TA NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ta OttUm of NbtellMi UwadeU Ave. CHICAGO, Četrtek, si. decembra (dec. si), me. *J0 Ysarty ÄTKV.—Nl'MBKK 257 Ateeptai*« for »ailing at n>«ial rate of poetag« provided for te ««citan HOI. Art of Oct. I, lflT. ««tkortMd o« Jum 14. »U. linu: Amerika pomaga Muaaolini baje svetuje Hitlerju, naj te umakne iz Španije. Hitler zahteva uplenjeni material od španske vlade. Anglija in Francija Se vedno čakata na njegov odgovor, iz Berlina pa poročajo» da nacijaka vlada te ne bo ozirala na ponudbo Francije glede kolonij. Nove zmage španske ljudske armade Konferenca avtnih delavcev v Flintu Berlin, 30. dec.—Nacijaki tisk je včeraj z debelimi črkami objavil vest iz Waahingtona, da je ameriška vlada dovolila izvoz ameriških letal in letalakih motorjev španski vladi. 'Tudi A-merika pomaga boljševikom!" se glasi naslov te vesti. Berlin. 30. dec. — Iz zanesljivega vira v Rimu poročajo, da je Mussolini zadnje dni svetoval Hitlerju, naj se "na lepem" u-makne ii Španije čim prej mogoče. Mussolini sam se ne bo nič več brigal za Francisca Franca in zavzel bo nevtralno stališče napram Španiji. — Berlinski listi so z velikim ponosom objavili uradno vest, da je španska vlada vrnila nemški tovorni parni k Pa-los, ki je bil zadnji teden zasežen in interniran v Bllbau. Obenem pa listi poročajo, da Nemčija s tem še ni zadovoljna in zahteva tudi povrnitey tovora, ki je bil na ladji in oprostitev Spanca, ki je potoval s tovorom1 vred iz Nemčije v Španijo. Nemška križarka Koenigsberg, ki se nahaja pred Bilbaom, ima nalogo enforsirati to zahtevo. London, SO. dec. — Mednarodni nevtralnostni odbor je zelo »«•zadovoljen z akcijo Zdru**»U} drla v; Tif ddvoffla etaporTza tri milijone dolarjev letal in letalskih motorjev španski vladi. Odbor smatra ta korak za "resno kršitev nevtralnosti" in sklicana je bila posebna seja tega odbora, da rešeta to atvar. Anglija in Francija še vedno čakata na Hitlerjev odgovor na njuno vprašanje, kaj bo storil glede svoje nameravane invazije ¿panske republike. Privatne informacije iz Berlina se glase, da je Hitlerja precej zmedel preobrat v odnošajih z Italijo, kljub temu Hitler misli, da so angle-«ko-francoske koncesije, ki mu jih nudita v zameno za mir na podlagi statusa quo v Evropi, prenizke. Hitler je bil obveščen •hI francoskih fašistov, naj ignorira vse koncesije Blumove vla-de, ker ta vlada ne bo dolgo živela in sledila ji bo močna nacionalistična vlada, katera sklede zvezo z Nemčijo proti Rusiji. 1'ariz, 30. dec. — V franco I Hk<>rt zunanjem uradu ao sinoči rekli, da bosta Francija in An-Klija pbnovno zahtevali odgovor "d Nemčije na njuno noto glede Španije, če pa Hitler še ne odgovori, tedaj Franciji ne preostane nič drugega kakor dati Španci vladi vso pomoč, ki bo po-fr«'bna. Francoska vlada se bo-J> da Hitler desperatno poskuša i'"d roko doseči sporazum z An-gluo Kdaj. ko vse kaše, da Je iz-irubil zavezništvo Italije. Vendar francoska vlada tudi MussoJiniju "«' verjame in sluti, da je Mua-">i»nijev umik iz Španije nov trik. Madrid. 30. dec. — Španska Ijuduka milica je včeraj beležila dve novi zmagi na dveh fronUh. Na «everowhodtt Španije ao miličniki osvojili vaino postojanko n« gori Msnnueto in ai odprli pot v d<»l i no, v kateri «e nahaja me "to Saragoaa. To veliko mesto Je v rokah fašistov ie od začetka *«taje Druga zmaga je bila . južni Španiji, v okolišu Cordobe, kjer no ljudske čet« prodrle v nove postojanke. Na tej fronti 'majo fašisti močan oddelek '«•mških čet. a tudi Nemci Jim niio mogli pomagati in mnogo K bilo ubitih. Poveljstvo ljudske Avtna unija se pripravlja na odločilno borbo Domače vesti čikaški pionir umrl Chicago. — V torek je umrl Frank Bahovec, star 75 let in rojen v Zagracu pri Grosupljah pod Ljubljano. Bil je star čikaški naseljenec in k SNPJ je pristopil leta 1906, namreč k društvu Narodni vitezi št. 99, čigar član je bil do am rti. Zapušča odrasle otroke. Novice ia Minneaote Ely, Minn.—Zadnje dni je tu umrla Angela Zupančič, stara 56 let Tu Je bivala 85 let in zapu •. V» % Polet okoli sveta taki. prihaja Druge ssbo- ov Atlantic City, BO. dec. — Polet v stratosferi, (v višini 85.000 čevljev, okoli sveta v enem tednu ! Polet ii New Vorka v London ali Pariz v urah! Polet preko Združenih držav od New Yorka do San Francisca ali obratno v velijkih potniških letalih, ki bodo tehtala 100,000 funtov, v 12 urah! — To pride v prihodnjih petih do desetih letih» je napovedal včeraj Igor Sikorsky, letalski inženir, na sboru Ameriške zveze za pospeševanje znanosti. Rekel je tudi, da potovanje po zraku bo V bližnji bodoč- Detroit, iMich., 80. dec.—D« je konflikt med unijo združenih avtnih delavcev in korporacijo General Motors blizu, je dokaz konferenca vseh predsednikov krajevnih unij, ki zastopajo organizirane delavce v tovarnah te korporacije. Konferenca se bo pričela 3. januarja v Flintu, Mich. Naznanilo o sklicanju konference je objavil Wyndham Mortimer, podpredsednik mednarodne unije, po sestanku z drugimi unijskimi uradniki, katero je odobril tudi predsednik mednarodne unije, Homer Martin, ki se zdaj mudi v Kansas City ju, kjer je izbruhnila stavka v tovarni General Motors korporacije. Martin je dejal, da se bo kmalu vrnil v Detroit. «Sfi-it! varni Fisher Body Co. v CleVe-landu, je že tretji korak, ki g« je podvzela avtna unija, da prisili korporacijo General Motors na kolektivna pogajanj^. Fisher Body Co. je podružnica te korporacije. Poziv, naj korporacija pristane na kolektivna pogajanja, Je avtna unija naslovila pred enim tednom A. P. 81oanu, predsedniku korporacije In W. 8. Knudsenu, podpredsedniku. Slednji je potem povabil Martina na razgovor in mu svetoval', naj predloži pritožbe delavcev v rešitev upraviteljem tovarn. To, je dejal Knudsen, je v soglasju s smernicami korporacije. Martin s tem ni bil zadovoljen in je zahteval novo konferenco v pismu, ki ¿a Je poslal podpredsedniku korporacije. Ta Je odgovoril, da je prejel pismo, toda zahtevo je ignoriral. Včerajšnje naznanilo glede sklicanja konference predsednikov krajevnih u-nij je bilo opozorilo, da bo mednarodna unija oklicala stavko, če bo korporacija odklonil» ko-ektivna pogajanja. Cleveland, O., 80. dec.