73486 /, o občinskih hranilnicah (uredba o obč. hranilnicah z vzornimi pravili, čl. 47. do 62. zakona o Drž. hip. banki, uredbi o sodnih pologih in o zapadlih sodnih pologih) V prečiščenem besedilu priredil Pohar Robert, urednik ..Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine- V Ljubljani 1939 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani Zakoni in uredbe o občinskih hranilnicah (uredba o obč. hranilnicah z vzornimi pravili, čl. 47. do 62. zakona o Drž. hip. banki, uredbi o sodnih pologih in o zapadlih sodnih pologih) EXII. zvezel Predpisi V prečiščenem besedilu priredil Pohar Robert, urednik „ Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine" V Ljubljani 1939 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mihalek) 73486 A‘% 0Bo Vsebina 1. Uredba o občinskih hranilnicah. Stran Splošne določbe. 1 Ustanavljanje hranilnic. 2 Poslovanje hranilnic. 3 Upravni in nadzorni odbor. 7 Rezervni sklad.11 Zveza hranilnic.12 Državni nadzor ..13 Prestanek hranilnice.15 Kazni.15 Prehodne in končne določbe.16 2. Iz zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke. III. oddelek. Pravice in ugodnosti (členi 47. do 62.) ... 18 3. Iz uredbe, s katero se uvaja zakon o izvršbi in zavarovanju iz 1. 1930. Besedilo člena 4. uredbe. 24 4. Vzorni pravilnik o poslovanju občinskih hranilnic. I. del. — Splošne določbe.26 Naziv in sedež.26 Pravni značaj in naloga.27 Ustanovitev, jamstvo in začetna glavnica.27 Podpisovanje hranilnice.28 IV Stran II. del. — Poslovna sredstva.28 III. del. — Poslovanje hranilnice.. 29 Hranilne vloge in njihovo obrestovanje.29 Vknjiževanje vlog in prilog. 30 Odpoved in izplačilo hranilne vloge.31 Zgubljene hranilne knjižice in amortizacija ... 32 Sodna prepoved.33 Vezava (vinkulacija) vloge.33 Sodno vezane vloge.34 Zastaranje hranilne vloge in obresti.34 Vloge na tekoči račun.35 Priskrba sredstev.. 35 Poraba denarnih sredstev.35 Posojila na nepremičnine.37 Posojila po tekočih računih.38 Nakup in prodaja vrednostnih papirjev ..... 39 Posojila na vrednostne papirje.40 Posojila na hranilne knjižice.40 Zastavljalnica (zastavni oddelek) in dražbovalnica . 41 Posojila samoupravnim telesom ..41 Eskompt menic, varantov, kuponov in izžrebanih srečk.42 Nalaganje gotovine pri denarnih zavodih.42 Nalaganje v zapise in pridrževanje gotovine ... 42 Nakup nepremičnin. 43 Ostali posli.43 Ustanavljanje poslovalnic.44 Propaganda.44 Poslovna tajnost.44 IV. del. — Upravni, izvršilni in nadzorni odbor ... 44 Upravni odbor.44 Izvršilni odbor.48 Nadzorni odbor.50 Javne objave. 52 Letni sklepni računi . ..52 Obrazec računa bilance.53 Obrazec računa zgube in dobička.56 Rezervni in ostali skladi.57 v Stran V. del. — Nadzorstvo.60 VI. del. — Prestanek hranilnice.60 5. Uredba o sodnih pologih (depozitih). I. Splošne določbe.61 Predmeti sodnega pologa.61 Mesta za sodni polog v ožjem smislu.62 Polaganje pri Državni hipotekarni banki .... 63 Polaganje pri občinski hranilnici.63 Polaganje pri depozitnem mestu in 'neposredno po¬ laganje .64 Način polaganja sodnega pologa.67 Sprejemanje gotovine pri denarni knjigi.68 II. Posebni predpisi o polaganju.69 Polaganje na čekovni račun ..69 Polaganje po poštni ali po čekovni nakaznici ... 70 Prevzemanje pošiljk na pošti.72 Vročanje pošiljk po poštnem uradu.73 Osebno polaganje.73 a) Pri Državni hipotekarni banki.73 b) Pri občinskih hranilnicah.75 c) Pri denarni knjigi.75 Ravnanje z vrednostnimi predmeti, ki se najdejo v pismih ali paketih, ki prispejo sodišču brez označbe vrednosti.75 Cenitev.75 Posebni predpisi o cenitvi ob polaganju po sodnih izvršilnih organih.76 Stroški cenitve.77 Nalog za sprejem (hrambo). Poročilo o pologu . . 77 III. Zaznambe.78 IV. Izdajanje. 80 Izdajanje iz denarne knjige.80 Izdajanje po depozitnem mestu — Nalog za izdajo 81 Označevanje upravičenca za sprejem.82 Označevanje predmeta izdaje.83 Način izdaje.83 Izdajanje gotovine.84 VI Stran Izdajanje vrednostnih papirjev in tujega denarja . . 85 Izdajanje dragotin.86 Osebno izdajanje (dviganje).86 Poročila depozitnega mesta.88 Zadržki izdaje.88 Pošiljanje pologov po pošti.89 Določanje vrednosti.89 V. Oskrbovanje pologov.90 Oskrbni posli.90 Knjiženje.91 Opravljanje oskrbnih poslov.91 Sodni nalogi za opravo oskrbnih poslov.93 VI. Predpisi, da se zavaruje pravilno ravnanje s pologi 93 Depozitni dnevnik in depozitni partijalnik .... 93 Pregled oskrbovanja pologov.97 VII. Posebni predpisi, če je ena davčna uprava depo¬ zitno mesto za več sodišč.98 VIII. Depozitna taksa.98 IX. Predmeti, ki rabijo za dokaz.99 X. Prehodne in končne določbe.99 6. Uredba o nedvignjenih (zapadlih) sodnih pologih. I. Splošne določbe .102 II. Nedvignjeni (zapadli) pologi.103 Rok za hranjenje pologov.103 Sklad.103 Postopek.103 Seznam pologov, ki so zreli, da se izrečejo za zapadle.104 Uvedba postopka, da se izreče polog za zapadlega 105 Stroški oklica. 105 Izdaja in obračun pologa, ki je bil izrečen za zapadlega.105 Odškodnina upravičencu.106 III. Pologi manjše vrednosti.106 Zahteva za izdajo in rok.106 VII Stran Več pologov manjše vrednosti.107 Seznam pologov manjše vrednosti.107 Določitev vrednosti.108 Obveščanje o izročitvi pologov manjše vrednosti skladu.108 Odločba o izročitvi pologa manjše vrednosti skladu 108 IV. Končne določbe.109 Obrazci k § 48. uredbe o sodnih pologih. i 1. Na podstavi § 100. finančnega zakona za 1. 1938./89. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgo¬ vino in industrijo tole uredbo o občinskih hranilnicah.* Splošne določbe. § 1 . Hranilnice so samostalni, javni, pupilno varni de¬ narni zavodi, ki jih ustanavljajo občine. § 2 . Hranilnicam je naloga, da razvijajo in ohranjajo smi¬ sel za varčevanje v najširših plasteh prebivalstva. Hra¬ nilnice dajejo v ta namen priložnost za varno nalaganje in obrestovanje predvsem malih prihrankov in pospešu¬ jejo s cenenimi posojili delavnost in podjetnost fizičnih in pravnih oseb. Hranilnica sme uporabljati po izpopol¬ nitvi predpisanih rezerv čisti dobiček deloma ali celoma v občekoristne in dobrodelne namene. * Uredbo gl. »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2. XII. 1938., št. 277/LXXXII/646, spremembe uredbe z dne 6. X. 1939., M. s. št. 1274: Službene novine z dne 11. X. 1939., št. 232/LXXXI/635 in popravek uredbe z dne 26. X. 1939., V. št. 43.442: Služb. nov. z dne 30. X. 1939., št. 238/LXXXVI/681, — »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 597/98 iz 1. 1938., popravki: št. 624/101 iz 1. 1938., spremembe: št. 512/82 iz 1. 1939. in popravek: št. 564/88 iz 1. 1939. i 2 § 3. Naziv »hranilnica« ali »štedilnica« (samostalno ali v zvezi z drugimi besedami v nazivu) smejo uporabljati samo zavodi, na katere se nanaša ta uredba. »Hranilna knjižica« ali »štedna knjižica« se smejo nazivati samo knjižice, ki jih izdaja hranilnica. Ustanavljanje hranilnic. § 4. Hranilnico sme ustanoviti občina ali več sosednih občin skupaj. Da se ustanovi hranilnica, sta potrebna pravnovelja- ven sklep mestnega sveta ali občinskega odbora in ba¬ nova odobritev, če se ustanavlja občinska, odobritev mi¬ nistra za finance pa, če se ustanavlja mestna hranilnica. Dovolitve za poslovanje hranilnic izdaja in pravila odobruje minister za trgovino in industrijo po določbah te uredbe. § 5 . Ustanoviteljica se mora obrniti do ministrstva za trgovino in industrijo za odobritev pravil in dovolitev, da sme hranilnica začeti poslovati. S prošnjo je treba predložiti: 1. sklep mestnega sveta ali občinskega odbora in banovo odobrilo, če se ustanavlja občinska, odobrilo mi¬ nistra za finance pa, če se ustanavlja mestna hranilnica; 2. nepreklicno izjavo ustanoviteljice o jamstvu (§ 6.); 3. izjavo o višini začetne glavnice (§ 7.); 4. štiri enakoglasne primerke pravil, ki jih podpiše ustanoviteljica. § 6 . Ustanoviteljica mora prevzeti neomejeno in nepre¬ klicno jamstvo z vso svojo imovino, vsemi svojimi do¬ hodki in svojo davčno močjo za vse pravnoveljavne ob¬ veznosti hranilnice, najsi izvirajo te obveznosti iz kate¬ rega koli pravnega naslova. 3 Pri vpisu v trgovinski register je treba priložiti tudi zavezo o jamstvu. § 7 . Ustanoviteljica mora dati hranilnici zadostno začetno glavnico na razpolago. Ustanoviteljica sme zahtevati povračilo začetne glav¬ nice, ko nastopijo okolnosti, navedene v § 31. uredbe. Poslovanje hranilnic. § 8 . Poslovna sredstva hranilnice so: 1. začetna glavnica, dokler se ne vrne ustanoviteljici; 2. rezervni skladi, ki se zbirajo iz letnega čistega dobička, izvzemši pokojninski sklad hranilničnih name¬ ščencev, če obstoji; 3. vloge na hranilne knjižice, blagajniški zapisi in vloge na tekoče račune; 4. reeskompt in lombard v primeru, navedenem v predposlednjem odstavku § 14. uredbe. § 9 - Pri hranilnicah se smejo nalagati gotovine samo¬ upravnih teles (srezov, zemljiških zajednic, imovinskih občin, pokojninskih ustanov itd.), korporacij, cerkev, sa¬ mostanov, javnih skladov kakor tudi gotovine tistih oseb, ki so pod skrbstvom (varuštvom), in sodni pologi. § io. Hranilnice smejo sprejemati vloge tudi na tekoči račun v znesku, ki se omeji v hranilničnih pravilih. V tem primeru more razpolagati vlagatelj s svojo vlogo tudi po čekih. Vloge na tekoči račun morajo biti izkazane ločeno od vlog na knjižice. § H- Hranilnice sinejo izdajati hranilne knjižice samo na podstavi položene gotovine. i' 4 Hranilne knjižice, ki jih izdajo hranilnice za vloge, se glase lahko na ime ali na prinosnika ali pa imajo lahko kateri koli drug naslov, ki ga navede vlagatelj. Vlagatelj sme dogovoriti pogoj, s katerim more razpola¬ gati z vlogo po hranilni knjižici (vezati hranilno knjižico). Kdor predloži hranilno knjižico, mora veljati za polno¬ pravnega lastnika in mu mora hranilnica izplačati zahte¬ vano vsoto, če ni uveden amortizacijski postopek, odre¬ jena sodna prepoved, napravljena začasna zaznamba ali če ni izplačilo vloge vezano na kateri koli način, dovoljen po hranilničnih pravilih. § 12. Vlagatelj, ki mu je hranilna knjižica prešla, mora to hranilnici takoj naznaniti. Hranilnica zaznamuje, da je hranilna knjižica prešla, in ne sme izvršiti nobenega izplačila v njeno breme, razen če predloži prinosnik ve¬ ljaven dokaz, da je knjižica njegova last. Če ni uveden amortizacijski postopek, ima zaznamba, da je hranilna knjižica prešla, veljavnost samo 30 dni. § 13 . Terjatev iz vloge in obresti po hranilnih knjižicah zastara v 80 letih. Rok zastarevanja se začne od dne, ko je bil opravljen poslednji vpis v hranilno knjižico. Za¬ starane vloge se vlože v rezervni sklad za pokritje more¬ bitnih zgub hranilnice. § 14 . Hranilnice smejo nalagati njim zaupane vloge samo v posle, ki so dovolj varni in likvidni. Ti posli so tile: 1. posojila na nepremičnine (amortizacijska, hipo¬ tekarna, menično-realna in po tekočem računu na realni podlagi) v višini, ki se omeji v hranilničnih pravilih, na ozemlju banovine in sosednih srezov, če je posojilo s hipoteko popolnoma zavarovano, in to s pogojem, da so poslopja, na katera se posojilo dovoli, stalno zavarovana pri kakem domačem zavarovalnem podjetju. 5 Pri sklepanju posojila se mora pogoditi, da ima hra¬ nilnica pravico, odpovedati dolžniku posojilo in zahtevati plačilo tudi že pred rokom, če bi vrednost hipoteke padla in bi dolžnik ne mogel dati hranilnici zahtevano dopol¬ nitev hipoteke. Razen tega sme hranilnica vzeti, da je posojilo dospelo, če je dolžnik več ko šest mesecev za¬ ostal s plačilom obresti, pri amortizacijskih posojilih pa zaostal s plačilom anuitete. Pri sklepanju posojil, iz- vzemši amortizacijska posojila, se mora pogoditi oboje¬ stranska pravica do polletne odpovedi posojila; 2. nakup državnih vrednostnih papirjev in drugih papirjev, pri katerih jamči država za določeno dividendo ali za obresti; 3. nakup samoupravnih vrednostnih papirjev, do¬ mačih hipotekarnih zastavnic, delnic Narodne banke kra¬ ljevine Jugoslavije in deležev osrednjega denarnega za¬ voda hranilnic, če se ustanovi; 4. posojila na vrednostne papirje, navedene pod 2. in 3., največ do višine treh četrtin tečajne vrednosti, ki jo imajo na dan zastavitve, toda nikoli ne nad nominalno vrednostjo. Rok takih posojil ne sme biti daljši od šestih mesecev; 5. posojila na ročno zastavo in dragocenosti; 6. dolgoročna posojila samoupravnim telesom naj¬ več v višini 10°/o, kratkoročna pa največ v višini 15 %» vlog na hranilne knjižice; 7. eskompt in reeskompt varantov in domačih menic, ki so plačljive najkasneje v šestih mesecih. Take menice morajo imeti podpis najmanj dveh fizičnih ali pravnih oseb ali tvrdk. To vrsto posojila sme dajati hranilnica samo osebam z ozemlja banovine in sosednih srezov; 8. začasna plodonosna naložba prosto razpoložljive gotovine pri denarnih zavodih v državi; 9. naložba v blagajniške zapise kraljevine Jugosla¬ vije in na žirovni račun pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, na čekovni račun Poštne hranilnice ali Državne hipotekarne banke ali pa pridržanje prosto raz¬ položljive gotovine v blagajni; 6 10. nakup nepremičnin na javni dražbi v izvršbi in stečaju samo tedaj, če je to neobhodno potrebno, da si hranilnica tako zavaruje svojo terjatev. Take nepremič¬ nine mora hranilnica kar le moči hitro, po možnosti brez škode zase, zopet prodati; 11. nakup nepremičnin, ki so potrebne za poslovanje hranilnic; 12. upravljanje samoupravnih podjetij po posebni dovolitvi ministra za trgovino in industrijo. V dolgoročne posle, navedene pod točko 1., kakor tudi v vsakega izmed poslov, navedenih pod točkama 3. in 5. tega paragrafa, sme naložiti hranilnica največ do 20% vlog na hranilne knjižice; v posel, naveden pod točko 8., sme naložiti največ do 15%, pod točko 9. pa najmanj 10% vlog na hranilne knjižice. Hranilnica sme svoje menice reeskomptirati in svoje vrednostne papirje lombardirati samo tedaj, če nima do¬ volj gotovine, da bi zadostila zahtevam vlagateljev. Hranilnica je dolžna naložiti vsaj 50% zneska, dob¬ ljenega po § 9., v državne vrednostne papirje, predvsem v blagajniške zapise kraljevine Jugoslavije. § 15. Hranilnice smejo izvrševati tudi druge posle, kakor: blagajniško službo ustanoviteljice in njenih naprav, po- terjave, izplačila, nakazila in druge posle za račun svojih komitentov, če predhodno pokritje zadostuje in je za hranilnico popolnoma izključena vsaka špekulacija, spre¬ jemanje vrednostnih papirjev in drugih vrednosti v hrambo in oskrbovanje, posojanje lastnih vrednostnih papirjev radi jamstva in izdajanje garantnih pisem na podstavi stvarnega pokritja. §16. Hranilnice smejo po sklepu upravnega odbora usta¬ navljati poslovalnice na ozemlju občine ustanoviteljice in sosednih občin. 7 § 17 . Hranilnica, ki ima svoj sedež v območju mestne ob¬ čine, ustanovi zastavljalnico ali zastavni oddelek, ko do¬ seže rezervni sklad znesek, ki ga v ta namen določajo pravila. Od tega se izvzemajo hranilnice, na katerih se¬ dežu že posluje posebna zastavljalnica, ki jo je ustanovila občina. Prav tako ustanovi hranilnica tudi dražbovalnico. § 18 . Pravila hranilnice se morajo ujemati z vzornim pra¬ vilnikom o poslovanju hranilnic in se morajo prilagoditi razmeram kraja, kjer se hranilnica ustanavlja. Vzorni pravilnik predpiše sporazumno z ministrom za finance minister za trgovino in industrijo, ki ga sme tudi spreminjati. § 19 . Pravila hranilnice morajo vsebovati določbe o prav¬ nem značaju in namenu hranilnice, nazivu in sedežu, jamstvu ustanoviteljice, področju in načinu poslovanja, ustanavljanju poslovalnic in načinu podpisovanja, o po¬ stavljanju in razreševanju članov upravnega in nadzor¬ nega odbora, izdaji pravilnika o dolžnostih in pravicah nameščencev in o njihovi pokojninski preskrbi, o nala¬ ganju v rezervni sklad in druge sklade, o sestavljanju letnih sklepnih računov, o razmerju hranilnice do Zveze, o državnem nadzoru in likvidaciji. Upravni in nadzorni odbor. § 20 . Hranilnico vodi in jo predstavlja upravni odbor, ki mu traja funkcija tri leta. Hranilnična pravila določajo število članov upravnega odbora, ki mora biti deljivo s 3. Člane upravnega odbora postavlja ustanoviteljica, in to Vs članov izmed članov mestnega sveta ali občinskega odbora, V 3 izven članov mestnega sveta ali občinskega 8 odbora, predvsem pa izmed občanov, zvedenih v kredit¬ nih vprašanjih, in 1 / 3 izmed vlagateljev s seznama, ki ji ga predloži upravni odbor hranilnice in v katerem mora biti dvakratno število kandidatov. Tudi glavni ravnatelj hranilnice ali njegov namestnik je član upravnega odbora. Predsednika in podpredsednika upravnega odbora izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe. V upravni odbor se smejo postavljati samo osebe: 1. ki so polnoletne in imajo članstvo občine ustano¬ viteljice; 2. ki uživajo vse državljanske pravice in niso bile obsojene za dejanja, ki imajo za posledico zgubo častnih pravic, za koristoljubje, ki niso bile v stečaju ali niso v prisilni poravnavi izven stečaja; 3. ki niso dolžniki hranilnice in tudi ne v obvezi proti njej kot poroki za druge osebe; hipotekarni dolg pa ne izključuje možnosti izvolitve; 4. ki niso: a) nameščenci občine in njenih naprav ali kakega denarnega zavoda; b) člani ravnateljstva, upravnega ali nadzornega od¬ bora kakega denarnega zavoda; člani upravnega ali nad¬ zornega odbora Narodne banke kraljevine Jugoslavije smejo biti člani upravnega ali nadzornega odbora hra¬ nilnice; 5. ki niso s hranilničnimi nameščenci v sorodstvu po krvi do vštete tretje stopnje, po svaštvu do vštete druge stopnje. Če kateri član upravnega odbora za trajanja svojega mandata ne ustreza več pogojem, navedenim v tem para¬ grafu, preneha biti član odbora. Člani, katerim je mandat potekel, se smejo postaviti iznova. § 21 . Člane prvega upravnega in nadzornega odbora po¬ stavi ustanoviteljica ob ustanovitvi hranilnice, in sicer y 2 članov izmed članov mestnega sveta ali občinskega 9 odbora, X> pa izven članov mestnega sveta ali občinske¬ ga odbora, predvsem pa izmed občanov, ki so zvedeni v kreditnih vprašanjih. § 22 . Upravni odbor je dolžen voditi hranilnico po določ¬ bah te uredbe in po hranilničnih pravilih. Dolžen je pa¬ ziti na to, da je hranilnica ob vsakem času likvidna. Pri upravljanju imovine in voditvi knjig in računov je upravni odbor dolžen ravnati s skrbnostjo rednega trgovca. § 23. Vsak član upravnega odbora je takoj pri postavitvi dolžen položiti pri hranilnici kot varščino hranilno knji¬ žico te hranilnice. Hranilna knjižica se mora glasiti na ime člana upravnega odbora, znesek najmanjše vloge na tako knjižico pa se določi s pravili. Dokler traja mandat, se ta znesek ne more dvigniti. § 24. Hranilnice morajo imeti nadzorni odbor, ki ga po¬ stavlja za tri leta in razrešuje ustanoviteljica. Nadzorni odbor sestoji iz najmanj treh članov. § 25. V nadzorni odbor se smejo postavljati samo osebe: 1. ki so po možnosti zvedene v knjigovodstvu; 2. ki niso s člani upravnega odbora in hranilničnimi nameščenci v sorodstvu po krvi do vštete tretje, po svaštvu pa do vštete druge stopnje, ali ki nimajo po¬ ložaja, ki bi jih spravljal v odvisnost od kakega člana upravnega odbora; 3. ki spolnjujejo pogoje, določene v točkah 1., 2., 3. in 4. § 20. te uredbe. § 26. Nadzornemu odboru je dolžnost, nadzirati vse posle hranilnice, pregledovati poslovne knjige, izdatke in druž¬ beno blagajno, preskušati letne sklepne račune in jih 10 pošiljati s pismenim poročilom o svojem letnem poslo¬ vanju ustanoviteljici, nadzornemu oblastvu in Zvezi hra¬ nilnic. § 27 . Ko preneha mandat mestnega svetnika ali občin¬ skega odbornika tistemu članu upravnega ali nadzornega odbora hranilnice, ki je postavljen kot mestni svetnik ali občinski odbornik, je ustanoviteljica dolžna postaviti v treh mesecih novega člana namesto odstopivšega. § 28 . Člani upravnega in nadzornega odbora ne prejemajo za izvrševanje svojih funkcij pri hranilnici nikakršne nagrade ne plače. Smejo pa prejemati nagrado za seje in povračilo potnih stroškov, kadar potujejo za potrebe hranilnice. Člani upravnega in nadzornega odbora, ki opravljajo dnevne redne posle hranilnice ali posle, ki so združeni z veliko zamudo časa, smejo prejemati za to delo na¬ grado. Nagrade se ne smejo izražati v odstotku doseženega dobička. § 29 . Člani upravnega in nadzornega odbora so solidarno odgovorni za škodo, ki bi nastala, ker se niso ravnali po tej uredbi in po pravilih, in to v smislu veljajočih trgo¬ vinskih zakonov, na ozemlju bivše Srbije in Črne gore pa zakona o akcijskih družbah. Dolžni so varovati poslovno tajnost. § 30 . Če razreši nadzorno oblastvo mestni svet ali občin¬ ski odbor in postavi na njegovo mesto poverjenika ali začasno upravo, izvršuje poverjenik ali začasna uprava vse pravice in dolžnosti v imenu ustanoviteljice, razen pravice postavljanja, upravnega in nadzornega odbora hranilnice. 11 V takem primeru traja mandat članom upravnega in nadzornega odbora toliko časa, dokler ustanoviteljica ne dobi novega sveta ali odbora, ne glede na to, ali je postavljenim članom upravnega in nadzornega odbora mandat v tem času že potekel. Rezervni sklad. § 31. Vsaka hranilnica je dolžna ustanoviti rezervni sklad, ki služi za pokritje morebitnih zgub, nastalih za poslo¬ vanja hranilnice, rezervni sklad zastavljalnice in rezervni sklad za pokritje zgub pri vrednostnih papirjih. V rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub, na¬ stalih za poslovanja hranilnice, se morajo vložiti tri če¬ trtine letnega čistega dobička, ena četrtina pa v ostale sklade, Ta znesek se vlaga v rezervni sklad za pokritje mo¬ rebitnih zgub, nastalih iz poslovanja hranilnice, dokler ne doseže 5% celokupne vsote vlog, v ostale sklade pa, dokler ne dosežejo vsi skladi vsoto, določeno v pravilih. Ko doseže rezervni sklad za pokritje zgub 10% celokupne vsote vlog, sme uporabljati hranilnica poslej 10 % letnega čistega dobička v občekoristne in dobrodelne namene. Ko doseže rezervni sklad 15 % celokupne vsote vlog, sme zahtevati ustanoviteljica, naj se ji iz prihod¬ njega poslovnega letnega dobička vrne začetna glav¬ nica, ki jo je dala hranilnici na razpolago (§ 7.). Ko dosežejo skladi višino, določeno v četrtem od¬ stavku tega paragrafa, je hranilnica dolžna vlagati od letnega čistega dobička v sklade toliko, kolikor je s hra- nilničnimi pravili določeno, ostanek pa, kolikor ga ne naloži v rezervne sklade, uporabi lahko v dobrodelne in občekoristne namene. Cisti dobiček ni zavezan plačevanju državnih in samoupravnih davkov in doklad in vseh ostalih javnih davščin. 