oslabelosti niso bili dodeljeni delovnim oddelkom, so smeli ostati Ves dan na bloku. Bila je velika gneča. Kdor Se zjutraj do pasu slečen ni umil, ni dobil „markice", brez katere ni bilo ne kave zjutraj in tudi ne kosila, Če kdo ni prišel na „Lauskontrolo", ki je bila vsak dan na bloku 24. Pomagalo sicer ni nič, nobene odredbe, nobena kontrola, uši so se razpasovale vedno v večjih množinah, ker v taborišču zaradi prenapolnj enosti ni bila več mogoča potrebna čistota.
Dne 4. aprila 1945 so premestili še zadnjih 86 Jugoslovanov z bloka 24 na nasprotni blok 22, v sobo 4, katere starešina in njegovo osebje, po večini Poljaki, Iso sprejeli Laibacher j a in ostale tovariše s psovkami in tepenjem. Starešina 4. sobe, neki Nemec, je postal po dolgih letih taboriščnega življenja pravi sadist, ki se je naslajal ob pretepanju jetnikov. Ni jih pustil v sobo, Če je bilo grdo vreme, in (lačni in izčrpani so se pred blokom polegajoč po tleh tresli od mraza v nezadostni obleki, ker je v Dachauu tudi aprila meseca večkrat občuten mraz. Celo umiti se niso mogli, ker je bila voda v umivalnici večkrat po 3—4 dni zaprta.
Ves blok 22, okoli 1400 mož, je moral dne 8. aprila 1945 k desinsekciji. Pred kopalnico na prostem so se morali do golega sleči, obleke povezati v sveženj in čakati na mrazu nad 1 uro, da so prišli v kopalnici na vrsto. Iz vroče soparne kopalnice so morali med suvanjem in pretepanjem vsi goli na prosto do prve barake, kjer je dobil vsak po eno odejo. Ko je prvih 50 mož, med njimi Laibacher, prišlo na blok 22, jim je sobni starešina pobral vse odeje, da so goli čakali skoraj en dan, dokler niso dobili oblek in perila od desinsek-cije nazaj. Pri tem je bil Laibacher j u ukraden sviter in volnene nogavice, obleka in perilo pa zamenjeno. Ker težko bolan ni mogel nikamor več z bloka, so mu dobri Tržičani organizirali nekaj cunj, da je bil vsaj dostojneje oblečen. Poleg tega je bil 3 tedne celo brez žlice, katere pa ni toliko pogrešal, ker je bilo 'zelje tako redko, da /ga je lahko popil. Zaradi tega načrtnega prehlaje-vanja na dan desinfekcije jih fje mnogo zbolelo in pomrlo. Laibacher sam je bil tako oslabel, da je komaj še hodil in se držal pokonci.
(Nadaljevanje sledi.)
Stran 1
TRŽIŠKI VRSTNIK
Slov. 20
njega, veka, pa tudi v novejšem času so bile kronike v navadi v šolali, župnih uradih in drugod. Toda le kronike zajemajo le majhen izsek življenja, njihovo interno življenje. Danes pa je težišče razvoja na' delovnih področjih, v gospodarskih ustanovah, v ljudskiIi odborih, v društvih. Zalo naj bi pisala kroniko vsaka tovarna, ljudski odbor in vsa društva. V Tržiču je iz Muzejskega društva že izšla pobuda za pisanje kronik in večina industrijskih podjetij je že ali pd še 1)0 določila svojega kronista. Upamo, da bo delo kmalu steklo. Kronisti bodo imeli nelahko in odgovorno nalogo, a zavedajo naj se, da bodo s svojim delom opravili koristno delo.
Morda ima kdo proti pisanju kronik v današnjem času, v času tako
razvitega liska, pomislek, češ, saj zapisujejo časopisi vse važnejše dogodke v našem današnjem razvoju. Res registrirajo časopisi vse važne premike v našem političnem, gospodarskem in. kulturnem življenju, toda vodilni časopisi le na splošno, lokalni pa tudi, kol najbolje kažejo izkušnje, s Tržiškim vosi nikom, silno pomanjkljivo. Da, lokalni časopisi naj bi bili kronika svojega kraja in. s leni namenom je bil ustanovljen tudi Tržiški vesluik, toda izkazalo se je, da prihajajo v njegovo uredništvo poročila, kolikor sploh prihajajo, le sporadično, brez kontinuitete, kakršna je potrebna v pisanju kronik. Zalo ludi lokalni časopisi ne zadoste tej potrebi.
Vsekakor bo treba pisati t- kronike!
Aljažev prvi vzpon
Planinska zveza Slovenije je, začela, izdajali vrsto monografij o znamenitih slovenskih planincih. Kol prva je izšla monografija o Jakobu Aljažu, zaslužnem zaradi njegovega uspešnega, dela za. oprostitev Triglava od l u j ero (11 lega planinskega u dej s tvova-n j a. Med Iržiškimi planinci bo za zbirko „Naši veliki planinci'1 prav gotovo mnogo zanimanja. Monografijo o Aljažu, ki jo je napisal f Janko Mlakar, pa bodo radi tirali tudi oslali Tržičani, saj je Aljaž devet let služboval tudi v Tržiču in. je, v anekdotah njegov spomin še vedno živ zlasti med starejšimi Tržičani. Iz monografije ponaliskujcmo drugo poglavje.
*
V jeseni lela 1871 so poslali Aljaža, v Tržič za prvega kaplana. Ker je bil novinec, je bila to zanj velika odlika. Prvi tržiški kaplan je bil namreč obenem ludi direktor tamošnje štiri razred niče, na kateri je takrat manjkalo cuga učitelja. Zalo je moral Aljaž tega nadomestovati.
