TIM — revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine • Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan JO din Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- -* Vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar »TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, 10 din p p 541 . x # jedoči r ačun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna -Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Raziskovalna in Kul¬ turna skupnost Slovenije. TIM poštnina plačana v gotovini ■IisudiuamS XV. letnik Maj, Junij 1977 AMS'^ timova igračka*timova igra GOBELIN Priznati je treba, da tkanje gobelina ne spa¬ da čisto med igračke, saj je z njim veliko dela. Ker pa ne bomo tkali takih gobelinov, kot so jih tkale pridne roke srednjeveških obrtnikov, ali takih, kot jih danes tkejo s pomočjo strojev, mislim, da se bodo neka¬ teri med vami le odločili za ta zahtevni opravek. Ta posebni način tkanja je že sko¬ raj utonil v pozabo, v novejšem času pa spet pridobiva na vrednosti, predvsem za¬ radi izjemne in trajne lepote izdelka. In ka¬ ko se bomo lotili našega gobelina? Najprej si bomo pripravili okvir iz tankih letvic (1X2 cm) v izmeri, ki jo kaže slika 4 (en kvadratek ima stranico 2 cm). Na ta okvir bomo na obe ožji stranici zabili žeb¬ ljičke na vsakega pol centimetra. Nato bo¬ mo nanje napeli osnovno vrvico. Ko smo s tem gotovi, moramo prerisati še predlogo na list enake velikosti, kot je okvir. To pod¬ logo pritrdimo pod okvir in že lahko začne¬ mo s tkanjem. Tkemo vsako barvno ploskev do konca, za tkanje pa uporabljamo ostanke raznobarvne volne. Posamezne niti različnih barv zavozlamo na hrbtni strani, kot kaže slika 1. Sliki dve in tri kažeta, kako konču¬ jemo ploskev, ki se zožuje, in kako ravno mejo med dvema barvama. Iz dveh takih gobelinov si lahko sešijete torbico za drob¬ narije za poletne dni. Seveda se lahko lo¬ tite tudi kakega drugega motiva, pa tudi večjega formata, če imate toliko poguma. timova pošta *D Le kratek čas vas še loči od tako težko pri¬ čakovanih počitnic. Da jih boste poizkušali preživeti kar se le da prijetno in lepo, o tem ni dvoma, to pa še ne pomeni, da vam bodo minile le v lenarjenju in brezdelju. Pre¬ pričan sem, da se boste veliko ukvarjali tudi z modelarjenjem in drugim delom, za kate¬ rega med šolo niste imeli dovolj časa. Če se bo iz tega izcimilo kaj pametnega, vas va¬ bim, da nam pošljete opise in načrte vaših izdelkov. Škoda bi bilo vsake dobre zamisli, ki bi ostala le v ozkem krogu in je ne bi bili deležni tudi ostali naši bralci . Toliko za uvod, zdaj pa k vašim pismom. Guček Matjaž iz Bred niče pri Rimskih topli¬ cah želi izdelati teleskop, zato nas prosi za objavo takega načrta. Poleg tega želi, da ob¬ javimo, kje lahko kupi leče in koliko stanejo. Načrt dobrega teleskopa so nam obljubili člani ARK Vega iz Sevnice in ga bomo obja¬ vili v eni od prvih številk prihodnjega letni¬ ka. Leče in drug optični material pa izdeluje pri nas tovarna Vega, ki ima svojo industrij¬ sko prodajalno v Ljubljani, v Kotnikovi 18, druga taka tovarna pa je Ghetaldus, v Za¬ grebu, Ghetaldičeva 27. Miran Mihevc iz Ljubljane je s Timom še kar zadovoljen, le to mu ni všeč, da ne objav¬ ljamo več toliko prilog oziroma da načrti niso v merilu 1:1. Popolnoma se strinjamo z njim, da bi bilo idealno, če bi bili vsi na¬ črti v tem merilu, saj bi tako zelo olajšali prerisovanje načrtov na material, žal pa bi tak način denarno revijo vse preveč obreme¬ nil lin bi se težave, ki že zdaj niso majhne, še povečale. Jože Brvar iz Moravč je vzel revijo sistema¬ tično v precep in jo obdelal od rubrike do rubrike. Takole pravi: Naslovna stran mi je všeč, le napisati bi mo¬ rali še, kdo je izdelal izdelek, ali karkoli že je na naslovni strani. Timova igračka mi pa še malo ni všeč, saj to sodi v prvi razred. Timova pošta mi je kar všeč, pri njej zvem, kaj menijo o Timu drugi. K Prvim korakom nimam pripomb. Pri rubriki Modelarji bi rad, da bi objavili načrt za vsaj 2 metra veliko raketo, ki bi lahko letela. Jana Lokov¬ ška, ki vodi rubriko Daljinsko vodenje, bi rad vprašal, če lahko s sprejemnikom in od¬ dajnikom (svetilko) vodimo model levo in desno in uravnavamo hitrost (plin) modela hkrati. Če se da oboje hkrati, bi rad, da bi objavili načrt za izdelavo serva za plin. Nič nimam proti rubriki Radioamaterji in Izumi¬ teljski kotiček. Pri rubriki Male železnice bi rad videl, da bi navedli, kje v tujini se da dobiti posamezni material. Pri nagradni kri¬ žanki bi bilo dobro, da bi navedli datum žrebanja. Vprašanji v zvezi z daljinskim vodenjem in malimi železnicami sem posredoval našima sodelavcema, ostale pripombe pa bomo poiz¬ kušali upoštevati pri oblikovanju prihodnjega letnika. Želja, izdelati dva metra dolgo ra¬ keto, pa se mi zdi kar malo neskromna, saj bi taka raketa za vzlet potrebovala že kar nevarne količine goriva, pa tudi lep kos znanja bi bilo treba. Danči Kunstič iz Petrovč je pomotoma za¬ menjal naše uredništvo za trgovino z ra¬ ketnimi motorčki in motorčki za čolne. To robo namreč prodaja trgovina Mladi tehnik na Cojzovi ulici 2 v Ljubljani. Tam bo izvedel tudi za ceno, če jih seveda imajo na zalogi. Robert Kašča iz Idrije se je odločil za grad¬ njo NF ojačevalnika po Timovem načrtu. Pritožuje pa se nad tem, da pri kosovnici niso objavljene cene materiala. Želi, da še preden začnemo objavljati načrt za neko na¬ pravo, zapišemo vsaj približno ceno vsega potrebnega materiala. Njegova pripomba je vsekakor na mestu, bojim pa se, da tega ne bo mogoče velikokrat upoštevati, saj bi av¬ tor porabil več časa za zbiranje podatkov o cenah kot pa za gradnjo in izdelavo načrta ter pisanje sestavka. Najbrž pa bo laže iz¬ vedljiv drugi predlog, da bi objavili vsaj pri¬ bližno ceno končanega izdelka. Jože Stibilj iz Zapuž pri Ajdovščini je na Tim naročen drugo leto in je z njim v celoti za¬ dovoljen. Posebej pa nas prosi za načrt prve preproste filmske kamere in kinoprojektorja, s katerimi sta brata Lumiere posnela in pre¬ dvajala svoje prve filme. Svetujem mu, da svojo prošnjo naslovi na Fotokino zvezo Slo¬ venije, ki ima svoj sedež na Lepem potu 6 v Ljubljani. Isto velja tudi za ostale ljubi¬ telje filma. Vinko Ločan bo našel naslov, za katerega sprašuje, pri odgovoru Matjažu Gučku na začetku pošte. TIM 9/10 • 76/77 3 85 Prvič se nam oglaša naš dolgoletni naročnik Roman Lipnik iz Most pri Žirovnici. Njegovo pismo objavljamo kar v celoti, saj ne potre¬ buje nobenega komentarja. Za slike se pa seveda priporočamo. »Čeprav sem že dolgoletni bralec Tima, se vam oglašam prvič. Doma imam maketo male železnice po HO sistemu. Moja želez¬ nica vsebuje osem kretnic, od tega so tri ročne, šestintrideset krivih in trinajst rav¬ nih tirov. Maketa je velikosti 140 x 220 cm. Hribe imam izdelane iz plastofila. Večkrat sem že imel malo železnico, vendar pa je bil krog zame nezanimiv, tako da sem vse slej ali prej uničil ali prodal. Prvič pa sem začel resneje razmišljati o maketi ob branju letošnjega Tima. Lotil sem se izdelave na¬ črta. Najprej mi je ati kupil komplet s to¬ vorno lokomotivo, tremi potniškimi vagoni in zapornicami. Takoj sem naredil odsek proge, ki je peljal pod hribom. Potem pa sta mi nekega dne ati in mamica iz Italije prinesla tire, kretnice in lokomotivo znamke LIMA. Maketa je bila v kratkem času po¬ stavljena in sedaj je ves prosti čas posve¬ čen prav maketi. Pa še nekaj o Timu. Za sedaj nimam nič pripomb. V sedmi številki Tima sem bral, da gre rubrika o malih železnicah h koncu, kar pa mi ni niti najmanj všeč. Verjamem, da se tistim, ki se za to ne zanimajo, zdi predolga. Če je že potrebno, jo skrajšajte, nikakor pa je ne ukinite. V primeru, da vam je zmanj¬ kalo gradiva, pa pišite kaj o tem, kje se da kaj kupiti, npr. hišice in podobno. Ker sem tudi foto amater, vam bom lahko prav kmalu poslal nekaj slik moje makete.« Iztok Prosen iz Ilirske Bistrice pravi, da se najraje ukvarja z radio tehniko in da mu je pri tem Tim v veliko pomoč. Misli pa, da bi morali od časa do časa objaviti v Timu načrt kakšnega vrhunskega modela letala, ladje, čolna ali avtomobila na daljinsko vodenje, saj so si po njegovem že mnogi izdelali naprave za daljinsko vodenje, nimajo pa jih kam vgraditi. Njegova opomba je na mestu in jo bomo morali na vsak način upoštevati. Za prvo silo bi morda ustrezal načrt letala, ki je bil objavljen v letošnji osmi številki. Naslove trgovin, ki prodajajo elektrotehnični in modelarski material, pa smo v pošti letoš¬ njega letnika objavili že tolikokrat, da jih res ne kaže ponovno zapisovati. Priporočam malo več pozornosti pri prebiranju revije. Sandi Jager iz Celja želi, da v najkrajšem času objavimo detektor za odkrivanje kovin. Po pogovoru z ing. Ivkovičem mu lahko spo¬ ročim veselo novico, da bomo tak načrt izpod njegovega peresa objavili v prvi ali drugi številki prihodnjega letnika. Pred ča¬ som je bil tak načrt sicer že objavljen v naši reviji, vendar je zdaj že zastarel. Vinko Milavec iz Postojne je učenec sedme¬ ga razreda in se najraje ukvarja z radioama¬ terstvom. Doma ima pravo pravcato radio- tehnično delavnico, kjer popravlja radio in TV aparate. Da je vse tako, kot se spodobi, ima tudi pomočnika, prijatelja Marka, ki se na stroko ne spozna nič slabše kot on sam, čeprav obiskuje šele peti razred. Ker sta otroške bolezni kot kaže že preživela, si zdaj želita izdelati teleprinter. Težava pa je v tem, da nikjer ne najdeta ustreznega načrta zanj. Zato se obračata na nas s prošnjo, naj bi objavili tak načrt. No, ni dvoma, da gre tu za napačno poimenovanje naprave, saj je pravi teleprinter oreh, ki da precej oprav¬ ka celo doktorju elektronike, preden ga stre. Očitno bi naša bralca rada načrt Morseje- vega tipkala, ta pa je bil v Timu v enem od preteklih letnikov že objavljen. Ne rečem pa, da ga ne bomo kdaj v prihodnje objavili. Tomaž Ločniškar iz Vodic ima pri modelar- jenju težave z nabavo balse in furnirja, dvo- komponentne plastike in pertinaks plošč za izdelavo tiskanega vezja, katerega tudi ne zna izdelati. Vse modelarske materiale bo dobil v Mladem tehniku 2 na Cojzovi 2 v Ljubljani, dvokomponentno plastiko pa v trgo¬ vinah z barvami. Navodila za izdelavo tiska¬ nega vezja pa objavljamo že v tej številki. Vili Oprčkal iz Frankolovega bi rad, da mu pošljemo načrt primopredajnika z močjo ene¬ ga do dveh VVatov. Načrtov, s čimer se ne¬ kateri med vami še vedno niste sprijaznili, ne pošiljamo. O primopredajnikih pa je bil govor v pošti letošnje osme številke. S tem zaključujem našo pošto v letošnjem letniku. Želim vam čim lepši uspeh ob kon¬ cu šolskega leta in najprijetnejše počitnice, kar si jih lahko mislite. Obenem pa vas po¬ zivam, da se mi kdaj pa kdaj oglasite tudi med počitnicami, da se bomo imeli na za¬ četku prihodnjega letnika o čem pogovarjati. Nasvidenje jeseni! Božidar Grabnar 386 TIM 9/10 • 76/77 MO mali oglasi Prodam fotoaparat Beirrette za 320,00 din in fleš X-Contact za 60,00 din. Oboje skupaj pro¬ dam za 370,00 din. Ponudbe pošljite na naslov: Robert Kašča Študentovska 1 S5280 Idrija Prodam še neutečen 10ccm motorček OS max H60F, rezervoar za gorivo, in pripadajočo eliso, vse skupaj za 1600,00 din. Iztok Lipnik Regentova ul. 10/VI 62000 Maribor Prodam lokomotivo, 4 vagone, 2 ravni progi, 12 krivih, 2 upogljiva tira, 7 hišic in nadvoz po HO sistemu vse za 600,00 din. Poleg tega pa še skoraj nov Mehanotehnikin »Flipper« na bate¬ rije za 200,00 din. igor Fabjan Šarhova 34 61000 Ljubljana Prodam kompresijski diesel motor 1,5 ccm in motor s prostornino 2,5 ccm z žarilno svečko. Motorčka sta ruske proizvodnje, popolnoma no¬ va in opremljena z ustrezno plastično eliso in rezervno svečico. Nikola Mitič Ljube Nešiča 155/12 19000 Zaječar Kupim Tim letnik 73/74 številke 1, 2, 3, 4, 6, 8 in 9/10, ter letnik 72/73 številke 2, 4, 5 in 7. Kupim tudi model športnega avtomobila. Ponudbe pošljite na naslov: Alojz Marolt Vodovodna 12 61391 Rakek Tel. 796-145 Kupim elektromagnet za električno kitaro In 20 W ojačevalnik. Cena po dogovoru. Alen Lepšina Zupančičeva 2a 68250 Brežice Prodam RC jadralno letalo, avtomobil, nekaj zvočnikov, vagone, lokomotive in tire po sistemu N, motorček Monoperm super special, transi- storje in upore. Kupim pa par kvarc kristalov 27 MHz s 460 kHz razlike, medfrekvenčne trans¬ formatorje 460 kHz (vrhnja stranica naj meri 7 mm). Stane Ocepek Stopar jeva 10 Loka pri Mengšu 61234 Mengeš Prodam transistorski sprejemnik znamke ASI- BO, potreben manjšega popravila. Cena po dogo¬ voru. Jože Fajdiga Vilharjeva 23 66230 Postojna Prodam eno leto staro Rogovo dirkalno kolo. Ima pet prestav, je oranžne barve in dobro ohranjeno. Cena po dogovoru. Danilo Guzej Benedikt 5c 62234 Benedikt Kupim elektromotor 4,5 V. Ponudbe pošljite na naslov: Andrej Mrak Čekovnik 7 65280 Idrija Kupim Diesel motorček z močjo od 1,5 do 3,5 ccm z nekaj goriva in navodilom za sestavo le-tega. Cena naj ne presega 250,00 din. Vojko Česnik Triglavska 29 65280 Idrija Prodam brezhibno lokomotivo po HO sistemu za 150.00 din. Ivan Zagorec Dol. Kamence 68000 Novo mesto Prodam eksplozijski motor 0,8 ccm znamke COX z eliso, 2 žarilnima glavama in 2 priključnima sponkama za 450,00 din, 7 letnikov revije TIM (70 številk) za 200,00 din, 18 pol japonskega papirja za 50,00 din, dirkalno kolo znamke ESKA za 600,00 din, blokflavto znamke HOHNER za 100.00 din, fotoaparat znamke PRAKTICA nova L za 1500,00 din. Kupim stare fotoaparate izpred leta 1960 (za¬ želene mehovke in boksovke — dobre ali po¬ kvarjene), 1. številko revije TIM letnik Vlil, 8. številko revije TIM, letnik 73/74. Ponudbe pošljite na naslov: Brane Vidmar Podlubnik 88 64220 Škofja Loka tel.: (064) 60-730 Prodam foto povečevalnik UPA-5. Povečevalnik je primeren za barvno fotografijo, ker ima predal¬ ček za filtre, možno pa je kupiti tudi aditivno barvno glavo. Matjaž Kaltnekar Rimska 12 Ljubljana tel.: 25-127 Prodam električno ritem kitaro za 800,00 din, poleg tega pa še 15 krivih, 2 ravna tira in 5 vagonov — vse za 200,00 din. Marijan Lepšinar Erbežnikova 7 61000 Ljubljana TIM 9/10 • 76/77 3 87 Poceni prodam gramofon, transistorska sprejem¬ nika HiTACHI (200,00 din) in PHILIPS (100,00 din) ter tekmovalni model čolna MARIMA »S«. Poleg tega pa še fotoaparat KODAK »Rettinette IA« in »REGULA Sprinty«, ter bliskovko. Prodam tudi motorčka MARX MONOPERM SPECIAL SU¬ PER in MARX MONOPERM SPECIAL z osema in elisama za brodarske modele. Ciril Kraševec Stražarjeva 3 61000 Ljubljana tel.: 44-829 Prodam kompleten material za RC oddajnik in sprejemnik TIM III, maketo malih železnic po N sistemu, dva transistorska sprejemnika in zvočnike manjših moči. Damjan Pitamic Ankaran 99 66280 Ankaran Prodam elektromotor 220 V (1500 obr/min) za 380,00 din. Pošljem ga tudi po pošti. Ponudbe z naslovom pošljite na naslov: Marko Golob Zavodnje 26 63325 Šoštanj Prodam integrirana vezja 1L 723, IL709, LM741, LM 747, CD 4001, TCA 440 vezja TTL iz serije SN 74, transistorje 2N 3055, 2N 1711, 2N 1893 itd. Ponudbe pošljite na naslov: Andrej Nemec Plečnikova 4 62000 Maribor Prodam teleskop (44-kratna povečava) za 700,00 din, dve lokomotivi z vagoni, 16 m tračnic, 10 kretnic, dve križišči in transformator z regula¬ torjem, vse po HO sistemu za 700,00 din. Pro¬ dam tudi različen elektromaterial: več kaset po 20 uporov in 30 kondenzatorjev po 40,00 din, 2N 3055 (ekviv. BD130) po 40,00 din in še mnogo drugega elektromateriala, načrtov in knjig. Miran Brumat Vezna pot 5 65000 Nova Gorica Prodam dobro ohranjen kasetni magnetofon RIZ minima z mikrofonom. Cena je 750,00 din; ugla¬ šen 5 kanalni oddajnik grajen po načrtu iz let¬ nika 74/75 št. 10 za 950,00 din. Priložim tudi par kvarc kristalov; transistorje: AD161 za 15 din, OC 171 za 10 din, 2SB 54, 2SB 56, 2SA 48, 2SA 52, AC 128, AF 260, AC 192, AC 550, BF 194, BC 237b, BC 107b, BF 195, po 10 din kos, 3 kose AD155 po 20 din, tri gricove mostičke: B80C 1200, B250C 1200 po 20 din kos. Oglas velja 30 dni po izidu. Ponudbe pošljite na naslov Miran Berdnik Trg Svobode 18 62310 Slovenska Bistrica Prodam elektronski računalnik Hevvlett Packard 21 s polnilcem in akumulatorji (35 operacij) za 2100 din. Toni j Ramšak Oražnova 10 61000 Ljubljana tel.: 63-419 Prodam kompletno maketo po N sistemu (172 x X 76 cm) za 800,00 din in komplet Marklin HO za 300,00 din. Venčeslav Lang Kamniška 36 61000 Ljubljana Prodam po ugodnih cenah modele letal tovarne Revell in Matshbox. Kupim pa Tim letnik Xil, XIII in XIV in različen radiotehnični material. Ilija Bogojev Zmaj Jovina 82 26300 Vršac Kupim načrt večvvatnega transistorskega spre- jemnika in oddajnika za telegrafijo na KV ama¬ terskem področju ter visokoohmske slušalke. Zdenko Rudolf Kajuhova 15 66230 Postojna Zamenjam ojačevalec z enim mikrofonskim vho¬ dom in štirimi zvočniki za dobro ohranjen Pony ekspres. Ignac Rotar Derbetinci 59 62255 Vitomarci Prodam eno leto staro dirkalno kolo znamke Favorit. Je dobro ohranjeno in omogoča takoj¬ šnjo preureditev z zdajšnjih petih na deset prestav. Cena po dogovoru. Karlo Felix Červanova 1 61210 Šentvid Prodam nemški fotoaparat znamke Beirette VSN z objektivom Meritar 2,8 : 45 mm. Star je štiri mesece. Na željo priložim tudi navodila za foto¬ grafiranje in navodila za druge postopke v zvezi s fotografijo: razvijanje, fiksiranje itd. Cena je 2500,00 din. Danilo Fiker Nova ulica 2 66000 Koper Prodam dve električni avtocesti po sistemu HO, transformator, in žarnice po sistemu HO. Cene po dogovoru. Toni Kljukej Cesta zmage 43 61410 Zagorje ob Savi Prodam Pony ekspres. Dušan Špilar Zagrebška 12 68000 Novo mesto Tel. 22-248 388 TIM 9/10 • 76/77 prvi koraki OA »ZASTAVA 101« Zdenko Stare Prav gotovo zasluži naša popularna stoenka, da se pojavi tudi med mladimi modelarji. Avta ni potrebno posebej predstavljati, saj ga 'srečujemo na vsakem koraku. Raje preidimo k modelu! Načrt je podan v merilu 1:1. Iz priloge je razvidno, da posamezni deli niso prezahtevni, a tudi sestava vam ne bo delala preglavic. Za izdelavo modela potrebujete vezan les 4 mm (kolesa 8 mm lahko zlepimo po 2 skupaj), lepilo (UHU, OHO), rezbarski pribor (lok, žagica, skoba in stega), pilico za les, nekaj finega in grobega raskavca za obdelavo. Vse dele iz vezanega lesa najprej prerišite na prozorni ali paus papir, pri čemer upo¬ rabljajte kemični svinčnik in geometrijski pribor. Na ustrezen vezan les (debelina 4 mm, kakovost) postopoma prekopirajte te dele z indigo papirjem, trdim svinčnikom (oznaka H, 2H) in seveda z geometrijskim orodjem. Pri kopiranju delov na vezan les upoštevajte rast lesa, desko