12 § 32. Upravni odbor je dolžen po stanju poslednjega dne poslovnega leta, najkasneje do konca meseca aprila, se¬ staviti in predložiti nadzornemu odboru letne sklepne račune in pismeno poročilo o poslovanju hranilnice v minulem poslovnem letu. Poslovno leto je koledarsko leto, § 33. Letni sklepni računi morajo biti sestavljeni po hra- nilničnih pravilih in po načelih vestnega knjigovodstva po obrazcu sklepnih računov, ki ga predpiše minister za trgovino in industrijo. Za ocenjevanje imovinskih predmetov in dolga hra¬ nilnice veljajo določbe o sestavljanju bilanc, navedene v veljajočih trgovinskih zakonih, na ozemlju bivše Srbije in Črne gore pa v zakonu o akcijskih družbah. Letni sklepni računi se morajo objaviti v službenem listu banovine, v kateri ima hranilnica svoj sedež, v Beo¬ gradu pa v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«, ki izhajajo v Beogradu, in to najkasneje v 15 dneh, ko je sklepne račune odobril mestni svet ali jih je odobrila občinska uprava. Zveza hranilnic. § 34. Vse hranilnice morajo biti združene v svoje Zvezo> bodisi neposredno ali po banovinskih podzvezah. Ustroj in poslovanje Zveze predpiše minister za trgovino in industrijo s posebnim pravilnikom v šestih mesecih od dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Hranilnice so se dolžne podvreči reviziji in pripom¬ bam Zveze in plačevati predpisano članarino. Minister za trgovino in industrijo odobri po zasliša¬ nju bana ustanovitev banovinskih podzvez, če zahtevata 13 to vsaj dve tretjini hranilnic, ki imajo svoj sedež v tej banovini. Področje banovinske podzveze predpiše s pra¬ vilnikom minister za trgovino in industrijo. § 35. Zvezi je namen: 1. zastopati, varovati in pospeševati interese hra¬ nilnic in njihovega poslovanja; 2. predstavljati hranilnice kot celoto pred vsemi oblastvi in napravami, jim oddajati mnenja o vseh pred¬ metih, ki se nanašajo na hranilnice, in podajati pristoj¬ nim oblastvom predloge v tem smislu; 3. podpirati s svetom, razlago in navodili svoje čla¬ nice v vseh veijah njih poslovanja in v vseh poslih in predmetih, ki so v zvezi s tem poslovanjem; 4. zbirati statistične podatke o hranilnicah in izda¬ jati glasnik, v katerem se obravnavajo vprašanja o na¬ logah hranilnic; 5. opravljati revizijo pri hranilnicah po strokovnih revizorjih zveze ali banovinske podzveze, in to najmanj enkrat vsako leto, in podajati o tem poročila ministrstvu za trgovino in industrijo, revidirani hranilnici in pred¬ sedniku občine. Državni nadzor. § 36. Minister za trgovino in industrijo vrši stalni nadzor nad hranilnicami, Zvezo in podzvezami. V ta namen ije minister za trgovino in industrijo upravičen, odposlati kadar koli odposlanca, da pregleda poslovanje in stanje hranilnice, Zveze ali podzveze. Če sledi iz odposlančeve- ga ali komisarjevega poročila, da poslovanje hranilnice bistveno nasprotuje tej uredbi, pravilnikom ali pravi¬ lom, a vztraja upravni odbor pri svojih sklepih tudi še potem, ko ga minister za trgovino in industrijo na to opozori, je minister za trgovino in industrijo upravičen, upravni in nadzorni odbor hranilnice razpustiti. 14 Če minister za trgovino in industrijo upravni ali nadzorni odbor razpusti, je ustanoviteljica dolžna takoj postaviti nove člane odbora. Če je na občini poverjenik ali začasna uprava, postavi začasni upravni in nadzorni odbor minister za trgovino in industrijo. Funkcija tega upravnega in nadzornega odbora traja, dokler ne postavi ustanoviteljica novega upravnega in nadzornega odbora. § 37. Minister za trgovino in industrijo sme pri vsaki hranilnici, pri Zvezi in pri podzvezah postaviti komisarja, če se pokaže potreba po tem. Dolžnost komisarja je, da vrši neposredni nadzor nad celokupnim poslovanjem hranilnice, Zveze ali podzveze. Če komisar spozna, da nasprotuje kakšen sklep uprav¬ nega ali nadzornega odbora tej uredbi, pravilnikom ali pravilom, ima pravico zadržati njegovo izvršitev in mora o tem obvestiti ministra za trgovino in industrijo, ki izda v 15 dneh od dne prejema poročila izvršno odločbo, da li odobruje komisarjev postopek. Če ne izda odločbe v tem roku, zadobi sklep upravnega ali nadzornega od¬ bora moč. Da more komisar uspešno opravljati svojo dolžnost, ima pravico, zahtevati v ta namen potrebna mu obvestila od upravnega ali nadzornega odbora ali ravnateljstva, ki so mu jih dolžni dajati po svoji najboljši vednosti. Komisarjeva nagrada, ki jo določi minister za trgo¬ vino in industrijo, obremenja hranilnico, Zvezo ali pod- zvezo. § 38. Hranilnična pravila se smejo spremeniti ali dopol¬ niti, če tako skleneta upravni odbor in ustanoviteljica hranilnice. Za tak sklep je potrebna soglasnost a /a članov upravnega odbora. 13 Spremembo in dopolnitev hranilničnih pravil odo- bruje minister za trgovino in industrijo. Prestanek hranilnice. § 39. Hranilnica preneha: 1. če zgubi nevrnjeno začetno glavnico in rezerve, ustanoviteljica pa ne založi nove začetne glavnice v treh mesecih od dne poslednje bilance, v kateri je bila izka¬ zana zguba; 2. če ustanoviteljica po poprejšnji pritrditvi uprav¬ nega odbora sklene, da hranilnica prenehaj, in glasujeta za ta sklep 2 / a članov mestnega sveta ali občinske upra¬ ve, ali če tako sklenejo % članov upravnega odbora; tak sklep mora tudi še minister za trgovino in industrijo odobriti; 3. če minister za trgovino in industrijo ugotovi, da je hranilnično poslovanje v nasprotju z bistvenimi določ¬ bami te uredbe in s hranilničnimi pravili, in zato od¬ loči, naj hranilnica preneha. Likvidacija, za katero veljajo določbe trgovinskega zakona, na ozemlju bivše Srbije in Črne gore pa zakona o akcijskih družbah, se mora izvršiti po vnaprej dolo¬ čenem načrtu. Čista imovina, ki ostane po popolni po¬ ravnavi vseh hranilničnih obveznosti, pripade ustanovi¬ teljici in se mora porabiti v občekoristne in dobrodelne namene. Likvidatorje imenuje ustanoviteljica izmed vlaga¬ teljev. Kazni. § 40, V denarju do 10.000 dinarjev se kaznujejo tisti člani hranilničnega upravnega in nadzornega odbora, ki se 16 namenoma pregreše zoper določbe te uredbe in zoper predpise pravil. § 41. Kazenski postopek zaradi prekrškov po tej uredbi spada v pristojnost ministra za trgovino in industrijo. Prehodne in končne določbe, § 42. Hranilnice, ki so obstajale že pred razglasitvijo te uredbe in imajo po §§ 1. in 4. te uredbe značaj javnih denarnih zavodov, se morajo priravnati tej uredbi in predpisom pravilnikov v letu dni od dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Drugače odloči minister za trgovino in industrijo, da hranilnica prenehaj. Pri tem, ko priravnavajo svoja pravila uredbi in predpisom pravil, so hranilnice oproščene plačila taks. § 43. Načrt o likvidaciji poslov, ki ne ustrezajo ali kolikor ne ustrezajo določbam te uredbe, mora predložiti hra¬ nilnica ministrstvu za trgovino in industrijo v enem letu od dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Ce ne predloži hranilnica načrta v tem roku ali se ne ravna po načrtu, kakor ga odobri minister za trgovino in industrijo, velja, da nasprotuje poslovanje hranilnice bistveno tej uredbi, in je po tem postopati.' Minister za trgovino in industrijo upošteva, ko od¬ loča o odobritvi načrta, pridobljene pravice hranilnice, voditi kako trgovinsko ali samoupravno podjetje, in do¬ voli hranilnici, da se bavi s tem poslom še nadalje, če hranilnica dokaže, da vodi ta posel brez kakršne koli zgube in rizika za hranilnico. § 44. Za hranilnice, ki spadajo pod to uredbo, ne veljajo določbe I. do VI. poglavja prvega dela zakona o obrtih in tudi ne tretji, četrti in peti del zakona o obrtih. 17 Davek na vloge po hranilnih knjižicah in tekočih računih, ki znaša pri regulativnih hranilnicah po drugem odstavku pod II. člena 69, zakona o neposrednih davkih 3 %>, 'velja tudi za hranilnice po tej uredbi. Za hranilnice veljajo tudi ugodnosti po členih 47. do 62.* zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke. § 45. Pri hranilnicah, ki so obstajale pred razglasitvijo te uredbe, se dopolnijo in postavijo člani upravnega in nadzornega odbora po hranilničnih pravilih najkasneje v štirih mesecih od dne, ko je minister za trgovino in industrijo odobril nova hranilnična pravila. § 46. V letu dni, ko stopi ta uredba v veljavo, morajo likvidirati okrajne hranilnice, ustanovljene po hranil- niškem regulativu iz 1. 1844., če jih v tem času ne prevzame občina kraja, kjer imajo svoj sedež, kaka druga občina ali pa več občin skupaj. § 47. Ta uredba stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službe¬ nih novinah kraljevine Jugoslavije«. Ko stopi ta uredba v veljavo, so razveljavljeni vsi drugi zakonski predpisi, pravilniki, naredbe in uredbe, ki se nanašajo na okrajne, občinske ali mestne hranil¬ nice. V Beogradu dne 24. novembra 1988.; M. s. št. 1117. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) * Gl. pod št. 2 na str. 18. 2 2. Iz zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke (DHB).* (Po § 44. uredbe o občinskih hranilnicah je III. od¬ delek zakona o ureditvi Državne) hipotekarne banke \čl. 47. do 62.] uporabljati tudi na občinske hranilnice. Pripominja se pa, da je pri uporabi določil zakona o Državni hipotekarni banki upoštevati tudi določbe čl. 4. uredbe, s katero se uvaja zakon o izvršbi in za¬ varovanju iz leta 1930. — Besedilo čl. 4. te uredbe sledi pod št. 3. na strani 24.) III. oddelek. Pravice in ugodnosti. Člen 47. Knjige Državne hipotekarne banke in izpiski iz. njih, overjeni po členu 2.** tega zakona, imajo veljavo javnih listin. * Celotni zakon gl. v »Uradnem listu« št. 392/119 iz 1. 1922., spremembe in dopolnitve spodaj navedenih členov 48., 50., 54. in 55. pa v »Službenem listu« št. 414/68 iz 1. 1938. ** Besedilo čl. 2. zak. o DHB se glasi: »čl. 2. Državno hipotekarno banko podpisujeta polno¬ veljavno upravnik ali njegov namestnik in en član upravnega odbora.« 19 Člen 48. Banka ima v vsakem primeru pravico, da izterja terjatev prvenstveno iz posestva, ki ji je zastavljeno za terjatev, najsi se izterjuje s prisilno upravo (čl. 54. tega zakona) ali pa na podstavi izvršilnega predloga za javno prodajo. Davek in doklade se smejo iz posestva, zastavljenega pri banki, izterjevati pred poplačilom njene terjatve sa¬ mo za eno leto in samo toliko, kolikor jih spada na tisto zastavljeno posestvo. , Člen 49. Z zastavljeno nepremično imovino vred se šteje za zastavo pri banki tudi vse, kar je kakor koli združeno z njo ali kar je postranskega pri njej, kakor: vse zgradbe, ki so že stale, ko se je posestvo zastavilo; vse zgradbe, ki so bile postavljene pozneje; vse, kar je popravljeno ali dodelano; vse, kar je spojeno z zastavami: gozdovi, nasadi in vsi mogoči dodatki in pripadki. Člen 50. Državna hipotekarna banka ima pravico, da obre¬ meni za vse stroške, povzročene v zvezi s posojilom, dolžnikov osebni račun (partijo). Na anuitete, ki se ne polože v roku, kakor tudi na vse stroške, ki bi nastali v zvezi s posojilom, pobira banka obresti po meri, ki se računa za glavni dolg. Te obresti se obračunavajo s polletno kapitalizacijo. Na isti način obračuna banka obresti na ostanek dolga ob po¬ plačilu vsega dolga. Vsi pripadki imajo isti vrstni red kot glavna terjatev ne glede na čas, za katerega so na dolgu, in ne glede na njih vknjižbo. Člen 51. Če dolžnik ne položi niti enih obresti in odplačila v pogojenem času, ima banka pravico, zahtevati plačilo vsega dolga. 2 * 20 Člen 52. .Preden izterja banka svojo terjatev, mora ali nepo¬ sredno ali pa po pristojnem policijskem (političnem) oblastvu pozvati dolžnika, naj poravna njeno terjatev. Ta poziv se sestavi po obrazcu, ki ga predpiše banka sama. Če dolžnik v enem mesecu od dne, ko se mu je pri¬ občil poziv, ne poravna terjatve, jo izterja banka s pro¬ dajo zastavljenega posestva. Člen 53. Plačila iz zastavljenega posestva izterjuje banka po svojih organih ali pooblaščencih, in sicer po predpisili tega zakona. Če ji je pri tem treba tudi sodelovanja policijskega in občinskega oblastva, se morajo njega organi takoj od¬ zvati ter izvršiti naredbe banke ali njenih pooblaščencev. Člen 54. Kljub predpisom zakona o izvršbi in zavarovanju ima banka, če je dolžnik nereden ali če nastopi primer iz člena 19.* tega zakona, pravico, da vzame zastavljene nepremičnine z vsemi prirastki in priteklinami vred brez posredovanja sodišča v prisilno upravo. Banka obvesti o svoji odločbi pristojno okrajno ali okrožno sodišče, ki po službeni dolžnosti odredi, da se zaznami prisilna uprava v javni knjigi. Prav tako obvesti o svoji odločbi dolžnika in vse tiste osebe, ki jih je treba obvestiti, da se učinkovito izvede uprava nad odvzeto nepremičnino, ter pristojno davčno upravo in občino. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Odvzeto nepremičnino upravlja banka po svojih, za to določenih organih (upraviteljih). Banka upravlja ne¬ premičnino, o kateri je uvedena uprava, kot dober go- * Besedilo 61. 19. zak. o DHB se glasi: »čl. 19. Banka ima pravico, dolžniku tudi pred rokom odpovedati posojilo ter zahtevati plačilo, če bi se vrednost zastave zmanjšala in dolžnik ne bi mogel dati banki zahtevano dopolnitev zastave.« 21 spodar in sme opravljati vse posle, ki se tičejo vzdrže¬ vanja, upravljanja in ukoriščanja nepremičnine. Od dne prevzema uprave nima dolžnik pravice, raz¬ polagati z dohodki nepremičnine, ki jo je vzela banka v svojo upravo, in se brez odobritve banke tudi ne sme vmešavati v poslovanje odvzete nepremičnine. Banka mora uporabljati dohodke nepremičnine, ki jo je vzela v upravo, za odplačilo svoje terjatve po od¬ bitku stroškov za upravo, vzdrževanje in ohranitev ne¬ premičnine, tekočih državnih in samoupravnih davkov in doklad, in to samo tistih, ki obremenjajo odvzeto ne¬ premičnino. Poleg dejanskih stroškov za upravo odvze¬ tega posestva poravna banka iz dohodkov tudi prejšnje stroške v zvezi z odvzetjem in izvedbo uprave. Vse stroške sme obračunavati banka odstotno. Člen 55. Kljub predpisom civilnega pravdnega postopnika in zakona o izvršbi in zavarovanju ima banka tele ugod¬ nosti: 1. Zastavljeno ji posestvo, ki se daje naprodaj, oceni sama po svojih organih. Način cenitve predpiše banka sama. 2. Zastavne upnike obvešča banka s priporočenim pismom ali po oblastvih. 3. Če s ceno, izlicitirano na prodaji zastavljenega po¬ sestva, ne more pokriti svoje terjatve, sme banka prodajo odložiti ter vzeti zastavljeno posestvo po členu 54. v svojo upravo, sme ga pa tudi sama kupiti, če spozna, da to zahtevajo njeni interesi. 4. Terjatve banke in predmeti, ki se tičejo banke, se smatrajo za nujne in sodišča jih obravnavajo kot take. 5. Obveznicam, ki so bile izdane Državni hipotekarni banki, se skupaj z izpiskom iz njenih knjig pripoznava izvršilni naslov (titulus executionis). 6. Državna hipotekarna banka, njene glavne podruž¬ nice, podružnice in agencije so kot ponudniki pri javnih prodajah oproščene polaganja varščine (jamščine). 22 7. Banko smejo pred vsemi sodišči v kraljevini za¬ stopati in njene pravde voditi njeni pooblaščeni uradniki, ki so opravili sodniški ali odvetniški izpit, če so po opravljenem izpitu prebili najmanj tri leta na delu pri Državni hipotekarni banki, sodišču ali odvetniku. Člen 56. Prodaja, ki jo odredi banka, se mora trikrat objaviti v »Službenih novinah«. Od dne prve objave do dne pro¬ daje mora miniti najmanj 30 dni; pri tem se ne vštevata dan objave in dan prodaje. Prodaja se priobči dolžniku ali njegovemu namest¬ niku proti podpisu. Prodaja se izvrši v okolišu, kjer je zastava, in v kraju, ki ga banka določi in objavi. Prodajo opravi organ banke; zaključiti se ne sme na odrejeni dan pred 4. uro popoldne. Če je terjatev banke na prodaji popolnoma pokrita in prestane draženje licitantov, se sme posestvo odsto¬ piti kupcu brez ozira na število licitantov. Člen 57. Pritožba zoper tako izvršeno prodajo se sme vložiti pri pristojnem prvostopnem sodišču v 10 dneh od dne, ko se je prodaja izvršila. Pritožbo sme vložiti samo oni, ki je s prodajo oško¬ dovan. Ko odda banka o taki pritožbi svojo izjavo, izda sodišče razsodbo, ki je izvršna. Tapije tako prodanih posestev se izdajajo tako, ka¬ kor je razloženo v členu 22. tega zakona. Člen 58. Če ima banka za svoje terjatve razen zastave v ne¬ premični imovini zastavljene tudi premičnine, ki so ji neposredno vročene, sme iz take zastave pokriti svoje terjatve s prodajo na borzi ali z javno licitacijo, ki jo izvrši sama po svojih organih. 23 Člen 59. Razen zastave v nepremični im o vini in ročne zastave, navedene v prejšnjem členu, ima banka pravico, v po¬ ravnavo njej dolžnega odplačila in obresti kakor tudi stroškov, a po potrebi tudi glavnice, izkoristiti vsa ostala sredstva za zavarovanje. Člen 60. Če kaj ostane, ko so terjatve banke iz nepremične imovine poravnane, pošlje banka ta prebitek pristojnemu prvostopnemu sodišču v nadaljnje poslovanje. Člen 61. Vse stroške za plačilo svojih terjatev pokriva banka začasno sama, odškoduje pa se zanje od dolžnika ali iz njegovega prodanega posestva. Člen 62. Imovine dolžnika, ki pride v konkurz in na katere je banka vknjižena, ne spadajo v konkurzno maso; tudi se jih ne tičejo predpisi zakona o konkurznem postopa¬ nju, nego obravnavajo se po določbah tega zakona. Samo če nastopi konkurz, mora banka dati zastavo naprodaj ter poslati sodišču prebitek izkupička, ako ga je kaj po njenem poplačilu; drugače pa mora postopati po členu 54., če ne doseže na prodaji popolnega popla¬ čila svoje terjatve. 3. Iz uredbe, s katero se uvaja zakon o izvršbi in zavarovanju (izvršilni postopnik) z dne 9. VII. 1930.* (V zvezi z določbami III. oddelka [čl. 47. do 62.] zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke je upo¬ števati tudi čl. 4. uredbe, s katero se uvaja zakon o izvršbi in zavarovanju iz leta 1930.) Člen 4. Posebne pravice, priznane z zakonom nekaterim družbam (zavodom, zadrugam in njih zvezam) glede prisilne izterjave njih terjatev in opravljanja izvršbe, ostanejo v veljavi z naslednjimi utesnitvami: 1. Izvršba na nepremično imovino s prisilno dražbo (prisilno javno prodajo) se sme opravljati samo sodno po predpisih izvršilnega postopnika. Tem družbam (za¬ vodom, zadrugam in njih zvezam) pa ostaja pravica, da opravijo same cenitev nepremičnine, ki naj se proda na prisilni dražbi. Če je bila nepremičnina že cenjena po družbi (zavodu, zadrugi ali'zvezi zadrug), ko je dajala posojilo, in od tedaj ni minilo več ko leto dni in ni * »Službene novine« z dne 14. VI. 1937., št. 131/XXXIX/292 — »Službeni list« št. 355/51 iz 1. 1937. — Zakon gl. »Službeni list« št. 148/28 iz 1.1931., št. 361/52 in št. 360/52 iz 1. 1937. 25 nastopila važna izprememba v kakovosti ali obsegu nepremičnine ali njene pritekline, ugotovi sodišče vred¬ nost nepremičnine po § 113. izvršilnega postopnika, pri čemer vzame to cenitev za podstavo. Drugače določi sodišče, ko dovoli prisilno dražbo, družbi (zavodu, za¬ drugi ali zvezi zadrug) rok, v katerem mora opraviti cenitev, če ni priložila že predlogu za dovolitev izvršbe po dražbi (§ 107. ip.) listino o cenitvi, opravljeni zaradi predlagane dražbe. To velja tudi, če zaprosi kak drug upnik, naj se dovoli izvršba z dražbo nepremičnine,, zastavljene v korist take družbe (zavoda, zadruge ali zveze zadrug). Če ne predloži družba (zavod, zadruga ali zveza zadrug) sodišču cenitve v določenem roku, jo opravi sodišče. 2. Dopustnost in pogoje za vstop v že uveden izvr¬ šilni postopek je presojati po predpisih izvršilnega po¬ stopnika o pristopu k uvedenemu izvršilnemu postopku, 3. Za domik premičnih telesnih stvari, ki se prodajo na dražbi (z javno prodajo), veljajo predpisi odstavkov ( 2 ) in ( 4 ) § 230. izvršilnega postopnika. 4 . Na podstavi § 18., odst. 2., uredbe o občinskih hra¬ nilnicah in v soglasju z ministrom za finance predpisujem vzorni pravilnik o poslovanju občinskih hranilnic.* Ta vzorni pravilnik stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih novinah«. MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO. V Beogradu dne 26. oktobra 1939., V. št. 43.479. Minister za trgovino in industrijo Soglašam! Dr, Andres s. r. Minister za finance Dr. Šutej s. r. Pravila . hranilnice v... 1. DEL. Splošne določbe. Naziv in sedež. Člen 1. Naziv hranilnice je: »... hranilnica« in njen sedež je v. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. X. 1939., št. 248/LXXXVI/682. — »Službeni list« št. 589/91 iz 1. 1939. 27 V naslednjih členih se uporablja skrajšani naziv »hranilnica«. Pravni značaj in naloga. Člen 2. Hranilnica je po uredbi o občinskih hranilnicah z dne 24. novembra 1938. samostalen, javen, pupilno varen denarni zavod. Opravlja posle po določbah te uredbe in po pravilih, svoj čisti dobiček pa sme uporabljati po dotiranju svojih skladov samo v občekoristne in dobro¬ delne namene. Hranilnica prične poslovati po vpisu v trgovinski register. Njeno trajanje je neomejeno. Naloga hranilnice je, da razvija in ohranja smisel za varčevanje v najširših plasteh prebivalstva, da daje priložnost za varno nalaganje predvsem malih prihran¬ kov in da omogoča čim cenejša in ugodnejša posojila tistim, katerim je posojilo potrebno. Pri upravljanju svoje in zaupane ji imovine in vo- ditvi računov in poslovnih knjig je hranilnica dolžna ravnati z opreznostjo rednega trgovca. Ustanovitev, jamstvo in začetna glavnica. Člen 3. Hranilnico je ustanovila občina ... s pravnomočnim sklepom mestnega sveta (občinskega odbora) z dne . Hkrati je mestni svet (občinski odbor) sprejel pravnomočen sklep, da jamči ustanoviteljica neomejeno in nepreklicno z vso svojo imovino, vsemi svojimi dohodki in svojo davčno močjo za vse pravnoveljavne obveznosti hranilnice, najsi izvirajo te obveznosti iz katerega koli pravnega naslova. Za ustanovitvene in začetne režijske stroške je za¬ ložila ustanoviteljica brezobrestno .. dinarjev. Ta predujem vrne hranilnica ustanoviteljici na njeno zahtevo, ko nastopijo okoliščine, navedene v členu 60. •pravil. 