3. stran V statutu ZSMS je zapisano 6. stran Hiša sedanjosti in prihodnosti 12. stran Z igro do fotografije 15. stran Na prehodu trčil v pešca Dan mladosti. Titov m naš skupin jubilej, u rtiču glnboktt čustva, zaupanje m ljubezen do nepremagljivega bona za svobodo in enakopravnost. Dan mladosti pa prinaša tudi pomemben dogodek, ki ga vsi pionirji z nestrpnostjo pri ćakuje/'>: sprejem i Zvezo socialistične mladine Slovenije. Leto XXXI. Številka 40 ! ^•tooTitelji: občinske konference SZDL *««ice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka * Trtic - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni **inik Igor Slavec - v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kranj, petek, 26. 5. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Jugoslavija praznovala s Titom Tisoče kilometrov je prepodila letošnja 34. štafeta mla-«*«ti, ki so jo najprej ponesli ^adj prebivalci rudarskega Sta-*H* trga pri Kosovski Mitrovi-*Un potem se tisoči mladih rok iz kraja v kraj, dokler ni dosegla cilja. Včeraj, na rojstni dan tovariša Tita in dan mladosti, so jo iz glavnega mesta Jugoslavije prepeljali na puljsko letališče. Štafeta je nato nadaljevala pot *>minarja za komuniste neposredne Uri - Oba oddelka trimesečne^ se poUtl(ne §ole CK ZKS za medobčinskem štuaijs^- uspešno končala delo. Prvi malce pri meaooanBKv™°*~~v včeraJ uspešno Roncaia aeio. ^jsko v Kranju in v Rxad tudi pred-seminarja, ki so bih pri $t»Wu J__ Foto: R Perdan £^hw seminarju, °~ /- f M Snih za srednjo politično Soja- - po kopnem in morju do Brionov in vile Brionka, ki je te dni prebivališče tovariša Tita. Predsedniku je ob 12.40 najprej čestital podpredsednik predsedstva Jugoslavije Kadil Hodža. »Jugoslavija nikdar ni bila enotnejša in trdnejša kot danes. Ni je sile, ki bi nas mogla odvrniti od naše in tvoje poti, Tito,« je dejal med drugim Kadil Hodža. Nekaj munit kasneje je makedonski mladinec, 20-letni delavec, študent in petkratni udarnik z zveznih mladinskih delovnih akcij, Čedo Djordjevski izročil tovarišu Titu štafetno palico in dejal: »Predajam ti štafeto vseh mladih v Jugoslaviji, vseh narodov in narodnosti, ki ti čestitajo in želijo, da še dolgo živiš med nami. Srečen rojstni dan, dragi tovariš Tito!« Predsednik se je nato zahvalil vsem nosilcem štafete in državljanom Jugoslavije za iskrene želje. Sinoči je bila na stadionu JLA v Beogradu tradicionalna osrednja prireditev dneva mladosti pod naslovom Na čelu rodov. Nastopili so fantje in dekleta iz desetih jugoslovanskih mest: Mostarja, Sarajeva, Leskovca, Paračina, Bara, Djakoviee, Maribora, Bačke Palanke, Titovega Velesa. Med njimi so bili tudi najmlajši udeleženci, dečki in deklice iz Zagreba, medtem ko je bilo v velikem ansamblu, ki je štel 5000 izvajalcev, tudi 1500 pripadnikov JLA. V enournem programu so prikazali vso lepoto razigrane mladosti, zanos in navdušenje mladih, navdih, s katerim jih izpolnjujeta Titova misel in njegovo delo. iubile; a, §1 WW za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Komunal ^'brtn^gcin gradbenega podjetja u Kranju ,ev soboto 20. maja. V*, "ortnegu v' * ,•„,",..*,. ,)atro ru pohod. Udeležilo se ga je osem itil v P^*W*™"t?^lt$U KOGP Kran,. TO Z D gradnje, med \ied ekipami je P™^»^Z dosegel pn . mesto Marjan A oka/j. ^anjffpišUT^ Bojanu: Prireditev bo postala tradicionalna. pišt A/ - Foto: inž V. Balažič Za srečo nas vseh, ljubljeni tovariš Tito IV letošnjem štafet nem sporočilu mladine in prebivalcev Jugoslavije tovarišu Titu piše: »Dragi naš tovariš Tito! V to sporočilo, ki ti ga pošiljamo z letošnjo štafeto mladosti, so se zlile vse naše najbolj iskrene, najbolj prisrčne in najboljše želje za tvoj 86. rojstni dan, naša pripravljenost in odločnost, da še nadalje dajemo vse od sebe, da bi ustvarili to, kar nam je zveza komunistov pod tvojim vodstvom zadala za nalogo. Ob proslavljanju letošnjega dneva mladosti, dneva poleta, razigranosti in veselja ti, dragi naš tovariš Tito, ponovno izražamo kar največjo hvaležnost, saj si od onih za vse nas najbolj usodnih dni vodil in še vedno vodiš generacijo naših narodov in narodnosti in našega delavskega razreda po varnih poteh svobode, miru, ustvarjalnosti in samoupravljanja ter razkrival v nas vse tisto, kar je dobrega, velikega, človeškega. Na tej veliki zgodovinski poti, ko smo gradili socialistično samoupravljanje, smo se pogosto srečevali s pritiskom in težavami. Vendar smo, kot že tolikokrat v težkih dneh vojne in povojnih izkušenj, ko so nas usmerjali tvoja odločnost in revolucionarno delo ter zgled, po vsakem boju postali še trdnejši in bolj borbeni, močnejši, bolj samostojni, ponosnejši in še bolj pripravljeni, da nadaljujemo po tvoji in naši poti. Vedrina naše mladosti, ustvarjalnost in svobodnjaštvo črpajo navdiha in so tesno povezani s teboj, tvojim delom in tvojo osebnostjo. Zato ni lahko v besedah izraziti vse veličine občutij, ki povezujejo vsa naša sporočila, vse naše želje. V letu kongresov in konferenc ZK in pred 11. kongresom ZKJ naša država z velikimi delovnimi uspehi in vrsto mladinskih delovnih akcij postaja vse ve čje gra dbišče. V to rojstnodnevno čestitko smo vsi skupaj strnili ustvarjalnost in trdno odločenost za bratstvo in enotnost, enakopravnost narodov in narodnosti, socialistično samoupravljanje, združeno delo in delegatski sistem ter se postavili v bran vseh tistih pridobitev naše revolucije, za katere so skupaj s teboj, dragi naš tovariš Tito, dolge generacije najboljših sinov in hčera naših narodov in narodnosti dajale sebe. Naš optimizem in vera v lepši jutri trdno temeljita na dosedanjih dosežkih in na odprtih perspektivah, katerih vrednot se vsi zavedamo. Po tvoji poti miru in mednarodne dejavnosti se nenehno krepita vloga in ugled Jugoslavije, ki veliko prispevata k politiki neuvrščenosti v boju za mir, samostojnost, enakopravnost, neodvisnost in svoboden razvoj vseh narodov po svetu. Letošnja štafeta mladosti, ki ima za seboj več tisoč kilometrov dolgo pot in ki nosi milijone prisrčnih pozdravov, je izraz naših velikih želja, da. bi nas še nadalje vodil, da bi nam s svojimi mislimi in delom še naprej vlival gotovosti, nam odpiral nova prostranstva, obzorja in vidike, nas približeval svetu in svet približal nam. Želimo ti srečen rojstni dan in da bi še dolgo živel med nami, za srečo nas vseh, ljubljeni tovariš Tito!« Podljuhelj pripravljen! Za nedeljsko dirko v motokrosu za svetovno prvenstvo v Podijubelju prijavljenih 48 dirkačev iz 22 držav, med katerimi je tudi 5 Jugoslovanov 5. STRAN: DOGOVORIMO SE SEJATRŽISKE OBČINSKE SKUPŠČINE V torek, 30. maja, in V sredo, 31. maja, bodo v Tržiču ločena zasedanja /borov občinske delegatske skupščine. Delegati hudo med drugim izvolili stalne komisije občinske skupščine, razpravljali o izvršitvi proračuna, programov sredstev in skladov občinske skupščine v letošnjem prvem tromesečju, obravnavali predlog za razdelitev sredstev samoprispevka krajevnim skupnostim, razpravljali o pomori manj razvitim krajevnim skupnostim in obravnavali dopolnjen predlog družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v Sloveniji. Na torkovem in sredinem zasedanju bo govora tudi o izvajanju politike cen, o delu tržiške postaje milice in o osebnih dohodkih in drugih prejemkih voljenih in imenovanih funkcionarjev. Delegati bodo imenovali tudi nekatere vodilne delavce v upravi občinske skupščine. . Tržič — Muhasto vreme sicer nagaja organizatorjem nedeljske dirke za svetovno prvenstvo v motokrosu v kategoriji 250 kubičnih centimetrov v Podljubelju. vendar je proga že nared! Med drugim so jo pohvalili predstavniki mednarodne motocikli-stične federacije in ponovno potrdili, da veljajo zanje Tržičani kot izredni in zanesljivi prireditelji največjih tekmovanj. Končno je prijavljenih 48 tekmovalcev i/ 22 držav. Startalo bo pet Jugoslovanov, med katerimi sta tudi domačina Branko Ahačič in Matjaž Globočnik. Zadnji se je prijavil Zahodni Nemec VVill.v Bauei, ki je bil izredno dober na zadnji dirki v Moden i v Italiji. Neuradni trening bo jutri popoldne, uradni pa v nedeljo dopoldne. Prireditev se bo pričela ob 14. uri. Otvoritveni ceremonial bo trajal pol ure. Start prve vožnje bo ob 14.Jo. Trajala bo 40 minut in dva kroga. V odmoru med vožnjama bo kulturni program, nato pa bo na sporedu druga vožnja, takoj po njej pa bo proglasitev najboljših. Organizatorji pozivajo obiskovalce, naj bodo pravočasno na prizorišču dirke v Podljubelju. Prav tako kaže spoštovati in upoštevati navodila rediteljev na cesti in ob tekmovalni progi, ki je za letošnjo prireditev dodatno varovana. Povedati velja, da je pokrovitelj letošnje prireditve tovarna Peko. -jk 6. SEJEM OPRE/ME IN SREDSTEV CIVILNE Z4SCITE Naročnik: hrani '78 30.5.-4.6. Titove štipendije Na torkovi seji skupščine Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev so govorili o razpisu štipendij za prihodnje šolsko leto. Razpisali bodo 200 novih štipendij. Petdeset štipendij so namenili za mlade delavce, ki se vključujejo v študij iz dela, naslednjih petdeset štipendij pa mladim delavcem za strokovno usposabljanje ob delu. Po petdeset štipendij naj bi dobili tudi otroci delavcev — redni učenci srednjih šol in redni študenti visokih šol. Poudarili so tudi, da bi po sebno pozornost morali posvetiti izboru kandidatov iz vrst mladih delavcev, saj v Sloveniji na tem področju močno zaostajamo za drugimi republikami. Sedaj v Sloveniji iz Titovega sklada štipendiramo 151 mladih delavcev. Letošnje kandidate bodo evidentirali in predlagali samoupravni organi organizacij združenega dela, organi družbenopolitičnih organizacij, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in vzgojno izobraževalne organizacije. Posvetovanje ekonomistov Na Bledu se je v sredo začelo posvetovanje jugoslovanskih ekonomistov o tezah za sestavo stališč in doku men tov za 11. kongres ZKJ. Ekonomisti so v dvodnevnem posvetovanju obravn a vali številna aktualna vprašanja našega dosedanjega in prihodnjega gospodarskega razvoja. Poudarili so, da je Jugoslavija v obdobju med obema kongresoma dosegla dokajšen napredek, tako v gospodarski rasti nasploh, kot tudi v tem. da so se zmanjšale razlike v razvitosti med posameznimi deli Ju goslavije. Gradiva za 11. kongres jugoslovanskih komunistov napovedujejo, da bomo s tovrstnimi prizade vanji nadaljevali. Inflacija zaradi obveznic Prodaja blaga za obveznice pometu nevarnost tako za uresničevanje predvidene k redi t n o-m on etarn c politike kot tudi za uresničevanje z letošnjo resolucijo predvide nih gospodarskih tokov, je poudarjeno v informaciji o prodaji obveznic v Sloveniji, ki jo je v sredo obravnaval odbor za gospodarsko in socialno problematiko pri izvršnem svetu. Za letos je namreč predvideno 19 od stotno povečanje denarne mase, če bi pa v Jugoslaviji, unovčili vse obveznice, ki so bile izdane v vrednosti hi mi lijard, bi se denarna masa povečala veliko več kot je bilo predvideno. Konferenca ZS Slovenije Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner je za danes sklical konferenco ZSS. Začela se bo ob S. uri v veliki dvorani skupščine SKS Konferenca sodi v okvir pri prav na kongres slovenskih sindikatov in zato bo glavna razprava posvečena prizade vanjem za učinkovitejše de lovanje sindikatov in za bolj še gospodarjenje. Sprejela bo tudi sklep o dopolnitvah sta tu farnega dogovora o orga niziranosh m delovanju sin dika tov in zveze sindikutov Slovenije. Jesenice — V sredo, 24. maja. so t prostorih Kazine podelili državna odh kovanja zaslužnim ("lanom zveze komunistov, kijih je na predlog osnovnih organizacij zveze komunistov j Palestincev za osvobo- ditev. »Borimo se za ustanov demokratične države, borimo proti rasizmu in sionistični ideali (gibanju za nacionalno /dru, Judov - op.), borimo sr državi, kjer pomeni biti Ai psovka,« je med drugim dejal Shafa Shaker. V kulturnem sporedu je foikf skupina palestinskih Mudt predstavila enega najsi an lestinskih ljudskih plesov Al Ona in nekakšno od,, |,ubf/ji Afriška folklorna skupina je >adr lovala z. afriškimi t radii lonaim« plesi. ljubljanska skupin* Ttt*i Božam- pa je nastopila / boga" " izborom UJokranjskih in lr rinfcfrj plesov V reci ta I nem delu sta bivala Polde Bibič in Milena (irm.