Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 55, {t. 4 UDK 630 / ISSN 0024-1067 april 2003 uvodnik UVODNIK Velikokrat tarnamo nad stanjem v lesarstvu in mnogo tega je utemeljenega, re{itve pa v tem ni. Vsak dan namre~ prina{a tudi nove mo‘nosti, ki so {e posebno {tevilne na podro~ju povezovanja in raziskovanja. Grozdi, mre‘e in {e kaj bi lahko na{li … Pa saj ni klju~no ime, pomembna je vsebina, to pa lahko strnemo na skupni imenovalec - povezati podjetja in raziskovalne organizacije v rodovitno navezo, ki bo prina{ala sadove v ustvarjalnih zamislih, novih tehnologijah, izdelkih in pri-lo‘nostih. Le tak{ne naveze bodo na{le podporo pri ministrstvih in v mednarodnem okolju, {e posebno v 6. okvirnem programu EU, ki se {ele dobro za~enja. Lesarski grozd je za~el delovati: 24 povezanih podjetij in ustanov bo v navezi z Ministrstvom za gospodarstvo preskusilo na{o pripravljenost sprejemati izzive povezovanja in sodelovanja kakor tudi napore in tveganja, ki jih to prina{a. To pa je {ele za~etek procesa, ki ga bo vstop Slovenije v Evropsko unijo samo {e pospe{eval. Verjemimo vase bolj kot smo vajeni, izkoristimo povezanost in vna{ajmo novo miselnost, ki goji zaupanje, da smo tudi Slovenci in {e posebno lesarji sposobni stopiti skupaj in z zavihanimi rokavi uspeti. Ko bomo to dokazali sebi in drugim, bo lesarski grozd postal vzpodbuda za nove povezave, v katere se bodo lahko na razli~ne na~ine vklju~ili vsi lesarji. Kje pa pi{e, da ne moremo uspeti kot sta uspela na{a dva priljubljena zgleda Irska in Finska? Igor MILAVEC dogodki, odmevi kazalo stran stran 89 95 Razstrupljanje odpadnega s CCA ali CCB pripravki za{~itenega lesa z lesnimi glivami Detoxication of waste CCA or CCB treated wood using wood decay fungi Izobra`evanje v malih podjetjih - kaj, kako, zakaj? avtor Henrik DOV@AN avtor Miha HUMAR Ro~ni akumulatorski `agalni stroj @eljko Gori{ek 103 Zaupati in biti vreden zaupanja 81 Intervju z Mitjem Strohsackom Sanja Pirc Mednarodni pohi{tveni sejem Köln 2001 Majda Stra`i{ar 84 Neskon~nost kroga France Zupan 94 anketa meseca 000 Poslovni uspeh v letu 2 V anketi so tokrat sodelovali nekateri direktorji slovenskih lesarskih podjetij. iz vsebine 86 [tudijsko potovanje FEMIB 2000 (II. del) Novosti iz programa LESNINE IN@ENIRING d.d. 89 COST E18 “High Performance Wood Coating” 90 Obisk kitajskega in{tituta lesne industrije v Pekingu 95 Dru{tvo {tudentov lesarstva 97 Nate~aj na SL[ Nova Gorica 98 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 100 kratke novice Skupina Weinig na LIGNI Na leto{njem sejmu LIGNA Plus v Hannovru se bo skupina Weinig predstavila s kompletno ponudbo za masivno obdelavo lesa v obrti in industriji. Obiskali jih boste lahko v hali 12 na razstavnih prostorih D48, D51, E43, F51, F55, F57, F59 in F59/1 skupno na 2.400 m2. Med novitetami pri profilirnih strojih naj na{tejemo Unimat 1000 Star, Uni-mat 2000 Turbo, Unimat 3000 Brillant in Unimat Gold. Za obdelavo gradbenega lesa bodo na ogled Pro-fimat 26 S in Profimat Super 4 za {tiristransko obdelavo pred lepljenjem. Za obdelavo velikih obdelovancev bodo prikazali Maxiplan 30, ki je zanimiv tudi za `agarske obrate. Za industrijo parketa bo zanimiv Unimat 23 kot dvojni cepilni stroj. Za izdelovalce oken bo zanimiv Unicontrol 10, ki ga lahko poslu`uje en ~lovek. Za bru{enje rezil skobeljnih, rezkalnih in profilir-nih strojev bo na ogled Rondamat 980. Na podro~ju velikih hitrosti obdelovanja bo prdstavljen Hydromat 23 s pomikom do 100 m/min ter {e mo~-nej{i Hydromat 30 XL, ki ga bo predstavila sestrska firma Waco. Ta se bo predstavila {e z eno noviteto: z `agal-nim strojem BKS. Dimter bo prikazal dva nova modela: ~elilnik OptiCut S 50 in OptiCut 450 Quantum, ki ta~as spada med naj-zmogljivej{e. Demonstracija ~elilnikov bo kompletna s strojem OptiCut 150 za srednje kapacitete. Dimter bo prikazal stiskalnico ProfiPress, Raimann kro`ni `agalni stroj FlexiRip 5200, Grecon pa nov stroj za spajanje lesa ProfiJoint in HS 120 plus, nadgradnjo stroja, ki so ga predstavili lansko leto. ijaLes 55(2003) 4 Oglas WEINIG prosimo, da za firmo WEINIG objavite v reviji LES aprila in maja celostranski barvni oglas na eni od desnih strani enake vsebine kot je bil objavljen avgusta 2002 (revolucija, št. 331), zamenjajte samo povabilo na sejem, ki naj se glasi: Obiščite skupino Weinig na Ligni v Hannovru od 26. do 30. maja 2003 v hali 12. dogodki, odmevi kratke novice SLOVENIJALESOV sejem vrtnega pohi{tva V trgovinah Slovenijalesa je bil v prvi polovici aprila sejem vrtnega pohi{tva, pri ~emer so nudili kupcem 10 – 15 odstotni popust. V njihovih salonih prevladuje predvsem ponudba doma-~ih proizvajalcev, kot so Alpos, Novo-les, Koval, Roga{ka les ter Meblo A + A, na voljo pa je tudi italijansko vrtno pohi{tvo. Trgovci opa‘ajo, da se kupci glede materialov bolj odlo~ajo za les, kadar kupujejo za dom, medtem ko pri opremljanju gostinskih lokalov prevladujeta kovina in ratan. Po njihovem mnenju prodaja vrtnega pohi{tva v Sloveniji iz leta v leto nara{~a. STILLES na Milanskem pohi{tvenem sejmu Dru‘ba STILLES d.d. iz Sevnice se je letos prvi~ v zgodovini podjetja predstavila v Milanu na najve~jem pohi{t-venem sejmu na svetu . Poleg izdelkov serijskih programov Bi-dermajer, Prestige in Empire je STILLES predstavil povsem nov program modernej{ih linij Swing v hrastovem lesu, ki je naletel na izjemen odziv. S hotelsko sobo v stilu dunajskega Bider-majerja pa so predstavili drugo polovico svoje dejavnosti in sicer opremljanje hotelskih sob po naro~ilu vi{jega kakovostnega nivoja. Sejem je bil zelo dobro obiskan. Med drugimi jih je opazil celo urednik revije za notranjo opremo “Homedecor” iz ZDA. Tako videz razstavnega prostora kot izdelki so ga prepri~ali, da je namenil za predstavitev dejavnosti STILLESA {ir{i javnosti poseben ~lanek. Na sejmu so opravili mnogo komercialnih razgovorov ter prejeli veliko ~estitk in priznanj, ki so dru‘bi predvsem potrditev zastavljene politike dolgoro~nega razvoja dru‘be. Glede na velik obisk njihovega razstavnega prostora in opaznost na sejmu lahko ocenijo prvo udele‘bo na sejmu kot zelo uspe{no. kratke novice pripravila Sanja Pirc, univ. dipl. nov. ijaLeS 55(2003) 4 raziskave in razvoj UDK:630*841.26 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Razstrupljanje odpadnega s CCA ali CCB pripravki za{~itenega lesa z lesnimi glivami Detoxification of waste CCA or CCB treated wood using wood decay fungi Miha HUMAR in Franc POHLEVEN, Oddelek za lesarstvo, Biotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ro‘na dolina, C.VIII/34 SI-1000 Ljubljana, Slovenija, el. po{ta: miha.humar@uni-lj.si izvleček/Abstract Za za{~ito drogov se v svetu mno‘i~no uporabljajo za{~itna sredstva na osnovi bakra, kroma in arzena (CCA pripravki) ali novej{i pripravki, pri katerih so arzen nadomestili z borom (CCB pripravki). Ti za{~itni pripravki podalj{ajo ‘ivljenjsko dobo lesa v stiku z zemljo na 40 let. Po preteku ‘ivljenjske dobe za{~iteni les uvr{~amo med posebne odpadke. Ker prosto se‘iganje za{~itenega lesa zaradi okoljskih in ekonomskih vzrokov ni upra-vi~eno, preu~ujemo nove mo‘nosti za varno predelavo odpadnega za{~itenega lesa. Ena od mo‘nosti je uporaba gliv, ki so odporne na baker, za razstrupljevanje in recikliranje za{~itenega odpadnega lesa. Posts are generally impregnated with CCA (Chromium, Copper, Arsenic) or CCB (Chromium, Copper, Boron) preservatives. With such treatment, the life cycle of treated wood is estimated to be about 40 years: the wood is then discarded as special waste. Burning of waste treated timber is not acceptable due to environmental and economical reasons. Therefore, we are interested in new procedures that are more suitable for deterioration of CCA or CCB treated waste wood. One of the options is the use of copper tolerant organisms for bio recycling of copper containing waste wood through bioremediation, biodete-rioration and bioconversion. Klju~ne besede: odpadni za{~iten les, ravnanje z odpadki, CCA, CCB, glive, tolerantne na baker, lesne glive Key words: waste treated wood, waste management, CCA, CCB, copper tolerant fungi, wood decay fungi UVOD Za{~ita lesa je nujno potrebna za les, vgrajen na mestih, kjer prihaja do pogostega navla‘evanja, ki ga s konstrukcijskimi re{itvami ne moremo prepre-~iti. Les so {~itili ‘e stari Rimljani in Grki. Za~etek industrijske za{~ite lesa pa sega v 19. stoletje, ko so uvedli kotel-ske postopke in so pri~eli uporabljati vodotopne anorganske soli in kreozotno olje. Prvi komercialni anorganski pripravek je izna{el Kyan leta 1832. Les je {~itil z ‘ivosrebrovim kloridom. Po njem so postopek za{~ite lesa z ‘ivo-srebrovim kloridom imenovali kyanizi-ranje. Kmalu za tem so na trg pri{la prva za{~itna sredstva na osnovi bakra. Bou-cherie je leta 1838 patentiral metodo, pri kateri je vodo v lesu nadomestil z vodno raztopino bakrovega(II) sulfata. Uporaba tega postopka je omogo~ila popolno prepojenost lesa. Slabost navedenih za{~itnih sredstev je izpiranje aktivnih snovi iz za{~itenega lesa (Richardson 1993). Velika prelomnica v razvoju anorganskih za{~itnih sredstev za les je Bru-ningovo odkritje iz leta 1913. Ugotovil je, da se topne bakrove soli z dodajanjem kromovih spojin ve‘ejo v les in se ijaLeS 55(2003) 4 raziskave in razvoj Slika 1. Drogovi, za{~iteni s CCB pripravki (Foto: Miha Humar) Figure 1. CCB impregnated poles (Photo: Miha Humar) iz njega ne izpirajo. Tako za{~iteni les pa je imel veliko slabost, ni bil odporen proti napadom termitov. Ta problem so v veliki meri re{ili, ko je indijski raziskovalec Sonti Kamesam odkril, da krom ne fiksira le bakrovih spojin temve~ tudi arzenove. Ameri{ko zdru‘enje za za{~i-to lesa (AWPA) je to zmes po glavnih sestavinah poimenovalo kot CCA. V zadnjih letih 20. stoletja so zaradi strupenosti arzenove spojine v teh pripravkih nadomestili z borovimi in pripravek poimenovali CCB. V letu 1988 naj bi v svetu porabili pribli‘no 100.000 ton tak{nih pripravkov, koli~ina pa {e na-ra{~a (Collett 1992). Dandanes samo v Zdru‘enih dr‘avah Amerike letno za-{~itijo 212 × 106 m3 lesa s pripravki CCA ali CCB (Cole in Clausen 1996). Tudi v okoljsko mo~no osve{~eni Nem-~iji za za{~ito lesa porabijo ve~ kot 1000 ton kromovih spojin in 600 ton bakrovih soli letno (Stephan et al. 1996) predvsem za impregnacijo drogov (slika 1). @ivljenjska doba s CCA ali CCB za{~i-tenega lesa v stiku z zemljo je od 30 do 50 let, odvisno od talnih pogojev in kvalitete za{~ite. Po uporabi, zaradi velike koli~ine strupenih te‘kih kovin, odpadni za{~iteni les postane nevaren odpadek (Pasek in Mcintyre 1993, Nurmi in Lindroos 1994). Skrb za ~loveka in okolje je popolnoma spremenila po- Slika 2. Deponija odpadnega lesa v Nem~iji (Peek 2002) Figure 2. Waste wood land fill in Germany (Peek 2002) glede na za{~ito lesa. Se‘iganje odpadnega lesa, za{~itenega s CCA ali CCB solmi, zaradi spro{~anja strupenih plinov ni za‘eleno. [e posebno nevarni so arzenovi oksidi, ki nastanejo pri gorenju s CCA impregniranega lesa (Honda et al. 1991). Zato lahko termi~no uni~enje izvajamo edino v posebnih, za to namenjenih kotlih s kvalitetnim filtriranjem dimnih plinov. Vendar je ta postopek uni~enja zelo drag. Cena termi~nega uni~enja zna{a pribli‘no 500 EUR/t (Ribeiro et al. 2000). Zaradi tako visokih stro{kov uni~enja se‘iganje odpadnega lesa ni ekonomsko sprejemljivo. Poleg tega s se‘iganjem odpadnega lesa v ozra~je spu{~amo ogljikov dioksid in na ta na~in prispevamo k u~inku tople grede. V Nem~iji zato za~asno shranjujejo odpadni za{~iteni les na posebnih deponijah (slika 2). Vendar tudi to ni najbolj{i na~in, saj je koli~ina strupenih te‘kih kovin v lesu relativno majhna v primerjavi s celotnim volumnom skladi-{~enega lesa, torej porabimo ogromno dragega prostora za relativno malo strupene snovi v lesu. Poleg tega je kapaciteta teh skladi{~ omejena, javno mnenje pa ni naklonjeno odpiranju novih (Stephan in Peek 1992). Nejevolja prebivalcev, ki bivajo v okolici deponij odpadnega za{~itenega lesa, iz dneva v dan nara{~a. Strah jih je mo‘ne kontaminacije tal in pitne vode z izcedki iz deponij (Clausen in Smith 1998). Zato vlada veliko zanimanje za nove možnosti ponovne uporabe odpadnega zaščitenega lesa. Še posebej zato, ker bo po letu 2005 na območju celotne EU odlaganje odpadnega zaščitenega lesa na deponije prepovedano. Zato bo nujno potrebno najti okoljsko in ekonomsko sprejemljivo metodo razstrupljanja odpadnega zaščitenega lesa. Izhodišče je, da mora biti vsebnost težkih kovin v razstrupljenem lesu primerljiva z vsebnostjo v nezaščitenem lesu. Ena od možnosti raz-strupljevanja zaščitenega lesa je uporaba na baker tolerantnih gliv razkrojevalk lesa (Stephan in Peek 1992, Stephan et al. 1996, Clausen in Smith 1998). RAZSTRUPLJANJE ODPADNEGA ZAŠČITENEGA LESA Z LESNIMI GLIVAMI Razstrupljanje ali bioremediacija odpadnega zaščitenega lesa z lesnimi glivami poteka po več stopnjah. Vsaka od teh stopenj je neobhodno potrebna za uspešno izvedbo postopka. Te stopnje so: • sortiranje odpadnega zaščitenega lesa, • drobljenje odpadnega zaščitenega lesa, • izpostavitev zdrobljenega lesa tolerantnim organizmom, • izpiranje aktivnih komponent iz drobcev, ki so bili izpostavljeni glivam, • nadaljnja uporaba razstrupljenega zaščitenega lesa. Sortiranje odpadnega zaščitenega lesa Sortiranje odpadnega zaščitenega lesa je izredno zahtevno in pomembno opravilo. Dobro je treba poznati do sedaj uporabljana zaščitna sredstva za les, pri tem pa je treba upoštevati, da je bil les lahko tudi 50 let izpostavljen delovanju ijaLeS 55(2003) 4 raziskave in razvoj abiotskih ter biotskih dejavnikov in je zato lahko pri{lo tudi do kemijskih sprememb aktivnih komponent (Humar et al. 2002). Odpadni les sortiramo glede na uporabljeno za{~itno sredstvo ter glede na postopek impregnacije. Prvi kriterij je zelo pomemben, saj je od aktivne snovi odvisna odlo~itev, kateri organizem bomo uporabili za razstrup-ljevanje. Od postopka impregnacije je odvisna globina penetracije in razporeditev biocidov po preseku lesa. V nekaterih primerih so aktivne snovi razporejene po celotnem preseku, v drugih pa le po povr{ini. Od na~ina za{~ite neposredno zavisi tudi koli~ina te‘kih kovin v lesu. Za ugotavljanje aktivnih komponent v odpadnem lesu se uporablja cela vrsta analitskih metod, od najenostavnej{ih barvanih reagentov do najzahtevnej{ih spektroskopskih in drugih analiznih tehnik (elektronska paramagnetna resonanca, HPLC, FTIR, GC/MS ...). Drobljenje odpadnega za{~itenega lesa V drugi stopnji se masivni odpadni les zmelje v sekance, iveri ali kosme. Ta postopek je pomemben iz ve~ vidikov. Aktivne komponente namre~ niso enakomerno porazdeljene po za{~itenem kosu lesa. Vrhnje plasti lesa vsebujejo ve~ te‘kih kovin kot notranje plasti. Sredice impregniranih pragov zelo pogosto ostanejo celo neimpregnirane. Z drobljenjem poskrbimo za homogenej{o razporeditev aktivnih komponent po celotni masi odpadnega za{~itenega lesa. Z dodajanjem neza{~itenega odpadnega lesa lahko uravnavamo koncentracijo te‘kih kovin v masi glede na zahteve fer-mentacije (Felton in De Groot 1996). Drugi razlog za drobljenje je manipulacija. Ravnanje z drobci je bistveno la‘je kot z lesom razli~nih dimenzij. Prav tako je hitrost izlu‘evanja aktivnih komponent iz lesa odvisna od specifi~ne povr{ine delcev. Manj{i ko so, hitrej{e in la‘je je izpiranje. Navsezadnje, ve~ina kon~nih postopkov predelave razstrup-ljenega lesa zahteva zdrobljen les. Drobljenje lesa je lahko izvedeno mehansko ali s tako imenovanim postopkom “steam explosion”. Pri tem vla`en les segrevamo v posebnem kotlu, podobnemu ekonom loncu, dokler ne na-rasteta tlak in temperatura. Ko temperatura prese`e 120 °C v trenutku sprostimo tlak in voda v lesu se v hipu upari, zaradi ~esar les raz`ene na drobne kosce (Clausen in Smith 1998). Izpostavitev zdrobljenega lesa tolerantnim organizmom Od tolerantnega organizma je v najve~ji meri odvisna u~inkovitost postopka razstrupitve odpadnega za{~itenega lesa. Kot mo‘ni tolerantni organizmi se uporabljajo bakterije, {e pogosteje pa lesne glive. Toleranca posameznih vrst gliv na baker je ‘e dolgo znana (Hirt 1949, Zabel 1954, Da Costa 1959). Kljub temu je mehanizem tolerance {e vedno nepojasnjen (Tsunoda et al. 1997, Pohleven et al. 1999). Pomembno vlogo pri tolerantnosti na Cu igra oksalna kislina (Humar et al. 2002). Toleranca gliv na baker mo~no variira tako med posameznimi vrstami kot med posameznimi izolati (Zabel 1954, Da Costa 1959). Woodward in De Groot (1999) poro~ata, da je toleranca posamezne vrste ali seva odvisna tudi od sestave pripravka, s katerim smo les za-{~itili. Zato je potrebno za vsak pripravek najti naju~inkovitej{i oziroma optimalen toleranten izolat. Na splo{no so glive bele trohnobe manj tolerantne na zvi{ane koncentracije bakra kot glive rjave trohnobe (Green et al. 1997, Tsunoda et al. 1997). To dejstvo dobro sovpada s podatki o izlo~anju oksalne kisline. @e Takao (1965) navaja, da glive bele trohnobe izlo~ajo manj oksalne kisline kot glive rjave trohnobe. Slika 3. Plodi{~e bele hi{ne gobe (Antrodia vaillantii) (Grosser 1985) Figure 3. Fruit body of fungus Antrodia vaillantii (Grosser 1985) Slika 4. Kristal kalcijevega oksalata v traheidi smrekovine, oku‘ene z belo hi{no gobo (Antrodia vaillantii). Bar v levem spodnjem vogalu ustreza velikosti 2 µm. (Foto: Martin Zupan~i~) Figure 4. Calcium oxalate crystals in Norway spruce wood tracheids exposed to Antrodia vaillantii. Bar in the bottom left corner equals 2 µm. (Photo: Martin Zupan~i~) ijaLeS 55(2003) 4 raziskave in razvoj Najve~jo toleranco so opazili pri glivah, ki so blizu rodu Antrodia (Schmidt et al. 1981) (slika 3). Med glivnim razkrojem lesa baker reagira z oksalno kislino in pri tem nastane v vodi netopen bakrov oksalat (White et al. 1997), ki je glivam nestrupen oziroma nima ve~ biocidnih lastnosti (Sutter et al. 1983, Richardson 1997, Humar et al. 2002). S poskusi so celo dokazali, da glive lahko celo uspevajo na hranilnem substratu s sorazmerno visoko koncentracijo bakrovega oksalata (Sutter et al. 1983). Pri tolerantnih glivah, ki so rasle na kontrolnih vzorcih, so namesto bakrovega oksalata v okolici hif na{li kristale kalcijevega oksalata. Zato lahko domnevamo, da je nastanek bakrovega oksalata v za{~itenem lesu zelo podoben tvorbi kalcijevega oksalta v neza{~itenem lesu (Gadd 1993, De Groot in Woodward 1998) (slike 4, 5 in 6). Trajanje izpostavitve lesnim glivam je zelo natan~no dolo~eno. Znano je, da v za~etnih fazah razkroja glive lesno maso le navla‘ijo in zakisajo, izgube mase pa {e ni opaziti (Shortle 1990). Tolerantne glive iz rodu Antrodia v za~etnih fazah izlo~ajo velike koli~ine oksalne kisline, ki reagira z te‘kimi kovinami v lesu (Humar et al. 2001). Ta faza je v procesu razstrupljanja naj-pomembnej{a. Po koncu te faze se pojavi prva izguba mase, zato moramo postopek prekiniti. Pomembno je, da ne podalj{ujemo izpostavitve lesa glivam dlje, kot je potrebno, in na ta na-~in ne izgubljamo lesne mase. Za razstrupljanje odpadnega za{~ite-nega lesa z anorganskimi pripravki so primerne glive rjave trohnobe. Po drugi strani pa glive bele trohnobe lahko razkrajajo klorirane cikli~ne ogljikovodike ter policikli~ne ogljikovodike, kot sta na primer pentaklorofenol (PCP) in atrazin. Zato jih lahko uporabimo za razstrupljanje s temi biocidi za{~itenega lesa in s pesticidi onesna-‘ene zemlje (Boopathy 2000). Izpiranje aktivnih komponent iz drobcev, ki so bili izpostavljeni glivam [ele po izpostavitvi odpadnega za{~i-tenega lesa glivam lahko aktivne komponente iz lesa izperemo. Krom v lesu prav tako reagira z oksalno kislino; pri tem nastane kromov oksalat. Krom je v tej obliki topen in se zato zlahka iz-pere iz lesa. Ini Stephan s sodelavci (1996) je uspelo iz lesa, za{~itenega z CCA in nato izpostavljenega