LJUBLJANSKO BARJE IZ POZABE (2)
Dovolj prostora in možnosti za intenzivno kmetijstvo
Vodnogospodarski načrt za novo srednjeroč-no obdobje 1981-1985 je mogoče postaviti kot prvo fazo sistematičnega pristopa k urejanju Ljubljanskega barja. V tem načrtu si je vodno gospodarstvo zastavilo nekaj osnovnih ciljev in tudi nalog, kako najučinkoviteje reševati teža-ve, ki so povezane z barjansko pokrajino in tlemi. Tako je ena od nalog, kako zavarovati območje severno od načrtovane južne obvozni-ce Dolgi most-Rudnik pred poplavami. To ob-močje je namreč v celoti namenjeno urbanizaci-ji in gradnji industrijsko-komunalnih con. Z
zavarovanjem pred poplavami bi urbanistične načrte lahko izpolnili, zavarovati pa je treba tudi že obstoječe objekte. To bi dosegli z grad-njo zadrževalnika na povodju Gradaščice in re-gulacijo Malega grabna. Z regulacijo potoka Galjevec in odvodnih jarkov, vezanih na ta vo-dotok ter s postopno ureditvijo območja na Golovcu (tiste hudournike, ki dotekajo na bar-je) oziroma v Galjevec, je mogoče ta predel barja dokončno obvarovati pred poplavami.
Vse bolj aktualno postaja urejanje in s tem tudi vedno bolj intenzivno gospodarstvo na ob-
močju zahodno od Ljubljanice - do zgrajene avtoceste Ljubljana-Vrhnika in to na celotni dolžini od Vrhnike do Ljubljane. Tako se po-stavlja sedaj vprašanje, kako najbolj učinkovito urediti ta predel barja, torej njegovo obrobje zahodno od avtoceste.
Pri vodnem gospodarstvu načrtujejo ureditev povodja Podlipščice pri Vrhnike, kjer bi lahko za melioracijo usposobili okrog 600 hektarov zemljišča. Med pomembne naloge sodi tudi bolj intenzivna skrb in vzdrževanje primamih in se-kundarnih odvodnih jarkov na barju. S tem bi
seveda ustavili slabšanje kakovosti zemlje in omogočili večjo izrabo površin za kmetijstvo in gozdarstvo. Dokončna določitev, čemu bodo namenjene površine južno od Cornovca oziro-ma načrtovane južne obvoznice, bo izhodišče za določitev začasnih premostitvenih vodnogospo-darskih ukrepov na tem območju - vključno z Gmajnicami, komunalno cono, gozdarskim pro-jektom Ljubljanskih mlekarn in zahtevano indi-vidualno kmettjsko obdelavo. Pri tem pa mora-mo izpostaviti tudi vprašanje cone za odlaganje odpadkov.
Vse to pa so le drobci v primerjavi s tem, kaj vse bi bilo treba narediti za ureditev celotnega območja Ljubljanskega barja, ki ima kar 16.000 hektarov ravninskih površin in vse doslej ni dobilo ustreznega poudarka in mesta v družbe-noekonomskih načrtih razvoja Ijubljanske regi-je in naše republike.
Upoštevati je namreč treba, da so bili do 60 let našega stoletja vsi posegi v barje usmerjeni k enemu cilju - usposobiti te površine za kmetij-stvo. Seveda so bili v te cilje vključeni tudi vsi vodnogospodarski posegi, ki so bili kar številni. Uspeh seveda ni izostal, saj se je zamočvirjenost zmanjševala, vendar je bilo za kmetijstvo in kasneje tudi za naseljevanje in gradnjo komuni-kacij primerno le obrobje barja.
V zadnjih dvajsetih letih je zanimanje za bar-je vedno večje. Tako torej sedaj to območje postaja zanimivo za stanovanjsko zidavo, indu-strijske objekte, gradnjo komunikacij in še mnogi drugi. In na vsak način ne moremo mimo tega, da je na Ljubljanskem barju dovolj pro-stora in možnosti za intenziven razvoj kmetij-stva - tako za obdelavo kot tudi za prirejo mesa
in pridelavo mleka. Tudi možnosti za gozdarje-nje ne smemo zanemariti, poleg tega pa bi se intenzivnejše gojenje rib v ribnikih kaj hitro izkazalo za gospodarsko upravičeno.
Pa sedaj, po nekaj naštetih načrtih za ureditev barja in možnostih za življenje in delo, ki jih nudi, poglejmo, kakšno je danes stanje Ljub-ljanskega barja. Predvsem na obrobjih je že zelo spremenilo svojo nekdanjo podobo.
Predvsem je to obrobje posejano s stanovanj-skimi objekti, ki so na primer zasedli že velik del površin južnega obrobja od Viča do Rudnika in se je stanovanjska zidava zajedla že daleč v njegovo notranjost.
Še večje spremembe je doživelo zahodno obrobje, ki je prav tako namenjeno stanovanj-ski gradnji, obenem pa se tu še vedno pojavlja živa iniciativa po hidromelioraciji in s tem inten-zivnejšemu kmetijstvu. Hidromelioracijski pro-jekti so ponekod že izvedeni, ponekod pa so tik pred pričetkom. Na vrhniškem območju poleg tega na obrobju kopljejo tudi glino za opekar-sko industrijo.
Urbanizaciji in stanovanjski gradnji ni ušlo
tudi vzhodno obrobje ob cesti Ljubljana-Za-greb. Nekaj revnih površin vzhodno od ceste je že pozidanih, seveda tiste, kjer je bilo mogoče graditi brez večjih in sistematičnih hidrotehnič-nih posegov. Centralne površine barja pa so pretežno neizkoriščene, če ne upoštevamo, da se tu in tam pojavljajo posamezne stanovanjske hiše. Za intenzivnejše kmetijstvo - predvsem na tleh organskega izvora — so stroški vzdrževanja drobne odvodne mreže previsoki v primerjavi s koristmi, ki jih nudi skromna krma na barjan-skih tleh.
Vodnogospodarska urejenost Ljubljanskega barja in obseg vodnogospodarskih del je bil zadnja leta v ravnotežju s konkretnimi tedanji-mi družbenoekonomskimi interesi. Za uresniči-tev prihodnjih načrtov in želja ter obenem izko-riščanjem tega, kar barje nudi, pa bo seveda res treba temu območju posvetiti več skrbi, pred-vsem pa dela, če bo le za to dovolj denarja. Če hočemo kaj dobiti, pa bomo nedvomno morali tudi nekaj dati. Novi načrti kažejo, da smo to končno ne samo spoznaii, ampak začeli tudi upoštevati.                                      KONEC