\ sta predstavila več jiesnu jjafe-sr skih umetnikov, oktet |wlesim>* študentov pa je zaključil priredite pesmijo M i smo sinovi Palestine. i. Nam; Jesenice - Konec minulega tedna seje v jeseniški občini niudiht 65 protifašistične organizacije z Dunaja, ki so bili gostje občinskega ^ ZZB NOV Jesenice in Radovljica. Jeseniški borci in člani te organu*** več let sodelujejo med seboj, s takšnimi srečanji pa medsebujntt^^ še poglabljajo. Člani protifašistične organizacije so se skupaj z je___ borci udeležili tudi pohoda na Pristavo in se priključili Ježkovemu"* Na sliki: na Pristavi — Foto: J. Rabič JESENICE V sredo, JI. maja, bo redna seja delavskega sveta leseniške k ne, na kateri bodo razpravljali o poročilu volilne komisije o v dumu. o poslovanju v prvem četrtletju ter o nekaterih drugih vn4 njih. Na seji bodo tudi podelili letošnjo nagrado Nova tor leta m P zovo nagrado. F > » Člani predsedstva koordinacijskega sveta ZSMS Železarne * zadnji seji razpravljali o težavah mladih v samskih domovih D«* lili so se, da bodo ustanovili v samskih domovih več aktivov ZK bodo izpeljali skupaj s tovarniškim komitejem ZK. Na seji so tega govorili še o pripravah mladih železarjev na 10: kongres £§0 V okviru koordinacijskega sveta bodo ustanovili delovno skupini* skrbela za vodenje in potek javne razprave o kongresnih dokuOK*** v vseh sredinah mladih železarjev. Poudarili so, da morajo bitipflJ** na kongres temeljite in morajo zajeti najširši krog mladih dffr*^ v Železarni. j r KRANJ V torek, JO. maja, se bodo ob I J. uri na drugi seji zbrali drtrt* obeh zborov skupščine izobraževalne skupnosti Kranj. Med drot* \ bodo razpravljali o prispevnih stopnjah iz bruto osebnih dohodi financiranje vzgoje in osnovnega izobraževanja v kranjski občini» obdobje od 1. 7. do JI. 12. letos, o predlogu odloka o stopaj* prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju osnov izobraževanja v občini Kranj za drugo polovico letošnjega leti J k o financiranju vzgoje in osnovnega izobraževanja v občini v letu | Oh 1"). uri, prav tako v torek, bo zasedala skupščina kulturnesfc*f nosti. Delegati bodo razpravljali o finančnem načrtu in program, turne dejavnosti v občini Kranj za leto 1978. med pomembnejše u dnevnega reda pa sodi tudi sprejem prispevne stopnje za financira**] kulture v letu 1978. H. J Delavni mladinci vGabrku Fnto: F. Perdan Gabrk - Osnovna organizacija ZSMS Gabrk v Poljanski dolini kljub ne najbolj ugodnim razmeram za delo, saj so domačije z mladimi raztresene na izredno širokem področju, uspešno deluje. Mladi so letos uspešno sodelovali na javni radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino, pripravili pa so tudi več prire- Prijavljenih sto pionirjev Kranj - V četrtek, II. maja, je bil sestanek pripravljalnega štaba za pionirsko delovno brigado dr. France Prešeren, ki bo junija odšla na mladinsko delovno akcijo Brkini '78. Posveta so se udeležili predstavniki gorenjskih zvez prijateljev mladine. Govora je bilo o finančni plati oziroma o tem, kdo bo prevzel pokroviteljstvo nad brigado, vendar je rešitev zaenkrat ostala še odprta. Se v tem mesecu bodo zdravniški pregledi za brigadirje, nekakšna selekcija, saj bodo v nadaljnjih pripravah sodelovali le pionirji z zd ra vn išk i m spričevalom. Preseneča število prijav. Vseh je okrog sto, brigada pa bo štela le petdeset brigadirjev. V. Bešter ditev. Kar trije mladinci prav lil sodelujejo v brigadi, ki gradTi«!*' niško progo Samac —Sarajev ližno trideset mladih pa je w. - " nih v prostovoljno enoto teritontl* obrambe. Pripravljajo tudi t*fe*v vanja v nogometu in namiznem nisu ter drugih športih. V prihod*.'* dneh pa nameravajo slovesno p1^ slaviti dan mladosti. Poročila jem delu redno dostavljajo to skupnosti Log, na katere pod reč« u OO ZSMS Gabrk. Mladi tekmovalci organizirani Tržič - Leta 1975 so v i občini ustanovili aktiv mladih _ tovalcev, ki je izvedel več uspeš-akcij, med katerimi so bila posebno dobrodošla teoretična praktična predavanja in pnfc Veliko jim pomaga tudi strok* služba Kmetijske zadruge V-kmetovalci se trudijo, čeprav vsakdanje delo pogosto onemi Se aktivnejše družbenopoi* udejstvovanje. ' J J Kepf I' 1 rfetek, 26. maja 1978 ____ Tisoči novih članov ZSMS Posebne pozornosti je bil ob dnevu mladosti deležen sprejem atencev sedmih razredov osnovnih Sol v zvezo socialistične mlata« Slovenije. Na ta pomembni dogodek so se povsod vestno pripravljali. V pionirskih skupno-»n sedmih razredov so aprila potekali pogovori o liku mladinci, njegovih pravicah in na lopi, o vlogi ZSMS v naši družbi. Pionirji so se seznanjali s statu-»■ ZSMS in oblikami dela SMS v šolah. V pripravah na sprejem je bilo Potrebno opraviti tudi evidentirale kandidatov. Skupni predal oo nato pionirske razredne **pnosti posredovale osnovni *f*nizaciji ZSMS v šoli, ki ga je x nzpravi z delegati pionirske-P odreda in mentorji potrdila. T*ko je okoli devetindvajset *?o* pionirjev ob dnevu mlado-prejelo člansko izkaznico in ZSMS. Da je ta dogodek 1 se slovesneje, so učenci razredov nove mladince prisrčno pogostili, pripravo kulturni program, pone-Ipa so sprejem povezali z izle-pohodi v kraje, znane iz • športnimi tekmovanji, s »ji z vojaki in podobnimi . Jit vami. Zdaj čakajo osnovne organi/a-cjp> v šolah nove naloge. Ob dne-1 mladosti sprejeti člani se bo-1 Borali še naprej seznanjati z ni ZSMS, vključiti se bo-~ali v delo ZSMS ter v pri-aa volilne konference, na bodo mladinci pregledali rJjene naloge in izvolili vodstvo, sprejeti pa bodo tudi program dela v na-,sm obdobju. Vanj vseka-sodi — poleg priprav na 10. ^•■fres ZSMS, ki bo oktobra v *o*i Gorici — trdnejše povezo-'■■je z občinskimi mladinskimi T*dttvi ter z družbenimi organi-"•"JMni, ki vključujejo mladino. Ve3o pozornost bo treba posvetiti izobraževanju mentorjev, ki del*)o z mladimi. Mladi so nam-** vedno preveč prepuščeni "»i * Podrobno začrtanimi progra-■GU dela jjb seveda z uresničevanjem nalog bodo mladinci doka-**^.da so vredni sprejema v zve- socialistične mladine Slo->«ije H. J 3. stran O LAS Taborniki pozor — naš pozdrav Titu — Tudi letos je v počastitev Titovega rojstnega dne po vsej Jugoslaviji stekla akcija tabornikov Taborniki pozor — naš pozdrav Titu. V Kranju se je v sredo popoldne zbralo okoli 250 pripadnikov te organizacije, ki so do 18. ure sprejemali navodila m se dogovarjali z republiškim štabom v Ljubljani in centralnim v Beogradu. Nato so taborniki odšli na akcijo. Ta je zajemala predvsem reševanje ranjencev, pri čemer je sodelovalo tudi okoli dvesto mladincev, pripadnikov drugih organizacij. Ves čas so o poteku akcije poročali v Ljubljano in Beograd. Na koncu so se vsi skupaj zbrali ob tabornem ogrnju ob šoli Simona Jenka, od koder so se nato razlegale pesmi bratstva in ljubezni. — Foto: F. Perdan Za boljši radijski program tvornika za boljši sprejem v Kropi in Lipniški dolini. Kvaliteten sprejem v vseh krajih obeh občin pa bo mogoč tedaj, ko bo začel obratovati novi srednjevalovni oddajnik. Na lokalni radijski postaji delata tudi le dva programska delavca, njuna delovna obveznost pa je v primerjavi z ostalimi radijskimi delavci drugih lokalnih radijskih postaj znatno večja. Na radiu se zavedajo, da brez novega kadra in novih aparatur ne bo šlo, še posebno, če hočejo uresničiti nadaljnji program razvoja lokalne radijske Jesenice — Lokalna radijska postaja Triglav na Jesenicah pripravlja vsakodnevne oddaje za radovljiško in jeseniško občino. Radijski program posredujejo v skladu z družbenim dogovorom desetih podpisnic iz obeh občin. Lani so poslušalcem namenili 722 ur programa, ki so ga strnili v 13 oddaj, ki so se uveljavile že v minulem obdobju. Pripravili so tudi nekaj novih oddaj, tako, da je vsebina in kvaliteta oddaj znatno boljša. Vendar pa je lokalna radijska postaja v stalnih in tesnih težavah zaradi premalo kadra in slabe tehnične opremljenosti. V prihodnje bi morali nabaviti vsaj eno, radi pa bi tudi dve aparaturi za snemanje na terenu, saj bi le tako lahko vzpostavili neposrednejši in stalni stik x občani in se približali delovnim ljudem. Letos naj bi tudi začel delovati ultrakratkovalovni pretvornik na Voglu in bi s tem program postaje lahko poslušali tudi v Bohinju, prav tako pa so že podpisali pogodbo med lokalno radijsko postajo in KTV Ljubljana o nabavi in montaži ultrakratkovalovnega pre- Mrtvilo delavskih kontrol 4 ^**a\ B> yf .avA^^ K 0 pregledovali razmere pri za '••enice — Inšpekcija dela za 'eto ugotavlja, da je bilo v rj^^ih delovnih organizacijah primerov, ko so se sklepala 7*Vna razmerja brez izjav delav-na novo sprejeti delavci niso samoupravnih splošnih aktov, ^osnovi pogodb o delu pa so se Javljala dela, ki so po svoji naravi da bi marsikje moralo 2*ojeno delovno razmerje ^*°čen ali nedoločen čas. lh^pekcija dela tudi kritično ugo-- da delavske kontriAe jm> de-^**ln organizacijah le redkokdaj T>ravljaj0 svoje delo. Se celo na r^udo inšpektorjev ne ukrepajo, ^ravnave ali razprave potekajo ^iJnodelavskih kontrol in njihovega kovanja. biti za r Uspela Aovna akcija radovljiške mladine učenci vse kdovljica — Osnovna orga niza ;*2SMS Radovljica razen klubske i ^^1,OHt' uspešno razvija iud\ I 7^ oblike povezovanja mladih v , 'fcvni skupnosti in tesno sodeluje »občinskimi organizacijami Šol-Sfa centra, osnovne šole in uuidi 'eJšnji teden so na pobudo se-&«ar'ata osnovne organizacije »***S v dogovoru s svetom krajev-J *4upnosti Radovljica (tpruviii očiščevalno akcijo ntih razredov na območju ■"*j*vne skupnosti. V akciji je sode-■''■\<> nad 100 mladih, ki so zelo ^•devno in uspešno opravili svojo Za opravljeno delo so dobili » nagrado sveta krajevne -■ti. ki so jo namenili za kut-k koškov zaključnega izleta osmih N^tfedov. V soboto, 20. maja. ^f°ldne pa so člani osnovne orga-z^cije ZSMS Radovljica in mladi opravili vrsto ureditvenih in ■alnih nalog v graščinskem • na otroških ignšeili. na ure-™ju parka in pločnikov ter preplesti, naprave na otroških igriščih. £-mena načrtnega dopolnilnega izo braževanja zaposlenih delavcev V delovni organizaciji je zdaj 250 zaposlenih, imajo pa tudi 50 učencev v gospodarstvu. To pa terja pri takšnih izobraževalnih zasnovah, kot so jih načrtovali v programu, ustrezno organiziranost. Zato so zaposlili delavko, ki vodi strokovno izobraževanje. Murka je tako ena redkih delovnih trgovskih organizacij, ki ima tako dognamo in vsestransko organizirano usposabljanje v lastni organizaciji, o čemer najbolje pričajo podatki. Program usposabljanja vsebuje izobraževalne oblike za zaposlene glede na delovne naloge, ki jih Združitev gostincev Central in Planinka pod skupno streho Kranj — Kamniško gostinsko podjetje Planinka z okrog 30 zaposlenimi, ki ustvarjajo dobro staro milijardo prometa, gospodarijo |>a s hotelom, kavarno in kegljiščem ter se vsa leta uspešno otepajo z nadlogami, ki jim marsikatera gostinska organizacija ni kos, je nova temeljna organizacija združenega dela G<>-stinskega in trgovskega podjetja Central iz Kranja. Kamničani so se za spojitev s kranjskim Centralom odločili na referendumu, ki je skoraj 100-odstotno uspel, dosti slabši pa tli bil izid glasovanja v Centralu. Planinka je namreč že nekaj časa iskala sorodno organizacijo združenega dela, s katero bi se spojila in si zagotovila trajne možnosti razvoja in širitve. Večje turistične in gostinske organizacije za pobudo niso bile preveč navdušene, saj imajo obilo nalog pri vlaganjih v večja turistična središča, kranjski Central pa je bil na osnovi analiz ponujeno roko voljan sprejeti. Temeljna organizacija Planinka oziroma Central sta že pred pomembno nalogo. Prevzela sta nalogo investitorja gradnje sodobnega kamniškega obrata družbene prehrane. Zanj so načrti že izdelani, združeno delo kamniške občine pa naj bi zbralo 8,5 milijona dinarjev na osnovi samoupravnega sporazuma. Investitor bo prispeval nekaj svojega denarja, pomagala pa bodo tudi bančna posojila. "Jk opravljajo v (MKljetju. Za učence v gospodarstvu je sprejet program do-|)olni!nega izobraževanja v spomladanskem in v jesenskem času. ko so na praktičnem delu v |x>sloval-nicah. Lani je opravilo posebne tečaje 50 učencev, ki so obiskovali I 10-uini pouk. Letos pa je 14 učencev že opravili) 14-urni tečaj. Prodajalci, ki jih je bilo lani na 24-urnih seminarjih 30, so tudi letos opravili 10-urni seminar, največ s področja idej n opol i t ičnega usposabljanja. Poslovodje, vodstveni in vodilni kader pa je obiskoval posebne oblike strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja. Lani se je teh oblik udeležilo 21, letos pa že 32 sluša teljev. Skupaj so opravili 32 ur dopolnilnega izobraževanja. V sodelovanju /. Delavsko univerzo Kadovljica so letos organizirali ludi 4-mesečni tečaj nemškega jezika, ki ga obiskuje _'l trgovskih delavcev, predvsem tistih, ki v sezonskih mesecih delajo v prodajal o.»h /. največjim turističnim prometom. 