glivam, izprati 98 % vsega kroma, vnesenega v les z impregnacijo. Po drugi strani reagira baker v lesu z oksalno kislino v netopen bakrov oksalat (slika 6), zato se ga iz lesa ne da izprati. To te‘avo re{imo z dodajanjem amoniaka. Bakrov oksalat namre~ ob amoniaku postane topen in ga zato lahko izperemo iz lesa (Humar et al. 2002). Tudi arze-novi oksalati so topni in se iz lesa zlahka izpirajo. Bor se iz CCB za{~ite-nega odpadnega lesa izpira ‘e sam po sebi in tudi po izpostavitvi glivam ne tvori netopnih kompleksov z organskimi kislinami. Nadaljnja uporabe razstrup-ljenega za{~itenega lesa Razstrupljen za{~iten les lahko uporabimo v {tevilne namene. Zelo pogosto ga predlagajo za izdelavo gradbenih plo{~ iz dezintegriranega lesa; cementne plo{~e, iverne plo{~e, vlaknene plo{~e ... ^e uporabljamo plo{~e v gradbene namene, relativno nizke koncentracije te‘kih kovin, ki so ostale v lesu (ve~ kot 95 % te‘kih kovin je odstranjenih), ne vplivajo na zdravje ljudi, ne pri izdelavi in ne pri uporabi tak{nih plo{~. Velja pa opozoriti na nekoliko slab{e mehanske lastnosti plo{~ zaradi depolimerizacije celuloze, ki nastane med izpostavitvijo glivam zaradi delovanja oksalne kisline (Cole in Clausen 1996). ijaLeS 55(2003) 4 raziskave in razvoj Slika 7. Shema procesa razstrupljanja odpadnega s CCA ali CCB pripravki za{~itenega lesa z o glivami, tolerantnimi na baker (prirejeno po Leithoff in Peek 1998) Figure 7. Schematically shown process of detoxification of CCA or CCB treated wood using copper tolerant fungi (adapted from Leithoff and Peek 1998) ijaLeS 55(2003) 4 raziskave in razvoj Druga mo‘nost je nadaljnja depoli-merizacija v enostavne sladkorje (mono- in disaharide). Te sladkorje pa lahko uporabimo kot vir hrane za bakterije ali kvasovke v nekaterih bio-tehnolo{kih procesih. Zaradi potencialne nevarnosti ostanka te‘kih kovin, ‘al ni primeren za prehranjevalne namene, lahko pa pridobivamo razli~ne surovine za kemi~no industrijo (viskoza) ali uporabimo te sladkorje kot polnila pri izdelavi umetnih mas. Razstrupljeni les lahko ponovno uporabimo kot surovino za pridobivanje celuloze in papirja. Ta mo‘nost je ekonomsko zelo zanimiva. Za raz-strupljevanje lesa pa ne smemo uporabljati izolatov, ki izlo~ajo velike ko-li~ine oksalne kisline. Prednost te re-{itve je tudi v tem, da ni potrebno popolno razstrupljanje, saj ve~ina za{~it-nih pripravkov reagira z ligninom, ki se pa v procesu izdelave celuloze zavr‘e (Stephan in Peek 1992). Primer celotnega postopka razstrup-ljanja odpadnega za{~itnega lesa je prikazan na sliki 7. SKLEP Nujno bo treba najti okoljsko sprejemljiv na~in za razstrupljanje in ponovno uporabo za{~itenega odpadnega lesa. Uporaba gliv, tolerantnih na baker, za razstrupljanje odpadnega lesa, za{~i-tenega s CCA in CCB pripravki, v prvih fazah raziskav ka‘e zelo obetajo~e rezultate. Menimo, da bi bilo treba ‘e pri registraciji novih za{~itnih sredstev za les predlagati na~in okoljsko in ekonomsko sprejemljivega uni~enja ali ponovne uporabe odpadnega lesa. Poleg tega bi na tem mestu radi opozorili tudi na dejstvo, da v Sloveniji to podro~je {e ni zakonsko urejeno. Odpadni za{~i-teni les {e ni uvr{~en med posebne odpadke in ga zato {e vedno se‘igajo in prosto odlagajo. literatura 1. Boopathy R. 2000. Bioremediation of explosives contaminated soil. International Biodeterioration and Biodegradation. 46, 29-36 2. Clausen CA, Smith RL. 1998. Removal of CCA from treated wood by oxalic acid extraction steam explosion, and bacteria fermentation. Journal of industrial Microbiology & Biotechnology. 20, 251-257 3. Cole FA, Clausen CA. 1996. Bacterial Biodegradation of CCA-treated waste wood. The use of recycled wood and paper in building applications. Proceedings No. 7286, 201-204 4. Collett O. 1992. Comparative tolerance of the brown-rot fungus Antrodia vaillantii (DC.: Fr.) Ryv. Isolates to Copper. Holzforschung. 46, 293-298 5. Da Costa EWB. 1959. Abnormal resistance of Poria vaillantii (D.C. ex Fr.) Cke. strains to copper-chrome-arsenate wood preservatives. Nature. 183, 910-911 6. De Groot R, Woodward B. 1998. Wolfiporia cocos - A potential agent for composting or bioprocesing Douglas-fir wood treated with copper-based preservatives. Material und Organismen. 32, 195-215 7. Felton CC, DeGroot RC. 1996. The recycling potential of preservative-treated wood. Forest products journal. 46, 37-46 8. Gadd GM. 1993. Interactions of fungi with toxic metals. New Phytologist. 124, 25-60 9. Green III F, Highley TL. 1997. Mechanism of brown-rot decay: Paradigm or paradox. International Biodeterioration & Biodegradation. 39, 113-124 10. Grosser D. 1985. Pflanzliche und tierische bau -und werkholz - schadlinge. Munchen, Institut fur Holzforschung der Universitat Munchen, 74 11. Hirt RR. 1949. An isolate of Poria xantha on media containing copper. Phytopathologist 39, 31-36 12. Honda A, Kanjo Y, Kimoto A, Koshii K, Kashiwazaki S. 1991. Recovery of Copper, Chromium and Arsenic compounds from the waste preservative treated wood. The international research group for wood preservation, IRG/WP 3651-91, 8 13. Humar M, Petri~ M, Pohleven F, [entjurc M, Kalan P. 2002. Changes of copper EPR spectra during exposure to wood rotting fungi. Holzforschung. 56, 229-238 14. Humar M, Petri~ M, Pohleven F. 2001. Changes of pH of impregnated wood during exposure to wood-rotting fungi. Holz als Roh- und Werkstoff. 59, 288-293 15. Leithoff H, Peek RD. 1997. Experience with an industrial scale-up for the biological purification of CCA treated wood waste. The international research group for wood preservation, IRG/WP 9 7-50095, 10 16. Nurmi AJ, Lindroos L. 1994. Recycling of treated timber by copper smelter. The international research group for wood preservation, IRG/WP 50030-94, 6 1 7. Pasek EA, Mcintyre CR. 1993. Treatment and recycle of CCA hazardous waste. The international research group for wood preservation, IRG/WP 50007-93, 20 18. Peek RD. 2002. German Ordinance on Waste German Ordinance on Waste Wood. COST E22, Madrid, 13 19. Pohleven F, Breznikar [, Kalan P, Petri~ M. 1999. Determination of absorption, accumulation and transport of copper in mycelium of some wood decay fungi. The International Research Group on Wood Preservation, IRG/WP 99-10323, 9 20. Ribeiro AB, Mateus E P, Ottosen LM, Bech-Nielsen G. 2000. Electrodialytic removal of Cu, Cr, and As from chromated copper arsenate treated timber waste. Environmental science and technology, 34, 784-788 21. Richardson HW. 1997. Handbook of copper compounds and applications. M. Dekker, New York, 93-122 22. Schmidt CJ, Whitten BK, Nicholas DD. 1981. A proposed role for oxalic acid in nonenzymatic wood decay by brown-rot fungi. Proceedings American Wood Preservation Association, 77, 157-164 23. Shortle WC. 1990. Ionization of wood during previsual stages of wood decay. Biodeterioration research, 3, 333-348 24. Stephan I, Leithoff H, Peek RD. 1996. Microbial conversion of wood treated with salt preservatives. Material und Organismen, 30, 179-199 25. Stephan I, Peek RD. 1992. Biological detoxification of wood treated with salt preservatives, The international research group for wood preservation, IRG/ WP 3717-92, 12 26. Sutter H P, Jones EBG, Wälchli O. 1983. The mechanism of copper tolerance in Poria placenta (Fr.) Cke. and Poria vaillantii (Pers.) Fr.. Material und Organismen, 18 , 241-262 27. Takao S. 1965. Organic acid production by basidi-omycetes, I. Screning of acid-producing strains. Applied Microbiology, 13, 732-737 28. Tsunoda K, Nagashima K, Takahashi M. 1997. High tolerance of wood-destroying brown-rot fungi to copper-based fungicides. Material und Organismen, 31, 31-44 29. White C, Sayer JA, Gadd GM. 1997. Microbial solubilization and immobilization of toxic metals: key biogeochemical processes for treatment of contamination. FEMS Microbiology Reviews, 20, 503-51 6 30. Woodward B, De Groot R. 1999. Tolerance of Wolfiporia cocos isolated to copper in agar media. Forest Products Journal, 49, 87-94 31. Zabel RA. 1954. Variations in preservative tolerance of wood-destroying fungi. Forest product research society journal, 4, 166-169 ijaLeS 55(2003) 4 raziskave in razvoj UDK: strokovni ~lanek (Professional Paper) Izobra`evanje v malih podjetjih kaj, kako, zakaj ...? avtor Henrik DOV@AN, Brajnikova 31, 1000 LJUBLJANA izvleček Ve~ino slovenskih podjetij – pri ~emer lesarstvo ni izjema - predstavljajo mala podjetja z manj kot 50 zaposlenimi. Ta podjetja so – kar zadeva izobra‘evanje – razen redkih izjem, prepu{~ena sama sebi. Zato avtor namenja pri~ujo~i prispevek organizaciji izobra‘evanja v omenjenih podjetjih. Izobra‘evanje naj ta podjetja vklu~ijo v svojo vizijo, poslanstvo, cilje in poslovno politiko. Pri tem naj se osredoto~ijo na zunanje in notranje pogoje gospodarjenja. Kontrolo poslovanja naj izkoristijo za na~rtovanje izobra‘evanja. Oblikujejejo naj delovno skupino za posebne naloge (task force) s podro~ja izobra‘evanja. Skupina naj se loti ustvarjalnega re{evanja zaupane problematike. Izvajanje izobra‘evanja in uporabljene metode naj pre‘ema tematika kompetentnosti, benchmarkinga (zgledovanja), samooblikovanja in samorazvoja zaposlenega osebja. Ocenjevanje izobra‘evanja pa je tako ali druga~e (poleg strokovnega instru-mentarija) povezano s poslovnimi rezultati podjetja. 1. U v o d Zakaj smo danes vsi tako obsedeni z znanjem? Zato, ker verjetno bolj kot kadar koli v preteklosti velja trditev (tako za podjetja kot za posameznike), da ve~ kot zna{, ve~ velja{. Sodobna podjetja se v ‘elji po konkuren~nosti vztrajno spra{ujejo po svojih sposobnostih za inoviranje ter po tem, kako znanje, ki ga imajo, ~imbolj oplemenititi. Znanje, ki samo po sebi vodi v inova-tivnost in ustvarjalno re{evanje problemov, je temeljno gibalo napredka. Zato so najpomembnej{e naloge na poti v prihodnost spodbujanje, spoznavanje, upravljanje in pospe{evanje znanja in inovativnosti ter njihova uporaba na vseh ‘ivljenjskih in delovnih podro~jih. Izobra‘evanje in usposabljanje omo-go~a slehernemu podjetju bolj u~inko-vito uporabo ~love{kih virov, zmogljivosti. Vsakdanja praksa to ne samo dokazuje, {e ve~, potrjuje tudi dejstvo, da znanje, ki so si ga zaposleni pridobili v formalnem izobra‘evanju - ob nenehnih spremembah - ne zadostuje, saj hitro zastareva. Izobra‘evanje in usposabljanje sta namenjena spreminjanju razmer v podjetju in odkrivanju prilo‘nosti, ki jih poraja okolje. Na splo{no lahko re~emo, da je razcvet {tevilnih podjetij povezan prav z dejstvom, da so lastniki in managerji pravi trenutek zaslutili, kje so nove prilo‘nosti, in nasprotno, propad {tevilnih njihovih tekmecev lahko pripi{emo dejstvu, da so se trmasto oklepali starega posla. Zato se ni ~uditi znanemu obrazcu, po katerem prihodnost podjetja zavisi od naslednjih temeljnih dejavnikov: 1. od sposobnosti preusmeritve podjetja na zadovoljevanje potreb kupcev in 2. od izobra‘evanja, usposabljanja ter poobla{~anja zaposlenih. Glavnina vseh slovenskih podjetij so majhna podjetja z manj kot 50 zaposlenimi – v letu 1998 je zna{al njihov dele‘ v strukturi slovenskega gospodarstva 98,4 %. Zaposlovala so tretjino vseh zaposlenih in ustvarila 35,7 % vseh prihodkov. Zgoraj omenjenim statisti~nim podatkom sledi na{a preprosta ugotovitev, da je v omenjem letu dele‘ slovenskih podjetij z ve~ kot 50 zaposlenimi zna{al le 1,6 %. Zakaj je to pomembno? Ker zdrava pamet pove, da se le okoli 1,6 % vseh slovenskih podjetij lahko privo{~i zavidanja vredno izobra‘evanje, izobra‘evalne centre, profesionalno osebje itd. Kaj pa preostalih 98,4 %? Izklju~imo ijaLeS 55(2003) 4 raziskave in razvoj izjeme in zaključimo: “Manjše kot je podjetje, manj je možnosti, da bi lahko vlagali v izobraževanje in tembolj je vsak prepuščen sebi ”. Vendar je prav izobraževanje (in usposabljanje) tisto, ki omogoča bolj učinkovito uporabo človeških zmogljivosti v sleherni gospodarski družbi, veliki ali majhni. Kako naj se malo podjetje loti izobra‘evanja? Temeljni namen dejavnosti izobraževanja in usposabljanja zaposlenih delavcev je zagotoviti, da ima podjetje primerno usposobljene ljudi, ki so sposobni izpolnjevati njegove cilje in s svojim delom prispevati k uspešnejšemu poslovanju. Programe izobra‘evanja za posamezna dela v podjetju določamo v okviru načrtovanega procesa usposabljanja. Ta proces obsega naslednje faze: 1. določitev potreb po usposabljanju, 2. določitev ciljev, 3. oblikovanje in izdelavo programov, 4. izvedbo programov in 5. ocenitev usposabljanja. 2. Iztočnice za ugotavljanje izobraževalnih potreb Kot iztočnice izobraževanja zaposlenega osebja se malo podjetje osre-dotoča na vizijo, poslanstvo, cilje in poslovno politiko, ki usmerjajo poslovanje podjetja v prihodnosti. Pogled na organizacijsko obliko in delovanje tistih podjetij, ki so splošno priznana kot vodilna na svojih področjih, kaže, da si prizadevajo za enim ali več cilji organizacijskih izboljšav, ki jih vpletejo v svojo vizijo, poslanstvo in poslovno politiko; to so: • tržna usmeritev, • podjetništvo, • inovativnost, • sploščenost in odprtost, • hitrost in gibkost ter • izobraževanje in usposabljanje sodelavcev. Vizija podjetja Vizija podjetja je zamisel želene podobe organizacije oziroma podjetja v prihodnosti, ki jo je moč zlahka širiti po organizaciji in zunaj nje. Vizija je zamisel, včasih tudi sklop zamisli, ki bi jih radi videli uresničene. Vizijo podjetja gradimo na oceni sedanjega poslovanja, na pomanjkljivostih in prednostih ter na predvidevanju okolja, na možnostih, ki jih le-to ponuja. Oblikovanje vizije ne terja le strogega analitičnega in operativnega delovanja leve polovice možganov. Prav tako terja tudi domišljijo in intuicijo desne polovice. Terja povezanost obeh. Potreba po viziji se je pojavila v gospodarsko razvitih deželah sveta proti koncu osemdesetih let. Vizija IBM se je odlikovala po svoji enostavnosti: “nuditi najboljšo storitev kateri koli firmi na svetu”. Sicer pa podjetja kar tekmujejo glede preprostosti izražanja svoje vizije, npr. Henkel: smo specialisti za uporabno kemijo; Agfa: visoka tehnologija za sliko in tekst; Nestle: kakovost je naša nrav; Shell: Shell. Motor napredka; Philip Morris: Philip Morris: strokovnjaki za okus itd. Vizija mora zaposleno osebje podjetja, lastnike, stranke, predstavnike širše poslovne, upravne, finančne in politične javnosti, medije itd. navdihniti in motivirati. Vzbuditi jim mora stvaren občutek o velikosti, obliki, slogu in zgradbi podjetja v bližnji prihodnosti. Vizija mora resnično izražati to, kar bi želeli postati, mora biti celovita, stvarna in dosegljiva. Vizija se mora skladati z organizacijsko kulturo. Poslanstvo podjetja Poslanstvo podjetja je izjava o poslovnih ciljih, o tem, kako jih bomo dosegli, in o vrednostih, ki jih bomo na ta način pridobili. Kot primer si oglejmo poslanstvo svetovnoznanega založniškega podjetja McGraw Hill, ki se glasi: “Služiti potrebi sveta po znanju, ob poštenem profitu, z zbiranjem, vrednotenjem, proizvodnjo in distribucijo pomembnih informacij, na način, da koristimo svojim kupcem, zaposlenim, avtorjem, investitorjem in družbi kot celoti.” Sleherno podjetje na takšen ali drugačen način zrcali poslanstvo, zaradi katerega je bilo ustanovljeno, in okoliščine, v katerih deluje. Vodstva podjetij morajo imeti (in prenašati na zaposleno osebje) jasen in nedvoumen odgovor na vprašanje: Kaj dela na{e podjetje ter komu je to delo namenjeno? V zadnjem času posvečajo vodstva podjetij veliko pozornosti opredelitvi nalog kot orodju za ustvarjanje skupinskega duha in enotnosti ciljev med zaposlenimi podjetja, saj jim s tem posredujejo nek višji namen njihovega dela. V vsebini poslanstva se tako zrcalijo odgovori na vprašanja, kot so: • opredelitev ekonomskih ciljev; • kaj je in kaj bo podjetnikova dejavnost, posel; • sedanji in prihodnji izdelki in storitve; • segmentacija kupcev, trgov in tržne niše; • opredelitev odnosa do sodelavcev; • konkurenca; • tehnologija; • filozofija poslovanja; • imidž (podoba) podjetja, javno mnenje itd. Da zadosti namenu, mora biti opredelitev poslanstva: • rezultat neke vrste konsenza celotnega podjetja o tem, za kaj gre; • jasna in zapomnljiva; ijaLeS 55(2003) 4 • vsem znana in razširjena po podjetniški družbi; • realistična in ne takšna, ki bi temeljila na nedosegljivi ambiciji, do katere zaposleni in deležniki podjetja (kupci, dobavitelji, banke, politična in druga javnost) nimajo nobenega odnosa. Opredelitev poslanstva je prva naloga poslovodstva podjetja. Poslanstvo -včasih poimenovano navedba namena, navedba filozofije, navedba prepričanj, navedba poslovnih načel ali navedba svojih poslovnih področij - se nanaša na dolgoročno vizijo organizacije v smislu, kaj želi biti in komu želi služiti. Poglavitni namen opredelitve poslanstva je v zagotovitvi enotnosti v podjetju in s tem v delovanju zaposlenih v določeni smeri. S tem določa razpoloženje, kulturo poslovanja in omogoča identifikacijo zaposlenih s podjetjem. Cilji podjetja Poleg poslanstva in vizije podjetja velja omeniti še cilje podjetja, ki so specifikacija in konkretizacija vizije in poslanstva: profit, učinkovitost, zadovoljstvo zaposlenih in njihova rast, želja po dokazovanju, maksimiranju dividend za delničarje, dobri odnosi z lokalno in širšo družbeno skupnostjo itd. Ko obravnavamo cilje gospodarske organizacije, moramo omeniti še značilnosti, ki jih v angleškem jeziku zapišemo SMART: • Specific : povsem določeni cilji - po proizvodu in teritoriju; • Mesurable : merljivi, da jih lahko izrazimo v številčni obliki; • Achivable : dosegljivi / uresničljivi - ne smejo biti nerealno visoki; • Realistic : realistični - in zato tudi ne prenizki; • Timed : časovno opredeljeni ijaLeS 55(2003) 4 – s tednom, mesecem, letom. Uspe{nost in u~inkovitost poslovanja. Peter Drucker, starosta ame-ri{kega managementa, je zapisal, da pomeni u~inkovitost delati stvari prav, uspe{nost pa delati prave stvari. Koncept u~inkovitosti gospodarske organizacije zajema medsebojne relacije med posameznimi elementi izhoda sistema in posameznimi elementi vhoda sistema (notranja zna~ilnost sistema, ki ga presojamo), koncept uspe{nosti pa se nana{a na uresni-~evanje ciljev (zunanja zna~ilnost sistema, odnos med njim in okoljem). O~itno je, da nas pri konceptu u~in-kovitosti ne zanimata smoter dejavnosti (know why), pa tudi cilje (know what) obravnavamo kot dane. Vsa pozornost je osredoto~ena na uresni-~itev danih smotrov in ciljev z minimalnimi vlaganji (know how), ~esar pri izobra‘evanju zaposlenega osebja nikakor ne smemo prezreti.. Pri presojanju uspe{nosti pa so v ospredju smoter dejavnosti in iz njega izpeljani cilji podjetja, katerih ozadje je afirmativni odnos do dru‘benega in naravnega okolja, s tem pa tudi do lastnega podjetja kot tvorbe za ljudi in ne proti njim. Smoter gospodarske dejavnosti je tako lahko samo pove~anje kakovosti ‘ivljenja. Ne samo v kon~ni potro{nji ampak tudi v produkciji. [e ve~, kakovost ‘ivljenja kot “potro{na dobrina” se lahko dosega le s kakovostjo ‘ivljenja kot “proizvodno dobrino”. Poslovna politika Ko snujemo politiko gospodarske organizacije, izhajamo iz dejstva, da so smotri in cilji osrednja sestavina politike. Vodstvo podjetja udejanja smotre prek ciljev, ki se konkretizirajo v ~asu, prostoru, vrednosti, koli~ini, kakovosti ipd. raziskave in razvoj Izbira politike gospodarske organizacije izhaja tako iz prednosti kot iz težav, ki jih ima podjetje pred drugimi podjetji. Oblikovanje poslovne politike je neločljivo povezano z uveljavljanjem hotenja poslovodstva ob upoštevanju hotenj nasprotnikov. V okoliščinah gospodarskega tekmovanja se poslovodstvo srečuje z grožnjami, nevarnostmi in priložnostmi (šansami). Razumljivo je, da poslovna politika v smislu smotrnosti izrablja priložnosti in da se izogiba grožnjam v svoji notranjosti in v svojem okolju. Oblikovanje in izbira poslovne politike temelji na odločitvah med različnimi možnostmi. Odločitev je rezultat procesa odločanja. Od kakovosti odločanja je odvisna kakovost odločitve. Zato je kakovosten proces odločanja treba razčleniti na naslednje sestavine: • zbiranje poslovnih informacij za oblikovanje različnih možnosti izbire; • oblikovanje zbranih poslovnih informacij v posamezne možnosti izbire; • poslovna odločitev, ki pomeni izbrano možnost; • informiranje nosilcev izvajanja poslovne odločitve o izbrani možnosti. Kot osnovo za zbiranje, izbiro in odločanje uporabljamo analizo zunanjih in notranjih pogojev poslovanja podjetja. Analiza zunanjih pogojev obsega: • analizo kupcev: segmentacija kupcev, motivacija (čemu kupujejo?) kupcev, nezadovoljene potrebe; • analizo konkurentov: identifikacija konkurentov, njihovi potenciali in namere; raziskave in razvoj • analizo skupine (panoge, dejavnosti): ugotovitev dejanskega in potencialnega obsega ponudbe, stopnja rasti panoge, tehnološke spremebe itd; • analizo okolja: vladni ukrepi, mednarodna konkurenca in globalizacija, spremembe v življenjskem stilu potrošnikov, spremembe v socio-demografskih gibanjih itd. Analiza notranjih pogojev. Sem sodi zlasti: • analiza lastnih konkurenčnih prednosti (inovacije, proizvodnja, finance, kadri, marketing, baza kupcev); • analiza lastne učinkovitosti: donosnost, ključni dejavniki razvoja, ocena prihodnje uspešnosti; • analiza krivulje izkušenosti: pokaže, koliko organizacija pri povečevanju kumulativnega obsega proizvodnje uspešno kumulira izkušnje in znižuje stroške na enoto proizvoda; • portofolio analiza : matrika stopnje rasti izdelka in deleža na trgu ( tržna penetracija, razvoj trga, razvoj izdelka, diverzi-fikacija). 