—Wyndham Mortimer, podpredsednik mednarodne avtne unij«, jt dejal. da "sedeča" stavka v tovarni Fisher Body Co. ne bo preklicana. "Stavka je pravična, ker kaže splošni nepokoj, ki prevladuje v tovarnah General Motors korporacije," Je dejal Mortimer Izbruhnila Je po dolgih letih prigan jaAtva In izkoriščanja Ur je protest proti neznosnim delov nim razmeram." NAROČNIKOM PromreU Jetrl ne izide «arad po« ta v nega novoletnega prazni —Dalje je tu umrla Josipina Bolka, stara 46 let. Zapušča moža, šeat sinov in hčer. Dva otroka zgorela Rea, Pa. — Hrvaškemu farmarju Stevu Hrnjaky je pred kratkim zgorela hiša in a hilo vred sta mu zgorela tudi dva majhna otroka, triletna hčerka in sinček, star 11 mesecev. Nov grob v Novi Mehiki Raton, N. Méx. — Zadnje dni je tu umrl Jos. Novak, star 41 let in rojen v Knežaku na Notranjskem. Po domače so ga zvali Mrjftfčnik. Pokopan je bil civilno. \mti is Clevelanda Cleveland. — V nedeljo zvečer je električni voz do smrti povozil rojaka Štefana Vikoviča, ki je bil star 47 let in doma Iz Prek-murja od Dolnje Lendave. Zapušča ženo in sedem otrok. — Naglo je umrl tudi Martin Potisek, star & in rojen v St. Lovrencu. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. I Nov grob v starem kraju Warren, O. — Ana Pavlin, članica druttva 3218NPJ je prejela žalostno vri t, da je na Prelogih pri Mokre ogu na Dolenjskem umrla njena mati Ana Brčan v starosti 60 let. V Ameriki zapu--šča eno hčer, v stari domovini pa drugo._ Američan dobil izgub* Ijen dinar v Rutiji Moskva, 80. dec. — Robert Case ii Clevelanda, O., inženir >ri neki ameriški avtni tvrdki v Sovjetski uniji, Je zadnje dni izgubil na moskovski ulici listnico, v kateri Je bilo $1200 ameriškega denarja, 700 sovjetskih rub-jev in več važnih listin. Dva dni kaaneje je Caše prejel listni co nazaj nedotaknjeno. V njej je )ilo pismo brez podpisa, v katerem ga pisec opominja, naj bo v bodoče previden, kako nosi listnico pri sebi, kajti vsi boljševiki niso tako pošteni kot Je on. Najditelj bi bil lahko po sovjetskem zakonu zahteval 88 '/f vred non ti najdene stvari, toda ni zahteval niti centa nagrade in še zamolčal e svoje ime. šča moža, eedem sinov in hčer. no8tI v vl*k,h po zemlji in na parnikih po morju. Znanost biokemije je odprla novo tajnost nature, ko je naletela na dejstvo, ,dfi med molekulami (delci matetije, v katerih se družijo atomi) organske snovi in živimi orgafiizmi te snovi ni fundamentalne'razlike. V mi-kroakopičnem (nevidnem s prostim očesom) svetu je vse živo! Dr. W. M. Stanky iz Rockefel-lerjevega instituta za medicinsko raziskovan je, je poročal, da so dognali, da rvjDlekule protel-na (protein je sestavina mase) povzročajo neke bolezni, torej nastopajo kot bakterije in vsled tega se lahko prištevajo med žive organizme. * -r- Japonska ponovno grozi Kitajski Kaiiek predfožil reaig- Vlada ljudske fronte Je bila la vestí is Washingtona, da Je ameriška vlada dala dovolje-nje za odpošiljatev letal, ki jih Je španska vlada naročila od privatne tvrdke v Združenih državah. — Medtem Je pri*la vest iz Francije, da so francoske voja-----------„ tke oblasti zasegle ápensko faši- J*1! da je v obeh bit- «Učno letalo, ki je raoralb pri fah padlo 6« 6000 fašistov; mi- «utl na tleh francoske «naročen Mmkl imajo tudi večje izgube, »ke kolonije. AMERIKA MORA ODPRAVITI OTROŠKO DELO Rooievelt pojasnil cilje tvoje administracije POTREBA FEDERALNE AKCIJE nacijo Aanghaj, 30. dec. — Japonski poslanik Je ponovno zapretil Kitajski, da bo njegova vlada podvzela drastične korake, če bo u-gotovila, da kompromis, ki ga je sklenil diktator Kaiiek s svojim ugrabiteljem maršalom Hsueh-lisngom, določa med drugim vstop komunistov v nankingiko vlado in armado. To, pravi poslanik, bi rezultfrslo v ojačenju protijaponske fronte in tega tokijska vlada ne bo trpela. Aanghaj, 80. d«\~Clang Kal-šek, kitajski diktator, Je včeraj predložil resignacijo kot predsednik vrhovnega vladnega sveta in načelnik komisije za miliUristi* lne zadeva, a je bila odbita, nakar Je ponovil proceduro. Mnenje prevladuje, da rtslgnacija tudi sedaj ne bo sprejeta, toda vlada mu bo dovolila dolge počitnice, da si okrepi sdravja. Obešenec padel z viol in zdaj b "ivtmk" Aanghaj, »0. dec. — Atma Singh, angleški Indijec. Je bil včeraj tu obešen zaradi umora Waahlngton, D. C.. SO. dec. — Predsednik Roosevelt je včeraj na konferenci s časopisnimi poročevalci izjavil, da mora federalna vlada odpraviti otroško delo v industrijah, dolge delovne ure in stradal ne mezde. Federalna vlada ne sme čakati na akeijo posameznih držav; temveč ae mora sama lotiti tega problema, kajti le ona lahko uveljavi maksimalni delovnik in minimalne mezde ter druge reforme, da ae izboljša položaj ameriških delav-cev na splošno. Predsednik Je posvaril'reporter je, da ne smejo zapisati v svojih poročilih, da hoče on oživeti zakon gospodar* »ke obnove (NIRA), katerega je federalno vrhovno sodišče rasve-Uavllo. Njegova administracija Je v času, ko je bil zakon gospodarske obnove v veljavi, pokazala, da hoče v resnici odpraviti dolg delovnik in nitke mezde, je rekel predsednik. Odkar Je sodišče u bilo ta zakon, so skoro vae ameriške Induatrije nategnile delov nik in znižale mezde; federmlna vlada je poklicana, da napravi temu konec. Roosevelt je omenil incident, ki se je pripetil, ko Je bil tapo-slen v volilni kampanji. Ko je bil v New Bedford», Mass,, mu Je*neko dekle skušalo Izrofltl pl smo, toda policija jo Je odgnala. On je videl ta prizor in instrui-ral je svojega osebnega strašni ka, naj dobi dotlčno pismo. "Želim, da nam pomagate, ker vi ate edini, ki lahko to storite/' Je bile rečeno v pismo. "Delamo v neki oblačilni tovarni, kjer je bila še pred nekaj tedni mini malna mezda $11 na teden, aedaj pa prejemamo le $4, fft In 90 na teden. Prosimo vaa, da pošljete človeka iz Jpashingtona sem, da bo videl, kako živimo." Na vprašanje, kaj Je napra vil s pismom, je Roosevelt odgovoril, da ga Je Izročil federalne mu delavskemu depertmentu in massachusettskemu delavskemu departments Predsednik Je poročevalcem tudi povedal, da konferlral z relWnlml uradniki o vprašanju nadaljnjih apropria (ii za financiranje gradnje re-lifnih projektov. Rusija uvaja ameri-ške metode pri delu "T fcf. nduatri jaki komisar na» povedal vojno birokraciji