28 Minister za finance (ban) je s svojo odločbo št.. z dne. odobril sklep mestnega sveta (občinskega odbora). Podpisovanje hranilnice. Člen 4. Hranilnico podpisovati so upravičeni: 1. dva člana upravnega odbora; 2. en član upravnega odbora skupno z osebo, kateri je dana prokura ali pooblastilo; 3. dve osebi, katerima je dana prokura ali poobla¬ stilo, vendar mora biti ena izmed teh oseb ravnatelj. Podpisujejo se tako, da postavita dve izmed navede¬ nih oseb pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko od¬ tisnjeno firmo svoj podpis, prokurist ali pooblaščenec pa tudi še pristavek o prokuri ali pooblastitvi. Za veljavnost prejemnega potrdila je potreben pod¬ pis tistih uradnikov, ki jih je za to pooblastil upravni odbor. II. DEL. Poslovna sredstva. Člen 5. Poslovna sredstva hranilnice so: 1. začetna glavnica, katero je ustanoviteljica dala hranilnici za ustanovitvene stroške in za začetne re¬ žijske stroške, dokler se ne vrne ustanoviteljici; 2. rezervni skladi hranilnice (izvzemši pokojninski sklad za nameščence); 3. vloge na hranilne knjižice, blagajniški zapisi in vloge na tekoče račune, ki so zaupani hranilnici v obre- stovanje; in 4. reeskompt menic in lombard vrednostnih papirjev le v primeru, navedenem v členu 22. pravil. 29 III. DEL. Poslovanje hranilnice. Hranilne vloge in njihovo obrestovanje. Člen 6. Pri hranilnici se sme naložiti vsak znesek počenši z ... dinar. Hranilnica sme brez navedbe razloga odkloniti prevzem hranilnih vlog. Člen 7. Pri hranilnici se smejo nalagati tako gotovine samo¬ upravnih teles (srezov, zemljiških zajednic, imovinskih občin, pokojninskih ustanov itd.), korporacij, cerkev, sa¬ mostanov, javnih skladov kakor tudi gotovine tistih oseb, ki so pod skrbstvom (varuštvom), in sodni pologi. Hranilnica je dolžna naložiti vsaj 50% zneska, pre¬ jetega po tem členu, v državne vrednostne papirje, pred¬ vsem pa v blagajniške zapise kraljevine Jugoslavije, kolikor niso te gotovine naložene kratkoročno. Člen 8. Kdor želi naložiti denar na hranilno knjižico (hra¬ nilni list), mora navesti ime ali oznako (besedo, črko, številko), na katero naj se spiše in izda hranilna knjižica, in znesek, ki ga vlaga. Hranilnica izda hranilno knjižico z navedenim imenom ali oznako (beseda, črka, številka) in vpiše vanjo vloženi znesek. Na prvi strani hranilne knjižice je treba vpisati šte¬ vilko strani, na kateri je hranilna vloga vpisana v knjigi varčevalcev (ali številko lista kartoteke) in številko hra¬ nilne knjižice, pritisniti pečat hranilnice in postaviti podpis poslovalcev, ki sta upravičena podpisovati hra¬ nilnico. Na naslednjih straneh se zapisuje dan vplačila ali izplačila; vpiše pa se lahko tudi številka blagajniškega 30 dnevnika. Da so podatki pravilni, potrdita s svojim pod¬ pisom dve osebi, ki sta upravičeni podpisovati hranilne knjižice. Vsaki hranilni knjižici se mora priložiti izpisek iz pravil, ki je posebno važen za varčevalca. Nadaljnja vplačila, izplačila in obresti se vpisujejo v hranilno knjižico na isti način. Člen 9. Upravni odbor hranilnice določa po razmerah na denarnem trgu obrestno mero za hranilne vloge in tudi način obrestovanja vlog. Vsako znižanje obrestne mere za hranilne vloge mora hranilnica objaviti vsaj 14 dni prej nego stopi znižanje obrestne mere v veljavo; hkrati mora izjaviti, da imajo vlagatelji, ki ne soglašajo s tem znižanjem, pravico, dvigniti svoje vloge v določenem roku. Ta rok preteče, preden stopi v veljavo sklep o znižanju obrest¬ ne mere. Za obrestovanje hranilnih vlog velja sledeče: 1. Obresti za hranilne vloge se računajo od prvega delavnika po vplačilu do zadnjega delavnika pred izpla¬ čilom. Mesec se računa po 30 dni, leto pa po 360 dni. Hranilnica ni dolžna računati obresti na hranilne vloge, ki niso ostale vložene v hranilnici vsaj pol meseca. 2. Obresti se računajo samo od celih dinarjev, tako da se znesek v parah ne upošteva pri izračunavanju. 3. Obresti se pripisujejo vloženi glavnici vsako leto ali vsakega pol leta ne glede na to, ali se predloži hra¬ nilna knjižica. Hranilna vloga se obrestuje tudi tedaj, ko presežejo obresti vloženo glavnico. Vknjiževanje vlog in prilog. Člen 10. Vsaka hranilna vloga se vknjiži na posebni strani knjige varčevalcev (listu kartoteke), kjer se pripisujejo obresti in vknjižujejo vsa izplačila iz hranilne vloge. 31 Če izplača hranilnica celo hranilno glavnico z obrest¬ mi vred, mora pridržati hranilno knjižico in jo hraniti eno leto. Odpoved in izplačilo hranilne vloge. Člen 11. Upravni odbor hranilnice določa višino zneska, ki ga more vlagatelj dvigniti o vsakem času brez odpovedi,- višino zneska, ki ga je treba odpovedati, in odpovedne roke za to. To se mora objavljati, na način, ki je določen v pravilih. Obrestovan)e odpovedane hranilne vloge preneha z. dnem, ko preteče odpovedni rok. Člen 12. Hranilnica sme odpovedati posamezne hranilne vloge popolnoma ali deloma v istih rokih, ki veljajo tudi za vlagatelje; vendar pa je potrebna za vsako hranilno vlogo vsaj tridnevna odpoved. V tem primeru je hranilnica dolžna sporočiti varče¬ valcu odpoved hranilne vloge s priporočenim pismom ali jo objaviti na način, kakršnega predpisujejo pravila. Varčevalec nima pravice ugovora, če mu hranilnica na navedeni način odpove hranilno vlogo. Kolikor se na ta način odpovedana hranilna vloga ne dvigne, se neha obrestovati tistega dne, ko preteče odpovedni rok. Po tem roku velja za denar, ki je zaupan v brezobrestno hrambo. Člen 13. Hranilne knjižice (hranilni listi) imajo značaj vred¬ nostnih papirjev, ki se glasijo na prinosnika, tudi če se glasijo na ime. Zato velja za lastnika ali za njegovega upravičenega pooblaščenca, kdor predloži tako knjižico. Hranilnica mora izplačati zahtevani znesek razen v primerih: 32 a) začasne zaznambe; b) amortizacijskega postopka; c) sodne prepovedi; 6) vezave (vinkulacije) vloge na način, ki je dovo¬ ljen po pravilih. Zgubljene hranilne knjižice in amortizacija. Člen 14. Varčevalec, kateremu je prešla hranilna knjižica, mora to takoj prijaviti hranilnici in navesti številko hra¬ nilne knjižice, znesek vloge, naziv ali znake in druge podatke, ki so potrebni za to, da se ugotovi hranilna vloga. Hranilnica zaznami po časovnem redu prijave o nestanku hranilne knjižice v posebni knjigi in ne sme izvršiti nobeno izplačilo v njeno breme, razen če pri¬ javitelj prekliče prijavo ali če prinosnik poda veljaven dokaz, da je knjižica njegova last. Ta zaznamba velja 30 dni. Oškodovanec je dolžen zahtevati pri pristojnem sodišču, da se uvedi amortiza¬ cijski postopek. Če tega ne stori in ne predloži o tem 'dokazov, izgubi zaznamba po izteku navedenega roka nadaljnjo veljavnost. Predpisi tega člena se ne nanašajo na hranilne knji¬ žice, v katerih je odrejeno izplačilo vloge določenim ose¬ bam, in tudi ne na hranilne knjižice z malimi zneski, če upravni odbor sklene, da se izplačajo ob zadostnem jam¬ stvu, tako da hranilnica zaradi tega izplačila ne bo oško¬ dovana. Člen 15. Hranilnica sme izplačati hranilno vlogo ali izdati novo hranilno knjižico le tistemu, ki ji predloži pravno¬ močno sodno odločbo o amortizaciji hranilne knjižice (hranilnega lista). Varčevalec, ki ne more navesti točno geslo, je dol- .žen hranilno knjižico (hranilni list) amortizirati. 33 Sodna prepoved. Člen 16. S sodno prepovedjo se ustavi pravica lastnika hra¬ nilne knjižice, da dvigne glavnico in obresti. Da bi mo¬ gla hranilnica izvršiti izplačilo iz take hranilne knjižice, je treba, da se ji poleg hranilne knjižice predloži tudi še preklic sodne prepovedi. Če se je izrekla prepoved na podstavi zapuščinske razprave, se izplača hranilna vloga samo, če se hranil¬ nici predložita hranilna knjižica in pravnomočna sodna odločba. Hranilnica je dolžna zabeležiti sodno prepoved v knjigi varčevalcev (kartoteki) in v hranilni knjižici, ko se ji predloži. Vezava (vinkulacija) vloge. Člen 17. Vezati se more hranilna knjižica le, če se predloži. Na hranilno knjižico se mora pritisniti štampiljka »Ve¬ zano« ali »Zapora«. Hranilne vloge se smejo vezati tudi na podpis. Taka vezava se vrši tako, da predloži varčevalec, ki to za¬ hteva, hranilno knjižico in se podpiše v knjigo varče¬ valcev (list kartoteke) ali v zapisnik, ki je sestavni del knjige varčevalcev (kartoteke). Hranilna vloga, ki je vezana na ta način, se sme izplačati samo osebno varčevalcu ali osebi, ki ima od njega pravnoveljavno pooblastilo. Hranilna vloga se lahko veže tudi na geslo, ki ga je treba vpisati v knjigo varčevalcev (list kartoteke). Geslo potrdi varčevalec s svojim podpisom. Varčevalec lahko prekliče vezavo pismeno ali ustno samo, če predloži hranilno knjižico. Ob smrti lastnika vezane hranilne knjižice se iz¬ plača hranilna vloga le osebi, ki dokaže, da je podedo¬ vala hranilno vlogo. Takšen dokaz ni potreben, če je 3 34 hranilna knjižica vezana na geslo, ki je znano prinos¬ niku knjižice. Člen 18. Varčevalec lahko veže svojo hranilno vlogo tudi tako, da se sme izplačati po nekem natančno določenem roku ali kadar nastopi okoliščina, za katero se že vna¬ prej ve, da mora nekoč nastopiti. Hranilnica mora to zaznamiti v hranilni knjižici in v knjigi varčevalcev (listu kartoteke), tako vezano hranilno vlogo pa izplačati šele po preteku roka ali kadar nastopi okoliščina, na katero je bila hranilna vloga vezana. Varčevalec sme tudi na ta način vezati samo vlo¬ ženo glavnico, obresti pa pustiti nevezane. Sodno vezane vloge. Člen 19. Hranilne vloge oseb, ki so pod skrbstvom (varu- štvom), se vežejo po odločbi pristojnega sodišča. Hranilnica ne sme izvršiti nobeno izplačilo teh vlog niti obresti brez predhodne odobritve pristojnega so¬ dišča. Hranilnica je dolžna zaznamiti vezavo po sodnem nalogu v knjigi varčevalcev (listu kartoteke) in v hra¬ nilni knjižici, če se ji predloži. V breme tako vezane hranilne knjižice se smejo iz¬ vrševati izplačila le osebi, ki poleg hranilne knjižice predloži tudi sodno izplačilno dovolilo. Vplačila v korist vezane hranilne knjižice se lahko vršijo brez sodne dovolitve. Zastaranje hranilne vloge in obresti. Člen 20. Hranilna vloga kakor tudi obresti hranilnih vlog za¬ starajo v 30 letih. Rok zastarevanja se začne od dne poslednjega vpisa vplačila ali izplačila v hranilni knjižici. Pri izračunu tega roka se morajo upoštevati 35 splošni predpisi zakonov in naredb o ustavitvi in pre¬ kinitvi rokov za zastarevanje zasebnopravnih terjatev. Zastarane hranilne vloge se stekajo v rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub hranilnice. Vloge na tekoči račun. Člen 21. Hranilnica sme poleg vlog na hranilne knjižice spre¬ jemati vloge tudi na tekoči račun. S temi vlogami more vlagatelj razpolagati tudi po čekih. Začetna vloga na tekoči račun mora znašati vsaj . dinarjev. Znesek vloge na enem tekočem ra¬ čunu ne sme biti večji od . dinarjev. Vloge na tekoči račun se vodijo ločeno od hranilnih vlog in se morajo posebej izkazovati v računu bilance. Hranilnica sme odkloniti sprejem vlog na tekoči ra¬ čun kakor tudi jih odpovedati po členu 12. brez naved¬ be razloga. Priskrba sredstev. Člen 22. Ce hranilnica nima dovolj gotovine, da bi zadostila zahtevam varčevalcev, si sme priskrbeti gotovino pri kakem drugem denarnem zavodu, predvsem pri Narod¬ ni banki kraljevine Jugoslavije, in sicer: 1. z reeskomptom menic iz svojega portfelja (člen 34., odst. 3.) in 2. z lombardom lastnih vrednostnih papirjev (čl. 29., odst. 3.). Hranilnica se ne sme baviti z navedenimi posli v na¬ menu, da bi razširila svoje poslovanje. Hranilnica sme svoje terjatve cedirati (odstopati). Poraba denarnih sredstev. Člen 23. Hranilnica sme nalagati zaupane ji vloge samo v posle, ki so dovolj varni in likvidni. Ti posli so tile: 3 * 36 1. posojila na nepremičnine (amortizacijska, hipote¬ karna, menično-realna in na tekoči račun na realni pod¬ lagi). V dolgoročna posojila na nepremičnine sme hra¬ nilnica vložiti največ do 20% vlog na hranilne knjižice; 2. nakup državnih vrednostnih papirjev in drugih papirjev, pri katerih jamči država za določeno dividendo ali za obresti; 3. nakup samoupravnih vrednostnih papirjev, doma¬ čih hipotekarnih zastavnic, delnic Narodne banke kra¬ ljevine Jugoslavije in deležev osrednjega denarnega za¬ voda hranilnic, če se ta ustanovi, največ do 20% vlog na hranilne knjižice; 4. posojila na vrednostne papirje, navedene pod 2. in 3. tega člena; 5. posojila na ročno zastavo blaga in dragocenosti največ do 20% vlog na hranilne knjižice; 6. dolgoročna posojila samoupravnim telesom naj¬ več do 10%, kratkoročna pa največ do 15% vlog na hra¬ nilne knjižice; 7. eskompt in reeskompt varantov in domačih me¬ nic; 8. začasna plodonosna naložba prosto razpoložljive gotovine pri denarnih zavodih največ do 15% vlog na hranilne knjižice; 9. naložba v blagajniške zapise kraljevine Jugo¬ slavije in na žirovni račun pri Narodni banki, na če¬ kovni račun Poštne hranilnice ali na tekoči račun pri Državni hipotekarni banki ali pa pridržanje prosto raz¬ položljive gotovine v blagajni najmanj 10% vlog na hra¬ nilne knjižice; 10. nakup nepremičnin za lastne potrebe in na javni dražbi radi izterjave lastne terjatve; 11. upravljanje samoupravnih podjetij s posebno do¬ volitvijo ministra za trgovino in industrijo. Ce se prošnja za posamezno vrsto posojila odkloni, hranilnica ni dolžna navesti za to razloge. 37 Posojila na nepremičnine. Člen 24. Hranilnica sme dajati hipotekarna posojila na ne¬ premičnine na ozemlju banovine in sosednih srezov, če je posojilo s hipoteko popolnoma zavarovano, in s pravico obojestranske polletne popolne ali delne odpo¬ vedi, če bi vrednost hipoteke padla, dolžnik pa ne bi mogel dati hranilnici zahtevano dopolnitev hipoteke. Način rednega postopnega odplačevanja (anuitet) mora biti vnaprej določen. Posojilo je popolnoma varno, če dosega vrednost hipoteke ob dovolitvi posojila najmanj dvojni znesek po¬ sojila in morebitnih vknjiženih bremen. Če daje hranilnica hipotekarno posojilo na stavbi- šea, gozdove ali vinograde, mora biti cenilna vrednost teh nepremičnin vsaj trikrat večja kot zahtevano poso¬ jilo, vštevši tudi bremena, ki so že pred tem vknjižena. Na rudnike in kamnolome, gledališka poslopja, cer¬ kve in nepremičnine, ki se po zakonskih predpisih ne morejo prodajati na prisilni javni dražbi, hranilnica ne sme dajati posojila. Na nepremičnine, ki služijo industrijskim ali obrt¬ nim namenom, se smejo dajati posojila le tedaj, če da¬ jejo ta zemljišča ali zgradbe popolno varnost zase ne glede na svojo prikladnost za industrijske ali obrtne namene. Zgradbe, na katere se daje posojilo, morajo biti obenem s stranskimi poslopji trajno zavarovane pri kaki zavarovalnici za primer požara, po potrebi pa tudi za primer eksplozije in drugih elementarnih škod. Hranil¬ nica lahko posreduje pri zavarovanju. Dolžnik je dolžen predložiti hranilnici pravnoveljav- no izjavo zavarovalnice, da bo sprejemala vplačila za¬ varovalnih premij tudi od hranilnice in da izplača mo¬ rebitno odškodnino hranilnici, lastniku nepremičnin pa le z odobritvijo hranilnice. Vse listine, ki se nanašajo na zavarovanje, se morajo izročiti hranilnici. 38 V ta posel sme hranilnica vložili dolgoročno največ do 20% vlog na hranilne knjižice. Člen 25. Hranilnica določa po svojih cenilcih vrednost nepre¬ mičnine, ki se ponuja v zastavo, toda le ob stroških ti¬ stega, ki zahteva posojilo. Znesek cenilnih stroškov se mora položili vnaprej pri hranilnici. Člen 26. Znesek posojila, višino obrestne mere, način izpla¬ čila in odplačila, vzroke za odpoved posojila in vse po¬ goje o morebitnih drugih pristojbinah določi hranilnica sporazumno s prosilcem posojila. Člen 27. Hranilnica izplača dovoljeno posojilo, ko se izpolnijo vsi pogoji, katere hranilnica določi. Hranilnica odkloni izplačilo dovoljenega posojila: 1. če prosilec posojila medtem umre; 2. če pride imovina prosilca posojila v stečaj; 3. če se po dovolitvi posojila vrednost hipoteke to¬ liko zmanjša, da po mnenju hranilnice dovoljeno poso¬ jilo ne bi bilo varno po teh pravilih; 4. če prosilec posojila ne vzdigne zneska v 60 dneh od dne obvestitve po hranilnici, da mu je posojilo do¬ voljeno. Posojila po tekočih računih. Člen 28. Hranilnica sme dovoljevati posojila tudi po tekočih računih, in sicer: 1. posojila, zavarovana z vknjižbo na nepremičnine (člen 24.); 2. posojila proti položbi vrednostnih papirjev, ka¬ kršne sme kupovati po t. 2. in 3. § 14. uredbe, do 75% 39 teiiajne vrednosti, in na zastavo hranilnih knjižic lastne izdaje ter pupilno varnih zavodov; 3. posojila proti položbi menic in varantov, ki imajo najmanj dva podpisa fizičnih ali pravnih oseb ali tvrdk; 4 podojila na podstavi cesije dospelih terjatev proti javnopravnim telesom; 5. posojila na zastavo blaga in dragocenosti. Ce je dovolila hranilnica kredit po tekočem računu na podstavi zastavitve vrednostnih papirjev, je dolžna vedno preskušati, ali je pokritje (zastava) zadostno. Ce je dovolila hranilnica kredit po tekočem računu na podstavi deponiranih menic, se morajo izpolniti sle¬ deči pogoji: a) plačilni kraj mora biti sedež hranilnice ali kraj, ki ga ona za to določi; b) če služijo za kritje kavcijske ali bianko menice, mora hranilnica vedno preskušati, ali dajejo podpisi na menicah še zadostno varnost; c) če se med trajanjem posojila pokaže, da kak pod¬ pis ni dovolj varen, mora hranilnica zahtevati nov varni podpis ali mora takoj kredit odpovedati. Posojila proti položbi varantov in na zastavo blaga in dragocenosti se smejo dajati samo do polovice vred¬ nosti blaga ali dragocenosti, na zlate predmete brez dra¬ gih kamnov pa do 75% vrednosti čistega zlata, ki je v dragocenosti. Dolžnik sme razpolagati do višine dovoljenega kre¬ dita tudi po čekih. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev. Člen 29. Hranilnica sme kupovati in prodajati državne vred¬ nostne papirje, vrednostne papirje, pri katerih jamči država za določno dividendo ali za obresti, samouprav¬ ne vrednostne papirje, domače hipotekarne zastavnice, delnice Narodno banke kraljevine Jugoslavije in deleže osrednjega denarnega zavoda hranilnic, če se ustanovi. 40 Hranilnica sme vložiti v navedene vrednostne pa¬ pirje največ do 20% vlog na hranilne knjižice. Hranilnica sme lombardirati svoje vrednostne pa¬ pirje samo, če nima dovolj gotovine, da bi zadostila za¬ htevam vlagateljev (člen 22., odst. 1., t. 2.). Posojila na vrednostne papirje. Člen 30. Hranilnica sme dajati posojila le na take vrednost¬ ne papirje, kakršne sme sama kupovati. laka posojila se smejo dajati najdalj na 6 mesecev, največ pa do 75% tečajne vrednosti, ki jo imajo papirji na dan zastavitve, nikdar pa ne nad imensko vrednost. Če dolžnik ne vrne posojila ob dospetku, ima hra¬ nilnica pravico, da brez sodnega posredovanja, vendar pa na borzi, proda zastavljene vrednostne papirje in iz prejetega zneska poplača svojo terjatev. To pravico ima hranilnica tudi, če pride dolžnik v stečaj. V vsaki pogodbi o takem posojilu je treba navesti poleg teh pogojev tudi to, da dospe terjatev takoj v pla¬ čilo, če padejo zastavljeni vrednostni papirji na tri če¬ trtine liste tečajne vrednosti, katero so imeli na dan, ko se je izplačalo posojilo. Hranilnica ima pravico, da rea¬ lizira svojo terjatev, če dolžnik v 24 urah na zahtevo ne poveča vrednosti zastave ali ne zmanjša dolga v so¬ razmerju s tem, kolikor je zastava zgubila svoje prejšnje vrednosti. Dolžnik lahko izplača posojila in dvigne zastavljene papirje tudi pred dospetkom posojila, toda hranilnica ni dolžna vrniti obresti. Posojila na hranilne knjižice. Člen 31. Hranilnica sme dovoljevati posojila tudi na zastavitev hranilnih knjižic, katere je izdala ona sama ali kaka druga hranilnica. Rok posojila ne sme presegati 6 me¬ secev. 41 Hranilnica sme dovoliti posojilo na hranilne knji¬ žice le, če za izplačilo vloge ni druge ovire kot odpo¬ vedni rok. Ce dovoli hranilnica posojilo na hranilne knjižice kake druge hranilnice, si mora od nje predhodno pri¬ skrbeti obvezno potrdilo, da je to knjižico izdala in da je zabeležila v svojih knjigah, da je knjižica zastavljena, nadalje po katerih pogojih in v katerih zneskih je moči razpolagati z vlogo. Zastavljalnica (zastavni oddelek) in dražbovalnica. Člen 32. Ce na sedežu mestne hranilnice ni mestne zastavljal¬ nice, ustanovi hranilnica zastavljalnico (zastavni odde¬ lek), ko doseže rezervni sklad zastavljalnice . % vlog na hranilne knjižice. Zastavljalnica sme dajati proti plačilu obresti posojila na zastave vseh premičnih stvari, dragocenosti kakor tudi vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi. Hranilnica mora ustanoviti dražbovalnico, ko dose¬ že splošni rezervni sklad . % vlog na hranilne knji¬ žice. Upravni odbor je dolžen predložiti pravočasno mi¬ nistrstvu za trgovino in industrijo v odobritev pravilnik o ustroju in poslovanju zastavljalnice kakor tudi pravil¬ nik o ustroju in poslovanju dražbovalnice. Posojila samoupravnim telesom. Člen 33. Hranilnica sme dovoljevati posojila samoupravnim telesom na podstavi njihove pravnoveljavne odločbe in odobritve višjega oblastva, kolikor je ta potrebna. Vsota dolgoročnih posojil, ki jih sme hranilnica do¬ voliti samoupravnim telesom, ne sme presegati 10%, kratkoročnih pa ne 15% vseh vlog na hranilne knjižice; posojila, ki se dovoljujejo, pa morajo imeti iste pogoje kot za druge dolžnike. 