3. Programiranje izobraževanja Kontrola poslovanja kot izhodišče za pristop podjetja k izobraževanju Sodobna organizacija poslovanja temelji na štirih stopnjah: planiranju, izvajanju, koordinaciji in kontroli. Kontroliranje je tako ena od faz upravljalnega procesa, ki obsega ugotavljanje, kaj je bilo napravljeno, merjenje in ocenjevanje delovanja in izvajanja izboljševalnih ukrepov, da bi zagotovili uresničevanje ciljev podjetja in planov, ki naj bi to vnaprej zagotavljali. Spremljanje in nadzor poslovanja omogoča vodstvu podjetja vrnitvena sporočila o uspešnem in neuspešnem delovanju planskih opredelitev. Poslovanje gospodarska organizacija kontrolira v praksi najpogosteeje na področjih nadziranja letnega plana, dobičkonosnosti, učinkovitosti in udejanjanja trženjskih ukrepov. Zajema: • izvajanje primerjav med doseženim in planiranim; • ugotavljanje odmikov; • analiziranje vzrokov odmikov; • predlaganje izboljševalnih ukrepov v okviru danih ciljev in usmeritev ter • predlaganje sprememb ciljev in usmeritev podjetja. Primerjave med planiranimi cilji in doseženimi rezultati, ugotovljeni in analizirani odmiki ter predlagani ukrepi in spremembe nakazujejo tako vrsto potreb po izobraževanju kot tudi programiranje izobraževanja. Glede na pomanjkanje kadrov in potrebno strokovnost in profesionalnost, ki jo zahteva kakovostno programiranje izobraževanja, je za malo podjetje najprimernejša rešitev navedene naloge organizacija delovne skupine (tima) za določene naloge s področja izobraževanja. Takšni delovna skupina v sodelovanju z vodstvom podjetja prevzame projektno nalogo, ki obsega programiranje, izvajanje in ocenjevanje uspešnosti izobraževanja. Organizacija delovne skupine za določene naloge s področja izobraževanja Prednosti skupinskega dela. Najprej si oglejmo nekaj splošnih prednosti skupinskega dela, ki veljajo za vsa področja delovanja podjetja, tako za izobraževanje kot za izvajanje sleherne poslovne funkcije. Zaupanje načrtovanja in izvajanja izobraževanja delovni skupini omogoča v prvi vrsti sinergične učinke. Sinergijo lahko opredelimo kot skupno delovanje, sodelovanje, dajanje pomoči, medsebojno razumevanje in zaupanje pri usklajevanju prispevkov posameznih članov v neki dejavnosti k postavljenim ciljem, želenim rezultatom. Podobno kot v športu tudi v gospodarstvu lahko uveljavimo posamezne skupine, jih organiziramo kot time ter jim zaupamo določene naloge. Skupine postanejo uspešni tirni takrat, kadar postane njihov splošni namen razumljiv vsem njihovim članom. V uspešnem timu igra vsak posameznik predpisano vlogo, tako da v največji možni meri uveljavi svoj talent in znanje. Ko člani združijo vse svoje sposobnosti, da bi s tem pokazali svojo premoč in čimbolj zmanjšajo svoje šibkosti, so cilji tima ponavadi doseženi. Timsko delo lahko uveljavi podjetje na vseh ravneh. Enako je pomembno za vodilne uslužbence kot tudi za strokovno in vodstveno osebje ter delavce v neposredni proizvodnji in administraciji. Pomanjkanje timskega dela na kateremkoli nivoju upravljanja, (ali med nivoji) nujno omejuje organizacijsko uspešnost in lahko podjetje tudi uniči. Sestavljanje tima teče po različnih poteh in voznih redih. V praksi najdemo največkrat naslednji postopek: • kaj je problem (naloga), s katerim se bo tim soočal? • kaj lahko ovira člane tima pri delu in uspešnosti? • kako spodbuditi člane tima k delu, kako izpolniti njihova pričakovanja? V vsaki organizaciji igra ključno vlogo pri izbiri in povezovanju ljudi v uspešne time vodja. Vlogo vodje lahko ijaLeS 55(2003) 4 raziskave in razvoj primerjamo z vlogo dirigenta, ki izvablja iz vsake skupine in iz vsakega člana najboljše, kar zna. Spodbujanje članov narekuje izpolnitev naslednjih zahtev vsakega člana delovnega tima: • seznanjen je s skupnimi cilji in jim zaupa; • pripomore k uspešnosti tima z nesebičnim izvajanjem vloge, ki mu je zaupana; • sodeluje pri timskem načrtovanju, odločanju in usklajevanju; • deluje samostojno ali sodeluje z drugimi člani tima; • je vir novih predlogov in zamisli; • aktivno, konstruktivno in pošteno komunicira; • se stalno izobražuje, pridobiva novo znanje in se izpopolnjuje; • delo v timu ga motivira; • uporablja svoje znanje, sposobnosti in prednosti; • vodjo sprejema kot sodelavca in učitelja; • je aktiven pri reševanju problemov in pri ocenjevanju uspešnosti tima. Usposabljanje članov tima začnemo običajno z neke vrste inštrukcijami, tako da bodo vsi člani vedeli, kaj sestavlja uspešen tim. Lahko pa preidemo kar k nalogi in pri tem člani sami odkrivajo delovanje uspešnega tima. Nato vadijo in stalno pregledujejo lasten razvoj in nazadnje obvladajo vse potrebne spretnosti. Izbira članov tima . Uspešni timi imajo člane, ki se razlikujejo med seboj po svojih vlogah, le-te so nujno potrebne za izvrševanje zadanih nalog. Vloge pa so povezane z osebnostnimi lastnostmi članov.Tako v manjših tirnih srečujemo najbolj pogosto osebe, ki igrajo naslednje štiri vloge: • odločevalec: vodja tima, oseba, ki sprejema odločitve; • izvrševalec: izvajalec programa ijaLeS 55(2003) 4 uresničitve naloge; • mislec: človek poln idej, spodbuja ustvarjalnost v timu; • ocenjevalec: je bolj kritik kot ustvarjalec, njegov prispevek je preračunana in hladnokrvna analiza predlogov. Timski način dela ima številne prednosti kot: motivacijo, skupno kohezijo, sinergijo, boljšo organizacijo, skupno kreativnost in zadovoljstvo in končno tudi neprimerno večjo uspešnost razreševanja problemov v primerjavi s posamezniki. Problemi in njihovo reševanje Razreševanje problemov je poleg poznavanja splošnih prednosti skupinskega dela naslednje pomembno strokovno področje, ki ga morajo obvladati člani delovne skupine za določene naloge, ki zadevajo izobraževanje. V vsakodnevni podjetniški praksi štejemo probleme kot težave, ovire, odmike od pravila ali neugoden položaj nasploh, ki spodbuja k dejavnosti, s katero naj bi se dosegel in vrnil zaželeni položaj. Takšno gledanje na probleme je precej klasično, omejeno zgolj na popravljanje tistega, kar ni dobro. Ne upošteva niti dejavne in ofenzivne opredelitve problema, niti razmer in priložnosti, ki bi jih bilo vredno vsaj poskusiti izrabiti. Pri ustvarjalnem reševanju problemov se je treba enako posvetiti možnostim za odpravo težav kakor odkrivanju zamisli za izrabo morebitnih priložnosti. Zato je priporočljiva aktivna opredelitev problema kot krize, ki pomeni tako neugoden položaj, grožnjo, kot tudi ugodno priložnost. Slaba opredelitev problema otežuje ali pa celo preprečuje njegovo odpravo. Če problem napačno opredelimo, to lahko bolj škoduje kot koristi. Da bi bolje doumeli in opredelili problem, je priporočljivo uporabiti seznam vpra- šanj, ki je videti npr. takole: • Zakaj je nekaj problem? • Katere pomanjkljivosti je treba odpraviti? • Kaj pomeni “uspešno” odpravljena pomanjkljivost? • Kaj lahko spodbuja ali ovira odpravljanje pomanjkljivosti? • Kakšno je videti okolje, v katerem se je pokazal problem? • Kje še se kaže podoben položaj? • Kateri dejavniki vplivajo na težaven položaj? • Kako je mogoče odpraviti vzroke problema? • Katere cilje je mogoče doseči s posameznimi akcijami? • Kako je še mogoče interpretirati problem, kako se ga lotiti, kako ga odpraviti? Pri opredelitvi problema pomaga čimboljše razumevanje ciljev, ki jih želimo doseči z njegovo odpravo. Tako lahko bolje spoznamo tiste dejavnike, ki otežujejo ali onemogočajo oziroma spodbujajo in olajšujejo doseg teh ciljev. Namen zastavljanja vprašanj in preučevanja problema oziroma njegove okolice je priti do čim več relevantnih informacij. To obenem pomeni, da ta faza zahteva največ dela, truda in razglabljanja. Pri tem ni izobraževanje nikakršna izjema, kar potrjuje vsakodnevna praksa v številnih podjetjih. Vodja se mora problemu, s katerim se spopada in ki ga želi ustvarjalno rešiti, popolnoma prepustiti - z vsem intelektualnim potencialom. Sleherna zaprtost, predsodek, trmoglavost, krutost ali kakšna druga oblika inhibicije oteži kakovostno zbiranje podatkov in povzroči, da niso upoštevana nekatera temeljna dejstva. Za ustvarjalne odločitve je potrebnih čimveč zamisli, da bi mogli izbrati, kar je najboljše. Ne glede na to, kako smo raziskave in razvoj opredelili problem, koliko smo se nau~ili o te‘avnem polo‘aju in koliko alternativnih hipotez smo poiskali, pogosto ne moremo takoj odkriti prave re{itve, v~asih pa sploh nobene. Najsi si {e tako prizadevamo, ne moremo prodreti v sredi{~e problema in ga doumeti. Kaj nam je torej storiti? Za~asno moramo prekiniti zavestno razglabljanje problemske situacije in se prepustiti drugim zadevam ter problem prepustiti nezavednemu ali podzavesti. Po dolo~enem ~asu nas pre{ine re{itev (inspiracija, iluminacija). 4. Izvajanje izobra‘e-vanja V sodobnem tr‘nem gospodarstvu je razumljivo, da sleherno podjetje , ki se ho~e obdr‘ati na trgu, poskrbi za lasten razvoj s ciljem, da vlo‘i ~imve~ lastnega in tudi aktualnega ali perspektivnega tujega znanja v svoje izdelke, proizvodne procese, organizacijo dela in marketing, pod geslom: manj stro{-kov, materiala, surovin ter energije za ~imve~ji uspeh. Tako podjetje pre‘ema zavest, da lahko obstane in uspeva samo tedaj, ~e poleg smiselnega investiranja v materialne komponente proizvodnje vklju~i tudi investiranje v zaposleno osebje, kadre. Razumljivo je, da ni mogo~e v podjetju niti zasnovati, {e manj pa uresni~iti programa izobra‘evanja, ~e ni ustreznih strokovnjakov (notranjih ali zunanjih), ki bi se mogli vklopiti v njegovo operacionalizacijo. @elja po u~e-nju in stalnem izpopolnjevanju v stroki in organizaciji se danes ka‘e kot edina mo‘na pot k bolj{i prihodnosti. Sodobno podjetje potrebuje tako mnogo-stransko izobra‘enega in izku{enega ~loveka. ^e se s tega zornega kota lotimo izvajanja izobra‘evanja, pridemo do naslednih izhodi{~: 1. izobra‘evalni programi naj bodo prilagojeni potrebam delovnega mesta; 2. temeljijo naj na vsebini, v katero so zajeta tako strokovna kakor tudi interdisciplinarna znanja; 3. vsebina naj bo gospodarsko aktualna, a zaokro‘ena, tako da zapolni vrzeli znanj in ne ponavlja vsebine rednih {ol; 4. programe moramo izvajati v sve‘njih ob delu, v obliki dobro pripravljenih, kratkih, ekzaktnih, gospodarsko pomembnih in u~inkovitih metod, ki spro‘ijo kreativna razmi{ljanja in spreminjajo staro prakso v novo, aktualno vsebino. V razvijanju u~e~e se dru‘be in u~e~e se organizacije uveljavljamo koncept, naj bi bil vsak ~lovek sposoben u~iti se in pou~evati druge. Vloga u~itelja, in{truktorja, trenerja, mentorja in vloga u~enca, varovanca postaneta izmeni~ni vlogi, tako da je lahko vsak ~lovek ob~asno u~itelj drugim ali pa u~enec, ko sprejema prek razli~nih virov novo znanje. V tem konceptu je treba razvijati metode izobra‘evanja odraslih kot u~inkovite poti u~enja in pou~e-vanja, sprejemanja in oddajanja znanja. Celoten metodi~ni pristop naj se pri izobra‘evanju osredoto~i na kompletno vzgojno komunikacijo, pri kateri je kon~ni uspeh odvisen tako od u~itelja kot tudi u~enca, najbolj pa od vmesne opravljene poti, ki povezuje oba. Pri usposabljanju zaposlenih je mogo~e uporabiti razli~ne metode, s katerimi zaposleni pridobijo novo znanje, spretnosti ali nove na~ine vedenja. V knjigi Management ~love{kih virov navaja dr. Sonja Treven naslednje skupine metod: 1. Metode usposabljanja zaposlenih na njihovem delovnem mestu. To so razli~ne predstavitve, mentorstvo, kro‘enje (rotiranje) zaposlenih, u~enje pri delu. 2. Metode formalnega usposabljanja. Mednje spadajo predavanja, pogovori, razprave, preu~evanje primerov, igra vlog, simulacije, delavnice, oblikovanje timov, u~enje na daljavo, izvedba skupinskih nalog. 3. Metode usposabljanja pri delu ali formalnega usposabljanja. Te vklju~ujejo u~enje na temelju re{evanja dejanskih problemov, izvedbo posebnih nalog, delo pri projektih, usmerjeno branje strokovnih knjig in ~lankov, ra~unalni{ko podprto usposabljanje, uporabo interaktivnega videa, multimedijsko usposabljanje. Delovna skupina za dolo~ene naloge s podro~ja izobra‘evanja se pri oblikovanju in izvajanju programov izobra-‘evanja - ob upo{tevanju prednosti skupinskega dela in prek strokovnega razre{evanja problemov - odlo~a tako za izvajalca kot za ustrezno metodo. To sta tudi dve klju~ni nalogi delovne skupine, ki pomenita sr~iko izobra‘e-valnega procesa podjetja. Poleg omenjenih nalog priporo~amo delovnim skupinam, da pri izvajanju izobra‘evanja zaposlenih ne spregledajo nalednjih ugotovitev psiholo{ke, andrago{ke in ekonomske stroke: (1) koncept kompetentnosti, to je sposobnosti uporabe pridobljenega znanja v praksi, (2) benchmarking (zgledovanje) – metode primerjanja vseh vidikov poslovanja podjetja in (3) pomen samooblikovanja in samorazvoja zaposlenega osebja – udele‘encev izobra‘evanja. Koncept kompetentnosti Kot smo ‘e omenili, je kompetentnost sposobnost uporabe pridobljenega znanja v praksi, funkciji, pri razre{e-vanju konkretnih problemov na delovnem mestu. Kompetence, ki jih obvla- ijaLeS 55(2003) 4 dujejo posamezniki, razvrščamo v naslednjem sklope: • metodološke kompetence, npr. upravljanje z časom, odločanje, reševanje problemov; • socialne kompetence: komuniciranje, motiviranje, koordiniranje, vodenje; • stališčne, vrednostne kompetence: osebnost posameznika, identifikacija (pripadnost) s podjetjem; • učne kompetence: naučiti se učiti, uporaba informacij, zaključevanje ugotovitev in • kompetence, povezane s specifičnim delom. Omenjene kompetence se pojavljajo v različnih delovnih situacijah. So tudi prenosljive. To, kar smo si včasih predstavljali kot temeljno znanje (računovodstvo, informatika, tuj jezik ipd.) postaja danes sofisticirano v tolikšni meri, da predstavlja že izjemne sposobnosti - kompetence. Delodajalci stremijo na eni strani za tem, da zaposlujejo posameznike z omenjenimi kompetencami, po drugi strani pa za tem, da določene kompetence posameznikov načrtno razvijajo - z metodami izobraževanja, ki smo jih našteli v predhodnem razdelku. Benchmarking (zgledovanje) Profesionalno podjetniško izobraževanje uporablja benchmarking kot usmeritev, ki prek izobraževalnih postopkov pospešuje in izboljšuje doseganje konkurenčnih prednosti. Metoda je sestavljena iz dveh delov, mehkega in trdega. V mehkem delu dosežemo, da zaposleno osebje podjetja prične razmišljati in delovati bolj tekmovalno in ob tem spoznavati izkušnje drugih. Torej primerjamo: • strategije: poslovno vizijo, programsko usmeritev, vrednote; ijaLeS 55(2003) 4 • procese: temeljne poslovne procese, organiziranost, stroškovno verigo (surovine, živo delo, prodajne stroške, druge stroške); • rezultate: zadovoljstvo zaposlenih, zadovoljstvo kupcev, profitnost, dinamiko prodaje, produktivnost, tržne deleže. In s kom se primerjamo: • sami med seboj interno (oddelki, sektorji, službe); • s konkurenco (z najpomembnejšimi, predvsem pa najboljšimi konkurenti); • z drugimi (z najboljšimi v svetu). V trdem delu pa opredelimo poglavitne dejavnike uspešnosti in na tej podlagi postavimo svoje lastne standarde. Tako vključimo benchmarking ne samo v svoj poslovni plan, temveč tudi v svoje izobraževalne programe (kot pospeševanje, podporo, pomoč), s čimer uresničujemo načrtovane predloge ukrepov prek vidnih rezultatov. Samooblikovanje in samorazvoj zaposlenega osebja Pomen samooblikovanja in samorazvoja slehernega udeleženca izobraževalnega procesa naj bo stičišče pričakovanj posameznika in naravnanosti podjetja. Za ponazoritev si oglejmo pričakovanja sodelavca, ki naj bi jih uspešno udejanil v podjetju, in naravnanost podjetja, kakršno širi med sodelavci. Pričakovanja sodelavca Naravnanost podjetja • osebni in strokovni razvoj, - izjemni dosežki, • učenje in izobraževanje, - opazen prispevek vsakega posameznika, • doseganje vplivnosti; raziskave in razvoj - rezultati in ne vloženo delo, • medčloveški odnosi, - znanje in ustvarjalnost, • dostopnost do informacij, - gibčnost in inovativnost • prijetno delovno ozračje. - zadovoljni kupci in drugi udeleženci. Pri vzgoji samega sebe, samoobliko-vanju, je poudarek na izpopolnjevanju in izboljševanju samega sebe. Le-to je mogoče na osnovi truda vsakega posameznika v primernih, ugodnih okoliščinah (podjetju, kolektivu), kjer se njegova moč in energija uspešno izrazita in udejanita. Naravnanost podjetja v opisanem primeru prav tako zrcali svojo zunanjo podobo, imidž, s katero ustvarja vtis med sodelavci in drugimi udeleženci. Iz navedenega primera hitro razberemo stopnjo privlačnosti podjetja v očeh dejanskih in potencialnih sodelavcev. Delovna skupina s področja izobraževanja uporablja (eksplicitno izražena) pričakovanja posameznikov, udeležencev izobraževalnih procesov in poslovno filozofijo z naravnanostjo podjetja kot močno motivacijsko sredstvo za doseganje učinkovitosti in uspešnosti izobraževanja sodelavcev podjetja. 