Moskva. so. dec, — Vrhovne nduatri Jake avtoritete ao odredile takojšnje reorganiziranjc ndustrlj, da pospešijo produkci-in odpravijo nesposobnost in potrato, ki ovirata Industrijski napredek. Vse Industrije mora- 0 uveljaviti nmeriškel metode n standarde, da ae poveča produkcija btu«; ' Gregory K. Orjonlkidze, Industrijski komisar, je napovedal vojno birokraciji v ruskih tovarnah. Citiral Je poročil« sovjetske komisije, ki se Je pravkar vrnila 1 Amerike v Rusijo, v katerem e rečeno, da 600 ameriških de-avcev produclra toliko blaga kakor 1700 ruaklh delavcev, Komlaar Je priporočil tudi de-centralizacijo ladelovanja blaga pričel a kampanjo, da ae od pravi potratne produkoljake foe-ode v vaeh sovjetskih induetri Jah. Ugotovil Je, da v neki mo-skovakl tovarni pridejo trije pl aarnliki delavci in nadaorniki na vaakega isurjenega delavca. Ko-misija, ki Je študirala ameriške nduatri Jake metode, pravi v svojem poročilu, da leurjenl delavci ameriških tovarnah predatav jajo 76 odstotkov, v ruaklh pa ismo 80 odstotkov. ; Glasilo sovjetskih Industrij Je podprlo komisarjevo kamf»-njo. PUe, da samo posnemanje ameriške Industrijske tehnike ne aadoatuje. Sovjstska vlada mora uvajati amerlžke organizacijske metode in odpraviti birokracijo ki ee Je ugneadWa v tovarnah. V Rusiji J« armada amerilkih Inženirjev, ki učijo ruake delavce kako Je treb* operirati atroje toda ameriške tovarniške metode ao Jim še vedno tuje. Sovjetska unija Je poslala še veliko šte vMo komlalj v Združene države da ae seznanijo s tajnostjo ameriške industrijske sposobnosti. Te komisije so naletele na opo. žici jo in al nekopale sitnosti, če so v svojih poročilih poudarjale da je pfeveč neproducentov in politikov v ruskih tovarnah. T so vedeli, da bi bila armada vpliv nlh politikov in nepotrebnih pl sarnlšklh delavcev odslovljena le tovarn, če bi avtoritete upoštevale priporočila teh komisij. I Hlcaja, ko se Je med obešanjem utrgala vrv in obsojenec Je pade ne tla nepoškodovan. Možs so potem izpustili in njegovi rojaki so ga idaj razglasili za "svetega moža", ki so ga bogovi ohranili pri življenju ,. , VLADA BO PODPIRALA DELAVSKO ZAKONODAJO Federalni delavski de-partment se saveda odgovornosti PROGRAM~ DELAV-3KIH UNIJ Waahlngton, D. C, — (FP) — Delavsko zakonodajo bodo podpirale delavske unije kakor t»- -dl federalna vlada v prihodnjem zasedanju kongresa. To zagotovilo Je bilo podano po konferenci, katere Je sklicala Francea Perkins, načelnica delavskega departmenta, katere ao udeležili representantje 69 narodnih unij. Program, h prejet na tej konferenci, uključuje skrajšanje delovnega tedna v vseh induetri« jah, minimalne meade, odpravo otroškega dela, vladno sodelovanje « delavskimi unijami In In-dustrljcl, da se odpravi brezposelnost in amendlranje Walah-Healeyjevega sakoi», ki določa, da morajo vsi delodVlalcl, ki dobivajo vladna naročila, plačevati unijake mezde. Zakon krije la, naročila, ki preaegajo vsoto $10,-000, toda konferenca se Je izrekla as amendlranje, da bo kril tudi manjša naročila. Sprsjeto Je bilo priporočilo, naj vlada ne oddaj» svojih naročil firmam, ki nimajo kolektivnih pogodb i delavskimi unijami. Walah-Heale]r-jev zakon je prvotno Imel tako provizijo, a Je bila črtana na pri-tiek antiunijaklh lobistov. Po konferenci Je Imela delavska tajnica govor po radiu, V ka-tefeih jt» poudarila, da je prav idaj prilika, da se laboljša delavski stat»dard. To Je tudi cilj Rooeeveltove administracije, ki ga bo skušala doseči v prihodnjih štirih letih. "Delavaki department ae zaveda odgovornosti," Je rekla delavska tajnica. "Kupna sila delavcev in farmarjev ae mora zvišati, da bodo lahko kupovali blago, ki ga produdrajo ameriške Industrije. Delavska zakonodaja nI edina remedura kompliciranega Industrijskega življenja. Predvsem Je potrebna kooperacija med delavci, delodajalci in vlado, Realna In učinkovita kooperacija sahteva enakopravnost, priznanje pravice kolektivnega pogajanja med delavci In delodajalci." _ Roosevelt proti letalom za Španijo Priftiak na tvrdko, naj odpove naročilo Wa«hlng1on, l>. t'.. M dec. — Predsednik Roosevelt Je včeraj na »e«tanku s časnikarskimi po-ročevaid obftaloval, ker je vlada momla isdsli dovolitev za eka-|K»rtirsnj« večjega števila letal in okrog 700 aeroplauskih rrvv-torJ|>v za š|»tttiftko vlsrio. Pred- Zdravstveni ^ p^Uvos, ni ps iMitrlo-, pljučnica se razvija Iz lnfluence,|f7A_.....____ 1 Žrtve influence; 42 oseb v enem tednu Bolniki naj ae čuvajo po prvem napadu Chlcage, HO. dec. — /drsvstve ni urad mesU Chicaga |s»r«»ča da je v zadnjih U urah umrlo 42 oaeb za Influenco in pljučnico. Gorko In mokro vreme zelo pospešuje bolezen, ki se rspidno širi po mestu. V vsem letu do danes Je bilo v Chirsifu *:Ht primerov pljučnicc In od teh je '¿Ml bolnikov umrlo; Influem-« Je bilo 064 slučajev in Ml (šolnikov Je umrlo. . i». i m._ui„a \ Učna vpričo zakona, s katerim ako bolnik wn.msr prthlad^. brušene drlave »kušsjo ob-Influence Ima dva štadlja. I r- y MfVtraliio-t' v slučaju vaa. éU""k* t'i'k. vojne Hadan JI zakon in,s luk- )0S «toaüüi, nakar upade iu. nor- kfff „ ^^ ^ f|- malo. Aktí l^uik «stan« P" ¡jm ^ ^ prvem navalu vročke v poste . JI, navadno okreva, kajti kmalu ™ _ . M . . ^___ 7 i ..j Misliern Je senator i Mtman se |iojsvl drugt oaval vrwCire, kl Tv ^ ¡ a un |xive«l«l n |H»iiiT/em. da je M storjen pritisk na drulljo v New Jersey Ju. kl Je pre jala Is Apa ni Je naročilo zs Irtsla, naj odpošiljatev zadrti toliko časa, da se snide kongrcft In smendira omenjeni zakon, d« »hi pokril tudi civilne vojne v potamesnih driavah. CM šfeaakf IJedeke annade gorovju, enemo od Madrida. sfiet upada in v treh do petih dneh je bolnikova temperatura «pet normalna. Cé (»a lioi*)ik po prvem u|pdu vročice sapuetl posteljo In gre is hiše, gotovo d<»bi pljučnico — In ti so potem Irtve, ki umrejo, če nlmsjo dobrega odpora in pomoči. Sodnih oprostil delavke agitatorje <*h u ago — Mestni sodnik Ho* twlli Je oproetll Ulri člane unije United Electrical A Radio Workers, katere Je pol^ija aretirala na obtoibo kaljenja miru, ker so razpeCsvali deUivske tiskovine med (leievci, ki so u-posleni v tovarni Senith Radio Corp. , ¿ PROSVETA - -1111,11 1 y' pa»i3s Datum V oKUtm)». M* #rl«*r (Mo*. M. IM4I. palm «4A«WI tail M Rukmi »«Mili. 4« »•«• kit mm <«fi— mm- —- M — m B^^MIIA ŠA ■•MAIAMBA AA ISPMB) rfPwnv rnn^w»*» •u Mat M utevf Nekaj tega in onega Vrhovno sodišče je pred nekaj dnevi priložilo težko klofuto Ameriškim municijskim baronom, ko Je odločilo, da Je nevtralnostni zakon iz leta 1984 ustaven. V tej razsodbi Je tudi prvo priznanje, da ima kongres pravico delegirati tvojo oblast predsedniku. Ali bo vrhovno sodišče sledilo večini ameriških volilcev? To pokažejo prihodnje razsodbe, ki bodo veliko bolj važne. , • • • • Arthur Brlsbane Je na božič naglo umrl. Zadela ga Je srčna kap. Citatelji Prosvete se ga lahko spominjajo, saj smo večkrat komentirali njegove članke in njegovo dvoumno stališče. Btisbane, ki Je brez malega 40 let vodil uredništva Hearstovfh časopisov, Je bil menda edini človek v Ameriki, ki Je • časnikarstvom postal milijonar. Ta uspeh Je dosegel s dvojim: Imel Je dober talent in bil je dober opor-tunist. Pisal je tako, da je ustregel kapitalistični manjšini, cerkvam, znanstvenikom In nevedni veČini ljudstva, torej — vsem. In s svojega pisanega stališča je pisal zelo dotVro. * t • V svojih mladih letih Je Briabane pisal radikalno. Takrat Je bil tudi Hearst radikalen. Včasi je Brisbane simpatiziral s socialisti, ¿11 ne dolgo. Njegov oče je bil socialist, toda sin se je bal, da socializem uniči talente, kakršen je bil on, da izenači ljudi, tako da bodo "noge na visokem kot glava", kar bi bilo slabo za ljudi. Ta Brisbanova primera je bila smešna, kajti socializem nima nič opraviti z biološkimi in fizikalnimi razlikami, marveč strenlTza izenačenjem le ekonomskih in socialnih razlik v človeški družbi. Brisbane bi bil prav lahko pisal — in najbrže bolje — v socialistični družbi kot Je v kapitalistični, le milijona ne bi bil imel, ker mu ga ne bi bilo treba. * * • Brisbane je bil nov dokaz, da kapitalistična družba korumpira svoje najboljše talente. Dostikrat morajo talenti ustvarjali nekaj proti svoji volji in svojemu prepričanju, ampak plačilo Je dobro — in v kapitalistični družbi je plačilo prva in glavna stvar. Brisbane je pisal za bogato plačilo (četrt milijona dolarjev letno) in ker je moral ugoditi svojim plačnikom, je neštetokrat zabredel v protislovje. To pojasnjuje, kako Je mogel Brisbane oboževati Voltaire in druge brezverske filozofe, v isti sapi pa tudi Muasolinija in rimske papeže. Žgoče je obsojal one, ki zanikajo eksistenco Boga in nebes, enako žgoče je pa šibal tudi one, ki še verujejo v hudiča in pekel. Brisbane je napisal goro člankov in komentarjev, ali v tej gori je selo malo kaj trajno dobrega. Zato pa bo tudi kmalu pozabljen. • • • Kitajska krita je bila zadnje dni "rešena" i tMvoboditvijo ugrabljenega diktatorja Kaišeka. Koliko časa ostane na ta način "rešena", je še nemogoče reči. Ameriški listi poročajo, da je Kaišek ob povratku v Nanking "obžaloval, ker se mu je to pripetilo" in prsv tako Je njegov ugrabitelj, maršal Cang llsiu-h-liang, obsodil samega sebe, češ. da Je bil "velik osel, ker Je to storil," ampak ta kitajska uljudnost ni nič pojannila. fte večja tajnost je, koliko so kitajski "komunisti" pridobili a to afero, če ao kaj. in koliko dobička imajo od tega japonski mili-taristi. če ga imajo kaj. Zunanji svet še Vidno strmi nad kitajitkim velikanom, ki leži na tleh ko pijana klada, dočim se japonski militari-stični psi zaganjajo vanj in ga na živem trgajo na kose. • • • Hitler je bil zadnje dni razkrinkan kot zlo-duh. ki ne pomaga Apannkim fašiiitom zaradi fašistične ideje, marveč zaradi telesne rude, ki Jo izvaža iz fipani)i^v Nemčijo. Za vsako oošiljatev letal. bomb. st>ojnic in vojaštva v Španijo odpelje iz Španije toliko in toliko ton ielezne rude in drugega blaga. Business! ||it. ler se ne tepe za Franca, temveč zato, da bo Španija njegova nova kolonija. Medtem poro-tajo, da Italijani zapuščajo fašistično armado v Španiji; MuMflolini jih kliče domov, ko m* je nekaj uprl s Hitlerjem zaradi Španije. Kadar se razl»»jniki pokavsajo, imajo žrtve odmor. Blumova *m tal i «t it na vlada v Franciji pu medtem ponuja Hitlerju nazaj blvšs nemške kolonije v Afriki, če »e umakne iz Španije in se iare<* za mir v Kvropi, Torej v »«mogoč nega Hitlerja ne uklone nobena druga stvar kakor odkup . . . Gfetfbvi te naselbin Barometer Vtrden, UL—Z dostojnimi izrazi in v prijateljskem smislu se #»orajo pisati vsi spisi in dopisi za objavo v. Prosveti. Take in enake izjave Je uredništvo že večkrat podalo v javnost. Zadevnega navodila se hočem tudi Jaz držati v kolikor mi Je to mogoče. Pričnem torej s skrajno dostojnostjo izrazov, in v povsem prijateljskem smislu ; Kar imam tukaj poročati, ni najnovejša dnevna vest, toda upam, da bo vsaj nekatere člta-telje Prosvete zanimalo. , Glasi duhovnikov. Da se ne bi gojila |Wiar t- fcvaki klub "£voo" priredi vad sveti zakrament "pokore", katerega je baje sam Krist postavil, ko je še hodil po aemlji. Dejwtvo pa je, da ata nebesa In pekel vi ae bosta oddala kot posebni nagradi dva Imena dobitka: radio In master-nihcer, katerega bo vesela vsaka gospodinja bolj kot irifeaar drugega. Kako priti (io teh dveh krasnih nagrad, vprašajte vsakega "Zvonovega" člana, \i tam bo hitro povedal. Da so pevski zbori pjrijHi m<. oh pa dvorane, popoldne in zvečer! po* ta Jat i nje prmokarija in taj- ^ To m* b*P0l*t*®r-na policija v osebnosti lajlkov In1 Simon Kavčič, 74. ' | J. Dnfcnirk pev. klub "Zvon". General V. Khriptn, član ao-vjetakega armadnega štaba. Naši probldti Aubum, I1L — Staro leto je odšlo ta pred nami je novo, ki prinaša mnogo perečih problemov posebno nam mezdnim delavcem, ki se borimo za vsakdanje življenske potrebščine. Za te V*ste problemov bomo morali mi delavci sami skrbeti. V doaego tega pa se moramo «družiti na vseh koncih in krajih. Kakor se slišijo mnenja delavcev, je med njimi veliko zaupanja v predsednika Roosevelta, ker je že dejansko pokazal a svojimi reformami, da je za delavca, kolikor je mogoče to nalogo pod sedanjim sistemom vršiti. tJpajmo, da bo še prihodnja štiri leta na strani delavcev in proti tiranom ter izkoriščevalcem delovnega ljudstva. Da pišem sedaj, mi je dalo po" vod že več uredniških člankov in pa izjava federacije zapadne Penne glede urednikove taktike na političnem ter strokovnem polju. Zdelo se mi je, da