Šola je bila nemška in je uživala po vsem Gorenjskem velik sloves. Kar je, bilo staršev od Kranja navzgor, ki so nameravali dali svoje nadebudne sinčke, študirat, so jih poslali najprej v Tržič v šolo, ki je bila nekaka pri pravi jalni Ca za gimnazijo. Otrokom je učitelj takoj prvo šolsko uro zapoved al, da mu morajo reči „Ilerr Lebrcr", kar so mali abece-darji prekrojili po svojem okusu v „gospod hilere",
Tržič je bil takrat pravcato nem-č.ursko gnezdo. Slovensko so govorili večinoma samo duhovniki in preprosto ljudstvo, ki jc bilo pa narodno prav malo zavedno. Samo tisti je kaj veljal, ki je znal nemško. Seveda je bila tudi občina v nemških rokah. Trg je imel celo knjižnico, v kateri so bile pa izključno nemške knjige. Leta 1848 so tržani ustanovili po zgledu drugih nemški h krajev nekako prosvetno društvo, ki se je imenovalo „ Liedertalci". (Dobcsei I no
bi se po naše, reklo ,'Pevska miza.") Gojili so predvsem petje. Sprva so peli tudi slovenske pesmi, pozneje so pil Nemci dobili V društvu premočili, so peli samo nemške.
Tak je bil Tržič, še takrat, ko je prišel Aljaž tja za - direktorja. Kljub 'Obilnemu stanovskemu delu je našel še čas, da je uril doraščajoČo mladino v petju. Začel je pri rokodelcih ter iz njih sestavil prav čeden pevski zbor, ki je gojil seveda samo slovensko pelje. Rad bi bil tudi občino iztrgal Nemcem iz rok, pa se mu ni posrečilo. Največ, kar so Slovenci skupaj spravili, je bila slaba polovica glasov.
Pozneje se pa Aljaž ni vtikal v poli liko, ne na Dobravi ne, na Dovjem. Dovžani so ga večkrat nagovarjali, da bi vstopil v občinski odbor, pa
se ni dal pregovorili, češ naj se kar sami med seboj brez njega lasajo.
V Tržiču je bil Aljaž tako rekoč v naročju gora, ki so pa zelo samevale. Nanje so hodili večinoma samo lovci in, pastirji. Morda, je bil ta-. krat v Tržiču edini planinec, Aljaž, saj se je povzpel celo na — Begunj-ščioo (2063 m).
Včasih je šel tudi na lov. Nekoč je bil povabljen, na lov na gamse. Lovili so v Malem Storžiču. Bilo jc 20 lovcev, pa jc samo on. ustrelil lepega, velikega kozla. Kako so si ga razdelili, mi ni povedal. Njemu so prisodili glavo, ki jo je dal migalili. Na Dovjem jo je imel v sobi nad vrati.
Nekoč, sem ga vprašal, če je ta edini kozel, ki ga je bil ustrelil. „Nc, ni edini," se je zasmejal. „V svojem življenju sem jih, že veliko postre-ljal in jih še sedaj streljam, pa samo lake, ki se ne dajo nagatiti." ' Najbolj pa se je proslavil Aljaž v Tržiču s svojo prvo plezalno turo
na .....- cerkveni zvonik, ki jo omenja
tudi Viktor Kragelj v svojih „Zgodo-vinskih drobcih župnije Tržič". Pri farni cerkvi je dal župnik zvonik na novo s kositrom prekriti. Ko jc klepar izvršil delo, jc najprej podrl odre, nato je pa predložil župniku račun, ki se je pa temu zdel prevelik. Nastal je, prepir, v katerem ni hotela nobena stranka odnehali. Klepar je trdil svoje, župnik pa svoje. Gordijski vozel je, slednjič presekal Aljaž. Rekel je, da se mora račun sestaviti na podlagi porabljenega kositra. Splezal je po zunanji strani na zvonik, premeril streho ter izračunal koliko kvadratnih metrov kositra je klepar porabil. Ta plezalna tura je pomagala, da je Aljaž še dolgo poleni, ko je zapustil Tržič, ostal Iržanom dobro v Spominu.
Še en predlog k nameri, da bi v našem kotu zgradili žičnico
Kdor pozna vrh naše Dobrče, ve kako' veličasten razgled mu ta nudi od Jeseniškega kola čez Julijce, Jelovico, njenega ozadja tja proti Ljubljani, Kumu, i Savinjskim Alpam in Košu I i. Na dlani je. Gorenjska ravan z Blejskim jezerom. To je naš gorenjski Bigi. (Ligi je znana švicarska razgledna gora). Ali ne bi bila na mestu zgraditev žičnice od Podgore na DobrčoV Če samo.pomislimo, da bi z njo močno pritegnili v naš kot številne letoviščarje in tujce iz blejske, okolice, je to dovolj. Z njimi bi kmalu bila žičnica poplačana in pridobivali bi z njo še gmotna sredstva za gradnjo 'drugih žičnic v našem kolu.
če hočemo izpeljali zamišljene načrte, si moramo sami poiskali sredstva in. (razmišljali o gradbeni zadrugi, ki bi vključevala podjetja, družbene organizacije in posameznike, kot so si to zamislili oni, ki imajo v načrtu žičnico na Veliko planino.
Upam, da bo moj predlog marsikdo podprl. Go.
Op. uredništva: Že dalj časa sc v Tržiču navdušujemo za graditev žičnice. Toda smučarji si. žele žičnico na Zelenico, Turistično društvo daje prednost žičnici na Kukovnico, zdaj pa smo prejeli gornji dopis, v katerem se pisec navdušuje za žičnico na ..... Do brco. Vsak svoj predlog tudi utemeljuje s tehtnimi razlogi. Za katero bi se odločili vi?
Pišite nam!
KINO
12.—13. decembra: Ameriški vojaški filfl*
Odločitev pred zoro. 15.-—Ki. decembra: Angleška drama Man-
dy. •
li).—20. decembra: Ameriška psihološka drama. Car rio.
22.- 23. decembra: Ameriški puslolov.sk1 film Itnscnmia Me Coy.
20.—27. decembra: Nemška komedija Niki.
20.—30 Ameriški mladinski film v barvali Oslržck
ULTURNI VESTNI
D-
„Svoboda" Je dobila svoj dom
Že pred šestimi leti je KS ZS.I odkupil nekdanjo kinodvorano pri „Ba-steljnu" z namenom, da jo preuredi v prosvetno žarišče tržiškega delovnega ljudstva. Basi pa so bila mnoga' dela pri adaptaciji dvorane začeta že v prvem letu in je bilo s prostovoljnim delom marsikaj dodelanega že v tem prvem zaletu, je vendar do končne ureditve dvorane preteklo še precej časa. Nastopale so različne težave pri delu. Zdaj je primanjkovalo finančnih sredstev, zdaj materiala, zdaj spet delovnih rok.