pa čim bolj gospodarno izrabite. Izrezane dele obdelajte z raskavcem, po potrebi tudi s pilico, še prej pa morate izvrtati odprtine. Sledi po¬ skusno sestavljanje in prilagajanje delov med seboj. Pri sestavljanju si lahko poma¬ gate z gumicami, ki jih narežete iz stare zračnice od kolesa. Ohišje in podvozje vsako posebej sestavite, nato ju spojite z 2 vijakoma (št. 12). Pri ohišju najprej zlepite dele št. 1, 3, 8, 7 in 9, nato pa še dele št. 6 in 10 ter na del št. 6 še del št. 11. Tako je ohišje gotovo. Počakajte, da se lepilo osuši, nakar posna- mite robove in obdelajte površino, pri če¬ mer upoštevajte rast lesa in brusite v smeri rasti lesa, sicer bodo ostali na površini nezaželeni risi. Pri podvozju je potrebno naj¬ prej zlepiti dele št. 2 in 4. Kolesa (št. 5) so nabita na osi (št. 13), pri vstavljanju v del št. 4 pazite, da se bodo z lahkoto vrtela. Razstavljiva zveza ohišja in podvozja nam omogoča lažje sestavljanje in tudi barva¬ nje modela, kar pa povsem prepuščam vaši izbiri in okusu. Iznajdljivejši modelarji bodo morda modelu še kaj dodali (zasteklitev, od¬ bijači, maska) in tako polepšali svojo sto- enko. 8 TIM 9/10 • 76/77 389 I 390 TIM 9/10 • 76/77 MODEL ČOLNA » STRELA 77« Matjaž Kos MATERIAL: vezana plošča 4 mm, 3 letvice 3mm, košček pločevine, furnir 1 mm, mo¬ tor zunanji za jahte »monoperem super 5 POL« 4,5 V, letvica 2 X 10 X 100. ORODJE: žaga za vezan les, škarje za plo¬ čevino, brusilni papir, oster nož. IZDELAVA: rebra prerišemo na vezano plo¬ ščo, nato jih izžagamo in robove lepo ob¬ rusimo. Iz pločevine izrežemo del 5e in ga ukrivimo, kot je narisano na načrtu (nare¬ diti moramo dva). Nato zlepimo škatlico za baterijo iz delov 1a, 2b, 3c, 4d, 5e. Ko smo končali, začnimo lepiti ogrodje čolna. Za¬ lepljenega prekrijemo s furnirjem. Pustimo ga nekaj ur, da se posuši. Nato v čoln na¬ lepimo škatlico za baterijo in jo povežemo z motorjem na zadnjem rebru. Čoln je s tem končan. TIM e '10 o 7G/77 391 RAZPRŠILKA Pavle Ambrož Iz starih, na prvi pogled nerabnih predme¬ tov si čestokrat lahko z malo truda izdelamo čisto uporabne stvari. Taki predmeti so tudi: kemični svinčnik z medeninasto cev¬ ko, flomaster s kromirano kovinsko cevko in staro šestilo, ki ste ga uporabljali pri geometrijskem risanju. Iz teh treh predme¬ tov lahko napravimo zelo uporabno fiksirko ali razpršilko. Tako razpršilko bi rabili za popravilo laka na avtomobilski površini ali za lakirajne izdelkov pri tehniškem pouku. Pri tem ne rabimo vseh sestavnih delov teh 394 TIM 9/10 O 76/77 Najprej se lotimo obdelave starega šestila. Dela šestila, v katerega sicer pritrdimo mi¬ no, ne rabimo. Prav tako tudi ne njegovega vijaka, s katerim je pritrjen ta sestavni del šestila v celoto. Dolžina tega kraka ostane nespremenjena. Drugi krak šestila z jekleno konico odžagamo, kot je nakazano na sliki 1. Odrezani del s konico lahko zavržemo. Odstranimo tudi držalo šestila. Tudi tega ne rabimo. Skozi razširjena zgornja dela šestila zvrtamo luknjico premera 3 mm. Sko¬ zi pretaknemo vijak M3 s pripadajočo ma¬ tico. Tako smo izdelali del, ki nam bo služil za tečaj. Oba tako spojena kraka se dasta premikati in lahko tvorita med seboj poljuben kot. V našem primeru bomo rabili kot približno 90°. Na daljši krak prispajkamo kovinsko cevko flomastra s premerom na širšem koncu 6 mm, na ožjem pa 2,5 mm (glej sliko). Vso notranjo navlako te cevke smo predhodno odstranili in cevko oprali v nitrorazredčilu. Drugo, medeninasto cevko kemičnega svinč¬ nika prispajkamo na drugi krak tečaja. Cev¬ ko prispajkamo tako, da ta sega s svojim ustjem do sredine odprtine vodoravne cevke, kadar obe cevki tvorita med seboj kot 90°. Ko smo vse to opravili, preidemo k posku¬ su. V primerno posodico nalijemo vodo. Va¬ njo vtaknemo medeninasto cevko, katero smo spodaj odpilili pod kotom 45°, skozi širšo vodoravno cevko pa pihamo z usti. MOST IZ PROFILNEGA KARTONA Pavle Ambrož Prek naših potokov in ožjih rek vidimo če¬ stokrat postavljene majhne lesene mostičke. Zgradile so jih ljudske roke. Maketo takega mostu predstavlja spodnja risba. Celotna mostna konstrukcija je sestavljena iz papir¬ natih cevk kvadratnega profila s stranico 10 mm. Kot pomoč pri izdelavi papirnatih cevk kvadratnega profila nam bo služila let¬ vica enakega profila s stranico 9 mm in dol¬ žine 360 mm. Profile izdelamo iz šelesha- mer papirja ali foto kartona. Pripravimo si Če vam pri pihanju skozi cevko fiksirka ne razprši vode, morate kot med obema krako¬ ma nekoliko zvečati aii zmanjšati. Pri tem vas še enkrat opozarjam, da je višina nav¬ pične cevke zelo važna. Segati mora do polovice odprtine vodoravne cevke! Ko smo tako s poskusom ugotovili pravilen kot, za¬ tegnemo vijak. Namesto vode lahko nalijemo v posodico redek lak, s katerim nato obriz¬ gamo naš izdelek ali popravimo odrgnino na očetovem avtomobilu. Priporočam vam, da namesto navadne posodice, ki jo morate držati v roki, vzamete malo škatlico od tesarol barve. V pokrovček napravite na sre¬ dini luknjico premera 3 mm, vanjo pa po¬ tisnite do tal in zaspajkate medeninasto cev¬ ko fiksirke. Pokrovčku zvrtamo nekje še do¬ datno luknjico premera 3 mm za vstop zraka v škatlico. Ko s pokrovčkom, na katerem je prispajkana fiksirka, zapremo škatlico z la¬ kom, nam te ni več potrebno držati v roki. Istočasno pa na ta način preprečimo poli¬ vanje laka. KOSOVNICA Element Kosov Staro šestilo 1 Kemični svinčnik z medeninasto cevko 1 Flomaster 1 Vijak M3 z matico 1 32 kosov papirja v velikosti 70 x 70 mm, 5 kosov papirja 300 x 70 mm, 4 kose papiirja 50 X 70 mm in 2 kosa papirja 20 X 70 mm. Poleg tega potrebujete še 1 kos papirja v velikosti površine mostu (ta kos lahko tudi Izostane). Za lepljenje bomo uporabili Ju- binol lepilo. S pomočjo letvice kvadratnega profila si bomo pripravili vse potrebne pa¬ pirnate profile. Najprej se lotimo izdelave 28 mostnic dolžine 70 mm. Mostnice In vse ostale profile izdelamo na naslednji način: papir zapognemo prek sredine, da se obe polovici pokrijeta. Z nohtom ali ravnilom pogladimo rob. Papir nato razklenemo in v kot položimo kvadratno letvico. S pomočjo letvice in rok papir petkrat zapognemo, da dobimo pet vzporednih črt. Odvečni del pa¬ pirja odrežemo. Sedaj ovijemo papir okoli kvadratne letvice, prekrivajoči ploskvi pa zalepimo. Letvico nato potegnemo iz papir- TIM 9/10 e 76/77 3 95 nate cevke. 28 takih cevk zlepimo med se¬ boj, da dobimo potrebno mostno površino. (Glej sestavno sliko 2!) Pod tako dobljeno ploskev zalepimo tri no¬ silne tramove, izdelane iz enakih cevk. Njih dolžina se mora ujemati z dolžino mostu. Dve izmed teh cevk nalepimo ob obeh spod¬ njih straneh mostne površine, eno pa v sredini. Tako smo dobili že kar trdno plo¬ skev. Na gornjo površino mostne ploskve lahko prilepimo enako velik kos papirja, kot je celotna površina mostu, da dobimo gladko površino. Mostni ploskvi zgradimo na obeh straneh še ograjo, ki je istočasno tudi no¬ silni element celotne mostne konstrukcije. Napravimo 4 cevaste stebričke enakih dol¬ žin, kot so prej bile mostnice. Le-te s škar¬ jami zarežemo na obeh koncih in vseh štirih robovih 10 mm globoko. Zarezane dele zapo¬ gnemo, kot kaže slika 1. Te stebričke zale- S ' ika 1 L f N ' ) f N ' | KOSOVNICA: pimo z vsakega konca na konec šeste most¬ nice. (Glej sestavno sliko 2!) Na zgornji ko¬ nec stebrička zalepimo 300 mm dolgo ce¬ vasto ograjo letev. (Glej sestavno sliko 6!) Da bo ograja stabilna in tudi prispevala k trdnosti celotne mostne konstrukcije, vstavi¬ mo med oba stebrička na vsaki strani še po eno razpiralo, podobno kot pri gradnji ostrešij stanovanjskih zgradb, in štiri pošev¬ ne opirače. Dolžino razpirala tvori vmesna razdalja med obema stebričkoma in debelina obeh stebričkov. Na obeh koncih razpiralo zarežemo enako kot pokončne stebričke, le da dva nasprotna jezička odrežemo. (Glej sli¬ ko 2!) Vsa štiri ušesca razpirala namažemo z lepilom in nato zalepimo med oba stebrič¬ ka tako, da je zgornja stranica razpirala od¬ daljena od mostne površine za 30 mm. Ogra¬ ja potrebuje še 3 opirače. Te opirače so glav¬ ni nosilci vse obremenitve mostu. Zgornji konci opirač segajo do vrhnje stranice raz¬ pirala, s spodnjimi konci pa se naslanjajo na drugo mostnico. Dolžina opirač znaša 50 mm. Vse konce opirač je treba prilagoditi mostni konstrukciji, to pomeni, treba jih je primer¬ no poševno prirezati in zalepiti po sestavni risbi 6. Celotna konstrukcija mostu je pri¬ kazana na končni sestavni risbi. Zap. št. Predmet Material Mere Kosov 1 . 2 . 3. 4. 5. 6 . Nosilni tram šeleshamer papir ali fotokarton Mostnica šeleshamer papir ali fotokarton Steber šeleshamer papir ali fotokarton Razpiralo šeleshamer papir ali fotokarton Opirača šeleshamer papir ali fotokarton Ograjna letev šeleshamer papir ali fotokarton 300 x 10 X 10 mm 3 70 x 10 X 10 mm 28 70 x 10 X 10 mm 4 200 x 10 x 10 mm (ca) 2 50 x 10 x 10 mm 4 300 x 10 X 10 mm 2 396 TIM 9/10 • 76/77 SOBNI MODEL »ZAČETNIK« Gradimir B. Rančin IZDELAVA KRILA IN REPA Sobni model »Začetnik« je namenjen letenju v šolskih sobah in manjših dvoranah. Je zelo enostaven za gradnjo lin z malo spret¬ nosti ga lahko vsak napravi v nekaj urah. Skupna teža z gumico vred ne presega dveh gramov in brez večjih problemov leti v prostorih visokih pet metrov od tri do štiri minute. Model je v celoti izdelan iz balse in prevlečen s trato papirjem (papir, ki se uporablja za izolacijo transformatorskih na¬ vojev), lahko pa tudi z japonskim papirjem ali še bolje z mikrofilmom. Od orodja po¬ trebujete žiletko, ravnilo, škarje, deščico, na kateri boste sestavili model, nekaj bucik •in malo nitrolaka. IZDELAVA TRUPA Trup je letvica z dimenzijami 3x5x210 mm, I etvi ca nos i I ca repa pa 2x3x190mm. Na sprednjem delu trupa pritrdimo plo¬ čevinast trak debeline 0,4 mm, na zadnji del pa kljukico iz jeklene žičke (0 0,4 mm), tako kot to kaže slika 1. Krilo izdelamo iz letvic 1 x 1,5 mm, prav tako rebra, ki jih narežemo s pomočjo ša¬ blone iz vezane plošče debeline od 1 do 2 mm. Sestavljanje krila in repa je po¬ dano na sliki 2. Letvice leve strani (krilo gledano od zgoraj v smeri leta) so dolge 150 mm, desne pa 130 mm. Uške krila zakrivimo na litrski, uške repa pa na pivski steklenici. Preden letvice zakrivimo, jih moramo dobro namo¬ čiti, nato pa temeljito osušiti. Letvice repa so debele 1 x 1 mm. Sestavljanje V oblike krila je prikazano na sliki 3. Prekrivanje modela poteka tako, da najprej ukrojimo papir nekaj večjih izmer od površine, ki jo prevlecimo, nato pa namažemo letvice in rebra na zgornji strani z nitrolakom in nanje prilepimo papir (slika 4). TIM 9/10 • 76/77 397 EIiso sestavljata dva kraka izdelana iz bal- sinega furnirja, debelega 0,4 mm, širokega 25 mm in dolgega 85 mm. Oba kraka stanj¬ šamo od zarezanega dela proti nasprotnima koncema s pomočjo smirkovega papirja na debelino 0,2 mm. Kraka navlažimo in ju pri¬ tisnemo na pivsko steklenico, ovijemo s papirjem, prevežemo z vrvico ter pustimo, dokler se ne osušita. Pri tem pazite, da bosta osi krakov v odnosu na os steklenice pod kotom 15 stopinj. Narejena kraka vstavite v nosilec elise di¬ menzij 2 x 2 x 80 mm. Os je iz žice 0,4 mm, za ležaj pa vzamemo manjšo perlo (slika 5). »Motor« sta dve gumijasti niti debeline 1 mm, za tri do pet centimetrov daljši od razdalje med obema kljukicama. Montaža krila in repa je podana na sliki 6. Nosilca krila sta letvici 1,5 X 1,5 mm, od katerih je sprednja dolga 50 mm in zadnja 46 mm. Težišče je na sredini krila. Končni izgled modela kaže slika 7. Leva (daljša) stran krila mora biti spuščena za 20 mm. Med reglažo lahko pride do na¬ slednjih napak: 1. Model se vzpenja in nato pada na rep. V tem primeru zmanjšamo kot na levi strani krila. Če to ne pomaga, moramo kroženje modela zožati ali pa zmanjšati dolžino prednjega nosilca krila za en do dva mili¬ metra. 2. Model ostro pikira na levo stran. Treba je povečati kot levega krila; če to ne po¬ maga, povečamo kroženje v levo. 3. Model se ne vzpenja. V tem primeru skrajšamo zadnji nosilec krila, če pa tudi to ne zadostuje, ojačimo »motor« še z eno gumico. Model mora krožiti v levo, to pa dosežemo s postavitvijo vertikalnega repa v levo. PREKRIVANJE MODELA Z MIKROFILMOM Model lahko prekrijemo tudi z mikrofilmom, ki se v zadnjem času pri sobnim modelih skoraj praviloma uporablja. 398 TIM 9/10 • 76/77 o OD nosilec repa 400 TIM 9/10 • 76/77 Voblika krila Mikrofilm je zelo tanka prosojna opna, do¬ bljena z ulivanjem posebne tekočine na po¬ vršino vode. Prvi ga je uporabil ameriški modelar Kinttel leta 1931 in s tem izzval pravo revolucijo v gradnji sobnih modelov. Osnovne sestavine mikrofilma so: nitrolak, aceton kot topilo, redčilo (amil acetat) in olja, ki se dodajo zaradi elastičnosti. Debelina mikrofilma se giblje med 0,001 in 0,003 mm, teža na kvadratni meter pa od 0,5 g do 0,8 g. Debelino lahko ocenimo tudi po barvi: zelo tenak mikrofilm je modro- vijoličaste barve, nekoliko debelejši zlate, srednjedebel je rdečkasto zelen, debel je prosojno zelene barve, zelo debel pa je po¬ doben očiščenemu fotografskemu filmu. TIM 9/10 • 76/77 401 08 >Q 0 0 C > 0 0 "O c o 0 E 0 >N > O a -D 0 ■ N Q_ E O U fl) TJ 0 0 o E i i 0 — _ c > 0 CD P E o "O S s= CL o i= ° 0 5 3 a i: O CL o o c B 5 >c ■=» 0 0 — š d p. r§ o. 0 0 CL c > 0 > 1 O 0 ca N § 0 > O) "O 0 O CD g 0 ■a 1 _ 0 O c ^>o 03 o o ■* E 0 o U) 0 E 0 0 0 ^ C — -M 0 Iq -a o 0 "D "O -r ' a. > 0 c o 0 — ! >N 0 C 0 , — -Q 0 0 L- .E ^ >0 5—_ > > t g o ® 0 ^ 03 g 5 05 o >o P 0 — O >c > P- ca p 0 0 Q. — H 0 O __ 0 "aj o > > > +-» _0 o N 0 0 ^ 0 E | 0 i— N s s 0 CiZ >0 O 0 Ž > E ^ 0 0 O ‘E .E 0 "O > 0 — > O 0 N 0 ™ -D 0 !s C _0 0^ 0 .E' T3 > N “ O ca 03 > 03 S ** o S f 3 E 'E o 'č o. E o ^ E o ca cm > « 03 S s— N 0 E £ 0 c C 0 >0 £ § ‘ o >1 !i ■a p: m ■—" -m ■g ® S 0 >o >E o ._ 'P Q- -M _§ ■ Iq 3 O - O g _ s s! _ O M- >N E O dd ca -d TD t O 3 O- > g 5 .E E - o. ca S 0 C O > C F ~ 0 C > C 4-> -p o 2 ® S - 402 TIM 9/10 • 76/77 Mikrofilm izvlečemo s pomočjo okvirja, in sicer tako, da ga najprej na eni strani pa¬ zljivo dvignemo in nato postrani izvlečemo. V nasprotnem primeru se film lahko strga. Film moramo nato še osušiti, najbolje v za¬ prtem prostoru, kjer ni prahu (omara ali večja kartonska škatla), še prej pa moramo s časopisnim papirjem pazljivo odstraniti vodne kapljice. Sušiti se mora najmanj en dan. Film lepimo na konstrukcijo modela tako, da ogrodje navlažimo z vodo, in tako navlaženo pritisnemo na mikrofilm, ki je še vedno na okvirju. Šele nato oblikujemo »V« obliko krila. Mikrofilm obrežemo s pomočjo zašiljene paličice namočene v aceton ali razredčilo. Pri tem moramo paziti, da nam ne kapne na površino mikrofilma. Mikrofilm lahko napravite sami. Material lahko kupite v vsaki bolje založeni lekarni in trgovini z barvami. Posamezne sestavine shranimo v manjših stekleničicah, ki jih opremimo z milimetrsko skalo, da si olaj¬ šamo precizno odmerjanje. In zdaj nekaj receptov za izdelavo mikrofilma: TIM 9/10 • 76/77 403 priloga VESOLJSKI TRANSPORTER JE PRIPRAVLJEN Marjan Zidarič Ko se je Apollo 17 spustil v tople vode Tihega oceana v decembru 1972. leta, so mnogi mislili, da je končan ameriški ve¬ soljski program s človeško posadko. Toda zmotili so se. Spremenil se je samo način vesoljskega programa. V toku prihodnjih let bo odšlo v vesolje veliko več ljudi kot do¬ slej. Ta program se bo razlikoval od ostalih predvsem zato, ker bo pomagal k dvigu člo¬ veškega standarda. Za program Apollo so z nenehnimi dolgotrajnimi pripravami pora¬ bili 25 milijard dolarjev, projekt Saturn je stal 280 milijonov dolarjev. Astronavti so na površini meseca puščali kamere in drugo drago opremo. Raziskovanja, ki so sedaj v teku, bodo bistveno spremenila dosedanje. Ljudje bodo lahko leteli v vesoljskem taksi¬ ju, ki bo vzletal kot raketa in pristal kot letalo ter bo do 100-krat uporaben. Vesoljski transporter bodo lahko upravljali navadni piloti in ne astronavti, z njim pa bodo lahko potovali navadni potniki kot v potniškem letalu. 19. septembra 1976 je bil zgrajen prvi tak taksi. Prav v tem času so z njim že naredili dva parazitska poleta na hrbtu za to pri¬ rejenega Boeinga. Sestavni deli plovila Modul za potnike ali Orbiter je dolg 37,5 metra (toliko kot navaden reaktivni avion) in je vključno z repom visok 17 m. Spodaj ima tri velike raketne motorje, ki mu bodo omogočili vzlet z rampe. Poleg tega ima še dva raketna motorja. Blizu pilotske kabine se nahaja potniška, ki je namenjena za šest potnikov-strokovnjakov. Orbiter je takorekoč vesoljsko letalo, ki ima krila, krmo, prista¬ jalna kolesa. Zunanji rezervoar za gorivo 55,5 m dolg kovinski trup, ki se nahaja pod Orbiterjem in daje videz rakete, je tank oziroma rezervoar za gorivo. V njem se na¬ haja tekoče gorivo, s katerim se Orbiter napaja in s pomočjo treh velikih motorjev zapusti atmosfero. Ko se rezervoar za go¬ rivo izprazni, ga Orbiter odvrže. Buster raketa na trdo gorivo Pri vzletu je Orbiter težak, zato potrebuje za polet dodatno pomoč. Pri tem mu pomagata dve buster raketi na trdo gorivo. Busterji bodo zelo kvalitetno izdelani in dragi ra¬ ketni motorji, zato jih bodo po uporabi spu¬ ščali na Zemljo s padali in bodo tako zopet uporabni. Vesoljski taksi je zgrajen tako, da bo po¬ letel kot kombinacija sestavljena iz štirih delov (modula za potnike, rezervoarja za gorivo in dveh buster raket). V pičlih dveh minutah se bo taksi oziroma Orbiter dvignil 30—40 km visoko. Na tej višini se bodo bu¬ ster rakete oddvojile in na višini 6600 m se bo odprlo padalo, ki jih bo spustilo na Zemljo. Na višini 925 km (po 12 minutah le¬ tenja) se bo Orbiter s svojimi rezervoarji za gorivo vtiril v orbito. V orbiti bo glavni rezervoar dolg 55,5 metra že prazen in se bo ločil od Orbiterja. Ko bo ta opravil vse predvidene naloge, se bo s pomočjo lastnih dveh malih motorjev spustil v atmo- 404 TIM 9/10 • 76/77 Prikaz potovanja z vesoljskim transporterjem 1 Izstrelitev 2 Oddvajanje dodatnih raket višina: 43 km hitrost: 5170 km/h 3 Oddvajanje zunanjega rezervoarja za gorivo 4 Vtirjenje v orbito in kroženje okoli Zemlje višina: 185 km hitrost: 28.300 km/h 5 Operacija v orbiti višina: 161—966 km trajanje leta: 7—30 dni 6 Povratek v atmosfero višina: 122 km hitrost: 28.100 km, h 7 Pristajanje akcijski radius: 2011 km hitrost pri dotiku steze: 346 km/h sfero in to pri hitrosti 27.200 km/h. Pri tem se bo zaradi pritiska segrel na 1500 stopinj C. Na višini 15 km bo pilot naredil manever tako, da bo plovilo obrnil okoli osi in ga usmeril na pristajalno stezo. Vmes bo delal krivulje in s tem zmanjšal hitrost, tako da bo pristal s hitrostjo 300 km/h. Orbiter bo začel redno vzletati po letu 1978. V orbito bo dostavljal satelite, jih popravljal ali vračal v popravilo nazaj na Zemljo, v vesolje bodo neštetokrat leteli razni stro¬ kovnjaki na razna proučevanja, donašal bo dele za bodoče orbitalne postaje in jih z vsem oskrboval, v orbito bo odnašal dele za rakete nosilke, ki jih bodo gradili v or¬ biti za medplanetarne polete. Stroški teh prevozov bodo zmanjšani na minimum, člo¬ vek bo z njimi skratka osvojil orbito. Taksi bo tako bistveno znižal stroške raziskovanj v bolj oddaljenem vesolju. NAČRT VESOLJSKEGA TRANSPORTERJA Marjan Zidarič S kratkim opisom vesoljskega transporterja in prikazom nekaj njegovih glavnih delov sem, upam, uspel zbrati potrebno gradivo za izgradnjo makete plovila, ki je v sedanjosti vse bolj aktualno. Način gradnje po načrtu, izbiro materiala prepuščam samim gradite¬ ljem. Načrt je izdelan v merilu 1 : 200, za orientacijo je vrisana skala v centimetrih. Načrt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu je prikazano glavno plovilo podobno avionu, ki se vrača na Zemljo in se nato zopet koristno uporabi, na drugem delu načrta pa cel sistem vesoljskega transpor¬ terja z dodatnimi raketami in zunanjim tan¬ kom oziroma rezervoarjem za gorivo. Izde¬ late lahko celo vozilo ali pa samo glavno. Glavno plovilo je za izdelavo najtežje, pri¬ kazano je s pogledom od spredaj in vzdolž¬ nim presekom (pogled od zgoraj in z boka se nahaja na delu načrta, kjer je prikazan cel sistem). Natančnost izdelave, posebno v pogledu zaobijenj, omogoča sled preseka glavnega plovila: F1—13 za trup, W 1—4 za krila, A—A, B—B in C—C za prtljažni prostor (za koristen tovor). S presekom D—D je prikazan položaj krilc na repu (za smer in zaviranje). Del načrta, ki prikazuje ves sistem, ni do¬ polnjen s preseki valjčnih teles, vendar se dajo točno izdelati tudi na temelju 4 po¬ gledov (spredaj, zadaj, z boka in od zgoraj). Posebna shema in oznake barv omogočajo, da izdelani model pobarvate kot original. Mislim, da so podani vsi potrebni načrti in da z gradnjo ter barvanjem ne bo težav. TIM 9/10 • 76/77 405 SHEMA IN OZNAKE BARV ORBITALNA LADJA — BARVE Barve so točno opisane v legendi, njihova razmestitev za vidne dele na skicah je pri¬ kazana s pomočjo številk z opisom barve tudi na načrtih. Barve za dele, ki se na na¬ črtu ne vidijo, so navedene v legendi. 