bo završalo prej ali slej, in nisem ae motil. Smer, ki jo je zavzel br. Mo-lek, po kateri naj bi korakali Slovenci na političnem in strokovnem polju v bodoče, je prava. Nekaj sličnega sem pripofočal na federacijski seji centralnega Tllinoisa dne 11. okt. t. 1. v St. Loufau, Mo., in upam, da bo pri-občeno v zapisniku. Smarnice, po katerih je vozila Posveta in prejšnje glasilo SNPJ glede o-značenih problemov, so bile strme in pot kamenita. Kot delavski list ni bila Prosveta nikdar brdz delavskih principov. Ampak vse se obrača in se mora obračati z duhom časa. Zato se popofe noma nič ne čudim, če je urednik naklonjen kmečki-delavski stranki, oziroma če priporoča združenje vseh naprednih delavskih strank, katere imajo cilj produkcije za porabo, ne za pro-fit. K temu združenju se mora priklopiti vsak sleherni delavec, fie hoče delovati v korist sebi in drugim, ako noče biti večni tujec na lastni zemlji. Dolžnost nas tujezemcev je, da gremo tu-rojeni in šolani milijonski delavski masi na polju političnega in strokovnega pokreta na roke, ne pa se prepirati za malenkoatne predsodke. Ako ogromna maaa ni za eno ali drugo reformo na političnem ali strokovnem polju, mi kot ogromna manjšina temu ne moremo nasprotovati, ako hočemo prlzrtatl dostojno moč ve-fine. Mi fnozemci, posebno še Slovenci, Imamo bridke izkušnje v zadnjih 30 letih glede stavk na premogovnem polju. Navadno smo bili na stavki od prvega do zadnjega In smo se pošteno borili za večji kos kruha. Kaj imamo danea od tega? Stare kosti in prazne žepe. Seveda, vzrok neuspešnih atavk je bil ta, da se je večina izneverila stavkam, kar pač pomeni, da večina ni bila zrela za stavke. Medtem pa je manjšina prenašala hude posledice in bila prezlrana pri delodajalcu, poleg tega pa tudi v več slučajih tudi sotrpinih. Prav tako smo dolžni skupno delovati z vsemi močmi proti tistim silam, ki nevidno pletejo bič proti svobodi in demokratični formi vlade, ailam. ki jih nazivamo fa--šiaem. 8 tem korakom in po uradni-kovi izjavi ter smernicah, kT jih le zav zel v svojih člankih, ni nič zajrrešenega in ni nič proti de-'aviikim liv^ocialnim principom. Uto pa rtaj>*e ifrednjk naprej no zafrtani poti! 8 tem se bo po-mnoš« delarski e' CMy. as kalereai as MVI SocBče podprlo federalni odbor Vpraftanje kolektivne-ga pogajanja New Orleans, Ijl — Federalno okrožno sodišče js odloČilo, da Ima vladni delavski odbor pravico prisiliti vsaksgs delodajalca v kolektivno pogajanje i delavci. Agwllines Co., ki kontrolira Clyde Mallory Steamship Lines, je odslovila sedem delavcev zaradi unijskih aktivnosti, nakar se je unija pristaniščnih delavcev pritožila pri vladnem odboru In zahtevala zaslišanja. Odlok, ki ga Je podal Joaeph Hutcheaon, član okrošnega sodišča, naglaša, da Je trditev družbe, da Je vladni delavski odbor J A. VIDER, gl. tajnik.............2«57 8. Uwndnta Av«.,Chicago, HI. LAWKKNCK GRADKSHRK, tuj. bol odd.Mft? 8. LswmUI» Av»„Chicago. III. JOHN VOdKICH, gl. blagajnik.........1S57 8. Uwndak Av».,C1ilcago. III. FILIP (JOniNA, upravitelj glasila.......mi 8. Lawitdal* Avt., Chicago, lil. JOI1N MOLKK. urednik glasila..........W»7 8. Uwndal» Ava., Chicago, III. ODBORNIKI: FRANK SOMRAK, prvi podpradMdnik.-------WMI R. 74th 8tM Clovaland, O. JOHN £. LOK AR JH/, drugi podpmUadnik.. I0U7 R. l«0th H t., CUvoland, O. (¡OSCODARSKI ODHKKi MATU PETROVIČU, prod»»dnlk............m K. IftUt St., Clavaland, O. ANTIIONY ttVKTKOVlCH.............Wta «»naca Ate., Brooklyn, N. Y. JOHN ............................ 8. Prospwt Ata., Clarandon HIIU, III. POROTNI OD8KK: JOHN GORftVK, pr«d«adnlk..............4U W. Hay 81., 8prlngfi«kl. IlU ANTON &ULAR...................................Boa 87, Arma, Kan». JOHN TRCRU ..,,..............................R"» ¡NW, Strabano, Pa. FRANiv PODBOJ..................................B«* PsrkWU, Pa. FRANK BARBICH....................IMÍJ Muskoka Av»., Clevoland, O. , NADZORNI OD8F.K: FRANK KA ITS, pradsadnlk...........2101 8, Lawndala Ava„ Chicago, III. FRKD MALO AI.... i..........................Caatral Fark, Faru, I». JA<^OB AMBROJtH'H........................418 IMaroa 81., Kvalath, Minn. roso* l-4Uf*Seo4wee ■ «uvol»! •éUtmWi, hl * ■»• «mS«. m «til Uk.u. VSA riSHA, kl •• MMtih M »r^énS«. •• •»«*•»• — vas DSNASXS Mllltol«« »« »•»•rt. ki m ■». «•»•»»*• »• W««(| Mj M »MtUtJ« M Ul*»»»«. , . , 4 , i41 Vm » tvml • MSOimikl«! ■"*»!. ml » m HMSIoNSM. vss fSÍTOtSR iba tmW** » «mm« m| m »'»•k w twanTITL ^"*! IMhmi w»íúm» - «•nk». VaTuíínai tu rw4.»t, «na MN- Olli»» W m All m.llUM« fi mmm «M Mk.r (tan ** 411 «ImmM S« «4ár«MMl I» MMrfUr»'» _ MMM. 1 «4a, katar«** J« vojni department na priporočilo ptmmbm vojn« ko-mialj« pradMil kongrsau L 1B3I, olirnam pa uključuj« n«-kater« pfoviiij« oanstka, ki J« Ml apr»)«t v iiHtjl kongr^nl shornld preteklo M« , Uvodno btwadilo načrta na-glsA», 4f J« vsaka v vo)no sa-pWiana ^rfeva v prvi vrati sa-inUrrssirana, da Uvoja)« hitro in \*n*Am> «nago fca dosrfo tags elljs Je potrebna I ndu.tr i Jaka mobiliiaclja, vladna kontitila nad produkcijo in raspečava-njem blaga. Teorija departmentov armade mornarios j«, da kongres ahko Ignorira določi»« v federalni ustavi, ki omejujejo oblast predsednika Zdrutenih drftav, v vojnem času. Na podlagi te teorije sme predssdnlk odrediti sploino registracijo vseh, ki u-pravljajo in vodijo industrije, v svrho federalne regulacije vseh ndustrijskih aktivnosti. Vsi ti bi morali aluilti vladi v vojnem ¿asu. Načrt dalje predvlduje ustanovitev federalne komisije finančne kontrola. Nobena kor-l>o raci Ju n« bi smela prodajati delnic in obvesnk breft dovoljenja ts komisije. Ta b| salagala vse korporseije, ki lidelujejg vojne |N)trsbAčine, s denarjem Ir vladnega sklada. Načrt določa tudi kasni gA krAitelje. Vsaka oselm, s|»osna-na ta krivo krAenJa katerekoli provitlje, m Ishko kaanuj« * globo do $100,000 In maksimalnim 8a|Kirom p«t l«t. Trocki dobi varno zavetje v Mehki M«xlco City, 80. d«c. — Mehiška vlada namerava poslstl Ls-ons Trockegs v oddaljen In sa-moten krsj, ki mu bo nudil varno ssvetje, s« glasi poročilo. Diego Hlvera, »nan mehllkl slikar In učanec MvAsga sovjetske-« ga voditelja, je dejal, da Je bil TrockIJ, ki Je sedaj na poti v Mehiko, Ilegalno deportiran 1* Norv«Aka. On J« dobil I« Informacij« od