5. Ugotavljanje in merenje uspe{nosti izobra‘evanja Vrednotenje izobraževanja je naravnano v pridobivanje vrnitvenih sporočil o učinkih izvedenih izobraževalnih programov tako za podjetje kot za posameznike, udeležence. Vrednotenje je namenjeno primerjavi ciljev z učinki. Zato moramo že v fazi načrtovanja programov usposabljanja določiti cilje te dejavnosti in oblikovati metode za raziskave in razvoj novi diplomanti CIGLAR, Samo Ocena celotne emisije hlapnih organskih spojin iz lakirnice lesnoindustrijskega podjetja Diplomsko delo (visoko{olski strokovni {tudij) Mentor: Marko Petri~ Recenzentka: Vesna Ti{ler Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002. X, 32 f., 23 f. pril.: tabele, ilustr. ; 30 cm. Bibliografija: str. 32. UDK: 674.07:504.06 Z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost (EU) se tudi pri nas uveljavlja vedno stro`ja okoljska zakonodaja. Za lesnoindustrijska podjetja sta pomembni predvsem direktiva IPPC o celovitem prepre~evanju in nadzoru nad industrijskim obremenjevanjem okolja in direktiva VOC o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin. Na osnovi direktive VOC je bila v Sloveniji `e sprejeta Uredba o emisiji hlapnih spojin iz naprav, ki uporabljajo organska topila. Po navodilih iz Uredbe za dejavnost povr{inske obdelave lesa smo v izbranem lesnoindustrijskem podjetju ocenili letno porabo hlapnih organskih spojin in celotne emisije. Rezultati so pokazali, da je podjetje zavezanec te Uredbe, ter da bo v bli`nji prihodnosti moralo sprejeti razli~ne ukrepe za zmanj{anje emisij lahko hlapnih organskih spojin v okolje. Klju~ne besede: povr{inska obdelava, lahko hlapne organske spojine, emisije vrednotenje rezultatov. Načrtovanje izobraževalnega programa zahteva naslednje postopke: • opredelitev cilja, namena, smotra izobraževanja; • vsebino izobraževalnega programa; • časovni termin; • lokacijo; • uporabljeno metodo(e), • izvajalca izobraževanja in • postopke vrednotenja programa. V strokovni literaturi s področja izobraževanja se najpogosteje srečujemo z naslednjimi področji vrednotenja izobraževalnega programa, kot so: • usposobljenost izvajalca (predavatelja, trenerja); • kakovost in vsebina podajanja učne tvarine; • tehnika poučevanja; • odzivnost udeležencev; • kakovost in vsebina pisnega gradiva; • koristnost programa za posameznika, delovno mesto in podjetje. V knjigi Seminar - ustvarjalno izobraževanje avtor Anton Omerza v zvezi z analizo in vrednotenjem izobraževalnega projekta ugotavlja naslednje: “Analiza in vrednotenje programa obsega celosten zaključek kakega izobra-ževalnega programa. Ta vključuje podrobno analizo priprave programa, stikov s predavatelji, pripravo izobraževanja, izvedbo izobraževanja, finančno analizo ter na koncu tudi možen razvoj programov na podlagi tega seminarja”. Najpomembnejši rezultat izobraževalnega procesa pa je vsekakor vpliv uspešnega izobraževanja na poslovne rezultate podjetja. To lahko dosežemo, če se izobraževanja lotimo tako kot vsake druge investicije. Preden poslov-ne‘ vlo‘i svoj denar, ho~e vedeti, kak{no korist bo od tega imel. ^e bo vlagal v izobra‘evanje, ‘eli vedeti, kako se bodo te koristi prepoznale in merile ter pogosto tudi za reference izvajalca. literatura 1. Emrich, W.: Handbook of charcoal making, D. Reidel Publishing company, Dordrecht, 1987 2. Fengel, D.; Wegener, G.: Wood Chemistry, Ultra-structure, Reactions, Walter de Gruyter, Berlin, 1989 3. Goldstein, I.: Organic chemicals from biomass, CRC Press, Boca Raton, 1981 4. Kurimoto, Y.; Doi, S.; Tamura, Y.: Species effects on wood-liquefaction in polyhydric alcohols, Holzforschung, 53 (1999) 617-622 5. Shirashi, N; Yoshioka, M.: Liquefaction of wood and its application, Sci. Technol. Polym. Adv. Mater., Proc. Int. Conf. Front. Polym. Adv. Mater., 4 th, Meeting Date 1997, 699 - 707. Edited by: Prasad, Paras N. Plenum: New York, 1998. 6. Alma, M.H.; Maldas, D.; Shirashi, N.: Liquefaction of several biomass wastes into phenol in the presence of various alkalis and metallic salts as catalysts, Journal of polymer engineering, 18. 3. 1998 7. Lin, L.; Yoshioka, M.; Yao, Y.; Shirashi, N.: Preparation and properties of phenolated wood phenol formaldelyde cocondensed resin, Journal of Applied Polymer Science, 58 (1995) 1297 - 1304 8. Lin, L.; Yoshioka, M.; Yao, Y.; Shirashi, N.: Liquefaction of wood in the presence of phenol using phosphoric acid as a catalyst and the flow properties of the liquefied wood, Journal of Applied Polymer Science, 52 (1994) 1629-1636 9. Maldos, D.; Shirashi, N.: Liquefaction of wood in the presence of phenol using sodium hydroxide as a catalyst and some of its characterizations, Polym.-Plast. Technol. Eng., 35 (1969), 6, 917-933 10. Kobayashi, M.; Tukamoto, K.; Tomita, B.: Application of liquefied wood to a new resin system -Synthesis and properties of liquefied wood/epoxy resins, Holzforschung, 54 (2000) 93-97 11. Nonaka, Y.; Tomita, B.; Hatano, Y.: Synthesis of lignin/epoxy resins in aqueus systems and their properties, Holzforschung, 51 (1997) 193-187 12. Tomita, B.: ustne informacije 13. Shirashi, N.; Onadera, S.; Ohtani, M.; Musumoto, T.: Dissolution of etherified or esterified wood into polyhydric alcohols or bisphenol A and their application in preparing wooden polymeric materials, Mokuzai Gakkaishi, 31 (1985) 5, 418-420 14. Yao, Y.; Yoshioka, M.; Shirashi, N.: Soluble properties of liquefied biomass prepared in organic solvents I. The soluble behaviour of liquefied biomass in various dilutents, Mokuzai Gakkaishi, 40, 2 (1994), 176-184 15. Yao, Y; Yoshioka, M.; Shirashi, N.: Water-absorbing polyurethane foams from liquefied starch, Journal of Applied Polymer Science, 60 (1996) 1939-1949 16. Remec, A.: Priprava in uporaba uteko~injenega lesa, Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2001 ijaLeS 55(2003) 4 znanje za prakso Ro~ni akumulatorski ‘agalni stroj Ima vse, kar imajo veliki … Avtor Ale{ LIKAR, SL[ Ljubljana Ne morem si kaj, da se ne bi spomnil simpati~ne reklame za Clia izpred nekaj let. In resni~no je bil ta stavek prvo, na kar sem pomislil ob pogledu na akumulatorski ‘agalni stroj KSA 1852, nov izdelek Iskre ERO (slika 1). In kakor je pri novih izdelkih ‘e v navadi, si najprej poglejmo, kaj poka‘e prvi vtis: Trden, udoben kov~ek, kjer bomo lahko prena{ali {e kaj ve~, kakor le stroj s polnilcem, je izdelan li~no in prostori, predvideni za stroj in polnilec, so dovolj natan~no oblikovani in s tem zavarovani za transporte vseh vrst. Rezervni akumulator, ‘agin list, morda {e meter in kak{na drobnarija bodo brez problemov na{li prostor v posameznih razdelkih kov~ka (slika 2). @agalni stroj je li~no in predvsem ergonomi~no oblikovan izdelek, ki je neverjetno natan~no uravnote‘en, kar je prva zna~ilnost, ki ga lo~i od primerljivih modelov. Vse preve~krat sem do sedaj do‘ivel neprijetno obte‘eno orodje, kjer sem moral poleg vsega drugega pozornost namenjati {e polo‘aju stroja pred za~etkom ‘aganja. Posamezni sestavni deli so izdelani skladno z njihovim namenom in vrsto orodja, pritrdilni vijaki globine in nagiba pa so ‘ivo rumene barve, kar je pri zadnjih modelih ro~nega akumulatorskega orodja ijaLeS 55(2003) 4 znanje za prakso Iskre o~itno postalo pravilo. Tako ‘e povr{en pogled na stroj jasno poka‘e, kje so njegovi najpomembnej{i deli. Tako oblikovanje je vsekakor dobrodo{la novost, ki lahko v veliki meri olaj{a uporabo tudi tistim, ki stroj uporabljajo le ob~asno. Ne samo, da je taka ozna~ba hitro vidna, opozarja nas tudi na pomembnost posameznih vijakov in s tem izdatno pomaga pri kontroli trdnosti nastavitve stroja. Verjetno nisem edini, ki je tu in tam spregledal privitje kak{nega od vijakov, kar se je med delom izkazalo kot razlog za uni~enje izdelka (slika 3). Glavni in prednji ro~aj sta dosledno udobno oblikovana in neko~ tako neprimerni prednji gumbi so o~itno ‘e “na smeti{~u zgodovine” Tudi protivibracijska obloga na zadnjem delu glavnega ro~aja je standard, ki se mu ne bi ‘eleli odre~i. Poleg tega so tudi akumulatorji razli~nih stroj~kov Iskre (vrtalniki) enakih oblik, kar pomeni, da je njihova uporaba mo‘na tam, kjer jih trenutno potrebujemo. V na{em primeru je akumulator v ‘agalnem stroju napetosti 18 V z veliko kapaciteto – 2,2 Ah (slika 4). @e v prej{nji {tevilki Les-a sem omenjal univerzalne polnilce in takega najdemo tudi pri ro~nem ‘agalnem stroju. Polnjenje akumulatorja je hitro – enourno, razli~ni odzivi dveh signalnih diod pa javijo vse o polnjenju in pojav mo‘nih napak pri tem. Vklopno stikalo stroja je varovano s posebnim gumbom, ki se samodejno vra~a v varovalni polo‘aj. Za{~itni okrov je klasi~no vzmeten, njegov ro~aj pa - kakor tudi druge pomembne to~ke – rumene barve. Delovna mizica ima posebnost, ki je do sedaj nisem opazil {e nikjer drugje. Poleg zarez za vodenje ob ~rti, sta v njej {e dve luknji trikotne oblike, pred ‘aginim listom in za njim, natan~no v njegovi liniji. Verjetno bosta prav ta dva izreza ob natan~nem ‘aganju ob ~rti {e kako koristila, kontrola bo kvalitetnej{a. Menjava ‘aginega lista je olaj{ana z blokadnim gumbom na okrovu stroja, kar si do nedavnega nismo mogli privo{~iti. Kar spomnimo se, koliko na~inov je bilo za blokado lista, od vstavljanja izvija~ev, pritiskanja ob delovno mizo, pa do uporabe raznih vrst kle{~, svor in morda bi se {e kaj na{lo … [estrobi klju~ je kon~no na mestu, kjer ga ne moremo kar enostavno potegniti med delom iz stroja (v ve~ini primerov je pri ro~nih ‘agalnih strojih klju~ zadaj, na ro~aju), varno je skrit na prednjem delu okrova. Izstopna odprtina za ‘agovino na okrovu je oblikovana tako, da bi nanjo lahko montirali odsesovalno cev, vendar to verjetno ne bo prav pogosto, konec koncev je uporaba stroja brez mo‘nosti priklopa na omre‘je bolj verjetna, to pa seveda ijaLeS 55(2003) 4 GZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja 19. seja UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, 12. marec 2003, INLES Ribnica, d.d. Dnevni red: 1. Ogled podjetja (od 11.00-11.45 ure) 2. Sprejem zapisnika 18. seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva 3. Realizacija strategije razvoja lesarstva v letu 2002 4. Nadaljevanje pogajanj o prenovi kolektivne pogodbe za lesarstvo (KPL) s sindikati 5. Varstvo okolja: a) Zahteve prenovljene okoljske zakonodaje in uvajanje zahtev ISO 14001 v podjetja b) Metodologija za popis okolj-skega stanja v slovenski lesni dejavnosti 6. Standardi, presku{anje in certificiranje na podro~ju lesarstva 7. Imenovanje volilne in kandidacijske komisije za volitve v organe GZS-Zdru‘enja lesarstva v letu 2003 8. Razno: a) Visoka {ola za projektiranje notranje opreme - v ustanavljanju b) Imenovanje novega ~lana uredni{kega odbora za L-portal Sejo je vodil predsednik UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, Peter Tom{i~, predsednik UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, in predal besedo gostitelju seje, mag. Andreju Matetu, direktorju dru‘-be, ki je uvodoma predstavil podjetje INLES, d.d., Ribnica, in vse navzo~e povabil na ogled tovarne. Sprejeti sklepi: 1. Zapisnik osemnajste seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva (18. december 2002, LIP Radomlje) je v celoti soglasno sprejet. 2. Prve rezultate ankete, ki jih je predstavil CIC, naj bi dobila samo podjetja, ki so sodelovala z izpolnjenimi anketnimi vpra{al-niki, celotna analiza pa bo izvedena po ‘e ustaljenem na~inu. 3. Strokovna slu‘ba GZS-Zdru‘enja lesarstva dostavi ~lanom UO kopije prosojnic, ki jih je predstavil mag. Zager (CIC) in niso bile objavljene v materialih za sejo. 4. [ir{a obravnava poslovanja lesne industrije v letu 2002 bo na eni izmed naslednjih seji UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, ko bo izdelana celovita analiza, saj so anketni podatki lahko zgolj indikacija dogajanja v letu 2002. 5. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva ugotavlja, da je Komisija za razlago RS sprejela in objavila v Ur. listu RS 113/2002 Razlago dolo~b SKPgd o uporabnosti te kolektivne pogodbe. GZS pa je z vsemi delodajalci in delojemalci 12. marca 2003 podpisala Aneks {t. 3 za regres k SKPgd. UO s tem ugotavlja, da SKPgd velja in obstaja. 6. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva potrjuje ~lana Komisije za razlago s strani GZS-Zdru‘enja lesarstva v sestavi dr. Etelka Korpi~-Horvat (predsednica) in Metka Penko-Natla~en (~lanica). Ta komisija bo sprejela skupno s predstavnikom delojemalcev Razlago (veljavne) Pano‘ne kolektivne pogodbe in jo objavila v Uradnem listu RS. Pravna uskladitev (pregled uporabe dolo~b) Pano‘ne kolektivne pogodbe z Zakonom o delovnih razmerjih je po mnenju UO prioritetna naloga. 7. UO ugotavlja, da je lesarska iz vsebine Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs-lesarstvo.si Informacije {t. 3/2003 april 2003 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA SPREMEMBA UREDBE O EMISIJI SNOVI V ZRAK IZ KURILNIH NAPRAV IN SE@IGALNIC ODPADKOV VOLITVE ORGANOV GZS 2003 PRVA OCENA POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V LETU 2002 PONUDBE IN POVPRA[EVANJA Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLeS 55(2003) 4 GZS - Zdru`enje lesarstva panoga v krizi glede na analizirane poslovne rezultate v letu 2002. Zato UO predlaga predstavnikom delojemalcev, da do sredine leta 2004 ne izvajajo pritiskov za spremembo pla~nega dela kolektivne pogodbe, ker veljavni Zakon o izvajanju politike pla~ omogo~a zakonsko dolo~eno rast pla~. Ta zakon velja do junija 2004 in zato UO meni, da je porast pla~ za to obdobje zagotovljen. 8. Na osnovi teh treh ugotovitev se pogajanja po mnenju UO p r e l o ‘ i j o do junija 2004, saj so v tem trenutku brezpredmetna. 9. UO ‘eli skupna pisna navodila od GZS in ZDS glede Zakona o politiki pla~ do leta 2004. 10. UO GZS-Zdru‘enje lesarstva sprejema informacijo o zahtevah prenovljene okoljske zakonodaje in uvajanja zahtev ISO 14401 v podjetja ter o metodologiji za popis okoljskega stanja v slovenski lesni dejavnosti. [tudiji bosta naknadno posredovani vsem ~lanicam GZS-Zdru‘enja lesarstva. 11. UO GZS-Zdru‘enje lesarstva sprejema informacije o nadgradnji standardov, presku{anja in certificiranja na podro~ju lesarstva. 12. Popravijo se Pravila GZS-Zdru‘enja lesarstva (z dne 20.9.1995), in sicer: • UO GZS-Zdru‘enja lesarstva se v naslednjem mandatnem obdobju pove~a za tri ~lane (iz sedanjih {tirinajst na sedemnajst ~lanov), predstavnike lesne industrije. • Dopolni se 17. ~len, in sicer: “GZS-Zdru`enje lesarstva ima lahko dva podpredsednika”. • Uvede se {e funkcija ~astnega predsednika UO GZS-Zdru‘enja lesarstva. Na to funkcijo se lahko imenuje oseba, ki je bila dva mandata predsednik UO GZS-Zdru‘enja lesarstva. 13. Imenuje se kandidacijska komisija za zborni~ne volitve 2003 v naslednji sestavi: predsednik Jakob Repe, ~lana Jo‘e Hole{ek in dr. Jo‘e Korber. 14. Imenuje se volilna komisija za zborni~ne volitve 2003 v naslednji sestavi: predsednica Majda Horvat, ~lana Marko Mokorel in Vida Ko‘ar. 15. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva soglasno podpira kandidaturo mag. Jo‘ka ^uka za predsednika GZS v mandatnem obdobju 2003-2007. 16. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva je sprejel informacijo o ustanavljanju Visoke {ole za projektiranje notranje opreme. 17. Zainteresirana lesna podjetja naj se individualno pove‘ejo z Istitutom Callegari. 18. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva imenuje za dodatnega ~lana Uredni{kega odbora Branko Murn (GZS- Infolink). Ob koncu seje se je predsednik UO, Peter Tom{i~, zahvalil gostitelju seje, t.j. direktorju dru‘be INLES, d.d., Ribnica, mag. Andreju Matetu, za gostoljubje pri izvedbi seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, zahvalil se je tudi vsem ~lanom UO, strokovni slu‘bi zdru‘enja za uspe{no delo in sodelovanje v iztekajo~em se mandatu. 1. sestanek uredniškega odbora za L-portal, 6. marec 2003, na GZS Dnevni red: 1. Dogovor o načinu in vsebini dela Uredni{kega obora za L-portal v letu 2003 2. Razno Po kratki predstavitvi L-portala (www.gzs.si/lesarstvo) skrbnice L-por-tala Vide Ko‘ar (GZS-Zdru‘enje lesarstva) in skrbnice Portala slovenskega gospodarstva, Branke Murn (Infolink GZS). Pilotni projekt L-portala je v letu 2002 vodil in zaklju~il Razvojni center za lesarstvo (RCL). Sestanek je vodila Ester Fidel (JAVOR Pivka), vodja odbora. SPREMEMBA UREDBE O EMISIJI SNOVI V ZRAK IZ KURILNIH NAPRAV IN SE@IGALNIC ODPADKOV Na Ministrstvu za okolje in prostor so dne 31.03.2003 potekala pogajanja v zvezi s prepovedjo kurjenja lesnih tvoriv v kurilnih napravah. Pod pokroviteljstvom GZS zdru‘enja lesarstva se je pogajalska skupina v sestavi dr. ^retnik - RACI d.o.o. Ljubljana, g. Kobe - Lesnina in‘eniring d.d. Ljubljana, g. Priker‘nik - Lesna TIP Oti{ki vrh, g. [krabec - Svea Zagorje, g. Torni~ Javor Pivka sestala z dr‘avnim sekretarjem g. Tavzesom ter go. Peta~ - slu‘-ba za industrijsko onesna‘evanje in tveganje. Dose‘en je bil dogovor, da se spremeni 34. ~len Uredbe o emisiji snovi v zrak iz se‘igalnic odpadkov in pri sose‘igu odpadkov (UL. RS, {t.50-2719/2001) v delu, ki se nana{a na druga trdna goriva in na uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav. S to spremembo naj bi bilo prakti~no vzpostavljeno staro stanje pred uvedbo sporne odredbe. Odredba naj bi bila po zagotovilu g. Tavzesa spremenjena v roku 2 mesecev. ijaLeS 55(2003) 4 GZS - Zdru`enje lesarstva Potem bo ponovno možno pridobiti dovoljenje za kurjenje lesnih tvoriv, eventualno že izdana dovoljenja pa bodo spet dobila veljavnost. VOLITVE ORGANOV GZS 2003 Gospodarska zbornica Slovenije deluje na temelju delitve dela na naloge zastopanja in izvajanja storitev skupnega pomena za celotno gospodarstvo ter na naloge, ki se avtonomno izvajajo v združenjih dejavnosti in območnih zbornicah. Člani GZS v okviru združenj in območnih zbornic neposredno volijo upravne odbore združenj in območnih zbornic ter njihove pred-stavnike v 100-člansko skupščino GZS. Skupščina GZS nato izvoli upravni in nadzorni odbor ter predsednika GZS. Pri neposrednem upravljanju GZS tako sodeluje okoli 1.300 izvoljenih predstavnikov gospodarstva. Mandat sedanjim organom poteče 22. junija 2003. Upravni odbor GZS je razpisal volitve v združenjih dejavnosti in območnih zbornicah, ki bodo potekale po pošti do 30. maja letos. Vsaj sedem dni pred tem datumom boste prejeli ustrezne glasovnice za volitve v GZS. Informacija o volilnem postopku je objavljena v reviji Glas gospodarstva, marec 2003. V skladu z volilnim pravilnikom in rokovnikom volilnih opravil lahko posredujete svoje predloge za evidentiranje kandidatov za : • člana upravnega odbora vašega združenja dejavnosti, • člana upravnega odbora vaše območne zbornice, • predstavnika združenja dejavnosti v skupščini GZS, • predstavnika območne zbornice v skupščini GZS, ijaLeS 55(2003) 4 najkasneje do 18. aprila 2003. Obrazci za evidentiranje in za podporo kandidatom so objavljeni na portalu GZS pod rubriko Volitve 2003. Inter-netni naslov je: www.gzs.si . Posamezno kandidaturo mora podpreti vsaj deset članov GZS iz ustreznega združenja dejavnosti oz. območne zbornice. Želimo imeti dobro pripravljen volilni imenik, zato vas prosimo, da nam v primeru neustrezne razvrstitve vaše gospodarske družbe glede na statistično razvrstitev po dejavnosti v spodaj navedeno zbornično združenje dejavnosti, to sporočite najkasneje do 18. aprila 2003. Prosimo, da svoje pisne predloge za evidentiranje kandidata z ustreznimi izjavami podpore in morebitno vlogo za spremembo razvrstitve posredujete na naslov: Gospodarska zbornica Slovenije, sekretariat, Dimičeva 13, 1504 Ljubljana, s pripisom “za volitve 2003”. PRVA OCENA POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V LETU 2002 • Prvi rezultati poslovanja lesne panoge so tudi letos dobljeni na osnovi ankete med podjetji. Anketa je bila dvojna, in sicer podatkovna in percep-cijska. Prva je dala odgovor na vprašanje o spremembah kazalcev poslovanja med letom 2001 in 2002, druga pa je v obliki mnenj vrhnjega manage-menta dala odgovor o poglavitnih dejavnikih poslovanja in njihovo predvideno gibanje v letu 2003. • Analiza poslovanja je razdeljena na dvanajst segmentov, od I pa do XII, in sicer tako, da poda v začetku splošno stanje kategorij: Z (zaposlitev), R (realizacija) in BDV (bruto dodana vrednost). Sledijo indikatorji konkurenčnosti: ROS (rentabilnost prodaje), DI/Z (dobiček na zaposlenega), R/Z (realizacija na zaposlenega) in BDV/ Z (bruto dodana vrednost na zaposlenega). • Indikatorjem konkurenčnosti sledijo dejavniki (faktorji) konkurenčnosti, in sicer kot a) sklop opremljenosti dela z delovnimi sredstvi: OS/ Z (osnovna sredstva na zaposlenega), AM/L (amortizacija na plačni fond); b) sklop dela: L/BDV (plačni fond v bruto dodani vrednosti), L/h (urna mezda); c) sklop stroškov materiala: Mat/R (material v realizaciji); d) sklop zalog: Zal/R (zaloge v realizaciji); e) sklop dolgov: Dlg/R (dolgoročne obveznosti v realizaciji) in f) X/R (neposredni izvoz v realizaciji). • Panoga je analizirana po posameznih podskupinah: 