Končno je Krajevnemu svetu z gmotno podporo LOMO le uspelo, da začelo delo konča in. odpre novi dom delavske kulture.
Za praznik 10. obletnice FLRJ je dobila dvorana docela prenovljeno podobo: nov oder, parket, fluorescenčno razsvetljavo, odrsko in. okenske zavese, nove stole in podobe maršala Tita, D j ura Salaja ter Janka Rudolfa na nanovo poslikanih stenah. Dvorana, ki je po prostornosti sicer precej manjša od kinodvorano, v Cankarje* vem domu, je prenovljena z izrednim okusom in je zares lahko v ponos prenovi tel jem in vsemu Tržiču, š
Dvorana je bila slovesno odprta na praznik republike 29i novembra. V navzočnosti zastopnikov ljudske oblasti, delovnih kolektivov in množičnih organizacij jo je odprl Krajevni svet s slavnostjo, na kateri je sodelovalo Delavsko prosvetne) društvo „Svoboda".
Za uvod je zaigrala godba ..Svobode" državno himno, nakar je spregovoril v imenu Krajevnega svela njegov predsednik lov. Rod laj. V svojem govoru je orisal potek dela pri obnovitvi dvorane in izrazil priznanje vsem, ki so pri njej sodelovali, zlasti lov.   Stumpflu,  ki  ima  brez dvoma
Izza kulis
(Pred premiero „Kajna") Poklicnim gledališčem je lahko. Imajo lep oder, z vsemi tehničnimi pripomočki moderno opremljen. Seveda javkajo, da jim manjka še lega in onega. A kaj naj rečemo šele mi, ubogi diletanti!
Vzemimo na primer premiero Kajna! Vaje so bile v sobi, ne na odru. Nakazali smo vhode in študirali. Kulis še ni bilo. V dvorani so napeljavah elektriko, i pleskali in barvah. Oder je imel le še glavni zastor. V poslednjem tednu se je nagromadilo dela, da je bilo grdo. Ubogi predsednik' „Svobode"! Toliko, da se ni pretrgal! „To je treba, pa še bol Tega ni, kdaj bomo dobili to?" Kako naj vsem silnežem odgovarja!
A medlem se vrše vaje. Režiser zahteva tišino in disciplino. Ob prvi vaji na odru, dan pred generalko, nima nihče več moči, da bi še karkoli iztisnil iz sebe. Vsi so preutrujeni. Le
največ zaslug, da je dvorana dobila tako dovršeno obliko. Ko je poudaril, da je dvorana namenjena razvijanju napredne socialistične prosvete med tržiškim delavstvom, jo jc izročil v upravljanje „Svobodi", kar je simbolično nakazal z izročitvijo ključev njenemu predsedniku.
Predsednik „Svobode" lov. Nande Sirilih se je v imenu članstva „Svobode" Krajevnemu svetu za njegovo darilo in ljudskemu odboru za njegovo finančno pomoč pri adaptaciji dvorane toplo zahvalil z obljubo, da bo  „Svoboda" < uporabljala dvorano
res le za namene, za katere je bi'la obnovljena. Izrazil je svoje veselje nad leni, ,da je končno „Svobodi'' omogočeno neomejeno in nemoteno udejstvovanje v vseh oblikah prosvetnega dela.
Slovesnost je zaključil pevski zbor. ki je pod vodstvom Otona Zazvonila dovršeno zapel vrsto večinoma nanovo naštudiranih pesmi.
. Vsem prisotnim je slovesnost še povzdignila prijetno (občutje, ki ga jim je vl.il pogled na razkošje nove dvorane ob vstopu, vanjo. Najbolj pa so žarele oči članom „Svobode", ki so dobili svoj domač, topel dom, v prav zaživeli.
katerem bodo šele
»Svoboden je pričela z letošnjo gledališko sezono
Na dan republike, ki smo ga letos oh njeni 10. obletnici še posebno slovesno praznovali, je „Svoboda" pričela svojo letošnjo gledališko sezono. V počastitev praznika je pripravila trodejanko Franceta Bevka „Kajn", ki po svoji snovi sovpada s prav, tistim občutjem, ki nas preveva zadnje mesece s posebno odločnostjo: 'Tujega nočemo, svojega ne damo! Zalo jc1 bila izbira dela prav srečna.
Zgodba drame je sicer preprosta, zgradba brez posebnih zapletov — oboje daje komaj slutiti ustvarjalno' moč kasnejšega zrelega Bevka —, vendar je drama zaradi svoje neposrednosti izredno učinkovita, naravnost pretresljiva. Prav zaradi lega je vredna, da prihaja znova: na oder.
Zaradi razmeroma majhne zahtevnosti je zlasli primerna za diletantske igralske družine, kakršna jc naša, in za tehnično skromno opremljene odre, kakršnega je prav za svojo prvo letošnjo premiero prejela v dar
Irži.ška „Svoboda". Ob „Kajnu" so tako igralci (mislim pri tem zlasli na starejše; že rulinirane igralce) lahko pokazali svoje velike sposobnosti, ki posebno v samostojnih scenah niso odpovedale. Tako je bil izrazilo izklesan lik zlasli Stritiliov Angolo, pa tudi Smoletov oče Gravnar iu Ahači-čev Jože nista mnogo zaostajala za njim. Prav dobro so rešili svojo nalogo ludi stara mati, sosed Peter in Gorjah, slednji zlasli v zadnjem dejanju. (Ostali igralci so imeli premajhne vloge, da bi lahko napravili na gledalca globlji vtis.) Manjši uspeh imajo na dilelantskih odrih to bo nemara že kar pravilo - množične scene.
Trdno roko režiserke Jelke Žagar-jevc smo zlasli čutili v lepi dikciji, v skladnosti prizorov in v skrbni! obravnavi prostora in kretenj, pri čemer nijsmo prav nič občutili pomanjkanja vaj. Toliko večje so bile pač nje in vseh igralcev resnost, pri-
pomiislile: delo v tovarni, v uradih, šoli! In poleg vaj še skrb, kje lionio dobili vse rekvizite. Ah, dal Dilelaul je junak!
Poklicni režiser v kulisami naroči kulise, naroči kostume, ukaže šefu odra,  kar   treba,  da  navodila Šefu
razsvetljave in   - kot pod čarobno
palico se vse uresniči.
