"Kakor zajame diktatura politično, gospodarsko in socialno
življenje vsakega naroda, ki pr a  doleti nesreča,- saj sonce ne sije
vedno, a za burjo pride spet lepo vre^e - da mora na svoji koži pre¬
izkusiti vsa njene dobrine, tako poseže tudi v narodovo kulturno iz¬
življanje. Globina tega posega zavisi od organisatoričnega duha,
strumnosti, ostrine, brezobzirnosti, fanatičnosti, zločinskih nagi¬
bov in že mnogih drugih lepih in nelepih lastnosti nosilcev diktatu¬
re. Odvisna je seveda tudi od odporne, sile naroda proti diktaturi*

Pri fašizmu smo n.pr »videli,; da je bila globina posega, v
kulturno življenje Slovencev skoraj stoodstotna. Istočasno smo lahko

• opažali, da je bil ta poseg veliko' nepopolnejši v ožji domovini fa~
žizma. Ce ga primerjamo z nacizmom, se pokaže ta nepopolnost v posebno
ostri luči.

Nacisti so bili namreč mojstri v celotnem obvladanju vsega
narodovega življenja in njihovo propagandno ministrstvo j~- znalo'kul¬
turo vpreči v politični vos, kakor je vpreglo vsako drugo delavnost.

Iz jarma po nujnosti, do katere je vodil"'nacistični nauk, pi-bilo
druge -rešitve kot popolno uničenje nacizma. Nemški narod danes vidi
in računa, koliko ga je stala diktatura. Poleg neštetih človeških in
tvarnih žrtev so neo&enljive tudi duhovne, številni kulturni spome¬
niki preteklosti nemškega naroda - ko je bil ta ruirod-še civiliziran
in je ustvarjal kulturo - so propadli za vedno. Bilo pa je jasno,
da bo do tega prišlo, kakor je jasno, da mora kamen, ,ki ga izpustiš
iz roke, pasti na tla. S tako železne, doslednost jo gre v propgd. narod,
ki si izbere diktaturo za vodilo in obliko svoje usode.

Diktatura je narodu sicer lahko' vsiljena; tak narod se bo
še rešil, če pa se narod z naivno dušo sam zapiše diktaturi, potem
si lahko pogleda svojo usodo v zrcalu zgodovine*

Bistvena lastnost diktature je nestrpnostki  nujno preide
A tudi v kulturno Izživljanje. Napoleon n.pr. pesnikom in pisateljem,
ki niso trobili v njegov rog, ni dovoljeval tiskati knjig, čeprav'v
njih ni bilo sledu c politiki ali celo kritiki njegovega ravnanja, \
Cenzorji pa so bili takoj pripravljeni dovoliti tiskanje taksnih
knjig, če je pisen 'Vključil nekaj slavospevov cesarju.

. Zgodovina svobode tiska nas uči, da so v,državah k  polo-,
vičarsko diktaturo cenzorji zelo nesrečna bitja* Vedno imajo nad' se¬
boj diktatorjev'meč in mirni so lahko samo tedaj, če plenijo čim. več
knjig, časopisov in časnikov.

Sodobne diktature so sebi in cenzorjem delo olajšale« Ža
dosego svojih namepov so se rajši poslužile temeljitejšega sredstva s
ukinile so vsako možnost svobodnega kulturnega izživljanja! Nacistično
haračenje nemške kulture je bilo zares temeljito. 'Kdorni'plesal tako,
kot je piskal propagandni minister, ni mogel izdajati Časnikov, tiskal' ’
ti časopisov, pisati knjig, nastopati v gledališčih, Slikati ali biti
kipar. Kultura je postala dekla politike. , ‘ ,

Tako se začnejo čistke. Ko se diktator najprej iznebi tistih
mož, ki nočejo vpreči svojih darov in narodove kulture v njegov po¬
litični, voz, pen-t ane pozoren, proč ostala.^ skupina kulturnikov, ki

Štev. 28

Str.2.