1'oscbn<> velja omeniti, da so se vsi delavci vključili v predkongresne priprave, člani osnovne organizacije /veze komunistov pa so na seminar ju obravnavali celotno kongresno gradivo, razen tega »a tudi študijo Kdvarda Kardelja. V predkongivs-nem obdobju načrtujejo predavanja in razprave o resolucijah in sklepih H. kongresa ZKS in II. kongresa ZKJ J K tovitvah tržiškega Mercatorja v prvih dneh tedna manjši, potlej se pa stopnuje do takšne mere, da so mu ljudje za prodajnimi pulti le stežka kos. Rešitev se ponuja v zmanjšani količini delovnih ur v začetku tedna in povečani količini proti koncu tedna, vendar takšna rešitev za marsikoga od zaposlenih ni sprejemljiva. Mercator, TOZD Preskrba Tržič, ustvarja za zdaj okrog 52 odstotkov blagovnega prometa v občini. 48 odstotkov blagovnega prometa v Tržiču pa ustvarjajo Mesoizdelki Škofja Loka, Živila Kranj, Žito, Peko, Triglav konfekcija, Kokra, Jugotehnika, ABC, Veletekstil itd. Z dograditvijo poslovnega središča v Bistrici pri Tržiču se utegne Mer-catorjev delež znižati na 50 odstotkov, kar je še vedno zadovoljiva raven. Preskrba ne namerava stopicati na mestu. V »prvem planu« je odkup objekta od tovarne Trio, ki meri 1100 kvadratnih metrov, v njem pa bo moderna prodajalna pohištva in železnine. Sedanji prodajalni pohištva in železnine (slednja meri le 70 kvadratnih metrov) je že zdavnaj prehitel čas. Preskrba bo s pomočjo združevanja sredstev v interni banki Mercatorja in posojil zbrala 9 milijonov dinarjev za odkup in ureditev. Tržič bo bogatejši pri ponudbi železninarskega blaga in pohištva, več bo mogoče videti in kupiti na enem mestu, kar je pomembno za blago, potrebno za domača vsakdanja opravila, hkrati pa bodo novi prostori v izpraznjenem Triu (po predvidevanjih konec leta 1979) sprostili stisko v blagovnici. Mer-catorjev načrt bo zanesljivo omilil odtok denarja, namenjenega nakupom, v druge kraje! Čeprav sta le dVe krajevni skupnosti od trinajstih v tržiški občini brez trgovine, na tem področju tudi ni vse v redu. Precej krajev v tržiški občini je oddaljenih od središča in so krajani zadovoljni s trgovinicami, velikimi le 20 ali 30 kvadratnih metrov. To velja še posebno za Lom in Senično, ki sta zdaj še brez trgovine. Bistrica bo z gradnjo poslovnega središča trgovsko dobro pokrita, prav tako pa tudi Tržič z okolico. Vrzeli se kažejo v utesnjenih prodajalnah v Pristavi in v Križah. Po letu 1981, ko Preskrba računa na razpoložljiva sredstva za te namene, bo mogoče zagristi v ta program, preurediti prodajalne po vaseh (imata jih tudi Leše in Je-lendol) in v Križah razmišljati o gradnji blagovne hiše. Priložnost se ponuja v stari šoli, če bi jo izpraznil ZLIT. Preskrba je sicer pred leti nameravala urediti trgovino v domu Partizana, vendar zamisel ni naletela na razumevanje. V Pristavi pa kaže klasično prodajalno preurediti v samopostrežno. Predvsem dva razloga sta za težave pri uresničevanju načrta širjenja in modernizacije trgovske mreže v tržiški občini. Prvi je nizka akumulativnost oziroma ostanek dohodka, drugi pa še ne oblikovani (dohodkovni) odnosi med trgovino in proizvodnjo. Premalo zanimanja kaže slednja za širitev trgovske mreže, čeprav je to v njej v prid. K temu pa kaže dodati še »ostra« posojila, saj se le redka trgovina v 0 letih sama izplača! To še posebno velja za trgovino s prehrambenim in drugim potrošnim blagom. Prav tako pa se Mercator že pripravlja na gradnjo nove trgovine na Planini v Kranju. Prihodnje leto naj bi že sprejela prve kupce. J. Košnjek Bled - Med naložbami podjetja za PTT promet Kranj je tud, adaptacija starega poštnega poslopja na Bledu in postavitev nove avtomatske telefonske centrale. Sedanji poštni prostori so pretesni in bt> novo poslopje na Bledu vse kakor koristna pridobitev za turistični kraj, še posebej, ker se že pripravim tudi na svetovno prvenstvo v veslanju, ki bo prihodnje leto. - Rotiti h' f>(>, dan Gostinska in trgovska delovna organizacija CENTRAL KRANJ, n.sol.o. razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta DO in v skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v Gostinsko in trgovsko DO Central Kranj proste delovne naloge in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO CENTRAL KRANJ Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in drugimi splošnimi akti morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko strokovno izobrazbo, 3 leta delovnih izkušenj na*_ odgovornih delovnih nalogah in opravilih; — da ima višjo strokovno izobrazbo, 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalogah in opravilih; — da ima moralnopolitične kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje delovne organizacije. Vloge, dokazila o izobrazbi in kratek življenjepis z navedb« dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi, priporočeno po pošti na naslov: GTP Central Kranj, Maistrov trg 11 - razpisna komisija. Trgovsko podjetje KRANJ Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu Po sklepu delavskega sveta in zaradi razširitve obsega poslovanja želimo skleniti delovno razmerje s kandidatom, ki bo pripravljen opravljati sledeča dela in naloge: - ADMINISTRATIVNA DELA ZA SEKTOR V RAČUNOVODSTVU - STROJNO KNJIŽENJE Za opravljanje teh del mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoji 1. končana ekonomska srednja šola 2. eno leto delovnih izkušenj — lahko tudi začetnik — pripravnik 3. znanje strojepisja — zaželen tečaj strojnega knjiženja Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju potrebnih pogojev pošljite na naslov: Elita Kranj, Titov trg 7, Splošno-kadrovski sektor, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o sprejemu obvestili v 15 dneh po zaključku sprejemanja prošenj. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ, Blejska cesta 8 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge za: enoto arhitekt biro v Kranju 1 VODJE PROJEKTNE SKUPINE - STATIK Pogoj: diplomirani gradbeni inženir, stokovni izpit, štin leta delovnih izkušenj za tehnični sektor v Tržiču 1. REFERENTA ZA OBRTNIŠKA DELA Pogoj: gradbena srednja šola — visoke gradnje, dve leti delovnih izkušenj 2. ADMINISTRATORJA Pogoj: dveletna administrativna šola, dve leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim čason: s posebnim pogojem poskusnega dela dveh mesecev. Osebni dohodki so določeni s Samoupravnim sporazumom o skupnih merilih in osnovah za razporejanje čistega dohodka in sredstev za osbene dohodke delovne organizacije. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave n« naslov Splošno gradbeno podjetje Tržič, Blejska cesta 8, splošni sektor O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sklepu o izbiri. O KOVIN kovinsko podjetje Jesenice p* 64270 Jesenice, Ledarska ul. 4 objavlja 5. junija 1978 ob 9. uri v prostorih Kovina Licitacijo za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: izklicna cena din 1. krožne škarje za razrez hladno valjanega traku z odvijalnim bobnom in hidravliko 2. valja v niski stroj, širina valja 160 mm 8. stružnica TES, Prvomajska 4. skobeljni stroj KB 400, Prvomajska 5. viličar INDOS, 2,5 t 6. varilni transformator, prenosni 150 A 7. pisalni stroj TOPS 8. računski stroj Triumphator Ogled osnovnih sredstev je možen vsak delavnik od 7. do 14 ure. Interesent, morajo pred pričetkom licitacije položit, polog v viflfcj 10-odstotkov od vrednosti osnovnih sredstev. _ , _ _ . 305.000 6.000 61.000 11.000 16.000 500 300 500 8 j Petek, 26. maja 1978 © TRŽIČ .'. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINK 1 RŽI C I »rek, 30. maja 1978, i »h 17. uri. mala soj na dvorana skupščine občine ■JVJ - SEJA Z BOKA KRAJEVNIH SKl PNOS II SKLPSCINE OB( INK IKŽK m, da. .i 1 . maja 197K, n ! 7. uri. mala sejna i rana skupščine občine r/]r SEJA /BOHA ŽEN ECiA DELA "»KI }'S( IN K OBCINK ftžic »reda, 3 !. maja 1 978, ! 7 uri. velika sejna »rana skupščine občine DOGOVORIMO SE Denar za krajevne skupnosti Dnevni red - potrditev zapisnikov 11. skupnt *j* v«eh zborov skupščin« občine z 23. marca leta 1978, 1. skupne seje zborov skupščine z dne 12. aprila **** in 1. seje družbenopolitičnega *or» občinske skupščine - izvolitev stalnih komisij Nkup-*»»eob*ine Tržič - poročilo o izvršitvi proračunu •fin« Trtic za prvo tromesečje leto« ~ poročilo o izvršitvi programov **d*tev in skladov skupščine občine 'sinjem prvem tromesečju - predlog razdelitve sredstev samo-^upevka in drugih virov za investira-*J'V krajevnih skupnostih ~ predlog sprememb in dopolnitev *niihenega dogovora o nalogah pri iz-'*J*i>ju družbenega dogovoru o ka-**»iki politiki v SR Sloveniji * informacija o izvajanju politike *■ »aUIkov in storitev iz pristojnosti **«K-vletu 1878 T ~ Poročilo o delu postaje milice Tri>* > lanskem letu "Predlog za izdajo pooblastila ko-*V*i» u volitve in imenovanja skup-2?V**'*e Tr*ič za določanje oseb-.^•ftov in drugih osebnih pre-^",kov 4ek»atom in voljenim ali ime-flov««/i»kcionarjem "Maovanja " predlogi in vprašanja delegatov V tržiški občini na osnovi leta 1976 izglasovanega samoprispevka zbirajo denar tudi za potrebe krajevnih skupnosti. Lani so bila razdeljena prva sredstva iz tega naslova, letošnjo razdelitev pa bodo potrdili na prihodnji seji občinske skupščine. Prvi predlog letošnje razdelitve denarja je bil oblikovan na sestanku predsednikov krajevnih skupnosti in vodij temeljnih delegacij. Dodatne predloge pa so kasneje še posredovale nekatere krajevne skupnosti. Izvršni svet občinske skupščine je tako s temi predlogi kot s stališči posvetovanja predsednikov krajevnih skupnosti in vodij delegacij v glavnem soglašal. Izvršni svet je na seji, ki je bila 17. maja, menil, da bi kazalo urejevanje razsvetljave na cesti do vzgojno-varstvenega zavoda Tončke Mo-korelove financirati s še neporabljenim denarjem samoprispevka za gradnjo šol in vrtcev. Izvršni svet je tudi sodil, naj krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču počaka s pridobitvijo tip- -J-a x | y»po TI 1 O (±\T i\ Y\ 1 skega projekta za dom družbenih «JC UX CO111V " v ***\Pc organizacij, ker še ni popolnoma Izvršni svet občinske skupščine je znana finančna konstrukcija, pripravil za delegate občinske skup- posojila), če bodo pravočasno izdelali načrte za investicijo, enako pa bi kazalo ravnati tudi pri gradnji ceste v krajevni skupnosti Brezje nad Tržičem. Krajevna skupnost Jelendol naj bi denar iz samoprispevka prejela naslednje leto, načrtovano rekonstrukcijo ceste pa bi letos financirali iz drugih virov. Izvršni svet se je zavezal, da bo pomagal Brezjanom in Kovorjanom iskati premostitvena posojila, obenem pa meni, da bodo krajevne skupnosti prejele sredstva le, če bodo imele zbrano vso potrebno dokumentacijo. Predlog, o katerem bo govora na seji skupščine, namenja krajevni skupnosti Tržič-mesto 650.000 dinarjev, Ravnam 150.000 dinarjev, Bistrici 220.000 dinarjev, Seničnemu 202.500 dinarjev, Podljubelju 150.000 dinarjev, Lomu 280.000 dinarjev in Lešam 140.000 dinarjev. L' I , - -----™^ imuni MgPTOpM— Wiflr^.^!JW^»3g Na vrsti hkrati pa je krajevni skupnosti Pristava priporočil, da tudi asfaltiranje ceste na Mlako ni tako nujno, da bi kazalo z njim hiteti. Kovorjahi naj bi sredstva za kanalizacijo dobili iz drugih virov (neporabljena sredstva skladov skupščine in bančna Pooblastilo komisiji Predsedstvo tržiške občinske skupščine predlaga, naj skupščinska komisija za volitve in imenovanja tudi v prihodnje bdi nad določanjem osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatov in voljenih ter imenovanih funkcionarjev. Skupščina je namreč že sprejela družbeni dogovor, komisija za volitve in imenovanja pa ga je Se dopolnila in konkretizirala s pravilnikom. Sprejem takega pooblastila je nujen, saj se je občinska skupščina na novo konstituirala. Volitve in imenovanja ščine poročilo o izvršitvi programov sredstev in skladov skupščine občine Tržič v letošnjem prvem tromesečju. Večino zapisanih in sprejetih nalog bodo v tržiški občini začeli uresničevati v teh -mesecih. V skladu za financiranje negospodarskih investicij se je v letošnjih treh mesecih nabralo 724.864,99 dinarja, kar predstavlja skoraj 37 odstotkov za letos planiranih sredstev. 