201 = žagar-stvo, 202 = plošče in furnir, 203 = stavbno pohištvo in 361 = pohištvo. Podskupini 204 in 205 zaradi premajhne odzivnosti na anketo nista bili analizirani, vendar je njun vpliv na celotno panogo zanemarljiv (pod 5 % ključnih kategorij). • Rezultati, dobljeni na osnovi ankete, so dober prvi (hitri) kazalec dogajanj v panogi, vendar moramo rezultate interpretirati z določeno stopnjo tveganja. V principu odsevajo nekoliko pristransko sliko z vidika večjih in srednjih gospodarskih družb in ne upoštevajo dovolj malih GD. Vprašalniki so bili poslani 144 najpomembnejšim lesarskim podjetjem iz panoge 20 (primarni del - obdelava in predelava lesa) in iz panoge 361 (pohištvo). Doslej se je odzvalo 27 podjetij (ali 18,8 %), od katerih jih je v pričujoči analizi upoštevanih 23, saj nekatera podjetja niso izpolnila finančnega dela vprašalnika. Podjetja iz podskupin 204 in 205 se niso odzvala na anketo. Kljub temu to ne vpliva kvarno na rezultate, ker omenjeni podskupini v lesni panogi GZS - Zdru`enje lesarstva zavzemata le nekaj ~ez 4-% dele‘ v zaposlenosti in realizaciji. V analizo vklju~ena podjetja v celotni lesarski panogi zajemajo pribli‘no 25-% dele‘ v zaposlenosti, realizaciji in bruto dodani vrednosti. To pomeni, da bomo rezultate analize morali interpretirati previdno, saj je vzorec premajhen, da bi lahko izsledke posplo{evali na nivo celotne slovenske panoge. Konkuren~nost lesne panoge se je v letu 2002 nekoliko (neznatno) dvignila, kar ka‘ejo vsi trije indikatorji konkuren~nosti. Kot dejavniki dviga konkuren~nosti so prepoznani: a) dvig realizacije, b) ve~anje izvoza, c) ekono-miziranje z materialom, d) zmanj-{evanje zalog in e) zmeren dvig mase pla~ in urne mezde. Kot zaviralni dejavnik je najbolj o~itna premajhna investicijska aktivnost. O~iten je vpliv t.i. mikro dejavnikov (notranje optimizacije), medtem ko je vidik zunanjih dejavnikov in pomo~i pri tehnolo{ki revitalizaciji o~itno izostal! Zastavljeni strate{ki cilji se uresni-~ujejo, vendar z bistveno prenizko dinamiko. Ob nadaljevanju trendov iz leta 2002 bi zastavljene cilje za 2003 panoga dosegla z okoli 5- letno zamudo. Odsev prepo~asne dinamike je evidenten izostanek t.i. zunanje pomo-~i, ki bi dvignila tehnolo{ko raven proizvodnje in proizvodov. Samo z “notranjimi ukrepi” panoga ne bo mogla slediti razvoju v EU! Vir: Spremljanje izvajanja strategije lesne panoge v letu 2002, Center za mednarodno konkuren~nost, marec 2003 ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 13896 / 02 (16281) Slovensko podjetje nudi ‘agan les sibirskega macesna (umetno su{en, prizmiran, razli~ne dimenzije) ter skobljan ladijski pod. Podjetje: JERMOL D.O.O. Kontaktna oseba: Milojka Jermol Ulica: POLJUBINJ 4 A Po{ta: 5220 TOLMIN Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 05 / 3810 103 faks: 05 / 3810 104 e-mail: jermoldoo@volja.net [tevilka PP 13900 / 01 Slovensko podjetje proda dobro ohranjeno pohi{tvo za trgovino, v mahagoni barvi, primerno za darilni butik, cvetli~arno, drogerijo in podobno, v velikosti prodajnega prostora okoli 40 m2. Podjetje: FERENZZ D.O.O. Kontaktna oseba: Franc ^ernec Ulica: RIMSKA 10 Po{ta: 3210 SLOVENSKE KONJICE Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 03 / 5753 928 faks: 03 / 5753 928 [tevilka PP 13910 / 02 (16622) Slovenski proizvajalec nudi sede‘e razli~nih oblik, polnjene z granulatnim stiroporom, ki se anatomsko prilagajajo telesu, ter i{~e poslovne partnerje za tr‘enje na tujih trgih. Sede‘i so primerni za vse generacije. Podjetje: TIPSI D.O.O. Kontaktna oseba: Jana ^uki} Ulica: RO@NA DOLINA VII/12 Po{ta: 1000 LJUBLJANA Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 01 / 2572 778 faks: 01 / 2572 778 e-mail: tipsidoo@siol.net www: www.tipsi.si [tevilka PP 13928 / 02 (16999) Slovenski proizvajalec izdelkov iz masivnega, lepljenega lesa in kovine, nudi izdelavo masivnega pohi{tva, delov za pohi{tvo, lesenih in kovinskih delov za svetila, oblazinjeno pohi{tvo ter lesene igra~e. Podjetje: ALMICO D.O.O. Kontaktna oseba: Primo‘ Berlec Ulica: CESTA NA BRDO 49 Po{ta: 1000 LJUBLJANA Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 01 / 4234 268 faks: 01 / 2572 470 e-mail: almico@siol.net www: www.almico.si [tevilka PP 13932 / 02 (17054) Slovensko podjetje nudi projektiranje individualne notranje in trgovinske opreme, svetovanje na podro~ju urejanja interierjev ter dobavo in monta‘o individualne lesene ter trgovinske opreme Podjetje: KOVI D.O.O. Kontaktna oseba: Alenka Kovi~ Ulica: F. MALGAJA 27 Po{ta: 3230 [ENTJUR Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 03 / 7490 370 faks: 03 / 7490 371 e-mail: kovi@sol.net [tevilka PP 13941 / 02 (17345) Slovensko podjetje nudi masivno pohi{tvo iz Brazilije v klasi~nem in kolonialnem slogu (mize, omare, kredence, skrinje, stoli in drugo dekorativno pohi{tvo). Izdelano je iz ju‘noameri{kega eksoti~nega lesa. Nudijo tudi poslikano pohi{tvo, primerno za kme~ki turizem, gostilne in stanovanja, mo‘na izdelava po naro~ilu. Podjetje: VILA BRASIL Kontaktna oseba: Martin Kostanj{ek Ulica: JADRANSKA C. 27 Po{ta: 2000 MARIBOR Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 041 628 644 faks: 02 332 1457 e-mail: vila.brasil@siol.net [tevilka PP 13957 / 01 Beloruski koncern, eden najve~jih na podro~ju oskrbe prebivalstva, i{~e sodelovanje s slovenskimi podjetji za skupno proizvodnjo lesnih elementov. Od partnerja pri~akuje strojno opremo, tehnologijo in tr‘enje, vse drugo zagotavlja koncern. Podjetje: EMERALD TRADING CO L.L.C. Kontaktna oseba: Drago Rifelj Dr‘ava: BELORUSIJA tel.: +375 / 2 96959 522 faks: +375 / 1 72620 404 www: www.e-mail.ru www: www.elektropromet.hr ijaLeS 55(2003) 4 znanje za prakso izklju~uje uporabo sesalca. Med tehni~nimi podatki stroja bomo zaman iskali podatek o mo~i motorja, kar je razumljivo, v primeru akumulatorskega orodja je ta podatek popolnoma neprimerljiv z -na primer- podatki o mo~i 220 V elektri~nega stroj~ka. Pomembna podatka sta globina ‘aga (reza), le-ta je 50 mm, in {tevilo vrtljajev v minuti, kjer je navedena {tevilka 3000. Velikost lista je 160 mm, s precej manj{o debelino, kakr{ne smo sicer vajeni drugje – 1,6 mm. Kljub tako tankemu listu pa le-ta deluje trdno in se med delom ne upogiba. Njegovih 16 zob je kotno naostrenih in seveda s karbidnimi trdinami. Sposobnosti stroja smo presku{ali na razli~nih vrstah materialov: masivnem lesu smreke, debeline 25 mm, in iveralu 18 mm, in glede na to, da je ‘aganje mo‘no tudi do 50 mm, smo posku{ali {e z vzdol‘nim in pre~nim ‘aganjem masivnega lesa hrasta in bukve ve~jih debelin. Uporabnost stroja se je povsod pokazala za primerno, seveda pa moramo svoja pri~akovanja prilagoditi dejstvu, da gre za akumulatorsko orodje, kar je vsekakor nekaj drugega, kakor orodje, vklopljeno v omre‘no napetost. Zato je bilo pri~akovano, da se bo list pri ‘aganju predvsem zahtevnej{ih del lahko tudi ustavljal, vendar se je to zgodilo manj pogosto, kakor sem bil vajen de sedaj pri uporabi podobnega stroja. Zanimal nas je podatek, koliko lahko naredimo z enim polnjenjem akumulatorja. @aganje iverala se je kon~alo pri dobrih 30 metrih, smrekovine pa nekoliko manj. ^asovno je to pomenilo kar dobrih 20 minut nepretrganega dela. Pregrevanja akumulatorja ni bilo opaziti, prav tako se nista pregrevala motor in okrov zobni{kega dela (slika 7, 8). Kot zanimivost {e misel enega od mojih dijakov: prera-~unavanje dol‘ine ‘aga na uporabo pri ‘aganju letev za ostre{je poka‘e, da je mo‘no z enim polnjenjem uspe{no od‘agati VSE letve za povpre~no veliko ostre{je. Zanimiv je padec mo~i na koncu uporabnosti akumulatorja, ta je skorajda takoj{en; ko se pri~ne padanje mo~i, je mo‘ narediti le {e kak{en meter, morda dva. Pri nekaterih drugih akumulatorskih strojih je bila prav ta lastnost (dolgo padanje mo~i) precej mote~a. Posku{ali smo narediti tudi primerjavo s stroj~kom istega namena, Ferm FCS-18/140B, z akumulatorjem iste napetosti, 18V, toda precej manj{o kapaciteto – 1,2 Ah. Tudi premer lista je bil manj{i, 136 mm, vendar precej debelej{i – 2 mm. Zaradi vseh navedenih razlik je seveda primerjava skoraj nemogo~a, morda lahko primerjamo le obliko in uravnote‘enost, ki je pri Ferm-u precej slab{a. Vodenje je bilo podobno, uporaba pri masivnem lesu in iveralu pa prav ijaLeS 55(2003) 4 znanje za prakso tako. Zaradi manj{ega premera lista je bil ob~utek pri ‘aganju precej druga~en in s tem tudi mo‘nosti ‘aganja debelej{ih kosov (Ferm lahko ‘aga do debeline 40 mm) (slika 9). Verjetno se spra{ujete, kje bi bila uporabnost takega orodja nenadomestljiva. Mnenja sem, da je poleg krajev, kjer nimamo mo‘nosti priklju~ka na omre‘no napetost, tudi dejstvo, da ‘agalnik enostavno vzamemo v roke, od‘agamo, kar je potrebno, in ne izgubljamo ~asa s podalj{ki, vklopi in izklopi precej mo~an argument “za”. Velikokrat do sedaj je bilo v delavnicah delo hitreje opravljeno, ~e ste za manj{e posege uporabili mizarsko napeto ‘ago ali pa lisi~ji rep, z nabavo tega stroja pa se jim zares slabo pi{e … Uporabnost na gradbi{~ih, pri zunanjih delih, v po~itni{kih hi{icah v nastajanju, na vrtu, v ~olnih in jadrnicah, popravilu {portnih objektov v naravi pa je verjetno res najprimernej{a. Na koncu {e nekaj o varnosti. ^eprav gre za akumulatorsko orodje, je neodgovorna uporaba lahko {e kako nevarna. S tem mislim predvsem na odstranjevanje razpornega klina, vklop z dvignjenim za{~itnim okrovom ali menjavo lista brez odstranjenega akumulatorja. Manj{e {tevilo vrljajev lista nikakor ne pomeni, da je njegovo sre~anje z deli telesa kaj manj nevarno. Morda je res manj verjetno in zaradi manj{ih mo~i tudi manj sunkovito, kljub temu pa predlagam spo{tovanje rezalnih sposobnosti tudi tega ‘agalnega stroja. In ~e {e kon~am, kakor sem pri~el: “ Ima vse, kar imajo veliki! ” “ Ne, sin, ni dovolj velik. ” “ Ampak, o~e!!” Morda pa je le “dovolj” velik, kaj mislite? Veljalo bi poskusiti, ne bo vam ‘al. novi diplomanti BENEDIK, Jaka Tolerantnost gliv rjave trohnobe na komercialna za{~itna sredstva na osnovi bakrovih spojin Diplomsko delo (univerzitetni {tudij), Dn 741 Mentor: Franc Pohleven Recenzent: Marko Petri~ Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002 XII, 50 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. -Bibliografija: str. 47-49. UDK: 630*844.2, 630*844.41 Za za{~ito lesa se {e vedno uporabljajo za{~itna sredstva na osnovi bakra. Nekatere lesne glive, predvsem povzro~iteljice rjave trohnobe, so postale tolerantne na baker. Posku{ali smo ugotoviti u~inkovitost nekaterih obstoje~ih komercialnih za{~itnih sredstev za les na te glive. S presejalnimi testi smo ugotovili, da je ve~ina testnih gliv tolerantna na bakrov(II) sulfat, saj so rasle tudi pri najvi{jih koncentracijah. Kot tolerantni glivi sta izstopali Poria vaillantii in Leucogyrophana pinastri, kot najmanj tolerantni pa Gloeophyllum trabeum in Antrodia sinuosa. Na Kuproflorin so glive izkazovale manj{o toleranco kot na bakrov(II) sulfat. Najbolj tolerantni sta bili glivi Poria vaillantii in Gloeophyllum trabeum. Najmanj{o toleranco so glive pokazale pri Silvanolu G (CCB). Najbolj je prira{~ala Gloeophyllum trabeum. Zanimiv je bil rezultat testa na kalijev dikromat, ki je deloval bolj fungicidno kot kompleks CCB. Z elektronsko paramagnetno resonanco (EPR) smo ugotovili, da je razlog za to stanje kroma v hranilni podlagi. Skoraj ves je bil v zelo toksi~ni Cr(V) obliki. Pri standardnem testu SIST EN 113 se je pokazala popolna tolerantnost vseh testnih gliv na bakrov(II) sulfat in Arbonit Z (bakrov naftenat). Na za{~itenih vzorcih so povzro~ile izgube lesne mase med 12 in 28 %. Silvanol G je edini ustrezal standardu. Pri standardnem testu je bilo zna~ilno odlaganje bakra na povr{ino vzorcev in v medij, ter njegov transport na kontrolne vzorce. Primerjava testov je bila delno uspe{na, saj smo pri{li do spoznanja, da lahko pove`emo mejno koncentracijo pri testu na hranilni podlagi in izgubo lesne mase pri standardnem testu. Tolerantne izolate bi lahko uporabili pri biorazgradnji odpadnega za{~itnega lesa, ki predstavlja vedno ve~ji okoljevarsveni problem. Klju~ne besede: glive, Silvanol G, rjava trohnoba, za{~ita lesa, odpornost na baker revijaLes 55(2003) 4 strokovne vesti Jesenkovo priznanje za leto 2003 dr. Jo‘etu KORBERJU, sekretarju Zdru‘enja lesarstva pri GZS, za ‘ivljenjsko delo in dr. Mihi HUMARJU, najbolj{emu {tudentu podiplomskega {tudija na BF v letu 2002 Na sve~ani prireditvi, ki je bila 14. marca 2003, ob obletnici rojstva profesorja dr. Frana Jesenka, je dekan prof. dr. Jo‘e Resnik v zborni~ni dvorani Univerze v Ljubljani slavnostno podelil Jesenkova priznanja za leto 2003. Biotehni{ka fakulteta podeljuje Jesen-kova priznanja od leta 1973, na rojstni dan prvega profesorja botanike na ljubljanski univerzi, kot najvi{ja ~astna priznanja za dose‘ke na {ir{em bioteh-ni{kem podro~ju za pedago{ko in raziskovalno delo, za prizadevanja in uspehe za gospodarski in dru‘beni napredek. Priznanja se lahko podelijo posameznikom in skupinam ter organizacijam, izjemoma tudi posameznikom za njihovo ‘ivljenjsko delo. Jesenkova priznanja za {tudente podeljuje Biotehni{ka fakulteta najbolj{im diplomantom dodiplomskih in podiplomskih {tudijskih programov, pri katerih je BF izvajalka ali soizvajalka od leta 1993 dalje. Profesor dr. Fran Jesenko (rojen 14. marca 1875 v [kofji Loki, umrl 14. julija 1932 v Ljubljani) je kon~al gimnazijo v Ljubljani in v letih 1895 do 1899 naravoslovje na dunajski univerzi, kjer je 9. julija 1900 promo-viral. V ~asu do prve svetovne je opravil dalj{a potovanja, leta 1908 je postal asistent in v letu 1913 docent na Visoki {oli za kulturo tal na Dunaju. Po prvi svetovni vojni je postal v letu 1921 profesor za botaniko na univerzi v Ljubljani. Napisal je ve~ znanstvenih razprav iz rastlinske fiziologije in genetike, razen tega je delal prakti~ne poskuse s kri‘anjem raznih ‘itnih rodov, zlasti p{enice in r‘i. S svojimi znanstvenimi publikacijami in dolgoletnimi predavanji iz rastlinske morfologije in fiziologije je postavil trdne temelje za bodo~i razvoj na{e botanike. Profesor Fran Jesenko je bil tudi med prvimi bojevniki za varstvo narave. Predvsem na njegovo pobudo je bila v obmo~ju Julijskih Alp dolina Triglavskih jezer progla{ena in za{~itena kot Triglavski narodni park ‘e daljnega 1924. leta. In prav Triglavski narodni park je bil zanj usoden. Na poti ~ez Komar~o v juliju 1932, otovorjen s te‘kim nahrbtnikom, je omahnil v globino, si zlomil hrbtenico in se tri dni pozneje, 14. julija 1932, za vedno poslovil od narodnega parka in svojih {tudentov. (Vir: Spominski zbornik B F, 1975) Komisija za podelitev Jesenkovih prinanj pri Biotehni{ki fakulteti je na podlagi prejetih predlogov tako podelila tri Jesenkova priznanja za leto 2003, ki so jih prejeli redni profesor Slavko ^epin, doktor znanosti, za pedago{ko, raziskovalno in strokovno delo na podro~ju zootehnike; izredni profesor Aleksander [iftar, doktor znanosti, za pedagoško in strokovno delo na področju vrtnarstva in Jože Korber, doktor znanosti, za prispevek pri prenosu znanja v prakso na področju lesarstva. Za izvrsten študijski uspeh na podiplomskem študiju in dodiplomskem študiju so Jesenkova priznanja za leto 2003 prejeli: • Miha Humar, doktor znanosti s področja lesarstva in • Denis Rusjan, magister znanosti s področja agronomije. Najboljši diplomanti na dodiplomskem študiju v letu 2002 so bili: • Igor Zidarič, diplomirani inženir agronomije in hortikulture, povprečna ocena 9,52, • Aleš Škorjanc, univerzitetni diplomirani biolog, povprečna ocena 9,48, • Lidija Križančič, univerzitetna diplomirana biologinja, povprečna ocena 9,43 in • Jana Babic, univerzitetna diplomirana biologinja, povprečna qcena 9,34. Zoran TROST ijaLeS 55(2003) 4 strokovne vesti Jesenkovo priznanje za leto 2003 je prejel dr. JO@E KORBER, sekretar Zdru‘enja lesarstva pri GZS avtor Zoran TRO[T ♦.^Jn @ivljenjska pot pred 64. leti rojenega dobitnika Jesenkovega priznanja za leto 2003, dr. Jo‘eta Korberja, je bila vseskozi zaznamovana z lesarstvom. Po kon~ani osnovni {oli se je najprej poklicno izobra‘eval za mizarja v Bra-slov~ah in nato na lesarskem oddelku Tehni{ke srednje {ole v Ljubljani, kjer je leta 1964 zaklju~il tudi Vi{jo lesnoindustrijsko {olo. Svoje znanje s pod-ro~ja lesarstva je nadaljeval 1968. leta z vpisom na Biotehni{ko fakulteto, Gozdarski oddelek, lesna smer, kjer si je leta 1972 pridobil naziv diplomiranega in‘enirja lesarstva. Vse programe {tudija po kon~ani srednji {oli je opravil ob redni in odgovorni zaposlitvi kot vodja priprave dela in tehni~ni vodja v Tovarni pohi{tva Garant Polzela (1960-1964), nato na [vedskem v Bejra Möbler in Tibro AB kot modelni mizar in obratovodja (1965-1968) ter ponovno v Garantu Polzeli sprva kot teh-ni~ni direktor, kasneje pa kot pomo~-nik generalnega direktorja (1968-1976). Njegov ‘ivljenjski moto, da je lahko le visokoizobra‘en strokovnjak kos izzivom vedno ve~jih potreb prakse, ga je vzpodbujal, da je ‘e leta 1972 vpisal magistrski {tudij na Univerzi v Beogradu, kjer je na Katedri za ekonomiko In{tituta za predelavo lesa Gozdarske fakultete najprej magistriral, nato pa {e 1979 uspe{no zagovarjal doktorsko disertacijo “Poslovni sistemi in dolo~anje stopnje sodobne organiziranosti v organizacijah zdru‘enega dela za predelavo lesa v SR Sloveniji”. Sposobnost, veselje in zavzetost za delo ter lastno izobra‘evanje so nominiranca usmerjala na podro~je raziskovalnega in vzporedno tudi pedago{kega dela. Najprej je bil imenovan za direktorja razvoja SOZD STIK Mozirje (Lesna industrija in gozdarstvo Zgornje Savinjske doline) nato pa za glavnega tajnika in vodjo strokovne slu‘be Raziskovalne skupnosti Slovenije in Posebnih raziskovalnih skupnosti (RSS in PORS, 1978-1985). Prav izzivi pedago{kega dela so ga kot zunanjega sodelavca pripeljali na Oddelek za lesarstvo, Biotehni{ke fakultete v Ljubljani, kjer je bil leta 1981 izvoljen v naziv docent za predmet Tehnologija lesa. Izrazit smisel in talent za analiti~no ter poglobljeno obravnavanje problemov razvoja in delovanja lesarstva so razvili ustvarjalnost, ki je na{la odraz v {tevilnih strokovnih razpravah in referatih na posvetovanjih, razli~nih {tudijah in elaboratih ter strokovnih ~lankih in recenzijah. Po zaposlitvi v Raziskovalni skupnosti Slovenije so ga povabili v SOZD Slove-nijales z nalogo ustanovitve Razvojnega in{tituta Slovenijalesa, kjer je bil najprej zaposlen kot direktor in{tituta v ustanavljanju in kasneje kot direktor in{tituta (1985-1988). @elja za uveljavitev njegovega znanja v praksi ga je vodila v ZDA, kjer je opravljal posle tehni~nega direktorja SK Products Corp., Clifton z obrati v Clif-tonu, Chicagu, Los Angelesu, Hous-tonu in Atlanti (1989-1992). Po vrnitvi iz Amerike je prevzel naloge glavnega direktorja Gorenja GLIN Nazarje (1992-1995), nato pa je bil leta 1995, na pobudo UO Zdru‘enja lesarstva Slovenije, imenovan za sekretarja zdru‘enja pri GZS, kjer je zaposlen {e danes. Njegovo, skoraj 50-letno delo v lesni industriji in izobra‘evanje od mizarskega vajenca do doktorja znanosti mu je dalo bogate izku{nje, ki so mu bile v veliko pomo~ pri organizaciji mre‘e {ol, namenjenih za pridobitev poklica lesarja in sedanje podobe strokovnega {olstva v Sloveniji na vseh stopnjah in oblikah izobra‘evanja in izpopolnjevanja. Izku{nje in rezultati dela so se oblikovali v njegovo bogato in raznovrstno bibliografijo, ki obsega: 7 projektnih del, 12 nekonvencionalnih del, 4 samostojne in 1 publikacijo v soavtor-stvu, 2 recenziji srednje{olskih u~be-nikov ter {tevilne poljudne ~lanke v ~asopisih in strokovnih revijah ter prispevkih na radiu in T V. S {tevilnimi referati na strokovnih posvetih in znanstvenih sre~anjih se je predstavil tako doma kot v tujini. Rde~a nit njegove bibliografije je bila v za~etku re{evanje zahtevnih projektov v lesarski