42 Eskompt menic, varantov, kuponov in izžrebanih srečk. Člen 34. Hranilnica sme eskomptirati in reeskomptirati me¬ nice, ki so plačljive v kraljevini Jugoslaviji najkasneje v šestili mesecih in ki so pravilno opremljene s podpisi vsaj dveh fizičnih ali pravnih oseb ali tvrdk. To vrsto posojila sme hranilnica dajati le osebam z ozemlja ba¬ novine in sosednih okrajev. Enako sme hranilnica eskomptirati in reeskompti¬ rati varante in eskomptirati kupone vrednostnih papir¬ jev, katere sme sama kupovati, kakor tudi izžrebane državne srečke in srečke državnega Rdečega križa, ko¬ likor njihov izplačilni rok ne presega šestih mesecev. Hranilnica sme reeskomptirati svoje menice le, če nima dovolj gotovine, da bi zadostila zahtevam vlagate¬ ljev (člen 22., odst 1., t. 1.). Nalaganje gotovine pri denarnih zavodih. Člen 35. Hranilnica sme svojo razpoložljivo gotovino začasno plodonosno nalagati pii drugih hranilnicah, pri držav¬ nih denarnih zavodih kakor tudi pri drugih denarnih zavodih v državi. Pri zavodih, navedenih v prvem odstavku, sme hra¬ nilnica nalagati največ do 15% vlog na hranilne knji¬ žice. Nalaganje v zapise in pridrževanje gotovine. Člen 36. Hranilnica je dolžna držati najmanj 10% zaupanih ji hranilnih vlog stalno na žirovnem računu pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, pri Državni hipotekarni banki, pri Poštni hranilnici ali v blagajniških za piših kraljevine Jugoslavije ali v gotovini, da more o vsakem času zadostiti zahtevam varčevalcev. 43 Nakup nepremičnin. Člen 37. Hranilnica sme kupovati nepremičnine, ki se pro¬ dajajo na javni dražbi v izvršbi ali v stečaju, samo, če je to neogibno potrebno, da si tako zavaruje svoje ter¬ jatve, vknjižene na teh nepremičninah. Hranilnica je dolžna prodati te nepremičnine brž ko je za to prilika, vendar po možnosti brez škode za hranilnico. Hranilnica sme kupovati nepremičnine, ki so ne¬ ogibno potrebne za njeno poslovanje. Ostali posli. Člen 38. Razen navedenih poslov se sme hranilnica baviti tudi s sledečimi posli: 1. da opravlja blagajniško službo ustanoviteljice in njenih naprav; 2. da opravlja poterjevanja vsake vrste, zlasti poter- jevanje menic, kuponov, izžrebanih vrednostnih papir¬ jev itd.; 3. da prodaja za račun svojih komitentov dragoce¬ nosti in razne premičnine in da kupuje in prodaja vred¬ nostne papirje, devize in valute brez kakršne koli lastne špekulacije in samo pri polnem kritju, t. j. le v primeru, če se denar, potreben za nakup, položi vnaprej ali če uživa naročitelj kredit v zadostni višini ali če se pri pro¬ daji papirji in vrednote vnaprej položijo; 4. da daje za odškodnino v najem predale (sefe) za hrambo vrednot; 5. da prevzema v hrambo in upravo vrednostne pa¬ pirje in druge vrednote; 6. da posoja ob zadostnem kritju lastne vrednostne papirje za varščine; 7. da izdaja garantna pisma na podstavi realnega pokritja, in sicer največ do višine petkratnega zneska lastnih sredstev; 8. da opravlja tudi ostale nevtralne posle. 44 Ustanavljanje poslovalnic. Člen 39. Hranilnica sme po sklepu upravnega odbora usta¬ navljati poslovalnice na ozemlju občine ustanoviteljice in sosednih občin. Propaganda. Člen 40. Hranilnica sme izdajati in razširjati primeren pro¬ pagandni material, da bi povzdignila smisel za varče¬ vanje, zlasti pa sme: 1. izdajati hranilnike (blagajnice) za domače varče¬ vanje; 2. ustanavljati šolske in tovarniške hranilnice; 3. izdajati vaičevalne znamke; 4. dajati nagrade za varčevanje; 5. obdarovati ob vnaprej določenih dogodkih ali v posebnih okoliščinah otroke in šolsko mladino s hranil¬ nimi knjižicami z majhno začetno vlogo ali z drugimi sredstvi za povzdigo smisla za varčevanje. Poslovna tajnost. Člen 41. Člani upravnega in nadzornega odbora, nameščenci hranilnice kakor tudi hranilnica sama so dolžni naj- strože varovati poslovno tajnost. IV. DEL. Upravni, izvršilni in nadzorni odbor. Upravni odbor. Člen 42. Hranilnico vodi upravni odbor, ki sestoji iz . do . Članov. Člane upravnega odbora postavlja ustanoviteljica, in to 1 / 3 članov izmed članov mestnega sveta (ali občin- 45 skega odbora), 2 /3 pa izven mestnega sveta ali občinskega odbora, in to 1 k članov predvsem izmed občanov, zve¬ denih v kreditnih vprašanjih, in 1 / 3 izmed vlagateljev s seznama, ki ji ga predloži upravni odbor hranilnice in v katerem mora biti dvakratno število kandidatov. Tudi glavni ravnatelj hranilnice je član upravnega odbora, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednika in podpredsednika upravnega odbora izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe. Funkcija članov upravnega odbora traja tri leta. Vsako leto izstopi po ena tretjina članov; na njihova me¬ sta pa se postavijo novi člani iz istih skupin. Žreb odloča, kateri člani upravnega odbora izsto¬ pijo prvo, oziroma drugo leto, kolikor niso izstopili pro¬ stovoljno. Potem izstopijo tisti, ki so bili postavljeni pred 3 leti. Stari člani upravnega odbora se smejo iznova voliti. Če razpusti minister za trgovino in industrijo uprav¬ ni odbor hranilnice, je ustanoviteljica dolžna postaviti takoj nov upravni odbor; če pa je na občini poverjenik (ali začasna uprava), postavi minister za trgovino in in¬ dustrijo začasni upravni odbor, čigar funkcija traja, do¬ kler ne postavi ustanoviteljica novega upravnega od¬ bora. Člani, ki izstopajo, oziroma člani odbora, ki ga je razpustil minister za trgovino in industrijo, izvršujejo svojo funkcijo, dokler se ne izvrši nova postavitev. Če pade iz kakršnega koli vzroka število članov upravnega odbora pod število, ki je potrebno za pravno- veljavno sklepanje, je ustanoviteljica dolžna takoj po- polniti upravni odbor. Če je pri občini poverjenik (ali začasna uprava), iz¬ vrši popolnitev minister za trgovino in industrijo iz sku¬ pine, iz katere je izpadel član. Funkcija teh članov traja toliko, kolikor bi trajala funkcija člana, ki je izpadel. Člani upravnega odbora morajo ob nastopu dolžnosti položiti kot varščino po § 23. uredbe o občinskih hra- 46 minicah hranilno knjižico hranilnice v znesku . dinarjev. Člen 43. Za člane upravnega odbora se morejo postaviti osebe: 1. ki so polnoletne in imajo članstvo občine usta¬ noviteljice; 2. ki uživajo vse državljanske pravice in niso bile obsojene za dejanja, ki imajo za posledico zgubo čast¬ nih pravic, za koristoljubje, ki niso bile v stečaju ali ki niso v prisilni poravnavi izven stečaja; 3. ki niso dolžniki hranilnice in tudi ne v obvezi proti njej kot poroki za druge osebe; hipotekarni dolg ne izključuje možnosti izvolitve; 4. ki niso nameščenci občine in njenih naprav ali člani ravnateljstva, upravnega ali nadzornega odbora ali uradniki kakega denarnega zavoda; člani upravnega ali nadzornega odbora Narodne banke kraljevine Jugoslavije smejo biti člani upravnega ali nadzornega odbora hra¬ nilnice; 5. ki niso s hranilničnimi nameščenci v sorodstvu po krvi do vštete tretje, po svaštvu do vštete druge stop¬ nje. Člen 44. Upravni odbor voli izmed sebe z navadno večino glasov predsednika in podpredsednika. Volitvam mora prisostvovati več kot polovica vseh članov upravnega odbora. Če se pri volitvah ne doseže večina glasov, se opravi ožja volitev med osebami, ki so dobile največje število glasov. Izvoljen je, kdor dobi največje število glasov. Ob enakem številu glasov pri ožji volitvi odloči žreb. Člen 45. Upravni odbor je upravni organ hranilnice, ki jo zastopa nasproti tretjim osebam. Področje upravnega odbora je: 47 1. da voli izmed sebe predsednika in podpredsed¬ nika upravnega odbora; 2. da voli izmed sebe člane pododborov, če so po¬ trebni; 3. da ugotavlja, ali je pri posameznem članu nasto¬ pi! primer, da mu je prenehalo članstvo po uredbi o ob¬ činskih hranilnicah; 4. da določa višino nagrade članom upravnega in nadzornega odbora po § 28. uredbe o občinskih hranil¬ nicah; 5. da imenuje, začasno odstranja, odpušča in upo¬ kojuje osebje, hranilnice, ureja njegove pravice in dolž¬ nosti in izvršuje nad njim disciplinsko oblast po veljav¬ nem pravilniku; 6. da podaja ustanoviteljici hranilnice predloge o spremembi pravil; 7. da izdaja in spreminja pravilnike (poslovnike) o ustroju in poslovanju hranilnice kakor tudi o dolžnostih in pravicah nameščencev in njihovi pokojninski preskrbi; 8. da dovoljuje posojila, sklepa vse posle, kupuje in prodaja nepremičnine; 9. da odloča o višini obrestne mere; 10. da nepričakovano pregleduje blagajno in ostale oddelke hranilnice; 11. da določa dotacije, dovoljene po pravilih, darila, podpore itd.; 12. da sestavlja račun bilance in račun zgube in do¬ bička in ga predlaga nadzornemu odboru obenem s svo¬ jim poročilom v daljnji postopek; 13. da odloča o sklepih ustanoviteljice, ki se tičejo hranilnice; 14. da odloča o sklepih pododborov, katerih izvrši¬ tev je ustavil predsednik pododbora; 15. da sklepa o likvidaciji hranilnice po členu 65. pravil. Člen 46. Upravni odbor opravlja svoje posle na sejah, ki so vsaj enkrat vsake tri mesece, če obstoji izvršilni odbor, 48 če ga pa ni, redoma enkrat na mesec. Seje sklicuje pred¬ sednik upravnega odbora. Na zahtevo pododbora ali tretjine članov upravnega odbora ali državnega komi¬ sarja, če je postavljen, se mora sklicati izredna seja. Vsakemu vabilu je treba priložiti tudi dnevni red seje. Prvi seji upravnega odbora predseduje najstarejši član upravnega odbora, dokler se ne izvoli predsednik upravnega odbora. Da more upravni odbor pravnoveljavno sklepati, je potrebno, da so bili vsi člani upravnega odbora pravo¬ časno pismeno povabljeni in da je navzočih več kot po¬ lovica članov. O predmetih dnevnega reda poroča glavni ravnatelj hranilnice, v njegovi odsotnosti pa njegov na¬ mestnik. Sklepi se sprejemajo z navadno večino glasov. Pri enakem številu glasov velja, da je predlog od¬ klonjen. Člani upravnega odbora se morajo oddaljiti od seje, kadar se rešujejo vprašanja, ki se nanašajo na njihove zasebne koristi ali na koristi njihovih sorodnikov po krvi do vštete tretje, po svaštvu do vštete druge stopnje. Sejni zapisnik vodi določeni višji uradnik hranilnice, če ne odredi predsednik drugače. Zapisnik morajo podpisati vsi navzoči člani uprav¬ nega odbora, zapisnikar in komisar, če je postavljen. Za¬ pisnik je treba po možnosti overiti takoj po seji. Če navzočni elan upravnega odbora zapisnik noče podpisati, je dolžen navesti za to razloge v knjigi za¬ pisnikov. Izvršilni odbor. Člen 47. Upravni odbor voli izmed sebe po potrebi izvršilni odbor, ki sestoji iz . članov upravnega odbora. Člani izvršilnega odbora morajo biti predsednik uprav¬ nega odbora, podpredsednik in glavni ravnatelj, v nje¬ govi odsotnosti pa njegov namestnik. Funkcija članov 49 izvršilnega odbora traja tako dolgo, kolikor traja funk¬ cija njihovega članstva v upravnem odboru. Volitve članov izvršilnega odbora so takoj po po¬ stavitvi upravnega odbora. Volitve vodi predsednik upravnega odbora. Predsednik upravnega odbora je obenem tudi pred¬ sednik izvršilnega odbora, v njegovi odsotnosti pa pod¬ predsednik. Člen 48. V področje izvršilnega odbora spadajo vsi tisti po¬ sli, katere prenese upravni odbor na izvršilni odbor in ki ne spadajo v tekoče dnevne posle, katere opravljajo po poslovniku hranilnični uradniki pod ravnateljevim nadzorstvom. Člen 49. Izvršilni odbor ima seje redoma po potrebi poslo¬ vanja Predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov na¬ mestnik, sklicuje člane na sejo, kadar ima to za potreb¬ no ali če to zahtevata vsaj dva člana izvršilnega odbora ali pa državni komisar, če je postavljen. Da je sklep iz¬ vršilnega odbora pravnoveljaven, je potrebno, da sta na seji poleg predsednika ali njegovega namestnika navzoča vsaj še dva člana izvršilnega odbora. Sklepi izvršilnega odbora se sprejemajo z absolutno večino navzočih glasov. Pri enaki razdelitvi glasov se odstopi predlog upravnemu odboru v rešitev. Člani izvršilnega odbora se morajo oddaljiti od seje, kadar se rešuje vprašanje, ki se nanaša na njihove za¬ sebne koristi ali na koristi njihovih sorodnikov po krvi do vštete tretje, po svaštvu lo vštete druge stopnje ali na njihovo sodelovanje pri upravi hranilnice. Predsednik ima pravico ustaviti izvršitev sklepa izvršilnega odbora, ki po njegovem mnenju nasprotuje uredbi, pravilom, poslovniku ali koristim hranilnice. Tak sklep se mora predložiti upravnemu odboru hranilnice v dokončno rešitev na prvi seji upravnega odbora. 4 50 Za sprejemanje sklepov, voditev in podpisovanje zapisnika veljajo določbe člena 46. pravil. Člen 50. Mandat člana upravnega in izvršilnega odbora pre¬ neha: 1. s smrtjo; 2. če se odpove. Da se je član odpovedal, velja tudi tedaj, če brez opravičenega razloga ne pride na tri zaporedne seje upravnega odbora. Če član izvršilnega odbora neopravičeno ne pride na tri zaporedne seje izvršilnega odbora, preneha biti član izvršilnega odbora; vendar pa tak član ne zgubi mandata v upravnem od¬ boru; 3. če nastopi okoliščina, navedena v členu 43., ki izključuje izvolitev v upravni odbor ali v izvršilni odbor hranilnice. Upravni odbor mora na prvi seji ugotoviti presta- nek članstva po t. 1. do 3. tega člena in odrediti, česar je po razmerah treba. Če tega ne stori upravni odbor, mora to storiti minister za trgovino in industrijo po svo¬ jem komisarju, če je ta postavljen. Nadzorni odbor. Člen 51. Nadzorstvo nad posli hranilnice vrši nadzorni od¬ bor, ki sestoji najmanj iz . in največ iz . članov, ki jih postavlja ustanoviteljica na tri leta. V nadzorni odbor se smejo postavljati samo osebe: 1. ki so po možnosti izvedene v knjigovodstvu; 2. ki niso s člani upravnega odbora in hranilnični- mi nameščenci v sorodstvu po krvi do vštete tretje, po svaštvu pa do vštete druge stopnje ali ki nimajo polo¬ žaja, ki bi jih spravljal v odvisnost od kakega člana upravnega odbora; 3. ki spolnjujejo pogoje, določene v t. 1. do 4. čle¬ na 43. pravil. 51 Člen 52. Nadzorni odbor voli izmed sebe predsednika in pod¬ predsednika na isti način, kakor voli upravni odbor. Za člane nadzornega odbora kakor tudi za seje nad¬ zornega odbora veljajo nalično določbe, ki veljajo za upravni odbor. Člen 53. Nadzornemu odboru je dolžnost nadzorovati vse po¬ sle hranilnice, pregledovati knjige, priloge, izdatke in blagajno, preskušati letne sklepne račune in jih s svojim pismenim poročilom dostavljati ustanoviteljici, ministru za trgovino in industrijo, Zvezi hranilnic in pristojni podzvezi. Člen 54. Člani upravnega in nadzornega odbora so odgovor¬ ni za škodo, ki bi nastala, ker se niso ravnali po uredbi o občinskih hranilnicah in po pravilih, in to v smislu veljavnih trgovinskih zakonov, oziroma zakona o akcij¬ skih družbah na ozemlju bivše Srbije in Črne gore. Za¬ vezani so varovati poslovno tajnost. Člen 55. Članstvo v upravnem in nadzornem odboru je čast¬ na funkcija. Člani upravnega izvršilnega in nadzornega odbora nimajo pravice do nikakršne nagrade ali plače, marveč le do nagrade za seje in do povračila potnih stroškov po § 28. uredbe o občinskih hranilnicah. Člen 56. Ko preneha mandat mestnega ali občinskega odbor¬ nika tistemu članu upravnega ali nadzornega odbora, ki je postavljen kot mestni svetnik ali občinski odbornik, je ustanoviteljica dolžna postaviti v treh mesecih novega člana na mesto odstopivšega. 4 * 52 Javne objave. Člen 57. Javne objave se razglašajo v Vestniku Zveze hranil¬ nic kraljevine Jugoslavije (»Vesnik Saveza štedionica Kraljevine Jugoslavije«) in se nabijajo na vidnem me¬ stu v hranilničnih prostorih. Letni sklepni računi se morajo objaviti po § 33., odst. 3., uredbe o občinskih hranilnicah najkasneje v 15 dneh, ko je odobril sklepne račune mestni svet ali občinski odbor. Letni sklepni računi. Člen 58. Vsako leto dne 31. decembra se sestavita račun bi¬ lance in račun zgube in dobička, potem ko se sklenejo letni računi. Upravni odbor je dolžen sestaviti najkasneje do konca meseca aprila račun bilance in račun zgube in dobička in poslati te račune obenem s poročilom o svo¬ jem letnem poslovanju za preteklo poslovno leto nad¬ zornemu odboru. Nadzorni odbor je dolžen preskusiti v enem me¬ secu račun bilance, račun zgube in dobička in poročilo upravnega odbora in jih dostaviti obenem s svojim pisme¬ nim poročilom ustanoviteljici v odobritev po § 33. ured¬ be, zaradi nadzorstva pa ministrstvu za trgovino in in¬ dustrijo, Zvezi hranilnic in pristojni podzvezi. Mestni svet oziroma občinski odbor je dolžen izdati na svoji prvi seji sklep o sklepnih računih, poročilu upravnega in nadzornega odbora in o podelitvi razreš- nice. Člen 59. Pri sestavljanju letnih sklepnih računov in ocenje¬ vanju vrednosti se postopa po določbah § 33. uredbe o občinskih hranilnicah. Račun bilance in račun zgube in dobička se morata sestavljati po naslednjem obrazcu: 53 RAČUN BILANCE dne 31. decembra 19... AKTIVA I. Gotovina: v blagajni pri Narodni banki pri Poštni hranilnici in Državni hipotekarni banki blagajniški zapisi kraljevine Jugo¬ slavije II. Razpoložljiva sredstva pri denarnih zavodih: a) na pokaz (a vista) . b) plačljiva v treh mesecih . c) plačljiva po treh mesecih . III. Valute in devize: . IV. Vrednostni papirji: a) državni in od države zajamčeni . b) samoupravni in domače hipote¬ karne zastavnice . c) ostali . č) kuponi in izžrebane vrednote ... V. Menice: a) zavarovane z vknjižbo . b) s poroki ...:. VI. Varanti . VII. Posojila občini ustanoviteljici . VIII. Posojila na ročno zastavo . IX. Tekoči računi: a) zavarovani z vknjižbo . b) na podstavi vrednostnih papirjev in cesij ... c) na podstavi menic in varantov . č) ostali 54 X. Hipotekarna posojila: a) amortizacijska . b) ostala . XI. Nepremičnine: a) za lastne namene . b) kupljene na javni dražbi . XII. Inventar XIII. Prehodna aktiva XIV. Ostala aktiva XV. Vrednote pokojninskega sklada hranilničnih nameščencev XVI. Zguba XVII. Dolžniki za izdane ga¬ ranti je . XVIII. Tuje vrednote v hrambi . PASIVA I. Lastna sredstva: 1. Začetna glavnica 2. Splošni rezervni sklad 3. Rezervni sklad zastavljalnice 4. Rezervni sklad za pokritje zgub pri vrednostnih papirjih 5. Ostali skladi II. Tuja sredstva: Vloge na hran. knjižice . Hran. vloge na tek. račun . Vloge po § 9. uredbe o občinskih hranilnicah . III. Tekoči računi: a) javnih denarnih zavodov . b) zasebnih denarnih zavodov c) občine ustanoviteljice . č) ostalih Reeskompt Lombardna posojila Hipotekarna posojila na lastne ne¬ premičnine IV. Prehodna pasiva: ne izplačani, a dospeli dolgovi V. Ostala pasiva VI. Pokojninski sklad hranilničnih nameščencev VII. Čisti dobiček VIII. Izdane garancije: (varščine, garancije, ostalo) IX. Lastniki vrednot v hrambi 56 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA dne 31. decembra 19. IZDATKI Obresti: vlog na hranilne knjižice in na tekoče račune po tekočih računih ostale Provizije: Upravni stroški: nagrada upravnemu in nadzornemu odboru osebni izdatki stvarni izdatki ostalo Odpisi: pri nepremičninah pri inventarju pri terjatvah Davki in takse Dobiček PREJEMKI Obresti: po menicah po tekočih računih po vrednostnih papirjih od posojil na ročno zastavo in varante od hipotekarnih amortizacijskih posojil od občine ostale 57 Provizije in prejemki: od deviz od nepremičnin razni prejemki razne provizije Zguba Rezervni in ostali skladi. Člen 60. Rezervni skladi (izvzemši pokojninski sklad) so lastna imovina hranilnice. Rezervni sklad služi za po¬ kritje morebitnih zgub, nastalih za poslovanja hranilnice, in se zlaga iz poslovnega čistega dobička in morebitnih zastaranih vlog. V rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub se vla¬ gajo % čistega dobička, dokler se ne doseže 5 °/o celo¬ kupne vsote vlog na hranilne knjižice, K pa v pokoj¬ ninski sklad in v sklad zastavljalnice. Ta znesek se mora odkazovati pokojninskemu skladu, dokler ne doseže po¬ polnega pokritja za zadostitev svojim obveznostim, skladu zastavljalnice pa, dokler ne doseže . celokupne vsote vlog na hranilne knjižice. Ko doseže rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub 5 °/o celokupne vsote vlog na hranilne knjižice, mora hranilnica vlagati najmanj 90 °/o čistega dobička v ta sklad, v pokojninski sklad in v sklad zastavljalnice; naj¬ več 10% čistega dobička pa se sme uporabiti za obče- koristne in dobrodelne namene. Ko doseže rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub 15% celokupne vsote vlog na hranilne knjižice, sme ustanoviteljica zahtevati, naj se ji iz poslovnega čistega dobička prihodnjih let vrne začetna glavnica, ki jo je dala hranilnici na razpolago. 