Tu je imel še vsak svoje -neomejeno delovno področje, mo vloga, vprašanje: kdo bo Rektorjih, kdo  pri zasloru, skrbel za burjo, kdo za ogenj
premiera. Slo-Ncrvoznosl! Sla
gotovo Ne sa-pri iv-kdo bo da bi
hiša „pogorela". S čim naj zakurimo., da bo izgledalo vse to čimbolj realistično?
Dan. pred igro je imela generalka čudovito spremljavo. Na odru vaja že s kulisami, a v dvorani enakomerno hreščanje žage. Vsak drugi stol je imel previsoke noge. O kaki koncentraciji na odru — ni bilo govora, saj še sami sebe nismo slišali. Tretje dejanje? — Ni več časa! člani godbe, gasilci — morajo k povorki. Igralci med vajo natikajo stranske zavese.
Naslednji dan -vesno razpoloženje
sekira in butara za odrom? Kozarci, sloli? Mize? Seveda jih prinesejo zadnji hi]). Enako verige za fašiste. Potem zadeva s fašističnimi srajcami, ki nikakor niso marale poslali črne. Čaj je prevroč! Iz litrov se bo kadilo.
Igra sleče, majhen, oder, tesnoba, Malo manjka, da ne gazimo drug po drugem. Toda igra leče. Igralci spet dokazujejo, da so res junaki. — Zadnje dejanje. Posipamo prah za bengalični ogenj. Noče goreli, niti če ga z vžigalnikom prižigaš, je vlažen. Vse se je zarolillo, da hiša ne bo zgorela.
Oba feral »a na odru pa mora ogenj prestrašiti, dim ju mora zadušili. Seveda je ognja in dima vse premalo. Vendar igralca junaško umreta Dokaz, da je na odru vse prevara, da je lam živa in resnična le močna umetniška fantazija. — Naslednji dan je sleklo vse kot po maslu.
Podprite naše delo, naše holenje in našo požrtvovalnost!
Stran 6
TRŽIŠKI VESTNI/K
Stav. 26
zadevnosl in požrtvovalnost, In te so rodile tolikšen uspeh, kol ga le malokdaj doživimo.
S&enerijo je zamislil in izdelal prof. M. Batista, ki je z majhnimi sredstvi dosegel z njo velik učinek, Sledila je verno, čeprav jo je spričo lesnega prostora le nakazal, tipiki primorske arhitekture in občutju dežele.
Žal nam je samo. da nastopajoči, in njihovi sodelavci niso dohili s slrlini občinstva tistega zadoščenja, ki hi ga zaslužili. Vseh gledalcev s povabljenimi vred je bilo pri premieri in Irch doslej napovedanih rcprizah (za-
Že pred dvema mesecema smo objavili dogovor med vodstvom Prešernovega gledališča iz Kranja in predstavniki našega kulturnega življenja, po katerem bo letošnjo sezono Prešernovo gledališče redno gostovalo na našem odru. Ponovno smo napovedali (kot prvo gostovanje Cankarjeve Hlapce, toda s tem delom na žalost kranjski igralci zaradi nepremostljivih ovii- niso mogli priti gostovat.
Prvo gostovanje smo doživeli šele s tretjim odrskim delom, ki ga je lo gledališče lelos našludiralo. V torek, 1. decembra smo imeli v Tržiču dve predstavi Zemljanove Odločitve.
Delo, ki. so ga uprizorili, je po svoji pomembnosti izredna odrska Stvaritev. Uglašena na lislo močno struno, ki je z vso silo zazvenela v srcih vseh Jugoslovanov po S. oktobru, je Zemljanova Odločitev pretresla slehernega poslušalca v ogorčenju nad krivičnim diktatom angleške in  ameriške  vlade.  Saj   je. delo
nastalo prav v prvih dneh po njihovem sklepu, da izroče slovensko o-zemlje grabežljivim Italijanom. Skepsa, s katero so spričo tega nekateri pričakovali lo slovensko odrsko noviteto, češ. da je, v tako kratkem času težko napisali in našludirati zrelo iu umetniško dovršeno delo, je bila docela neupravičena. In v tem je poglavitna pomembnost Odločitve. Presenetljiva okvirna obdelava le politično aktualne snovi, obdelava, kakršne pri odrskih delih nismo vajeni, zlasli pa oba prizora z nešlelinii domislicami, ki podkrepljujejo temeljni Ion drame, vse lo daje delu polnost dramatičnega dogajanja. Končno moramo oh delu poudarili še lo, da je Odločitev    plod    domače dramske
V petek, dne I. decembra so kon-certirali v novi dvorani DPI) „Svoboda" v Tržiču priznani ljubljanski u-met 11 i k i: Vilma Bukovčeva, sopran, Uroš Prevoršek, violina in Marijan Lipovšek, klavir. Koncert je priredila koncertna poslovalnica iz Ljubljane, lokalno organizacijo pa je prevzelo Turistično društvo'v Tržiču.
Že prvi mah so vsi navedeni umetniki - virtuozi osvojili poslušalstvo,
dnjo so morali celo odpevedali!) komaj za dobro polovico dvorane v Cankarjevem domu, torej manj kol pri najpuhlejši filmski predstavi. Tiste, ki jim ni gledališka predstava, pa čeprav skromna, kulturni dogodek, bi morale pritegniti vsaj simpatije do plemenitih odrskih ustvarjalcev, Zanje v prvi vrsti prinašamo v podlistku reportažo o snovanju in naporih režiserja in igralcev pred premiero ,.Kajna". Naj le pogledajo malo za kulise, da bodo znali v bodoče bolj ceniti njihovo delo!
ustvarjalnosti, ki je na žalost sicer lako skromna.
Igralci so svojo nalogo opravili dovršeno, z rutino in visokim umetniškim čutom poklicnega igralca/Ustvarili so nepozabne like trdnih, v zemlji zakoreninjenih primorskih Slovencev na eni in zahrbtnih, priliznjenih kreatur njihovih laških sosedov. K njihovi «o dlični igri jim moramo le čestitati in hkrati izrazili svojo hvalež-nosl za umetniški užitek, ki smo ga doživljali oh njej.