praksi, kasneje pa vloga in vklju~evanje razvojno raziskovalnega dela v prakso. Njegov velik osebni prispevek je imel pri uvajanju visoko{olskega strokovnega {tudija lesarstva pri organizaciji in izvedbi prakti~nega usposabljanja {tudentov v proizvodnih organizacijah lesarstva, ki se odra‘a v uspe{ni izvedbi usposabljanja ‘e ~etrte generacije {tu-dentov lesarstva. Zdru‘enje lesarstva ijaLeS 55(2003) 4 strokovne vesti Slovenije pri GZS je bilo namre~ prvo, ki je pristopilo k tripartitni pogodbi za izvedbo prakti~nega usposabljanja {tudentov lesarstva in je slu‘ila kot model za ostale visoko{olske strokovne {tudije v Sloveniji. Leto{nji dobitnik Jesenkovega priznanja dr. Jo‘e Korber je bil in je {e ~lan {tevilnih strokovnih organizacij ter zdru‘enj doma in v tujini, od katerih so bile nedvomno najpomembnej{e v odborih raziskovalne dejavnosti Slovenije ter ~lanstvo v UNESCO komisiji in UO v CEI-Bois (Evropska konfederacija lesne industrije, Bruselj). Od ustanovitve Razvojnega centra za lesarstvo (RCL) je od leta 1999 dalje predsednik strokovnega sveta. Njegovo delo se odra‘a tudi v aktivnem delovanju v vrstah Zveze lesarjev Slovenije, kjer je bil v letih od 1996 do 2000 podpredsednik, nato pa tudi njen predsednik. Zadnjih osem let je direktor Lesarske zalo‘be in revije LES, edine slovenske strokovne revije za lesarstvo, ki nepretrgano izhaja ‘e ve~ kot petdeset let. Njegovo dosedanje delo, njegove organizacijske pa tudi ~love{ke vrednote, so vzpodbudile sodelavce na Oddelku za lesarstvo, da so predlagali, komisija za podelitev Jesenkovih priznanj pa je odlo~ila, da dr. Jo‘e Korber prejme Jesenkovo priznanje 2003 za ‘ivljenj-sko delo za njegove zasluge pri organizaciji in razvoju lesarstva Slovenije, za velik osebni prispevek na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pri organizaciji prakti~nega usposabljanja {tudentov visoko{olskega strokovnega {tudija v proizvodnih organizacijah lesarstva, za prizadevanja prenosa znanja v prakso, dolgoletno delo in velik osebni prispevek k razvoju ter delovanju Zveze lesarjev Slovenije. MIHI HUMARJU Jesenkova nagrada za izvrsten podiplomski uspeh avtor Franc POHLEVEN Dr. Miha Humar, univ.dipl.in‘. lesarstva, se je rodil 1975. leta v Ljubljani, odra{~al pa je v Mostah pri Komendi, kjer je tudi obiskoval osnovno {olo. Po kon~ani osnovni {oli se je vpisal na Srednjo lesarsko {olo v Ljubljani in jo leta 1993 uspe{no kon~al. V {tudijskem letu 1993/94 je nato na Oddelku za lesarstvo Biotehni{ke fakultete, vpisal univerzitetni {tudij lesarstva in je 26. februarja 1998, ko je ravno dopolnil 23 let, z odliko diplomiral ter si z zagovorom diplomske naloge “Fungicidna aktivnost tio-glikolatov in dimetil-amina ter absorpcija bakrovega tio-glikolata v micelij gliv” pridobil naziv univerzitetni diplomiran in‘enir lesarstva. Po kon~ani diplomi je od{el na civilno slu‘enje voja{kega roka. Po opravljenih voja{kih obveznostih je kandidiral za mesto mladega raziskovalca. Ker je bil uspe{en {tudent z nadpopre~no oceno dodiplomskega {tudija in z izjemno uspe{no izdelavo in zagovorom diplomskega dela, v katerem je izkazal samoiniciativnost in smisel za raziskovalno delo, je izpolnil pogoje razpisa in prvega novembra 1998 postal mladi raziskovalec na B F, Oddelek za lesarstvo. Na Katedri za patologijo in za-{~ito lesa je vpisal podiplomski {tudij. Ker je zadostil pogojem za neposredni prehod na doktorski {tudij, si je na Katedri za patologijo in za{~ito lesa izbral tudi temo za svojo doktorsko nalogo. Gospod dr. Miha Humar je pri podiplomskem {tudiju dosegel popre~no oceno 9,17; zelo us-pe{no pa je komisija ocenila njegovo doktorsko nalogo “Interakcije bakrovih za{~itnih pripravkov z lesom in z lesnimi glivami”, ki jo je zagovarjal 11. oktobra lanskega leta. Tako si je pridobil naziv doktor lesarskih znanosti, ko mu je bilo komaj 27 let. Pri {tudiju in raziskovalnem delu je gospod Humar pokazal izjemno iniciativnost, vztrajnost in delavnost, ki je potrebna in zna~ilna le za prave raziskovalce. Ni mu bilo te‘ko delati po-no~i, ob koncih tedna in tudi sicer je bil vedno pripravljen pomagati sodelavcem na Katedri in Oddelku. Ob raziskovalnem delu je vklju~en tudi v pedago{ko delo. Kot asistent sodeluje in vodi vaje na Katedri, kot komentor pa pomaga pri izdelavi ve~ diplomskih nalog. Do {tudentov in sodelavcev je kolegialen, zato si je s svojim delom in odnosom pridobil ugled in spo{tova-nje. V okviru doktorske naloge je raziskave, poleg laboratorijev Oddelka za lesarstvo, opravljal {e na Institutu Jo‘ef Stefan, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, na Univerzi v Sieni in na Imperial College v Londonu. Mednarodno zdru‘enje za za{~ito lesa (IRG/ WP) mu je leta 1999 dodelilo denarno nagrado za udele‘bo na IRG kongresu na Havajih. Njegovo uspe{no raziskovalno delo potrjuje obse‘na in bogata bibliografija. Pri komaj dopolnjenih 28 letih je ijaLeS 55(2003) 4 strokovne vesti do sedaj objavil ‘e 9 izvirnih znanstvenih ~lankov, od tega jih je 7 z impakt faktorjem (SCI) ter 4 pregledne znanstvene ~lanke. Kot znanstvenik in strokovnjak za pod-ro~je lesnih {kodljivcev in za{~ite lesa, predvsem ravnanja z odpadnim za{~i-tenim lesom, se je uveljavil tudi v tujini, saj je do sedaj predaval na 10 mednarodnih in 4 doma~ih sre~anjih, kjer je v soavtorstvu predstavil 23 del. V evidenci COBISS-a je zavedenih kar 68 njegovih del. V literaturi pa lahko zasledimo ‘e prve odmeve na njegove ~lanke v obliki citatov. Miha Humar je bil in je vklju~en v {tevilne doma~e in mednarodne raziskovalne projekte, ki so in ki {e potekajo na katedri. Trenutno je namestnik nacionalnega koordinatorja projekta COST E31 Management of recovered wood, je nosilec programa Partnership for Science (SLO – UK) z naslovom Bio-Recycling of Preservative Treat Wood Wastes through Bioremedi-ation and Biodeterioration. Svetovna federacija znanstvenikov (World federation of Scientist) pa mu je kot perspektivnemu mlademu doktorandu namenila svojo pomo~ za njegovo nadaljnje raziskovalno delo. Ob dose‘enih rezultatih menim, da je Jesenkovo priznanje za izvrsten podiplomski uspeh pri{lo v prave roke, zato mu za prejeto nagrado iskreno ~estitam ter ‘elim {e veliko uspehov pri nadaljnjem pedago{kem in raziskovalnem delu. Zahvalni nagovor dr. Jo‘eta Korberja Spo{tovani g. dekan, spo{tovani visoki zbor, drage kolegice in kolegi! Dovolite mi, da v imenu nagrajencev spregovorim nekaj besed in se zahvalim za izkazano priznanje in slovesnost, s katero ste nas po~astili. Rad bi spregovoril o integraciji raziskovanja in izobra‘evanja z inovacijami, to so aktivnosti, ki so nas pripeljale med dobitnike Jesenkovega priznanja. Ni~ ni za domi{ljijo bolj spodbudnega, kot delovati z omejitvami. Dodana vrednost v proizvodnji in servisnih dejavnostih ‘e dolgo ni ve~ odvisna predvsem od vlaganj kapitala, niti od bogastva surovin, tudi ne od pridnega dela. Glavna gonilna sila v ustvarjanju dodane vrednosti tako na materialnem kot nematerialnem pod-ro~ju je postalo znanje - zato tudi govorimo o dandana{nji dru‘bi kot “dru‘bi znanja”. Vendar ni “kakr{nokoli znanje” tisto, ki je sposobno v dru`bi povzro~iti pomembne spremembe. Prav tako te niso odvisne samo od koli~ine znanja in njene nenehne rasti. Gre za funkcionalnost, za sposobnost delovanja znanja. Slednje je od Prometeja naprej prina{alec lu~i, ki omogo~a, da lahko vidimo, spoznavamo, razumemo, odkrivamo in do`ivljamo svet v njegovi mnogoteri skrivnostni pojavnosti. Dandanes pomeni znanje kot dose`ek integracije raziskovanja in izobra-`evanja z inovacijami glavno razvojno silo. Vsa tri podro~ja {irijo svoja obzorja. Raziskovalna politika mora varovati in razvijati temeljno raziskovanje, kajti uporabnega raziskovanja ne more biti, ~e ni temeljnih dose‘kov, na katerih gradi. Toda raziskovalna politika mora z enako vnemo pospe{evati ciljano raziskovanje, ki vodi do izbolj{anih postopkov in proizvodov ter zlasti do novih tehnologij, saj samo te omogočajo vpeljavo novih programov v proizvodnjo in servisne dejavnosti. Medtem ko je temeljno raziskovanje lahko monodisciplinarno, terja inovacijsko usmerjeno raziskovanje sodelovanje številnih disciplin. Če hočemo doseči sinergične učinke, je potrebno mreže-nje vseh udeleženih disciplin z integracijo njihovega globokega znanja. Izobra‘evanje, zlasti naravoslovcev in tehnologov na dodiplomski in podiplomski stopnji, terja: • razvoj kritičnega mišljenja, ki je značilni cilj vseh visokošolskih programov in se mora povezovati z reševanjem problemov v praksi; • inovativne sposobnosti je treba razvijati do ravni podjetnosti, da bi znali uporabiti priložnosti, ki jih nudi znanost, za ustvarjanje narodovega blagostanja, kulturnega bogastva in družbene skladnosti; • komunikacijske sposobnosti, ki so vse prevečkrat zanemarjane, je treba skrbno gojiti v vseh oblikah -pisni in govorni (vključno z obvladovanjem angleščine), vidni in elektronski. Cilj je doseči širše razumevanje znanosti in tehnologije, podpirati skupinsko delo za doseganje skupinske inteligence ter razvijati sposobnost vodenja; • znanje je treba povezovati s kulturnimi vrednotami -krajevnimi, narodnimi, svetovnimi - da bi dosegli raven modrosti, zlasti v odločanju. Noben posamezni strokovnjak nobena posamična ustanova ne more zadovoljiti vseh teh zahtev. Potrebno je povezovanje nosilcev znanja v vseh dejavnostih. To terja neposredno sodelovanje šol in univerz s središči znanja ijaLeS 55(2003) 4 v industriji in servisnih dejavnostih, v upravi in na kulturnem podro~ju. Inovacijo obi~ajno opredeljujemo kot uspe{no uporabo znanja ali tehnik na nove na~ine ali za nove namene. “Hightech” inovacije to definicijo presegajo, saj so bistveno povezane z ustvarjanjem novega temeljnega in uporabnega znanja. Zanje je zna~ilno oboje - kratko-ro~ni dose`ki in dolgoro~ne strategije. Uspe{na industrija, glavni nosilec inovacij, ima danes mo~ne raziskovalne zmogljivosti in obenem u~inkovita omre`ja s sredi{~i znanja v temeljnem raziskovanju in visokem izobra`e-vanju. Picasso je neko~ dejal, da je vsako ustvarjalno dejanje hkrati tudi prvo dejanje destrukcije. Ponavadi inovacije progla{amo z velikim navdu{enjem - ko pa pride zares do njih, se jim pogosto upiramo ali pa jih ne znamo vsebinsko uporabiti. Gre za ovire v na{ih glavah, za dajanje prednosti ute~enim pred novimi razvojnimi strategijami. Glavna naloga je zato pripraviti na{ um na spremembe in nenehno izbolj{evanje. Posebej moramo skrbeti za razvoj sposobnosti za organiziranje razdrobljenih podatkov na na~in, ki omogo~a prepoznavanje mre‘ znanja. Pri tem moramo bolj kot doslej uporabljati naravno zmogljivost ~love{kih mo‘ganov, ki so nagnjeni k mre‘enju znanja. Vsi ti primeri potrjujejo, da prav razis-kovalno-izobra‘evalni pristopi, ki temeljijo na inovacijsko usmerjenem mre‘enju temeljnega in uporabnega znanja, razvijajo usposobljenost za iskanje in zajemanje novega znanja, ustvarjalnost v njegovi uporabi, {iroko odprt um in ‘eljo po sodelovanju. @elel bi se dotakniti tudi lesarstva – podro~ja, iz katerega izhajam. Kar 55 % Slovenije je pokrito z goz- dom, ki je osnovna surovina lesne in pohi{tvene industrije. Lesarstvo je kot industrijska panoga najve~ji pano‘ni neto izvoznik v Sloveniji, saj posredno in direktno izvozi skoraj 1 mrd $ letno. Lesno in pohi{tveno industrijo najdemo v najbolj razvitih de‘elah sveta, ~e je podprta z raziskovalnim delom. V marsikateri dr‘avi, ki je bogata z gozdovi in ima poceni delovno silo, pa najdemo slabo razvito predelavo lesa, ~e le-ta nima podpore v raziskovalnem delu. V Sloveniji imamo edino raziskovalno enoto za lesno in pohi{tveno industrijo v Oddelku lesarstva Biotehni{ke fakultete. Slednja ima gotovo veliko zaslug, da je slovenska lesna in pohi{tvena industrija relativno uspe{na industrijska panoga v slovenskem prostoru. Podobne zasluge oziroma uspehe za prakso pa ima Biotehni~na fakulteta tudi na drugih svojih podro~jih. Od Biotehni{ke fakultete, Oddelka za lesarstvo, in od ministrstva, ki financira pedago{ko in raziskovalno delo na na{i fakulteti, pa bo veliko odvisno, kak{na bo mehanska predelava lesa na Slovenskem v prihodnje. ^e lahko za zaklju~ek povzamem misel, da je najbolj zanesljiva napoved, ki jo lahko damo o prihodnosti, ta, da nas bo vedno znova presenetila, pa ostajata ustvarjalnost in znanje drugo ime za posameznikov in narodov blagor. V imenu nagrajencev se vsem, ki ste nam in so nam pomagali pri ustvarjanju in izpolnjevanju na{ih ciljev, {e enkrat najlep{e zahvaljujem. strokovne vesti DRA[LER, Darko Preu~evanje sejemskega nastopa v Sloveniji Diplomsko delo (univerzitetni {tudij) Dn 736 Mentor: Mirko Tratnik Recenzija: Leon Oblak Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002 VIII, 46 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. -Bibliografija: str. 46. UDK: 339.174/175, 659.152 Prou~evali smo, kateri dejavniki opredeljujejo sejemski nastop, kak{en je odnos do njih v razvitem svetu in kak-{en na Slovenskem. Uporabili smo metodo ankete. Sejmi se v razvitem svetu smatrajo za kapitalske vlo`ke oz. nalo`-be, pri nas {e vedno kot stro{ek. 44 % anketirancev meni, da so sejmi v dobi globalnih povezav in elektronske komunikacije obdr`ali svoj pomen; 35 %, da izgubljajo pomen; le 3 %, da celo pridobivajo na pomenu. V svetu pa se ka`ejo ravno nasprotne tendence. V zadnjem desetletju so se povr{ine, ki so name-njenesejmom, podvojile; {tevilo prireditev in povpra{evanje po njih pa raste. Medtem ko vsi prireditelji v svojih katalogih in spletnih straneh navajajo statistike obiska (s profili, {tevilom obiskovalcev, itd.) se slovenski razstavljalci na sejemski nastop ne pripravijo s preu~e-vanjem statistik prirediteljev, temve~ ravnajo v glavnem po ob~utku. Tako se kar 51% anketiranih zana{a na izku{nje iz prej{njih nastopov. Po zaklju~ku se sejemski nastopi v razvitem svetu skrbno ovrednotijo; razvita je cela paleta strokovno preizku{enih metod. Nizek je odstotek tistih (44%), ki jim razstavni prostor uredijo specializirana podjetja za izvedbo razstavnih prostorov. 25% pa meni, da se to ne izpla~a, ~eprav je v razvitem svetu `e dolgo znano, da je to ceneje in u~inkoviteje. Kju~ne besede: sejmi, sejemski nastop, marketing, trade fair, marketing ijaLeS 55(2003) 4 strokovne vesti Pred 30 leti prva iverna plo{~a v Oti{kem Vrhu 27. marca, ob 22. uri, je minilo natanko 30 let, odkar je bila v Tovarni ivernih plošč Otiški Vrh stisnjena prva iverna plošča. Poskus je uspešno prestal 30-letno viharno obdobje in tovarno popeljal med uspešnejše proizvajalce ivernih plošč v JV Evropi. Ob tej priložnosti so se 28. marca v tovarni na slavnostnem sestanku zbrali strokovnjaki in sodelavci, ki so “krivi”, da je izdelava prve plošče uspela in uspešno prestala testiranja in preizkuse kakovosti. Tovarna ivernih plošč je v treh desetletjih doživela in preživela številne vzpone in padce, gospodarska in politična nihanja kot tudi notranje spremembe in preoblikovanja. V letu 2001 je vstopila v skupino Prevent in pričel se je obširen investicijski cikel tehnološke in ekološke posodobitve tovarne. Okoljevarstvena naravnanost je pomembna stalnica proizvodnje, saj je tovrstna proizvodnja že v svojem izvornem smislu ekološko naravnana, saj predelujemo lesne ostanke in odpadke v iverne plošče za potrebe pohištvene in gradbene industrije. V ekološki naravnanosti se smiselno dopolnjujejo trije pomembni narodnogospodarski vidiki proizvodnje ivernih plošč: • ohranjanje gozdov z nadomeščanjem žaganega lesa z ivernimi ploščami, • skrb za okolje s predelavo lesnih ostankov, ki bi bili sicer okoljski problem, ter • učinkovita raba energije z uporabo obnovljivih energetskih virov, lesne biomase, recikliranjem odpadnega pohištva in palet, kar zmanjšuje obremenjevanje okolja in emisije toplogrednih plinov. Ena najpomembnejših prednosti uporabe lesne biomase v tovarni ivernih plošč z narodnogospodarskega vidika pa je možnost celovite porabe lesne biomase in ne zgolj v energetske namene. V Tovarni ivernih plošč so v tridesetih letih proizvedli okoli 2,5 mio m3 ivernih plošč in predelali 3,7 mio m3 lesne mase, kar pomeni 187.500 vagonov, od tega prek 2 mio m3 lesnih ostankov; tako so ohranili okoli 9.600 ha gozdov. Kot zanimivost naj povemo, da bi s površino vseh proizvedenih plošč lahko skoraj 70-krat prekrili ozemlje Slovenije, skladovnica iz ivernih plošč, zloženih ena vrh druge, bi segala v višino celih 220 km, skupna dolžina vseh proizvedenih plošč pa bi nas pripeljala na polovico poti do sonca, kar pomeni 68.800 km. Za proizvodnjo plošč v tridesetih letih je bilo porabljenih 10.870 cistern lepila. Poleg tega temeljnega poslanstva stalno izvajajo tudi okoljsko naravnane projekte. Z investicijo v sušilnik in mokri elektrofilter so dosegli večjo uporabo obnovljivih virov energije in evropske normative emisije prahu in drugih negativnih vplivov in s tem postavili temelj za dolgoro~ne razvojne mo‘-nosti in {iritev proizvodnje na tej lokaciji. V Lesni TIP so poslovno leto 2002 uspe{no kon~ali. Uresni~ili so vse plansko zastavljene cilje tako glede fizi~nih kazalcev proizvodnje, prihodkov od prodaje, kot tudi glede pri~ako-vanega dobi~ka. V primerjavi z letom 2001 so realizacijo pove~ali za 4 odstotke na 3,1 milijarde SIT in pri tem pove~ali dobi~ek glede na leto 2001 za 50 odstotkov. Pove~ali so dele‘ oplemenitenih ivernih plo{~ v realizaciji za 6 odstotkov in dele‘ izvoza za 5 odstotkov. Za investicije so v letu 2002 namenili 560 milijonov SIT. V letu 2002 so pridobili tudi certifikat ISO 9001:2000, za leto{nje leto pa na~rtujejo izpeljavo okoljskega standarda ISO 14001. ijaLeS 55(2003) 4 strokovne vesti V kurilnih napravah po novem - spet po starem avtor Alojz KOBE, Lesnina in‘eniring d.d. Potem ko je z novo uredbo o emisiji snovi v zrak iz se‘igalnic odpadkov in pri sose‘igu odpadkov (UL RS {t.50-2719/2001) vlada ukinila mo‘nost kurjenja lesnih ostankov (vezane plo{~e, iverke, vlaknene plo{~e) v kurilnih napravah, so se slovenski pohi{t-veniki zna{li v nezavidljivem polo‘aju. Investicije v kurilne naprave so zastale. Pohi{tveniki pa so se zna{li pred ne-re{ljivo uganko, kako zakonsko poslovati. Na eni strani Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. L. RS {t. 84/99, 45/00, 20/01) v 18. ~lenu nalaga, da mora imetnik odpadkov zagotoviti njihovo predelavo ali odstranjevanje. Po 10. ~lenu omenjenega pravilnika ima uporaba odpadkov kot gorivo prednost pred drugimi na~ini predelave odpadkov v primeru, ~e manj od drugih na~inov predelave obremenjuje okolje. Na drugi strani pa jim uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav prepoveduje kurjenje lesnih tvoriv. In sicer kljub temu, da je se‘iganje lesnih ostankov v modernih kurilnih napravah izredno ekolo{ko, ga v ve~ini evropskih dr‘av podpirajo z nepovratnimi subvencijami in ga uvr{~ajo med alternativne ekolo{ke vire pridobivanja energije. Pod pokroviteljstvom GZS Zdru‘enja lesarstva je bila ustanovljena ekspertna skupina v sestavi dr. ^retnik –RACI d.o.o. Ljubljana, g. Kobe-Lesnina in‘eniring d.d. Ljubljana, g. Priker‘nik-Lesna TIP Oti{ki vrh, g. [krabec-Svea Zagorje, g. Torni~ Javor Pivka, ki se je dne 31.03.2003 sestala na Ministrstvu za okolje in prostor z dr‘avnim sekretarjem g. Tavzesom ter g. Peta~evo – iz slu‘be za industrijsko onesna‘evanje in tveganje. Dose‘en je bil dogovor, da se spremeni 34. ~len Uredbe o emisiji snovi v zrak iz se‘igalnic odpadkov in pri sose‘igu odpadkov (UL RS, {t.50-2719/2001) v delu, ki se nana{a na druga trdna goriva in na uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav. S to spremembo naj bi bilo prakti~no vzpostavljeno staro stanje pred uvedbo sporne odredbe. Odredba naj bi bila po zagotovilu g. Tavzesa spremenjena v roku dveh mesecev. Ko bo sprememba potrjena, bo ponovno mo‘no pridobiti dovoljenje za kurjenje lesnih tvoriv, eventualna ‘e izdana dovoljenja pa bodo spet dobila veljavnost. S spremembo se bomo v veliki meri pribli‘ali tudi zakonodaji dr‘av Evropske unije na tem podro~ju. S spremembo sporne odredbe se bo stanje na podro~ju kurjenja oziroma predelave lesnih ostankov v veliki meri normaliziralo. Pogajalska skupina si je prizadevala, da bi bila dikcija zakona bolj razumljiva in dore~ena, kot sta npr. nem{ki ali avstrijski zakon, vendar bo ta tematika {e morala po~akati. [e vedno pa ostaja ogromen razkorak v tolma~enju biomase. V slovenski uredbi o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav je naslednje tolmačenje “bio-masa je gorivo, ki se pridobiva iz rastlin ali delov rastlin, kot so les, lubje, slama, stebla žit in drugo”. Naši sosedje Avstrijci imajo odredbo o biomasi, ki jo v drugem členu definirajo takole: 1. Biomasa so v tej odredbi energenti iz rastlinskih in živalskih snovi. Sem spadajo tudi rastlinski in živalski proizvodi in stranski proizvodi, ostanki in odpadki, pri katerih energetska vrednost izhaja iz rastlinske in živalske snovi. 