933.00(1 dinarjev se je zbralo v skladu za pripravo in komunalno ureditev zemljišč. Plan je uresničen z dobrimi 24 (Klstotki, saj Tržiča ni predvidevajo, da se bo vse leto za ta namen zbralo 3,804.564 dinarjev. Izredno vzpodbudno se zbirajo sredstva samoprispevka za gradnjo objektov za družbene dejavnosti. Planirajo, da se bo celo leto zbralo 26,467.000 dinarjev, vendar je bil že v prvih treh mesecih plan uresničen z dobrimi 53 odstotki. Po programu se zbirajo tudi sredstva za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih ustanov, denar za nacionalizirana gradbena zemljišča in sredstva za odkup vojaških objektov v Križah. r Nadzor nad cenami Tudi izvršni svet občinske skupščine Tržič je podpisnik republiškega dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev v letu 1978. S tem se je svet zavezal, da bo sodeloval pri prizadevanjih, da rast cen leta 1978 ne bo hitrejša kot lani. Dogovor med drugim pravi, da letošnjega decembra v primerjavi z enakim obdobjem lani cene industrijskih proizvodov ne smejo biti višje več kot za 9 odstotkov, cene storitev ne več kot za 11 odstotkov, cene pri prodaji blaga na drobno ne več kot za 12 odstotkov in cene življenjskih potrebščin ne več kot za 13 odstotkov. Dogovor o cenah v Sloveniji skuša prav tako odstraniti številna nesorazmerja, hkrati pa spodbuja k dohodkovnemu povezovanju med proizvodnjo in trgovine*. Družbeni dogovor določa, da se letošnje cene obrtnih storitev v primerjavi z lani ne smejo povečati več kot za 12 odstotkov, enako pa velja tudi za gostinske storitve. Komunalne storitve v tržiški občini ne smejo biti dražje več kot za H odstotkov, stanarine pa bodo večje za 30 odstotkov, vendar bo moral biti sistem subvencioniranja stanarin še bolj popoln. Priznanje postaji milice Komisija za volitve in imenova-• J? fržiške občinske skupščine je f^viJa za bližnjo sejo več pred-rff* za volitve in imenovanja. De-2jJ«n predlaga, da Tilko Jan po-7**rto imenujejo za ravnateljico "'ovarst vene organizacije fi'kt M okorel o ve v Tržiču. Tilka 8,1 Je bila rojena leta 1937 v Zireh „'' Jfr članica ZKS, izvršnega odbora 'take konference SZDL in nje-predsedstva. Komisija je ugo-w, da izpolnjuje pogoje za rav-''.'•() vzgojnovarst vene orga-'izacije. ^•Delegati tržiške občinske skup-j^*e bodo v torek in v sredo Ttenovali tudi člane sveta za pro-^rtno vzgojo in preventivo. V svetu imeli po enega predstavnika ivne šole Heroja Bračiča, Graj-in Kokrškega odreda iz K rižev, .^Jnovarst vena organizacija v^jnovarsi vena ..^ v- - . •■: :»4e Mokorelove, postaja milice. Sava K ne zevi ca za nao Samoto društvo Tržič, Zveza šo- spekcijsk.h služb. Sava K ****»oto društvo . S*)** in avtomehanikov, krajevni Jy*o«ti Bistrica in Tržič — mesto. Ljubljana, TOZD Gorenjska L™f in družbenopolitične orga-^*'J* tržiške občine. komisija za volitve in imenu-^■Mprav tako predlaga delegatom S v potrditev predloge članov uradne tržiške delegacije, ki bodo 3. in 4. junija obiskali pobrateno francosko mesto Ste Marie aux Mineš. Tam bodo proslavili 150. obletnico delovanja gasilskega društva. V uradno delegacijo so predlagani predsednik občinske skupščine, predstavnik odbora za sodelovanje s pobratenim mestom, predstavniki občinskih konferenc SZDL, ZKS in ZSMS, predstavnik borčevske organizacije, predstavnik telesnokulturne skupnosti, predstavnik občinske gasilske zveze in zastopnik internirancev. • Skupščina bo na bližnji seji imenovala tudi vršilca dolžnosti načelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve. Predsednik izvršnega sveta predlaga za vršilca dolžnosti Dušana Korena, rojenega leta 194b, iz Tržiča. Prav tako predlaga predsednik izvršnega sveta Janez Ivnik Kneževiča za načelnika in-neževič je doma z Bleda in je zaposlen na tržiški občinski skupščini. • V torek in sredo bo razprava tudi o imenovanju načelnika skupne geodetske uprave za občini Kranj in Tržič. Za načelnika je predlagan Božidar Demšar. Odlok o hišnem redu Zadnja leta so se> spremenili številni predpisi in zakoni s področja stanovanjskih zadev in stanovanjskega gospodarstva, zato je nujno spremeniti in dopolniti tudi odlok o hišnem ledu, ki je bil sprejet leta 19b8 in je zaradi tega zastarel. V spremembo odloka o hišnem redu silijo predvsem Zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami. Zakon o samoupravni stanovanjski skupnosti in še nekateri drugi občinski predpisi. Osnutek odloka, o katerem bo govora na bližnji seji občinske skupščine, točno določa, kdo se šteje za stanovalca, kdaj mora imetnik stanovanjske pravice priglasiti število stanovalcev oziroma spremembe pri tem, kako se obračunavajo obratovalni stroški, kakšen red mora vladati v stanovanjskih hišah itd. V osnutku novega odloka je več govora o uporabi skupnih prostorov in njihovem vzdrževanju. Točneje je opredeljen tudi javni red in mir. Ker je osnutek odloka o hišnem redu izredno pomemben za vse delovne ljudi in občane, bo potrebna široka javna razprava. Izvršni svet občinske skupščine predlaga, da bi trajala do 20. junija. Postaja milice Tržič zasluži priznanje za delo v preteklem letu, ugotavlja izvršni svet tržiške občinske skupščine. Pohvala velja za delo miličnikov pri odkrivanju kaznivih dejanj, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri krepitvi varnosti in družbene samozaščite. Kljub temu pa izvršni svet priporoča dopolnitev predpisov s področja javnega reda in miru ter varovanja okolja, okrepitev varovanja družbenega premoženja, kar velja še posebej za združeno delo, in poostritev nadzora nad parkiranjem v mestu Tržiču. Kršenje predpisov s tega področja je vedno pogostejše. Prav tako kaže poostriti kaznovalno politiko pri družbeno nevarnih pojavih in kršitvah reda in miru. Strožjih kazni morajo biti deležni tudi povratniki. Izvršni svet, občinska skupščina in stanovanjska skupnost pa bodo složno smeleje reševali stanovanjsko problematiko delavcev milice. Postaja tržiške milice v poročilu za skupščino ugotavlja, da sta bili lani v tržiški občini storjeni 102 kaznivi dejanji, kar je šest manj kot leta 1976. Pri raziskovanju le-teh je sodelovala tudi kriminalistična služba UJV Kranj. 37 primerov je ostalo neraziskanih. r Pomoč manj razvitim V tržiški občini so se ob izglasovanju zadnjega samoprispevka dogovorili, da bodo združevali sredstva tudi za manj razvite krajevne skupnosti. Na sestanku predsednikov krajevnih skupnosti, krajevnih konferenc SZDL in vodij temeljnih delegacij so predlagali, da bi krajevna skupnost Brezje prejela 500 tisoč dinarjev, Jelendol prav toliko, Lese 1,500.000 dinarjev in Križe za urejevanje ceste v Gozd 1,000.000 dinarjev. To znese skupno 3,500.000 dinarjev. Na Brezjah in v Jelendolu so s popravilom cest že pričeli. Denar nameravajo krajevne skupnosti, z izjemo Brezij, koristiti v prihodnjih letih. Da bi na Brezjah lahko vseeno že letos nadaljevali z delom, predlaga izvršni svet občinske skupščine iskanje denarja in posojil tudi drugje, saj ostajata v tržiški občini letošnji prednostni nalogi gradnja ceste vpadnice in doma upokojencev v Bistrici, za kar nameravajo v občini potrošiti večino denarja, zbranega letos s samoprispevkom. Še naprej varčevanje letošnjem občinskem je tržiška občinska sprejela marca letos. I** je že veljalo začasno linam i-fJnJ* prora čunsf ' ifa je tržiška ,........r zato morata biti red 'Jdlok < I Kračunu *upščina proračunskih potreb. Znano " ■■ je tržiška občina dopolnjena občina, zato morata biti red f ftiraha iz občinskega prora >na še večja. Še posebno je treba •arčen pri splošni porabi. kjer treba razen pri osebnih dohod-J '>rnejevati porabo, hkrati pa si '-adevati, da bo dotok prora- "-autevaii, u« ........: .. ■ ■ mskih sredstev čim bolj reden * popoln. Izvršni svet občinske ^upSčine ugotavlja, da je bil v le-Wnjih prvih treh mesecih dotok proračunskih sredstev realiziran * 20,88 odstotka. Plan za leto Pt predvideva, da se bo v prora •'<■ preoviuc»a, '~ — . ■ INH zbralo 18,459.730 dinarjev, ►prvih treh mesecih pa je 1 ržica «« uspelo zbrati 3.854.309 din. Stalna skupščinska delovna telesa Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Tržič je pripravila predlog slalnib delovnih teles občinske skupščine. Delegati občinske skupščine bodo na prihodnjih ločenih sejah razpravljali o sestavi svela za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, komisije za volitve in imenovanja, komisije za družbeni nadzor, komisije za prošnje in pritožbe, komisije za odlikovanja in priznanja, komisije za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi, komisije za zakonoda jnopravna vprašanja in komisije /.a medobčinsko sodelovanje. Sestav sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določa <>(). člen zakona o ljudski obrambi, v druga delovna telesa občinske skupščine pa so predlagani G vido Dornik, Albert Leibaeher. Marjan Sarabon, Zdenka Truden, Ivan Kapel. Albin Plantan in V iktoi Svat) (komisija za družbeni nadzor). Ivan Gregorc, Miloš Sova. Helena Legat. Boris Polajnar. Franc Kopač, Mimica Laitinger in Marija Faganel (komisija za prošnje in pritožbe). Anton Stritib, Jože Klofut ar. Jože Zupančič, Francka Tribušon, Janez Piškur, Branko Veselinovič in Miran Zlobec (komisija za odlikovanja in priznanja), Milan Ogris, Karel Laitinger. Bojan Belak, Tone Kra-marič, Marjan Bizjak, Vladimir Krjavšek in Zinka Srpčič (komisija za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi), Janka Soline, Milan Ropret, Alojz Trstenjak. Darko Truden, Tomo Zupan, Jože Arbiter in Milinko Despot o vi C (komisija za zakonodajnopravna vprašanja) ter Franc Neme, Ludvik Perko. Marjan Jaklič in Janez Perko v komisijo za medobčinsko sodelovanje. Hiša sedanjosti in H JELOVICA prihodnosti Hiša, vsaj enodružinska, sredi vrta in zastrta s cvetjem in drevjem, je sen skoraj slehernega Slovenca. Da je res tako, lahko potrdi že bežen sprehod skozi nase vasi in obronke mest. Komaj odleze sneg, je vsa naša dežela podobna gradbišču: ta gradi, drugi prizidava, tretji dviguje hišo, skratka vsak želi, da bi bil njegov dom še lepši, svetlejši... Pridni ljudje, delavci, kmetje, kleparji, vodovodni instalaterji, direktorji in inženirji, tajnice in uslužbenke, intalektualke in delavke za stroji, znajo krepko zavihati rokave, da bi prihranili denar in zato hitijo in pomagajo kjer koli se le da, kjer so dovolj le pridne roke in ni potrebno mojstrsko znanje. Ves ta zagon, veselje do lastnega doma, do svoje hišice pa pogosto splahni pri iskanju vseh 44 dovoljenj, ki so potrebna za gradnjo. Ce pa te že graditelj ima, se potem, ko je že vse pripravljeno za zidanje, začne trnova pot od zidarja do pečarja, krovca, tesarja, pleskarja in drugih obrtnikov, ki so vsi vedno, zlasti pa takrat ko jih najbolj nujno potrebujemo, najbolj zaposleni in nikakor ne morejo priti. Nič ne za ležejo prošnje, nič ne pomaga robati-tenje, počakati je treba. Ko pa se mojster usmili ubogega graditelja, pa mora bodoči stanovalec hiše globoko seči v žep. In ko opravi eden, je potrebno poiskati drugega, vse dokler ni narejeno vse tisto, kar sam ne zna. In prav nič ni čudno, da marsikdo potem, ko obiskovalci hvalijo, kako ima lepo hišo, da še nikjer niso videli tako smiselne razporeditve prostorov, da so njegovi balkoni čudoviti in so ploščice povsem v vrsto položene, da o vrtu in čudoviti angleški travci niti ne izgubljajo l)esed, vzhidne: »Kes, lepo je. In lahko je. zdravje in živce in leta sem pustil in zabil v te preklete zidove! Ce bi prej vedel za vse sitnosti in težave, kdo ve, če bi se sploh kdaj odločil za gradnjo?