Tudi scenografu gre vse, priznanje za domiselno in učinkovito iluzioni,-stično scenerijo. Kol smo že poudarili ob prvi zamisli gostovanj Prešernovega gledališča, poudarjamo ponovno prav ob tej vsestransko dovršeni uprizoritvi, da se bomo ob igralcih iz Kranja in njihovem tehničnem osebju -lahko ludi domači dramski ustvarjalci lahko ninogočesa naučili.
Dvorana niti pri dijaški niti pri večerni predstavi ni bila zasedena. Morda je nekatere, motila vstopnina, ki je bila res višja od vstopnin, ki so pri nas v navadi. Toda objektivno vendar ni bila pretirana. (Primerjaj jo le s ceno vina, ki ga v Tržiču toliko konsumiraino!) Poglavitni vzrok praznin v dvorani pa je pač ta, da nam v Tržiču do danes še ni uspelo vzgojiti vsaj nekaj slo resne, gledališke publike. Prav v tem pogledu, pa bodo gostovanja Prešernovega gledališča, odigrala odločilno vlogo. Z vztrajnim delom gostov iz Kranja in z vzporednim delom igralcev Svobode pa bomo čez čas brez dvoma le dosegli, kar danes še pogrešamo. Zalo vabimo Prešernovo gledališče še in še v Tržič.
saj se je občinstvo za. časa koncerta lako vzorno zadrževalo, da lahko mirno trdimo, da Tržič v kulturnem pogledu napreduje, kar nam je lahko vsem v čast. S takšnim pravilnim odnosom do umetnikov je. Iržiško prebivalstvo dokazalo, da zna cenili pravo, resnično in  čislo umetnost, kar
sla izpričala polnoštevilhi obisk in
vzorna disciplina. Jircz dvoma so navedene okoliščine pripomogle, da je
bil med umetniki na eni sirani in poslušalci na drugi strani vzpostavljen kontakt že takoj spočetka, česar posledica je bila, da je koncert 'dosegel svoj namen širili in krepiti kulturno raven našega podeželja.
Težko je reči, kaj je bik) lepše. Vse je bilo lako čudovito lepo in brez pretiravanja lahko trdimo, da so nas umetniki znali pOvesti sugestivno — pod vplivom njihove močne in mojstrsko izvedene; igre v tisli čudovili svet svet glasbe, v svet polnega notranjega doživljanja. Njihova moč interpretiranja je bila lako prepričevalna, da so že prvi zaigrani takli slehernega poslušalca privedli do progresivnega gradiranja notranjega izživljanja z vsebinsko raznolikimi zvočnimi izraznimi sredstvi. Tako nam je s srebrno-čijslini sopranom Vilma Bukovčeva verno posredovala Čudovito lepe speve iz nepozahno lepih oper L. Puccinija. Arije Husalke
iz istoimenske opere nesmrtnega u-
slvarjalca glasbene umetnosti Antoni na I Koraka zlepa ne "bomo pozabili. Vsi I i napevi so tako mojstrsko grajeni, da se nam nehote vsiljuje občutek njihove neminljivosli. Ako-ravno umetnik — poustvarjalec konča s pesmijo, nam v notranjosti pesem doni še naprej, čeprav neslišno, kajti čutnost, ki izvira od močnega duševnega notranjega delovanja traja še dalje. Pesmi naših proslavljenih skladateljev Deva. Fleišmana, Adamiča in Foersterja so našli v Vilmi Bukovcev! kar najbolj dovršenega inlcrpre-lela. Njen glasovni ambitus nas naravnost preseneti, kajti vsak njen Ion zveni lako prepričevalno. Obarvan je, s pristnim naravnim glasovnim registrom, kar daje umetnici možnost, da zlasli v sekvenenh dohe pesmi čudovit realen odraz zvočnega in dinamičnega niansiranja.
Violinisl Uroš Prevoršek nas je s svojo dognano mojstrsko igro na violini ponovno navdušil in lako vse kaže, da ho moral bili prav tako kol sopranistka Vilma Bukovčeva — čimprej spel gost našega obmejnega Tržiča, ki nima vedno prilike slišali teli naših že proslavljenih neproduktivnih umetnikov, katerih imena so znana ludi izven naših meja in častno zastopajo našo kulturno dejavnost v
mednarodnem kulturnib - umetniškem poslanstvu.
V čudovitem Dvorakovem koncertu nam je virtuoz Prevoršek kar naj-verneje prikazal genialno osebnosl skladatelja, ki mora priklenili nase slehernega poslušalca, ki zna. in more, če ne popolno, pa vsaj v obrisih čutili njegovo sugestivno moč vsebinskega oblikovanja Ionskih vtisov, Il.sla-vek lega koncerta — s prekrasno melodijo nam bo ostal še dolgo časa v spominu. Violinisl Uroš Prevoršek nas je prav lako fascinira] z bravurno odigranim Monlijevim Cardašeni in nepozabnimi Ciganskimi melodijami Pabla Sarassaleja. V teh dveh skladbah nam je mojster Prevoršek ponovno posredoval zrelo nmelniSko igro z izrazitimi tehnično dovršenimi bravurami.
Prvo gostovanje Prešernovega gledališča
Uspel koncert v Tržiču
štev. 26
TRŽIŠKI VESTNIK
S.Iran 7
Oba umetnika je z virtuozno dognano klavirsko spremljavo povezal v popolno umetniško celoto pianist Marijan. Lipovšek, ki velja za našega najboljšega komornega, pianista.
Mnenja smo, da so umetniki na tem koncertu sami spoznali in uvideli, da
Le še nekaj tednov nas loči od največjega, otroškega praznika — Novoletne jelke. Naša dolžno«I. je, da se nanj dobro pripravimo. Storili bo treba, vse, kar je v naši moči, da bomo ta dan nudili svojim otrokom čim več neskaljenega veselja in zdrave zabave. Saj so nam otroci, najdražje, kar imamo, in je zalo prav, da. nam bodo ta dan središče naše pozornosti.
Posamezna društva in ustanove že dalj časa pripravljajo razna presenečenja zanje. DPD „Svoboda" stoji z vso skrbjo ob strani pripravami za „Palčke", ki bodo doživeli prvo. uprizoritev v nedeljo pred Novim letom, nato pa še več ponovitev. Uprava kina je rezervirala za svoj novoletni program že pred časom otroški film „Ostržek", ki ga bo poklonila našim malčkom. Tudi Turistično društvo že dolgo misli nanje in jim ta leden, znova poslavlja pionirsko vzpe-njačo, da. se bodo ob svojem prazniku lahko nauužili bele opojnosti, kolikor jih ho volja seveda, če bo v listili dneh kaj snega.