1 SVETLA SIVOZELENA (MAT NESIJAJNA) 2 SREDNJE TEMNA SIVO- MODRA (MAT) — SPREDNJA PREGRADA NA TRUPU, OKVIRJI MOTORJA 3 SIVKASTA BELA Z LAHKIM SIVIM TONOM (MAT) 4 SVETLOMODRA (SIJAJNA) SIMULACIJA OKEN 5 SVETLOSIVA (POLSIJAJNA) ŠOBE GLAVNIH IN POMOŽNIH MOTORJEV ZA ORBITAL¬ NO MANEVRIRANJE, PREKLOPNIKI NA SPRED¬ NJI STRANI KRIL IN SMERNEGA KRILA NA REPU 6 ČRNA (MAT) ŠOBE POD¬ SISTEMA ZA KONTROLO PROTIDELOVANJA 7 SVETLEČA SREBRNA — NOTRANJA STRAN VRAT PROSTORA IN KORISTEN TOVOR 8 ALUMINIZIRANA (SIJAJNA VODILCA V NOTRANJOSTI PROSTORA ZA KORISTEN TOVOR) ZUNANJI SPREMNIK IN DODATNE RAKETE 9 BELA (MAT) 10 BELA (POLSIJAJNA) 11 SVETLOZELENA (MAT) ŠOBE MOTORJA DODATNIH RAKET 406 TIM 9/10 • 76/77 priloga PANTER S001 Začetnikom smo tokrat namenili načrt amfibij¬ skega vozila Panter S 001, Načrt je v merilu 1:1 in ga objavljamo v prilogi. IZDELAVA: Vse sestavne dele prerišite na vezano ploščo in pazljivo izžagajte. Preden pričnete z lepljenjem, ga za preizkus sestavite in odpravite morebit¬ ne nepravilnosti. Ko ste se prepričali, da je vse na svojem mestu, model zlepite, nato pa se lotite še podrobnosti. Te so razvidne s fo¬ tografije na levi, vendar ni nujno, da se jih držite kot pijanec plota. Lahko sami po svoje rešite posamezne detajle. Preden model pobar¬ vate, ga morate še temeljito zgladiti, da bo končni izdelek čim lepši. Pri delu vam želim veliko uspeha in domiselnosti. DRAGI MLADI BRALCI! Konec šolskega leta je in za nekaj časa se bomo ločiii. Ker boste med počitnicami imeli več časa, smo se odločili, da objavimo seznam modelarskih tekmovanj, ki bodo predvsem v poletni sezoni. Z ogledom teh tekmovanj se boste lahko o določeni panogi modelarstva na¬ učili presenetljivo veliko. Imeli boste priliko, da se spoznate z množico tistih, ki se z mo¬ delarstvom ukvarjajo že dalj časa, in ne na¬ zadnje boste imeli priliko kupiti rabljene ali nove dele naprav, motorjev in modelov. Za udeležbo na republiškem prvenstvu je po¬ trebno doseči predpisano normo na ustreznem klubskem tekmovanju. Vsa tekmovanja se pri- čno ob deveti uri dopoldne. TEKMOVANJA LADIJSKIH MODELOV Žal do zdaj (5. maj) še ni bil sprejet dokončni program tekmovanj. Zato svetujem vsem, ki se za to zvrst modelarstva zanimajo, da sami po¬ vprašajo pri Organizaciji za tehnično kulturo Slovenije (bivša Ljudska tehnika), pri Brodarski zvezi Slovenije, ali pa pri modelarskih klubih. Program naj bi bil sprejet do konca junija. Opozorimo naj vas še na to, da se kakšen datum lahko tudi spremeni. Kasneje pa bodo imeli modelarski klubi natančen program tek¬ movanj zato vam toplo priporočamo, da jih obiščete, in se, če se še niste, včlanite, saj se vam bodo možnosti za amatersko dejavnost zelo razširile. TIM 9/10 • 76/77 4 0 7 FOTOGRAFSKA LUČ Tomaž Velechovsky Verjetno ste že večkrat želeli narediti do¬ ber portret. Tako fotografijo pa je praktično nemogoče narediti brez primerne luči. Sam sem dolgo premišljeval, kako bi prišel po¬ ceni do take luči. Najcenejša možnost je žarnica z metalizirano notranjo stranjo, ki usmerja svetlobni snop. Pri Fotomaterialu na Cankarjevi dobite 500 W žarnice vzhodno¬ nemške tovarne Narva, ki velja približno petdeset dinarjev. Kako pa zgradimo stojalo? V železnini ku¬ pimo 3,5 m dolgo kvadratno pohištveno cev 14 X 14 mm debeline 2 mm. če pa te ne moremo dobiti, lahko vzamemo tudi kakšno drugo. Potrebujemo še okov za žarnico, ki naj bo iz bakelita ali še bolje kovinski, ker laže prenaša višje temperature, dvopolni vtič, stikalo za priključno vrvico, nekaj me¬ trov dvožilne žice ter nekaj vijakov. Železno cev razžagamo na kose št. 1, 2 in 3. Potrebujemo 3 kose št. 1 dolge 30 cm, ki bodo služili za noge. Zato jih na enem koncu poševno odžagamo pod kotom pri¬ bližno 30 do 40 stopinj. Na drugem koncu pa jih moramo opiliti, tako da se čim bolje prilegajo pokončni cevi št. 2 (slika 2). Kos št. 2 je kos cevi dolg 100 cm. Na en konec mu privarimo noge, na drugem pa nare¬ dimo vilice. Pri varjenju nog pazimo, da bo kot med nogami 120 stopinj (slika 3). Če doma nimamo varilnega aparata, gremo h kleparju ali ključavničarju, da nam vse potrebno zvari. Narediti moramo še vilice, v katere bomo posadili ročko št. 3 (slika 4). Izžagati mo¬ ramo dva kosa št. 4 iz 2 mm železne plošče. Luknji [izvrtamo šele potem, ko sta oba kosa privarjena na pokončno palico št. 2. Nare¬ diti moramo še vijak, ki bo stisnil vilice, tako da bo ročka pričvrščena. Predlagam vam dva načina. Za prvega si oglejte sli¬ ko 5. Krilato matico privijemo čisto do gla- 408 TUVI 9/10 • 76/77 Slika 3. Sestavna risba ve vijaka, kot je to prikazano na skici. Matico na eni strani malo popiliimo, tako da dobimo ravno ploskev. Nato izvrtamo skozi vijak in matico luknjo premera 2 mm. Porinemo skozi luknjo zako¬ vico ali kak žebljiček in zakovičimo. Na eno izmed ploščic št. 4 pa na zunanji strani privarimo matico. Vijak naj bo premera 4 mm. Drugi način pa je prikazan na sliki 6. Skozi vijak izvrtamo čisto pri glavi luknjo pre¬ mera 2 mm. Vanjo zabijemo kos žice ali žeblja, da gleda 2 mm iz luknje. Na drugi strani pa ga odpilimo. Zraven luknje pre¬ mera 4 mm v ploščioi št. 4 pa izvrtamo še eno premera 2 mm, kot je prikazano na sliki 6. Tako se vijak ne bo vrtel v luknji. Z druge strani privijemo krilato matico. TUVI 9/10 • 76/77 409 H 5 H- 25 -rr 'ji _Lk_ -r~ —rti— 30 ¥- o ro O c-' o| C-'l W~ 100 410 tim 9/10 • 76/77 120 Kosovnica Pri drugi izvedbi se spremene postavke: TIM 9/10 • 76/77 411 SKICA 3 SKICA 6 412 TIM 9/10 • 76/77 Povsod pa seveda dodamo še podložko. Na stojalo pritrdimo še dve kljuki, da bo¬ mo lahko nanju navili priključno vrvico. Za ročico št. 3 potrebujemo kos cevi dolg 140 cm. Takoj na začetku cevi izvrtamo luk¬ njo premera 4 mm, še eno pa 100 cm stran. Na krajši strani, ki nima luknje, moramo pritrditi utež. Naredimo jo iz kosa železnega profila 40 x 80 dolžine 120 mm. Napolnimo ga s svincem. Težak naj bo okoli 2,5 kg. Svinec lahko raztalimo kar na ognju, ki ga zakurimo v pečici za čevapčiče, če pove¬ čamo dolžino ročice od srednje luknje do konca, lahko zmanjšamo utež. Zmnožek te¬ že uteži v kg in dolžina ročice od srednje luknje do konca naj bo približno 1. Lahko pa je tudi malo večji, m x dolžina = 1 2,5 kg x 0,40 m = 1 kgm = 1 kpm Da bo luč vrtljiva v vseh smereh, potre¬ bujemo še zglobe na koncu ročice (slika 7). Skozi Izvrtano luknjo na koncu ročice po¬ tisnemo vijak, ki ga uvrstimo tako, da damo v cev matico in vse skupaj dobro zateg¬ nemo. Narediti moramo ploščico št. 6 (iz 2 mm železne plošče). Na enem koncu ima iuknjo premera 4 mm, na drugega pa pri- varimo kos št. 8. To je 20 mm dolga cevka z notranjim premerom 8 mm, ki ima izvrtano luknjo z vrezanim navojem M2 ali M3. V tej izvrtini bo vijak, ki bo pritrdil os št. 7, da bo obstala v položaju, kot ga že¬ limo. Ta vijak naredimo tako, da v zarezo ustreznega vijaka zalotamo podložko (slika 8). še bolje pa je, če Imamo vijak z do¬ volj veliko glavo, da ga lahko pritegnemo. Za os št. 7 potrebujemo približno 150 mm VRNI SE, BUMERANG Prevedel Tine Soško Bumerang je nadvse primerna igrača za poletne dni. Ker je originalen bumerang, tak kot ga še dandanes uporabljajo avstral¬ ski domačini, težko pravilno izdelati, smo se odločili, da vam predstavimo nekaj sodob¬ nejših rešitev, ki so bliže našim modelar¬ skim izkušnjam. Kljub drugačni obliki pa ti dolgo železno palico premera 8 mm. Palico upognemo v pravem kotu, tako da je en krak dolg 50 drug pa 100 mm. Na krajši konec privarimo kos št. 9. Skozi daljšega pa izvrtamo dve zaporedni luknji premera 2 mm, tako da je prva 2 do 3 cm od konca, medsebojna razdalja pa naj bo 25 mm. Ko vložimo os v cevko št. 8, potisnemo skozi ti dve luknji zakovici in ju zakovičimo. Tako os ne bo padla iz ležaja. Kos št. 9 je izdelan iz železnega traku, ki je tudi upognjen pod kotom 90 stopinj. Pre- pogib je v sredini traku. V en krak pa je izvrtana luknja premera 10 mm za pričvrsti- tev okova z »niplom«. Zvezati maramo samo še žarnični okov, stikalo in vtič. Kabel naj ima presek 1,5 mm 2 . Lahko ga speljemo skozi cev ali pa ga samo pritrdimo na ogrodje s selotejpom. Pri vseh zglobih mo¬ ramo pustiti dovolj žice za neovirano gi¬ banje. Lahko pa se odločite tudi za poenostavljeno izvedbo, ki nima ročice št. 3, temveč palico kvadratnega preseka, ki gre v odprtino pro¬ fila. Za pritrditev uporabimo podoben vijak kot pni kosu št. 8, le da naj bo M4. Vse ostalo pa ostane enako. Ne pozabite na. lično barvo, s katero boste svoj izdelek olepšali. Želim vam obilo uspelih fotografij z umetno lučjo. Če boste uporabljali svojo luč v vlažnejših prostorih, je najbolje, da uporabite trožilni kabel lin varnostni vtič ter priključite ko¬ vinsko ogrodje na 3. žico (rumeno-zeleno), to je na zemljo. bumerangi lete in se obnašajo prav tako kot klasični. Za začetek pa najprej nekaj o tem, zakaj pravzaprav bumerang leti tako kot leti. Kakšne sile delujejo na bumerang, če ima¬ jo lopatice v preseku takšen profil kot krila letala? Najprej poglejmo dvižno silo. Linearne hitrosti bumerangovih lopatic A, B, C, niso enake (risba 1). Največja dvižna sila deluje na lopatico A — hitrost obračanja lopatice se ujema s hitrostjo poleta bume¬ ranga. Hitrost na lopaticah B in C je manjša. Vemo, da je velikost aerodinamične sile sorazmerna s kvadratom hitrosti in zato je najbolj pomembna na koncu lopatice A. Zaradi delovanja te sile nastane navor M ? . TIM 9/10 • 76/77 4 1 3 ,_* Ja EHiisjio) 3 projekcija A \ oG\ \ ki hoče obrniti bumerang okoli horizontalne osi. Med poletom se bumerang vrti okoli svoje¬ ga težišča in dobi vrtilni moment M,. To vrtenje mu omogoča stabilnost vrtavke. Vrtavka pa ima še eno zanimivo lastnost, ki jo bomo pojasnili, če hočemo prenesti vrtilno os vrtavke iz vertikalne lege v hori¬ zontalno, se vedno srečamo s tako ime¬ novanim giroskopskim navorom — silo, ki neprestano teži po tem, da bi obrnila rav¬ nino vrtenja vrtavke okoli vertikalne osi. Isto se dogaja tudi pri poletu bumeranga. Navor aerodinamičnih sil M 2 hoče obrniti bumerang okoli osi OU; pojavi se giroskc- pični navor M 3 , ki obrača bumerang okoli osi Z. Sedaj nam je jasno, zakaj ima elip¬ sasta linija poleta pod vplivom vseh treh navorov aerodinamičnih sil R in sile teže bumeranga G tako komplicirano obliko. Velikost navorov in M 3 je odvisna od teže, geometričnih oblik in razmerij bume¬ ranga, velikost navora M 3 pa je odvisna od karakteristik profila lopatic. Tako leti bu¬ merang. Aborigeni, ki so nekoč živeli v Avstraliji, Novi Zelandiji in Tasmaniji, niso poznali teo¬ rije bumerangovega leta, a so kljub temu naredili odlične primerke. Njihovi bumeran¬ gi so že davno pozabljeni, vendar interes za to zanimivo orožje še ni zamrl. Izumitelji iz mnogih držav so poskušali izdelati nove oblike teh letečih igrač. Prikazali vam bomo nekaj najzanimivejših zamisli, vi pa poskušajte te ideje realizirati: najprej preštudirajte načrte, nato jih narišite, izdelajte in preizkusite. Tu je prvi projekt. Charles Cleavland je iz¬ delal načrt s spremenljivimi poletnimi ka¬ rakteristikami (slika 2). Sestavljen je iz dveh deščic s poševnimi bočnimi ploskvami po¬ vezanimi na tak način, da lahko eno deščico podolžno poljubno premikamo glede na dru¬ go. Zanimivo bi bilo pritrditi lopatice bume¬ ranga tako, da bi lahko njihovo lego spre¬ minjali glede na obe deščici. Takrat bi lahko bumerang letel v levi ali desni elipsi. Pri metu bumerang običajno držimo za daljšo lopatico, krajšo pa usmerimo navpič¬ no navzgor. V končni fazi meta bumerang s trzajem pesti naglo obrnemo, tako da se začne obračati. Bumerangov let je bistveno odvisen od hitrosti vetra, od kota nagnjeno¬ sti k horizontali, razmerju položaja lopatic. Odvisen pa je tudi od teže spojke, ki veže obe deščici. Bumerang inženirja Harrya Redocka je po¬ doben Cleavlandovi igrači, problem pa je 414 TIM 9/10 • 76/77 rešil na nekoliko drugačen način (slika 3). Njegovi lopatici sta združeni kot pri Škar¬ jah. Druga z drugo sta povezani pod dolo¬ čenim kotom in imata tako običajno obliko bumeranga. Proti koncu sta bolj ploščati, proti vrhu pa bolj ovalni. Za izdelavo lahko uporabimo poljuben material, od lesa in plastike do trdega kartona ali furnirja. Linijo bumerangovega poleta reguliramo ta¬ ko, da po lopaticah premikamo premično obtežitev; čim bliže konca je obtežitev, tem više bo poletel naš bumerang. Nesimetrična razvrstitev gumijastih obtežilnikov povzroči nepredvidene in celo zabavne linije poleta. Tudi kot L med lopaticama vpliva na linijo poleta. Konstruktor predlaga, da pritrdimo TIM 9/10 • 76/77 415 na eno izmed lopatic jeziček iz otroške piščalke in da bumerang pobarvamo z živimi barvami. Po njegovem mnenju bo to naredilo polet bumeranga še bolj atraktiven. Modele na sliki 4 je patentiral VVilliam Sha- piro in sodijo med najbolj preproste in do¬ stopne. Vsi trije bumerangi: tri, štiri in šest lopatični so zgrajeni na istem principu (glej a, b, c način pritrjevanja). To so pravokotni kartonski trakovi, ki med seboj niso zlepljeni, ampak povezani s figuralnimi izrezi. Bumerange z lahkoto sestavljamo in razstavljamo. Avtor načrtov je mnenja, da dajo najboljše rezultate bumerangi dolžine od 5 do 30 cm. V začetku članka smo govorili o treh vrtil¬ nih momentih. Inženir Donald Glison je še bolj zapletel način medsebojnega delovanja vseh treh navorov. V svojo konstrukcijo je uvedel dopolnilno vez — »škarnico-utež« (risba 5). Bumerang je izdelal iz furnirja, odrezal od vsake lopatice približno 1/5 do 1/6 in jih ponovno pritrdil s pomočjo gumi¬ jastih ploščic-škarnic, tako da so konci po¬ stali gibljivi. Da bi se konzole lopatic upo¬ gibale samo v eno stran, jih je izumitelj privezal na nitke in druge konce le-teh po¬ vezal s obtežilnim krogcem na sredini bu¬ meranga. V prvi fazi poleta centrifugalna sila drži utež v ležišču, gumijaste ploščice pa ne dovolijo konzolam lopatic, da bi se upog¬ nile; bumerang se hitro dviga v višino. Ko se vrtenje bumeranga upočasni in se cen¬ trifugalna sila zmanjša, pade utež-krogec iz ležišča, konci lopatic se upognejo in bu¬ merang se začne vračati. Seznanili smo vas z načrti štirih bumeran¬ gov. Pred vami je mnogo dela: konstruirajte in poskušajte. Res je, da so ti bumerangi primerni za bolj izkušene modelarje, pa ven¬ dar. Za začetnike smo pripravili podrobna načrta dveh bumerangov. Leteče orožje Jacka Clancoma (slika 6) se od zgoraj navedenih razlikuje po tem, da lahko njegov polet vnaprej predvidimo — v zraku opiše popoln krog. 416 TIM 9/10 • 76/77 Najlažje je tak bumerang narediti iz tankega furnirja. Delajte pazljivo — lopatice bume¬ ranga morajo biti popolnoma enake. Tudi najmanjša napaka v razmerju lahko bistveno vpliva na lastnosti modela. Robove izžaga- nih deščic obdelajte s smirkovim papirjem ! in v sredini naredite luknjo s premerom 35 mm. S pomočjo spajkalnika pritrdite na j furnir profil, ki je prikazan na sliki. Da bi | imel bumerang pravilen letalni kot, odrežite na vsaki lopatici rob, kot je pokazano na sli¬ ki, zalepite odprtino s trdnim papirjem in pobarvajte model z lakom. Bumerang Miltona Blocka (slika 7) bomo izdelali na enak način. Razlika je le v tem, da njegovo ogrodje naredimo iz dveh, ne pa iz ene furnirne plošče. PRAKTIČNI NASVET Pavle Ambrož Izpraznjene bombice črnila, kakršne uporab¬ ljamo za Rexpen nalivna peresa, običajno vržemo v smeti. Le malokdo se spomni, da I bi se te bombice dale zopet napolniti doma s črnilom iz večje steklenice, imamo pač strah, da bi se s črnilom zamazali. Polnitev pa lahko opravimo popolnoma preprosto. Imeti moramo le malo pripravico, kot jo ima¬ jo zdravniki za dajanje injekcij bolnikom. Z njo potegnemo iz steklenice primerno koli- I čino črnila, nato pa previdno napolnimo bom¬ bico. Seveda, tako napolnjene bombice s črnilom ne morete uporabiti kot rezervno v 1 držalu peresa, temveč jo morate takoj na¬ mestiti v nalivno pero. Bombico bomo držali z odprtino navzgor, da črnila ne bi izlili. mali oglasi Prodam HI-FI stereo predojačevalnik SINCLAIR za magnetno gramofonsko glavo za 900,00 din. Zlato Valentič Medvedova 19 61000 Ljubljana Kupim lansko četrto številko Tima in načrt za lestenec. Branko Vidmar Logorovci 3a 69242 Križevci pri Ljutomeru Kupim načrt avtomobila na daljinsko vodenje. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Miloš Ferlan Groharjevo naselje 46 64220 Škofja Loka daljinsko vodenje RC SPREJEMNIK TIM Vll/lll Jan I. Lokovšek Za konec šolskega leta sem pripravil zopet malo več gradiva, kot je pri naši reviji že običaj. Pri tem sem v največji možni meri upošteval- vaša pisma oziroma predloge in želje v njih. Razumljivo je, da ne morem ustreči prav vsem. Da ne bi prišel v pro¬ storsko stisko, sem opise nekoliko skraj¬ šal, bo pa zato več načrtov. Obenem vas pozivam, da se oglasite, če bo¬ ste pri svojem delu naleteli na kakršne koli težave ali pa imeli predloge, ideje in iz¬ boljšave za v prihodnje. Pišite kar na ured¬ ništvo (s pripisom: za J. Lokovška) in prilo¬ žite znamko, če pričakujete odgovor. RC SPREJEMNIK TIM Vll/lll Sprejemnik TIM Vll/lll je nadaljevanje se¬ rije TIM VIL Z razliko od svojih starejših bratcev je možno v njem uporabiti tudi ama¬ terske izvedbe integriranih vezij 741. Zaradi tega je malo bolj občutljiv na motnje, sicer pa ima popolnoma enake lastnosti kot TIM Vll/ll. Poglejmo shemo sprejemnika na sliki 24. TIM 9/10 • 76/77 4 1 7 Slika 24. Shema sprejemnika TIM Vll/lll Slika 25. Slika ploščice tiskanega vezja spre¬ jemnika TIM Vll/lll v merilu 1 : 1 Če to shemo primerjamo s shemo sprejem¬ nika TIM Vll/ll, kaj hitro opazimo, da je dru¬ gačen le NF ojačevalnik. Vsii priključki so enaki kot prej, tudi ploščica tiskanega vezja ni večja (30 x 75 mm]. V merilu 1 : 1 jo pri¬ kazuje slika 25. Sponke so oštevilčene na povečani sliki ploščice — na sliki 26. Siika 26. Slika ploščice tiskanega vezja sprejem¬ nika Vll/lll z oštevilčenimi sponkami Naredimo tabelo vrednosti in povezav: 418 TIM 9/10 • 76/77 TABELA E B C Tip Opomba Slika 27. Sprejemnik TIM Vll/lll TIM 9/10 • 76/77 4 1 9 Naj poudarim še enkrat, da velja za vse ostalo, tj. tuljavo, dušiIko, priključke isto kot za izvedbo TIM Vll/ll, ki sem jo opisal v eni prejšnjih številk. Edina sprememba je spremenjen položaj (in vezava) upora R4, ki je zdaj vezan na sponki 7’ 'in 8’ in ima drugačno vrednost (1M). Pogled na na¬ rejeno vezje je približno tak, kot sem na¬ risal na sliki 27. Zdaj si oglejmo, katere napake najraje na¬ redite. Preskočimo tiste, o katerih smo že govorili, kot so kratki stiki, napačni elemen¬ ti, obrnjena polariteta diod in kondenzator¬ jev. Kako je z nevtralno lego servomeha- nizma, tudi že vemo iz opisa sprejemnika TIM Vll/ll. Eden najbolj pogostih pojavov je, da cel sprejemniški sistem zaniha. S tem proble¬ mom se srečujejo predvsem tisti, ki napa¬ jajo sprejemnik z navadnimi baterijami in ne z NiCd akumulatorčki. Najenostavnejšo rešitev predstavlja ločeno napajanje ser- vomehanizmov in sprejemnika. Ta rešitev pa ni vedno zaželena, saj pomeni več bate¬ rij večjo težo sistema, večjo velikost in ne nazadnje tudi večjo ceno. če ne pomaga blokiranje z elektrolitskimi kondenzatorji, lahko naredimo preprosto filtrsko stopnjo, ki pa zanesljivo pomaga. Shemo filtrske stopnje prikazuje slika 28. Seveda vključuje ta stopnja tudi oba elek¬ trolitska kondenzatorja (C 12, C13) in ju lahko v sprejemniku zato opustimo. + servo -e 4 sprej. p o- Slika 28. Filtrska stopnja Pojav nihanja se lahko pojavi še, ko priklju¬ čimo malo močnejši rele. Sistem zaniha, ko pritisnemo tipko v oddajniku ali pa oddaj¬ nik izključimo. Tudi rele vežemo med sponki »+ servo« in »rele«. Lahko pa da sistem še vedno zaniha, če smo pozabili na zaščitno diodo, iki je vezana vzporedno navitju releja. To diodo vežite v vsakem primeru, pa če¬ prav se vam zdi to nepotrebno. VEZJE TIM VII/IV Ena najbolj množičnih želja tistih, ki so se oglasili, je bila, kako sistem razširiti še za en proporcionalni kanal (servomehanizem). Dodatek je razmeroma preprost, saj ne za¬ hteva nobenega prevezovanja ali prirejanja obstoječega sprejemnika serije TIM VII. Vse potrebno dobimo namreč na 5-polnem pri¬ ključku sprejemnika. Shemo dodatka prika¬ zuje slika 29. Dodatek le ojači NF impulze in s pomočjo upora R4 in kondenzatorja C1 generira kr- Slika 29. Shema vezja TIM VII/IV 44,8 V (+ 6 V) Uk Izhod rele 420 TIM 9/10 • 76/77 milno napetost za drugo proporcionalno funkcijo, ki jo lahko porabimo še za en proporcionalni servomehanizem ali pa za preklopne stopnje oziroma regulacijo moči elektromotorja ladijskega modela, kot bomo videli kasneje. Vezje zgradimo na ploščici tiskanega vezja dimenzij 35 X 30 mm. V merilu 1:1 jo pri¬ kazuje slika 30, medtem ko sem na sliki 31 narisal povečano sliko ploščice in v njej oštevilčil priključne sponke. Slika 30. Slika ploščice tiskanega vezja TIM VII/IV v merilu 1 : 1 Slika 31. Slika ploščice tiskanega vezja z ošte¬ vilčenimi sponkami Naredimo tabelo priključkov in povezav ter vrednosti posameznih elementov. Narejeno vezje prikazuje slika 32. Na sliki 32 sem nakazal tudi priključitev. Na sponke ploščice vežemo mehke žičke in na koncu priključek za sprejemnik in 8-poIno vtičnico servomehanizma. Servome¬ hanizem, ki ga priključimo na to vtičnico, mora imeti vgrajeno elektroniko! Da ne bi prišlo do pomot, sem celotni sprejemniški sistem skiciral še na sliki 33. Slika 32. Vezje TIM VII/IV TIM 9/10 • 76/77 421 Slika 33. Skica vezave sprejemniškega sistema TIM VII z dodatkom Nedvomno moramo narediti dodatek tudi v oddajniku. Poglejmo si to na sliki 34. Električno trimanje smo opustili in sedaj je potenciometer P1 za eno, P2 pa za drugo proporcionalno funkoijo. Tipka seveda osta¬ ne. Pač pa moramo rešiti problem trimanja in to moramo izvesti mehansko. Vrednosti posameznih elementov, tuljav, dušilk itd. se ne spremenijo. Spremenita se le upora R3 in RA ter potenciometer P2. Oba upora določata hod druge funkcije Če ima potenciometer P2 celoten hod (na osi P2 je gumb), potem znaša vrednost uporov natanko vrednost potenciometra, npr. vsi imajo po 33 KOhm. Če pa imamo na osi P2 krmilno ročico, je hod omejen na približno ± 45°. V tem primeru uporov R3 in R4 ni. Slika 34. Oddajnik TIM Vll/lll 422 TIM 9/10 • 76/77 VEZJE TIM IX FR Ko imamo na razpolago dve proporcionalni funkciji, lahko drugo izkoristimo ne samo za vklop in izklop pogonskega elektromo¬ torja, ampak tudi za preklop v vzvratno vožnjo. To nalogo je sposobno opraviti vezje TIM IX FR, katerega shemo prikazuje sli- Vezje vsebuje pet transisto-rjev in dva re¬ leja. Releja sta Iskrina PR 15 A za tokove do 5 A oziroma PR 41 A ali PR 42 A za večje tokove pogonskega elektromotorja. Navitje naj bo za delovno napetost 6 V. Transistorji niso kritični, prav tako tudi upori. Slika 36. Slika ploščice tiskanega vezja TIM IX FR Ploščica tiskanega vezja ima mere 25 X 25 mm. V merilu 1:1 jo prikazuje slika 36. Sponke so oštevilčene na povečani sliki ploščice na sliki 37. Slika 37. Slika ploščice tiskanega vezja TIM IX FR z oštevilčenimi sponkami Naredimo tabelo priključkov in povezav. TIM 9/10 • 76/77 4 23 Pogled na izdelano vezje je približno tak, kot ga prikazuje slika 38. radio amaterji rQ Slika 38. Vezje TIM IX FR S slike 38 je razvidna tudi vezava. Oba re¬ leja sta montirana ločeno, ne na ploščici tiskanega vezja. Tudi obe zaščitni diodi sta prispajkani direktno na priključke navitja relejev. Odvisno od tipa relejev in napajanja imamo dve možnosti: — Releja napajamo iz dneva v dan izpopolnjeval m tu našel svoje zadovoljstvo. Mi pa ga za njegovo prizadevnost nagra¬ dimo in spodbudimo. Njegov naslov je: Jure Vrhovnik, OŠ Stanka Mlakarja, 5.c razred, Šenčur. Ker je ta številka Tima dvojna, nam je ostalo še nekaj prostora, da si ogledamo še napravo, ki si jo je zamislil Tone Kolar —- omenili smo ga že prej. On je namreč štorij tisto, kar si želimo, da bi delali tudi ostali. Poleg odgovora na nalogo je poslal še načrt, ki se mu zdi dovolj dober, da z njim seznami tudi druge bralce. Najbolj smo veseli samoiniciative, ki je vsepovsod zelo cenjena. Tone predlaga napravo za spora¬ zumevanje ali kot signalno napravo (slika 7). V tokokrogu so zvezane tri žarnice, ka¬ tere lahko poljubno prižigamo s pomočjo Slika 7 stikal. Delovanje naprave je naslednje: ko nekdo obvesti osebo A o nevarnosti ali nezgodi, vklopi ta stikalo »a«. Sklenjen je tokokrog in prižge se žarnica pri osebi B. To je znak, da mora oseba B obvestiti osebo C — morda reševalno postajo. Zato vklju¬ či B stikalo »c«. Ko je B posredoval spo¬ ročijo osebi C, stikalo »c« izključi, in da osebi A prek stikala »a« znak, da je svojo nalogo opravil. Da oseba A ni predolgo v dvomih, ali je oseba B od njega sprejela sporočijo, jo lahko oseba B prek stikala »b« obvesti in potrdi sprejem obvestila. Istočasno je za osebo A to znak, da lahko izključi stikalo »a«. male železnice M7L MAKETA MALE ŽELEZNICE — FOTOGRAFSKI NAPOTKI Matjaž Zupan I. UVOD Upam, da so moji članki razširili krog ljubiteljev malih železnic in vsaj nekaterim maketarjem po¬ magali čez marsikakšno oviro pri gradnji. V bo¬ doče mi še pišite o svojih maketah in sprašujte za napotke, odgovoril vam bom po svojih naj¬ boljših močeh. Večkrat sem vas pozival, da fotografirajte svojo maketo in mi pošljite slike. Obljubil sem celo, da bom najboljše slike objavil. Zal takih pisem kar ni in ni. Zato sem se odločil, da bom vsem, ki ste poleg maketarjev tudi fotoamaterji, dal nekaj navodil za fotografiranje makete. II. OPREMA ZA FOTOGRAFIRANJE Slikanje makete ni enostavno, ker želimo, da bi bile slike videti čim bolj resnične. Zato mora¬ mo imeti določeno opremo. Ker take opreme verjetno nimate, si jo izposodite pri prijatelju ali znancu, maketa pa je tudi primeren objekt za šolski fotokrožek. Pa si oglejmo potrebno opremo. Fotoaparat — Bistven je seveda fotoaparat. Naj¬ bolj primeren je tako imenovan zrcalnorefleksni fotoaparat, to je tak, kjer vidimo s pomočjo zrcala in prizme sliko, ki bo zares na filmu, to¬ rej sliko, ki pride v objektiv. Tak fotoaparat ra¬ bimo predvsem za posnetke iz bližine, ker vidi¬ mo v okularju tisto, kar bo na filmu. Poleg tega mora imeti aparat zaslonko 22, ker je pri tej za¬ slonki globinska ostrina najboljša. Imeti mora tu¬ di nastavitev za čas, ki je označena z »B«, kar pomeni, da je film osvetljen toliko časa, dokler držimo sprožilec. Poleg vsega tega pa si želimo še to, da lahko menjamo objektive. Vsem tem zahtevam ustrezajo na primer fotoaparati Practi- ca, ki se dobijo tudi pri nas in niso preveč dragi. Film — V fotoaparatu mora seveda biti film. Vendar moramo biti pri izbiri pazljivi. Poznamo razne filme, ki jih označimo s številom po DIN normah. Razdelili bi jih v tri skupine. V prvi so tisti z oznako 10 do 15 DIN. Ti so slabše ob¬ čutljivi na svetlobo, zato niso primerni za nas, kajti ponavadi imamo premalo svetlobe. So pa zelo drobno zrnati, to pomeni, da so posamezna zrnca, ki na svetlobi potemnijo, zelo majhna, zato je film primeren za večje povečave. V na¬ slednji skupini so 18 do 22 DINski filmi. Ti so najbolj primerni, ker so dovolj občutljivi na sve¬ tlobo in hkrati dovolj drobnozrnati, da so še primerni za nekoliko večje povečave. V zadnjo skupino pa sodijo 25 do 27 DINski filmi. Ti so TIM 9/10 • 76/77 4 43 primerni za fotografiranje v bolj temnem prosto¬ ru, niso pa primerni za kakšne večje povečave. Objektiv — Kot sem že omenil, je zelo prime¬ ren tak fotoaparat, kjer lahko objektive menja¬ mo. Z navadnim objektivom z oznako 50 mm, kar pomeni, da je njegova goriščna razdalja 50 milimetrov, se maketi za bližnje posnetke ne moremo dovolj približati, pa tudi kot prostora, ki ga s takim objektivom prenesemo na film, je majhen. Zato raje uporabimo širokokotni 35 milimetrski objektiv. S takim objektivom se lahko približamo maketi na razdaljo 20 centi¬ metrov, kot pa že ime objektiva pove, s tem objektivom ujamemo na film večji del prostora pred aparatom. Če tega nimamo, si pomagamo z vmesnimi obročki. To so posebni obročki, ki jih damo med aparat in objektiv. Z njihovo po¬ močjo se lahko motivu približamo tudi do 5 centimetrov. Če pa objektivov na aparatu ne moremo menjati, si pomagamo s predlečami, s katerimi se ravno tako lahko približamo pred¬ metu. Svetlomer — Prostor, v katerem imamo maketo, je ponavadi umetno osvetljen. Zato rabimo za pravilno nastavitev časa osvetlitve svetlomer, ker nam tu tabele ne pomagajo, občutek pa nam odpove. Nekateri aparati imajo svetlomer že vgrajen, vendar so ti dražji. Prav tako dober je svetlomer, ki ga kupimo posebej. Stojalo — Osvetljevanje filma traja od ene de¬ setinke sekunde pa do več sekund. Ves ta čas mora biti fotoaparat povsem pri miru, sicer je slika razmazana. To pa je pri slikanju iz roke povsem nemogoče, ker nam aparat trese že utripanje srca. Zato rabimo stojalo. Včasih nam zadostuje tudi kakšna druga čvrsta podlaga, na primer miza. Sprožilec — Če sprožimo aparat z roko, se pri tem zatrese. To se pri časih okoli stotinke se¬ kunde, s katerimi slikamo v naravi, ne pozna, pri naših sekundah pa se zelo pozna. Zato ra¬ bimo poseben žični sprožilec. Razsvetljava — Maketo imamo v zaprtem pro¬ storu, pogosto na podstrešju ali v kleti, kjer je svetloba zelo slaba. Zato moramo maketo za fotografiranje dodatno osvetliti z lučmi. Idealno je, če imamo dva reflektorja s 500watnimi žarnicami, ki naj dajeta čimbolj belo svetlobo. Za silo pa gre tudi z več 200 W žarnicami, ka¬ terih svetlobo pa moramo usmeriti v eno smer. Pomagamo si z belim papirjem, ki ga namestimo za žarnico v obliki polkrogle. Tudi žarometi mo¬ rajo biti na miru, sicer so sence preveč razma¬ zane. Pomagamo si z raznimi zasilnimi stojali. Pa še troje opozoril: električna napeljava za žar¬ nice naj ne bo preveč provizorična, ker vas lahko električni tok ubije. Reflektorjev ne po¬ stavljajte preblizu plastičnih hiš, ker vročina, ki jo reflektor seva, plastiko stali in zvije. Če bomo slikali diapozitive ali barvne fotografije ne smemo imeti rumene svetlobe, (takšne so na¬ vadne žarnice), temveč posebne luči, ki dajejo belo svetlobo. Z opremo smo se spoznali, zato se lahko po¬ svetimo fotografiranju. Slika 1. Pri zaslonki 4 je oster le ozek del mo¬ tiva Slika 2. Pri zaslonki 22 pa je slika ostra tudi v globino lil. FOTOGRAFIRANJE Čeprav imamo imenitno fotografsko opremo, bo¬ do slike zanič, če ne bomo poznali pravilnih odgovorov na vprašanja: »Kakšno zaslonko in čas naj izberem?« »Kam naj postavim reflek¬ torje in kam fotoaparat?« Za dobre fotografije je še bolj važno kot dobra oprema, bujna fantazija in občutek za resnični izgled predmeta, ki ga lovimo v objektiv. Najprej poglejmo kako nastavimo fotoaparat. Za¬ slonka naj bo vedno na vrednosti 22 (ali 16, če nimamo 22), to se pravi, da je odprtina naj¬ manjša. Pri takšni zaslonki je namreč globinska ostrina najboljša. Večina boljših objektivov ima označeno, od katere do katere razdalje je slika pri določeni zaslonki ostra. Na sliki 1 vidimo fo¬ tografijo, posneto z zaslonko 22. Na sliki je ostro vse, od bližnjih do daljnih predmetov. Na sliki 2 pa je bila zaslonka nastavljena na vred¬ nost 4, torej je bila odprta. Ostra je le lokomo¬ tiva, ostalo pa je razmazano. Še en dober pri¬ mer je na sliki 3, kjer je oster le zelo ozek pas makete. Čas nam pokaže svetlomer, ponavadi pa zavza¬ me vrednosti od ene desetinke sekunde do več sekund. Tudi na razdaljo ne smemo pozabiti. Oster naj bo predmet v sredini motiva. Pri zrcalnoref- leksnih aparatih lahko ostrino nastavljamo z gle¬ danjem skozi iskalo. Na sliki 7 vidimo napačno nastavljeno razdaljo. Oster je predmet v ozadju, bližnji predmeti pa so neostri. 444 TIM 9/10 • 76/77 Slika 3. Še en primer slike, posnete z zaslonko 4, slika je zanič zaradi premajhne globinske ostrine Slika 4. Nepravilno nastavljena razdalja, ostri so predmeti v ozadju, bližnji predmeti pa so motni Zelo važna je tudi namestitev žarnic. Najbolj nazorno bomo to videli kar iz fotografij. Najprej si pogljemo sliko 5, ki je posneta z bli¬ skavico ali »flešom«. Tu so sence in predmeti preveč ostri in bleščeči, svetloba pada le iz ene strani. Slika ne učinkuje resnično, ker v na¬ ravi pada svetloba od zgoraj in iz vseh strani, kar daje bolj mehke linije. Slika 6 je narejena pri sobni razsvetljavi, torej s stropno žarnico. Svetloba pada pravilno od vrha, je pa prešibka, predmeti pa so od strani premalo osvetljeni. Za sliko 7 je bil uporabljen le en reflektor, ki je nameščen levo zgoraj od aparata. Nasprotje svetlobe in sence je premočno, čeprav je slika zelo plastična. Povrnimo se na sliko 2. Tu sta uporabljena dva žarometa, eden z 250 W žarnico je naravnan na maketo direktno z desne, drug s 500 W žarnico pa je obrnjen v strop, ki mora biti bel, tako da svetlobo razprši in odbija navzdol na maketo. Podoben efekt bi dobili, če bi 500 W žarnico usmerili na maketo z leve zgoraj. Vidimo torej, da je en reflektor premalo, rabimo vsaj dva, če jih je več pa je še bolje. Slika 5. Slika, posneta z bliskavico ali »flešem«, sence in predmeti so preostri, slika deluje ne¬ resnično Slika 6. Slika je posneta pri stropni svetilki, svetloba pravilno prihaja razpršena z vrha, je pa prešibka in predmeti niso osvetljeni od strani Slika 7. Slika je posneta le z enim reflektor¬ jem, zato so sence premočne Paziti moramo, da osvetlimo tudi ozadje, ki pri¬ de na sliko. Pogijemo sliki 8 in 9. Na sliki 8 pada svetloba le s prednje strani, tako da je zadnji del makete pretemen, sprednji pa presve¬ tel. Slika 9 pa je pravilno osvetljena, kajti en reflektor s 300 W sije od vrha, na stropu je še 200 W žarnica, spredaj pa je nameščen 200 W reflektor. Še en nasvet: če imamo le bliskavico, jo obrni¬ mo v strop, da se svetloba razprši. Narediti pa moramo več posnetkov z različnimi časi in za¬ slonkami, tako da bomo našli pravilno osve¬ tlitev. TIM 9/10 • 76/77 4 45 Slika 8. Osvetljen je le del makete v ospredju, ozadje pa je pretemno Slika 9. Pravilno osvetljen isti motiv, kot na sliki 8 IV. IZBIRA MOTIVA Največje priznanje maketarju-fotoamaterju je vprašanje »Ali je to resnično ali maketa?