mirv«Akega odvatnlka, ki represent!ra Trock«ga. Odv«t-nik J« »bdoHHI avtoritete v Oslu, da so s silo Isgnal« Trock«ga in njagovo t«no v noči 19. decembra If stanov a n J s ter ga v spremstvu vojak« al-«*« odpeljal« v piistaniiče In imaadil« na par-nik Hullfc Ta akcija J« bila lle-^ «alna In skrajno ftmasana. Hivs-rs J« dalje rekel, d« «o sstnorv«-Ake avHfHtet* uklonile pritisku kapitsllatov In sovrstnikov Tn*-tkega v HovJeUkl uniji. Hedaj J« Ml« objavljena vest, da bo me-hiika vlada poslala bKAega voditelja Hiivjetake unije v oddaljeno naaelbino v drtavi Talma co, kjer In» varen pred avojtmi aovrainlkl. Protekucija kom• paniiškik uradnikov Pottsvill«, P«. — ik»n«rslnl drftavni prsvdnlk j« odr«dll sod-nljako posU»|»snj« proti desetim ursdnlk«»m Phllsdelphis k Reading Co., kater«* J« |MMe(ma komMJs ajHHinala jus^kriv« sa-nmsrjsnjs deMnoati In krAenja vanmstnih sskonov v sveti t eksplotijo, ki m js pripetila v premogov »^ku t« druftbe in v kateri j« tftnsfst rudsrj«» i«*«-bilo ti v I jen J«. ČETRTEK, 31. KRIŠTOF DIMAC JACK LONDON. — Is FBAJfCS MAGAJVA i DECEMBRE v "Stari Sna** bo hote! govoriti t teboj," je dodal McCan. "Je že dal Uk ukaz. Brt, ko m vrneš, moraš k nJemu. Jaz nlaem iiblebetal ničesar. Torej ne veš nič. To ei mora* la-pomniti. Cok in jaz *va sama napravila na£rt za beg in nama pobegnila/' Pri Snaasovem ognju je Dima« našel La-biakwee. Pogledala ga je z očmi, ki so žarele • tako mehkobo in nežnoetjo, da ae je prestrašil. "Tako eem venela, da niti fkuial pobegniti," je rekla. "Glej, jaz —" Obotavljala ee je, toda oči ni povesila. y Plavala je v njih svetloba, jasnejša nego vsaka beseda. "Prižgala sem ogenj, ki je namenjen tebi. Zgodilo se je. Rajši te imam ko vse drugo na svetu, rajši nego svojega očeta, rajši nego tieoč Libashev in Mashkookov. Ljubim. Ljubim, kakor je ljubila Frančiška in kakor je ljubila Isoida. In čudno mi je. Stari Four Eyes je govoril resnico. Indijanci ne ljubijo tako. Toda moje oči so modre in jaz sem bela. Ti in jaz sva bela." ♦ Dimač ni bil še nikdar v svojem življenju snu bij en in zato je bil zdaj v veliki zadregi. In to Je bilo še slabše nego snubitev. Da bo snubitev sprejel, se je smatralo za gotovo. Tako je bila v mislih deklica vse uredila in tako topla je bila svetloba njenih oči, da se je Di-maču čudno zdelo, kako da se mu ne vrže okoli vratu in mu ne položi sveje lepe glavice \ia prsi. Kmalu pa je ugotovil, da navzlic svojemu ljubezenskemu ognju ne pozna sladkih običajev ljubkovanja. Med prwrostimi divjaki takih običajev sploh ni. Nt se jih torej niogla nikjer naučiti. Z radostnim žlobudranjem je razkladala sladko težo svoje ljubezni, dočlm je on sam skušal zbrati ves svoj pogum, da jo rani z bridko resnico. Zdaj, ob začetkuje je bila najboljša prilika. "Poelušaj me, Labiakwee!" je začel, "ali si pa povest o ljubezni Pavla in Frančiške slišala da konca T Plosknila je z rokami in ee vsa srečna smejala. "O vem, da je tiste povesti še več. Vem, da je ljubezni več in več! Odkar sem prižgala svoj ogenj, sem mnogo mislila. Jaz sem —" Takrat se je skozi metež približal k ognju Snaaa in Dimač Je iigubil ugodno priliko. "Dober večer," je zagodrnjal Snass neprijazno. "Vaš tovariš je napravil veliko ne* umnost. Veseli me, da imate vi več pameti kakor pa on." "Lahko bi mi povedali vse," je ailil Dimač. Blesk belih sob, ki se je pokazal skozi zanemarjeno brado, ni bil prijeten. "Seveda vam bom povedal. Vaš tovariš je ubil enega mojih ljudi. McCan, ta ostudna cunja, ga je zapustil ob prvem strelu. Toda moji ljudje so podili vašega tovariša v gore in ga bodo gotovo dobili. Nikdar ne bo doeegel yukonske doline. Kar se pa vas tiče, boste od zdaj naprej spali pri mojem ognju. Tudi ne pojdete več na lov. Pazil bom na vas." Dimačev novi položaj pri Snassovem ognju je bil neprijeten. Deklico je zdaj videl češče nego prej, Tista sladkost in nedolžnost, tisto odkrito izražanje njene ljubezni je bilo zanj grozno. Njeni pogledi so bili pogledi ljubezni; vsak je bil božajoč poljub. Neštetokrat je skušal zbrati ves svoj pogum, da J i pove o Joy Gastellovl, a vsaklkrat je spoznal, da je strahopetec. Peklo ga je, da je Labiskwee tako ljubezniva z nJim. Bila je krasna. Kljub temu, da se je studil samemu sebi, je bil vendar vesel vsakega trenutka, ki ga Je prebil v njeni družbi. Prvič v svojem življenju Je «poznaval žensko, kakršna je v resnici, In tako jasna Je bila duša te deklice In tako popolna njena nedolžnost in nevednost, da nI mogel napačno čltatl nobene vrstice v knjigi njene duše. V|a prvotna dobroto njene* ga spola je bila v njej; površnost družabne izobrazbe in varljivost samoobrambe je še ni bila pokvarila. Se enkrat je v duhu premislil Schoppenhauerjevo filozofijo in bil trdno uver-jen, da se je žalostni filozof motil. Kdor bi poznal Ženako tako kakor je Dimač poznal Labiskwee, bi vedel—o tem je bil Dimač prepričan— da so vsi, ki ženske sovražijo, duševno bolni ljudje. Čudovita je bila Labiskwee, pa vendar mu je poleg njenega obraza neprestano gorel pred očmi tudi obraz Joy Gaetellove. Labiskwee je bila ¿te prirode, pa je bila oborožena z vsemi umetnostmi, ki jih civilizacija nudi omikani ženski, imela je kontrolo nad samo seboj, znala se je premagovati; vkljub temu sto Dimačeva domišljija in živa pridiga prirodne ženske pred nJim dosegU, da se f u je Joy Gaatellova zdela enako dobra kakor Labiskwee. Ob misli na eno mu je rastlo spoštovnaje do druge, in kar je Dimač, pri Snassovem ognju gledal v duši de-tinske Labiskwee, mu je samo večalo spoštovanje do vsega žensiva na svetu. In Dimač je ob ten} tudi sebe spoznal natančneje. Spominjal se |e nazaj vsega, kar je vedel 6 Joy Gastellovi, in zalotil je samega sebe, da jo ljubi. In vendar je občutil radost tudi ob Labiskwee. In kaj j« bilo to čustvo drugega ko ljubezen? Z nobenim drugim imenom ga ni mogel označiti. Bila je to ljubezen. Moralo je to biti ljubezen. In v dnu duše ga je pretreslo, ko je odkril te nagib» za mnogoženstvo v svoji naravi. V šoli, ko je študiral v San Franciscu, je bil slišal dokazonanje, da je molu mogoče ljubiti dve ali celo tri ženske naenkrat. Takih trditev tokrat ni verjel. Kako bi bil mogel verjeti, ko ni imefrtulenj? Zdaj je to bilo drugače. Zdaj jedakfenotytoil dve