Poseben odbor za prireditve Novoletne  jelke pa je bil osnovan pre-
Ugotovljeno je bilo, da manjkajo nekatere strešice nad vodnimi napravami (rake, kolesa, mostiči), .ali pa da se pri prekrivanju opušča stari način in lesene strešice izpodriva kritina v pločevini. Za »hranitev miljeja in domačijske slike je zaželeno, da se v vseh primerit uporablja les kot kritina.
3. Nedopustno je širiti okenske in vratne odprtine, nedopustna je zamenjava vrat, tako lesenih kot kamnitih delov, enako je nedopustna vsaka sprememba zunanjščine, portalov itd.
4. Ne odstranjevati železnih okenskih loputnic, kovanih ograj. Pri ogledu so bili zabeleženi zaenkrat naslednji spomeniki:
Ljubljanska cesta št. 28: s pilastri razčlenjena fasada iz prve polovice 19. stoletja. i
Na križišču Ljubljanske ceste in Cankarjeve ceste kapelica s fresko slikarijo, j
Glavni trg št. 2: v fasadi skromen portal z baročnim sklepnikom;
štev. 4: dvoosna fasada z baročnimi okenskimi okviri, v prizidku, ki veže to hišo s hišo štev. 2, polkrožen portal s sklepnikom baročne oblike; .  štev. 5: Is pilastri razčlenjena fasada
bodo našli v določenem krogu "Tržiča vedno zveste poslušalce. Zato je želeli, da nas v doglednem času ponovno obiščejo, kot je lo v zaključnih besedah namignil že sam zastopnik Koncertne po slo valnice.
O. Z.
tekli ponedeljek na sestanku, ki ga je sklical Svet za kulturo in pro-svelo in na katerega je povabil zastopnike tovarn in društev. Odbor bo imel nalogo koordinirali prireditve, ki so v načrtu, predvsem pa pripraviti osrednjo prireditev z nastopom Dedka Mraza. Upamo, da mu bo uspelo zagotoviti si vso potrebno pomoč Tu. sodelovanje vseh poklicanih.
Poudarek bodo dala društva in. organizacije kulturnim in zabavnim prireditvam, ki. morajo biti v središču olroškega pričakovanja. Popolnoma zgrešeno bi bilo, če bi. bile v ospredju njihovih želja materialno dobrine. Seveda bo treba misliti tudi na te in bodo morah1 partizanskim sirotam iu drugim zapuščenim otrokom oskrbeti primerna darila množične organizacije, ostale otroke pa bodo na la dan pač nesebično obdarovali starši sami. Starši, mislile na 'to! Priredile po svojih močeh ludi vi sami v krogu svojo družine vsaj skromno Novoletno jelko svojim malčkom. Naj bo Novoletna jelka zares lep in prisrčen družinski praznik v vseh naših družinah !
prve polovice 19. stoletja in bogat portal z letnico 1618. Stavba je najpomembnejši spomenik meščanske arhitekture v Tržiču. V notranjiščini grebenasti oboki in arkadno dvorišče;
štev. 7: tfasada z baročno oblikovanimi okni;
štev. 8: sicer skromna fasada, vendar portal z letnico 1820 iz baročnimi reminiscencami;
štev. 9: v fasadi, bogat portal z letnico 1847, nad portalom polkrožna bi-fora iz časa postanka portala. Arkadno dvorišče, v veži polkrožen portal z gotsko posnetim robom;
štev. 10: portal z letnico 1860;
štev. 11: fasada;
štev. 12: fasada in portal s klasicističnimi reminiscencami in letnico 1860;
štev. 16: portal v fasadi z letnico 1852;
štev. 17: v fasadi portal z remniscen-cami klasicizma, v veži grebenast obok iz 17. stoletij a; ;
štev. 18: (mestna hiša) bogata s pol-krožno izstopajočimi polstcbri, okrašena fasada in bogatim klasicističnim por • talom;
štev. 20: s pilastri razčlenjena fasada iz prve polovice 19. stoletja in starejšim portalom;
štev. 23: klasicistični portal, z izstopajočimi stebri iz prve polovice 19. stoletja; \
štev. 24: fasada s pilastri in portalom iz prve polovice 19. stoletja. Stara izložbena okna.
štev. 25: fasada in portal z letnico
1842;
štev. 26: bogat portal s stebri in kovano mrežo iz prve polovice 19. stoletja;
štev. 29: portal, iz srede 19. stoletja v fasadi;
štev. 31: fasada z baročnimi kamnitimi okviri. V pritličju v sedanji kuhinji grebenast (obok s sklepniki v obliki o-kroglih plošč, v veži ob vhodu konzola v obliki maske;
štev. 28: fasada s pilastri, portal iz prve pol. 19. stoletja;
štev. 33: portal v fasadi z letnico 1800 in močno baročno tradicijo v formah.
Ljubeljska cesta št. 1: v fasadi portal iz prve polovice 19. stol. z baročnimi reminiscencami;
štev. 2: fasada razčlenjena s pilastri, prva polovica 19. stoletja;
štev. 3: portal z letnico 1838 v fasadi;
štev. 4: v fasadi portal z letnico 1845;
štev. 5: v fasadi baročna okna s kamnitimi okviri in portalom z letnico 1839;
štev. 7: s pilastri razčlenjena fasada in portalom iz prve polovice 19. stolet.;
štev. 11: tipična za Tržič s pilastri razčlenjena fasada in portalom z letnico 1837;
štev. /13: portal iz prve polovice 19. stoletja v fasadi;
štev. 19: Radetzkyjev grad, po zu-nanjščini je fasada iz 1. polovice 19. stoletja, poudarjena s trikotnim čelom.
Kapelica na Brežcah: takozvano francosko znamenje.
Polaka Viljema štev. 8: klasicistični portal; :
štev. 9; takozvana Zgornja kajža, poseben tehniški spomenik s starimi napravami. V gornjem nadstropju stenska dekoracija prve polovice 19. stoletja in dvoje lončenih peči iz tega časa.