« Za to, da nam kdo postavi tako vprašanje, pa mo¬ ramo pravilno izbrati motiv, ki bo na posnetku. To naredimo z izbiro položaja fotoaparata. Sli¬ kamo lahko od daleč ali od blizu, od spodaj ali od zgoraj. Najbolj nazorni so primeri. Sliki 10 in 11 kažeta isti motiv, cesto, ki pelje v novi del mesta in njeno okolico. Prva je posneta od zgo¬ raj. Ta slika je bolj pregledna, a ne učinkuje realistično. Druga je posneta tako, da stoji fo¬ toaparat na tirih, kot kaže slika 12. Tako bi videl cesto opazovalec, ki bi stal na maketi. Ta slika deluje bolj realistično, vendar ne dobi¬ mo vtisa o velikosti in obliki makete. Torej nam nudi prva slika več informacije o maketi, druga pa deluje bolj realistično. Sam se bolj navdu¬ šujem za drugo vrsto slik. Slika 10. Cesta posneta od zgoraj, slika je pre¬ gledna in nam pove precej o maketi, ni pa resnična Slika 11. Isti motiv, kot na sliki 10 posnet iz nivoja tirov deluje mnogo bolj realistično, pove pa manj o maketi Slika 12. Fotoaparat je položen na tire, nastala fotografija učinkuje realistično Poglejmo si sliki 13 in 13a. Prva kaže staro mestno središče od daleč, tu vidimo razpored ulic, velikost mesta in njegovo obliko. Druga pa je posneta od blizu in nam kaže droben de¬ tajl iz mestnega življenja, ki ga na prvi sliki niti ne opazimo. Slika 13. Slika mesta od daleč nam prikaže me¬ sto kot celoto, njegovo zgradbo in velikost 446 TIM 9/10 • 76/77 Slika 13a. Bližnji posnetek nam kaže detajl iz življenja mesta Še en primer za oba zgoraj opisana efekta so siike 14, 15, 16 in 17. Prva kaže novi del mesta Slika 14. Novi del mesta od daleč; vidimo ga kot celoto od daleč, tu dobimo splošen vtis o mestu. Druga je posneta z nivoja makete, deluje mnogo bolj življenjsko, kaže pa celo glavno ulico. Na nasled¬ njih dveh slikah pa so drobni detajli iz mestnega življenja. Sami ugotovite, katera slika vam je najbolj všeč. Slika 15. Življenje na glavni ulici, slikano z ni¬ voja tirov Slika 16. Droben detajl iz življenja — avtobus prihaja na postajo Slika 17. Še en bližnji posnetek z nivoja tirov — vlak pelje skozi mesto TIM 9/10 • 76/77 4 47 Še nekaj besed o motivu, ki ga hočemo posneti na film. Biti mora živahen, kot je nesreča na sliki 18, in ne sme biti prazen. Na tej sliki so ljudje, drevesa, hiše in luči. Če imamo vseh teh stvari bolj malo, jih prestavljamo na del ma¬ kete, ki ga fotografiramo. Na sliki 19 so vsi tiri prazni, kar je prav pusto. Veliko bolje učin¬ kuje ranžirna postaja na sliki 20, ki je polna vla¬ kov, pa čeprav je brez hiš. Tiri naj po možnosti ne potekajo vzporedno z robom slike, ampak po diagonali. Kot motiv si Slika 18. Motiv, ki ga slikamo, mora biti poln in razgiban, kot nesreča na tej sliki Slika 19. Slika praznih tirov deluje pusto Slika 20. Čeprav na sliki ni hiš, pa polni tiri ranžirne postaje ne delujejo pusto lahko izberemo proge z vlaki, ali pa pokrajino in mesto. Vendar tudi tu ne smejo manjkati vlaki, izjema so le od blizu slikani detajli. Če slikamo vlak, se mora na posnetku videti loko¬ motiva, le če je na sliki več kompozicij, ni nuj¬ no, da je lokomotiva vidna pri vseh. Če ponovimo še enkrat — motiv mora biti čim bolj podoben naravi, paziti moramo na vse pod¬ robnosti, biti mora poln, razgiban, zanimiv In nevsakdanji. V. POSEBNI TRIKI Za konec še nekaj drobnih nasvetov oziroma trikov, ki bodo dobrodošli. Pazite na ozadje. Ne sme se videti na steni tapet ali pa dimnika od peči. Motiv pač slikajte tako, da to ne pride na posnetek. Za bližnje posnetke lahko na steno nalepite sliko iz kole¬ darja, kot je to na sliki 21, lahko pa uporabite tudi večje zrcalo, ki naredi maketo večjo, kot vidimo na sliki 22. Vlake slikamo na miru ali med vožnjo. Če jih slikamo med vožnjo, mora biti čas osvetlitve krajši. Primera vidimo na slikah 23 in 24. Slika s premaknjenim vlakom je bolj dinamična, ker pa moramo zaradi krajšega časa zaslonko bolj od¬ preti, nima tolikšne globinske ostrine. Slika 21. Za bližnje posnetke lahko na ozadje nalepimo sliko iz koledarja 448 TIM 9/10 • 76/77 Slika 25. Nočna slika, lokomotiva vozi s prižga¬ nimi lučmi, odtod črte Parne lokomotive so povsem črne in zato zelo nehvaležen predmet za fotografiranje, ker na njih ne ločimo podrobnosti. Če je lokomotiva zaprašena, je že bolje, sicer pa si pomagamo tako, da lokomotivo bolj osvetlimo. V njeni oko¬ lici pa ne sme biti svetlih predmetov, da ne bo prehudih svetlobnih nasprotij. Fotografiranje je zelo zamudno, saj porabimo za en film celo popoldne ali še več časa. Najprej moramo namestiti vlake, pa ljudi, hiše in ostalo, nato moramo razmestiti žaromete in končno izbrati pravi čas osvetlitve. Vsak motiv slikamo dva do trikrat pri različno nameščenih žarometih, tako je verjetnost, da je posnetek motiva uspel, večja. Še vedno pa velja za uspeh, če nam je od 36 slik uspelo 10 slik. Na srečo črnobel film ni drag, zato lahko naredimo precej slik. Šele nato pa preidemo na barvne slike in na diapo¬ zitive. Še en nasvet — slikamo vedno nekoliko večji kos makete, kot želimo, saj bomo pri razvijanju oziroma povečevanju slik lahko povečali le že¬ len izsek iz slike. Sedaj vam zaželim le še čim več uspeha pri fotografiranju. VI. RAZNO Najprej odgovor na pismo Herija Špičke iz Ma¬ ribora. Zanima se za malo železnico sistema N. Pozanimal sem se pri Mehanotehniki na Tav¬ čarjevi v Ljubljani in zvedel naslednje cene: Krivi tiri 4,20 din, ravni 9,5 centimetrov ali 4,5 centimetrov dolgi so po 3,60 din, tir za odklop- Ijanje vagonov 54,60 din, križ 13,20 din, tir z električnimi priključki 8 din, lokomotive stanejo od 145,70 do 155,80 din in tovorni vagoni 20,20 din. Žal nimajo ne kretnic, ne potniških vago¬ nov. Poleg tega imajo motorne ceste v razmerju 1 : 87, torej sistema HO, ki jih lahko vključite v svojo maketo. Nekaj cen: komplet 354,20 din, posamezen avto 82,50 din, tiri ravni, dolžine 40 centimetrov 26 din, krivi tiri 24,60 din in regu¬ latorji 25,20 din. Poleg tega imajo še ograje, sponke in nosilce za avtocesto. Kmalu se bodo začele počitnice in tako boste imeli več časa tudi za izdelavo makete. Upam, da bo prišlo jeseni na moj naslov več pošte kot ponavadi, pričakujem pa tudi prve fotografije. Želim vam prijetne počitnice. Slika 22. Na ozadje lahko damo tudi ogledalo, kar poveča vtis globine Slika 23. Vlak na miru Slika 24. Isti vlak med vožnjo deluje bolj di¬ namično Če imamo v mestu tudi razsvetljavo, lahko slikamo nočne slike. Tu pa uporabimo nasled¬ nji trik. Na svetlomeru ugotovimo, kakšen čas rabimo za osvetlitev slike podnevi. Osvetlimo pa pri luči le za eno desetino tega časa, nakar vse luči ugasnemo in pustimo prižgane le lučke na maketi. Tako osvetljujemo nadaljnjih rfekaj minut. To smo naredili zato, da se bodo na sliki videli obrisi hiš, kot v mesečni noči. Če ima lokomotiva luči, naj v tem času vozi po tirih, s čimer dobimo črte, kot so na sliki 25. TIM 9/10 • 76/77 4 49 ALI BO ČLOVEK ONESNAŽIL TUDI MORJE Drago Mehora V letošnji peti številki naše revije smo go¬ vorili o pomenu morja za pridobivanje pitne vode, ki je vse številnejše človeštvo po¬ trebuje vedno več; danes pa poglejmo, kako nevarnost onesnaženja preti celo širnim oceanom. Morje ni samo vir pitne vode, morje je tudi ogromen vir hrane in kisika, kar bo še kako pomembno za bodoče gene¬ racije človeštva. Po vsem civiliziranem svetu danes resno razmišljajo o nujno potrebnih ukrepih za zaščito zdravega okolja. Onesnaženje okolja je resnično vsak dan večje in zaskrbljujoče. Človek zlasti v gospodarsko razvitih de¬ želah ne onesnažuje samo zemlje in gozdov z velikim množinami najrazličnejših tudi ne¬ uničljivih odpadkov, ampak — kar je še hujše — onesnažuje tudi vodo in zrak. V reke in potoke tečejo različna čistilna sred¬ stva, detergenti, različne kemikalije iz tovarn in vsakršna druga umazanija. Kar prevečkrat beremo v časopisih o množinah mrtvih rib, ki so poginile zaradi industrijskih odpadnih voda. Tudi v Sloveniji so reke čiste le še pri izviru oziroma v gornjem toku. Med razmeroma čiste reke štejemo pri nas le še Sočo in Kolpo. Kar zadeva ozračje, ni prav nič bolje. Oblaki dima, saj, plinov, avtomobilskih plinov nenehno zastrupljajo zrak. Tudi tako imenovani spreji, ki jih mno¬ žično uporabljajo po vsem svetu, so škod¬ ljivi. To so stekleničke s pritiskom, ki pršijo v zrak razna kozmetična sredstva, lake in barve. Hlapi, ki se pri tem dvigajo v zrak, ogrožajo varovalno plast ozona v gornjih slojih atmosfere, ki ščiti Zemljo pred prodorom ultravijoličnih žarkov. No, pa se vrnimo k morju, človek bi mislil, da neizmerne površine morja ni mogoče onesnažiti; pa ni tako. V morje se izlivajo onesnažene reke. V bližini velikih obmorskih mest je morje že dolgo tako umazano, da se v njem ni mogoče kopati. V aprilu letos so opazili v Kaštelanskem zalivu pri Splitu stotine kilogramov poginulih rib. Poginile so zaradi strupenih kemikalij, ki jih je spustila v morje tovarna Jugovinil. Tudi ladje, ki prevažajo strupene kemikalije in se ponesrečijo, lahko povzročijo obsežne in nevarne zastrupitve morske vode. Pred več kot dvema letoma se je zaradi trčenja potopila v Otrantskih vratih (najjužnejši del Jadrana), prav pred mestom Otranto na ita¬ lijanski obali jugoslovanska tovorna ladja Cavtat. V svojem trebuhu in na krovu je vozila nad 900 sodov svinčevega tetraetila in tertametila. Ko bo pločevinaste sode raz¬ jedla rja, bo vsebina stekla v morje in za¬ strupila ne samo Jadransko ampak tudi Sredozemsko morje. Italijanske oblasti bodo s pomočjo posebne ladje, potapljačev in potapljaškega zvona dvignile nevarni tovor na površino in tako preprečile grozečo ka¬ tastrofo. To bo izvedljivo, ker leži ladja le 90 m globoko. Kaj pa bi bilo, če bi ležala ladja nekje sredi tega preliva, kjer je morje globoko nad 800 m? Nesreče te vrste k sreči niso pogoste. Mno¬ go resnejšo nevarnost za morje pomeni nafta. Lansko leto je neznana ladja spustila v morje v Severnem Jadranu, nasproti naše obale večjo količino nafte. Ugoden veter je k sreči odrinil ogromni oljni madež proč od obale, kjer se je počasi razblinil v majhne koščke. Ob drugačnem vetru bi se lahko zgodilo, da bi nafta krepko onesnažila našo lepo, turistično razvito obalo. Po svetovnih morjih plove vedno večje šte¬ vilo ladij, ki prevažajo nafto. Pravimo jim tankerji. Da bi znižali stroške prevoza, gra¬ dijo vedno večje tankerje. Danes imajo že supertankerje, ki izpodrivajo po več sto- tisoč ton. To so prave velikanke, pravzaprav orjaške plavajoče cisterne. V brezobzirni gonji za nafto in za dobičkom se je večkrat dogajalo, da so gradili tankerje naglo in kar se da poceni, še daleč ne tako solidno, kot so gradili prekooceanske potniške in to¬ vorne ladje. Med današnjimi tankerji jih je precej starih po 20 do 30 let. Te ladje so ostarele, izrabljene in zarjavele in zato ne¬ varne. Samo v zadnjem letu je potonilo, zgorelo ali eksplodiralo nekaj ducatov takš¬ nih »starostno oslabelih« tankerjev. Težko 450 TIM 9/10 • 76/77 si je predstavljati, kakšne ogromne luže nafte so prekrile morsko površino. Zaščit¬ niki okolja pravijo, da je manjše zlo, če se tanker vname. Kolikor več nafte zgori, toliko manj je obleži na morski površini. Gotovo ste že brali, da plovejo mnoge to¬ vorne ladje pod panamsko ali liberijsko za¬ stavo. Kaj pomeni to? Mnoge ladjarske druž¬ be dajo registrirati svoje tovorne ladje in tudi tankerje v majhnih državah, na primer v Panami, Liberiji, Mavriciusu, Jamajki, v Nigeriji, na Bermudih, Bahamskih otokih in drugje zato, ker so v teh deželah nizki stro¬ ški registracije in zelo nizke pristojbine od tone tovora. Žal je oblastem v teh deželah kaj malo mar, v kakšnem stanju je tanker in kakšna je njegova posadka. Posadka je včasih zbrana z vseh vetrov, komandni ka¬ der pa brez kvalifikacij. V Evropi ali Ame¬ riki morajo kvalificirani kapitani in ladijski oficirji opraviti poseben tečaj za vodenje tankerjev, če hočejo dobiti zaposlitev na tankerju. V tistih majhnih državah pa baje lahko dobi kapitanski patent vsakdo, ki je kdaj bil na kaki ladji in ki plača določeno ne previsoko vsoto. Nihče ne preverja, ali je tak kapitan res sposoben voditi velik tanker. Ob takšnih razmerah so nesreče razumljive, vendar ne tudi opravičljive. Ob kanadski obali se je potopil liberijski tanker Arrow. Ko so ga dvignili, so ugotovili, da radarska naprava ni delovala, da je imel kompas sta¬ len odklon 3° in da je bila priprava za merjenje globine (na podlagi odboja zvoka TIM 9/10 • 76/77 451 Tanker SANSINENA po katastrofi v luki Los Blizu severnoameriškega otoka Nantucket se je razklal tanker ARGO MERCHANT 452 TIM 9/10 • 76/77 od dna) že več mesecev pokvarjena, še ne¬ kaj primerov nesreč iz lanskega leta: 15. dec. je tanker Argo Merchant, registri¬ ran v Liberiji, nasedel na peščen podvodni greben in se gladko prelomil na dva kosa. Izteklo je 26 milijonov litrov nafte. Oljni madež je bil dolg 2000 km. Tanker je bil star 23 let. 17. dec. je eksplodiral tanker Sansinena v pristanišču Los Angeles. 49 pristaniških de¬ lavcev in članov posadke je zgorelo, še več pa je bilo ranjenih. Ladja je bila stara 19 let in registrirana v Liberiji. 24. dec. se je razbil na reki Thames v ZDA tanker Osvvego Peace, registriran v Libe¬ riji, star 15 let. V vodo je izteklo 10.000 ton nafte. 30. dec. se je v neurju razbil pred obalo Nove škotske (Amerika) 200 metrov dolgi Grand Zenith, registriran v Panami. 38 čla¬ nov posadke je umrlo. 18. jan. se je pred Havaji prelomil tanker Irene Chalenger, star 22 let in registriran v Liberiji. Posadko so rešili, toda 12 milijonov litrov nafte je izteklo v Tihi ocean. Na srečo so tankerji tako zgrajeni, da je nafta spravljena v več medsebojno ločenih tankih, zato navadno ne izteče čisto vsa nafta. Poznavalci pravijo, da če bi vsi tan¬ kerji, ki danes plovejo po morjih, izpustili vso nafto, bi to pomenilo smrt morja in s tem tudi smrt človeštva. Morje, ki je čez in čez prekrito s tanko toda nepropustno plastjo olja, namreč ne more proizvajati ni¬ kakršnega kisika več. Ali je možno preprečiti nadaljnje onesnaže¬ vanje morja z nafto? Prav gotovo. Treba bo doseči, da bodo gradili ladje za prevoz nafte strogo po predpisih in pod strogo kon¬ trolo. Treba bo obvezno vgrajevati prav vse varnostne naprave in sprejemati v službo na tankerje le strokovno izšolane kapitane, ofi¬ cirje in mornarje. To bo takrat, ko mednarodnim naftnim in ladjarskim družbam ne bo več prva in edina skrb čimprejšnji in čimvečji dobiček, ampak se bodo zavedle važnosti čistega morja in dragocenosti človeških življenj. Takrat ne bo več nesreč s tankerji, ali vsaj zelo malo. V svetu in tudi v Jugoslaviji se vse odloč¬ neje borijo za ohranitev čistega in zdravega okolja. Upajmo, da bo uspelo zajeziti na¬ daljnje onesnaževanje zemlje, zraka in vode in ohraniti zdravo okolje bodočim rodovom. VEČNO SE BO VRTELO Drago Mehora Zgodovina znanosti in tehnike je pravzaprav dolga in kot človeštvo stara veriga izumov. Tole pa je pripoved o nekem nesmiselnem izumiteljskem prizadevanju, zgodba o tem, kako so si nekoč sicer čisto pametni ljudje na vso moč prizadevali, da bi izumili nekaj, kar je bilo nemogoče in že v naprej obso¬ jeno na neuspeh. Slika 1 Pred sto, dvesto in več leti so bili namreč mnogi, celo izobraženi ljudje prepričani, da je mogoče narediti stroj, ki bi tekel sam od sebe in pri tem opravljal tudi kako koristno delo. Zamisli in izvedbe takšnega stroja so bile različne, v bistvu pa je vedno šlo za kolo, ki naj bi se večno vrtelo, ne da bi mu dovajali energijo. »Večno gibanje« ali PER- PETUUM MOBILE je zanimalo ljudi že v srednjem veku. Že leta 1235 je Vilard de Honnecourt izumil kolo z gibljivo obešenimi kladivi ali kroglami, ki naj bi se večno vrtelo (slika 1). Zdi se, da je bilo izdelati perpe- tuum mobile v srednjem veku prav tako važ- TIM 9/10 • 76/77 453 no kot izdelati zlato iz cenenih kovin, še bolj znan tip večno vrtečega se kolesa je bilo kolo, v katerem so se v žlebasto obli¬ kovanih prečkah prosto kotalile težke žele¬ zne krogle (slika 2). Verovali so, da bo teža Slika 2 padajočih krogel poganjala kolo. Ta sila p^ je bila kajpak vedno nekoliko premajhna. Takšno kolo se ne more vrteti, niti če bi zmanjšali trenje s krogličnimi ležaji na naj¬ manjšo možno mero. Res pa je, da so nekoč v Los Angelesu (Amerika) postavili velikan¬ sko kolo takšne vrste visoko nad ulico kot Slika 3 reklamo za kavo (slika 3). Prav imenitno je bilo videti, kako se kolo vrti samo od sebe. V resnici je kolo poganjal skrbno skrit me¬ hanizem na elektriko. Majhne reklamne per- petuum mobile je bilo mogoče videti v izložbah urarskih delavnic in tudi drugih trgovin. Vse takšne naprave je poganjala elektrika po skritih drobnih žicah. Morda bi prišteli med perpetuum mobile celo tiste steklene ptiče, ki se neprestano priklanjajo pred velikim kozarcem vode in v rednih pre¬ sledkih tudi pomočijo kljun v vodo. Gotovo ste že videli takšnega ptiča v kaki trgovini ali bifeju. Ali bi znal kdo to razložiti? Nekoliko drugačen način večnega gibanja ka¬ že slika 4. Tu vidite težko verigo, ki je polo¬ žena v žlebove več koles na navpičnem Slika 4 ogrodju. Na prvi pogled lahko opazite, da je desni del verige znatno daljši od levega. Če je daljši je tudi težji in bi potemtakem mo¬ ral zavrteti kolesa v desno in povzročiti ve¬ čno vrtenje. Vendar se to ne zgodi. Veriga se sploh ne premakne in sicer zato ne, ker desni del verige ne pada navpično, ampak preko dveh strmin. Po zakonu o ravnotežju sil na strmini sta levi in desni del verige v ravnotežju, kar preprečuje verigi preiti v gibanje. 