2. Biomasa so po prejšnjem odstavku posebej: • rastline in rastlinski ostanki; • iz rastlin in lesnih ostankov proizvedeni energenti, pri čemer so v smislu prvega odstavka vse sestavine in vmesni proizvodi iz biomase; • odpadki in stranski proizvodi rastlinskega in živalskega izvora iz kmetijstva, gozdarstva in ribo-gojništva; • bioodpadki v smislu prve točke 2.člena uredbe o biomasi; • v smislu prvega odstavka iz biomase proizvedeni plini z uplinjanjem ali pirolizo in pri tem nastali nadaljnji proizvodi in stranski proizvodi; • v smislu prvega odstavka iz ijaLeS 55(2003) 4 strokovne vesti novi diplomanti FURLAN, Ale{ Globina penetracije vezivnega sredstva v les v odvisnosti od viskoznosti in dele`a suhe snovi Diplomsko delo (univerzitetni {tudij) Mentor: Marko Petri~ Recenzent: Jo`e Resnik XIV, 68 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002 UDK: 630*841.12 Povr{inska za{~ita lesa s premaznimi sredstvi z nizko vsebnostjo hlapnih komponent ali na vodni osnovi, je vedno pomembnej{a. Za kakovostno za{~ito lesa s temi premazi je pomembno ~im bolj{e razumevanje in poznavanje interakcij med premazi in lesom. Zato smo v nalogi posku{ali narediti primerjavo med tremi vodnimi sredstvi in enim na osnovi organskih topil. Posku{ali smo ovrednotiti vpliv dele`a suhe snovi in viskoznosti na globino penetracije sredstva v les. Viskoznost in dele` veziva smo uravnavali z dodajanjem ali evaporacijo topila in dodajanjem zgo{~evalcev. Sredstvom smo po pripravi na vnaprej dolo~ene parametre dolo~ili viskoznost pri razli~nih stri`nih razmerjih, povr{insko napetost in kot omakanja na lesu. Z vpeljavo penetracijske konstante, ki smo jo izpeljali iz Washburnove ena~be, smo posku{ali opisati sposobnost toka teko~ega sredstva v les. Za primerjavo izra~unanih globin penetracije smo nato preizku{ance iz lesa smreke potapljali v teko~a premazna sredstva. Iz navzema smo z za to prirejeno ena~bo izra~unali globino penetracije. Globino penetracije pa smo ugotavljali tudi s fluorescen~no mikroskopsko tehniko. Ugotovili smo, da vpeljana penetracijska konstanta pri nizkih dele` penetracije sredstva na les. Na penetracijo ima ve~ji vpliv dele` suhe snovi kot viskoznost. Poleg vpliva, ki ga ima dele` veziva, je opaziti tudi vpliv velikosti delcev v premazu. Pri poskusu z dodajanjem surfaktantov smo pri{li do spoznanja, da v primeru popolnega omo~enja lesa nadaljnje zmanj{evanje povr{inske napetosti premaznega sredstva ni ve~ smotrno. Klju~ne besede: povr{inski premazi, veziva, viskoznost, dele` suhe snovi, globina penetracije biomase proizvedeni alkoholi, njihove sestavine in pri tem nastali vmesni proizvodi, nadaljnji proizvodi in stranski proizvodi. 3. Ne glede na 1. odstavek šteje kot biomasa v smislu te odredbe: • star les, ki izvira iz uporabljenega lesa (rabljeni izdelki iz lesa, lesna tvoriva ali sestavljena tvoriva s pretežnim lesnim deležem), ali les industrijskih ostankov (v podjetjih z obdelavo ali predelavo nastali ostanki kot tudi v obratih, ki obdelujejo lesna tvoriva, in pri tem nastali ostanki lesnih tvoriv), ki odpade kot odpadek, če ni v nasprotju z 2. stavkom oz., če star les po 4. točki 3. člena ni bil izločen kot biomasa; • iz starega lesa v smislu številke 1 proizvedeni plin, če ni v nasprotju s 3. stavkom, ali star les v skladu s 4. točko 3. člena, če ni bil izločen kot biomasa; • metilester rastlinskih olj, če ni v nasprotju s 4 stavkom; • gorivo iz čiščenja voda, obal in ohranjanja čistoče; • z anaerobnim vretjem proizveden bioplin, če se za vretje niso uporabljale snovi po 3. členu št.3,7,9 ali ni bilo vnesenega več kot 10 utežnostnih odstotkov usedlin iz čistilnih naprav. Stavek 1 točka 1 velja za star les, ki vsebuje ostanke lesnih zaščitnih sredstev ali halogenskih spojin v premazu oziroma oplemenitenju, samo, če se uporablja v napravah, ki jim je bilo izdano dovoljenje po 4. členu, v povezavi z 6. in 16. členom zveznega zakona o emisijah za postavitev in delovanje najkasneje tri leta po uveljavitvi te odredbe. Kot lesna zaščitna sredstva veljajo v tem smislu snovi, uporabljene pri obdelavi in predelavi lesa z biocidnim de- lovanjem proti lesnim insektom in glivam, ki uni~ujejo les kot tudi glivam modrivkam, in sredstva za zmanj{e-vanje vnetljivosti lesa. Povr{no gledanje na razli~na tolma~e-nja se zdi dokaj nepomembno, vendar ekologija ‘e zdavnaj ni samo enkrat letno skupinsko pobiranje odpadkov v naravi. Ekologija je postala velik posel in gotovo eden izmed najve~jih izzivov prihodnosti. Razna certificiranja, takse in davki so danes postali prodajni argument. Ekolo{ke takse se bodo v prihodnje {e bistveno pove~ale. Zaradi tega so navidez nepomembne razlike v prihodnje lahko nere{ljiv problem. Ne morem mimo afere o kostni moki v Sloveniji. Po zgoraj navedeni definiciji biomase v Avstriji se kostna moka v Avstriji pri{teva med biomaso in jo kot tak{no lahko kurijo vsi, ki ne presegajo predpisanih emisij. Ve~ina si verjetno {e lahko prikli~e v spomin, da se‘ig kostne moke v Sloveniji zelo drago pla~ujemo potro{niki. Glede na to,da je v slovenskem Pravilniku o ravnanju z odpadki v 2. ~lenu definirano, da je: “odpadek vsaka snov ali predmet, razvr{~en v eno od skupin odpadkov, dolo~enih v klasifikacijskem seznamu odpadkov v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, ki ga imetnik ne more ali ne `eli uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu {kodi in ga zato zavr`e, namerava ali mora zavre~i”, je za Slovenijo in za slovenske lesarje zelo pomembno, da bi v najkraj{em mo`nem ~asu tudi v Sloveniji pri{li do uredbe o biomasi. Le-ta pa mora bazirati na primerljivih evropskih uredbah. Na ta na~in bo Slovenija lahko bolj u~inkovito kandidirala tudi za sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Z jasno zakonodajo pa bi tudi slovenskemu manage-mentu omogo~ili dolgoro~no strate{ko na~rtovanje. ijaLeS 55(2003) 4 strokovne vesti Kako zmanj{ati stro{ke, pove~ati u~inkovitost in odzivnost na nara{~ajo~e zahteve trga? avtorica Aleksandra [OPAR, Be-Solution d.o.o. Nara{~ajo~e in spreminjajo~e zahteve trga silijo proizvajalce pohi{tva v bolj{o prilagodljivost in izpolnjevanje individualnih zahtev kupcev. Te zahteve se nana{ajo na dimenzije, barve, materiale in oblike pohi{tva kakor tudi dobavne roke in seveda dodatne storitve. Klju~na vpra{anja, s katerimi se danes sre~ujejo proizvajalci pohi{tva, so tako: Kako u~inkovito slediti spremi-njajo~im se trendom in nara{~ajo~im individualnim zahtevam kupcev? Kako zadovoljiti potrebe kupcev in po-ve~ati njihovo zadovoljstvo na eni strani ter pove~ati cene ali razliko v cenah na drugi strani? Kako pove~ati kakovost in prilagodljivost na eni strani ter zmanj{ati stro{ke prodaje in proizvodnje na drugi strani? Odgovore na vsa ta vpra{anja lahko zo‘imo na dve podro~ji poslovanja podjetja: 1. Podro~je prenove poslovnih procesov predvsem z vidika, da proizvodnja postane ~im kvali-tetnej{i servis prodaji. Slednje zahteva spremembo iz klasi~nega sistema maksimalne proizvodnje izdelkov v omejenem ~asu v sistem optimalne proizvodnje v omejenem ~asu. 2. Celotni proces mora biti ustrezno podprt tudi z informacijsko tehnologijo, ki skozi u~inkovito obvladovanje variant zagotavlja hiter in enostaven zajem naro~ila, planiranje proizvodnje (strojne kapacitete, delo, material) in uskladitve dobave izdelka kupcu (glede na njegovo mo‘nost in zahtevo). Za doseganje ve~je uspe{nosti je tako bistveno, da lahko proizvajalci pohi{t-va hitro prilagajajo izdelke ‘eljam strank in hkrati u~inkovito obvladujejo variante in {irok prodajni program, u~inkovito komunicirajo med prodajo in pripravo dela ter uspe{no planirajo proizvodnjo, porabo materiala, odpremo in spremljajo obdelana naro~ila. MBI® Software je standardna re{itev, ki s svojo {iroko funkcionalnostjo “pokriva” vse specifi~ne zahteve proizvodnje pohi{tva, saj je razvita izklju~-no za pohi{tveno industrijo in zagotavlja prilagodljivost na vsak posamezni poslovni sistem. Sistem MBI® je zgrajen modularno in omogo~a postopno uvajanje posameznih modulov in njihovih uporabnosti. Z MBI Publisher lahko na enostaven na~in in hitro pripravimo cenike in kataloge za razli~ne stranke in trge. MBI Sales Performer je podpora sistemu CRM in omogo~a planiranje in spremljanje rezultatov prodaje. MBI Graphical Sales Designer med drugim omogo~a direktno oblikovanje ponudbe kupcu in po{iljanje podatkov v proizvodnjo in s tem bistveno zmanj{a mo‘nost napak. Osnovna funkcija MBI Sales Order Management je sprejem in obdelava naro~ila ter priprava podatkov za planiranje porabe materiala in proizvodnje. MBI Graphical planner je vmesni del med prodajo in grafi~nim delom prodaje, ki omogo~a uvoz podatkov naro-~ila iz grafi~nega sistema prodajalca in direktno na~rtovanje prodaje predvsem v primeru razvoja novega izdelka. MBI Material Management je podpora materialnim transakcijam, inventure in planiranja potreb materiala po sistemu MRP in omogo~a tudi statisti~no obdelavo za planiranje proizvodnje (polizdelkov). MBI Supply Management obdeluje potrebe po materialu, pripravlja na-ro~ila, vrednoti in kontrolira prevzeme od dobaviteljev in omogo~a tudi direktno po{iljanja naro~il dobaviteljem skozi sistem (EDI, FAX, MAIL). Funkcionalnosti MBI Production ijaLeS 55(2003) 4 strokovne vesti Management so priprava tehnolo{kih operacij z vsemi potrebnimi podatki, priprava delovnega naloga, planiranje in spremljanje kapacitet (stroj in izvajalci) ter avtomatizacija krmiljenja posameznih strojev in direktno zajemanje podatkov iz proizvodnje (Bar Code). Z MBI Distribution Management oblikujemo pakirne liste, povezane s posameznim naro~ilom kupca in dobavo, imamo mo`nost vklju~evanja sistema planiranja nalaganja po sistemu (FILO) in mo`nost povezave s sistemom za planiranje in optimizi-ranje poti. MBI Product Configuration je osrednji del produkta, ki omogo~a natan~no dolo~itev izdelka in skozi posamezne module povezuje izdelke s vgrajenimi materiali in polizdelki, tehnologijo, ceno, kupcem, pogoji prodaje … Z MBI moduli tako u~inkovito obvladujemo variante, s ~imer dose`emo ve~jo fleksibilnost v prodaji in natan~-no definiramo `eleni izdelek za proizvodnjo. S tem lahko zmanj{amo {tevilo potrebnih identov za 60 % in prihranimo 85 % ~asa, ki smo ga predhodno porabili za vzdr`evanju baze podatkov. Zaradi ve~je fleksibilnosti pa pove-~amo tudi zadovoljstvo kupcev. Z MBI moduli za povezave med prodajo in proizvodnjo zmanj{amo porabljeni ~as za komuniciranje in posredovanje informacij med prodajo in proizvodnjo ter pove~amo kakovost dela. S tem zmanj{amo stro{ke prodaje in proizvodnje, minimiziramo {tevilo napak in mo`nih reklamacij (dobavimo izdelke brez napak, dobavimo, kar je naro~eno in ob dogovorjenem roku), kar vpliva na pove~anje zadovoljstva kupcev in ugled podjetja. Z MBI moduli za planiranje proizvodnje in spremljanje obdelanih naro-~il enostavno planiramo in usklaju- jemo potek proizvodnje ter zmanj{amo ~as za iskanje in preverjanje informacij o stanju posameznih naro~il. S tem zmanj{amo stro{ke proizvodnje in mo`ne reklamacije (izdelke dobavimo takrat, kot je bilo dogovorjeno …), s ~imer prav tako pove~amo zadovoljstvo kupcev in ugled podjetja. Z MBI modulom za planiranja potreb materiala in obvladovanja zalog zmanj-{amo vezavo sredstev v zalogah in izbolj{amo obrat materiala za 25 – 30 %. Izku{nje avstrijskega podjetja Neudörfler, ki je eden izmed treh najve~jih proizvajalcev pisarni{kega pohi{tva v Avstriji, ve~ kot potrjujejo ustreznost re{itev MBI® Software in nujnost po prenovi procesov in podpori z ustreznim informacijskim sistemom, ~e podjetja `elijo ostati in uspeti na izredno konkuren~nem pohi{tvenem trgu. Podjetje ima 300 zaposlenih in svoje izdelke tr`i v Avstriji, Nem~iji in Mad-`arski. Za sodelovanje in vpeljavo sistema MBI so se odlo~ili, ker jim ob-stoje~i IBM sistem ni ve~ omogo~al nadaljnjega razvoja SW sistema in fleksibilnosti, ki jo je trg vedno bolj zahteval. V podjetju so `eleli obnoviti tudi procese v prodaji in jih podpreti z gra-fi~nimi re{itvami. V procesu odlo~itve so v sodelovanju z KPMG izbirali med sistemi BAAN, BRAIN in MBI. Projekt so za~eli v juliju 2000, decembra 2000 so pokrili osnovni del in finance ter v oktobru 2001 sistem tudi zagnali. Z vpeljavo MBI sistema so bistveno zmanj{ali {tevilo identov materiala in polizdelkov ter izdelkov, ki dolo~ajo posamezni prodajni program – s starim sistemom so za en program potrebovali 816 artikov, z MBI pa so prodajni program opisali z 18 artikli. MBI sistem jim omogo~a prenos informacij o izdelkih skozi vse slu`be podjetja, s ~i-mer so bistveno zmanj{ali ~as za pripravo materialne oskrbe proizvodnje, nabave in delovnih nalogov. Bistveno se je zmanj{alo tudi {tevilo napak, povezanih z obdelavo in izvedbo na-ro~ila, ~as, porabljen za vzdr`evanje in obdelavo kosovnic pa se je zmanj{al za 50 %. Z MBI sistemom so izbolj{ali proces naro~anja s strani kupcev in proces naro~anja dobaviteljem (grafi~-na povezava, mo`nost spremljanja stanja posameznega naro~ila …). Novi sistem jim omogo~a tudi direktno na-ro~anje brez delovnega naloga in enovito planiranje proizvodnje (upo{te-vanje razli~nih sistemov naro~anja). Z MBI sistemom pa so med drugim tudi izbolj{ali nadzor nad zalogami materiala, polizdelkov in gotovih izdelkov (kar je vplivalo na zmanj{anje zalog in pove~anje obrata zalog) in skraj{al se je ~as materialnih transakcij (prevzem od dobaviteljev, izdaja v proizvodnjo, prevzem od dobaviteljev in dobava kupcem). Vse to pa je v veliki meri vplivalo na izbolj{anje kakovosti dela, odnosov z dobavitelji in zadovoljstvo kupcev. Strate{ka usmeritev podjetja Be Solutions je z u~inkovitim upravljanjem sprememb pomagati organizacijam pri poslovni in tehnolo{ki pripravi na sodelovanje in vstop v Evropsko unijo leta 2004. Dejavnost podjetja Be Solutions obsega pomo~ podjetjem na poslovnih podro~jih in razvoj informacijskih strategij, ki podpirajo poslovne odlo~itve podjetja ter vpeljavo predlaganih celovitih poslovnih re{itev v pro- ijaLeS 55(2003) 4 strokovne vesti izvodna podjetja, finan~ne organizacije, trgovino in na podro~je logistike, dr-`avne in javne organizacije ter zdravstvo. MBI® Software Company je vodilno evropsko podjetje v tr`ni ni{i specializiranih ponudnikov standardiziranega programskega paketa za pohi{tveno industrijo. Skupina MBI® Software Company obsega sedem nacionalnih in internacionalnih podru`nic, katerih osnovna dejavnost je razvoj, na~rtova-nje in usposabljanje za uporabo integriranega programskega paketa MBI® z namenom izkori{~anja internih siner-gij za vse segmente pohi{tvene industrije. MBI® standardno programsko opremo, razvito in prilagojeno potrebam pohi{tvene industrije, uporablja ve~ina vodilnih svetovnih proizvajalcev po-hi{tva, proizvajalcev vrat, vzmetnic in in`eniring podjetja (opremljevalci hotelov, trgovin, poslovnih prostorov), skupaj pa `e ve~ kot 400 podjetij po vsem svetu. Zajema podro~je tako serijske kot individualne proizvodnje in je vpeljan v malih podjetjih (40-50 zaposlenih) do velikih koncernov. Uporabniki MBI® Software so Miele, Gorenje Küchen, Habemat, Wittmann, Hummel International, Neudorfler idr. [iroka baza uporabnikov zagotavlja stabilen in zanesljiv razvoj, ki se prilagaja trendom pohi{tvene industrije. Sistem MBI® je zgrajen modularno in omogo~a postopno uvajanje posameznih modulov in njihovih uporabnosti. Dodatne informacije: Aleksandra [OPAR Be Solutions d.o.o., Lesko{kova 2, 1000 Ljubljana Tel.: 01 586 36 40 el. po{ta: aleksandra.so-par@besolutions.si www.be-solutions.si Smo na delu avtor Sre~ko ORNIK, predsednik ZRML Zdru‘enje rezbarjev modelarjev lesa Slovenije delujemo kot dru{tvo od 21. 06. 2000 leta. Od osmih ustanoviteljev zdru‘enja prebivalcev ob~ine Ho~e -Slivnica smo v triletnem delovanju dosegli zavidljive rezultate tako na pod-ro~ju ~lanstva kakor na podro~ju izvedbe zadanih nalog. Danes {teje dru{tvo 103 ~lane iz vse dr‘ave. Sodelovali smo pri organizaciji sorodnega dru{tva v Solkanu pri Novi Gorici, kjer smo kasneje, natan~neje lani, dobro izpeljali drugo slovensko razstavo rezbarskih in modelarskih del. Za osve‘itev spomina – prva je bila v Ho~ah pri Mariboru leta 2001. V letu 2002 smo v doma~em kraju izpeljali z rezbarji in slikarji dobro zastopan mednarodni delovni tabor. Vsa narejena dela ‘e krasijo na{ kraj in so na ogled pred osnovno {olo v Slivnici ter v bli‘njem parku. Da se vrnem k naslovu “Smo na delu !” V tem letu, v za~etku meseca maja, izide revija “DETEL” kjer nameravamo opisati zgodovino rezbarjenja, rezbarje, modelarje, razne strokovne nasvete in {e kup dobrih prispevkov. Garant za strokovnost revije je ured-ni{ki odbor, med ostalim zastopan s tremi novinarji (novinar Dela, radia Slovenija in urednik revije, upokojeni novinar iz Celja Franjo Krivec). Od 16.06. do 21.06. pripravljamo drugi tabor v Slivnici pri Mariboru, zopet z mednarodno udele‘bo ter seveda z zaklju~nim kulturnim programom. Manj uspe{no (ali se morda motim?) te~ejo priprave za organiziranje tretje slovenske razstave rezbarskih del v La{kem ob njihovem prazniku Pivo in cvetje, se pravi meseca julija. Tu nam je v pomo~ predsednik Turisti~ne zveze Slovenije dr. Marjan Ro‘i~. V primeru, da nam v La{kem spodleti, smo v dogovorih z odgovornimi osebami v Ptuju in Kamniku. Je pa res, da je tak{no razstavo te‘ko izpeljati z majhnimi fi-nan~nimi sredstvi in tu je sr‘ izvedbe. Med vsemi na{tetimi organizacijskimi deli je {e kopica majhnih, vsakdanjih, kot se temu re~e. Sodelovanje na razstavah ~lanov zdru‘enja, letna konferenca vedno v drugem kraju organizirana s strokovnimi predavanji, izvedba te~ajev v Solkanu, Trzinu, Slivnici in {e bi se na{lo. Mnenja sem, da smo na pravi poti, obudili smo ‘e skoraj pozabljeno ljudsko dejavnost, dodajamo ji kan~ek dana{-njega ~asa, sre~ni pa smo, ~e je kdo od nas nagrajen za svoje strokovno delo. Mirno lahko napi{em, da so VENE, KOLEDNIK, VODNIK ... ijaLeS 55(2003) 4 strokovne vesti Jelovica - ZKG 2003 za monta‘o stavbnega pohi{tva avtorica Jana KO[IR, Jelovica d.d. Filozofija kupcev se stalno spreminja. Njihove tržne potrebe niso več usmerjene samo v izdelek kot tak, ampak predvsem v njegovo kakovost, funkcionalnost, varnost, udobnost ... Kakovost izdelka ima širši pomen. V življenjskem ciklusu izdelka govorimo namreč vsaj o treh stopnjah kakovosti: • kakovosti izdelave, • kakovosti montaže, • kakovosti vzdrževanja. Kakovost ni sama sebi namen, temveč je odsev zahtev kupca, katerega osveščenost je vedno večja in zato si tudi proizvajalci želimo potrjevati kakovost svojih izdelkov z različnimi znaki kakovosti. Tako je Jelovica dobitnik znaka kakovosti v graditeljstvu ZKG 2000 za okna Jeloterm in znaka kakovosti RAL za posebno konstrukcijo notranjih vratnih kril. Letos pa je pridobila tudi znak kakovosti v