Domači klasovi, 15.II«1946.

je politično sicer na njegovi strani, pa bi le hotela biti neodvisna.
Vsak kulturni delavec, pa naj bo še tako politi&no naiven, le čuti,
da ni mogoče ustvarjati na ukaz in je vsako petje le "ujetega ptica
tožba". Zato poje ali piš g  tako, kakor mu nalaga srce*

Diktatorju to seveda ni po volji. Kestrpno ukazuje, kaj
morajo in 6esn ne smejo delati njegovi kulturni trabanti. S tem pa¬
da raven njihovih proizvodov, ki se sušijo tudi po številu, dokler
diktator ne ustvari popolne kulturne Sahare, kot se jo je vzgledno
posrečilo narediti nacistom v Nemčiji.

Prešeren, ki se ga spominjamo v teh dneh, je.položil "Pi¬
sarju" v usta: "Horacij dulce et utile veleva., nam utile 'je zrno,
dulce pleva". Enako misli tudi diktator. Vse njegovo stremljenje
gre za tem, da bi tudi kulturniki"šli na utilitaristično delo. Na
delo, ki bi bilo njemu in njegovemu režimu po godu. Diktator bi jim
najrajši s Prešernovim "Pisarjem" dejal: "Poj rajši to, kar treba je
pri hiši, za hleve treba, treba je na polji, poj to,kar kmet in
meščan s pridom, sliši."

In prenekateri poslušni kulturnik poje, poleg tega pa se
s Prešernovim* "Učencem" diktatorju še zahvaljuješ "Bog, 'ti zaplati
uk, po tvoji volji bom pelj gosenice kaj naj repo Varje, kak pride¬
luje se krompir najbolji; kako odpravljajo se ovcam garje, preganja¬
jo ušivim glavam gnide, loviti mi&' učni bom gospodarje".

Kam pelje takšna "kultura"? V popolno mračnjaštvo in temo,
po drugi strani pa tudi z železno doslednostjo nasproti prepadu, v
kakršnega slej ko prej zgrmi "'diktatorski režim. Nacistična Nemčija
in fašistična Italija sta nam za to najprepričevalnejši dokaz."

Zgornji članek je 4.t.m. objavil "Glas Zaveznikov" na u-
vodnem mestu. Poleg njega pa Titovo sliko...

Pod naslovom- "Zadnji argument reakcije" je "Primorski
dnevnik" 9« t.m. objavil članek, kjer pravi med drugim tudi tole:

"Vprašanje državne pripadnosti Julijske krajine- se bliža
svojemu usodnemu zaključku. K rešitvi tega vprašanja, h kateri je
naše ljudstvo prispevalo vse, kar je imelo najboljšega, je italijanska
reakcijonama klika'prispevala le pogrete ostanke klavrnega itali¬
janskega imperializma. Ker ji- primankuje oziroma ne dos ta ja 'stvarnih
argumentov, ki bi jih mogla črpati iz te zemlje, se v svojem obupu
oprijemlje najbolj zastarelih trikov diplcnatične igre.

lokalni reakcijonarni tisk ne zamudi nobeno priložnosti,
kjer bi lahko izlival svoje sovraštvo nad narodi, ki so tudi italijan
skemu narodu s svojo borbo pokazali pot k napredku in svobodi. Kazno
je, da jim tega ne bo nikoli odpustila. Vsa ta njena kampanja pa je
na drugi strani znak njene nemoči, dobro se zaveda, da je njeno delo
mlačva prazne slame.

Zato mora seči po drugih sredstvih, zadnjem argumentu: po
načrtni organizaciji incidentov.

Po verodostojnih informacijah pošilja italijanska reakcija
iz Italije v Julijsko krajino, posebno na. v T.vst »oborožene skupine
z namero, da bi mogla uprizarjati oborožene provokacije ob priliki
prihoda zavezniške komisije, ki mora na terenu zbrati podatke o ju-
goslovansko-italijanski etični meji. V zvezi' s temi skupinami se-
organizira tudi kalna reakcija. Za prihod komisije ima v Trstu na
razpolaga četnika« ustaš-©, ra akcij oname poljske vojake, istrske fa-

Dona6i glasovi, 15*II«1946.