« Vse te sitnosti ali vsaj veliko jih odpade, če se odločimo za montažno gradnjo. Nič letanja za obrtniki, nič moledovanja in godrnjanja, nič večletnega garanja, »plat« in zidanja. Vse je gotovo od spomladi do jeseni. Ce je gradnja organizirana, se pravi v naselju, ki je predvideno za montažne hiše in jih je več skupaj, odpadejo tudi sitnosti z iskanjem lokacije in druge potrebne dokumentacije. Gradnja, od temeljev navzgor ali od prve plošče do »ključa« ali kakorkoli že se dogovorita proizvajalec hiše in graditelj, je stvar tovarne oziroma njenih delavcev. Nič ni važno, če primanjkuje cementa in so vrste zanj dolge, če je težko dobiti zidarje in obrtnike in če so njihove »ure« predrage, vse to je skrb proizvajalca. Graditelj lahko le pregleduje, če je vse v redu, če je vse narejeno tako, kot so se dogovorili, če so tapete prave barve in imajo prave vzorce in lahko sitnari zaradi roka dograditve. Najbolj znana tovarna montažnih hiš je Jelovica Škofja Loka. Njene dolgoletne izkušnje pri izdelavi montažnih hiš, ugled na svetovnem trgu, zlasti v Z«h°<*ni Nemčiji, nova naselja njenih hiš v Skopju, Posočju, na Kozjanskem, v Ljubljani, Kranju, Skofji Loki in drugih slovenskih krajih ter številne hiše raztresene širom naše domovine in ne nazadnje sodobne oblike in vrhunska kakovost izdelave, so porok, da bodo kupci oziroma graditelji, ki se bodo odločili za montažno hišo, zadovoljni. Zato ne bo odveč, da ta kolektiv in njegove montažne hiše, malo bolje predstavimo. H Nadpoprečno jelovica popraševanje Jelovica zaposluje 1250 delavcev, ki naj bi letos ustvarili milijardo dinarjev celotnega dohodka. Letos so na novo organizirani v j)etih temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb. Vse temeljne organizacije sodelujejo pri uresničevanju proizvodnih programov, ki jih Jelovica ima in sicer v programu stavbnega pohištva z vso pripadajočo opremo, programu montažnih objektov, kamor sodijo |K)leg stanovanjskih hiš tudi vrtci, ambulante, pisarniški prostori in druge vrste stavb in v trgovski mreži, preko katere Jelovica v 18 lastnih prodajalnah po vsej Jugoslaviji proda več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje. Druga značilnost letošnjega leta je nadpoprečno popraševanje po vseh vrstah njenih proizvodov, kar zahteva izredno prizadevnost celotnega kolektiva in katere rezultat je za 6 odstotkov večji obseg proizvodnje kot v enakem času lani. Kljub pridnosti in povečani proizvodnji pa akumulacija še vedno ni tako visoka, kot so načrtovali. Temu je vzrok stalno povečevanje cen surovinam; veliko lx)lj. kot so predvidevali v začetku leta. Razumljivo je, da zaradi velikega popraševanja zalog skoraj ni. Nasprotno! Dostikrat se zgodi, da imajo težave, ko želijo ustreči kupcu in mu pripraviti blago do takrat, ko ga želi in potrebuje. Montažne hiše Jelovica iz nove tovarne Sedanji razvoj zahteva, da se tudi les obdeluje natančno, ker Prav zato ni treba dosti posluh da bi se zavedli, kaj pomenijo 1 like naložbe preteklih nekaj let s Jelovici. Usmerjene so bile v vse glavne proizvodne programe. LawJ> bila zgrajena tovarna izolaciji stekel, ki že poskusno obratuje * prva okna v »natur« obdelavi r«"" dernimi in sodobnimi izolaci zasteklitvami že prihajajo šče. Druga velika naložba je b*» usmerjena v razvoj trgovske trn** Odprli so tri nove prodajalne roma poslovalnice, ki že vračaj1] denar. Največja investicija je b*! usmerjena v tovarno montaž* hiš, kjer prav sedaj montirtf strojno opremo in bo v. najkr* šem času stekla poskusna izvodnja. V novi tovarni lahko izdelali na leto okoli I montažnih hiš različnih tipov velikosti. Zgrajena je tako, d* z razvito kooperacijo lahko potrojila zmogljivosti. V tovarni bodo tudi začeli u novo tehnologijo »velik skega elementa«, ki jo i ljajo skupaj s svetovno firmo montažnih hiš OKAl * Zahodne Nemčije. Novost o njene tehnologije je, da se v dela prenese v tovarno i pravzaprav na gradbišču oprf| vijo le glavna montažna ia nalizacijska dela. Za primer povemo, da po omenjeni tek logiji začno zjutraj dela O KALA postavljati hišo na p ploščo, zvečer je pod streho. J treh dneh pa je Analizirana, pri dan pregledana in v enem tedH dobi lastnik ključe. i Novi Breginjje postavila deloiica. - Foto. F. Perdan Hitreje pod streho Ce govorimo o montažni ^rai oziroma proizvodnji montažnih v Jelovici, bi bilo dobro pogt\ malo nazaj oziroma opozoriti vrsto novih spoznanj v gradnji h * na nekatere prednosti hiše iz vice. Škofjeloška Jelovica je namreč I star proizvajalec montažnih objektov, čeprav v preteklosti niso b^1 specializirani in so enkrat d*ja» prednost hišam, drugič vikendom: odvisno od popraševanja. Zgradu > že vrsto naselij montažnih hiš. n» drugimi v Skopju naselje Ž00 hiš, n* Kozjanskem so postavili več ko: hiš, prav toliko v Posočju in na Ta minskem, potem imajo »svoje* selje v Podlubniku, na Kokrici , Kranju, Murgljah v Ljubljani. Krškem in drugod. Poleg tega se velik" »vikendašev« odločilo jelovške vikende, zgradili so več vi cev, ambulant in drugih objektov najrazličnejše namene. Izrednega pomena je tudi hov izvoz, saj že več kot 15 . izvažajo hiše v Z«^dn° Nemčn in to v poprečju 10« hiš na let*| letos pa jih bodo prodali §e v«*[ Hiše za Nemčijo so znatno večj* "ot naše. Sodelovali so tudi p* 95 JELOVICA ivljanju posledic potresa v iniji, Julijski Krajini, izva-pa tudi v druge države le Evrope in v Sovjetsko hn izkušnje, ki so si jih pridobili ■fenfetno proizvodnjo in zahteve ■o bile osnova za odločitev, kadijo novo tovarno montažnih V zadnjih desetih letih se je i spremenilo mišljenje grad i - Marsikdo ni več pripravljen i 10 in več let in to dvoetažni . ki ga ne more zgraditi do in mu le žre denar. Sprem i- t je začelo tudi mišljenje, da za otroke«, kajti vse več je v da otroci ne ostajajo • ker je vedno lažje »začeti na ali dobiti stanovanje v bloku. ?problem, s katerim se srečujejo Jji klasičnih hiš je, da je zelo dobiti delavce, pogosto tudi .^njkuje materiala in cene se ^*jtoo dvigajo in, da je gradnja z rastni silami počasna in le na ^W cenejša. Veliko delavcev si pri gradnji pokvari zdravje. f *'>rejo več delati tako kot prej in -tm prikrajšani za vse življenje. ^'uprotno temu pa lahko gra- ^Ij. ki se odloči za montažno 8 pomočjo ustreznega siste- |7* kreditiranja, zelo hitro pride ~ -♦—l - —*--*—i; Od 60 do 160 kvadratnih metrov V programu montažnih hiš »Jelovica 78« je osem značilnih tipov hiš z notranjo površino od 60 do 160 kvadratnih metrov v najrazličnejših možnih izvedbah in z možnostjo, da Jelovica opravi različno stopnjo finalizacije od grobe montaže do sistema ključ v roke. To je za posamične kupce in graditelje. Kadar pa gre za organizirana naselja, lahko Jelovica izdela druge tipe hiš po posebnih projetkih pziroma po dogovoru z investitorjem. Pri tem je možno spreminjati vse: <»d tlorisov, do velikosti in vse do zunanje obdelave in naklonov strehe itd. Prav zaradi sodobne tehnologije izdelave, in s tem zaradi možnosti prilagajanja različnim urbanističnim zahtevam, lahko zgradimo montažno hišo povsod tam, kjer je možna klasična gradnja. Na Bantalah, v Dašnjici in v Vrbnjah n JELOVICA Trenutno Jelovica pripravlja poleg številnih individualnih gradenj tudi več organiziranih naselij oziroma lokacij. Na Go- Delavci Jelovice hišo zgradijo do konca, na željo kupca pa lahko opravijo le nujna montažna in finalizacijska dela. - Foto: F. Perdan t.iHi uživa v renjskem bodo zrasla naselja hisL"1?? I??tem- Jthiri tTnov montažnih hiš na Bantalah pri £v, hisi. Tudi pri izbin tipov Kranju, v Vrbnjah pri Radovljici N znatno večje možnost, kot ^anj ^.^.J y geieznikihJ i„ sicer bo v vsakem okoli 50 hiš. Podobno naselje že gradijo v Cerknici. Gradnja na Bantalah se že pripravlja, za Vrbnje in Dašnjico pa je prav sedaj v pripravi potrebna dokumentacija. Poleg tega se Jelovica dogovarja z urbanisti vseh gorenjskih občin, da bi pripravili nove komplekse za montažno gradnjo, ker bi bili s tem stroški občutno nižji, rok gradnje pa krajši. Hkrati se Jelovica zavzema, da je montažna hiša kot individualna hiša lahko vključena v katerikoli kompleks klasičnih hiš. To bi nj| eden največjih korakov naprej prj približevanju motatižne hiše kupcu in graditelju. ^klasični gradnji. Poleg ome-vjtiii pa ima montažna hiša še drugih prednosti. Ima zelo 7^" toplotno in zvočno izolaei-^k«r se bistveno pozna pri primku za ogrevanje, ima večjo ^Hjo površino, ker so zidovi največja prednost pa je v ^ kot smo že omenili, da je J^ko zgrajena tudi v enem me-t To omogoča lastniku, dajo ? *>o opremi v enakem stilu, # ;<|I,z?8ot«vlja boljši estetski ' i*1 večjo udobnost bivanja. Je ^di izredno vzdržljiva in **t™ .^vljenjska doba« je znat-*-*Si aT* °* klasičnih hiš. Pri > t ^* 'e za Potresno vzdržal**' ^ se je že izkazala v M Konkreten atest vzdržuje doživela jelovška mon-*isa v Pod beli, ko se je ob ^ 15. septembra vsa vas do ^rušila, montažna hiša pa je brez najmanjše poškodbe. Hiša cenejša od stanovanja Montažna hiša je še vedno cenejša od stanovanja v bloku. Za primer naj povemo, da bi stalo 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje v stolpnici v Podlubniku približno 850.000 dinarjev. Montažna hiša Jelovica, ki ima 107 kvadratnih metrov površine pa skupaj z zemljo, vrtom in kletnimi prostori, ki so enake kvadrature kot stanovanjski del, velja 800.000 dinarjev. V. JELOVICA Kako do hiše Jelovica? Glede na veliko popraševanje je dobavni rok daljši kot tehnologija izdelave. Kako priti do hiše je vsem kupcem hkrati in z enim odgovorom težko odgovoriti. Zato. ker so njihove potrebe različne, imajo različne lokacije, radi bi različne tipe hiš, različno izdelane, imajo pa tudi različne kreditne sposobnosti in pogoje. Zato so se v Jelovici odločili, da je najbolje, da vsi, ki se zanimajo /.a gradnjo montažne ajstarejše lesene hiše težko bi našli klasično se pravi zidano hišo, ki je Jiekaj sto let. i mana; /ja V*re ze'° starih lesenih hiš, v /*/*nh je še vedno možno bivati, '^j'primer je Skopa rje va bajta v na prostem v Ško/ji Loki. IV,* oila zgrajena konec Hi. sto-IV? ^° besedah direktorja I Ifgl muzeja Andreja Pavlov-te na Loškem še precej tako ^ Wnih hiš. ižna hiša je tudi primerna le z manjšo nosilnostjo, kraje, skratka za vse naše -Nadalje je ena izmed "•'J hiše tudi v tem, da je še znatno cenejša od klasične, '-drugod v svetu odnos enak "Ja se je tudi tehnologija lontažnih hiš. Poleg lese je v hišo vzgrajenih veliko gradbenih elementov od ja. kamene volne, "ips •poreksa in drugih, ki zago-ludi ognjevarno zavetje, ■ologija izdelave montažne že tako izpopolnjena, da se hiša niti navzven, niti navz-"- loči od klasične gradnje, ker rra obdelava lahko enaka ,l'i klasične hiše. Se pravi, da Wi montažna hiša lahko *iićnejše omete. Če želite graditi, pišite! Vsi, ki želite graditi, ali vas karkoli zanima v zvezi z nakupom montažnih hiš, pišite Jelo vici — TOZD Montažni objekti — vodji komerciale. V pismu navedite svoj naslov, kje bi želeli graditi, če že imate lokacijo ali želite graditi v organiziranem naselju, približno kvadraturo hiše, podkleteno ali nepodkleteno itd. Prav tako navedite, do kakšne stopnje naj hišo izdelajo v Jelovici oziroma jelovški delavci: le grobo montažo ali po sistemu ključ v roke. Nadalje na kakšen način že imate zagotovljena kreditna sredstva, če stanovanjsko varčujete in podobno. In seveda, kdaj bi želeli graditi. Vse vaše želje bo obdelala posebna strokovna služba, ki bo pripravila odgovore. Seveda pa takšna prijava ne obvezuje, da bi tisti, ki vprašuje, tudi moral kupiti hišo. v. Cenejša od stanovanja v bloku V novi tovarn, montažnih hiš ho v kratkem stekla poskusna proizvodnja -tato: t. Perdan f J ' JELOVICA Cena hiše Jelovica, ki stoji na zemljišču velikem od 300 do 1000 kvadratnih metrov zemlje, je še vedno cenejša kot stanovanje enake kvadrature v bloku. Ce pa pogledamo zahodne dežele, je razmerje obrnjeno in sicer je hiša vsaj za četrtino dražja. Najbrž bo razvoj tudi pri nas prinesel takšen odnos. Kolikšna je končna cena hiše oziroma koliko mora kupec plačati Jelovici, je odvisno od tega, koliko sam dela, če je hiša sestavni del organiziranega naselja uli stoji kje na samem itd. Skratka od tega ali kupi hišo po sistemu ključ v roke ali jo Jelovški delavci le postavijo, kupec pa jo sam dokončno izdela. hiše, svoje želje sporočijo Jelovici ill sicer vodji komerciale v TOŽI) Montažni objekti. Vse želje bo obdelala strokovna služba in povabila interesente na pogovor. Izbor možnih kupcev in njihovih želja ne bo dobrodošel le \ Jelovici, temveč tudi kupcem, ker bo tovarna le s poznavali jeni njihovih želja lahko hitreje pripravljala gradnjo in tudi izdelovala takšne tipe hiš. ki našim občanom najbolj ustrezajo Drugo vprašanje, ki prav gotovo zanima kupce, je kreditiranje. Hišo je namreč treba plačati takoj. Tudi to vprašanje se ureja, tako da se krediti za nakup oziroma gradnjo montažne hiše že dobijo pri Ljubljanski banki, v okviru stanovanjskega varčevanja in tudi iz združenih sredstev pri samoupravnih interesnih skupnostih. Seveda pa mora vsak varčevati sam in pomagati mu mora delovna organizacija. Konkretno za Bantale že tečejo pogovori med Ljubljansko banko, kranjsko stanovanjsko skupnostjo in delovnimi organizacijami, kako zagotoviti takšen sistem kreditiranja, da bo montažna hiša dostopna v sakemu. Montažna hiša postaja vse bolj hiša sedanjosti in bodočnosti. Vrsto prednosti ima, predvsem pa je hitreje narejena. Srednjeročno in dolgoročno planiranje uporabe prostora, urbanistični načrti in načrti stanovanjske gradnje odpirajo montažni gradnji še več možnosti, posebno še zato, ker je prostor vse bolj dragocen in se bodo stanovanjska naselja lahko širila na obronke mest in vasi. Prav za takšne predele pa je montažna gradnja urbanistično še kako privlačna. 