58 Po popolnem izplačilu ustanoviteljice in potem ko je dosegel rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub 15 % celokupne vsote vlog na hranilne knjižice, se vlaga vsaj 40 % čistega dobička v rezervni sklad za po¬ kritje morebitnih zgub, dokler ne doseže višine 20% celokupne vsote vlog na hranilne knjižice, 30% pa v ostale sklade; 30 % pa se sme uporabiti za občekoristne in dobrodelne namene. Ko naraste rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub nad 20% vseh vlog na hranilne knjižice, mora hranilnica vlagati najmanj 35 % poslovnega čistega do¬ bička v ta sklad, dokler ne doseže višine 50% celokup¬ ne vsote vlog na hranilne knjižice, 25% pa v ostale sklade; 40 % pa sme uporabiti v občekoristne ih dobro¬ delne namene. Ko naraste rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub nad 50% celokupne vsote vlog na hranilne knji¬ žice, mora hranilnica vlagati najmanj 25 % poslovnega čistega dobička v ta sklad, 25 % pa v ostale sklade; 50 % pa sme uporabiti za občekoristne in dobrodelne namene. Upravni odbor hranilnice določa porazdelitev in uporabo zneska za občekoristne in dobrodelne namene. Člen 61. Posebni rezervni skladi, izvzemši pokojninski sklad za hranilnične nameščence, služijo za pokritje morebit¬ nih zgub v posebnih panogah hranilničnega poslovanja. Po sklepu upravnega odbora hranilnice se smejo ustanoviti poleg teh še posebni rezervni skladi za po¬ kritje zgub pri hipotekarnih posojilih, pri eskomptu me¬ nic itd. Višino dotacije teh skladov določa upravni odbor hranilnice po svoji uvidevnosti. Člen 62. Hranilnica je dolžna imeti poseben sklad za po¬ kritje morebitnih zgub pri vrednostnih papirjih. Ta sklad se zlaga iz tečajne razlike vrednostnih pa¬ pirjev, ki se pokaže na dan sestavitve bilance, ki pa ni 59 realizirana, temveč le knjigovodstveno izkazana, oziro¬ ma iz tistega dela dobička, ki preostane po odbitku morebitnih tečajnih zgub pri drugih vrednostnih pa¬ pirjih. Razen tega se sme ta sklad dotirati tudi iz čistega poslovnega dobička, dokler ne doseže višine najmanj 10°/o kupne vrednosti vseh vrednostnih papirjev hra¬ nilnice. Ta sklad se vodi ločeno od ostalih skladov. Člen 63. Pokojninski sklad služi za izplačevanje pokojnin hra- nilniškim nameščencem in njihovim sorodnikom po pra¬ vilniku o pokojninskem skladu nameščencev, ki ga se¬ stavi in spreminja upravni odbor hranilnice, odobruje pa pristojno oblastvo. Pokojninski sklad se zlaga predvsem iz mesečnih prispevkov, katerih višina se mora določiti vnaprej na podstavi strokovne cenitve. V pravilniku o pokojninskem skladu nameščencev se določi, koliko teh prispevkov mo¬ rajo vplačevati nameščenci, koliko pa hranilnica. Poleg teh prispevkov se dotira pokojninski sklad iz poslovnega dobička po členu 60. pravil. Višino premij¬ ske rezerve je treba vsakih pet let strokovno preskusiti. Imovina tega sklada se upravlja in hrani ločeno od ostale imovine hranilnice, njegovi dohodki pa se uporabljajo za povečanje tega sklada. Če hranilnica likvidira, se sme pokojninski sklad uporabiti za iste namene kot rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub, toda šele tedaj, ko se popolnoma po¬ ravnajo vse obveznosti, ki se morajo poravnati iz pokoj¬ ninskega sklada. Če so nameščenci hranilnice preskrbljeni na drug način, hranilnica pa poleg navedene preskrbe noče imeti tudi svoj pokojninski sklad, se morajo dotacije, ki so določene za pokojninski sklad, vlagati v korist rezerv¬ nega sklada za pokritje morebitnih zgub. 60 V. DEL. Nadzorstvo. Člen 64. Hranilnica mora biti članica Zveze hranilnic po § 34. uredbe o občinskih hranilnicah. Hranilnica se nadzoruje po določbah uredbe o občin¬ skih hranilnicah. VI. DEL. Prestanek hranilnice. Člen 65. Hranilnica preneha: 1. če zgubi hranilnica nevrnjeno začetno glavnico in rezerve, ustanoviteljica pa ne da nove začetne glavnice v treh mesecih od dne poslednje bilance, v kateri je bila izkazana zguba; 2. če ustanoviteljica po poprejšnji pritrditvi uprav¬ nega odbora sklene, da hranilnica prenehaj, in glasujeta za ta sklep 2 / 3 članov mestnega sveta ali občinske uprave, ali če tako sklenejo 3 / 4 članov upravnega odbora hranil¬ nice. Tak sklep mora odobriti minister za trgovino in industrijo; 3. če minister za trgovino in industrijo ugotovi, da je hranilnično poslovanje v nasprotju z bistvenimi do¬ ločbami uredbe o občinskih hranilnicah in pravili hra¬ nilnice in zato odloči, naj hranilnica preneha. Likvidacija, za katero veljajo določbe trgovinskega zakona, na ozemlju bivše Srbije in Črne gore pa za¬ kona o akcijskih družbah, se mora izvršiti po vnaprej do¬ ločenem načrtu. Čista imovina, ki bi preostala po popolni poravnavi vseh hranilničnih obveznosti, pripade ustano¬ viteljici in se mora uporabiti za občekoristne in dobro¬ delne namene. Likvidatorje imenuje ustanoviteljica izmed vlaga¬ teljev. 5 . Na osnovi § 49. uvodnega zakona za zakonik o sod¬ nem postopanju v civilnih pravdah z dne 9. julija 1930. in v soglasnosti z ministrom za finance, ministrom za pro¬ met in ministrom za trgovino in industrijo predpisujem uredbo o sodnih pologih (depozitih), o izdajanju denarja in denarnih vrednosti in o postopanju z vrednostnimi pošiljkami, poslanimi sodiščem (spo.).* I. Splošne določbe. Predmeti sodnega pologa. § 1 . ( x ) V sodni polog (položba samemu sodišču ali de¬ pozitnemu mestu — sodni polog v ožjem. smislu — po predpisih grajanskega zakonika, trgovinskega zakonika, § 41. mz.** §§' 42., 120., 122. in 160. np., §§ 214., odstav¬ ka t 1 ), 268., 333., št. 1., ip.) se smejo predajati: 1. naš in tuji denar; 2. vrednostni papirji, hranilnične vložne knjižice in ostale vložne knjižice, druge listine, ki se dajo vnovčiti (n. pr. zavarovalne police) ali za katere se da dobiti * »Službene novice« z dne 29. VII. 1933., št. 170/XLVIII/509 (»Službeni list« št. 557/87 iz 1. 1933.). V besedilo so prevzete tudi spremembe in dopolnitve uredbe z dne 23. IX. 1939., št. 88.079, objavljene v Služb. nov. z dne 29. IX. 1939., št. 222/LXXVII/595 (Služb, list št. 497/80 iz 1. 1939.). ** Menični zakon gl. »Uradni list« št. 135/37 iz 1. 1929. 62 denarna vrednost (n. pr. skladiščne zastavnice, zastav- nice); 3. dragulji in druge vrednosti. ( 2 ) Stvari, ki niso pripravne za sodni polog, se lahko vzamejo v sodno hrambo s predajo hranitelju, ki ga do¬ loči sodišče po predpisih grajanskega zakonika oziroma § 214. zakona o izvršbi in zavarovanju.* ( 3 ) Sodni polog v širšem pomenu obseza položbo pri sodišču (sodni polog v ožjem smislu — § 2.) in pre¬ dajo hranitelju, ki ga določi sodišče. Mesta za sodni polog v ožjem smislu. § 2 . (’) Sodni polog v ožjem smislu se opravlja: 1. pri davčni upravi; 2. pri voditelju denarne knjige neposredno ali pa preko poštnega čekovnega računa sodišča; 3. pri Državni hipotekarni banki; 4. pri občinskih hranilnicah. ( 2 ) Pri davčni upravi stranka ne more pologov ne¬ posredno predajati. Polog, ki je določen za hrambo pri davčni upravi, se mora položiti pri sodišču, ki ga pošlje davčni upravi (člen 52. pravilnika za poslovanje računo- vodstvenih odsekov finančnih direkcij).** ( 3 ) Kjer koli se v tej uredbi omenja Državna hipo¬ tekarna banka, se umejo s tem tudi njene glavne filialke in agencije. ( 4 ) Mesta, omenjena pod številkami 1., 3. in 4., se zovejo depozitna mesta; oprava položbe pri voditelju de¬ narne knjige neposredno ali preko poštnega čekovnega * Zakon o izvršbi in zavarovanju gl. »Službeni list« št. 148/28 iz 1. 1931. oz. (popravke) št. 361/52 iz 1. 1937. oz. (spremembe in dopolnitve) št. 360/52 iz 1. 1937. — Uvodno uredbo gl. v Sl, listu št. 355/51 iz 1. 1937. ** »Uradni list« št. 178/42 iz 1. 1929. 63 računa sodišča [odstavek (‘J, št. 2.] pa se zove neposred¬ na položba. (°) Sodišče, za katero se opravi polog (depozit), je izključno upravičeno razpolagati s pologom, in se zove depozitno sodišče. Depozitna mesta so glede pologov podrejena depozitnemu sodišču in morajo izvrševati njegove naredbe. Polaganje pri Državni hipotekarni banki. § 3. (!) Če se položi denar pri Državni hipotekarni ban¬ ki, veljajo za to polaganje predpisi zakona o ureditvi uprave fondov (Državne hipotekarne banke) z dne 8. julija 1898., z izpremembami in dopolnitvami z dne 21. februarja 1906., 14. junija 1910., 30. marca 1922. (»Službene novine« št. 87/XIV)*, 14. marca 1924. (»Služ¬ bene novine« št. 78/XV)** in uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke z dne 22. junija 1938. (»Službene novine« št. 145/XLVII)***. ( 2 ) Pri Državni hipotekarni banki se polaga goto¬ vina po sirotinskih skladih (masah) in skladih drugih oskrbovancev vobče v vsakem znesku, ne glede na njeno velikost. ( 3 ) Po skladih oskrbovancev in drugih depozitih se računajo obresti skladno z odredbami pravilnika Državne hipotekarne banke, ki veljajo glede tega. Polaganje pri občinski hranilnici. § 3.a ( 4 ) Če se polaga denar pri občinski hranilnici, ve¬ ljajo za to polaganje predpisi § 9. uredbe o občinskih * »Uradni list« št. 276/87 iz 1. 1922., ves zakon z vsemi do¬ tedanjimi spremembami in dopolnitvami gl. »Uradni list« št. 392/119 iz 1. 1922. ** »Uradni list« št. 118/37 iz 1. 1924. *** »Službeni list« št. 414/68 iz 1. 1938. 64 hranilnicah z dne 24. novembra 1938. (»Službene novine« št. 277/LXXXII)*. ( 2 ) Pri občinski hranilnici se smejo polagati goto¬ vina tistega, ki je pod skrbstvom, in sodni pologi z ozemlja občine ustanoviteljice in sosednih občin v zne¬ sku do 5.000 dinarjev oziroma za posamezne hranilnice nad 5.000 dinarjev do zneska, ki ga glede njih določi minister za trgovino in industrijo. ( 3 ) Pologi, po katerih se ta denar sprejema, morajo biti enaki s pogoji, po katerih sprejema tak denar Držav¬ na hipotekarna banka. Polaganje pri depozitnem mestu in neposredno polaganje. § 4. (*) Za polaganje pri depozitnem mestu ali neposred¬ no sodišču veljajo tale načela: a) Gotovina (v zakonitem denarju, ki je v obteku), ki se bo verjetno hranila dalj časa [§ 223., odstavek ( 7 ), sp.**], zlasti pa denar strank, jamčevine (§§ 116., 117. ip.) in kupnine, dobljene na prisilnih dražbah (prisilnih jav¬ nih prodajah) nepremične imovine, ki jih je treba po predpisih zakona o izvršbi in zavarovanju (§ 63. ip.) donosno naložiti (naložiti na obresti), se polaga pri Državni hipotekarni banki ali pri občinski hranilnici. b) Stvari, ki se bodo verjetno dalj' časa hranile (§ 226. sp.), zlasti pa tiste, ki se dolgujejo po predpisih grajanskega zakonika, ki pa se ne morejo predati upniku, ker je neznan, odsoten ali s ponudenim ni zadovoljen^ ali ki se ne morejo predati zaradi drugih važnih razlogov, kakor tudi stvari strank se polagajo pri davčni upravi [§ 2., odstavek (*)]. Vrednostne papirje, ki jih po sodni odločbi hrani davčna uprava, je vinkulirati za izključno razpolaganje * »Službeni list« št. 597/98 (popr. št. 624/101) iz 1. 1938. ** Sodni poslovnik gl. »Službeni list« št. 181/26 iz 1. 1933. 65 depozitnega sodišča. Naredbe glede teh pologov izdaja samo depozitno sodišče. Depozitno sodišče opravlja glede teh pologov oskrbo¬ valne posle (§§ 43. in nasl.). Zneske, ubrane od dospelih kuponov in izžrebanih ali odpovedanih vrednostnih pa¬ pirjev, vpiše sodišče kot dohodek sklada v depozitni dnevnik in partijalnik dotičnega sklada (§48.), pristoj¬ bine in stroške pa v razhodek. Omenjene zneske pošlje sodišče takoj Državni hipotekarni banki ali občinski hra¬ nilnici za račun sklada, v katerega spadajo; če pa pri Državni hipotekarni banki ali pri občinski hranilnici še ni računa (partije) za tisti sklad, ji sodišče naloži, naj takšen račun (partijo) odpre [§ 46., odstavek (*)]. Prodajo zarubljenih vrednostnih papirjev, ki se hra¬ nijo pri davčni upravi, izvede izvršilno sodišče (§ 408. sp.). Z vnovčenimi zneski je ravnati po odredbi v pred¬ njem odstavku. c) Gotovina (v zakonitem denarju, ki je v obteku), ki se bo verjetno samo kratek čas hranila [§ 223., od¬ stavek. ( 7 ), sp.}, n. pr. zneski varščin po §§ 42. in 339. ip., zarubljen denar [§ 214., odstavek ('), ip.], predjemi za cenitev nepremične imovine, predjemi po §§ 318., 336., 342. ip., §§ 424., 428., 461. cpp* itd., se polagajo pri de¬ narni knjigi (na čekovni račun sodišča), če ne presezajo zneska 500 dinarjev, drugače pa pri Državni hipotekarni banki ali pri občinski hranilnici. č) Stvari, ki naj se hranijo pri sodišču verjetno samo krajši čas, t. j. največ do 10 dni (§226. sp.), n. pr. vred¬ nostni papirji in dragotine [§§ 214., odstavek ( s ), 256. ip.] itd., se polagajo pri denarni knjigi, če ne presezajo vred¬ nosti 500 dinarjev; drugače jih pošlje sodišče davčni upravi v hrambo. Z zneski varščin za pravdne stroške po § 161. cpp., z jamčevinami po §§ 131., 418. in 462. kp. in po § 14. zik. je ravnati po predpisih pod a) oziroma pod c). * Zakonik o sodnem postopanju v civilnih, pravdah glej »Službeni list« št. 76/12 iz 1. 1931. 5 66 d) Zneski, na katere se uporabljajo predpisi o izter¬ jevanju pristojbin, denarnih kazni in povračil (§§ 209. in nasl. sp.), kakršne so denarne kazni, pričnine, stroški kazenskega postopanja itd., se polagajo izključno pri voditelju denarne knjige (oziroma na čekovni račun sodišča). e) Listine, ki se po § 1. ne predajajo v sodni polog, zlasti papirji, ki rabijo kot poverilnica osebam v služ¬ benem razmerju, se hranijo, če se polože pri sodišču zbog tega, ker se ne morejo predati upniku iz razlogov, na¬ vedenih pod b), v spisih; če je pa potrebno, se hranijo na način, označen v § 169. sp. ( 2 ) Pojem stvari obseza vse, kar je omenjeno v § 226., odstavku ('), sp. § 5 . C 1 ) Stranke je napotovati, naj opravijo položbo pri pravem mestu. V ta namen se jim vroče potrebne če¬ kovne položnice (§ 216. sp.), če ima to mesto čekovni račun. Obenem pošlje depozitno sodišče depozitnemu mestu pismeni nalog za sprejem (hrambo) pologa (§ 23.). ( 2 ) Ce se vpiše polog, ki ga je hraniti pri kakšnem depozitnem mestu, v denarno knjigo, izda sodišče takoj nalog (§ 23.) za njegovo predajo dotičnemu depozitnemu mestu (za njegov prenos s čekovnega računa sodišča na čekovni račun Državne hipotekarne banke ali občinske hranilnice, če ima ta čekovni račun — virement). Ce je pri depozitnem mestu v hrambi ali se pri njem opravi polog, ki spada v denarno knjigo, odredi depozitno so¬ dišče prfedajo pologa denarni knjigi. Toda zneski, ki so položeni pri Državni hipotekarni banki ali pri občinski hranilnici, se tej samo zato, ker ne dosezajo vrednostne vsote, določene v § 4., črki c), ne odvzamejo in ne pre¬ dajajo denarni knjigi. ( 3 ) V sodni zgradbi mora biti nabita na vidnem me¬ stu, po potrebi na več mestih, objava, kje naj se polagajo določna gotovina in stvari, določene za hrambo v depo¬ zitu (§ 4.); zlasti mora biti navedeno, kaj je treba pre- 67 dati voditelju denarne knjige neposredno ali preko čekovnega računa sodišča, kaj pa položiti pri Državni hipotekarni banki ali pri občinski hranilnici, in v kateri sobi se dobivajo potrebne čekovne položnice. Dalje mora biti navedeno, ob katerem času se sprejemajo pologi pri sodišču, kakor tudi to, da se morajo opravljati plačila in drugi pologi pri denarni knjigi samo v roke določene uradne osebe [voditelja denarne knjige — § 100., od¬ stavek ( 5 ), sp.], čigar rodbinsko in rojstno ime in številka njegove sobe morajo izrečno biti navedeni. Način polaganja sodnega pologa. § 6 . ( 1 ) Polaganje sodnega pologa, najsi ga je treba hra¬ niti pri kakšnem depozitnem mestu ali pa neposredno pri sodišču, se vrši takole: 1. z vplačilom gotovine po položnici na čekovni ra¬ čun sodišča ali Državne hipotekarne banke ali občinske hranilnice, če obstoji, ali z virementom s polagateljevega čekovnega računa na čekovni račun teh mest; 2. s poštno nakaznico ali čekovno nakaznico za iz¬ plačilo v gotovini (§§ 9. in 10.); 3. z vrednostno pošiljko (vrednostno pismo, paket z označeno vrednostjo, §§ 11. do 13.); 4. s predajo predmeta (gotovine in stvari) voditelju denarne knjige [§ 4., odstavek ( J ), črki c) in č)], izje¬ moma pa (n. pr. pri varščini v izvršilnem postopanju) sodniku (osebno polaganje, §§ 14. do 17.). Polog, pre¬ dan sodniku, se mora kar najhitreje izročiti depozitnemu mestu oziroma voditelju denarne knjige. ( 2 ) Državni vrednostni papirji in papirji denarnih zavodov in drugih ustanov se predajajo (oziroma poši¬ ljajo po pošti — § 50.) v ovoju odprto po spisku v dupli¬ katu, ki ga podpiše starešina tistega sodišča, da utegnejo tudi davčne uprave voditi razvidnost o dospelosti plačila kuponov, amortiziranih obveznic in dobitkov. V spisku 5 ' 68 je treba označiti: serije in številke vrednostnih papirjev kakor tudi številke njihovih kuponov. Sprejemanje gotovine pri denarni knjigi. (‘) Voditelj denarne knjige sprejema gotovino lahko samo v tehle primerih: a) če je po namenu pologa treba, da je gotovina pri roki (v rezervi); b) če bi imela odklonitev sprejema za posledico škodo ali posebno zamudo časa za stranko ali bi otežila sodno poslovanje, zlasti če se položba na drug način ne bi več mogla pravočasno ali zadosti hitro opraviti (n. pr. varščina, dana neposredno pred prodajo, da bi se izvršba odložila — § 42. ip.). V vseh drugih primerih je treba polagatelja napotiti, naj preda denar po Poštni hranilnici oziroma njenih vplačilnih mestih (poštnih uradih) ali po poštnem uradu za občinsko hranilnico, ki nima čekov¬ nega računa, in mu je v ta namen dati na razpolago če¬ kovne položnice sodišča ali Državne hipotekarne banke ali občinske hranilnice, če ima čekovni račun, oziroma ga napotiti, naj osebno preda polog Državni hipotekarni banki ali občinski hranilnici. Hkrati pošlje sodišče Državni hipotekarni banki ali občinski hranilnici pismeni nalog za sprejem (hrambo) pologa (§ 23.). ( 2 ) V primerih pod § 4., črko a) sprejme lahko vo¬ ditelj denarne knjige polog v gotovini samo, če je po § 4. vobče za to upravičen. ( 3 ) Prejeto gotovino je treba položiti brez odlašanja, najkasneje naslednji delavnik, na čekovni račun sodišča oziroma pri Državni hipotekarni banki ali pri občinski hranilnici, kolikor ni treba da bi ostala pri sodišču (n. pr. predjemi za pristojbine prič, za stroške zapora itd.) ali kolikor se ne preda takoj osebi, v katere korist se je vplačala [§ 223., odstavek ( 5 ), sp.]. 69 II. Posebni predpisi o polaganju. Polaganje na čekovni račun. § 8 . (*) Pri polaganju na čekovni račun mora stranka, če ne uporablja položnice, opremljene po sodišču s potreb¬ nimi podatki za knjiženje, zapisati na hrbtu tistega dela položnice, ki je določen za sporočila, natančno namen vplačila, označivši poslovno številko spisa, na katerega se nanaša vplačilo. Pri pologu za Državno hipotekarno banko ali za občinsko hranilnico je treba razen tega označiti tudi sodišče, kateremu je polog namenjen (de¬ pozitno sodišče). ( 2 ) Ce se opravlja položba z virementom, t. j. s pre¬ nosom zneska s čekovnega računa na kakšen drug če¬ kovni račun, se lahko postopa na dva načina: 1. z vplačilom po čeku, t. j. polagatelj izpolni ček in mu priloži položnico čekovnega računa sodišča oziroma Državne hipotekarne banke ali občinske hranilnice, ka¬ teri se denar pošilja. Na hrbtu čeka je treba napisati tole naredbo: »Naj se prenese« (ali: »Prenesite«) »na čekovni račun št.po priloženi položnici«; 2. z izdajo čeka in čekovne nakaznice. Na hrbtu čeka in na čekovni nakaznici je treba zapisati tole naredbo: »Naj se odobri« (ali: »Odobrite«) »čekovnemu računu... pri Poštni hranilnici v.« ali pa se zapišeta samo na določenem mestu številka računa in naslov sodišča oziroma Državne hipotekarne banke ali občinske hranil¬ nice, kateri se denar pošilja. ( 3 ) V primerih, navedenih v odstavku ( 2 ), se zapi¬ šejo podatki, navedeni v odstavku (*), na položnico ozi¬ roma na nakaznico. ( 4 ) Če je sodišču potrebna še kakšna priobčitev o povodu in namenu pologa, se to javi sodišču z vlogo, ki se lahko preda Državni hipotekarni banki ali občinski hranilnici, da ta nanjo zapiše podatke o knjiženju. 70 ( 6 ) Ce zavisi sodna naredba od položbe v določenem roku, lahko vzame sodišče, če se mu ne predloži v roku predpisno izdana poštna priznanica (overjena s peča¬ tom in podpisom uradnika) ali pa (pri osebni predaji) drug dokaz o izvršenem vplačilu, da položba ni storjena; mora pa tako vzeti, če pridobi z opustitvijo roka, določe¬ nega za položbo, kdo drug kakšno pravico, kakor n. pr. v primeru § 318., odstavka ( 2 ), ip. Polaganje po poštni nakaznici ali čekovni nakaznici. § 9. (*) Ce se opravlja položba s poštno nakaznico, je zapisati podatke, označene v § 8., odstavku ( 1 ), na hrbet kupona poštne nakaznice. Položba velja za izvršeno še prej nego prispe poštna nakaznica, če se predloži sodišču poštna prejemnica. Predpisi § 8., odstavkov ( 3 ) in ( 4 ), se uporabljajo ustrezno tudi tukaj. ( 2 ) Pravilo je, da se opravljaj promet brez gotovine. Zato mora biti tudi postopanje, označeno v prednjem od¬ stavku, pravilo, kolikor ne zahtevajo razmere kaj drugega. (*) Ce se nakaže znesek, ki ga je treba položiti, iz kakšnega čekovnega računa za izplačilo v gotovini, na¬ pišejo stranke pri posameznem čeku na kuponu čekovne nakaznice poslovno številko spisa, na katerega se izpla¬ čilo nanaša, in eventualno tudi še številko spisa, iz kate¬ rega lahko sodišče oziroma Državna hipotekarna banka ali občinska hranilnica posname, čemu je polog name¬ njen. Ce se vrši nakazilo za izplačilo v gotovini s skup¬ nim čekom, zapiše stranka podatke, o katerih govori § 8., odstavek j 1 ), na kupon čekovne nakaznice oziroma na tisti del čekovne nakaznice, ki je določen za sporočila. § 10 . C) Sodni uslužbenec, ki hodi po pošto oziroma poštni vročevalec, preda poštne nakaznice, ki prispejo za so¬ dišče, voditelju denarne knjige. Ta razvidi po podatkih 71 na kuponu, ali je poslati po predpisih § 4. nakazani zne¬ sek Državni hipotekarni banki ali občinski hranilnici, ali pa naj ga sprejme sodišče. Po tem in drugem pri¬ meru je postopati takole: a) Če je treba poslati nakazani znesek Državni hipo¬ tekarni banki ali občinski hranilnici, postopa starešina sodišča ali voditelj denarne knjige po § 199., odstav¬ ku ( 7 ), sp. b) Če je treba, da sprejme nakazani znesek sodišče, izpolni starešina sodišča ali voditelj denarne knjige v primeru § 7., odstavka ( 1 ), črke a), na poštni nakaznici priznanico, pritisne sodni pečat in nato sprejme oziroma odredi, naj se znesek dvigne; drugače je postopati, če gre za poštno nakaznico, tako, kakor je spredaj pod a) predpisano, le s to razliko, da se napravi položnica če¬ kovnega računa sodišča, če pa gre za čekovno nakaznico, da se nakaznica opremi z zaznamkom: »Za knjiženje na čekovni račun št. okrajnega (okrožnega) sodišča v...«, s sodnim pečatom in podpisom, in vrne pošt¬ nemu uradu. ( 2 ) Če se dvigne znesek nad 5000 dinarjev, najsi po eni pošiljki ali pa po več pošiljkah, katerih zneski se hkrati dvignejo, ali če naj sodni uslužbenec, ki hodi po pošto, vplača ta znesek na čekovni račun, je treba od¬ rediti za to dva sodna uslužbenca, katerih eden mora biti uradnik [§§ 199., odst. ( 12 ), in 200., odst. ( 2 ). sp.]