Štev. 28*

Str d 5 *

šistične begunce od Trsta do Vidma in dalje, ki so pripravljeni pov¬
zročati incidente po naročilu, po možnosti tudi v coni 3»

Namen je prozoren. Reakcija se nahaja v Slepi ulici, brez
stvarnih argumentev. Treba je najti način, da se na Šternu ljudstv
onemogoči miren in dostojen izraz njegove volje,in prepričati svet,
da je 'rešitev našega vprašanja mogoča le s tujo intervencijo* \ ,

V Italiji je reakcija v svoje namene našla izhod s oborožene
m onarh o»fa §is ti6ne tolpe in reakcijonarna pbljska vojska, ki sodeluje¬
jo v napadih na italijanske napredne > organizacije. Isti preiskušeni
sistem je treba sedaj razširiti tudi na področje Julijske krajine>
kjer ji je ljudska velja prekrižala račune«, Zanimivo je, da Imajo
pri tem poizkusa svoje prste vmes tudi nekateri reakcijonarni mi¬
nistri sedanje italijanske vlade«, '

Vsi. resnični demokrat j e bi morali končno spoznati, kam vo¬
dijo vsa ta dejstva. Pred nami je resna nevarnost povratka fašizma«,
Nujno je, pristopiti nemudoma k razorožitvi vseh oboro¬
ženih reakcijonarnih formacij, še' prav posebno poljske vojske, ki je
v Italiji« Poljska vojska je. znana po -svojem protisovjetskem nas ir O«
jenju, in predstavlja stalno nevarnost za mir v Evropi in na svetu«
Razorožitev te vojske je prvi ne obhodili pogoj za napredek
italijanske demokracije« Drugič s izročiti je treba vse"Vojne zločince,
ki so v Italiji in Julijski krajini našli svoje najprimernejše zave¬
tišče-; izročiti jih je treba državam, kjer ljudstvo pozna njihovo*
zločinsko preteklost«. Tretjič $ Pristopiti je treba k temeljitemu in'
doslednemu Čiščenju vseh ostankov fašizma, ne glede na 8. september«"

$(

\

C

L3( NAD: □

rrr

0 ^

Komunistično gkeilo "^rim.orski dnevnik" je pred nekaj
dnevi objavil < članek, kjer govori, da so "dornberške šene navdušeno
pozdravile ločitev Cerkve od države", ki jo je izvedla v Jugoslaviji
Titova vlada.

V boljše razumevanje omenjamo, da je Dombeig zavedna Slo«
venska vas v goriški Vipavi, ki se je od nekdaj'"odlikovala p'o svoji
narodni in katoliški zavednosti. Zato se je vsem poznavalcem ‘razmer
čudno zdelo, kako je mogoče, da bi ravno žene iz te velike vipavske,
občine pozdravljale kaj takega, kar je kat.Cerkvi tako sovražno,
kor je Titova ločitev Cerkve od države.

Zdaj pa beremo v goričkem tedniku "Slovenski Primorec"
je poleg celovške "Nedelje" edini katoliški slovenski list v Ev c;
dopis dornberških šena, ki protestirajo zoper eni članek v parim:
glasilu, Med dragim dornberške žene takole pravijot

kako more dopisnik kratko

ka¬

ki

'Pl 5

. anskem

beršks

"Ne vemo


malo

"Uorn-

5ene", kc bi moral vendar vedeti, da je Dornbergu še dosti,
dosti razumnih in vernih šena, ki so v dno duše užaljene, ker je tako
težko pričakovana in nadvse ljubljena Jugoslavija brezobzirno pahnila
od sebe sv, katoliško Cerkev« Vidi se, da so tiste šene«, ki ta Ža¬

lostili ukrep države pozdravljajo, zelo slabe katoličanko in kratkovidne

v dušnem gledanju« Kar se pa narodnosti tič

moramo povedati,

večina izmed njih do poloma Italije vneto častila Duma ja« Te
žene 'so'bile zelo ponosne, ko so smele okoli vratu nositi rute
pisom "Duce".

da je
vrste
z na**

jalec" in
p ar ti z,-ni

Kdor danes zagovarja Cerkev in duhovnike, je zanje "izda-

;rv-w

■logardiši”« ki

DO

; c- m o.

s<&±.

treba z njim. obračunati, ko pridejo
fraforih..Jtefaa padla sramota na vse

Štev. 28.-'— Domači glasovi, 15.11.1946

utr.4.

oče-

katoliške žene naše vasi, ki hočejo ostati zveste_veri svojih
•tov in zveste članico svokatolaško Cerkve® Naj pride karkoli, ne
hočemo ostati na istem temelju,- ki ga je postavil Jezus Kristusu’

Uredništvo tednika "Slovenski Primorec'' dodaja k tej iz¬
javi še svojo misel ter kon6.no pravi:

»Kaša iavnost pa ima v tem slučaju nov dokaz, kako se pri
nas umetno ustvarja "javno mnenje” 4  ter "ljudsko mnenje". Tako po-
6etje'se po pravici imenuje tiunnvno nasilje nad ljudskimi množicami,
kar je proti vsaki resnični demokraciji."