9999999999 4414999^ RAZSTAVA MARLJIVOSTI IN VZTRAJNOSTI Ribno — Od 20. do 25. maja je bila v zadružnem domu v Ribnem odprta razstava ročnega dela, ki jo je že četrtič pripravilo UPI) Svoboda Rudi Jedretič. Prevladujejo seveda ženska ročna dela v najrazličnejših tehnikah, ki so odraz žlahtnih človeških vrlin: marljivosti, vztrajnosti in smisla za lepoto. Svoja dela je za razstavo prispevalo kar 42 posameznikov, sodelovalo pa je tudi okrog petdeset šolskih otrok, ki so popestrili razstavo z risarskimi in slikarskimi deli. C. Z. Z razstave ročnih del v Ribnem KONCERT ŠKOFJELOŠKE GLASBENE ŠOLE Škofja Loka — Učenci glasbene šole iz Skoje Loke ter oddelkov v Železnikih in Zireh bodo v ponedeljek, 29. maja, pokazali znanje, ki so si ga pridobili v tem šolskem letu. Zaključni koncert bo ob 18. uri v galeriji na loškem gradu, posvetili pa so ga dnevu mladosti in obletnici rojstva pesnika Otona Župančiča. Program bo povezovala in popestrila z recitacijami ljubljanska gledališka igralka Alenka Svetelova. H. J. Jeseniški upokojenci radi tudi pojejo. Imajo svoj zbor, ki šteje dvanajst članov Pod vodstvom zborovodje Janeza Ponikvurja so .se t aprilu in maju dvakrat uspešno predstavili jeseniškim poslušalcem. Najprej so sodelovali na prireditvi srečanje z našimi zbihi, pretekli teden pa na koncertu moških pevskih zborov društev upokojencev Gorenjske na Jesenicah. — J. Rabit Pihalni orkester jeseniških železarjev je imel pred dnevi vsakoletni majski koncert. (Glasbeniki, ki so letos spet uspešno začeli sezono, so se predstavili s pestrim izborom skladb. Posebno zahtevne so navdušile številne poslušalce, ki so se zbrali v spominskem parku na Plavžu. — J. Rabič LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Zbirke Loškega muzeja na gradu v S kolji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob istem času je odprta tudi galerija, kjer je do 30. f>. še vedno na ogled razstava Partizanska grafika in risba. V hodniku, v pritličju si lahko ogledate razstavo panjskih končnic iz Čebelarskega muzeja v Radovljici. Muzejska zbirka v Žireh je odprta vsako soboto od fJ. do 11. ure in od 14. do lb\ ure ter vsako nedeljo od 9. do 11. ure in od 14. do Iti. ure Za obisk v ostalih dnevih pa se je potrebno predhodno najav it i. Loški muzej prosi vse šolske skupine in ostale, da najavijo svoj prihod vnaprej, če hočejo imeti strokovno vodstvo po zbirkah. GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v (iornjesav-ski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji v pritličju je odprta razstava del slikarja Franca Branka Škofica. V kletnih galerijskih prostorih pa je odprta razstava Drevo slikarja Karla Kuharja. Razstavi bosta odprti do 8. junija. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava portretov akad. slikarja Vladimirja Pirnata. Razstava bo odprta do 8. junija. V baročni stavbi na Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. . Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka m nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavriran. poznosrednje-veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. Srečanje pihalnih orkestrov Jesenice — V soboto, 27. maja b'o na Jesenicah srečanje pihalnih orkestrov slovenskih železarn, ki ga letos organizira komisija za kulturo in izobraževanje pri izvršnem odboru sindikata železarne. Na srečanju bodo sodelovali pihalni orkester Verige Lesce, Železarne Store, Železarne Ravne in domači pihalni orkester Jeseniških železarjev. V dopoldanskem delu bodo sodelovali v paradi od Plavža do Cufarjevega trga. ob 10.30 pa bo za osnovno šolo Prežihov V orane kulturni program. V popoldanskem delu srečanja pa bo tovari-ško srečanje godbenikov slovenskih železarn v Gozd Martuljku. J. R. Kinopredstave za šolsko mladino ob dnevu mladosti Radovljica — Organizatorji kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini so za praznik mladosti že po naprej določenem programu pripravili za šolsko mladino več kinopredstav v sodelovanju s Kino podjetjem Radovljica. Mladini so prikazali film o Titovi poti miru in celovečerni umetniški lil 111 iz NOB Hajka. Prvi film prikazuje lanskoletna potovanja Tita v Sovjetsko zvezo. LR Korejo in LR Kitajsko, drugi film pa je najnovejše proizvodnje, ki še ni bil na sporedu v naših kinoma tografih. Skupaj je bilo od 19 do 2 spo/nah. da zadnje čase najbolj uspevajo filmi / dru/beno kritično tematiko V Altmanovem Nashvillu upor |»>sanie/iuka proti družbi upravičuje / vso gnilobo ameriške potrošniške družbe. Tupa f{_tuje po s\elu / \eliko reklamo, da je prejel tri oskai |e. blagajne se polnijo, možje |»i družbi 1'nited Artisis pa si zadovoljno inanejo roke. saj se jim bodo vložena sredstva vrnila / bogatinu obrestmi. B.Orlj Petek, 26. maja 1978 I Državni ženin je naslov komedi/t češkega avtorja Ludvika Aškena zyja, ki so jo v jH-tek zvečer prvič postavili na oder člani Loškega gledališča. Predstava /e dokaj uspela, žal pa je sobotni obisk po kazal, da škofjeloški občani niso kaj prida navdahnjeni za to zvrst ku/ ture. - Foto: F Perdan FrancBranko Škofic, se je v petek zvečer z razstavo svojih motivov s Kokre m nekaj odličnimi portreti prvič predstavil kranjskemu občinstvu. Kljub temu, da slikar pri delu ne uporablja veliko barv, diha iz njegovih kraju nenavadna siežina in živahnost, portreti, izdelani v posebni kosmiča* tehniki, pa kažejo, da zna Kranj z njim dobiti tudi odličnega portretiste - Faio: F. Perdan Škofjeloške krajine in portreti Frane Branko Skofič je novo ime v likovnem življenju Kranja. Novo predvsem na področju razstavne dejavnosti, saj je zdajšnja predstavitev slikarjevih del v Prešernovi hiši po dolgih letih priprav prvo avtorjevo srečanje z domačim občinstvom. Škofičeve krajine in portreti so po svoji tehnični izvedbi zrasle iz poim-presionistične tradicije. Slikarjeva, iz barvnih kosmov sestavljena kompozicija pa vendar ni samo rezultat barvne analize nekega optičnega pojava, temveč predvsem razpoloženjski zapis določenega dogajanja v naravi oz. v prostoru. Škofičevi barvno poenostavljeni krajinski zapisi predstavljajo slikarjev povsem oseben pogled na naravo. Realistično zasnovan motiv se spreminja v barvno impresijo, ki jo sestavlja zelo skromno število barvnih tonov. Poleg zelene, ki je barva listja, pozna Skofičeva paleta le še modro, ki je barva vode pa tudi neba. belo, ki je barva kamenja, in črno, s katero so obarvana drevesna debla. Zeleno, ki zdaj prevladuje v Škofiče-vih krajinah, bo morda jutri nado- mestila druga barvna sestavina, pat tista, ki bo najbolj ustrezala sli« jevemu trenutnemu nastrojenju T videvanje krajine v eni sami prt. , dujoči barvni inačici daje Škofi« vim kompozicijam izrazit ekspres, ven in razpoloženjski značaj. ItstJ -pajoča barvna monotonija napeffe njuje slikarjeva platna z nekim pe. sebnim muzikalnim vzdušjem D* neke mere se tej atmosferi podrti tudi Škofičevi portreti z upodc ci, ki jih slikar izbira po lasti«« preudarku. Čeprav nam dosedanji prej pJ> skoviti kot prostorski značaj jevih platen najavlja za bodo« * večjo demateriaiizacijo Upoc nih motivov, nas vendar ne> izrazito prostorske rešitve Sfcv-vih slikarskih nalog navajajo k* slini, da bi morebiti posegi v F« n utegnili hiti zelo uspešni pre vsem pa bi se z njimi lahko bistvt* povečale možnosti in obseg Jikj jevih bodočih likovnih raziskav Cene Avgusta Recital slovenske moderne i Pn'šernoveni gledališču Praznik slovenske besede Kranj — V sredo, 17. maja, sem prisostvoval Recitalu slovenske Moderne (Cankar, Kette, Murn, Zupančič), ki ga je pripravil Gledališki Center Kranj v dvorani Prešernovega gledališča. Znova sem bil očaran od lepote slovenske besede, znova sem dobil vero v mladostni plamen (da ne rečem »idealizem«! deklet in fantov, ki so prišli na naš osrednji oder iz številnih okoliških kult urno-umet-niških društev. Znova pa sem bil tudi razočaran nad Kranjčani, ki povsem sodeč čislajo »le to med nami, kar um slepi /. gol j Ti jam i, ležami« i po Prešernu). Za izbor besedil in režijo nas1 je vzorno poskrbel Jože Ko* Odrska govorica je bila uglaje** posebno dikciji nastopajočih r.: ^ reči, le glede vedenja na odru nekaj spodrsljajev. Nikakor iv bila pravšnja »glasbena opreV** Hreščanje konzervirane glasbe s W kov vendar ubija vso zbranost ■** poslušalci. Koliko lepša je diskn?«1* spremljava klavirja, ki pa ne s* biti skrit za kulisjem. A naj ta L"!>-' beseda ne potre ne režiserja. * mladih pripovedovalcev poezije. Pripravili so nam zares hf* doživetje. C.Zom Šola za dirigente zborov Kakšni dve leti nazaj smo začeli opažati, da slovensko zborovsko petje dobiva nov polet Povečalo se je Število dobrih /borov, kar je potrdilo tudi tekmovanje Naši pesem 78 v Mariboru, ki so ga strokovnjaki zelo pohvalno ocenili. Novi kadri, novi prijemi m drugačen odnOM do vloge zborovskega petja, ki naj ne bo le mašilo v programu najrazličnejših prireditev, pač pa naj ustvarjalcem in poustvarjaleem nudi možnost umetniškega izražanja. Mnogi pa so zbori, ki v podoben napredek ne morejo upali. Razna posvetovanja so pokazala, da nam primanjkuje predvsem dirigentov t zadovoljivim osnovnim glasbenim znanjem. Na nedavnem sestanku , bo brezplačno, osebne stroške teča LHr> nikov pa bodo pokrile občinske zve* V*j kulturnih organizacij. Zamisel oš, \ za dirigente v Kranju bo zahtevi i. poskus, ki pa bo lahko učinkom« pripomogel, da bomo dobili ** dabrih zborov in več nadpop glasbenih dosežkov - v v. spodbudo i" čast izvajalcev celotne družbe. m B \ Petek, 267majal97S 9. stran © devet dni mjnkeroua tako je prišlo do največjega umika britanskih čet v drugi svetovni vojni ikako je potekal Francosko poveljstvo se je pokazalo silno neodločno. Jpnedlog, naj bi z evakuacijo rešili tudi kolikor mogočo ^■«*kih vojakov, češ da je bolje rešiti vsaj nekaj do-^ kot nespametno dati pobiti vse. so v francoskem ^jstvu menili, da kaj takega ni mogoče, ker ne mo-V> zagotoviti ladij. Podobna neodločnost pa je istega ^natresla peska tudi v nemško vojaško kolesje. Obo-^janje pri zadnjih vojaških operacijah okrog Dunker-razvidno tudi iz takratnih vojaških dnevnikov. Zjutraj tega dne je ob vzhodnem pomolu pristanišča v -«ikerquu pristalo pet rušilcev, ki so v Dover odpeljali L.i<> število britanskih vojakov. Popoldne so se pridiu-^«anjše ladje in barke. Na morju je vladalo zatišje, ki *amogočalo hitro vožnjo, tako da so ladje prepeljavale SAev Dover in se nato vračale po nove. Skupna bilan-^akuirancev tega dne je bila 17.804 mož. SREDA, 29. MAJA t dne sta se Vzhodna in Zahodna bitka združili. je tekla od Noordsehota preko Prevena do Po-,,'toeha. Držali so jo možje II. Brookovega korpusa vj^n° z Gortovim načrtom za evakuacijo. Na izpostav-^n konceh premera dunkerškega bojišča so na zahodu s**di položaje Franur/.i ob Mardvckovem kanalu, ! ijltem ko so vzhodni konec- branili Lavvsonovi možje. jj|wne so se Nemci prebili do Popermgha in pod na-"^roiim ognjeni se je začel vsesplošni umik. Tisti del čet britanskih ekspedicijskih sil, ki je pet dni Ttaflo hranil pred Nemci življenjsko