. ( 3 ) V obeh primerih, navedenih v odstavku ( 7 ) pod črko a), pošlje depozitno sodišče obenem Državni hipo¬ tekarni banki ali občinski hranilnici pismeni nalog za sprejem (hrambo) pologa (§ 23.). ( 4 ) V primerih odstavka (*), točke a) se mora vpi¬ sati znesek takoj v depozitni dnevnik, v primerih od¬ stavka (*), črke b) pa v denarno knjigo. § H. (*) Z vrednostnimi pismi, ki prispejo k sodišču, mora ravnati starešina sodišča ali voditelj denarne knjige na prvi način, naveden v § 199., odstavku ( 7 ), sp. 72 ( 2 ) Ce je opremljeno vrednostno pismo z označbo: »Za denarno knjigo«, »V kazenskem poslu« ali »Ni za hrambo kot polog« ali z naslovom: »V roke starešini so¬ dišča«, sprejme pismo in izročilnico sodišče. ( s ) Glede paketov z označeno vrednostjo je postopati po § 199., odstavku ( 10 ), sp. Ce se takšen paket ne polaga pri denarni knjigi [§ 4., odstavek ( J ), črka č)], se zapiše nanj vrednost z označbo, kakšna je vsebina, in se pošlje s pismenim nalogom za sprejem (hrambo) pologa (§ 23.) davčni upravi radi hrambe. Ce gre za druge stvari, ki pa jih ni položiti pri denarni knjigi, se stvari ne cenijo, ampak se izroče davčni upravi, komisijsko zamotane, s pismenim nalogom za sprejem (hrambo) pologa. V obeh primerih je treba polog takoj vpisati v depozitni dnevnik. ( 4 ) Na vročilne listine (pri vrednostnih pismih: izro- čilnice, pri paketih: spremnice) postavi prejemno potr¬ dilo voditelj denarne knjige ali starešina sodišča; po¬ slednji, če je poslana pošiljka nanj osebno. ( 5 ) Predpise § 8., odstavkov ( 3 ) in ( 4 ), je uporabljati ustrezno tudi tukaj. Prevzemanje pošiljk na pošti* § 12 . O Za prevzemanje vročilnih listin [§ 11., odsta¬ vek ( 4 )] uporabljajo sodišča poštne prevzemne knjige (§ 198. sp.). Pošiljke prevzema uslužbenec, določen za prevzemanje pošte. Ce preseza vrednost pošiljke 5.000 dinarjev, je postopati po predpisih § 10., odstavka ( 2 ). ( 2 ) Uslužbenec, določen za prevzemanje pošte, pre¬ gleda vrednostno pošiljko (vrednostno pismo, paket z označeno vrednostjo) vpričo poštnega uradnika, da se uveri, da sta vklad (ovoj) in pečat (vinjeta ali podobno) nepoškodovana. Ce ugotovi kakšen nedostatek, odkloni prevzem vročilne listine in zahteva, naj se uvede uradno poštno postopanje (komisijska otvoritev). O tem je ob¬ vestiti starešino sodišča in starešino pošte. 73 ( 3 ) Paket z označeno vrednostjo odpre komisija, ka¬ kor je predpisano v odstavku ( 3 ) § 11., potem ko je pre¬ gledala vklad (ovoj) in pečat (vinjeto ali pod.). Komi¬ sija pregleda vsebino, sestavi o zapaženem nedostatku zapisnik in ga izroči starešini sodišča. Če je poslana pošiljka na starešino sodišča osebno, jo odpre komisija vpričo starešine sodišča (njegovega namestnika). Če pa se pošiljka ne bo hranila pri sodišču, odredi starešina sodišča predajo (§ 23.) davčni upravi [§§ 11., odstavek ( 3 ), in 40.]. Vročanje pošiljk po poštnem uradu.. § 13. Če prinese vročilno listino in vrednostno pošiljko poštni vročevalec, postopa voditelj denarne knjige na na¬ čin, predpisan v § 12., odstavku ( 2 ). Predpisi § 12., od¬ stavka ( 3 ), se uporabljajo tudi na pakete z označeno vred¬ nostjo, prejete od poštnega vročevalca na pošti. Osebno polaganje. a) Pri Državni hipotekarni banki. § 11 č) Državna hipotekarna banka mora sprejeti goto¬ vino, ki ji jo preda stranka osebno kot sodni polog, če je prejela oziroma če prejme obenem od depozitnega sodišča pismeni nalog za sprejem (hrambo) pologa (§ 23.). ( 2 ) Nalog, omenjen v odstavku (*), se ne sme izročiti stranki, da ga sama vroči Državni hipotekarni banki. § 15. Za vsako osebno položbo, pa tudi položbo po sodnem odposlancu, izda depozitno' sodišče Državni hipotekarni banki pismen nalog (§ 23.) na osnovi: 74 a) prošnje stranke za položbo, poslane depozitnemu sodišču; b) sodnega spisa, ki se nanaša na položbo: n. pr. sklepa, s katerim se odreja položba, zapisniške prošnje o položbi, zapisnika o dražbenem naroku, poročila izvr¬ šilnega organa o predaji gotovine sodišču, o čemer govori § 214. ip. § 16 . Prošnja oziroma sodni spis mora obsegati: rodbin¬ sko, očetovo in rojstno ime, poklic in stanovališče pola- gatelja, natančno označbo predmeta, ki se polaga, in namen, radi katerega se polaga. Dalje je treba navesti, ali spada to, kar se polaga, v nov ali v že obstoječi sklad (polog). § 17 . (*) Uradnik Državne hipotekarne banke, ki prevze¬ ma denar, ugotovi vpričo polagatelja, da ustreza položeni znesek znesku, označenemu v sodnem nalogu za spre¬ jem (hrambo). Če ugotovi v nalogu kakšen nedostatek, sestavi o tem zapisnik, ki ga potrdi polagatelj s svojim podpisom, če pa ne zna pisati, z odtiskom palca desne roke. Če tudi palca ne more odtisniti, se podpiše na¬ mesto njega dotični uradnik v navzočnosti ene zaupne priče ali drugega uradnika banke. Da se je moralo tako postopati, se posebej ugotovi v zapisniku, in to podpišeta dotični uradnik banke, ki prevzema denar, in pa priča oziroma oni drugi uradnik banke. ( 2 ) Uradnik Državne hipotekarne banke, omenjen v odstavku j 1 ), potrdi na nalogu depozitnega sodišča, da je bil položeni znesek prejet, in doda: številko, pod ka¬ tero je vknjižen polog v partijalniku pologov, katero številko je treba za vsako partijo (stranko) posebej vo¬ diti, datum in podpis. Nalog obdrži Državna hipotekarna banka, sodišču pa potrdi prejem pologa s posebnim dopisom [§ 23., odstavek ( 2 )]. 75 b) Pri občinskih hranilnicah. § 17.a Prednji predpisi o osebnem polaganju pri Državni hipotekarni banki se morajo skladno uporabljati tudi za osebno polaganje pri občinskih hranilnicah. c) Pri denarni knjigi. § 18. Voditelj denarne knjige sme sprejemati pologe, ki niso denar, samo od sodnih odposlancev, od izvršilnih organov ali po sodniškem navodilu. Ravnanje z vrednostnimi predmeti, ki se najdejo v pismih ali paketih, ki prispejo sodišču brez označbe vrednosti. § 19. Če se najde pri sodišču ob otvoritvi pisma ali paketa brez označbe vrednosti gotovina ali vrednostni predmet, je treba to komisijsko ugotoviti in predati denar ali vrednostni predmet, kolikor ni v sodnem poslovniku (§ 106.) kaj drugega odrejeno, voditelju denarne knjige, ki ga izroči, če ne spada predmet v denarno knjigo, de¬ pozitnemu mestu. Cenitev. § 20 . ( J ) Ob polaganju popiše dragotine, če njih vrednost ni že prej ugotovljena, sodno zapriseženi izvedenec (ce¬ nilec), po možnosti vpričo stranke, po njihovi vrsti, po obliki in po bistvenih znakih in jih preceni. Stranka pri¬ pelje zapriseženega cenilca lahko sama s seboj. ( 2 ) Če prispejo dragotine po pošti [§ 10., odstavek ( 2 ) ], mora prisostvovati otvoritvi pošiljke cenilec, razen če vrednost, označena ob predaji pošiljke, ne presega 76 5000 dinarjev. Ce meni sodišče, da vrednost presega 5000 dinarjev, lahko odredi cenitev. ( 3 ) Izid cenitve navede cenilec v zapisniku [§ 11., odstavek ( 3 )], ki ga podpiše. V izvršilnih stvareh je pri cenitvi treba ugotoviti tudi kovinsko vrednost [§ 224., od¬ stavek ( 4 ), § 229., odstavek ( 5 ), § 230., odstavek ( 4 ), in § 232., odstavek ( 3 ), ip.]. ( 4 ) Ce ni cenilca na razpolago, se izjavijo uradniki, ki prevzemajo polog, o vrednosti v zapisniku [§ 11., od¬ stavek ( 3 )]. Depozitno sodišče lahko naknadno odredi cenitev. Posebni predpisi o cenitvi ob polaganju po sodnih odposlancih (izvršilnih organih)* § 21 . ( 4 ) Ce predaja vrednostne predmete po § 41. np. sodni odposlanec ali po §§ 214., 258. ip. izvršilni organ ali če se jemljejo taki predmeti v hrambo po naredbi stečajnega sodišča v smislu § 83. stz.,* velja nastopno: 1. Ce po oceni sodnega odposlanca (izvršilnega or¬ gana) vrednost ne presega 5000 dinarjev in tudi depo¬ zitno sodišče ne meni, da je vrednost večja, popiše sodni odposlanec (izvršilni organ) sam predmete po vrsti, obliki in bistvenih znakih, jih preceni in potrdi vse s svojim podpisom. 2. Ce pa misli sodni odposlanec (izvršilni organ) ali pa depozitno sodišče, da je vrednost večja od 5000 di¬ narjev, je postopati takole: a) V krajih, kjer je moči takoj poklicati cenilca, od¬ redi sodni odposlanec (izvršilni organ) takoj po položbi, naj opravi sodno zapriseženi cenilec popis in cenitev. b) V drugih krajih opravi sodni odposlanec (izvr¬ šilni organ) sam popis. Cenitev odredi pozneje sodišče. ( 2 ) Javni notarji kot sodni poverjeniki veljajo po teh predpisih za sodne odposlance. * Konkurzni (stečajni) zakon glej »Uradni list« št. 255/53 iz 1. 1929. 77 Stroški cenitve. § 22 . Stroške cenitve trpi polagatelj oziroma masa (izvr¬ šilna, zapuščinska, stečajna itd.), v katere korist se po¬ laga. Za njih odmero in izterjavo je pristojno sodišče. V izvršilnem postopanju je treba upoštevati njih izterjavo pri razdelitvi kupnine, če ni plačal pristojbine za cenitev zahtevajoči upnik. Nalog za sprejem (hrambo). Poročilo o pologu. § 23. (!) Sodišče mora izdati za vsako položbo nalog za sprejem (hrambo) ali drugo potrebno naredbo in ob¬ vestiti o tem depozitno mesto in polagatelja z vročitvijo odpravka odločbe. V nalogu za sprejem (hrambo) je treba navesti, ali spada polog v nov sklad (polog) ali pa v že obstoječo maso. ( 2 ) Depozitno mesto mora takoj, ko prejme polog, obvestiti sodišče o prejemu v zvezi z nalogom za sprejem (hrambo). Poročilo mora obsegati podatke knjiženja tako v depozitnem dnevniku kakor v depozitnem partijalniku [§ 48., odstavek ( 2 )]. Pri pologih (depozitih), ki se opra¬ vijo neposredno pri Državni hipotekarni banki ali pri občinski hranilnici s poštnim čekom, poštno nakaznico ali vrednostnim pismom, se opravi poročilo z vročitvijo kratkega uradnega zaznamka z omenjenimi podatki, ki se mu prilože sporočila na nakaznici oziroma položnici, kakor tudi vloge, ki so morda bile priložene k vrednost¬ nemu pismu. ( 3 ) Kakor v sodnih odločbah, ki se nanašajo na polog, tako je treba tudi v poročilu o pologu označiti predmete pologa takole: a) Vrednostni papirji se navedejo po vrsti, po šte¬ vilu kosov, po imenski vrednosti posameznih kosov in po dospelosti prvega in poslednjega priloženega kupona. Pri papirjih, ki se žrebajo z dobitkom, je treba razen 78 tega navesti tudi še številko in serijo, pri imenskih pa¬ pirjih pa tudi ime, na katero se glase. Če vrednostni papir nima talona ali nima kuponov ne talona ali nima nekih kuponov, je to treba omeniti. b) Dragocenosti in tuji denar se morajo navesti po številu, vrsti, snovi, iz katere so izdelani, obliki in ostalih znakih in posebnih lastnostih; razen tega je treba navesti vrednost po cenitvi (§§ 20. in 21.). c) Pri listinah, ki se ne dajo vnovčiti, je navesti vrsto, izdatelja in ostale oznake, potrebne za razliko¬ vanje od podobnih listin. § 24. (*) Voditelj denarne knjige obvesti pristojni sodni oddelek pismeno o vseh pologih, ki po plačilnem nalogu niso prispeli. V ta namen priobči s kratkim poročilom rodbinsko in rojstno ime, poklic in naslov polagateljev, predmet pologa in njegov namen, kolikor mu je ta znan, ter številko denarne knjige. ( 2 ) Posebni predpisi, ki odrejajo poročilo tudi v drugih primerih [§§ 224., 256., odstavek ( 2 ), sp.], osta¬ nejo v veljavi. III. Zaznambe. § 25. (!) Če je vezan polog s fidejkomisarsko ali s kakšno drugo, po učinku enako naredbo (§ 120. np.) ali če se na polog vodi izvršba ali če je glede njega izdana za¬ časna odredba, odredi depozitno sodišče depozitnemu mestu, naj' zaznami v depozitnem partijalniku vez fidej- komisarske nadomestitve ali prepoved izdaje. Depozitno sodišče odredi lahko tudi zaznambo drugih pravnih raz¬ merij in izbris zaznamb. Potemtakem smejo biti pred¬ met zaznambe tudi izvensodna odsvojitev pologa, nje¬ gova obremenitev, odobritev pravice užitka, omejitev, naložena z naredbo poslednje volje itd. 79 ( 2 ) Depozitno mesto zaznamuje tudi brez posebnega navodila naloge za izdajo, ki se ponavljajo, depozitno sodišče pa tudi naloge za oskrbne posle pologov (§§ 43. do 47.), ki se ponavljajo [§ 4., odstavek ( 3 )]. ( 3 ) V drugih primerih mora predpisati sodišče do¬ ločno in v kar najkrajši obliki besedilo zaznambe. Če se pravno razmerje, ki ga je treba zaznamiti, ne nanaša na ves sklad, je treba v sklepu natančno označiti del, glede katerega naj' zaznamba velja. ( 4 ) Depozitno mesto mora obvestiti sodišče o izvr¬ šitvi vsake zaznambe. § 26. (*) Skladi, obremenjeni z zaznambami, se smejo izdajati ali izpreminjati samo, če obsega nalog dostavek, da je to treba izvršiti ne glede na zaznambo. Če nalog takega dostavka nima, se ne izvrši, marveč se vrne so¬ dišču in se to opozori, da obstoji zaznamba. ( 2 ) Učinek zaznambe se razteza pri oskrbovanju po¬ logov tudi na polog, ki je pribavljen namesto prvotnih vrednosti. § 27. ( J ) Zaznambe, o katerih je govora v tem oddelku, nimajo nobenega pravnega učinka; edini namen jim je, opozarjati na obstoječa pravna razmerja. ( 2 ) Za rubež pologa je potrebna prepoved, poslana depozitnemu sodišču (§§ 283., 254., 255. ip.). Takšno pre¬ poved je treba izreči tudi, če je depozitno sodišče hkrati tudi sodišče, ki dovoljuje izvršbo. Odpravek izvršilnega dovolila se vloži v spise, ki se nanašajo na depozitni sklad. Nima pa učinka izvršilno dovolilo, ki izdaje ne prepoveduje depozitnemu sodišču, ampak jo prepoveduje samo depozitnemu mestu. ( 3 ) Z vročitvijo prepovedi izdaje depozitnemu sodi¬ šču (če dovoljuje izvršbo depozitno sodišče samo, pa z izdajo prepovedi) je rubež storjen in je pridobljena za¬ stavna pravica v korist izvršljive terjatve. Nima pa mate¬ rialnopravnega učinka vročitev rubežnega sklepa depo- 80 žitnemu mestu, ki bi jo morda opravil zahtevajoči upnik sam. Depozitno sodišče mora takoj odrediti depozitnemu mestu zaznambo prepovedi izdaje. IV. Izdajanje. Izdajanje iz denarne knjige. § 28. (*) Voditelj denarne knjige sme razpolagati z vred¬ nostmi, ki so položene pri denarni knjigi,. samo po pisme¬ nem sodniškem nalogu, če ne gre za znesek, na katerega je treba uporabljati predpise sodnega poslovnika o izter¬ jevanju pristojbin, denarnih kazni in povračil [§ 4., črka d)]. Če nastane dvom o tem, komu je treba izdati znesek, ki spada med zneske, o katerih govori § 4., črka d), je treba zaprositi sodnika za pismen nalog. ( 2 ) Voditelj denarne knjige izve iz obvestila, komu je treba vplačani znesek izplačati (§§ 209., 222., 224. sp.). Če nastane o tem dvom, je označiti v naredbi, s katero je odrejen odpravek plačilnega naloga, kdo je upravičen, znesek sprejeti [§ 215., odstavek ('), št. 3., sp.]. ( 3 ) Če se vplača denarna kazen, pričnina itd. preden je izdan plačilni nalog, je potrebna sodniška naredba samo, če se voditelju denarne knjige pojavi dvom, kako naj se ta znesek uporabi [§ 224., odstavek ( 3 ), sp.]. ( 4 ) Nalog se izda voditelju denarne knjige v izvir¬ niku ali v odpravku, ki ga podpiše sodnik; o njegovi izvršitvi mora voditelj denarne knjige pismeno poročati. Za to poročilo zadostuje praviloma kratek zaznamek na spisu, n. pr.: »Izvršeno 3. VII. 32., podpis«. ( 5 ) Denar se izdaja praviloma v poštnem čekovnem prometu; pri tem ni treba prejemnega potrdila. Pri oseb¬ ni izdaji gotovine, vrednostnih papirjev ali drugih pred¬ metov pologa potrdi prejemnik prejem s svojim pod¬ pisom v denarni knjigi; če ga pa voditelj denarne knjige ne pozna osebno, je treba njegovo istovetnost dokazati na način, predpisan v § 37. Morebitna depozitna taksa se 81 ubere tako, da se odtegne od zneska, ki se izplačuje; če pa polog ni v gotovini, se pobere depozitna taksa od stranke pred izdajo pologa. ( 6 ) Če se pojavi dvom o povodu in namembi vroče¬ nega zneska, je treba o tem obvestiti stranko ali oblastvo. Oblika tega obvestila je predpisana v § 224., odstavku ( 3 ), sp. Izdajanje po depozitnem mestu. Nalog za izdajo. § 29. (*) Pologi, ki naj še izdajo strankam, se ne smejo predajati sodišču ali sodnim uslužbencem, da jih ti strankam oddajo. ( 2 ) Depozitna mesta smejo izdajati pologe samo na osnovi pismenega naloga depozitnega sodišča. En izvod naloga za izdajo se vroči depozitnemu mestu, drugi pa upravičencu za sprejem. ( 3 ) Na odpravek, določen za depozitno mesto, ki ga podpiše sodnik (predsednik senata) svojeročno, je treba pritisniti posebni sodni pečat [§ 69., odstavek ( 3 ), 151., odstavek ( 2 ), sp.]; odpravek se ne sme dati stranki, da ga izroči depozitnemu mestu. ( 4 ) V nalogu za izdajo je natančno označiti osebo, upravičeno za sprejem (§ 31.), predmet, ki naj se izda (§ 32.), in sklad, v katerega je ta predmet položen. ( 5 ) Če se dovoli izdaja na prošnjo stranke, se izda odpravek naloga za izdajo lahko v skrajšani obliki [§§ 146., 149., odstavek (*), črka a), in odstavek ( 3 ), sp.], ako obsega zahtevek, obsežen v spisu ali v rubrikah, pri¬ pravno in nedvoumno naredbo za mesto, kjer se polog hrani, in ako se zahteva v celoti usvoji. Tudi na te skraj¬ šane odpravke je pritisniti posebni sodni pečat (§ 151. sp.). (°) Depozitna mesta morajo sodišče pismeno obve¬ stiti o izvršitvi vsakega naloga za izdajo in označiti v poročilu podatke o knjiženju izdaje tako v depozitnem dnevniku kakor tudi v depozitnem partijalniku. e 82 § 30. ( 1 ) V nalogu se izdaja ne sme vezati na pogoje, kate¬ rih izpolnitev je prepuščena presoji depozitnega mesta. ( 2 ) Ce veže sodišče izdajo na pravnomočnost svojega sklepa, je vročiti nalog za izdajo depozitnemu mestu šele, ko postane sklep pravnomočen. To je potrditi na sklepu. Če se odredi depozitnemu mestu, naj opravi del izdaje takoj, drugi del pa šele po pravnomočnosti sklepa, je ta¬ koj vročiti sklep depozitnemu mestu z dostavkom, da se naknadno sporoči, da je postal sklep pravnomočen. Označevanje upravičenca za sprejem. § 31. (*) V nalogu za izdajo se mora upravičenec za spre¬ jem označiti natančno po rodbinskem in rojstnem imenu, po poklicu in po stanovališču. Če naj se izda polog po¬ oblaščencu, je treba tega v nalogu izrečno navesti. Izdaja drugim osebam nego tistim, ki so omenjene v nalogu, ni dopustna. Če naj se izda osebno (dvig — § 37.), se mora tudi, kadar je odrejena izdaja firmi ali korporaciji, ozna¬ čiti fizična oseba, ki je upravičena za sprejem. ( 2 ) Če se odredi izdaja kakšnemu uradu, se mora opraviti osebna izdaja (§ 37.) starešini urada ali organu urada, ki je z uradnimi listinami upravičen, sprejemati vrednosti. ( 3 ) Če naj se izda polog izvršilnemu organu, da opravi kakšno izvršilno dejanje, odredi depozitni urad izdajo »izvršilnemu organu.sodišča v . . . ..«; ni pa treba tega organa natančneje označiti. Izdaja se opravi v takem primeru osebi, ki iz¬ polnjuje pogoje iz § 38. Prejemno potrdilo, ki ga izda izvršilni organ, ni zavezano taksi. Depozitno takso po¬ bere izvršilno sodišče od zahtevajočega upnika, o čemer vodi nadzor depozitno sodišče. ( 4 ) Izvršilno sodišče zaprosi, če ni hkrati depozitno sodišče, to poslednje sodišče, naj izda nalog za izdajo. 83 Tudi izvršilni organ, ki hoče dvigniti polog, mora poka¬ zati v smislu § 37. odlok o izdaji, predati prejemno po¬ trdilo in dokazati, če je to potrebno, svojo istovetnost. Označevanje predmeta izdaje. § 32. (*) Predmeti izdaje se označijo v nalogu za izdajo na način, naveden v § 23., odstavku ( 3 ). Znesek gotovine, ki jo je izdati, se napiše v izvirniku in v odpravkih skle¬ pa s številkami in besedami (pri parah zadostuje označba s številkami). ( 2 ) Državni hipotekarni banki ali občinski hranilnici se lahko izda ne samo nalog, naj se vrednosti takoj iz¬ dajo, temveč tudi nalog enkrat za vselej, naj se izdajajo v določenih časovnih presledkih obresti in zneski glav¬ nice. ( 3 ) S sklepi, ki upravičujejo stranko za dvige, ki se ponavljajo, je treba postopati kakor z nalogi za izdajo; ustrezati morajo predpisom §§ 29. do 31. ( 4 ) Davčnim upravam se ne smejo dajati enkrat za vselej nalogi kakršnega koli značaja. Način izdaje. § 33. (*) Izdaja se vrši takole: 1. Glede gotovine: a) v poštnem čekovnem prometu; b) z vplačilom v gotovini po čekovni položnici upra¬ vičenca ali s poštno nakaznico v korist upravičenca; c) izjemoma, zlasti v izredno nujnih primerih, z osebnimi izdajami (dvigi). 2. Glede vrednostnih papirjev in dragocenosti: a) z vrednostnim pismom, paketom z označeno vred¬ nostjo; b) z osebno izdajo (dvigom). 6 * 84 ( 2 ) Osebna izdaja gotovine se lahko opravi samo na izrečni nalog sodišča; pri vrednostnih papirjih je dovo¬ ljena tudi takrat, kadar se dobi stranka v davčni upravi in če izpolni pogoje iz § 37. prej nego so vrednostni pa¬ pirji odpremljeni. ( 3 ) Če je treba izdati dragotine v vrednosti nad 2000 dinarjev (§ 36.), se lahko opravi izjemoma, v opravičenih primerih, osebna izdaja [§ 36., odstavek ( 2 )] po drugi davčni upravi, in ne po tisti, ki hrani pologe za depo¬ zitno sodišče. V tem primeru pošlje depozitno sodišče nalog radi izdaje davčni upravi, ki hrani polog, da jo pošlje kot vrednostno pošiljko davčni upravi, v katere območju je prejemnik pologa. Depozitno takso odmeri in izterja davčna uprava, ki opravi izdajo, na osnovi podatkov o hrambi, katere ji pošlje davčna uprava, ki je polog hranila, in jih knjiži kot dohodek v korist pro¬ računske partije dohodkov. Izdajanje gotovine. § 34. (') Naš denar pošlje Državna hipotekarna banka ali občinska hranilnica, če v sklepu izjemoma ni kaj dru¬ gega odrejeno, stranki, upravičeni za sprejem, takoj, ko prejme nalog za izdajo; pri izdajah, ki se ponavljajo pa, ko nastopi dospelost, in sicer s poštno ali čekovno na¬ kaznico, eventualno s položnico, izročeno po stranki. Ni treba, da pošlje stranka prejemno potrdilo (priznanico) vnaprej. ( 2 ) Stroški pošiljatve in depozitna taksa se odteg¬ nejo od zneska, ki naj se izda, prav tako tudi stroški za kolke na prejemno potrdilo; ti podatki se označijo radi obvestitve stranke na nakaznici oziroma na položnici. ( 3 ) Naslov na poštni nakaznici, na čekovni nakaznici ali na položnici, izročeni po stranki, se mora ujemati s podatki o pooblaščencu za sprejem, obseženimi v nalogu za izdajo. Na kuponu poštne nakaznice (uporabljeni če- 85 kovni položnici) se morajo navesti potrebni podatki o predmetu in o namenu pošiljke. ( 4 ) Ce odredi sodišče izjemoma osebno izdajo, je postopati po § 37. Izdajanje vrednostnih papirjev in tujega denarja. § 35. (*) Ce je treba izdati vrednostne papirje, vložne knjižice, listine, ki se dajo vnovčiti ali namesto katerih se da dobiti denarna vrednost, ali pa tuji denar, opravi davčna uprava, če sodišče ne odredi česa drugega, takoj (ko prejme sodni nalog) odposlatev z vrednostnim pis¬ mom ali paketom z označeno vrednostjo in ubere pri tem s povzetjem: 1. poštno takso, 2 . depozitno takso, 3. znesek za kolke na prejemno potrdilo (priznanico) o izdanem predmetu. Poštno takso izplača davčna uprava začasno iz svoje blagajne, o čemer sestavi referat, ki ji služi do izplačila povzetja kot gotovina. Ko prejme davčna uprava povzetni znesek, vnese v popolnitev bla¬ gajne po referatu plačano poštnino, ostanek denarja (de¬ pozitno takso in takso na priznanico) pa vnese z drugim referatom v blagajno kot državni dohodek. ( 2 ) Če stranka paketa s pologom ne sprejme in ga davčni upravi vrne, postavi davčna uprava referat o pla¬ čani poštnini v breme sodnega depozita, referat s poro¬ čilom pa pošlje sodišču, da vknjiži to vsoto v breme ra¬ čuna o materialnih stroških, razen stroškov kazenskega postopanja, in jo od stranke izterja. ( 3 ) Če prebiva upravičenec za sprejem na sedežu davčne uprave, ta odposlatve, če sodišče ne določi kaj drugega, ne opravi 8 dni po prejemu sodnega naloga, da da stranki časa za osebni dvig. Na to je opozoriti stranko v nalogu za izdajo. ( 4 ) Če je odredilo sodišče osebni dvig ali če pride stranka osebno preden je odposlatev opravljena, je po¬ stopati po § 37. 