MIŠI JONAH JI ZA EVROPO.-, Pred
kratkim je prispelo v London 13
bradatih muslimanov. Postavili so
si veliko nalogo: Anglijo in vso
ostalo Evropo hočejo spreobrniti
k mohamedanski veri. Iz milijonov
"nevernikov" hočejo napraviti
verne ljudi. - Toda, kdor hoče na¬
rod poučiti, mora govoriti v nje¬
govem jeziku® In ti apostoli isla¬
ma so se pričeli pridno učiti
angleščine, francoščine, "španšči¬
ne in nemšeinOo Želimo jim samo
še to, da bi jih Aliah razsvetlil
pri tem težkem študiju. - Časti"
vredni gospodje so sedaj gostje
Imama Vel.Britanije in stanujejo
v londonski mošeji. Pripadajo pa
sekti Ahmedajcev. Ahmed se je bil
sam nazval "obljubljeni Mesija".
Toda tudi on je 1. 1903 šel po
poti vseh umrljivih. Učil je, da
je bil Jezus Kristus sicer križan,
da pa so ga njegovi učenci še ži-.
vega rešili s križa in pozdravili.
Spravili so ga v mesto Kašmir v
Afganistanu, kjer prebivajo moha¬
medanski Indijci. - Vsekakor je
zelo težko pogoditi, kako se bo
tem 13  apostolom islama godilo v
Evropi na njihovih potih spreobra¬
čanja. (Iz Welltpresse od 12.t.m.)

PREDOR: RUSIJA - AMERIKA. -
Sovjetski strokovnjak za transport¬
na vprašanja Vasilij Bracov je na¬
pisal članek, kjer napoveduje na¬
črt predora, ki naj zveže Sovjetsko
zvezo in Ameriko - pod Beringovo
cesto. Širina tega preliva med
skrajno točko severovzhodne Rusije
in Rtom Princo of Wales znaša samo
85 km® worje pa je na tem mestu
samo 44 mm oloboko. (Ueltpresse
,12. februar ja.)

KAKO SEF VOLIL. - "Ker so
naju z ženo tudi vpisali v'vo¬
lilne imenike, sva 11, nov® tu¬
di midva, volila. Za. moje stano¬
vanje je bilo določeno volišče
v sredini mesta« Volil sem. pa
takole: v prostrani sobi je bi**
la na gornjem koncu volilna ko¬
misija, sestavljena iz predsedni¬
ka tajnika in nekaj prlsednikov, .
ki so tudi čuvali posamezne
skrinjice. Ko sem jaz volil, je*
bil vladni zastopnik pri skrinji¬
cah čevljar Jerovšek Jože® Sklo¬
nil se je do zareze pri skrinjici
in točno zasledoval vsak moj gib
kdaj in v katero skrinjico bom" '
spustil svojo krogijico. Ko sem
izpustil krogljico v vladno
skrinjico, se je zaupnik Jerov¬
šek z nasmeškom zahvalil in dal
poseben znak komisiji, češ da
sem volil vladnega kandidata® Ko
sem namreč odhajal z volišča,so
se miftrsi člani volilne komisije
zahvalili in vsak mi je še po¬
sebej stisnil roko,.." (Iz za¬
pisnika pregnanca.)

PROTEST JUGOSLOVANSKE VO¬
JAŠKE fisije.  - JugO‘sl. voj,mi¬
ši ja.pri Zavezniškem glavnem
stanu v Nemčiji je 7® t.m. pro¬
testirala. ker se še ni pr: 6 -,d o
čiščenje med 25.000 jugoslovanski¬
mi ujetniki, ki so sedaj v, ame¬
riškem zasedbenem področju in med
katerimi je veliko št--vilo kola-
barac i j onis tov., - .la"'fašist, c"
so pa to pot najbrže pošalila,.,,

UMRLI SO ;  Ivah Nučič, drž.
upoko, Frančiška Petrič, zas„,
Avgust Vimpolšek, poslovodja, v
pok. Vsi iz Ljubljane.