pomembni cestni v^Pd Casselu, se je tega dne ob 9.30 poskušal prebiti . *^rno. Pri tej tragični vojni epopeji so sodelovali trije r*-Borili so se, dokler jih niso povsem pregazili. Le ~kim posameznikom se je posrečilo prebiti se skozi 'sine vrste do Dunkerqua. ^J*Blorju se je ta dan začel nesrečno. Rušilca VVake-i Wj>oh 12.45 prepolovil torpedo in ga potopil, z njim yi pa večino mož. ki so se vračali v Anglijo. Rešila se >' 1* peščica. Poškodovana sta bila le dva rušilca. ko je skupino štirih rušilcev na poti v Dover na-ne**ia podmornica. Tudi napadi iz zraka niso po- ^vxtew „ ■,#•/>!)sVaU' britanske kaso nekateri ze rešeni, sep < ' *oske čete rse bolj stiskajon « ,/ • i* disciplinirano čakajo na noti ta I Jilečez morje. nehali. Ob koncu tega dne je bila bilanca izgubljenih ladij — trije- potopljeni rušilci, šest poškodovanih, obilica trkov med ladjami, veliko število drugih ladij poškodovanih ali potopljenih — tako huda, da je postalo vprašanje, kako nadaljevati akcijo, saj zaradi nje nikakor niso smeli povsem »hromiti britanskega ladjevja. Iz akcije so zato umaknili vse sodobnejše vojne ladje, v zameno pa poskrbeli za več ladij starejšega tipa. Pa vendar se jim je posrečilo v zadnjih štiriindvajsetih urah prepeljati na varno 17. J10 mož. Četrtek, 30. maja V četrtek so se britanske ekspedicijske sile in ostanek Prve francoske armade umaknili v notranjost obroča, ki je varoval Dunkercpie. Zunaj njega so ostale le Čete, ki so držale Bergues in okolico Furnesa ter majhne, okretne čete, ki so se spopadale s prodirajočim sovražnikom. Nekdaj široko bojišče v Belgiji in severni Franciji se je zdaj zožilo na nekaj kilometrov — 18 kilometrov so branili francoski vojaki, 33 kilometrov angleške ekspedicijske sile. Za obrambne črte so si izbrali kanale, ki so jih vsaj deloma varovali pred tanki. V Dovru pa se je admiral Ram sav znašel v hudo težavnem položaju. Iz Dunkerqua so sporočili, da obroča ne bodo mogli več dolgo uspešno držati, po drugi strani pa je imel admiral Ramsav po umiku sodobnejših bojnih ladij iz operacije Dinamo na razpolago samo še 15 starejših rušilcev. s katerimi bi mogel prepeljati na varno kvečjemu še 17.000 mož, kakih 9500 z barkami ter še kakih |.r).()00 z vsemi ostalimi razpoložljivimi plovili. Zdaj so se v pristanišču Dunkerqua pojavili tudi francoski rušilci. Prepeljevali so po 700 do 800 mož in se vračali po druge, vendar je Bourrasque pri umiku z dometa nemškega ognja zadel na mine in se potopil. Zal je še istega dne francoska admirali teta sklenila odpoklicati svoje ladje, ker jih je potrebovala za varovanje konvojev. Se enkrat so se podale na pot na lastno odgovornost, zjutraj naslednjega dne pa jih ni bilo več. Začela so se pojavljati znamenja prehudega napora. Suha poročila le malo povedo o človeških naporih, ki so bili potrebni pri tako široki akciji. Ne smemo pozabiti, da so bili udeleženci, razen oficirjev in mornarjev na vojnih ladjah, civilisti, nevajeni vojskovanja, neopremljeni za obrambo. Sanitetne ladje na primer niso imele niti možnosti za postavitev protiletalskih topov, četudi bi jih bilo dobiti. Marsikdo je izgubil živce, marsikdo se je zgrudil od napora. Posadka sanitetne ladje St. David ni hotela ponovno odriniti na pot. če ji ne dodelijo spremstva za varstvo. Takoj so hrzojavili v Portsmouth po pomoč. Toda v odgovoru je bilo zapisano, da »nimajo česa poslati«, ker so odšle na pot vse razpoložljive ladje, ki so tO sploh še zmogle. Zamude, zmeda, izčrpanost in sovražnikova trdovrat-nost, vse to je v teh dneh imelo odločilno vlogo. Pa vendar je polnočni pregled stanja pokazal, da se je v Angliji spet srečno izkrcalo 53.823 ljudi. In da jih je 30.000 od tega prepeljala jata bark. ki jih je pobirala na goli obali okrog Dunkercpia. To je bil triumf ladjic. petek, 31. maja Veter se je obrnil proti celini in morje je. zavalov ilo. Ne premočno, a vendar bolj. kot so zmogli premagati utrujeni možje na malih ladjicah in barkah. Drugo za drugo jih je morje zmetalo na nizko peščeno obalo. Skriti za sipinami so možje čakali, da se morje umiri. Iz revije Radar • Revija za ljubitelje zanimivega branja izhaja mesečno »Dobite jo lahko v vseh kioskih ali pa se naročite nanjo na naslov Ljubljana, Tomšičeva1___ Zasedanje v New Yorku Na pobudo neuvrščenih držav z Jugoslavijo na čelu se je v New Yorku prvič v zgodovini svetovne organizacije začelo izredno zasedanje generalne skupščine posvečeno samo razorožitvi — Poslanica predsednika Tita — Lazar Mojsov predsednik zasedanja, prvi govornik pa je bil predsednik zveznega izvršnega sveta in vodja naše delegacije Veselin Djuranovič NEVV YORK — Delegacije 149 držav, članic Organizacije združenih narodov, so zasedle svoja mesta v palači svetovne organizacije. Med njimi je tudi jugoslovanska, ki jo vodi predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič, v njej pa je tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Naša država ima na tem zasedanju poseben položaj. S predsednikom Titom na, čelu je bila pobudnik za izredno zasedanje o razorožitvi. Zasedanju načeluje vodja naše delegacije pri OZN Lazar Mojsov, prvi govornik na zasedanju pa je bil predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič, ki je ob tej priložnosti prebral tudi posebno poslanico predsednika republike Josipa Broza-Tita. Naš predsednik je v poslanici še posebej poudaril, da se žal uničujoča moč orožja meri po tem, kolikokrat kdo koga lahko uniči, da je zdajšnje zasedanje priložnost za streznitev in za zmanjšanje prepada med razvitim in nerazvitim svetom. Po Titovem mnenju je treba ogromna sredstva, namenjena oborožitvi, potrošiti v druge, bolj koristne namene, prav tako pa generacije, ki nas bodo nasledile, veličine državnikov ne bodo cenile po tem. koliko je kdo prispeval k samouni-čenju! Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič je v uvodnem govoru na izrednem zasedanju poudaril, da je razorožitev ključno vprašanje sveta. Na to še posebej neuvrščene države stalno opozarjajo. Prvo opozorilo o tem je bilo izrečeno na prvem beograjskem sestanku neuvrščenih, zahteva, da seje treba o razorožitvi temeljiteje pogovarjati, pa je bila še glasneje in odločneje izrečena na zadnjem vrhunskem srečanju neuvrščenih vCplombu. Predsednik republike Tito je imel pri oblikovanju te pobude odločilno vlogo. Predsednik našega zveznega izvršnega sveta je za govorniškim odrom palače združenih narodov v Nevv Yorku poudaril, da sta razorožitev in popuščanje napetosti na svetu neločljivo povezana. Ne gre le za omejevanje oboroževanja z atomskim orožjem, temveč tudi za zmanjševanje oboroževanja z vsem drugim orožjem. Ugotovitev še posebej velja za Evropo, ki se spreminja v skladišče najrazličnejšega orožja, grozeče pa se razširja tudi v druge predele sveta. Jugoslavija se zavzema za prenehanje tekme v oboroževanju in za pospešitev razgovorov med velikimi silami o omejevanju strateškega oboroževanja. Trošenje ogromnih sredstev za oboroževanje in milijoni lačnih je največje nasprotje sodobnega sveta! Zavzemati se je treba tudi za oblikovanje con miru, kamor je treba vključiti tudi Sredozemlje. Veliko pove podatek, daje bilo po letu 1945, ko so bile končane strahote II. svetovne vojne, na svetu 119 najrazličnejših vojn, ki so terjale številne mrtve in prizadele ter za blaginjo ljudi osiromašile skoraj 80 držav. Lokalne vojne se nadaljujejo tudi danes. Najbolj sveži so nam krvavi spopadi med Somalijo in Eritreje) ter zadnji dogodki v zairski pokrajini Shaba, kjer so v veliki meri vpletene tudi tuje sile. Naša delegacija s predsednikom zveznega izvršnega sveta Veseli-nom Djuranovičem na čelu se je na sedežu Organizacije združenih narodov že srečala s številnimi drugimi delegacijami. Naš predsednik je bil tudi gost ameriških poslovnih ljudi. Prva poročila iz ameriškega mesta pričajo, da so neuvrščene države, članice svetovne organizacije, med najaktivnejšimi na zdajšnjem posebnem zasedanju generalne skupščine OZN o razorožitvi. Svet danes ne sme pozabiti besed, ki jih je v Nevv Yorku v Titovem imenu prebral predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. V poslanici našega predsednika je zapisano, da moramo vsi kot odgovorni državniki in predvsem kot ljudje želeti iztrgati se iz začaranega kroga, v katerem se vrtijo jalove razprave o razoroževanju. Pred našimi očmi se medtem nadaljuje in še zaostruje tekma v oboroževanju, kar še bolj slabi mir in povečuje nezaupanje. Od naših odločitev in tega, kako jih bomo uresničevali, je odvisno, ali bo človeštvu omogočen ali pa nasilno odvzet razvoj. Nimamo več pravice zapirati oči pred to odgovornostjo za prihodnost človeštva. Prav zato pomeni to zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov dragoceno priložnost, da človeštvo pet minut pred dvanajsto krene na pot streznitve in odvrže od sebe strah pred novo atomsko katastrofo in drugimi strahotami sodobnega sveta. J. Košnjek ove mbrska konferenca kranjskega okrožja in Kokrški odred vedno posebno do- , nekaj i je bil V?« ki je za nena.( i[P miru, nudil kulturno žaba nje s prebivalstvom in vsaj sprostitve. Toda tod tud] za Vjjfclc niso smeli pozabiti, da so "'"'^rit o/.emlju. kjer je bilo veli-v*»vražnikovih oporišč"- in posto kjer je bilo v bližini veliko do-^Nlcev, ki so jih zvesto obveščali Vjii in neznani, toda obstoječi '"'■'i. A vendar je bil tudi t okrni '■■i posebno doživetje. Za vse' mirnih zvečer, ko v za varova I 'do treba več poslati toliko kakor podnevi, je skoraj ves letajo!] KO prepeva/«- prikorakal %r> M) po dva in dva z zastavo na Upali V prijetm) in praznično j^"f> dvorano, so jih prisotni B*0 \)il< hra M-U konferenca ki'(Oljskega okrožju.- - ■ .» T . uuulaljevanje v naslednji št t . i IZVRŠNI ODBORI SKUPNIH KOMISIJ PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINAH JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA IN TRŽIČ RAZPISUJEJO ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV za šolanje na srednjih šolah in študij na višjih in visokih šolah za šolsko leto 1978/79 v občinah Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. 1. Do štipendije iz združenih sredstev so upravičeni: — učenci in študenti, pri katerih lanskoletni dohodek na člana družine ne presega 2580 din. Pri prosilcih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek iz kmetijstva, se dohodek na člana družine izračuna tako, da se katastrski dohodek pomnoži s 16, oziroma 2,5 in zmnožek deli s številom družinskih članov; — učenci in študenti s stalnim bivališčem v navedenih občinah; 2. Štipendije bodo podeljene po kriterijih družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Stipendiranje se ureja s pogodbo. 3. Izpolnjeni vlogi za štipendijo obr. DZS 1,65 (dobi se v Knjigarni) je treba priložiti: — overjen prepis ali fotokopijo dokazil o učnem uspehu iz preteklega šolskega leta (zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o opravljenih izpitih); — potrdilo o šolanju, za šolsko leto 1978/79 — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov (izdaja ga davčna uprava pri SO); iz potrdila mora biti točno razvidno število preskrbljenih in nepreskrbljenih družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu; — potrdilo o dohodkih staršev i/, preteklega koledarskega leta (obrazec je odtiskan že v vlogi za štipendijo); Zajeti morajo biti vsi dohodki (dohodki iz rednega delovnega razmerja, dohodki iz kmetijstva in obrti, dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času, dohodki s sezonske zaposlitve in drugih dejavnosti), razen regresa, od 1. januarja do 31. decembra. Če so starši upokojeni, priložite decembrski odrezek od pokojnine; — kandidati, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, morajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji, ostali pa na obrazcu podpišejo izjavo, da ne prejemajo štipendije drugje oziroma, da nimajo nikakršnih štipendijskih obveznosti; — prosilci, ki se šolajo na poklicnih šolah, morajo na potrdilu o šolanju navesti čas teoretičnega pouka; — poročeni študenti, ki imajo svoje gospodinjstvo, morajo to dokazati s potrdilom KS, skrbstvenega organa,ali matičnega urada; — učenci in študenti, ki stanujejo med šolanjem izven kraja stalnega bivališča, morajo to dokazati s potrdilom o začasnem bivališču; Razpis velja tudi za učence in študente, ki prejemajo štipendijo pri OZD ali SIS. pa njihova štipendija skupaj z lanskoletnim dohodkom na člana družine ne presega že navedenih minimalnih stroškov (razlike med kadrovsko štipendijo in pripadajočo solidarnostno). 