454 TIM 9/10 • 76/77 Ruski pisatelj J. 1. Pereljman, avtor zna¬ ne knjige Zanimiva fizika, pripoveduje za¬ bavne pa tudi žalostne zgodbice o ljudeh, ki so za vsako ceno skušali rešiti problem ve¬ čnega gibanja. Neredki so vtaknili vse svoje imetje v te brezplodne poskuse, umirali rev¬ ni in nesrečni, a še vedno prepričani, da je perpetuum mobile mogoč in da ga bo ne¬ koč gotovo nekdo iznašel. Eden od redkih, ki si je znal z izumom ve¬ dno vrtečega se kolesa pridobiti slavo in bogastvo, je bil Nemec znaz pod imenom doktor Porfireus. Zgradil je stroj s kolesom, ki se je nenehno vrtelo, torej resnični per¬ petuum mobile. Njegova slava je segla pre¬ ko meja nemških dežel in tudi v Rusijo, kjer je takrat vladal Peter I. Veliki (1682— 1725), znan po tem, da je prvi uvajal znan¬ stvene in tehnične dosežke iz zapadnih de¬ žel v svojo takrat zelo zaostalo fevdalno državo. Ohranjena so pisma, iz katerih je razvidno, da se je vladar zanimal za odkup stroja, o katerem se je takrat toliko govo¬ rilo. Izumitelj je zahteval za svoj stroj kar 100.00 rubljev, takrat celo bogastvo. Leta 1725 je nameraval Peter oditi v Nemčijo, da bi si z lastnimi očmi ogledal to čudo, vendar do tega ni prišlo, ker je car še istega leta umrl. Porfireus (pravzaprav se je pisal Besler) je res študiral bogoslovje, medicino in slikar¬ stvo, potem pa se je posvetil izumiteljstvu. Izdelal je stroj, ki ga kaže slika 5, vzeta iz Slika 5 neke stare knjige. Pravzaprav na sliki ni vi¬ deti, kako je ta reč delovala, videti je le veliko kolo z nekimi čudnimi palicami in z osjo, na katero se navija vrv, ki dviga bre¬ me. Porfireus je znal delati reklamo in je kmalu našel vplivne pokrovitelje. Za stroj se je zanimal tudi poljski kralj, najbolj pa mu je pomagal Hessenski grof, ki mu je dal na voljo celo svoj grad za eksperimentiranje. Ampak grof je hotel stroj dobro preizkusiti. Stroj so pognali, nato pa so sobo, v kateri je stal, zaklenili in zapečatili, pred vrata pa postavili stražo. Ko so po štirinajstih dneh sobo odprli, je stroj še vedno tekel. Vrata so ponovno zapečatili in strogo zastra- žili. Nihče se ni smel približati prostoru s strojem. Po štiridesetih dneh se je kolo še vedno lepo enakomerno vrtelo. Grof še ni bil zadovoljen. Spet so zaprli in zastražili sobo, a glej ga vrabca — po dveh mesecih je kolo še vedno teklo. Izumitelj je dobil potrdilo, da njegov stroj teče brez kakršnegakoli po¬ gona s 50 obrati v minuti in da lahko dvigne breme 16 kg poldrug meter visoko. Stroj lahko poganja kovaški meh ali pa brusilni kolut. S tem potrdilom je Porfireus razkazoval svoj stroj po vseh evropskih mestih in služil le¬ pe denarce. Poleg tega je dobival z vseh strani laskava priznanja in ponudbe. Razni velikaši so ga obsuli s častmi in nagradami, celo pesniki so poveličevali čudežni večni stroj. Seveda pa tudi ni manjkalo nasprotni¬ kov in dvomljivcev, ki so sumili, da stroj vendarle nekaj poganja in da gre za veliko sleparijo. Kdo ve kako dolgo bi prebrisani »izumitelj« še žel slavo in denar, kdo ve, če ne bi bil celo sklenil mastne kopčije z ruskim carjem — če se ne bi nekega dne sprl s svojo ženo in služabnico, ki sta ve¬ deli za skrivnost in ga izdali. Tako je prišlo na dan, da je bila poleg prostora s strojem majhna skrita kamrica, v kateri je človek vlekel za vrvico in tako poganjal kolo. Ta človek je bil Porfireusov brat ali pa njegova služabnica. Ta zgodba pove, da včasih slepar bolje živi od resničnega izumitelja, ampak eno je go¬ tovo: izum bo obveljal in koristil človeštvu, sleparja pa bodo slejkoprej gotovo razkrin¬ kali. Ljudje, ki so izumljali večna gibala ali pa verovali vanja, pač niso dovolj poznali za¬ konov mehanike. Že zdavnaj so fiziki do¬ gnali, da lahko opravimo neko delo le, če imamo na razpolago za to potrebno energijo. Za premagovanje trenja v strojnih delih po¬ trebujemo še dodatno energijo, ki mora od nekod priti, kajti energije ne moremo na mehanski način ustvariti iz nič. Mehanskega perpetuum mobile torej ni. TIM 9/10 • 76/77 4 55 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA 2 X LOGIČNO Igor Seiler Po kmečkem dvorišču se sprehaja 17 kokoši. V 12 dneh so te kokoši znesle skupaj 43 jajc. Koliko kokoši bi se moralo sprehajati In zobati po kmečkem dvorišču, da bi se v 84 dneh nabralo 301 jajce. šofer lOS = = X 9 o>|ueieu af ed o; ‘ofef osa }ej>|-g 0 |sauz (^8 = 21 X 9) nseo tuesf|ep ^bj>| -g a !§o>|o>|, o|'|Aa;s o;si oq tuo^ejiuaiod -ofef Ek ssauz i|!Aaup zi a !«o>)o>| Li ep ‘otua/\ Aatjsay ALI JE MOGOČE z dominami, od katerih vsaka pokrije eno črno in eno belo polje, prekriti šahovnico, kateri manjkata diagonalni polji, tako kakor je narisano na sliki? !4!U>|OJd aooBoiu lu af oje z ef|aA au jopuAog -es [seu ud ed o; ‘f|od m|oq io>( gpuug ofjA -aqs o>|eua naiuj gejoiu |q ‘luieuiuiop julije; s oojUAoges ouejiujJO.}ap pij>jajd ii|a;oq iq ag ' 0 |aq oua ‘orno oua — !f|od aAp afu>) -ajd euiiuop e>jesA ep ‘oiuaA 'f[od. qi|3q z£ u| i]rujg 00 Bd (je |i|aq 0£ ur gru-io ZZ fe-io; uieu aue;so '!jaq H e puro ppe 'aAjeq a;si ifiod aAp p[puej;spo oius d|od !U|euo6e;p gazApo ouis o» 1 fpod qp|aq z£ up gpu-ig zz af eBa; po 'f|od k9 = 8 X 8 gumi eopUAoges Aai!say VI. RAZVOJ V FRANCIJI—EMILLE LEVASSOR M. Zupan Kot sem že omenil, je Daimler prodal licen¬ co za izdelavo svojih motorjev tudi v Fran¬ cijo. Tu se je nemška tehnična dovršenost in preciznost združila z iskrivo in lahkotno francosko genialnostjo. Francozi so si na¬ brali precej izkušenj pri gradnji parnih vo¬ zil, tako da so sedaj ta parna vozila kaj hitro priredili za lahkoten bencinski motor. Največji delež pri tem bliskovitem razvoju je nosil Emille Levassor. Bil je družabnik Reneja Paoharda v tovarni Panhard in Le¬ vassor, ki je bila v tistem času vodilna avtomobilska tovarna, delovala pa je tja do šestdesetih iet. Na sliki 3 vidimo Levassor- ja na avtomobilu iz te tovarne iz leta 1891 Daimler in Levassor sta imela skupnega prijatelja, Belgijca Edourda Sarazina, ki je dobil od Daimlerja licenco za proizvodnjo njegovih motorjev. Po njegovi smrti pa se je Levassor oženil z vdovo in pri tem dobil še licenco za motorje. Leta 1889 je Levassor videl na svetovni razstavi v Parizu Benzov avto, ki se imu je zdel podoben dvema dvokolesoma, ki sta postavljena vzporedno, mednju pa je postavljen motor in prostor za potnike. Navdušen pa je bil nad motor¬ jem. Levassor se je lotil konstruiranja svo¬ jega avtomobila, ki ga je dokončal leta 1890. Ta avto je po konstrukciji prototip za večino avtomobilov današnjega časa. Prerez takega avtomobila iz leta 1894 vidimo na sliki 9. Pa si oglejmo konstrukcijo. Motor je name¬ stil spredaj, za njim sklopko in na konec me¬ njalnik. Med zadnji kolesi je namestil dife¬ rencial. Na sliki 10 pa vidimo model istega konstruktorja, nastal je v letu 1895. Zani¬ miva je zaprta karoserija, ki je bila za tiste čase redkost, v veljavo pa je prišla šele po letu 1920. VII. SVETOVNI »BOOM« Ti prvi poizkusi so navdihniti tudi vrsto drugih konstruktorjev v vseh tehnično raz¬ vitih deželah, ki so tako začeli delati s 456 TIM 9/10 • 76/77 Slika 8 — Emille Levassor za krmilom svojega vozila leta 1891 »polnim« plinom«. Na oliki 11 vidimo Peu¬ geot iz leta 1893, kakršen je veselo ropotal po pariških bulvarjih. Na sliki 12 pa je drug tipičen avto liz leta 1895, nemški Lutz- mann s štirimi konjskimi močmi. Razvoj v Franciji je bil tako nagel zato, ker je imela Francija čudovito cestno omrežje, ki ga je dal zgraditi že Napoleon, poleg tega ima francoski značaj rad novosti (nasprotno od angleškega, ki je bolj konzervativen), pa tudi ljudi s polnimi mošnjami denarja je bilo obilo. Tudi Benz je prodal licenco za svoje mo¬ torje na več koncev. Med drugim sta tako nastala v Franciji avtomobila Roger-Benz in Hurtu-Benz. Reklamo za slednjega kaže slika 13. Pri opisovanju začetkov avtomobilizma v Franciji pa ne smemo pozabiti bratov Re¬ nault, ki so kmalu zasloveli s svojimi avto¬ mobili. Na sliki 14 vidimo njihovo malo delavnico, kakršna je bila leta 1898, ko so avtomobile izdelovali še ročno. Iz te delav¬ nice je nastala tovarna Renault, ki je danes ena največjih na svetu. Prebudili so se tudi drugje. V Veliki Bri¬ taniji je nastal prvi avto pod roko konstruk¬ torja Fredericka Lanchastera. Njegov model iz leta 1897 vidimo na sliki 15. TUVI 9/10 • 76/77 457 Slika 9 — Skica konstrukcije Emilla Levassorja iz leta 1894. Razpored je postal klasičen za veči¬ no kasnejših avtomobilov — motor spredaj, za njim sklopka in menjalnik, pogon na zadnja kolesa Slika 10 — Panhard-Levassor letnik 1895 z eno prvih zaprtih karoserij Slika 11 — Peugeot 1893 Slika 13 — Reklamni lepak za vozilo Hurtu, z motorjem po Benzovi licenci 458 TIM 9/10 • 76/77 Slika 12 — Lutzmann 1895, tipičen avto tistega časa, imel je en cilinder, ki je razvijal štiri konjske moči Slika 14 — Louis Renault v svoji delavnici leta 1898 TIM 9/10 • 76/77 4 59 Tudi v ZDA so se pojavili številni graditelji avtomobilov. Prvi je naredil avto leta 1893 Frank Duryea, njegovo vozilo vidimo na sliki 16, zelo kmalu pa so mu sledili H. P. Maxim, R. E. Olds, čigar ime nosijo še danes ame¬ riški Oldsmobili, enega njegovih modelov pa nam kaže slika 17. Poleg njih moramo uvr¬ stiti še E. Haynesa, brate Apperson in pa seveda Henryja Forda, o katerem bomo še govorili. Tovarna, ki jo je osnoval, je danes po velikosti druga na svetu, na sliki 13 pa je njegova delavnica leta 1900. Ameriški avtomobili so tehnično dolgo časa zaosta¬ jali za evropskimi, kar lahko opazimo tudi na slikah. Vendar pa so jih kmalu ujeli in nato je krenil njihov razvoj v drugo smer. V Evropi so bili avtomobili večinoma igrač¬ ka bogatašev, v Ameriki pa je avto posta! potreba vsem kmetovalcem, da so laže spravljali svoje izdelke na trg, podeželskim doktorjem, ki so morali pogosto sredi noči obiskovati oddaljene paciente in drugim. Vlil. LETA IZBOLJŠAV Na hitro poglejmo, kakšni so bili prvi avto¬ mobili. Vžiganje je bilo ročno, kolesa lese¬ na obita z gumo, luči acetilenske, zavore slabe, prenos sprva na jermen in kasneje na verigo, namesto volana je bila marsikdaj le ročica, kolesa so bila na listnatih vzme¬ teh, zadaj je bila toga os. To pa je le nekaj tehničnih pomanjkljivosti. Vse to je čakalo na izumitelje, da najdejo boljše rešitve. Ker je bilo število takih navdušencev vsak dan večje, so res kmalu našli izboljšave za vse to. Pa si pobliiže poglejmo, kako je šel razvoj teh elementov. Zaganjaš — sprva so motor vžigali ročno, s pomočjo ročice na prednji strani avto¬ mobila, kar je bilo zelo naporno, še posebej pozimi, ko je olje gosto in ne maže dobro. Na sliki 19 vidimo avto Mors iz leta 1902 z dobro vidno zaganjalno ročico. Marsikdaj pa je ročica, takrat ko je motor že stekel, osta¬ la zataknjena in se je zavrtela skupaj z motorjem in močno udarila človeka, ki je avto vžigal. Polomljene roke zaradi tega niso bile redkost. Te težave pa so odstranili z električnim zaganjačem. V ta namen so vgra¬ dili majhen elektromotor, ki ga je poganjal akumulator, ki je namesto človeka zavrtel motor. Do tega pa je prišlo šele leta 1911. Slika 15 — Prvi prototip Fredericka Lanchesterja iz leta 1897, ki stoji danes v Science Museumu v Londonu Slika 16 — Prvi ameriški avto, ki ga je leta 1893 naredil Frank Duryea Slika 17 — Oldsmobile 1903 je bil tega leta najbolje prodajan avto v Združenih državah Amerike, saj so jih prodali 3750, kar je bila tretjina vseh avtomobilov prodanih tisto leto 460 TIM 9/10 • 76/77 Slika 18 — Delavnica Henryja Forda leta 1900 Slika 19 — Dirkalni Mors, leta 1902, vidno zaganjalno ročico dobro Ti M 9/10 • 76/77 461 Prvi avto s serijsko vgrajenim električnim zaganjačem je bil Cadillac, letnik 1912. Na sliki 20 vidimo leto starejši model iste tovarne. Za hlajenje so morali poskrbeti že pri prvih motorjih, že od vsega začetka so uvedli je to pri prestavah pri današnjih dirkalnih kolesih. Tak menjalnik vidimo na sliki 21. Na sliki 22 pa je planetni prenos, imenovan tako zato, ker gibanje zobnikov v njem spominja na gibanje planetov okoli sonca. Vendar pa so ti menjalniki imeli še precej Slika 20 — Cadillac 1913 je bil prvi avto z električnim zaganja¬ čem in električnimi lučmi tako vodno kot zračno hlajenje, ki sta ostala v rabi do danes z manjšimi izboljšavami. Mazanje — gibajoče dele motorja je po¬ trebno mazati. Problem je bil najti dobro olje, ki bi mazalo motor v mrazu in v vro¬ čini. S tem imajo še danes mnogo dela. O tem le toliko, ker se v tehnične podrob¬ nosti le ne bi pregloboko spuščali. Vplinjač — prototip vplinjača, kot ga po¬ znamo danes, je naredil že leta 1893 Daim- lerjev sodelavec VViMiam Maybach. Pravo količino goriva, ki ga je treba vbrizgati v valj, je reguliral s plovcem. Tako je bila mešanica zraka in bencinskih hlapov pra¬ vilna za eksplozijo. Menjalnik in prenos moči — to je bil eden najtežjih problemov. Avtomobilski inženirji so morati najti pravo razmerje med obrati motorja In obrati koles. Po klancih navzgor je avto potreboval manj hitrosti in več moči, ravno tako za speljevanje z mesta, posebej še v snegu ali blatu. Tudi brez vzvratne vožnje ni šlo. Po lepi ravni cesti pa hočemo peljati čim hitreje, da bi prej prišli na cilj, vse to pa pri nizkih obratih motorja, saj se pri visokih obratih motor bolj obrablja in potroši več goriva. Kadar pa avto stoji na mestu, mora motor vseeno teči, sicer bi ga težko vžigali ali vozili po mestu, potreben je torej prosti tek. Vse to so dosegli z menjalnikom in presta¬ vami. Najprej so uporabili jermen, ki je bil napeljan preko različno velikih kolutov, kot Slika 21 — Menjalnik z jermenom in različno velikimi koluti Slika 22 — Skica planetnega prenosa, ki je bil v rabi v začetku našega stoletja pomanjkljivosti, ki jih je odpravil šele da¬ našnji prestavni mehanizem. Tu bomo za letos zaključili naš sprehod v zgodovino avtomobilizma, prihodnje leto pa spet nasvidenje. 462 TIM 9/10 • 76/77 ZMAJ - RAKETA Prevedel Bojan Rambaher Tokrat bomo videli, da za spuščanje rakete ni vedno potreben motor. Tudi navaden zmaj se prav lahko spremeni v raketo. Poglej¬ mo, kako se to dela. Najpreprostejši način je, da nekoliko spre¬ menite obliko navadnega zmaja (slika 1). Za to potrebujete dve smrekovi letvici 3x3 mm z dolžino 220 mm in debelejši papir. Konce letvic zmočite z vodo, jih spo¬ jite in upognete nad špiritnim ali plinskim gorilnikom ali pa kar nad varilnim aparatom. Nato jih posušite in tako zvite še utrdite. Te letvice nato pritrdite na običajen zmaj. Na spodnja konca letvic pritrdite stabiliza¬ torje, na zgornji konec pa nalepite papirnate cevke ali pa ga omotajte z nitkami. Ogrodje je tako narejeno, da pa bi bolje držalo, vsa mesta, kjer se glavne in oporne letvice kri¬ žajo, prevežite s tanko vrvico. Ko ste zdru¬ žili vse dele tako, kot je pokazano na sliki, ste dobili trup rakete. Iz enakega papirja, kot ste ga uporabili za zmaj, izrežite še dva kvadrata s stranico 200 mm, jih upognite po diagonali in jih prilepite k letvicam. Na ta način dobite stabilizatorja. »Raketa« je gotova. Visoka je 910 mm, široka 260 mm, s stabilizatorjema vred pa 460 mm. Za gradnjo rakete lahko uporabimo tudi način, ki je prikazan na sliki 2. Za gradnjo potrebujete lesene letvice, debelejši papir, sukanec in lepilo. Za ogrodje vzemite let¬ vice s premerom 3x3 mm: dve z dolžino 1070 mm in 700 mm; dve dolžine 400 mm in eno letvico s presekom 3 X 10 mm iste dolžine. Ogrodje zmaja naredite po sliki. Mesta, kjer se letvice stikajo, dobro zalepite in jih pre¬ vežite s sukancem. Iz debelejšega papirja izrežite pravokotnik 570 X 400 mm in ga na¬ lepite na ogrodje zmaja. Vrh rakete ima okroglo luknjo, v katero lahko vstavite pa¬ pirnato figurico kozmonavta, štirje stabili¬ zatorji imajo dimenzije 420 x 150 mm in jih nalepimo z obeh strani na letvici dolžine 700 mm. Nanju nato prilepimo ali prive¬ žemo še rep. Na sliki 3 vidite še eno varianto zmaja-ra- kete. Ogrodje je sestavljeno iz petih letvic. Dve imata dolžino 1000 mm in presek 3 X 3 mm, dve dolžino 350 mm in presek 8 X 1,5 mm, ena pa dolžino 270 mm in presek 8x2 mm. TIM 9/10 • 76/77 4 63 Slika 2 Dve daljši letvici upognite tako, kot smo že opisali pri drugih zmajih. Dve letvici z dolžino 350 mm prekrižajte in na vrhnji ko¬ nec položite peto letvico. Na vseh koncih letvice zalepite in jih še krepko povežite. Na ogrodje nalepite še obtežitev — dovolj debel papir. Ko se bo lepilo dodobra po¬ sušilo, peto letvico nekoliko zategnite z nitko, tako da se bo rahlo ukrivila. Zmaj bo tako dobil boljše letalne lastnosti. K stabili¬ zatorjema privežite rep — resast ali pa iz koščkov papirja, nanizanih na nitko. Rep naj bo dolg 2—2,5 m. »Uzdo« naredite iz treh nitk. Zgornji nitki položite točno po diagonali: vrh »uzde« mora sovpadati s sre¬ diščem rakete. Dolžina spodnje nitke je enaka razdalji od sredine rakete do sredine pete letvice. Ko sestavljate zmaje, se potrudite, da bosta leva in desna polovica popolnoma simetrični. Letvice morate zato izdelovati istočasno za levo in za desno stran. To naredite tako: Slika 3 vzemite borovo letvico, jo zmehčajte v vro¬ či vodi ali nad špiritnim gorilnikom in jo vpnite med žeblje. Ko se bo letvica posu¬ šila in otrdela ter dobila potrebno obliko, jo enostavno prežagajte. Za ogrodje pa lah¬ ko uporabljate vrbove šibe, trstiko ali trsje. Če hočete izdelati zmaj — raketonosec, vzamete štiri letvice: dve z dolžino 800 mm, eno dolžine 1170 mm in eno dolžine 1180 mm. Presek letvic naj bo na sredini 8x8 mm, na kraju pa 4 X 4 mm. Tri vodoravne letvice upognite po sredini pod kotom 12° in jih utrdite z bambusovimi podporniki. Privežite jih na četrto navpično letvico, kot je prikazano na sliki štiri, in osnovno ogrodje zmaja je gotovo. Zmaj prekrijte s paus papirjem ali s tanko tkanino. Šive morate narediti tako, da boste z lahkoto vstavili horizontalne in vertikalne letvice. Na tankih koncih letvic naredite z nožem zareze, kamor boste napeljali najlon¬ sko ali navadno vrvico (glej sliko 4). 