86 ( 5 ) Stranka, ki ne prebiva na sedežu davčne uprave, ki pa želi dvigniti vrednost osebno, mora predlagati, naj odredi sodišče osebno izdajo. Izdajanje dragotin. § 36. ( 4 ) Če je treba izdati dragotine, je postopati po § 35., ako ne presega vrednost posameznega kosa 2000 dinar¬ jev. Za en kos se šteje skupek stvari, ki se po običaju v prometu šteje za en kos, kakor n. pr. uhani, jedilni pri¬ bor itd. ( 2 ) Če presega vrednost enega kosa znesek 2000 di¬ narjev, se opravi lahko izdaja samo na način, omenjen v § 37. (osebna izdaja). Če je za en kos treba, da se dvigne osebno, se mora tudi glede ostalih kosov, ki jih je izdati, kakor tudi glede vrednostnih papirjev, ki jih je tudi treba izdati, čakati na osebni dvig. ( 3 ) Dragotine večje vrednosti se ne smejo pošiljati, da se preprečijo spori o istovetnosti kosov. Izjemoma lahko sodišče odredi, naj pošlje davčna uprava takšen polog drugemu sodišču v kraju, kjer stranka prebiva, radi predaje stranki. Dotično sodišče pobere od stranke plačano poštno takso in jo pošlje davčni upravi v popol¬ nitev blagajne. Osebno izdajanje (dviganje). § 37. j 1 ) Radi osebne izdaje [§§ 33., odstavek ( 3 ), 34., odstavek ( 4 ), 35., odstavek ( 5 ), 36., odstavek ( 2 )] mora priti pooblaščenec za sprejem k depozitnemu mestu, po¬ kazati odpravek naloga za izdajo in predložiti predpisno taksirano prejemno potrdilo. V prejemnem potrdilu ozna¬ či prejemnik vsoto gotovine oziroma predmete, ki jih je prejel. Potrdilo se postavi tudi lahko na nalog, na katerega se mora prilepiti taksa in predpisno uničiti. 87 Nepismena stranka postavi na prejemno potrdilo obar¬ vani osebni odtisk palca. Temu prisostvujeta v davčni upravi dva uradnika, pri Državni hipotekarni banki ali pri občinski hranilnici pa uradnik, ki izdaja predmete oziroma izplačuje gotovino. Prejemno potrdilo podpišeta dve priči, katerih ena zapiše tudi rodbinsko, očetovo in rojstno ime prejemnika. Če ta ne more pisati, se uporabi ustrezno predpis § 17., odstavka ( x ), poslednjega stavka. ( 2 ) Izdati se sme šele, ko je depozitna taksa plačana [izjema: § 51., odstavek ( 2 )] in ko je ugotovljena isto¬ vetnost stranke, če uradniki depozitnega mesta stranke ne poznajo. Istovetnost pa se ugotavlja takole: 1. pri vrednosti do 10.000 dinarjev z uradnim legi¬ timacijskim papirjem, ki je opremljen s fotografijo in podpisom upravičenca za sprejem in čigar doba veljav¬ nosti še ni iztekla (potna listina, službena poverilnica, železniška izkaznica o znižani vožnji itd.); 2. pri vrednostih v vsaki višini z ustno potrditvijo istovetnosti po dveh zanesljivih pričah ali s potrditvijo po eni zanesljivi priči in legitimacijskim papirjem, ome¬ njenim v št. 1.; priče morajo biti uradnikom, ki izdajajo polog, osebno znane, ali pa morajo dokazati svojo isto¬ vetnost z uradnim legitimacijskim papirjem, opremljenim s fotografijo in podpisom, na način, omenjen v št. 1. ( 3 ) Če se dokaže istovetnost s pričami, se podpišejo te na prejemno potrdilo in potrde razen tega izrečno, da poznajo stranko, kateri naj se polog izda. ( 4 ) Tudi uradni organ ali izvršilni organ, ki naj po¬ log dvigne [§ 31., odstavka ( 2 ) in ( 3 )], mora pokazati odlok o izdaji, predati prejemno potrdilo (prosto takse) in dokazati svojo istovetnost na spredaj' omenjeni način, če uradnikom depozitnega mesta ni znan. ( 5 ) Depozitno mesto postavi na prejemno potrdilo zaznamek o načinu, kako je oseba, ki je polog prejela, dokazala svojo istovetnost. Če so se udeležile priče, mo¬ rajo pri podpisovanju čitljivo zapisati svoje rodbinsko, očetovo in rojstno ime in kraj svojega stanovališča. 88 ( 6 ) Ce se sklep o izdaji stranki vrne, je na njem zaznamiti, da se je izdaja opravila. ( 7 ) Ce je stranka izgubila odpravek naloga za izdajo, mora zaprositi sodišče, naj ji izda duplikat. § 38. (‘) Ce se postopa pri izdajanju po prednjih pred¬ pisih, ne odgovarjajo za škodo, ki bi nastala iz tega urad¬ nega dejanja, ne uradniki depozitnega mesta ne država. ( 2 ) Ce se pojavi dvom o istovetnosti stranke kljub potrdilu istovetnosti po dveh pričah in kljub predložitvi legitimacijskih papirjev, lahko zahteva depozitno mesto, da se istovetnost dokaži na drug način. Poročila depozitnega mesta. § 39. (‘) Depozitno mesto mora obvestiti sodišče o oprav¬ ljeni izdaji in označiti v poročilu izdajne knjižne podatke. ( 2 ) Ce je depozitnemu sodišču radi izdaje odločbe treba, da pozna stanje kakšnega sklada, a tega po spi¬ sih ne more ugotoviti, zahteva od davčne uprave potreb¬ ne podatke, od Državne hipotekarne banke ali od občin¬ ske hranilnice pa tudi poročilo o celotnem stanju pologa. ( 3 ) Za izpiske iz depozitnega dnevnika in iz depozit¬ nega partijalnika [§ 48., odstavek (*)], ki jih zahteva stranka, veljajo predpisi § 171. sp. Zadržki izdaje. § 40. (') Ce se pokaže, da kakšna naredba po svoji vse¬ bini ali obliki ne ustreza predpisom te uredbe ali da obsega naredbo, ki ni v skladu s stanjem mase, ali da obtežuje kakšen polog zaznamba, ki v nalogu za izdajo ni upoštevana (§ 25.), odloži depozitno mesto izvršitev in obvesti o tem takoj sodišče po kratki poti. 89 ( 2 ) Nalogi, izdani od drugega, ne pa depozitnega so¬ dišča, se ne izvrše, marveč se to sporoči depozitnemu sodišču. ( 3 ) Ce se nalog za osebno izdajo v treh mesecih po prejemu ne more izvršiti, je treba depozitno sodišče ob¬ vestiti. Po izteku leta dni se smejo izvršiti nalogi za izdajo šele, ko jih sodišče potrdi. Pošiljanje pologov po pošti. § 41. j 1 ) Ce se pošlje polog po pošti, ga je treba zaviti in zapečatiti vpričo uradnika, ki upravlja blagajno oziroma uradnika, ki hrani pologe. Pri tem je upoštevati tudi predpise § 205., odstavka ( 4 ), sp. ( 2 ) Ce odredi sodišče odposlatev drugemu sodišču, pri katerem je treba pošiljko vpisati v denarno knjigo, v račun o materialnih stroških, razen stroškov kazen¬ skega postopanja, ali pa v račun o stroških kazenskega postopanja, je treba v nalogu za izdajo izrečno navesti, da je opremiti pošiljko z označbo: »Za denarno knjigo«, »V kazenskem predmetu«, ali pa: »Ni določeno za hram¬ bo kot polog«. ( 3 ) Ce pošlje kakšno depozitno mesto polog dru¬ gemu v nadaljnjo hrambo, se pošlje temu drugemu de¬ pozitnemu mestu izpisek iz obstoječih vpisov v depo¬ zitnem dnevniku in partijalniku z vsemi zaznambami vred, ki se nanašajo na ta polog (§ 25.). Izpisek mora obsegati tudi podatke, ki so potrebni, da se o svojem času odmeri depozitna taksa. Določanje vrednosti. § 42. Kolikor zavisijo po §§ 36. in 37. način izdaje, dokaz istovetnosti in plačilo depozitne takse od višine vred¬ nosti, se šteje za vrednost pologa: 90 1. pri vrednostnih papirjih, ki se kotirajo na borzi, borzna vrednost na dan naloga za izdajo, če je večja od imenske vrednosti, drugače pa imenska vrednost; 2. pri vrednostnih papirjih, ki imajo pri nas znane borzne vrednosti, imenska vrednost; 3. pri zavarovalnih policah za življenje vrednost od¬ kupnine; 4. pri potrdilih zastavljalnic o prejemu zastave pre¬ mične stvari, vrednost po cenitvi, ki je označena v po¬ trdilu, po odbitku zneska danega posojila; 5. pri vložnih knjižicah stanje, ki se razvidi iz vložne knjižice na dan naloga za izdajo; 6. pri dragotinah in pri denarju iz tečaja vrednost, določena ob položbi pologa (§ 20.). V. Oskrbovanje pologov. Oskrbni posli. § 43. ( x ) Depozitno sodišče mora opravljati glede pologov nastopne posle: Mora 1. nalagati denar, pobirati obresti, izterjevati denar in opravljati s tem združene odpovedi, vinkulacije in devinkulacije vložnih knjižic in vrednostnih papirjev; 2. kupovati in prodajati, izplačevati in zamenjavati vrednostne papirje, devize in valute; 3. vnovčevati kupone, pobirati obresti in dividende; 4. obnavljati kuponske pole (talone); 5. vplačevati za vrednostne papirje, ki niso še vpla¬ čani; 6. izvrševati opcijsko pravico, združeno z dotičnim vrednostnim papirjem; 7. predlagati (pokazovati) vrednostne papirje radi taksiranja. ( 2 ) Vnovčevanje kuponov, nabavo novih kuponskih pol in ubiranje obresti opravlja depozitno sodišče po služ¬ beni dolžnosti tudi, če stranka za to ne zaprosi. 91 ( 3 ) Od vrednostnih papirjev, ki se hranijo pri davčni upravi, odrezuje kupone depozitno sodišče in jih vnov- čuje, dviga amortizirane obveznice in obveznice, ki so zadele dobitek, in jih realizira. Knjiženje. § 44. (*) Posle oskrbovanja pologov vpisuje depozitno so¬ dišče v knjige, predpisane v § 48. ( 2 ) Predmet, ki je izdan, da se opravi oskrbni posel, se vknjiži v depozitnem dnevniku kot izdatek; v znak pa, da se namesto njega pričakuje vrednost, ki naj ga na¬ domesti, se začrta okrog predmeta v stolpcu izdaje, kjer je vpisana njega izdaja, krog z rdečim črtnikom. Ko prispe vrednost, ki naj ga nadomesti, se ta krog prečrta in se zapiše zaporedna številka, pod katero je postavljena vrednost med prejemke. Te izpremembe je treba vpisati tudi v partijalniku. ( 3 ) Oskrbne posle, ki se ponavljajo, zaznami depo¬ zitno sodišče po predpisu § 25. ( 4 ) Sodni nalogi, ki se nanašajo na oskrbne posle, a se ne dajo izvršiti istega dne, se hranijo posebej, dokler se ta posel ne opravi. Opravljanje oskrbnih poslov. § 45. _ (‘) Če je treba odvzeti pri davčni upravi zaradi oprave kakšnega oskrbnega posla določen predmet po¬ loga, izda depozitno sodišče davčni upravi nalog za izdajo z naročilom, naj' pošlje ta predmet sodišču ali pa naj ga izda proti prejemnemu potrdilu sodnemu urad¬ niku, ki ga označi sodišče v nalogu po rodbinskem, oče¬ tovem in rojstnem imenu in ki prinese davčni upravi nalog za izdajo. ( 2 ) Za večje vrednosti (nad 5000 dinarjev), ki jih izda davčna uprava temu uradniku, mora uradnik pri- 92 peljati s seboj kot spremstvo sodnega služitelja; prav tako pa tudi za manjše vrednosti, če ima to za primerno zbog varnostnih razmer kraja ali časa, zbog oddaljenosti ali zbog drugih okolnosti. ( 3 ) Ce nameščenci denarnega zavoda (menjalnice), pri katerem naj se opravi oskrbni posel, tega posla ne morejo opraviti v prostorih sodišča, izbere starešina so¬ dišča za prenos dotičnega predmeta v denarni zavod in za prinos vrednosti, ki naj ga nadomesti, v sodišče urad¬ nika sodišča in ga označi denarnemu zavodu po rodbin¬ skem, očetovem in rojstnem imenu. Večje vrednosti (nad 5000 dinarjev) nese uradnik v spremstvu služitelja; takšen način prenosa pa odredi lahko starešina sodišča tudi glede manjših vrednosti, če se mu vidi to primerno zbog varnostnih razmer kraja in časa, zbog oddaljenosti ali zbog drugih okolnosti. ( 4 ) Starešina sodišča je odgovoren za izbor in za nadzor uporabljenih uslužbencev. § 46. 0) Če je izdala davčna uprava predmet sodnemu uradniku, mora ta dotični oskrbni posel kar najhitreje opraviti, položiti vrednost, ki nadomešča predmet, še istega dne, ko je predmet od davčne uprave prejel, pri voditelju denarne knjige sodišča proti prejemnemu po¬ trdilu in hkrati obvestiti sodišče o izvršitvi oskrbnega posla ter priložiti poročilu račune in druge dokaze, ki se nanašajo na uporabo njemu predanega predmeta. Na to poročilo zapiše voditelj denarne knjige knjižne po¬ datke iz denarne knjige. Sodišče preizkusi račune in dokaze. ( 2 ) Če se oskrbni posel ne more popolnoma opraviti v enem dnevu, t. j. se ne more opraviti popolnoma isti dan, ko je sodni uradnik prejel predmet od davčne uprave, preda uradnik voditelju denarne knjige radi hrambe v blagajni predmet oziroma potrdilo, prejeto od denarnega zavoda o predmetu, ki mu je bil predan. 93 ( 3 ) Ce je vročila davčna uprava predmet sodišču, se položi predmet pri voditelju denarne knjige, dokler ne izda sodišče naloga, naj se opravi oskrbni posel. ( 4 ) Če naj pošlje depozitno sodišče predmet drugemu sodišču, da se opravi oskrbni posel, je postaviti odposlani predmet v depozitnem dnevniku med izdatke in se iz¬ datek dokaže s poštno prejemnico. Voditelj denarne knjige nadzira, kdaj prispe vrednost, ki naj nadomesti odposlani predmet. ( 5 ) Starešina sodišča mora ob lastni odgovornosti nad¬ zirati, da se opravljajo oskrbni posli natančno in ob času. ( 6 ) Ko je oskrbni posel opravljen, izda sodišče takoj dotičnemu depozitnemu mestu pismeni nalog za sprejem (hrambo) vrednosti, ki nadomešča predmet, odvzet pri davčni upravi. Sodni nalogi za opravo oskrbnih poslov. § 47. p) V sodnih nalogih za opravo oskrbnih poslov, za katere tudi veljajo predpisi glede nalogov za izdajo (§ 29.), mora sodišče določno označiti oskrbne posle, ki naj se opravijo, in morebitne posebne posle za njih iz¬ vršitev in natančno navesti dotične vrednostne predmete. ( 2 ) Če se znesek nasprotne vrednosti v sodnem na¬ logu ne da označiti s številkami, zadostuje, da se po opravljeni oskrbi priloži račun dotičnega denarnega za¬ voda, pri katerem se je oskrba opravila. VI. Predpisi, da se zavaruje pravilno ravnanje s pologi. Depozitni dnevnik in depozitni partijalnik.* § 48. p) Sodišča morajo voditi za vse pologe depozitni dnevnik po obrazcu št. 1 in depozitni partijalnik po obrazcu št. 2. V depozitni dnevnik, ki se mora voditi za * Obrazce gl. na koncu knjižice. 94 vsako depozitno mesto, se vpišejo vsi pologi, kjer koli so položeni, po vrsti kakor prispevajo. Za vsak sklad (vse, kar je položeno za istega uživalca ali za isti namen) se osnuje partija v depozitnem partijalniku. Iz depozit¬ nega dnevnika se prenesejo prejeti in izdani zneski v ustrezne partije depozitnega partijalnika. ( 2 ) Depozitni dnevnik in depozitni partijalnik vodi voditelj denarne knjige, kateremu je treba radi knjiže¬ nja dati na vpogled izvirnike (§ 63. sp.) vseh nalogov za sprejem (hrambo) in za izdajo ter nalogov za opravo oskrbnih poslov, kakor tudi poročila depozitnih mest [§§ 23., odstavek ( 2 ), in 29., odstavek ( 6 )]; glede pologov, položenih pri denarni knjigi, pa sme radi knjiženja v depozitni dnevnik in partijalnik vzeti podatke tudi iz denarne knjige. ( 3 ) Voditelj denarne knjige zaznami na izvirniku naloga zaporedno številko denarne knjige oziroma zapo¬ redno številko depozitnega dnevnika, ter list in zapo¬ redno številko partijalnika, pod katero je vpisan prejem oziroma izdaja pologa, na katerega se nalog nanaša. ( 4 ) Konec koledarskega leta se depozitni dnevniki sklenejo in se prenese saldo za naslednje leto med pre¬ jemke na naslednji list istega dnevnika. Ko se dnevnik izpolni, se osnuje nova knjiga. Radi razlikovanja vsake knjige depozitnega dnevnika kakšnega depozitnega me¬ sta se označuje zunaj na platnicah pod nazivom depozit¬ nega mesta, kateremu knjiga služi, tudi še: »Prva knjiga«, »Druga knjiga« itd. ( 5 ) Za vsak sklad je treba osnovati v depozitnem partijalniku posebno partijo, in to tako, da se pusti za vsako partijo toliko prostora, kolikor ga bo verjetno treba za vsa knjiženja istega sklada, ker se mora voditi partija neprekinjena, dokler traja dotični sklad. Za na¬ slov partije se zapiše rodbinsko, očetovo in rojstno ime uživalca oziroma namen pologa. ( 6 ) Depozitni dnevniki in depozitni partijalnik mo¬ rajo biti vezani, sešiti s trobarvno vrvico ter overjeni in potrjeni po pristojnem finančnem oblastvu. 05 ( 7 ) Vsak prejem in vsaka izdaja se mora takoj, ko se vpiše prejem ali izdaja v denarno knjigo, oziroma ko je izdan nalog za sprejem (hrambo) ali za izdajo, po vrsti, kakor nastane, vknjižiti v depozitni dnevnik in v ustrezno partijo partijalnika. Ko dospe poročilo od depozitnega mesta o sprejemu (hrambi) ali o izdaji, se knjižijo podatki poročila v stolpcu 2 oziroma v stolpcu 28 depozitnega dnevnika; hkrati se po potrebi dopolnijo stolpci 9 do 25 oziroma 35 do 51 depozitnega dnevnika. Ob tej priliki je treba označiti v stolpcu 3 oziroma v stolpcu 29 depozitnega dnevnika list in številko depozit¬ nega partijalnika, v stolpcu 3 oziroma 25 depozitnega partijalnika pa zaporedno številko dnevnika, pod katero sta prejem ali izdaja vpisana. Ob knjiženju naloga za izdajo je treba hkrati popolniti tudi stolpca 26 in 50 depozitnega dnevnika. ( 8 ) V stolpcih 1 in 27 depozitnega dnevnika ter 1 in 15 depozitnega partijalnika je vpisati zaporedne številke; vsako leto je začeti s številko 1. ( 9 ) Stolpci 5, 6, 31 in 32 depozitnega dnevnika in stolpci 5, 6, 27 in 28 depozitnega partijalnika se izpol¬ nijo tudi, ko prispe k sodišču poročilo depozitnega mesta [§§ 23., odstavek ( 2 ), 29., odstavek (“)]. V teh stolpcih je treba označiti razen podatkov o knjiženju depozitnega mesta ob kratkem, toda jasno naziv dotičnega depozit¬ nega mesta. ( 10 ) Iz vpisov v stolpcih 8 in 34 depozitnega dnev¬ nika ter 8 in 30 depozitnega partijalnika mora biti raz¬ viden naslov ustrezne partije partijalnika [odstavek ( 5 )]. ( u ) V stolpcih 15, 17, 41 in 43 depozitnega dnevnika je treba navesti samo skupno denarno vrednost posamez¬ nih vrst papirjev; vrsta papirjev in koliko jih je od po¬ samezne vrste, kakor tudi podatki talona in kuponov pa se vpišejo v stolpec 7 (predmet pologa). ( 12 ) V stolpcih 24 in 50 depozitnega dnevnika se vpiše samo denarna vrednost; posamezne vrste dragotin, denarja iz tečaja itd. in skupno število kosov posamezne vrste pa se vpišejo v stolpec 7 (predmet pologa). 96 (is) Pogreški, storjeni ob knjiženju, se popravijo tako, da se prvotni vpis prečrta z vodoravno črto, toda tako, da ostane čitljiv, nato se napiše nad njim prava vsota ali pravo besedilo. Radiranje je strogo prepoveda¬ no. O vsakem storjenem pogrešku je treba obvestiti sta¬ rešino sodišča. (“) Če opravi sodišče položbo ali dvig neposredno pri depozitnem mestu, uporabi za to izključno »predajno knjigo za denar in vrednostne pošiljke« [§ 200., odsta¬ vek ( 4 ), sp.] oziroma »prevzemno knjigo za denar in vrednostne pošiljke« [§ 199., odstavek ( u ), sp.]. ( 15 ) Glede knjiženja in oskrbovanja sodnih pologov veljajo za davčne uprave dotični predpisi pravilnika za poslovanje računovodstvenih odsekov finančnih direkcij in za računovodstveno-blagajniško poslovanje davčnih uprav z dne 23. decembra 1930. (»Službene novine« št. 301/CVI/.* Državna hipotekarna banka oziroma ob¬ činska hranilnica vodi partijalnik. ( 16 ) Ko ugotovi starešina sodišča konec vsakega me¬ seca, da se vpisi v sodnih depozitnih dnevnikih in v sod¬ nem depozitnem partijalniku med seboj ujemajo, ustanovi po teh vpisih s posebnim referatom, sestavljenim po priloženem obrazcu (obrazec št. 3) za vsako depozitno mesto, za katero se vodijo posebne partije v partijalniku, katere stvari morajo biti oziroma koliko skupnega de¬ narja mora biti konec meseca pri depozitnem mestu. Ta referat pošlje starešina sodišča depozitnemu mestu, ki ga primerja s stanjem, ki ga izkazuje pri njem dotična partija partijalnika (pri davčni upravi oziroma Državni hipotekarni banki ali pri občinski hranilnici). Ta stanja se morajo popolnoma ujemati. Če je kakšna razlika, se mora najti pogrešek in popraviti. Ko potrdi depozitno mesto točnost v referatu, ga vrne starešini sodišča (§ 370. sp.). ( 17 ) Če se primerjava na spredaj navedeni način ne vrši redno konec vsakega meseca, pa se pojavi zato pri- * »Službeni list« št. 73/11 iz 1. 1931. 97 mer materialne škode, mora odgovorni organ to škodo nadomestiti; razen tega odgovarja tudi disciplinsko in eventualno kazensko (člen 58., odstavek ( 3 ), spredaj omenjenega pravilnika*). ( ls ) Sodnik, v čigar oddelek prispe polog, mora nad¬ zirati, da se vpiše v depozitni dnevnik in da se osnuje ustrezna partija v depozitnem partijalniku. Ta sodnik je dolžen voditi tudi še dalje nadzor nad knjiženjem vsakega prejema in vsake izdaje kakor tudi nad oskrbo¬ vanjem tega pologa. Pregled oskrbovanja pologov. § 49. j 1 ) Starešina sodišča oziroma njegov namestnik mora najmanj dvakrat na leto iznenada pregledati pri sodišču oskrbo pologov in primerjati med seboj depozitni dnev¬ nik in depozitni partijalnik. ( 2 ) Starešina preizkusi po dotičnih sodnih spisih vse pologe, vknjižene v depozitnem dnevniku, in ugotovi pravo stanje posameznih skladov, njih vpis v partijalnik in njih predpisno hrambo; nato pregleda zapiske o oskrb¬ nih poslih in ugotovi, ali se izvršujejo nalogi glede oskrbnih poslov, ki se ponavljajo, in glede izdaj, ki se ponavljajo. ( 3 ) Starešina sodišča odredi po potrebi poprave in dopolnitve knjiženj in ko ugotovi točnost in medsebojno skladnost depozitnega dnevnika in partijalnika, podpiše oba in doda datum pregleda. ( 4 ) Ce ugotovi nepravilnost, ukrene starešina so¬ dišča takoj, česar je po tistem primeru treba, ter obvesti takoj predsedništvo zbornega sodišča, ki je tistemu so¬ dišču nadrejeno. 7 Glej prip. pod vrsto na str. 96. 98 VII. Posebni predpisi, če je ena davčna uprava depozitno mesto za več sodišč. § 50. ( 1 ) Ce mora voditi ena davčna uprava posle sodnih pologov za več sodišč, vodi za vsako sodišče po eno par¬ tijo v partijalniku (člen 57. pravilnika, omenjenega v § 48.). ( 2 ) Če je v območju enega ali več depozitnih sodišč več davčnih uprav, odredi minister za finance, katera davčna uprava bodi depozitno mesto za ta sodišča. ( 3 ) Vrednostne predmete [§ 4., odstavek (*), črki b) in č)] je treba najprej vpisati v denarno knjigo in jih najkasneje naslednji delavnik, ko se je z njimi posto¬ palo kakor z vsebino vrednostnega paketa, prejetega po pošti [§ 11., odstavek ( 3 )] oziroma po § 6., odstavku ( 2 ), poslati davčni upravi v hrambo [§ 41., odstavek Č)]; dotlej pa se hranijo v sodni blagajni. VIII. Depozitna taksa. § 51. ( :t ) O depozitni taksi glede sodnega pologa v ožjem smislu [§§ 1., odstavek ( 3 ), in 2.] velja tar. post. 170. zakona o taksah. ( 2 ) Depozitna taksa se pobira pri izdaji, če ni sodišče v nalogu za izdajo po veljavnih predpisih (pri¬ pomba 5. k tar. post. 170), ob navedbi razloga, izrečno izjavilo, da takse ni pobrati. Če ni takega izreka, upo¬ rabi stranka, ki misli, da je v pravici, rekurz. Rekurzno sodišče odloči dokončno po predpisih nespornega posto¬ panja. O priliki rekurza sodišče prve stopnje svoj sklep (odločbo) lahko izpremeni ali prekliče (§ 11. np.). Ce depozitno mesto kljub sodnemu izreku, da takse ni po¬ brati, takso odmeri, odloči o rekurzu zoper tako rešitev finančno oblastvo po predpisih zakona o taksah. ( 3 ) Depozitno takso odmeri depozitno mesto, glede vrednosti, ki se sprejemajo (hranijo) pri denarni knjigi, 99 pa depozitno sodišče. Sklepa o odmeri depozitne takse ni treba vročati. Zoper odmero je dopusten rekurz na so¬ dišče, pristojno po predpisih nespornega postopanja, če je takso odmerilo depozitno sodišče, finančno oblastvo pa po predpisih zakona o taksah, če je takso odmerilo depozitno mesto. ( 4 ) Če se je sprejel (hranil) polog pri denarni knjigi, pa je nato prešel v hrambo pri depozitnem mestu, pri¬ obči voditelj denarne knjige depozitnemu mestu, ali je depozitna taksa plačana, in če ni, sporoči, koliko časa se je polog hranil pri denarni knjigi. IX. Predmeti, ki rabijo za dokaz. § 52. S predmeti, ki rabijo za dokaz v kazenskem posto¬ panju, je ravnati po predpisih uredbe o poslovnem redu za redna kazenska sodišča.