ženski. In čeprav so bili včasih trenutki,Nko je mislil, da bolj ljubi Joy Gastellovo, so kmalu sledili drugi trenutki, ko je domneval, da ljubi Labiskwee mnogo bolj nego Joy Gastellovo. "Na svetu je pač mnogo žensk," je rekla Labiskwee nekega dne. "In ženske imajo moške rsde. Tebe je gotovo mnogo žensk rado imelo. Povej mi." On ni odgovoril. "Povej mi," je silila. "Saj nisem bil nikoli oženjen," se Je Izogibal. "Ali ni tam onstran gora res nobene druge Isolde ?" Takrat je Dimač spoznal, da je strahopetec. Lagal je. Upiralo se mu je, ali vendar, lagal je. Odkimal )* t glavo počaei in preko obraza se mu je razlil smehljaj. Njegov obraz je takrat kazal več ljubezni nego si je mislil. To je takoj spoznal, ko je videl, kako se je deklici bojazen v hipu spremenila v največje veselje. Dimač je mislil, da sme sam sebi oprostiti. Njegovo mišljenj je bik) pri tem vseskoai hinavsko. NI Imel dovolj poguma, da bi temu de-tlnsko preprostemu ženskemu bitju zadal neusmiljen sunek v srce. Pa tudi Snassovo vedenje ga je vznemirjalo. Njegovim črnim očem je le malokaj ušlo in govoril je pomenljivo. "Noben oče ne mara, da se mu hči omožl," je rekel Dimaču. "Ali vsaj tisti ne, ki ima kaj srca. Zakaj, to boli. Povem vam, že misel na to boli. Vkljub temu pa je red življenja tak. da se mora moja Margareta nekoč omožlti." Sledil je molk. Dimač se je Ze stotič Vprašal, kakšna neki mora biti zgodovina tega človeka. "Jaz sem sirov In krut," Je nadaljeval Snaas. "A vendar, red je red, in zakon je zakon, jaz pa, sem pravičen mož. Seveda tem prvotnim ljudem sem jaz vse: zakon in pravica. Preko moje volje se nihče ne upa iti. Ali jas sem tudi oče in vsi moji dnevi so bili prekleti zbog tega, ker sem imel tudi srce." (Dalj« prihodnji«.) Ludvik Mfrsel: Bog v Trbovljah Tisti ča« je vladal po teh krajih takšen glad, da Je bilo rudsr> Ju težje priti do krušne drobtine, ko sedem centov težko skalo premoga zrušiti t etaže. Otrokom ni bilo vel mleka, Ženske niso več kuhale l^ve. svoje poslednje večerje, s starim moiem se je v brezzobih čeljustih že sdavnaj iznušil poslednji tik. Bed* in žalost sts sajoli Trbovlje in še ne» dem dolin naokrog, obup je premagal ljudi In so dejali: — Pojdimo v Jsme, da v njjji počakamo konca. Rajši smo mrt^ vi ljudje ko živi pel. In so v resnici šli. ksr Jih je v Revškem in Globošsnu doma. iz Majlanda. Glažute in Zaceate, z Njive. Terezije in Poeetjs ps is fcnbje, Kurje in Petelinje vasi, vrgli so eekire č*i ram«*. pobrali kontrolne tnsmke in jsm-šark-e ob v hodu in se pogmnil v i jisme in šahte. Tri dni in tri no-* čl so ostali brez solne a. bre» zraka. brn kruha in ksplje vode in it podt*m«>kege dna Jim je vnem skupaj te prijasno mežikal nji-hov volni tovariš in »oaed, perk-mandek — ««mil. Od žalosti in gladu je po kolonijah jokalo deset tisoč žena in otrok, a svet In njega gospodarji sedijo na ušesih svojega srca — do nikogar ni negel vik In krik. Preslišal ga Je še sam stari, debeli gospod baron, ki je doli v svoji graščjnl vse noči prepil in preklel, ko je rumene cekine štel in je videf, da kup brez dela ne rase sam. Ns enem izmed klancev, ki se vzpenjajo iz doline med Mrzlico, Rumom in Sveto Plsnino, sta v enem tistih večerov dva človeka sedels pred hišo, majhen, bledo-ličen fsnt in pa star, nadloten, iKlslužen rudar. Strmela sta v zvezde, ki so migljale med Zeleno trati in Rukovo goro. strmela Mta In predla vsak svojo misel. Ljudje so se bili privadili U čas. ds so v nebesnih znamenjih iskali. česar Jim trka v knjigah nI mogls razodetl. — Kako pa Je, stric, s to račjo, Je vprašal fant. Ali je Rog ali ni Roga? — Preveč me vprašuješ, je odvrnil rudar, tegs ps res ne vem. ali je sli gs nI. Samo to vem — In Ishko mi verjsmeš, zakaj v A-gnesu. na Ajntarju in Polaju sem garal mak» manj ko petdeset let — v Trbovljah ga nI. Prav tisti ¿as pa se ja gori v nebesih Bog Oče vratal s \ečtr- 1 nega sprehoda, in ko je čul te besede. so gs zasklelele v dno srca. Da. tega pač res ni mogel tajiti, da v Trbovljah še svoj Živ dan nI bil — a kdo bi bil tudi mogel kaj takega terjati od nJega? Njegova skrb je bila vendar, da je rfokoč zdavnaj ustvaril vesoljni svet 'n da ga zdaj iz vekov v veko ohranja in vodi — pri takšnem opravkjrfe~£!oyeku pač lahko primprtfaa se imi kakšna ma-lenkoar ta dan^Irdva izgubi iz oči. ZslostenTe bil is vse duše. a ni rekel grenke beaede, le s e-ni m samim korakom je stopil domov. Večerja Je bila fte pripravljena, vsi so se bili fte vrnili s svojih dnevnih opravkov, Jezus, mati M ari js In Jožef, a nad veliko, ba-lo javorjevo mizo pod jaslicami, ki so še od zadnjega Božiča v kotu ostale, je v podobi goloba kakor zmerom visel iapod stropa Rog sveti Duh. Kar je bilo v družini vnanjih, hlapcev (n dekel, so po navadi večerjali v veži. Ko se je dobrs. toplo dišeča mlečna kaša v veliki latvioi sadimla sredi mize. je Rog Oče prvi z roko čez čela čez obraz in srce napravil križ in i k >1 glasno mrmraj« ao vsi skupaj odmollll očenaš. Potem so tiho segli po žlicah In drug za drugim zajeli in bil je v — rnonrvTM resnici začoda lep prizor, ko Ja človek gledal todvatiaoč let at^ ro družino v tako zbranosti. O, to je pač občudovanja vredna harmonija, če pomisliš, da niti v sami božji hiši ni vse tako, kakor bi si želel polteno strog kristjan — is zakona med Jožefom in Marijo namreč še vseh teh dva tisoč let do danes ni bilo niš. Lahko se reče, da je to pač edina družina, ki je r takšnih okoliščinah za tolikšen čas ohranila svoj obstanek ip mir. Žalostno je samo, da je še ta družina takorekoč od onega sveta. . — Kaj sem že hotel reči, se je domislil Bog, ko je žlico odložil in vdrugo napravil križ. Nocoj pa ne bom spal doma. .V Trbovlje poj dem malo pogledat. Vsadke vrste reči mi prihajajo na tiho, nič dobrega ne bo iz tega. Nič ni rekla družina na te božje besede, Bog šam pa se je o-krenil k Jožefu, ki mu je bila že med večerjo «Ura, siva glava za-kinkala v dremežu: — Poslušaj, Jožef, v tvoji glar vi so spravljene vse majhne zadeve tega in onega sveta — kdo pa je zdaj v Trbovljah za par trona? Jožef ze je zdrznil prvi hip, zakaj malokdaj je bil česa vprašan pri mizi, popraskal se je čez pUšo in je dejal: — Mislim, da bo sveti Martin. Bog je stopil k vratom in potegnil za zvonec in prej ko v hipu