464 TIM 9/10 • 76/77 Po tem nategnite po robu vrvico, ki jo na¬ peljite skozi zareze na dveh horizontalnih letvicah dolžine 800 mm in skozi zarezo na vertikalni letvici. Vrvico trdno privežite na koncu vertikalne letvice, kjer je s pomočjo žice pritrjeno krmilo (glej sliko). Stabili¬ zatorja naredite na enak način. »Uzdo« iz debelejše vrvice v obliki dveh zank (zgornja z dolžino 500 mm, spodnja z dolžino 700 mm) privežite k letvicam z dol¬ žino 800 mm. S skrajšanjem ali daljšanjem »uzde« lahko spreminjate kot letenja zmaja v zraku. Za spuščanje zmaja potrebujete seveda tudi dovolj močno, tanko in lahko vrvico. Najbo¬ lje je, če je namotana na posebno rogovilo ali na kolut, uporabite pa lahko tudi navadno palico. Pri spuščanju morate paziti tudi na hitrost vetra. Če je ta večja kot 5 m/s, lahko spu¬ ščate zmaj samo na odprtem področju, kjer ni telefonskih žic, anten, dreves ali visokih zgradb. Če je hitrost vetra 5 m/s ali manj, pa spu¬ ščate zmaj takole: pomočnik naj odnese zmaj 30—40 m daleč od vas in ga vzdigne, kolikor more visoko. Vrvica naj bo napeta. Na vaš znak naj zmaj spusti, vi pa tecite proti smeri vetra. Ko se bo zmaj začel vzdigovati, ga spustite na dolžino 80—100 m. Na manjših višinah je veter namreč neena¬ komeren in sunkovit, zato glejte, da bo vaš zmaj čimprej dosegel višino vsaj 40—50 m. Ta zmaj ima ne glede na svoje velike di¬ menzije dokaj majhno težo, tako da ga lahko spuščate že pri slabšem vetru. Enostopenjska raketa starta z zmaja tri minute po tem, ko spustite zmaj. časovni mehanizem zapira okov, kamor damo navad¬ no baterijo, kontaktne žice in 20 mm žice za spajanje, ki jo navijete na navadno iglo v obliki spirale. Vse to montirajte na ogrod¬ je zmaja, kot je prikazano na sliki 4. TIM 9/10 • 76/77 4 65 DEL RAKETOPLANA X-15 REZ AA Želite spuščati raketoplan brez motorčka? Potem se kar lotite izdelave brezmotornega letala, ki vam ga predstavljamo. Podano je v merilu 1 : 60 in zelo lepo leti. Model je narejen iz balse. Vse ostale potrebščine, ki jih rabite za izdelavo modela, boste go¬ tovo našli kar doma. Preden začnemo z delom, si pripravimo na¬ slednje: balso potrebnih razsežnosti, risalni list (ali kak podoben papir), lepilo, furnir debeline 0,8 mm, britvico, škarje, trikotnik, košček svinca za obtežitev, jeklene bucike, stekleni papir, napenjalni lak in čopič. Izdelava Načrt je v merilu 1 : 1. Dele 1, 3, 5 in 6 prerišemo na balsove deščice. Ogrodje mo¬ dela (1) je debelo 3 mm, krilo (5), smerni (3) in višinski rep (6) pa so iz balse debeli¬ ne 2 mm. Prerisane dele izrežemo z britvico. Del 2 prerišemo na risalni list in izrežemo. Na črtkano označenih mestih naredimo od¬ prtine za krilo in višinski rep. Nato po črtkanih črtah trup upognemo, da dobimo obliko romba (glej prerez A-A), in zlepimo. TUVI 9/10 • 76/77 467 Površinska obdelava Dele iz balse zgladimo s finim steklenim papirjem in dvakrat polakiramo. S tušem narišemo kabino, krilca in druge pripada¬ joče dodatke. Nato vse znova prelakiramo in pobrusimo. Montaža Najprej sestavimo ogrodje (1) in trup (2). V izrez na trupu zataknemo oba dela krila (5) in višinski rep (6). Z bucikami pritrdimo smerni rep (3) (oba dela). V ogrodje (1) trupa zabijemo bambusov količek (7) in na¬ OMAMA LETENJA Prevedel Tine Soško Ne gre niti za slavno obletnico prvih po¬ letov, niti za priložnostni spomin na prvi prelet nečesa in nekam. Preprosto so nam prišle v roke sličice fantastičnih zamisli pa tudi realnih projektov iz preteklih dveh sto¬ letij, ko so bili ljudje pijani od prvih kora¬ kov (pravzaprav skokov) v novi medij, ki je bil dotlej rezerviran samo za ptice in na¬ ravni živelj. Že davno je bil prebit zvočni zid, prvi sputnik je poletel v času, ko se je del naših bralcev šele rodil. Pred leti je stopil človek na Mesec in s kontinenta na kontinent se hitro prevažamo v orjaških pot¬ niških letalih. Slika 1. Karikatura ježe na zračnem parnem konju Slika 3. Petinov načrt zrakoplova lepimo ojačevalec (4) (na obeh straneh) iz vezane plošče (ali furnirja — op. prev.) de¬ beline 0,8 mm. Letenje Model obtežimo s svincem (8) tako, da bc lega težišča T v skladu z načrtom. Od pra vilne lege težišča je odvisen uspeh letenja vašega modela. Ko je letalo brez motorčka gotovo, ga izstrelimo z zanko iz gume 1 X 4 mm poševno navzgor. Zanko zatakne¬ mo za bambusov količek v sprednjem delu trupa. Model ima v začetni fazi veliko hitrost, zato pazite na oči in okna! Slika 2. Laurentov zrakoplov iz leta 1709 468 TIM 9/10 • 76/77 Slika 5. Greenov balon, ki je preletel kanal La Slika 6. Karikatura padca von Degenovega balona Manche MODEL LETALCA IZ PAPIRJA Naslednji model letala na risbi zelo spomi¬ nja na sodobnega »lovca«. V tem primeru uporabite trši papir le za krila in rep, za trup pa tanjšega, ker bi bil sicer izdelek pretežak. Na nos modela pritrdite radirko s svinčnika, s čimer boste ublažili pristaja¬ nje letala in preprečili njegove poškodbe. KRISTALNA LOBANJA Prevedel Tine Soško Bilo je leta 1927, ko je arheolog Mitchell Hughes odkril v pragozdu Britanskega Hon¬ durasa razvaline starega mesta Majev. Indi¬ janci so mesto imenovali Luba-atuna — Me¬ sto razvalin. S hčerko Anno sta začela raz¬ iskovati najprej prostrano svetišče, ki je bilo gosto zaraščeno s pragozdno podrastjo. Postopoma je odstranjeval grmado kamnitih kvadrov, ki so se zrušili na oltar svetišča. Ravno oltar ga je še posebej zanimal. To je bilo osrednje mesto svetišča in lahko bi bilo bogato okrašeno. Imel je torej ve¬ liko upanje, da odkrije reliefe ali pa celo napise v doslej nerazrešeni pisavi Majev. Na tihem je morda tudi upal, da se mu bo tako posrečilo razvozlati kakšno od za¬ gonetk starodavne izginule civilizacije. H koncu je šel sedmi delovni dan. Na sve¬ tišče je hitro padal mrak, Mitchell in hčer¬ ka sta pospravila delovno orodje. Ko je znanstvenik stopil bliže h kupu materiala, da bi si ogledal celodnevno delo, je v po¬ slednjih sončnih žarkih v kupu razvalin opa¬ zil nekakšen poblisk. Oprezno sta začela reševati predmet iz groblje. Ni bil sicer zlat, toda zato ni bil nič manj dragocen: Mitchell je držal v rokah lobanjo iz poli¬ ranega kristala. Bila je skoraj čista — sa¬ mo ponekod je bilo mogoče videti v kri- TIM 9/10 • 76/77 469 stalu medlejša mesta in bele zračne me¬ hurčke. Petkilogramski kristal je bil skrbno in z neobičajno natančnostjo izoblikovan v žensko lobanjo. In ravno to natančno in vemo oblikovanje spola v nenavadnem ma¬ terialu je ustvarjalo izreden, skoraj fanta¬ stičen vtis. Najditelj ni dvomil, da gre za obredni predmet — konec koncev je bil najden v neposredni bližini oltarja. Mitchell je bil prepričan, da je tukaj v razvalinah Luba-atuna našel tisto legendarno Lobanjo smrti, ki jo omenjajo stare legende Majev. V skrivnih svetiščnih prostorih so jo nji¬ hovi svečeniki baje uporabljali pri obredih, ko so v prozorni kristal klicali podobo so¬ vražnikov. Razumljivo je, da je lobanja zbudila zani¬ manje strokovnjakov, šest let jo je študiral zgodovinar in restavrator umetnosti Majev Frank Dorland. In njegova posamezna od¬ kritja niso bila nič manj presenetljiva kot sama najdba lobanje. Mikroskopska preiska¬ va je pokazala, da je bila lobanja izklesana iz enega samega kosa kristala brez upo¬ rabe kovinskega orodja. Pozneje je bila iz- brušena s pasto, ki je verjetno vsebovala kremenčev pesek in kristalni prah, v po¬ dobo človeške lobanje. Po Dorlandovem mnenju je to delo trajalo neobičajno dolgo, morda celih tri sto let. Dorland je ugotovil, da spodnjo čeljust tvori samostojen del, ki je gibljiv in je k zgornji čeljusti pritrjen s posebnimi obeski, če lobanja prosto visi v zraku, zadostuje že majhen pritisk, da bi se čeljust premikala, podobno kot med go¬ vorjenjem pri človeku. Toda še vedno ni bilo konec presenečenja. Stoletja pred odkritjem tekstilne optike in fizikalnih zakonov o svetlobi so bili tvorci te čudovite lobanje dosegli podobne optične efekte in to s pomočjo zapletenega sistema prizem in leč. Tako npr. sveča, nameščena v določeni oddaljenosti pod lobanjo, lahko razsvetli predvsem velike očnice lobanje. Če se izvede določen postopek, je mogoče doseči, da iz očnic izhajajo tanki svetlobni žarki. In če se pod njo namesti različne predmete, se njihova slika projicira v no¬ tranjost kristalne lobanje. Ko je Dorland zbral šestletne izsledke, se je izrekel tudi o možnem izvoru lobanje — po njegovem mnenju ni nastala na ozemlju Amerike. Verjetneje je, da je nastala v sta¬ rem Egiptu ali Babiloniji in je bila šele mnogo pozneje prepeljana v Srednjo Ame¬ riko. Ni povsem izključeno, da so se Maji tudi še potem ukvarjali z lobanjo in izpopol¬ nili njen sistem prizem in leč. »Lahko si zelo dobro predstavljamo, kakšen vtis je lahko naredila ta lobanja, viseča v poltemi nad oltarjem, z žarečimi očnicami, s premi¬ kajočimi se čeljustmi, iz katerih so priha¬ jale zapovedi bogov,« je zapisal Dorland in nadaljeval: »tem bolj, ker je bilo mogoče videti v njej najrazličnejše resnične pred¬ mete in postave ter obraze ljudi, najrazlič¬ nejše zveri in stavbe. In tudi — kar je moralo biti za gledalce prav tako pretres¬ ljivo — najčudovitejše obrazce lastne fan¬ tazije v nerazumljivi igri svetlobe in sence.« Dorland je eksperimentiral z lobanjo nekaj let in je torej imel lastne bogate Izkušnje. »Imel sem priložnost prepričati se, kako pri primerni instalaciji učinkuje ta predmet celo na sodobne ljudi. Pri nekaterih se je zviša! pulz, pri drugih so se pojavljali različni telesni občutki kot toplota, hlad, žeja, za¬ znavali so vonje, ki sploh ne obstajajo, in podobno. Lahko si predstavljam, da so si svečeniki, ki so uprabijaii to lobanjo, lahko pridobili glas vsemogočnih magov.« Verjet¬ no je, da raziskovalci o kristalni lobanji še niso rekli svoje poslednje besede. Pred nekaj leti jo je iz zapuščine Majev dobil v roke strokovnjak za mineralogijo, ki je svojo študijo v strokovnem časopisu skle¬ nil z besedami: »Ta presneta stvar prav¬ zaprav sploh ne bi smela obstajati! Ljudje, ki so jo izsekali iz velikega kosa kristala, niso imeli niti najskromnejše predstave o kristalografiji in so popolnoma ignorirali si- metrijske osi. In po vseh zakonih kristalo- grafije bi se jim morala ta stvar pri obde¬ lovanju razleteti pod rokami.« 470 TIM 9/10 • 76/77 timova fantastika Cllfford Slmak: SOSED Prevedel Vojislav Likar Potem sem vse skupaj še enkrat pregledal. Vsega, seveda, nisem našel v statističnih* poročilih, samo namig, šele ko sem malo globlje pobrskal, sem našel zanimive stvari.« Poskusil sem se pošaliti na račun njegovih odkritij, pa mi ni uspelo. »Vaše vreme, na primer,« je dejal. »Se za¬ vedate, da ste imeli odlično vreme zadnjih deset let?« »Vreme je bilo kar dobro,« sem priznal. »Pa ni bilo vedno dobro. Pregledal sem sta¬ rejša poročila.« »To je res,« sem rekel. »Zadnja leta je bilo boljše.« »Vaš pridelek je bil v zadnjih desetih letih najboljši,« je nadaljeval. »Boljše seme,« sem odvrnil. »Boljši načini kmetovanja.« Zarežal se mi je. »Način vašega kmetova¬ nja se v zadnjem četrtstoletju ni spreme¬ nil!« Potem pa me je ujel. »Pred dvema letoma je izbruhnila prava in¬ vazija žitnih moljev,« je rekel. »Zadelo je vse naokrog, le vi ste jo poceni odnesli.« »Imeli smo pač srečo. Spominjam se, da smo tudi takrat govorili tako.« »Preveril sem podatke o zdravju,« je rekel. »Isto. Celih deset iet ne ošpic, ne noric, ne pljučnice. Sploh nobene bolezni. Ena smrt v celih desetih letih — in še ta zaradi sta¬ rosti.« »Stari Man Parks,« sem rekel. »Bližal se je devetdesetim. Bil je prijazen star možak.« »No, vidite,« je rekel Rickard. Bilo mi je jasno. Mož je imel vse karte v rokah. Odkril je nekaj, česar se mi nismo niti zavedali, in zdaj nas je imel v pesti. »In kaj hočete od mene?« sem vprašal. »Rad bi govoril z vami o vašem sosedu.« »O nobenem od mojih sosedov ne bom go¬ voril. Zakaj ne govorite z njim sami?« »Poskusil sem, pa ga ni bilo doma. Povedali so mi, da je šel v mesto. Vsa družina je šla v mesto.« »Mislite Reginalda Heatha,« sem rekel. Bilo bi brez smisla pretvarjati se pred Rickar- dom, kajti poznal je vse prijeme. »Njega mislim, da. Govoril sem z ljudmi v mestu. Odkril sem, da ni nikoli dal popraviti nobenega stroja ali avtomobila. Še vedno ima iste stroje kot takrat, ko je začel kme¬ tovati. In že takrat so bili izrabljeni.« »Pač lepo skrbi zanje,« sem mu povedal. »Neprestano jih popravlja.« »In še nekaj,« je rekel Rickard. »Odkar je tukaj, še ni kupil kaplje bencina.« Vse drugo sem seveda vedel, nisem pa ve¬ del za bencin. Moral je opaziti moje prese¬ nečenje, kajti zarežal se mi je. »Kaj hočete?« sem vprašal. »Zgodbo.« »S Heathom bi morali govoriti. Ničesar ne vem. Z ničemer vam ne morem pomagati.« In ko sem to rekel, sem globoko v sebi za¬ čutil olajšanje. Zdi se mi, da sem nagonsko TIM 9/10 • 76/77 471 verjel, da bo Heath uredil zadevo, da bo že vedel kaj storiti. Toda po zajtrku se nikakor nisem mogel spraviti k delu. Obrezoval sem sadno drevje. Tega se nisem lotil že leto ali dve, bilo pa je nujno potrebno. Kar naprej sem premiš¬ ljeval o Heathu in o teh rečeh, da ni kupoval bencina, o tisti noči, ko sem naletel na trak¬ tor, ki je oral sam, in o tem, kako mehko sta tekla njegov traktor in avtomobil, kljub vsemu hrupu, ki sta ga delala. Tako sem odložil žago in škarje in krenil čez njive. Vedel sem, da so Heathovi v mestu, čeprav sem bil prepričan, da bi bilo vseeno, če bi bili doma. Mislim, da bi bil storil enako. Več kot deset let, zdaj sem to doumel, sem se spraševal o tistem traktorju, in bil je čas, da odkrijem, kako je s tem. Traktor sem našel v lopi za stroje in mislil sem, da bom težko prišel do motorja. Pa nisem. Odpel sem zaponke, dvignil pokrov in našel natanko tisto, kar sem mislil, da bom našel, čeprav si seveda v mislih tega nisem mogel predstavljati. Bila je nekakšna kocka svetleče se kovine, skoraj tako, kot bi bila steklena. Ni bila zelo velika, bila pa je videti masivna in verjetno bi jo bilo precej težko dvigniti. Stari oporniki, na katerih je bil prej pritrjen motor, so bili še zdaj vidni. S težkim ko¬ som nekakšne kovine so bili zvarjeni skupaj, tako da so nosili ta mali pogonski stroj. Nad svetlečo se kocko je bila nekakšna naprava. Nisem si vzel časa, da bi odkril, kako deluje, videl pa sem, da je bila priključena na izpu¬ šno cev. Bila je torej le slepilo, ki je prikri¬ valo nenavadni pogonski stroj. Ta napravica je bruhala male oblačke dima in posnemala hrup običajnega motorja. Stal sem tam in se spraševal, zakaj si je Heath, katerega motor je deloval bolje od motorja na notranje izgorevanje, tako priza¬ deval, da bi to prikril. Če bi jaz imel tako reč, vem, da bi kar največ izvlekel iz nje. Našel bi si koga, ki bi me podprl, in se lotil proizvodnje in tako rekoč v trenutku bi obo¬ gatel. In ni je stvari na svetu, ki bi Heathu to lahko preprečila. On pa je namesto tega preuredil svoj traktor, da je bil videti in sli¬ šati kot vsak drug, in predelal svoj avtomo¬ bil, ki je s hrupom skrival, da ima vgrajen nov tip motorja. Samo, da je malo pretiraval. Oba, traktor in avto, sta delala več hrupa, kot je potrebno. In zanemaril je najpomemb¬ nejše — kupovati bencin. Na njegovem me¬ stu bi redno kupoval gorivo, kolikor se ga na farmi porabi, in ga potem zlival proč ali zažigal, da bi se ga iznebil. Vedno se mi je zdelo, da je Heath vsa ta leta nekaj skrival, da je skušal namerno ostati neopažen. Kot bi bil zares ubežnik, nekje 'iz Evrope ali pa od kod drugod. Zaprl sem pokrov motorja, in ko sem odšel iz lope, sem za seboj skrbno zaprl vrata. Vrnil sem se k svojemu delu. Med obrezova¬ njem sem premišljeval, in medtem ko sem tako premišljeval, sem dojel, da sem to po delčkih počel vse od takrat, ko sem videl traktor, kako orje brez voznika. Vse čas sem to premleval po koščkih, nikoli pa jih nisem povezal v celoto. Toda zdaj se mi je posve¬ tilo in zdi se mi, da sem se celo malce prestrašil. Vendar me ni bilo zares strah. Reginald Heath je bil sosed, in to dober sosed. Sku¬ paj sva lovila in ribarila, si pomagala pri žetvi in mlaovi, pri tem in onem in imel sem ga rad kot vsakdo, kdor ga je poznal. Seveda je bil malce drugačen in imel je nenavaden traktor in nenavaden avtomobil ■in morda je celo znal raztegovati čas, in imeli smo srečo z vremenom in zdravjem, odkar je prišel v dolino. Vse to je res, da, toda ničesar se ni bati. Ničesar se ni bilo treba bati, če si le poznal tega moža. Ne vem, zakaj sem se spomnil pripetljaja, bilo je več let nazaj, ko sem se nekega po¬ letnega večera mimogrede ustavil pri Heat- hovih. Bilo je vroče 'in prinesli so stole na verando, ker je bilo zunaj hladneje. Sedeli smo in se pogovarjali, kar nam je pač prišlo na misel. Meseca ni bilo, bilo pa je polno zvezd in zdelo so se mi lepše kot kdajkoli. Heathu sem pokazal nanje in izustil tisto malo, kar sem vedel o astronomiji. »Zelo daleč proč so,« sem rekel. »Tako da¬ leč, da trajajo leta, preden nas doseže nji¬ hova svetloba. In vse so sonca. Mnoga od njih večja od našega.« To je bilo skoraj vse, kar sem vedel o zve¬ zdah. Heath je resnobno prikimal. »Tam zgoraj je ena,« je rekel »ki jo mnogo¬ krat gledam. Tista modra tamle. Jo vidite? Vidite, kako miglja. Kot bi nam hotela po¬ mežikniti. Prijateljska zvezda.« 472 TIM 9/10 • 76/77 Pretvarjal sem se, da vidim tisto, ki mi jo je kazal, čeprav nisem bil prepričan, saj jih je bilo tako veliko in mnoge od njih so mig¬ ljale. Potem smo začeli govoriti o nečem drugem in pozabili smo na zvezde. No, vsaj jaz sem pozabil. Takoj po večerji je prišel Bert Smith in po¬ vedal, da se je tudi pri njem oglasil Rickard in ga nekaj spraševal, in da je bil tudi pri Jingu. Povedal mu je, da bo obiskal Heatha takoj, ko se vrne iz mesta. Bert je bil malo vznemirjen zaradi tega, tako da sem ga moral pomiriti. »Ti mestni ljudje postanejo hitro radovedni,« sem rekel. »Vse skupaj ni nič.« Ni me preveč skrbelo, ker sem bil prepri¬ čan, da bo Heath znal urediti zadevo, in celo če bi Rickard zares napisal zgodbo za new- yorške časopise, nas to ne bi ganilo. Coon Valley je daleč proč od New Yorka. Mislil sem si, da smo najbrž prvič in zadnjič videli in slišali za Riokarda. Toda nikoli v življenju se nisem bolj zmo¬ til. Okrog polnoči sem se prebudil, ker me je Helena stresala za ramo. »Nekdo je pred vrati,« je rekla. »Pojdi po¬ gledat, kdo je!« Smuknil sem v hlače, si nataknil copate, prižgal svetilko in se spustil po stopnicah. Medtem ko sem se zapenjal, je nekdo trkal na vrata, in brž ko sem prižgal svetilko, je trkanje prenehalo. Stopil sem k vratom in jih odprl. Na pragu je stal Rickard in niti malo ni bil živahen, tako kot zjutraj. »Oprostite, ker sem vas vrgel pokonci,« je rekel, »toda vse kaže, da sem se zgubil.« »Ne morete se zgubiti,« sem mu odvrnil. »Samo ena cesta pelje skozi dolino. Na enem koncu se priključi šestdeseti, na drugem pet¬ inosemdeseti cesti. Samo peljite po dolin¬ ski cesti in prišli boste na eno ali drugo avto cesto.« »Vozil sem,« mi je rekel, »cele štiri ure, pa ne morem najti nobene od njiju.« »Poslušajte,« sem rekel, »samo peljite v eno ali drugo smer. Ne morete zgrešiti. Petnajst minut v eno ali drugo smer in že ste na glavni cesti.« Bil sem jezen nanj in zdelo se mi je neumno. Prav nič nisem bil vesel, da me je sredi noči spravil na noge. »Saj sem vam povedal, da sem se zgubil,« je rekel z obupanim glasom in videl sem, da je skoraj prestrašen, »ženo je vse bolj strah in otroci so na smrt utrujeni...« »Prav,« sem rekel, »počakajte, da se oble¬ čem in obujem. Odpeljal vas bom odtod.« Dejal je, da bi rad prišel na šestdeseto ce¬ sto. Sedel sem v svoj avto in mu rekel, naj mi sledi. Bil sem precej razdražen, toda mislil sem si, da je najbolje, da mu poma¬ gam oditi. Razburil bi vso dolino, in prej ko bo zunaj, bolje bo. Vozil sem trideset minut, dokler nisem sam postal zmeden. To je bilo dvakrat toliko, kot sicer potrebuješ, da prideš do glavne ceste. Toda cesta je bila videti prava, nič ni bilo narobe, razen da je trajalo toliko časa. Pe¬ ljal sem naprej, čez približno petinštirideset minut smo bili spet pred mojo hišo. Za vse na svetu si tega ne bi znal razložiti. Stopil sem iz avta in odšel k Rickardovomu avtomobilu. TIM 9/10 • 76/77 473 »Vidite, kaj mislim,« je rekel. »Morali smo nekje obrniti,« sem dejal. Njegova žena je bila skoraj histerična. »Kaj se dogaja?« me je vprašala z visokim, skoraj vreščečim glasom. »Povejte, kaj je narobe?« »Poskusimo znova,« sem rekel. »Vozili bomo počasneje, da ne naredimo iste napake.« Vozili smo počasneje in tokrat je trajalo uro, da smo pripeljali nazaj na farmo. Potem sem poskusil priti na petinosemdeseto ce¬ sto. Brez uspeha — štirideset minut pozneje smo bili spet tam, kjer smo začeli. »Vdam se,« sem rekel. »Pustite avto in pri¬ dite v hišo. Pripravili bomo nekaj postelj. Prespali boste tukaj in ko se zdani, vas bom odpeljal od tod.