graditeljstvu ZKG 2003 za monta‘o stavbnega pohi{tva (slika 1). Jelovica kot proizvajalec stavbnega pohi{tva prodaja svoje izdelke skupaj z monta‘o. Storitev izvajamo za individualne kupce in v okviru in‘eniringa za objekte. Kupcem ‘e ob nakupu stavbnega po-hi{tva svetujemo, da naj se odlo~ijo tudi za monta‘o. S tem dobijo garancijo na izdelek in na poznej{o vgradnjo, s tem pa tudi zagotovilo, da bo delo opravljeno zares strokovno. Poleg stavbnega pohištva za novogradnjo pa ima Jelovica v svoji ponudbi tudi sistema prenove; to sta: • suha prenova oken, • suha prenova vrat. Že v fazi izdelave ponudbe in kasneje pri izmerah je potrebno preveriti zahtevane tehnične karakteristike stavbnega pohištva in pri tem upoštevati znane tehnično - tehnološke omejitve. Treba je opredeliti potrebne dodatke in specialnosti, kot so zvočna izolir-nost, toplotna izolirnost, požarna varnost, protivlomna varnost ... Obširno in poljudno tehnično informacijo za kompleten prodajno-proiz-vodni program imamo zbrano v Prodajnem katalogu stavbnega pohištva, kjer lahko najdemo naslednje informacije: • garancijo in njene pogoje, • glavne tehnične detajle, • standardne dimenzije ter min in max omejitve, • tehnične omejitve, • splošen opis izdelkov, • možne izvedbe glede na obliko izvedbo , design, vrsto lesa in površinsko obdelavo, • kot priloga pa so dodani certifikati in poročila o testiranju,ki pa so samo v kataloški izdaji. Povzetek prodajnega kataloga je prospekt Stavbno pohištvo. ijaLeS 55(2003) 4 strokovne vesti Dokumentacija, ki obravnava postopke pri montaži, je zbrana v dveh navodilih, in sicer: a) NAVODILA za transport, skladiščenje, vgradnjo, uporabo in vzdrževanje ZUNANJEGA STAVBNEGA POHIŠTVA; b) NAVODILA za transport, skladiščenje, vgradnjo, uporabo in vzdrževanje NOTRANJEGA STAVBNEGA POHIŠTVA. V omenjenih navodilih so navedeni pogoji, ki jih je treba upoštevati pri : • transportu, • montaži, • nastavitvi funkcionalnosti okovja oz. izdelka, • vzdrževanju, • uveljavljanju garancije. Pri pripravi objekta za vgradnjo stavbnega pohištva moramo biti pozorni tudi na naslednje: • odprtine morajo ustrezati predpisanim standardom oz. dimenzijam, ki so navedene kot zidarske odprtine; • v prostorih mora biti označena višina končnega tlaka; • nedvoumno mora biti določena smer odpiranja stavbnega pohištva; • keramika in parket morajo biti položeni pred montažo podbojev, vendar pri vratnih odprtinah brez zaključkov in kotnih letev; • pri vgradnji na slepe podboje morajo le-ti biti strokovno vgrajeni. Poleg zgoraj naštetega pa so za kakovostno vgradnjo izjemno pomembne natančne izmere. Kupci , ki se odločijo, da to opravijo strokovnjaki Jelovice, lahko ob tej priložnosti dobijo še veliko dodatnih koristnih informacij , kot so npr.: • smer odpiranja stavbnega pohištva; • koliko nad kuhinjskim pultom mora biti vgrajeno okno, da ga bodo brez težav odpirali; • kdaj vgraditi patio steno brez praga (omogoča prehod z invalidskim vozičkom); • kako in kje morajo biti vratne pripire npr. pri prehodu hodnik-toaletni prostori. Predvsem pa je velikokrat za kupca to prihranek in ne strošek. Zakaj? V fazi izmer je objekt še v grobi gradbeni fazi. Takrat je še vedno čas, da se zidarske odprtine oken in vhodnih vrat prilagodijo standardnim dimenzijam proizvajalca, saj nima nobenega smisla, da npr. zaradi nekaj centimetrske razlike izdelujemo stavbno pohištvo po naročilu. Kupcu tudi svetujemo, kako naj pripravi zidarske odprtine za no-tranja vrata. Stavbno pohištvo je možno izdelati tudi zunaj standardnih mer, vendar to za kupca pomeni dodaten strošek. Hkrati z razvojem novih izdelkov pa spremljamo in uvajamo tudi izboljšave (hitro sušeči se PUR, nizko temperaturni PUR, zračne blazinice za natančno pozicioniranje izdelkov v zidni odprtini, teleskopski distančniki) na področju vgradnje stavbnega pohištva. Prav tako pa iščemo različne možnosti (slepi podboji, posebne zaščitne folije, nadomestni izdelki) zaščite stavbnega pohištva pred poškodbami med gradnjo. Ko je izdelek vgrajen v objekt, nastopi tretja faza v njegovem življenjskem ciklusu kakovosti, ki ima tudi sorazmerno velik vpliv na trajnost oz. življenjsko dobo izdelka. Proizvajalec je dolžan uporabnika izobraziti, kako pomembno je kakovostno in redno vzdrževanje izdelka, kot je čiščenje in osvežitev površin, popravilo poškodovanih mest in obnova premazanih, vzdrževanje okovja ter redno zračenje prostorov. D novi diplomanti GOLOB, Gabrijela Zeta potencial taninskih flokulantov Diplomsko delo (univerzitetni {tudij), Dn 744) Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002 X, 69 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Bibliografija: str. 68-69. - Izvleèek ; UDK: 630*813.2, 628.3 Sintetizirali smo flokulante iz razli~nih vrst tanina. Za sintezo smo uporabili tanin smreke, smreke-jelke, hrasta, mimoze, alepskega bora in kvebra~a ter ustrezne kemikalije. Osnova za pridobivanje kationskih flokulantov je bila Mannichova reakcija, ki smo jo izvajali v digestoriju ob stalnem me{a-nju pri konstantni temperaturi. Testiranje flokulantov je potekalo na standardizirani napravi floktester. Zeta potenciale smo izmerili na zeta metru Laser zee tm 501. Klju~ne besede: tanin, flokulanti, zeta potencial, tannin ijaLeS 55(2003) 4 strokovne vesti Ograjni sistemi “BEKAERT” Pri veliki ve~ini industrijskih in poslovnih objektov je pomembna tudi ograja. Z njo poudarimo stavbo ali pa ograjo diskretno „skrijemo“ v okolico. Odvisno od `elje in potrebe vsakega posameznika posebej. Podjetje @ivex je generalni zastopnik in distrubiter podjetja BEKAERT iz Belgije, ki je vodilno na evropskem trgu ograjnih sistemov. Vsi izdelki so izdelani po evropskih normah in sistemu vrhunske kvalitete. Vsi ograjni sistemi so izdelani iz vro~e Zn `ice in so plasti-ficirani, kar zagotavlja dolgo `ivljenjsko dobo na osnovi kvalitete. Proizvajalec daje 10-letno garancijo. V osnovi obstajata dve skupini ograjnih sistemov : • panelni ograjni sistem, • mre‘ni ograjni sistem. Panelni sistem je sestavljen iz panelov, stebri~kov in pritrdilnih elementov. Prednost tega sistema so: • Trdno varjeni mre`ni paneli s pravokotnimi okenci, horizontalnimi oja~itvami “V” oblike, ki zagotavljajo izjemno trdnost. • Izjemno dolga `ivljenjska doba. Tehnologija plastifikacije, ki jo uporablja Bekaert, zagotavlja izredno dolgo trajnost izdelka. Poseben nanos po cinkanju zagotavlja popolno oprijemljivost vrhnjega poliestrskega sloja. • Celovit sistem, ki je sestavljen iz panelov razli~nih vi{in in oblik z ustreznim sistemom pritrditve ter razli~nih tipov stebrov. Poleg ograjnih panelov je {e {iroka paleta krilnih in drsnih vrat. • Hitra postavitev. Vsi deli so izdelani tako, da olaj{ajo postavitev ter nudijo profesionalni izdelek. Panelni sistem se v ve~ini primerov uporablja za ograjevanje industrijskih objektov, {ol, vrtcev kot tudi privatnih hi{. Mre`ni sistem je sestavljen iz mre`e, stebri~kov, diagonalnih opor in pritrdilnih sponk: • Mre`e so trdno varjene z razli~- nimi velikostmi okenc in razli~-nimi debelinami vertikalnih in horizontalnih `ic. • Prav tako kot pri panelnih ograjah tudi pri mre`ah tehnologija izdelave in plastifikacije zagotavlja dolgo `ivljenjsko dobo. • Celovit sistem razli~nih vi{in in debelin `ic in krilnih vrat zagotavlja ponudbo vsem potrebam. • Pritrdilne sponke so iz Inox materiala in zato ne rjavijo. • Hitra postavitev in estetski videz dajeta posebno mesto temu ograjnemu sistemu. Mre`ni sistem se v ve~ini primerov uporablja za ograjevanje privatnih hi{ in industrijskih objektov. Za dodatne informacije se lahko obrnete na podjetje @ivex d.o.o. Vol~ja Draga 40 tel. 05/398-55-00. ijaLeS 55(2003) 4 Oglas @IVEX strokovne vesti MEBLO JOGI: Znanje za spanje Na{ ~as ozna~ujejo ~edalje ve~ja obremenjenost, stresi in napetosti. Spanje je pri tem danes zelo pomembno, hkrati pa prav zaradi na~ina ‘ivljenja mo~no ogro‘eno. Kakovostno spanje je eden izmed najpomembnej{ih dejavnikov za dobro po~utje in zdravo ‘ivlje-nje. To je v veliki meri odvisno prav od izbire kakovostnega le‘i{~a. Ker tretjino svojega ‘ivljenja prespimo, odlo-~itev o tem, na ~em bomo spali, lahko ob~utno izbolj{a na{ vsakdanjik. Dobro le‘i{~e ima pomembno vlogo tako pri prepre~evanju kot tudi pri odpravljanju bole~in. 70 % bole~ine v hrbtenici in drugih sklepih nastane zaradi enostranskih obremenitev telesa in slabe dr‘e, ki jih zahteva dana{nji na~in ‘ivljenja. Tudi pri po~itku ve~ ur zadr‘ujemo isto dr‘o. To je preve~ ~asa, da bi zanemarjali pomen dobre postelje oziroma dobre vzmetnice, ki naj bi zagotavljala zdravo dr‘o. V Meblu Jogi, vodilnem slovenskem podjetju na podro~ju izdelkov za po-~itek in spanje iz Nove Gorice, sledimo svetovnim trendom in vlagamo v raziskave in razvoj. Bogata dedi{~ina, 40-letna tradicija in izku{nje z nenehnim izpopolnjevanjem nam omogo-~ajo polo‘aj tr‘nega in tehnolo{kega leaderja. S svojim delom povezujemo dva navidezno nezdru‘ljiva pojma -tehnologijo (znanje) in intimnost (spanje) - v homogeno celoto (vzmetnico) in se ponosno predstavljamo z vodilnim sloganom “znanje za spanje”. V sodelovanju s podjetjem Vitalis e-style in In{titutom Bion iz Ljubljane smo v zadnjem letu razvili poseben biomagneten JOGI VITA E STYLE, ki nas uspava z mehkimi, blagimi silnicami magnetnega polja in izbranimi, prefinjenimi naravnimi materiali. Vgrajena biomagnetna plast nas obdaja z nevidno uspavalno paj~evino, ki nas varno vle~e v krep~ilen spanec. Zaradi posebnih modifikatorskih plo{~ic, vgrajenih v biomagnetni Jogi, je njegovo polje sposobno komunicirati z na{im telesom in se mu prilagajati, ne glede na to, kako smo obrnjeni. Uspavalni splet magnetnih silnic mehko bo‘a na{e ‘iv~ne celice in mo‘gane, jih pomirja, krepi in regenerativno deluje na celotno telo. temperature deluje v harmoniji z na{im telesom in zunanjim okoljem, s tem zmanj{a u~inek vro~ine in mraza in poskrbi za na{e udobje. To pomeni, da Jogi iz tkanine Outlast shrani odve~no toploto, ki jo na{e telo odda in mu jo po potrebi vrne. Tkanina vsebuje milijone nezlomljivih mikrokapsul, ki so napolnjene s Phase Change Materials (PCM). PCM so zelo ob~utljivi na menjavo temperature. Na osnovi temperature na{e ko‘e PCM poi{~ejo za ~lovekovo telo najudobnej{o re{itev tako, da vsrkajo in shranijo najmanj 10-krat ve~ toplote kot neobdelani materiali, in toploto po potrebi sprostijo nazaj k nam. Meblo Jogi je eno od devetih evropskih proizvajalcev izdelkov iz tega materiala, ki ga je ameri{ko podjetje razvilo za potrebe Nase. Na{e izdelke si lahko ogledate na www.meblo-jogi.com in v trgovinah s pohi{tvom, kjer vas bodo prodajalci lepo sprejeli, vas dodatno informirali in vam prijazno svetovali. ^e nas po-kli~ete v tovarno, vam bomo poskusili odgovoriti tudi na druga va{a vpra{anja. Blagovna znamka Jogi ostaja in je sinonim dobrega, zdravega in udobnega spanja. Do praznovanja 40-letnice svojega obstoja je na{i blagovni znamki uspelo zaznamovati z imenom Jogi ‘e prek 9 milijonov vzmetnic. To ni zgolj naklju~je. Naj bo va{a no~ spro{~ena in lepa, jutro pa veselo in dan ustvarjalen. To vam ‘elimo vsi v Meblu Jogi iz Nove Gorice. Vir: Meblo Jogi d.o.o. Nova Gorica Najnovej{e na podro~ju izdelkov za po~itek in spanje je tudi mikrotermalni material OUTLAST. Outlast regulacija ijaLeS 55(2003) 4 ars les To vpra{anje se mi s starostjo vedno pogosteje pojavlja, ~eprav mi to osebno v teh letih ni kaj dosti pomembno. V starih ~asih bi me imenovali podobar. Zdru‘eval bi izpovedne in delovne sposobnosti rezbarja, kiparja, pozla-tarja in restavratorja. To je dejstvo, preneseno iz doma~e in tuje preteklosti. Vpra{anje se {e bolj zakompli-cira, ~e ugotovim, da sem uradno arhitekt in da ob vsem, kar v ‘ivljenju po~nem, ‘elim tudi razmi{ljati in tako tudi nekaj povedati tistim, ki so na primerni valovni dol‘ini. Poleg vsega u‘ivam v naravi in podzavestno opazujem ‘ivljenje in igralce – ljudi v njem. To ‘ivljenje pa mi pi{e zgodbe, ki jih prakti~no moram izraziti v svojem izbranem izro~ilnem sredstvu lesu, vedno ‘ivem materialu, ki mi sproti s svojo energijo vsili tudi svoje zgodbe in izpovedi. ^e pustim ob strani dejstvo, da sem ve~ kot petdeset let poleg tega, da kle{em v les, tudi fotograf, odgovor na tako vpra{anje lahko le ~utim. Tudi dru‘bena ureditev na pragu tretjega tiso~letja na{e ere ni pri{la do take razvojne stopnje, da bi na tako vpra{anje na{la odgovor in tako mladim, ki to zavestno zahtevajo, ker so tako nau~eni, povedala, kaj pravzaprav so. Tistemu, ki se s takim na~inom izra‘anja ukvarja v mladosti, je odgovor tudi pre‘ivetveno potreben. Ko pa v mislih zaklju~im, da je vsako iz-ra‘anje lastnega do‘ivetja na samo sebi svojstven, originalen in izviren na~in ijaLes 54(2002) 12 Kaj pravzap avtor Marijan VODNIK tudi umetnost, pa ta odgovor postane {e bolj problemati~en. V~asih, ko ljudje raznih statusih kategoriziranj niso poznali, to seveda sploh ni bilo pomembno, danes pa imamo s takimi nesmiselnimi kategorijami dolo~ene tudi vstope v posamezne kroge izbrancev. Ker nikdar nisem bil ~lovek, ustvarjen za razprave brez sklepov in sem vedno mislil s svojo glavo, to vpra-{anje, kljub temu da sam odgovora ne potrebujem, ve~krat v podzavesti zahteva odgovor vsaj za mlade, ki jim razdajam svoje izku{nje. Na razna vpra-{anja, kaj po~nem, odgovorim, da kle-{em v les. To pomeni, da v eni roki dr-‘im dleto, v drugi pa leseno gr~o, s katero tol~em po dletu in tako izrazim sebe in sporo~ila energije lesa. Poudariti je treba, da kakor hitro pri tem uporabi{ strojni pripomo~ek, uni~uje{ energijo lesa in zato se tega izogibam. Ta energija lesa mi pomeni z mojo vlo‘eno energijo najpristnej{o vez s kasnej{imi gledalci in tako lesu vedno ohranim ‘ivljenje. Mnogokrat kle{em v les zato, da mu podalj{am ‘ivljenjsko dobo in mu s svojo pomo~jo omogo~im ve~krat tudi nekajstoletno izpoved. To omogo~a le klesanje iz enega kosa lesa, brez sestavljanja in lepljenja. To vez z lesom in lastni u‘itek ob klesanju po-ve~am s klesanjem v sve‘ les. Ta k na~in mi hkrati omogo~a tudi osebnostno najti notranji odgovor na to, kaj pravzaprav po~nem in zakaj to po~nem. V les kle{em pa~ zato, ker so notranje sem? sporo~ilne zahteve tako mo~ne, da prakti~no moram klesati in se izraziti. Ta odgovor mi osebno zadostuje, ~eprav pa ga ni mogo~e poimenovati. Tudi besede umetnost smo se priu~ili in navadili, pa je takrat, ko so nastajala ~udesa sveta, sploh niso poznali. Morda bomo tudi v eri na{ih ‘ivljenj uspeli priti do stopnje na{ih, za energetska sporo~ila dojemljivej{ih prednikov in nam razna poimenovanja niti ne bodo va‘na. Tako bomo energije sporo~il-nosti znali dojeti brez manipuliranja na{ih mo‘ganov v {olskih klopeh, ki nam s pomo~jo raznih mentorjev sku-{ajo uni~iti {e zadnje podzavestne naravne sporo~ilne danosti. Tisto brezimno bomo razumeli, bomo znali ceniti le zaradi lastnega u‘itka. Zdi se, da najve~ji problem poimenovanja ustvarjamo sami, ker druga~e nismo ve~ sposobni oceniti kvalitete. Nau~eni smo sprejemati nekak{ne priu~ene ukaze, ki so po~asi uni~evali mo‘nost podzavestnega dojemanja sporo~il, s katerimi bi nam bilo lepo brez besed. Kljub vsemu pa ob tem razmi{ljanju menim, da bomo morali v ~asu, v katerem ‘ivimo in smo se nanj navadili, vsaj dokler se nam ne uspe izbolj{ati, morali najti tudi tisto teoreti~no, {ol-sko obliko odgovora na moje vpra{anje. strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: furnirji in plošče - 3. del Zbrala: Metka ČERMAK Recenzent: Mirko GERŠAK Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko kít -a m (ne: 0 zamazka) iz polnila in veziva narejena gnetljiva snov za izravnavanje povr{in ter zapolnjevanje vdolbin in razpok Kitt m putty kódrava vlákna -ih - en s nepravilen potek vlaken v obliki kodrov Wirbel f curly grain kolofónija -e ` destilacijski ostanek terpentina za izdelavo lakov; dodatek pri izdelavi vlaknenk kot vezivo ipd. Kolophonium n [pine] rosin, gum rosin, colophony kolútni iverílnik -ega -a m vrsta stroja za direktno iverjenje (izdelava iverja za zunanji sloj) Messerscheibenzerspaner m disk flaker kolútni mlín -ega -a m stroj za izdelavo iverja za zunanji sloj - dodatno mletje iverja ( po su{enju) Pralltellermühle f impact disc mill kolútni sekálnik -ega -a m sekalnik s kro`no plo{~o ve~jega premera z radialno name{~enimi sekalnimi no`i; za izdelavo iverja za srednji sloj Scheibenhacker m disc-chipper kombinírana plô{~a -e -e ` plo{~a, katere sredica je izdelana iz razli~nih materialov; z obeh strani sredice ima najmanj po dva sloja; smeri vlaken med sloji so prekri`ane zusammengesetztes Sperrholz n composite plywood kôn~no obdélana plô{~a -- -e -e ` plo{~a, katere povr{ina je posebno obdelana `e v proizvodnji in pred uporabo ni potrebna nadaljnja obdelava vorbehandeltes Sperrholz n prefinished plywood kónusni iverílnik -ega -a m vrsta stroja za izdelavo iverja za srednji sloj Konuszerspaner m kosmátost -i ` povr{inska napaka pri izdelavi furnirja kráft papír -- -ja m poseben papir, izdelan iz kraft celuloze (pridobljene po sulfatnem postopku) iz lesa iglavcev Kraftpapier m kraft [paper] krí`ni slôji -ih -ev m (mn) sosednji sloji, katerih smeri vlaken tvorijo med seboj kot 90 0 gekreuzte Furnierlagen f/pl cross-banded plies krí`no brú{enje -ega -a s bru{enje pre~no v smeri lesnih vlaken, nato pa v vzdol`ni smeri Kreutzschleifen n cross-sander, cross sanding machine krpanje gr~ -a -- s postopek, pri katerem strojno izsekamo gr~o (ali napako) in v nastali izrez vstavimo furnirno krpo enake barve in debeline ter jo zlepimo z lepilnim trakom; (glej furnirna krpa) Furnierflicken n patch lamelíran furnírni lés -ega -ega -á m (LVL) konstrukcijski izdelek, ki ga dobimo z medsebojnim lepljenjem ve~ slojev lu{~enega furnirja (z vzporednimi furnirnimi listi) Furnierschichtholz n laminated veneer lumber (am) lepílo -a s nekovinska snov, ki je zmo`na zlepiti dve povr{ini zaradi povr{inskega zlepljenja in notranjih sil (adhezije in kohezije) Leim m, Klebstoff m glue, adhesive lépljena strán -e -í ` stran, na katero je naneseno lepilo Leimfläche f glue line lépljeni spoj -ega -ôja m dva kosa lesa ali furnirja, spojena z lepilom Leimfuge f joint lépljenje -a s spajanje z lepilom Verleimung f bond, glueing lésno-cemêntna plô{~a -- -e -e ` plo{~a za gradbeni{tvo, izdelana iz iverja in cementa kot veziva Zementspanplatte f wood cement particle board lesovína -e ` brusnina, z bru{enjem lesa dobljena vlaknasta snov za proizvodnjo papirja, kartona, lepenke in vlite embala`e Holzschliff m [mechanical] wood pulp létvena plô{~a -e -e ` plo{~a, katere stranico sestavljajo letve masivnega lesa, {irine od 7 do 30 mm, ki so lahko med seboj zlepljene ali pa ne Stabplatte f blockboard létvi~na plô{~a -e -e ` plo{~a, katere stranico sestavljajo letvice masivnega lesa, {irine do 7 mm, polo`ene ploskoma in medsebojno zlepljene Stäbchenplatte f laminboard líce -a s (prednja stran) bolj{a ( kvalitetnej{a) stran plo{~e Vorderseite f face líkanje furnírja -a -- s izravnava valovitega furnirja; pakete obte`imo in pustimo le`ati 2 do 3 dni; mo~no valovite stisnemo v vro~i stiskalnici lú~anje ivérja -a - s (metanje) na~in oblikovanja iverne preproge z lu~alnimi valji Wurfstreuung f lú{~enje furnírja -a -- s na~in pridobivanja furnirja Furnierschälen n veneer cutting Másonov tòp -ega -ôpa m jekleni cilinder, kjer sekance parimo in nato razvlaknimo zaradi hitrega zni`anja pritiska, kar povzro~i "eksplozijo" lesa Mason-Kanone f Mason gun (steam explosion defibration) mát (neskl. pog.) moten, brez leska, medel, ki je brez mo~nega sijaja; matirati (les) - medliti, prevle~i na temno, motno, vzeti lesk Matt, glanzlos non-lustrous máv~no-kartónska plô{~a -- -e -e ` vrsta plo{~ za gradbeni{tvo z mav~nim jedrom in obojestransko oblogo s posebno pripravljenim papirjem Gipskartonplatte f gypsum board, plaster board, wall board ijaLeS 55(2003) 4