Za Moščenikom št. 5.: portal z letnico 1604 in hišnim monogramom.
Usnjarska ulica štev. 4: tehniški spomenik: „Germovka:;
štev. 5: tehniški spomenik „Paradiž''
Blejska ulica štev. 5: v fasadi portal z letnico 1811;
štev. 3: klasicistična fasada.
Cankarjeva cesta: Tovarna kos. Stavba s tipično klasicistično oblikovano fasado.
Za Vir jem štev: fasada z baročnimi okni. (
Cerkvena ulica štev. 30: portal;
štev. 15: miljejsko izredna arhitektura; i
štev. 7: kamniti okenski okviri baročne oblike;
štev. 8: portal;
štev. 3: okenski bkviri baročnih oblik. Kurnikova hiša, etnografski spomenik.
Predilniška ulica štev. 8: v hišnem oglu kamnita konzola, po plastiki sorodna odbijaču na Otoku; 17. stoletje.
Prav tako velja zaščita za obe cerkvi v naselju, i
Drago Komelj
Pred Novoletno jelko
Poročilo o ogledu kulturnih spomenikov v Tržiču
(Nadaljevanje)
Stran 8
TRŽIŠKI VKSTNIK
Štev. 26
TELESNA VZGOJA IN SPORT
Triiiki športniki za 29. november
šc nikoli po osvoboditvi niso tržiški športniki lako množično nastopali s svojim programom kot v počastitev letošnjega praznika vseh — 29. novembra. Kljub velikim naporom športnikov pa so se pokazale pri tem nekatere značilne pomanjkljivosti, ki so na izvedbo tekmovanj zelo slabo vplivale. Prav iz tistih podjetij!, od katerih bi največ pričakovali, so najmanj sodelovali. Toda več o lom pri posameznih točkah tekmovanja,
NAGU A DNO  STR ELJANJ E
Za uvod. v športni leden so strelci nadaljevali svoj program z nagradnim streljanjem. Na tem tekmovanju smo pogrešali prav listih strelcev, ki so v prejšnjih telili dosegli najboljša mesta. Tekmovanja se je udeležila v glavnem mladina in čisto novi starejši člani strelske, družine. Prineslo je nekateca presenečenja glede na vrstni red nagrajencev.. Točnih rezultatov tekmovanja nismo prejeli vendar smo s tekmovanjem tanko zadovoljni, saj se je tekmovanja udelc-i žilo preko 200 strelcev.
SAH
Takoj naslednji dan so se pomeriti najboljši šahisti Tržiča, v sithultanki na 19 deskah. Ing. Milan Vidmar mL je od 19 odigranih partij simultanke odločil v svojo korist kar 16 partij, po pol. točke pa je moral delili z Ludvikom S talcem in Viljemom Grosom. Največje presenečenje pa je pripravil mladi in nadarjeni! šahist Marijan Keršič, ki je osvojil celo točko. Maloštevilni gledalci so imetij priložnost, da. vidijo lepe partije te plemenite igre.
Mojster je bil vsestransko zadovoljen z organizacijo simnlhuikc, ki jo je imeli v rokah Štale ter izlrazil željo, da bi se, še večkrat sešel s šahisti v Tržiču.
Šahovsko življenje pa s tem ni zamrlo. Začelo se je tekmovanje za prvenstvo Tržiča za leto 1953-54 in lo v torek, 8. t. m. v prostorih gostilne „Lo-vec". Prvak Tržiča se udeleži nadaljnjega tekmovanja za prvenstvo Gorenjske. Prvoplasirani na turnirju bodo primerno nagrajeni.
Ob tem se vendar resno vprašujemo, zakaj vodstvo šahovske sekcije ne mo-< ne more vključili v svoje vrste vselil tistih ljudi, ki jim jc igranje šaha edino razvedrilo ter želja za napredkom. Premislite to in začnite z delom 1 Tako močt-no industrijsko, mesto, v katerem je nešteto raznih športnih sekcij, tudi s šahom lahko veliko pridobi in pritegne vse liste, Id jim je ta igra v veselje.
NOGOMET
Med prebivalstvom je bito vsekakor največ zanimanja za nogometni turiiir, v katerem so nastopala moštva tekstilcev, usnjarjev, kovinarjev in mesta. Ni, bilo malo ugibanja, kdo ho boljši, saj so  bila vsa moštva zelo izenačena.
Rezultati:
Kovinarji : (Usnjarji 0 :0 (3 :0)
Mesto : Tekstilci 2:1 (1:1)
Tekstilci : Usnjarji. 3 :() p. L ' Kovinarji : fvleslo 3:2 (2:1)
Pri teh tekmah se, je pokazala velika, borbenost posameznih moštev in ni nihče pričakoval, da bodo prav kovinarji tisti, ki bodo za dobo enega leta osvojiti prehodni pokat SZDL. Brez dvoma so to zaslužili, saj so se, borili za vsako žogo. Ni jih malo, ld so vedeli povedati, da je bila lo doslej ena najlepših tekeruj v Tržiču. Kaj, ko bi se tržiški nogometaši tudi na prvenstvenih tekmovanjih
lako zagrizeno borili? Vprašanje prvega mesta ne bi bil več problem.
K tem tekmam pa še nekaj besed o primerih, ki. so vredni graje in so bili. vse prej, kot pa dostojna počastitev praznika. Kovinarji niso povzročili nobenih nered nosi i ter so s svojo discipliniranostjo pokazali pravega športnega duha. Grajali pa je treba nešportno ravnanje usnjarjev, ki so po izgubljeni prvi tekmi vrgli puško v "koruzo in tako pustiti) moštvo tekstilcev na cedilu, da niso nastopili. Sindikat lovarne Ru.no naj 0 terrf nešporlucm vedenju svojih članov razmišlja in naj uredi tako, da v prihodnjih podobniji tekmovanjih ne bo prišlo do takih nepravilnih odnosov med športniki prav pri praznovanju takih praznikov, kol je 29 .november! Še več graje pa zaslužijo poedini igralci mesta in tekstilcev, ki so se med posameznimi tek-i mami prepirali in nešportno vedli. Tudi večerni pretep med Elerjem in Magistrom ni bil v počastitev praznika.