* Te predpise je ustrezno uporabljati tudi na predmete, ki so bili prineseni v civil¬ nem postopanju k sodišču radi ogleda ali radi tega, da oddajo izvedenci o njih svoje mnenje (§§ 246., 247. cpp.). X. Prehodne in končne določbe. § 58. p) V šestih mesecih, ko zadobi ta uredba moč, mo¬ rajo osnovati sodišča za vsak sklad, za katerega so že pred uveljavitvijo te uredbe opravljeni pologi, posebno partijo v posebnem in nevezanem partijalniku (na poseb¬ nih polah) po obrazcu št. 2. Njih prepis se mora vročiti davčnim upravam, kjer se hranijo posamezni pologi, iz katerih sklad sestoji, da primerjajo dotične partije s partijami tistega sodišča v svojem partijalniku (§ 48.). Ta rok lahko minister za pravosodje iz važnih razlogov glede posameznega sodišča podaljša, toda največ do šestih mesecev. Davčne uprave morajo opraviti to primerjavo v dveh mesecih od prejema teh prepisov partij. * »Uradni list« št. 33/10 iz 1. 1929./30. 7 * 100 ( 2 ) V istem roku morajo izdati sodišča glede tistih depozitov, za katere do izdaje te uredbe niso vodila lo¬ čenih partij, marveč so jih knjižila globalno, potrebne naloge Državni hipotekarni banki, da se izločijo ti depo¬ ziti iz občnega sodnega depozita in se ustanove zanje posebne partije. ( 3 ) Ko se spravi stanje davčne uprave v posebnem partijalniku dotičnega sodišča popolnoma v sklad s sta¬ njem partij depozitnega sodišča pri davčni upravi, ukre¬ ne sodišče prenos te partije v redni partijalnik. § 54 . Ustanove in blagajne, ki so doslej hranile sodne po¬ loge, pa po predpisih te uredbe niso depozitna mesta, morajo predati pologe, ki so pri njih v hrambi, po isti poti, po kateri so jim bili predani v hrambo, pristoj¬ nemu sodišču, da jih preda pristojnemu depozitnemu mestu v nadaljnjo hrambo po tej uredbi. Za to se določa rok šestih mesecev. Ta rok lahko minister za finance po svoji izprevidnosti podaljša. § 55 . Dokler se ne izda enoten zakon o nedvignjenih (za¬ padlih) sodnih pologih, veljajo glede takih pologov pred : piši, ki veljajo o tem danes v posameznih pravnih ob¬ močjih. § 56 .* Kolikor se sklicuje ta uredba na predpise zakona o izvršbi in zavarovanju in zakona o sodnem postopanju v nespornih stvareh, ki še nista v veljavi, in dokler ne zadobita obvezne moči, se morajo umeti s temi pred¬ pisi ustrezni predpisi veljajočih zakonov. Če takih pred¬ pisov ni, se mora, dokler ne zadobita omenjena zakona * Določbe § 56. so postale brezpomembne, ker je zakon o izvršbi in zavarovanju stopil v moč dne 1. januarja 1938., zakon o sodnem postopanju v nespornih stvareh (nepravdni postopnik) pa že dne 4. februarja 1935. 101 obvezne moči, vzeti kakor da se ta uredba nanju ne sklicuje in da odredbe te uredbe, ki se opirajo na takšne predpise, ne veljajo. § 57. (*) Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi tri mesece po razglasitvi. ( 2 ) Ko dobi ta uredba obvezno moč, prestanejo ve¬ ljati vsi prejšnji predpisi, ki urejajo predmete te uredbe, a ji nasprotujejo. V Beogradu dne 17. maja 1933.; št. 49.901 U. 165. Minister za pravosodje B. Maksimovič s. r. 6 Na podstavi pooblastitve iz točke 9. § 35. finančnega zakona za leto 1939./40. in sporazumno z ministrom za finance predpisujem tole uredbo z zakonsko močjo o nedvignjenih (zapadlih) sodnih pologih.* I. Splošne določbe. § 1 . S sodnim pologom po tej uredbi se razume ne glede na depozitni urad vsak pri sodišču opravljeni polog, čigar hrambo sodišče odredi ali odobri in s katerim je moči razpolagati samo z odobritvijo sodišča. § 2 . Predpisi o ravnanju s predmeti, ki imajo zvezo s kazenskim dejanjem (corpora delicti), o zapadlih var¬ ščinah (§§ 132. in 462. kp.) in o ravnanju s stvarmi, ki so bile zaradi sumnosti obdolžencu odvzete (§§ 307. in 308. kp.), ostanejo še dalje v veljavi in je ravnati z denarjem, dobljenim od prodaje teh stvari, po predpisih zakonika o sodnem kazenskem postopku. Če se pa glede tega de¬ narja ali te stvari ni izdala odločba po predpisih zakonika o sodnem kazenskem postopku (vrnitev varščine, ki je postala prosta, izročitev zapadle varščine in denarja, * »Službene novine« z dne 20. VI. 1939., št. 136/XL VI/336.—• »Službeni list« št. 386/63 iz 1. 1939. 103 dobljenega s prodajo stvari, odvzetih obdolžencem) in se denar in stvari še hranijo v sodni hrambi, se uporabijo tudi nanje predpisi te uredbe, če so se stekli tudi vsi ostali pogoji. II. Nedvignjeni (zapadli) pologi. § 3 . Rok za hranjenje pologov. Pologi, ki se hranijo pri sodišču, se izrečejo za za¬ padle, če se ne dvignejo oziroma ne izdajo v tridesetih letih, odkar so bili opravljeni, oziroma pri pologih, ki so bili opravljeni na podstavi določenega pravnega naslova, odkar je prenehal ta naslov in ni več razloga, da bi se še dalje hranili pri sodišču. Minister za pravosodje sme za posamezne skupine pologov s posebnimi uredbami podaljšati rok, po katerem se izrečejo za zapadle. § 4 . Sklad. Za zapadle izrečeni pologi se izročijo in vložijo v sklad za popravljanje sodnih poslopij in za nabavljanje nove in popravljanje stare oprave za sodišča. Ta sklad se ustanovi pod upravo ministrstva za pravosodje. Imovina sklada se nalaga na obresti pri Državni hipotekarni ban¬ ki. Minister za pravosodje predpiše v sporazumu z mini¬ strom za finance pravilnik o upravljanju tega sklada. § 5 . Postopek. (‘) Polog izreče za zapadlega tisto sodišče, pri kate¬ rem je polog opravljen. Postopek se ravna po predpisih zakona o sodnem nepravdnem postopku. ( 2 ) Ce je stranka, ki je upravičena polog prejeti, zna¬ nega bivališča, jo pozove sodišče z vročitvijo poziva v 104 roke ali njenemu zastopniku ali pooblaščencu za spreje¬ manje vročitev, naj v mesecu dni dvigne polog, in jo pri tem opozori, da bi se sicer polog po preteku tega roka izrekel za zapadlega. ( 3 ) Če upravičenčevo bivališče ni znano, se izda oklic; z njim se upravičenec pozove, naj predloži sodišču v enem letu zahtevo, da se polog izdaj, in hkrati opozori, da bi se sicer polog po tem roku izrekel za propadlega. V oklicu je treba navesti, zakaj je bil polog o svojem času oprav¬ ljen in zakai se izdaja in tudi vse ostale podatke, ki so potrebni, da se opozori upravičenec na njegovo pravico do pologa. Če je polog stvar, ne pa denar, se ob kratkem opiše. Oklic se nabije na sodno oglasno desko in objavi po krajevnem običaju; če pa presega vrednost pologa 1000 dinarjev, se objavi tudi v službenem listu, določe¬ nem za objave sodišča. Če presega vrednost pologa 30 tisoč dinarjev, se objavi oklic tudi v drugih listih. V enem oklicu sme biti obseženih tudi več depozitnih mas. ( 4 ) Oklicni rok teče od dne, ko je bil oklic nabit na sodno desko; če pa je razglašen v službenem listu, dolo¬ čenem za objave sodišča, od dne razglasitve. § 6 . Seznam pologov, ki so zreli, da se izrečejo za zapadle. (') Sodni depozitni uradi napravijo vsako drugo leto, začenši s 1. januarjem 1940., sezname vseh sodnih polo¬ gov, opravljenih pred 30 leti, računši od dneva položbe, in jih pošljejo pristojnim sodiščem za uvedbo postopka, da se izrečejo za zapadle. ( 2 ) Če ne sestavijo depozitni uradi teh seznamov do konca meseca junija zadevnega leta, jih sodišče pozove, naj poročajo o stanju pologov, ki so zreli, da bi se izrekli za zapadle, oziroma naj predložijo sezname po prednjem odstavku. ( 3 ) Sodišča in sodni depozitni uradi imajo roke iz odstavka 1. na primeren način v razvidu. 105 ( 4 ) V seznamih, ki jih je treba za vsako sodišče po¬ sebej napraviti, je treba navesti oznako depozitne mase, poslovno številko sodišča, dan položbe, položnika, upravi¬ čence, naslov položbe, vsebino pologa in po možnosti nje¬ govo vrednost. ( 5 ) Depozitni uradi dostavijo pologe sodišču na nje¬ govo zahtevo. § 7 . Uvedba postopka, da se izreče polog za zapadlega. Ko sodišče iz seznamov, navedenih v § 6., ali kako drugače zve, da je kaj pologov, zrelih, da bi se izrekli za zapadle, započne po službeni dolžnosti postopek, da bi se izrekli pologi za zapadle (§ 5.). Sodišče je radi pra¬ vilnega dokončanja postopka dolžno priskrbeti vse v ta namen potrebne podatke. O vprašanju, ali je rok 30 let pretekel, razsoja sodišče samostojno. § 8 . Stroški oklica. (*) Stroški za objavo oklica v listih se poravnavajo iz pologov. Če je izdan skupni oklic za več depozitnih mas, se porazdelijo stroški sorazmerno z vrednostjo po¬ logov. ( 2 ) Če treba, se smejo stroški za objavo predjemoma založiti iz sklada (§ 4.). ( 3 ) Stroške, ki se ne dajo izterjati, trpi sklad (§ 4.). §9- Izdaja in obračun pologa, ki je bil izrečen za zapadlega. (*) Po preteku rokov iz § 5. izda sodišče odločbo, da se polog izdaje oziroma izreka za zapadlega. ( 2 ) Odločba, s katero je odrejeno, da se polog izdaj, oziroma s katero je polog izrečen za zapadlega, se dosta- 106 vi depozitnemu uradu in vroči vsem udeležencem in upravičencem. ( 5 ) Ce je treba polog bodisi v celoti ali deloma iz¬ dati, obvesti sodišče, preden izda svojo odločbo, državno pravobranilstvo radi morebitne izjave. Odločba o izdaji se dostavi tudi državnemu pravobranilstvu, razen če se temu izrečno ne odpove. Rekurz zoper odločbo o izdaji sme vložiti tudi državno pravobranilstvo. ( 4 ) Depozitni uradi ravnajo s pologom, ki je izrečen za zapadlega, po sodni odločbi. ( 5 ) Če za zapadlega izrečeni polog ni denar, odredi sodišče po predpisih zakona o izvršbi in zavarovanju jav¬ no prodajo stvari, s to prodajo dobljeni denar pa izroči skladu (§ 4.). § 10. Odškodnina upravičencu. Potem, ko se izroči denar skladu, sme upravičenec še 10 let zahtevati, naj se mu iz sklada povrne vrednost pologa, ki je bil izročen skladu. Upravičenec naj se naj¬ prej obrne do ministra za pravosodje in zahteva prosto¬ voljno izplačilo. Če se sporazum ne doseže ali če ne dobi upravičenec v treh mesecih odgovora ministra za pravo¬ sodje, sme uveljavljati svoj zahtevek s tožbo pred rednim sodiščem. III. Pologi manjše vrednosti. § 11 - Zahteva za izdajo in rok. U) Pologi v vrednosti do 100 dinarjev (pologi manj¬ še vrednosti), ki se hranijo pri sodišču, se ne izdajajo po službeni dolžnosti, marveč samo na zahtevo stranke. Če se ne priglasi zahteva v enem letu po opravljeni položbi, odredi sodišče, naj se izda polog skladu (§ 4.). Pri notar¬ skih varščinah, v sodnem postopku položenih varščinah 107 in sodišču opravljenih pologih, ker ni možno izplačilo upniku (§ 1425. dz., § 895. gr. zak., člen 547. oiz.), glede katerih teče pravda, se začne enoletni rok z dnem, ko je odpadel naslov za hrambo. Za pologe manjše vrednosti, opravljene do dne, ko dobi ta uredba moč, teče enoletni rok od dne, ko dobi ta uredba moč. Na položbe v denarno knjigo se predpisi o izročitvi skladu ne nanašajo. ( 2 ) Rok za izročitev skladu se sme za posamezne skupine pologov podaljšati s posebnimi uredbami. §12. Več pologov manjše vrednosti. ( 1 ) Če je položenih za istega upravičenca na isto de¬ pozitno partijo pri istem depozitnem uradu več predme¬ tov, se sešteje vrednost vseh predmetov in se po tej vrednosti določi, ali je treba postopati po predpisih za pologe manjše vrednosti. ( 2 ) Če se hranijo pologi na isti depozitni partiji za več različnih upravičencev, je odločilna vrednost pologa, opravljenega za vsakega posameznega upravičenca. §13. Seznam pologov manjše vrednosti. (') V treh mesecih potem, ko dobi ta uredba moč, napravijo vsi depozitni uradi sezname pologov manjše vrednosti, ki bi jih bilo treba izročiti skladu, in jih do¬ stavijo pristojnim sodiščem. ( 2 ) Depozitni uradi sestavijo redoma sezname polo¬ gov manjše vrednosti, zrelih, da bi se izročili skladu, kadar koli se nabere večje število takih pologov. To na¬ pravijo depozitni uradi tudi na zahtevo pristojnega sodišča. ( 3 ) V seznamu se navedejo depozitna oznaka mase, poslovna številka pristojnega sodišča, dan položbe, vsebi¬ na pologa in njegova vrednost. 108 § 14. Določitev vrednosti. 0) Ko sestavljajo depozitni uradi sezname, vzamejo tisto vrednost pologa, ki jo polog ima, ko se seznam se¬ stavlja. Za vrednostne papirje je treba vzeti borzno vrednost; če je nimajo, se določi vrednost s cenitvijo. ( 2 ) Tuj denar, če ni vzet iz obteka, se računa po borzni vrednosti. ( 3 ) Če je v pologu tuj ali domač denar, ki je vzet iz obteka, se izroči skladu, če ne presega njegova numiz¬ matična vrednost 100 dinarjev. ( 4 ) Sodišče preskusi vrednost v seznamu navedenih pologov in odloči, ali naj se ima polog za polog manjše vrednosti. § 15. Obveščanje o izročitvi pologov manjše vrednosti skladu. Strankam in upravičencem se pred izročitvijo pologa manjše vrednosti skladu ne izda poziv, naj polog dvig¬ nejo. Vendar je treba udeležence in občinsko poglavar¬ stvo na primeren način opozoriti, da se izročajo ti pologi skladu. Če naj se izroči skladu večje število pologov manjše vrednosti, se opozorijo te osebe na to s tem, da se na sodno desko nabije oglas in razglasi po krajevnem običaju. § 16 - Odločba o izročitvi pologa manjše vrednosti skladu. (>) O vseh pologih manjše vrednosti, navedenih v seznamu, izda sodišče po možnosti skupno odločbo. Vred¬ nost pologa se posebej določ 1 ' samo, če je opravičen dvom, ali presega njegova vrednost 100 dinarjev. ( 2 ) Če se priglasi zahteva, da se polog izdaj, odloči sodišče o tem, preden odloči o izročitvi skladu. ( 3 ) Predpis § 9. o javni prodaji pologa, ki ni denar, se uporablja tudi na pologe manjše vrednosti. 109 ( 4 ) Odločba o izročitvi pologa manjše vrednosti skla¬ du se dostavi depozitnemu uradu in ministrstvu za pravo¬ sodje, da se izvrši izročitev oziroma prevzem v sklad. § 17 . Predpis § 10. o povračilu vrednosti pologa upravi¬ čencu se uporablja tudi na pologe manjše vrednosti. IV. Končne določbe. § 18. Ko dobi ta uredba obvezno moč, prenehajo veljati vsi predpisi drugih zakonov, uredb in naredb o predme¬ tih, ki so urejeni s to uredbo. §19. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 27. maja 1939.; št. 50.590. Minister za pravosodje dr. V. Ružič s. r. Ministrski svet je odobril v svoji seji prednjo uredbo na podstavi točke 9. § 35. finančnega zakona za 1.1939./40. V Beogradu dne 30. maja 1939.; M. s. št. 557. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) Obrazec št. 2 (Depozitni partijalnik — § 48. spo.) Depozitni partijalnik Prejem (Naziv partije) * Poleg označbe lista je zapisati tudi rimsko številko depozitnega dnevnika dotičnega depozitnega mesta. Izdaja * Podatke o nalogu je treba pisati v prvo vrsto s črnilom, podatke o poročilu pa pod to z rdečilom. Druge listine vobče** ** Listine je treba označiti drugo pod drugo. 27 Dan, mesec in štev. naloga za izdajo. Dan, mesec, leto in številka poročila depozitnega mesta o izplačilu i izdaji) 28 a b£ o d CG d 3 o , a !■§ 29 v ® © .W> -M 3 ej ** d © 'g d o s_ t- cd Cii © cd -rt N 30 > © © d > 'd -d rt O-i 'n 5:3 ®>3 •o ^ rt «3 02 cd > -isl © 'S >03 31 -rt o it o cd S'š + > 5 1 ? ® ti : o c O, j cd >CG tž 2 : 3 32 Rodbinsko, očetove in rojstno ime prejemnikovo in predmet pologa 33 Za kaj je izdano 34 Dinarjev v bankovcih din j p 35 kovanem zlatu din j|> 36 srebru din 37 Izdaja orne Merkur, 23 (tel. št. 25-52) knjige: pravilniki: O. tnih ustanov v resoru ministrstva 3. zv.: Zakon o Javnih beležnikih (notarjih). Razprodano. 4. zv.: Zakon o glavni kontroli. Razprodano. 6. zv.: Zakon o občem upravnem postopku. Razprodano. 6. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah Javnih notarjev. Razprodano. 7. zv.: Zakon o uradnikih. Razprodano. 8. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za Izredne preglede, din 12*—. 9. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, din 14*—. 10. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. Razprodano. 11. zv.: Ustava kraljevine Jugoslavije. Tretja izdaja, din 8*—. 12. zv.: Zakon o votivnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih poslancev. Razprodano. Glej 43. oz. 57. zvezek. 13. zv.: Zakon o društvih, shodih In posvetih. Razprodano. 14. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broširano din 8*—. 15. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih po¬ slancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. din 8*—. Glej tudi 43. oz. 57. zvezek (volitev nar. poslancev). 16. zv.: Zakon o obrtih. Gl. zv. 33. Razprodano. 17. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu v senatu. Razprodano. 18. zv,: Zakon o meščanskih šolah. Razprodano. 19. zv.: Zakon o lovu, broš. din 7*—. 20. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbenoev, broš. din 5*—. 21. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih usluž¬ bencev, broš. din 7*—. 22. zv,: Obča univerzitetna uredba. Razprodano. 23. zv.: Uredbi o draginjskih dokladah državnih uslužbencev in upokojencev. Razprodano. 24. zv.: Gradbeni zakon. Razprodano. 25. zv.: Zakon o taksah, broš. din 45*—. Razprodano. 26. zv.: Taksni in pristojbinski pravilnik. Razprodano. 27. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in sodni poslovnik za sodišča I. in II. stop¬ nje, z obrazci, broširano din 30*—, vezano din 36*—. 28. zv.: Zakon o občinah. Razprodano. 29. zv.: »Cestni promet«, broširano din 18*—, vezano din 24*—. 30. zv.: Učbenik zakona o državnem računovodstvu. Razprodano. 31. zv.: Uredba o spojitvi občin v dravski banovini. Razprodano. 32. zv.: Gasilstvo in požarna obramba, broširano din 24*—, vezano din 32*—. 33. zv.: Zakon o obrtih. Druga izdaja. Razprodano. 34. zv.: Državni svet in upravna sodišča. Druga, pregledana izdaja. Broš. din 16*—, vezano din 24*—. 35. zv.: Zakon o kontroli čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, z izvršilno uredbo in žigovinsko tarifo, broš. din 16*—. 36. zv.: Uredba o občinskih uslužbencih. Razprodano. Glej zv. 50. 37. zv.: Naredba o mrliško-preglednem redu. — Navodila za mrliškega preglednika, broš. din 6*—. , NflRODNR IN lINIUERZITETNfl KNJI2NICFI 00000176910 38. zv.: Uredba o ban. trošarini na vino In žganje, broš. din 6*—. 39. zv.: Zakon o mestnih občinah. Razprodano. 40. zv.: Gradivo, norme in predpisi, vezano din 60*—. 41. zv.: Naredba o odpiranju in zapiranju trgovin. Razprodano. 42. zv.: Zakon o nepravdnem postopku z uvodnim zakonom in zakon o zasilnih poteh, broširano din 24*—. 43. zv.: Zakon o volivnih imenikih in zakon o volitvah narodnih poslancev, prede. lana izdaja. Razprodano. Gl. 57. zv. 44. zv.: Uredba o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic, broširano din 5*—. 45. zv.: Uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev in upokojencev, broširano din 6*—. 46. zv.: Pravilnik, o višini nagrad za odvetniške posle, broširano din 8*—. 47. zv.: Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov itd., broširano din 8*—. 48. zv.: Pravilnik o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev, broš. din 4. 49. zv.: Pravilnik o fin. poslovanju v občinah, broš. din 16 *—. 50. zv.: Uredba o obč. uslužbencih s komentarjem in dodano uredbo o činu stro¬ kovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam, broš. din 24*—, vez. din 36*—. 51. zv.: Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. din 3*—. 52. zv.: Pravilnik k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. din 6*—. 53. zv.: Zakon o gospodarskih zadrugah, broš. din 8'—. 54. zv.: Trgovinski zakon, broš. din 48'—, vez. din 56*—. 55. zv.: Uredba o preskrbovanju nezaposlenih delavcev, din 8*—. 56. zv.: Predpisi o izvršbi in zavarovanju, broš. din 48*—, vez. din 56*— 57. zv.: Zakon o volivnih imenikih in zakon o volitvi narodnih poslancev, tretja, prečiščena izdaja, broš. din 12*—. 59. zv.: Predpisi o zaščiti pred zrač. napadi (Uredba), broš. din 8*--. 59. /1 zv.: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, I. del (bojni strupi, evakuacija, zaščita otrok), broš. din 4*—. 60. zv.: Uredba o oprostitvi mož od vojaške službe, broš. din 8*—. 61. zv.: Pravilnik za pregledovanje klavnih živali in mesa, broš. din 16*—. 62 . zv.: Predpisi o občinskih hranilnicah, broš. din 12*—, vez. din 20*—. Sledijo nadaljnji zvezki.. II. Razne knjige: Mala knjižnica: zbirka 10 zvezkov, posamezni zvezki Dr. Ivo Šorli: Izbrani spisi, 6 zv., posamezni zvezki Emil Vachek: Kri ne kliče po maščevanju. Roman Ouida: Farnmor. Roman J. špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra za mladino v petih slikah Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Večernici Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku Dr. Milan Vidmar: Moj pogled na svet Dr. Milan Vidmar: Oslovski most Andrej Gabršček: Goriški Slovenci, I. del K. čapek: Pogovori s T. G. Masarykom Dolenjska (almanah) Dr. I. Matko: Perkusija in. avskultacija Univ. doc. dr. Vlad. Murko: Vrednostni papirji Pomen trgovinskega registra ženevske menične konvencije Bajuk: Vodič po Ljubljanskih pokopališčih I. del c ^ Bajuk: Vodič po Ljubljanskih pokopališčih li. del Oba skupaj Dr. J. Pretnar: Priročnik za pomočniške in mojstrske izpite Broširano din 120 *— 15 *— 10 *— 12 *— 24*— 4*— 4*— 6 *— Vezano din 180*— 20 *— 320*— 60*— 54*— ' 28*— 100 — 80*- 80*— 80*— 28*— 120 *—