zta obadva stala pred njim, stari jezuitski general Alfonz Li-gvorskl, tajnik in svetovalec njegov, in prostbdušnl očka Martin, ki je zavoljo svoje prevelike dobrote komaj pol svojega plašča prinesel pred božji tron. — V Trbovlje odhajam po nujnih opravkih, je rekel Bog, pa bi rad imel kakšen naslov, da se vem obhiiti, kam in kako. Kdo pa je zdaj za župnika tam doli? Alfonz je odprl ko neskončnost debele, ko zemlja stare bukve, polistal malo in bral: — Reverendisslmus dominus Mathias Urbajs, paroehus et con-silllarlua spiritualis ecceleslae saneti Martini Terbolensls. Posebna opomba: Precej samopa-šen grabež iA stiskač. No, se je Alfonz prekinil in se nasršenih obrvi okrenll1 k Bogu, po mojem mnenju bi «mele v knjigi, ki v pravem pomenu besede pripada večnostnemu slovstvu, cvetke takole brezobzirnega, naturalističnega sloga, l^lč izostati. — Kdo pa to piše? je vprašal Bog. — Tega n^ vem, a kakor ti u tegne biti v spominu, gospod, si za urednika postavil apostola Pavla. . — Citaj dalje, je rekel Bog. — Kdo je za velike vojne letam izbruhnil v rudarskih revirjih strahoten glad, je stara Ci-lenšca s Cvajarja, ki so ji na fronti ubili moža In je sama ostala s kupom otrok, prišla v župntšče, da gospoda Župnika poprosi za uradno potrdilo svoje bede. Gospod Župnik je napisal in ji Izročil list hkratu pa je odprl dlan in tajal: Goldinar. Jej zus, je zajokala Ženska, vso baj to prebrskajte, niti krajcarja ne| najdeteNpri nas. Ampak Bog vamB gospod, molila bom Od va- veliko z*j novo, ga ja to vem marksistični dnjič levite brali, pile besedo 1 tno-vešelo sa je Bog smehnil na ta mali, smešni pir, Alfonz Ligvorski pa je rekel: Z veliko začetnico? O, da, čul sem o tem, da v svojih pravljicah piše tako imena vseh pravljičnih bitij. V dno srca je zaekelelo Boga, ko so padle te težke besede, a le malo in spet se je zbral. — O, Alfonz, dejal si: pravljičnih bitij? se je trpko, bridko zasmejal. Ti pač «e nikoli nisi občutil, kako je človeku, kadar si zaatavlja vprašanje: biti ali ne biti? Glej, tisoč in sto tisoč let 'je, odkar živim — mat misliš, da hočem še ene same sekunde? Ne moreš si misliti, kako neskončno je razočaranje Boga. Vse vedeti» vse upati in nazadnje ničesar dobrega ne doživeti — kdo razen mene bi zmogel to breme? Glej, iz vekov grem v veke in vso neskončno pot samo stiskam zobe. Tam doli, na tej božji zemlji, pa človek vsak dan iz-nova misli in kolne, da je usoda sinekuro naklonila'njemu, ki ga je izbrala za Boga. Alfonz, ti pač ne moreš razumeti, da sem si sredi večnosti in vesoljstva že zdavnaj zaželel, biti enodnevnica. O, kako lepo je, imeti začetek in konec, vmes pa solnce sije nate in živiš. Toda. glej, kakor skrben kmečki goepodar sem z onega sveta — ne morem si misliti, da bo Še moj grunt obstal, kadar ugasnem jaz. In tako živim, Živim, Živim, v senceh ga čutim, to življenje, kako kljuje do brezumja, v najbolj zavrženem kotičku svojega srca pa še zmerom upanje gojim, da bom tudi jaz, ki mi ni bilo dano, biti kaplja na veji, neki dan vse lahko stresel z ramen in bom šel. Rekel si tisto o pravljičnih bitjih. Jaz pa blagrujem duha, ki je kdaj bil ali ga mocda nikdar ni bilo, pa se je v množici ljudstva našel nekdo in mu je v pesem in pravljico vklesal večen spomin. Da, jaz sem ustvaril svet, ničesar ne tajim in nič me ni sram, izdavna pa vem: tifrtkrat lepše ko bivati pod solncem, je bivati v srcih ljudi. Ne bodi hud, Alfonz, da ti enkrat ne ustrežen, in daj mi človekov naslov. Po Jutru. j bo moja maj h a kliknil, sa vas šega Bog — Je to mogoče I je vzklikn Bog in dušo mu je zajela tolikšna žalost, da mu je še sama sveta gloriola nad glavo ugasnila za hip. Nič, je rekel čez čas, pojdem pa na slepo srečo. Tedaj se ja sveti Martin, ki je ves čas skromno molčal ob strani, rahlo, obtirno vmešal v besedo in dejal: — Oprosti gospod, da se drsnem posegati v tvoje reči, a Trbovlje so velik kraj, ljudje so tujcem malo zaupni in teAko boš izhajal čisto,sam, jas pa U morda vem dobar svet. Tam doli živi majhen, malo pomemben, neznan lilerat — tudi ti si ga v svoji neskončni prezaposlenosti gotovo prezrl — Frund mu pravijo. A kakor sem čul pripovedovati, Še dolgo nekakšno pisanje o Trbovljah pripravlja In precejšen kup gradiva je nabral. Kaj meniš, gospod, o tem, da se o-glaaiš pri njem — morda straže s dragocenimi na — Kaj, se je tedaj A! jarfl, k temu literatu ga pomena in namena, ki brž še sdavnaj brez pozitivne viy It ▼ Bofa? GIBANJE ZA KOLRKTANJE ZAOSTALIH DAVKOV Pod vodstvom Clsyton P. Smitha, predsednika okrajnega« odbora in uradnikov okraja Cook te je podvselo akcijo, da se uvede kamenja sa ko-lektpnje zaostalih davkov, da se tako lahko upostavi podlaga sa pravilno poslovanje posamesnih državnih in okrajnih uradov. To bi tudi olajfealo breme točnih plačevalcev davka. Enako se je pričel ss stvsr sanlmati tudi župan E. J. Kelly in i*estni molje, okrajni blagajnik H. O. Lindheimer, predsednik ftolskega odbora James B. McCehey in Robert J. Dunham, predsednik parkov. Predsednik Smith je predložil idejo, da se postavi odbor resnih organizacij, ki so saintereeirane v to stvar, da Isto preštudirajo in pronajdejo način kako rešiti to uganko. £upan Kelly je «e apointal en tak odbor in fori imenovani uradniki bode sodelovali s njimi. Proilo leto pod vodstvom in na Ini-cijativo predsednika Smitha je odbor ^določil primemo vsoto denarja v to ^rrho is kater» se je črpalo sa stroike ija in objavljanja tega pod nadfea^stvom okrajnega blagajnika i v katerem so sodelovali tudi jetični časnikarji. Vsak dobro misleci obdan mora po sdraviti U korak, ker samo obsebi se rasume, da nobena vlada ne mor« poslovati ako ljudstvo m plača redno davkov. 8 tem se bodo sni tal i stroški la sa v bodoče tudi davki v sploš-nem. —(Adv.) Listen u> the YugoeUr Radie Heur of PALANDECH'S TRAVE BUREAU MO FOREIGN EXCHANGE Station WW AE. Every Çnsday I to t MS a. Clark St., Chieac*. - Her MM \SV.l-KSi)f.\M/ OFflLr ' m X-RAY Ore: II» éê «vešer Pboaet Harriaea 0711 - Novi angleški kralj George VI. in njegova iena Elizabeth. SPITE TRDNO, VZIVAJTE VASO HRANO TRMEirS ELUMR OF BITTER WINK Mnoiokrat Odpravi I tU & Walla SU Chicago, I1L I neprebaonost I Po<1Jlt» *** bresplačni vsoree. < _ Z mm,-----M — * - I Ime ^ V ^ m zaprtmco , y