„S,TAI ETNI TEK REPUBLIKE"
Tudi pri letošnjih štafetnih tekih je. nastopilo vse premalo ekip, kar da slutiti, da posamezni referenti športnih sekcij, sindikalnih organizacij, društev in množičnih organizacij niso smatrah za svojo dolžnost, da jih pošljejo na tekmovanje. V celoti je tekmovalo (> sindikalnih in društvenih štafet, t športne štafete in 5 ženskih.
(ilofefi fitešivoish/a
Rojeni v času od 21. nov. do 3. đec.rl Meglic Janez, Leše; Derlink Marijan, Tržič, Pot na pitamo 18; Svab Nataša, Bistrica 67; Bogataj Smiljah, Bistrica llj Močnik Judita, Tržič. Za Virjetn 5; Rozman Andreja, Senično 26;■ Markun Katarina, Lom 23; Krmelj Anton, Tržič, Glavni trg 2; Grame, Marijan, Tržič, Ljubeljska cesta 52; Roiblek Albina, Bistrica 16.
Umrli v času od 21. nov. do X dec.: Ahačič Kari, upokojenec, Sv. Ana 90, star 75 let; Močnik Judita, hči delavca, Tržič, Za Vir jem 5, stara 2 dni; Lahigus Jožef, kmet, Šv. Neža 3, star 70 let; Ko-čevar Janez, upokojenec, Sv. Ana. 3, star 06 let; Ahačič Frančiška, užilkarica, Sv. Ana 7, stara 82 let; Sebat Janez, kmet, Bistrica 4, star 70 let. . Poročeni v času od 21. nov. do S. dec.ij Valja vce Marijan, Tržič in Frlič Marta,, Bistrica; Močnik Frančišek, Pristava in Šuligoj Stanislava, Pristava; Zupan Bajko, Spodnje Duplje in Mandelje Jožefa, Tržič; Oman Kristjan, Tržič in Omani Marija, Tržič.
JAVNA ZAHVALA
Vsem, ki so mi ob težki prometni nesreči stali, ob strani ter mi na kakršenkoli način, lajšali trpljenje, se. najlepša zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam tovarišema tir. Slanku Živcu in upravniku,' Doma „Toneta Žagarja" na Ljubelju. Njune izkazane skrbi ža moje zdravje ne. bom nikoli pozabil.
Gvido Pornik
PREDAVANJE O INDIJI
DPD „Svoboda" bo organiziralo letos vrsto večerov z aktualnimi in zanimivimi predavanji. Prvi tak večer bo v jpetek, 18. t. m. ob 20. uri, ko nam bo tov. Jelko Žagar pripovedoval o svojih vtisih iz Indije. To in vsa naslednja predavanja bodo v novi dvorani „Svobode". Udeležujmo se jih v čim večjem številu.
Zmagovalci in osvojitelji prehodnih pokalov za, dobo enega leta so poslali:
Moški športni: Ekipa smučarjev „ŠD Ljubelj".
Moški sindikalni: Sindikalna ekipa tovarne kos in. srpov.
Ženske skupaj: Ekipa članic „TVD Par-lizan".
Cas dneva 2/17 si delita obe zmagovalni moški ekipi.
PATROLNI TEK
Zadnja športna prireditev je bil palmini tek za prehodni pokal SZDL. Tudi na leni tekmovanju je sodelovalo samo 7 ekip, pri čemer je precej žalostno, da, prav najmočnejši delovni kolektivi predilnice, Triglava in Runa njjso smatrali za svojo dolžnost, da se lega teka udeleže. Zmagala je prva patrola SD „Štete A,. Kost j a", ki je imela najboljši čas dneva in ludi največ zadetkov. Po vrstnem redu in doseženih uspehih ji nato sledijo: druga patrola Strelske družine, patrola rezervni h oficirjev, sindikalna patrola tovarne finega pohištva, patrola tovarne kos in srpov, patrola eevljarne „Liu-Del j" in patrola sindikalne podružnice lesno industrijskega obrala.
Športniki so se po svojih močeh oddolžili veliki obletnici. Predvsem je treba dali vse, priznanje tovarni kos inj srpov, ki je sodelovala povsod in od 3 možnih prehodnih pokalov osvojila dva. Večjim podjetjem naj bodo v vzgled in naj upoštevajo, da je športno izživljanje nenadomestljiv vir zdravja delavcev.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili na njegovi zadnji poti našega  ljubljenega moža  in očeta Janeza Hočevarja, se najlepše zahvaljuje družina Kočevar.
ZAHVALA
Svojci pokojnega Karla Ahačiča, starega borca za pravice delavskega razreda in partizana od Sv. Ane, se vsem množičnim organizacijam, gospodarskim podjetjem in ustanovam jnajiskreneje zahvaljujejo |za izraženo Božal je ob njegovi smrti, cvetje in številne vence. Posebej se zahvaljujemo tov. Antonu Podgoršku za poslovilne besede, ki jih je spregovoril ob njegovim grobu v imenu obč. komiteja ZKJ, ter tov. Vidu ŠDrobniču, ki se je od pokojnika poslovil v imenu obč. odbora ZBi
OBČNI ZBOR KLUBA PROSVETNIH DELAVCEV
Pretekli leden je imel Klub prosvetni!) delavcev v Tržiču svoj tretji redni letni občni zbor, ki se ga jc poleg večine članov udeležil tudi zastopnik LOMO tov. mr. Zdenko La-vička. Podana poročila poslovodečega predsednika in tajnice, ki so ju v razpravi dopolnili tudi številni diskutanti, sla pokazali pomembnost lega prvega Kluba prosvetnih delavcev v Sloveniji. Klubu je uspelo že v tem kratkem času obstoja strnili prosvetne delavec Iržiške občine v močan delovni kolektiv, ki' vidno posega s svojo delavnostjo v vsa vzgojno in kulturno problematična področja v naši občini. Po začrtani poli bo s podvojeno močjo delal tudi poslej.
Na občnem zboru so člani kluba izvolili nov odbor in napravili načrt za bodoče delo.
»Tržiški vestnik« Izhaja vsak drugi četrtek. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Podgoršek Anton. / Tiska Gorenjska tlakama v Kranju. / Naročnina: letno 400 din, polletno 200 dim. Posamezna številka 15 dta. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Ljubljanska cesta 38. Telefon št. 55. / Stav. ček. računa pri NB 6112-»T«-133.