« Skuhal sem kavo in pripravil nekaj sendvi¬ čev, medtem ko je Helena pripravljala po¬ stelje, da bi lahko vseh pet prespalo. »Pes lahko spi zadaj v kuhinji,« je rekla. Našel sem prazen zaboj in mu pripravil le¬ žišče. Pes je bil majhen, skodran, precej igračkast, vendar prijazen. Rickardovi otroci pa so bili prisrčni, kot so vsi otroci. Goska Rickardova je bila zelo razburjena in Helena ji je dala skodelico kave, jaz pa jim nisem dovolil, da bi se še naprej pogovar¬ jali o tem, da ne morejo proč. »Zjutraj,« sem rekel, »bo vse v redu.« Po zajtrku so bili vsi zelo mirni, videti je bilo, da so prepričani, da bodo našli šest¬ deseto cesto. Tako so se odpeljali sami, toda čez eno uro so bili spet nazaj. Vzel sem svoj avto in odpeljal pred njimi. Moram priznati, da sem čutil rahlo goma¬ zenje po hrbtu. Skrbno sem gledal in naenkrat spoznal, da smo nekako obrnjeni proti dolini, namesto proč od nje. Ustavil sem, obrnili smo avto¬ mobila v nasprotno smer in se odpeljali. Toda čez deset minut smo bili spet obrnjeni nazaj. Poskusili smo znova -in tokrat smo komajda lezli, skušajoč odkriti mesto, kjer smo bili obrnjeni. Toda nismo ga našli. Vrnili smo se na moj dom, jaz pa sem po¬ klical Berta in Jinga ter ju prosil, naj pri¬ deta. Oba sta poskusila odpeljati R-ickardove iz do¬ line, najprej eden, potem drugi, nato oba skupaj, vendar brez uspeha. Potem sem po¬ skusil sam, ne da bi mi Rickardovi sledili, in šlo je brez težav. Prišel sem na šestde¬ seto cesto in nazaj v pol ure. Menili smo, da oni morda nimajo sreče, zato sem sam poskusil odpeljati Riokardov avtomobil, toda tudi tokrat ni uspelo. Sredi popoldneva nam je bilo jasno. Vsak domačin se je lahko odpeljal iz doline ra¬ zen Rickardovih. Helena je spravila gospo Rickardovo v po¬ steljo in ji dala neko pomirilo, jaz pa sem odšel k Heathu. Bil je vesel obiska in me je poslušal. Ves čas, ko sem govoril, sem mislil na to, kako sem se nekoč spraševal, ali morda zna raztegovati čas. Ko sem končal, je bil nekaj trenutkov tiho, kot da bi premišljal o kaki odločitvi. »Čudna zadeva, Calvin,« je končno sprego¬ voril, »in ne zdi se mi prav, da so Rickar¬ dovi ujeti v to dolino, če ne želijo ostati tukaj. Vendar je to v resnici naša sreča. Rickard je nameraval napisati zgodbo o nas, in če bi jo napisal, kot je nameraval, bi pritegni! veliko pozornost na nas. Prišla bi množica ljudi — novinarji, vladni ljudje, ljudje z uni¬ verz in drugi radovedneži. Vznemirili bi na¬ še življenje in nekateri nam bi ponujali ve¬ liko denarja za naše farme, mnogo več, kot so vredne, in vse to bi pokvarilo našo do¬ lino. Ne vem, kako misliš ti, toda jaz jo imam rad tako, kot je. Spominja me na ... no, na neki drugi kraj.« »Riokard lahko sporoči zgodbo po telefonu,« sem mu odvrnil, »ali jo odpošlje po pošti. Samo to, da Rickard ostaja tukaj, še ne bo preprečilo, da zgodba ne bo natisnjena.« »Nekako mislim, da bo,« je rekel. »Prepričan sem, da ne bo telefoniral al-i sporoča! po pošti.« Skoraj bi že stavil na Rickarda, pa sem pre¬ mislil, kar je rekel Heath, in sem molčal. Če namreč je neka sila ali moč, ki skrbi, da je v dolini zdravje in zagotavlja dobro vre¬ me in nam lajša življenje, zakaj naj bi se potem drugi ljudje polastili tega? Morda je bilo to sebično od mene, vendar sem bil do¬ cela prepričan, de se te sile ali moči ne da tako razširiti, da bi zajela ves svet. In če jo naj kdorkoli sploh ima, bi želel, da ostane tukaj, kamor po vsej pravici tudi sodi. In še nekaj: če bi drugi zvedeli, da taka moč ali sila obstaja, mi pa je ne bi mogli ali ne 474 TIM 9/10 • 76/77 bi hoteli deliti, tedaj bi bili vsi jezni na nas in živeli bi sredi sovraštva. Vrnil sem se domov in se pogovoril z Rickardom. Ničesar mu nisem skušal pri¬ kriti. Bil je pripravljen, da bi se odkrito spoprijel s Heathom, vendar sem mu to od¬ svetoval. Poudaril sem, da nima niti naj¬ manjšega dokaza in da bi se kvečjemu osme¬ šil, zakaj Heath bi se zelo verjetno pretvar¬ jal, kot da ne ve, za kaj sploh gre. Po dol¬ gem pregovarjanju je sprejel moj nasvet. Rickardovi so ostali pri nas več dni. Sem ter tja sva se z Rickardom skupaj zapeljala po dolini, da bi preverila stanje, vendar ni bilo nobenih sprememb. Končno sta prišla Bert in Jingo in imeli smo bojni posvet z Rickardovo družino. Gospa Rickardova se je počutila bolje, otroci pa so se veselili podeželskega življenja in celo kuža je bil silno zaposlen s tekanjem za divjimi zajci. »Na začetku doline je posestvo starega Chandlerja,« je rekel Jingo. »Precej dolgo že nihče ne živi tam, vendar je v dobrem stanju. Lahko bi ga uredili, da bi bilo biva¬ nje udobno.« »Ampak jaz ne morem ostati tukaj,« je ugo¬ varjal Riokard. »Ne morem se naseliti tu.« »Nihče ni govoril o naselitvi,« je dejal Bert. »Samo počakati morete. Nekega dne se bo, karkoli je že napak, uredilo in potem boste lahko odšli.« »Kaj pa moja služba,« je rekel Rickard. Tedaj je spregovorila gospa Riokard. Bilo je očitno, da ji položaj ni nič bolj všeč kot soprogu, toda pokazala je tisto nenavadno praktično vsakdanjo logiko, s katero žene včasih presenetijo svoje može. Vedela je, da so zaprti v to dolino, in bila je odločena, da pomaga, kolikor je mogoče. »Se spomniš tiste knjige, s katero si vedno grozil, da jo boš napisal?« je vprašala. »Mor¬ da imaš zdaj priložnost.« To je odločilo. Rickard je nekaj časa hodil sem ter tja, ko da premišljuje, kako bi se odločil. Potem je začel govoriti o miru v dolini — o miru in tišini — o pravem kraju za pisanje knjige. Sosedje so se zbrali in popravili hišo na Chandlerjevem posestvu. Rickard je poklical svoj urad, se nekako opravičil in izprosil do¬ pust, napisal pismo svoji banki, naj mu poš¬ lje vse njegovo prihranke. Nato se je lotil pisanja. Verjetno v svojih telefonskih pogovorih in pismih nikoli ni namignil na pravi vzrok svo¬ je preselitve — morebiti bi zvenelo preveč neumno — ker ni bilo nobenih težav zaradi njegove odselitve. TIM 9/10 • 76/77 4 75 Dolina se je povrnila v svoje običajno življe¬ nje in vsi smo si oddahnili po tem razbur¬ jenju. Rickardovim so nakupovali sosedje, iz mesta so jim prinašali vse, kar so potrebo¬ vali, Rickard pa je sem ter tja sedel v avto in poskusil priti na avto cesto. Večidel pa je pisal in čez približno leto dni je prodal svojo knjigo. Njen naslov je bil: Lahko bi slišali tišino. Prinesla mu je veliko denarja in njegovi newyorški založniki so zaman ugibali, zakaj noče priti iz doline. Zavračal je vse prošnje za javna branja, vsa vabila na kosila v njegovo čast in sploh vse, kar sodi zraven. Rickarda uspeh ni niti malo spremenil. V času, ko je knjigo objavil, je bil v dolini že priljubljen in zdelo se je, da je tudi sam imel rad vse — razen morda Heatha. Do njega je ostal precej hladen. Navadil se je na dolge sprehode, da se razvedri, je rekel, čeprav mislim, da se je med sprehajanjem ukvarjal predvsem s svojo knjigo. Včasih se je pri kom ustavil, malo pogodrnjal in takega so vsi poznali. Rad in veliko je govoril o času, ko bo lahko odšel iz doline, nam pa je postajalo vedno bolj žal ob misli, da bo ne¬ kega dne odšel, kajti Rickardovi so se izka¬ zali za dobre sosede. Na poti iz mesta sem se nekega dne usta¬ vil pri Heathu, da bi poklepetal z njim, in medtem ko sva govorila, je po cesti prišel Rickard. Bil je na svojem običajnem spre¬ hodu. Ustavil se je, govoril nekaj minut z nama, potem pa je nenadoma rekel: »Veste, od¬ ločiti smo se, da bomo ostali tukaj.« »No, to je pa lepo,« je rekel Heath. »Prejšnjo noč sva se z ženo pogovarjala o tem,« je rekel Rickard. »O času, ko bomo lahko odšli od tod. Potem pa sva nenadoma utihnila in se spogledala in tisti trenutek sva spoznala, da ne želiva oditi. Takšen mir je in otroci imajo tukajšnjo šolo dosti rajši kot v mestu, pa tudi ljudje so tako dobri, da ne bi mogla prenesti odhoda.« »Vesel sem, da to slišim od vas,« mu je odvrnil Heath. »Zdi se mi, da ste se pravilno odločili. Morali bi kdaj odpeljati ženo in otroke v mesto, da si ogledajo razstavo.« Tako je bilo to. Čisto preprosto. Življenje v dolini teče naprej kot vedno. Morda zdaj še lepše. Vsi smo zdravi. Zdi se, da se celo prehladimo ne več. Kadar potrebujemo dež, začne deževati, im kadar si želimo sonca, sonce zagotovo posije. Ni¬ smo bogati, a vendar lepo živimo. Rickard piše svojo drugo knjigo, jaz pa včasih po¬ noči vstanem in poskušam najti zvezdo, ki mi jo je Heath pokazal tisti večer daleč nazaj. Toda še vedno se sem ter tja kdo spomni na nas. Sinoči sem poslušal mojo najljubšo postajo. Na vrsti je bila neka zabavna oddaja. »Kaj res obstaja kraj, kot je Coon Valley?« je vprašal napovedovalec z neprikritim po¬ smehom. »če obstaja, bi vlada rada zvedela zanj. Zemljevidi vztrajajo, da obstaja, in sta¬ tistike pravijo, da je to kraj, kjer ni bolezni, kjer je podnebje idealno in kjer je žetev vedno obilna — dežela mleka in medu. Mno¬ gi so se odpravili iskat resnico, a tega kraja niso našli, čeprav ljudje v bližnjih naseljih vztrajno trdijo, da dolina obstaja. V telefon skih imenikih so priimki prebivalcev te do¬ line, toda zaman bi jih klicali. Pisali so jim pisma, pa jih je pošta vrnila odpošiljateljem. Mnogi so čakali v bližnjih nakupovalnih sre¬ diščih, toda prebivalci iz Coon Valleyja niso nikoli prišli v mesto, kadar so bili tam tl iskalci, če tak kraj je in če so statistični podatki resnični, potem je dolina zelo zani¬ miva za vlado, kajti tam morajo biti dejstva, ki bi jih bilo mogoče preučiti in uporabiti tudi drugod. Ne vemo, ali ta oddaja lahko do¬ seže dolino — ali je kaj bolj učinkovita kot iskalci, telefon in pošta. Toda če jo doseže in če kraj, kot je Coon Valiey obstaja — in če jo kdo od prebivalcev posluša, naj se, prosim, oglasi!« In napovedovalec se je čisto na kratko po¬ rogljivo zasmejal, potem pa je začel brati druge novice. Zaprl sem radio, sedel na stol in pomislil na čase, ko po več dni nihče ni mogel najti poti iz doline, ko telefoni niso delovali, pojasnila za to pa ni bilo. In spominjam se tudi, kako smo se o tem pogovarjali med seboj in se spraševali, ali ne bi rekli Heathu, pa smo se vsakič odločili, da ne bomo, ker smo ču¬ tili, da Heath ve, kaj dela, in da lahko zaupa¬ mo njegovi presoji. Včasih je neprijetno, seveda, toda to marsi¬ kaj odtehta. Tako, na primer, v dolino že več kot dvanajst let ni bilo zoprnih pobiralcev naročnin — pa tudi zavarovalnega agenta. Konec 476 TIM 9/10 • 76/77 MLADINCI Šolarji, ki zapuščate osnovno šolo! Pred vami je izbira poklica — morda se boste odločili za gradbeništvo. Oglejte si, kakšne možnosti so pred vami, če se odločite za katerega od poklicev, ki jih navajamo. V času šolanja imate urejeno bivanje in možnosti za nemoteno učenje v našem domu učencev, v času praktičnega pouka pa v domu učencev ter v samskih domovih GRADISA, ki so lepo in prijetno urejeni. Hrana in stanovanje sta brezplačna, poleg tega pa prejmejo učenci tudi nagrado — čim boljši je šolski delovni uspeh, višja je nagrada. Če ste se odločili za katerega od poklicev v gradbeništvu, se prijavite našemu centru za izobraževanje, Gradis — Centrala, Ljubljana, šmartinska 134/A. V letošnjem letu bomo sprejeli: 30 učencev zidarske stroke 80 učencev tesarske stroke 5 učencev mizarske stroke 20 strojnih ključavničarjev 5 ključavničarjev 2 elektrikarja 30 železokrivcev 25 betonerjev 10 opažarjev POGOJI ZA SPREJEM Učenci, ki se želijo usposabljati za poklice v gradbeništvu, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so stari 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let, — da so dokončali osemletko, — da so duševno in telesno zdravi ter sposobni za izučitev poklica, za katerega se prijavijo. Sprejemamo tudi učence z nedokončano osemletko, ki imajo dokončanih 6 ali 7 razredov osnovne šole. Te usposabljamo za poklice: žagar, betoner, opažer in zidar. Kandidat mora za sprejem v uk predložiti naslednje dokumente: 1. Lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom. 2. Zadnje šolsko spričevalo. 3. Zdravniško spričevalo. 4. Rojstni list. SPREJEM UČENCEV Učence sprejema Center za izobraževanje, Gradis, Ljubljana. Šmartinska 134/A — praviloma od 1. junija do 31. avgusta v vsakem koledarskem letu. Starši oziroma skrbniki učencev morajo skleniti pismene učne pogodbe z delovno organizacijo najpozneje v 15 dneh po sprejemu učencev. TIM 9/10 • 76/77 4 77 zanke in uganke Pavle Gregorc POSETNICA ART KARPE Art sodeluje pri gradnji hiše. Kaj je po po¬ klicu? BESEDE NAPREJ IN NAZAJ Pod posamezno številko velja prvi opis za besedo od leve proti desni, drugi pa za be¬ sedo, brano nazaj — od desne proti levi. PREMEŠANE ČRKE V STAVKU Tudi TA zdravnik si OPERE Roke pred me¬ dicinskim posegom. (Kako se imenuje zdrav¬ nik, boš zvedel, če premešaš velike črke, ki so natisnjene poševno!). KRMARJI Poišči med osmimi sličicami: 1. dva enaka krmarja z enakima krmiloma, 2. dva enaka krmarja z različnima krmilo¬ ma 'in 3. dva različna krmarja z enakima krmi¬ loma. S katerimi številkami so označeni pravi pari sličic? Primer: NATKO — OKTAN. 1. tkanina v keprasti vezavi — majhen rep, 2. makedonsko moško ime — pesnik, ki piše lirične pesmi, 3. majhen nos — zvonu po¬ dobna priprava za podvodna dela, 4. pripad¬ nik posebnih, neregularnih vojaških oddel¬ kov — reka v severovzhodni Srbiji, pritok Donave vzhodno od Negotina, 5. pita z me¬ som in sirom — angel druge vrste, upo¬ dobljen kot krilati deček. Črke na poljih s krogci dajo za življenje nujno potreben plin. To je beseda, ki se enako bere naprej in nazaj. KOCKA Iz katerega od petih plaščev moreš sesta¬ viti telo, ki skupaj s telesom v levem zgor¬ njem vogalu tvori kocko? 478 TIM 9/10 • 76/77 AVTOMOBILSKE ZNAMKE AAAAA D EE F G lil KKK LL N OOO PP RRRR SS TTT U VV Iz gornjih črk sestavi 6 besed in jih vpiši v vodoravne vrstice lika: 1. stenski lok na stebrih, 2. reka v jugo¬ vzhodni Finski, znana po brzicah Imatra, 3. sestanek s posvetovalnim namenom, 4. pri¬ prava ati snov za precejanje ati čiščenje {običajno tekočine ali zraka), 5. mesto za¬ hodno od Splita, 6. avstrijski inženir, ki je leta 1912 izdelal hidravlično turbino, ki se po njem tudi imenuje (Viktor, 1876—1934). Diagonalno brane črke na različno označe¬ nih poljih dajo tri evropske znamke avtomo¬ bilov (sovjetsko in dve angleški). < m z < > z _l o a. N Prvi opis pod posamezno številko je za be¬ sedo brez označenih polj, drugi pa za be¬ sedo skozi ves lik. Primer: LITIJ — LITIJA. 1. sodobni slovenski gledališki režiser (Mi¬ le) — aluminijev oksid (Al 2 0 3 ), ki je zelo trd in ga uporabljamo za izdelavo ležajev ali kot brusilno sredstvo, 2. kranjski zborovski dirigent (Peter) — vulkanski otoki severno od Sicilije, po 'katerih se imenuje vrsta gra¬ nita, 3. makedonski pesnik, ki je padel med NOB (Kočo) — francoski dramatik, pred¬ vsem pisec tragedij (Jean Baptiste, 1639— —1699), 4. slavni nemški gledališki režiser (Erich, 1891—1925) — dober prijatelj in te¬ sen sodelavec Karla Marxa, skupaj z njim utemeljitelj historičnega materializma in znanstvenega socializma (Friedrich), 5. mer¬ ska enota za zlato in drago kamenje — ja¬ ponski borilni šport, 6. mit — krajše Ime za Bajkalsko jezero. Navpično brane črke na poljih s krogci dajo priimek nemškega inženirja, ki je leta 1893 zgradil po njem imenovan motor (Rudolph, 1858—1913). NASPROTJA LAŽ ... KOMPRESIJA .:. IZGUBA .:... IZVOZ . ŠKODA . START . VDIH . STRAHOPETEC ... PROFESIONALIZEM . Besedam na levi poišči besede nasprotnega pomena in jih vpiši na pikčaste črte. Primer: VOJNA — MIR. Ob praviilm rešitvi sestav¬ ljajo začetnice besed z nasprotnim pome¬ nom — brane navpično — kemijski pojav, ki je nasproten oksidaciji. TIM 9/10 • 76/77 4 79 Z LEVE NA DESNO OBRNJENI REBUS TOLAŽBA JEDKANJE RAZBOJNIK TIRATRON MAHKOTA POREDNOST VODENKA — R-E N T — — E-AT D V-I — — AZ— ED — IK P — V L I- M-O T O N — S — — O T L I- V vsaki besedi na levi prečrtaj po nekaj črk (najmanj tri) in jih v istem vrstnem redu prenesi na črtice k črkam v isti vrstici tako, da dobiš skupaj z njimii samostalnike znanega pomena. Primer: če v besedi TEH¬ NIKA prečrtaš črke E N I A in jih vstaviš k črkam L — T-C — , dobiš samostal¬ nik LETNICA, od prve besede pa ostanejo črke THK. Ob pravilni rešitvi dajo po vrsticah brane preostale črke na levi misel nemškega fi¬ zika Alberta Einsteina. Obrnjeni rebus rešuješ kot navadni rebus, le rešitev prebereš nazaj — od desne proti levi. 12 3 4 Pri magičnem liku moraš vsako besedo vpi¬ sati dvakrat, enkrat vodoravno in drugič navpično. Vodoravno in navpično: 1. paralelogram s štirimi skladnimi stranicami, 2. ovalni krož¬ REŠITVE UGANK IZ 7. ŠTEVILKE: NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Vodoravno: trabakula, letopisec, AV, kanape, kec, čo, OT, Žiri, Ati, krom, Ne, dril, letaika, Nace, Izola, okan, pi, as, ena, radij, Lu, kuter, krš, Sava, jek, strd, DU, krt, Elin, ujec, vile, bark, Amor. ZLOGOVNA KRIŽANKA. Vodoravno: tangenta, Afrika, —ka, blagajna, —pal, Njegoš, balistika, —ča, —ka, razvalina, lole, —la, monitor, —ta, galenit, barvilo. POSETNICA: Karl Stena = steklarna. KLIN: 1. germanij, 2. migrena, 3. Regina, 4. Niger, 5. ring, 6. ing., 7. in, 8. N. REBUS: klina — (s črko) K (označena) lina. IZPOLNJEVANKA: 1. fizika, 2. rušenje, 3. stoik, 4. Mecking, 5. zavesa, 6. kondor, 7. oddaje, 8. svoboda, 9. Jimmy, 10. zamorec, 11. tamtam. Misel: Izkušnje so ime, ki ga vsakdo daje svo¬ jim zmotam. PREMEŠANE ČRKE S SPREMEMBO ČRKE: hidro¬ elektrarna, D = H. RAREBUS: jensko steklo — je (oseba) N (jed) S; kost E; (lo) k; črki (lo) se preneseta na konec. nik, 3. ime jugoslovanskega boksarja Par- lova, 4. francoski letalski konstruktor, ki je leta 1909 kot prvi preletel Rokavski preliv (Louis, 1872—1936), 5. manjša soba, 6. uslo¬ čen ali lomljen strop, 7. del partiture (zapj skladbe). TIMOVI NAGRAJENCI: 1. Albert Šuštaršič, Mošnje 8/c, 64240 Radovljica 2. Bojan Kajtna, Podvine 28, 61410 Zagorje o/S ~f. Rpman Šoper, Paderšičeva 23, 68000 Novo mesto TIM 9/10 • 76/77 § O nagradna slikovna križanka Isaac Asimov: ZVEZDE KOT PRAH John Wyndham: PO KATASTROFI 441 str. 60,00 din Robert Heinlein: VRATA V POLETJE — NEPRIJETNI POKLIC JONATHANA HOAGA 335 str. 130,00 din V kratkem izideta še romana Stanislawa Lema: DNEVNIK PILOTA PIRXA in NEPREMAGANA Fred in Geoffrey Hoyle: PETI PLANET, NOVELE 419 str. 60,00 din Clifford Simac: SKOZI ČAS IN NAZAJ Arthur C. Clark: VESOLJSKA ODISEJA 459 str. 60,00 din Zanimivo branje za mladino in odrasle. Naročite pri Tehniški založbi Slovenije znanstveno fantastiko. Naročniki Tima imajo poleg ugodnosti plačevanja na obroke še 20 % popust za vsako knji¬ go. Najmanjši obrok je 50 din mesečno. M ERI LO 1200 co