5. Na razpis se lahko prijavijo tudi učenci m študenti iz drugih republik, ki že prejemajo štipendijo OZD na Gorenjskem. Učenci, ki so končali šolanje na srednjih šolah, a so že prejemali štipendijo iz združenih sredstev in bodo nadaljevali šolanje na višjih in visokih šolah ter želijo prejemati štipendijo naprej, morajo ponovno vložiti zahtevek za štipendijo (obr. 1,66) z vsemi navedenimi prilogami. Za štipendijo lahko prosijo šele tedaj, če jim štipenditor ni ponudil ustrezne zaposlitve. 7. Štipendisti ostalih letnikov srednjih, višjih in visokih šol, ki so že prejemali štipendijo iz združenih sredstev, predložijo dokumentacijo na vedeno pod točko 3 tega razpisa. 8 Rok razpisa poteče za učence srednjih m študente višjih in visokih šol 31. julija 1978, za tiste pa, ki bodo v poletnih mesecih še opravljali šolske obveznosti ali spremenili vrsto šolanja, lahko oddajo vloge še od 15.8. do 31. H. 1978. 9 Prosilci, ki do tega roka ne bodo mogli predložili potrdila o šolanju oziroma frek ven taci jskega potrdila, naj ostalo dokumentacijo kljub temu oddajo strokovni službi. K). Prošnje z zahtevanimi prilogami oddajo prosilci osebno v uradnih dnevih za: Občina Jesenice — na Enoti Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Jesenice Titova 73, ponedeljek in torek od 8. do 12. ure Občina Kranj na Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Cesta JLA 12 (H8), ponedeljek in sreda od 8. do 12. ure (ob sredah do 15. ure) Občina Radovljica na Enoti Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Radovljica, Kranjska 13, sreda in četrtek od 8. do 12. ure (ob sredah do 15. ure) Občina Škofja Loka — na Enoti Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Šk. Loka, Stara cesta 12, ponedeljek in sreda od 8. do 12. ure (ob sredah do 15. ure) Občina Tržič — na Enoti Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Tržič, Trg svobode 18, torek in četrtek od 8. do 12. ure V ostalih dnevih vlog ne bomo sprejemali, niti dajali informacij v zvezi s štipendiranjem. 11. Vloge za štipendijo so takse proste. 12. Nepopolnih vlog izvršni odbori komisij podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju ne bodo obravnavali. 13. Prednost pri pridobitvi štipendije bodo imeli: — prosilci z boljšim učnim uspehom — prosilci, ki so po mnenju službe PU za izbrano šolo ali poklic' primernejši — prosilci iz družin, ki so v slabšem socialnoekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tisti, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin. 14. Strokovna služba bo sprejemala vloge vseh kandidatov, ki so glede na razpisani cenzus do štipendije upravičeni, vendar pri podelitvi štipendij ne bodo imeli prednosti naslednji poklici: — na visoki stopnji: dipl. kmetijski inž... agronom in veterinar, dipl: gozdarski inž., profesor tujih jezikov, prof. filozofije, prof. zgodovine, prof. industrijske pedagogike, dipl. biolog, dipl. geograf, dipl. geodet, dipl. živilski tehnolog, dipl. umetnostni zgodovinar, dipl. farmacevt, stomatolog, zdravnik — na višji stopnji: gozdarski inž., inž. organizator, predmetni učitelj: jugoslovanskih jezikov, tujih jezikov, biologije, kemije, zemljepisa, zgodovine; višja medicinska sestra, višji sanitarni tehnik, drugi višji zdravstveni delavci, socialni delavec — na srednji stopnji: geodetski tehnik, papirniški tehnik, modelarski tehnik, usnjarski tehnik, oblikovni tehnik, gozdarski tehnik, tekstilni tehnik, elektro tehnik - jaki tok, zobotehnik, sanitarni tehnik, farmacevtski tehnik, zobni asistent, medicinska sestra-babica — na poklicni šoli: frizer, avtomehanik. avlokle-par, grafik, kozmetik. RTV mehanik 15. Strokovna služba za zaposlovanje bo sprejemala tudi vloge prosilcev, ki se šolajo v neprednostnih poklicih. Odločitev o dodelitvi štipendije bo odvisna od presoje izvršnega odbora SKP. Nanjo bodo vplivali še dodatni kriteriji, ki bodo p>j ostalih kandidatih izpuščeni. Ib. Vsi kandidati za štipendiranje iz združenih sredstev so se dolžni javiti na razpi.se kadrovskih štipendij, ce so razpisane za šolanje v ii|ihovem poklicu. Izvršni odbori SKP ne bodo podelili solidarnostnih štipendij, dokler ne bodo oddane vse kadrovske štipendije za izbrani poklic-. IZVRŠNI ODBORI SKUPNIH KOMISIJ PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINAH: JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA IN TRŽIČ -- Zadovoljni z nakupi V torek je MURKA zaprla svojo razstavo pohištva v festivalni dvorani na Bledu. Obisk je bil vse te dni, kljub muhastemu vremenu, zelo dober. Prihajali so od vsepovsod: iz Ljubljane. Celja, Trbovelj, Maribora, Dolenjske, Primorske, največ pa seveda z Gorenjske. Izlet na Bled so napravili in združili še prijetno s koristnim; ogledali so si razstavo in takole ima človek čas razmisliti, zmeriti, in če je namenjen nekaj kupiti, se tu, kjer je pohištvo postavljeno pač kot mora biti - lepo aranžirano, nasvet takoj pri roki -veliko lažje odločaš. Preteklo soboto smo med obiskovalci napravili majhno anketo, in jih vprašali, kaj so kupili, če jim je razstava všeč, kako so postreženi, kako so zvedeli za razstavo in podobno. TOMAN FRANCKA, Bodesče 29 pri Bledu, se je ravnokar odločala za Alplesovo garderobno omaro. Doma morajo opremiti zaprto verando in tale v zelenem bo ravno pravšnja. Odločila pa se je že za mizo in stole ter preprogo. Omaro za dnevno sobo je že pred letom dni kupila v Murkini trgovini v Lescah, kuhinjsko pa pred leti tudi na tej razstavi. »Ko danes človek gleda te kuhinje, je kar bolan. Poglejte, kako ima tale Brestova kuhinja pametno vgrajeno tole pečico, malo višje, da se ti ni treba nič kriviti, ko gledaš, kako se peče. Pa tale v temnem lesu, Tennessee. Kes. prav škoda, da ti oprava predolgo ,gvera'! Jaz bi kar pogosteje menjala, tako sem navdušena nad vsako novostjo.« Za prodajalce pravi, da so ustrežljivi. »Saj včasih res ne misliš kupiti, ko ti pa vse pokaže in pove, kako in kaj, že začneš misliti, kani bi postavil . . .« Pravi, da bo še prišla, da bo treba še nekaj stvari opremiti, pa tudi otroci že prihajajo sem. GARTNER VINKA, P Kamna ^ gorica 95 Z možem sta se pravkar odločila za nakup Meblove spalnice MARTINA. Cisto nov model v temnem je Murka predstavila tokrat v festivalni dvorani. »Prostorna omara je, lepe oblike in všeč mi je, da je.zraven toaletna omarica z velikim ogledalom — veste, doma imamo še dve hčerki,« se nasmeje Vinka. »Smo pa že veliko kupovali tule pri Murki. Dnevno sobo, stilsko, Alplesovo, in sedežno garnituro tudi. Zaupam tem prodajalcem, Kar sem tu kupila, je bilo še vse v redu Sem pa človek, ki so težko odločim - na vse moraš pomisliti, saj ne kupuješ za en dan — in mora prodajalec res imeti potrpljenje z menoj. Dvakrat so me danes popeljali po vsej razstavi in razložili prav vse podrobnosti. In ne bom pozabila njihovega prodajalca, ko sem se odločala takrat za sedežno garnituro: celo uro meje prepričeval in se trudil, da bi mi prodal res nek«' dobrega. In resnično sem zadovoljni z njo. Mogoče bi dala ob tejle priliki en predlog za proizvajalce pohištva naj delajo pri omarah malo več višin. Nimamo vsi enakih, tipskih stropov. Večino omar delajo v višn. 2,37, mi pa spravimo noter le 2,301 Za par centimetrov, pa imaš težai PAVŠEK MARIJA, Ljubljana, U L bratov Učakar 18 Z možem sta pravkar kupo > i otroško sobo za njihovo punčk Omaro sta vzela iz Meblovega l\ programa, za ležišče, ki bo šlo zrs ven, in pisalno mizo sta se pa odk-čala iz prospekta. Doslej še nista k-povala pri Murki in za tole razsta" sta izvedela po televiziji. »Odlično n kupovati takole, ob koncu tedna, ki imaš čas, ko gre lahko vsa družina »| nakupom in se skupno odloča V* nama je tudi, da nudi Murka b* plačno dostavo vse do Ljubljane ir1 še dalj, če imajo tja kakšne 9» vožnje. In veliko je vredno, da -treba človeku potem skrbeti ^ montažo.« SMOLEJ FRANCE, Jesenice, Titova 22 Ni in ni se mogel odtrgati od rt* ga imenitnega usnjenega sedpi-~ sicer smo se pa v teh letih o t** lahko že vsi prepričali.« murka SLABE MARIJA. Verd pri Vrhniki. se je še preden si je ogledala vso stavo, že odločila za spalnico M* GELIKA od Unilesa. »Tale predal za posteljnino oh stelji je sila pripraven, In k zaprto omaro ima; sem mnenja, -imajo vse te bolj nove vse preveč ij* i lic in potem imaš toliko čiščenja. P*j še poceni je tale spalnica, to pa J danes pomembno za marsikoga] Upam, da se bo tudi dobro obnes Po televiziji sem zvedela za tole raj stavo. Sploh nisem vedela, da ra:< stavijajo na Bledu. No, zdaj bom] pa še kdaj prišli. Saj potrebovat bomo še, ko bo hčerka dobila staa^ vanje. Pa bomo še izlet naredili se*" le na Bled. Razstava je pa ^1 Lepo je urejeno vse. prostor primN; ren in razstavljenega je toliko lepM ga Tista kuhinja v naravnem ter .nem lesu tamle spredaj ,e sila pH . .. No, zdaj vsaj vemo. kam 1 pridemo!« r * » ,26. maja 1978 11. stran i ka im - rt ni tih in-ni Spoštovani bralci GLASA! Obveščamo vas, da smo odprli nekaj lovih prodajnih mest za GLAS in sicer: — v samopostrežni trgovini Ž I VILA v Čirčah — v samopostrežni trgovini PC na Klancu — na letališču Brnik — v Centralo vi trgovini v Naklem in — v Kmetijski zadrugi Naklo Na podlagi sklepa seje sveta krajevne skupnosti z dne 18. 5. 1978 KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delo in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI za nedoločen delovni čas ~ srednja strokovna izobrazba * najmanj 4 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu * organizacijska sposobnost, samoiniciativnost in pravilen odnos do samoupravljanja ter moralno politična neoporečnost - OD po pravilniku * stanovanja ni. ^"ijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah, morajo biti ^ofcne v 15 dneh po objavi, na naslov: Krajevna skupnost Škofja loka , Razpisna komisija. 0 izida razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zadatku razpisnega roka. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Radovljica razpisuje ■■Padlam 14- člena Zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti m9fi»olske otroke (Uradni list SRS, st. 28/71) in Odloka 0«aatavi# nalogah in načinu dela komisij in drugih teles °**«*e'skupščine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, &21/74) prosta dela in naloge ravnatelja Vzgojno-varstvenega zavoda Radovljica N fcfeajitelj z opravljenim strokovnim izpitom ali v diplomirani pedagog, sociolog ali socialni delavec v fia ima vsaj 5 k-t prakse \ \ zgojno-v ai st \ enem ali vzgojno i/ohra-fattlnem delu. ithi navedenih splošnih pogojev mora biti kandidat pedagoško m ^lienopol it ičn o razgledan, imeli mora sposobnomu za orgnnizaeiio ^8 ter ustrezne inoralnopolil ične lastnosti i, *"Hene prostije z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, potrdilom , Wdanji zaposlitvi in kritkini živ I jeiijepisom je ireba poslan \ |."> Vh od objave razpisa na naslov Emisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupine za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine ^Oi»e Radovljica, Gorenjska c. 1», Radovljica. Takoj oddamo v najem na novo urejene poslovne prostore v zadružnem domu Primskovo. °9led in informacije dobite vsak dan od 6 do 14 Ure mli * telefonu 23-866 in 26 171 GKZ TZE Sloga Kranj Gasilska 5 Kranj p0 dveh letih gostuje v kranju Na gorenjskem sejmu spet ★ >** -K %*******samo 3 DNI: OD 26. DO 28 MAJA 1978 ; stopnice dobite na b\aga\n\ cirkusa vsak dan H 9 do 20 30 (italski vrt je odprt vsak dan od 9. do 19. ure l^edeljo, 28. ma\a, bo od 11. do 12 ure kon-\^rtin artistične vaje v areni cirkusa. Jubilej tržiške pekarne Tržič — Letošnjega junija bo kombinat Žito, kamor sodi tudi tržiška jiekarija, proslavil 30. obletnico delovanja. V Lescah bodo ob tej priložnosti ugradili temeljni kamen za novo tovarno čokolade. V praznovanje se vključujejo tudi tržiški peki, združeni v TOŽI) Triglav, Pekarna Tržič. 1'rva tržiška (lekarna v družbeni last i je bila ustanovljena po nalogu Mestnega gospodarskega pcnljetja Megopod, ki je združevalo uslužnostne dejavnosti, pri Ziblerju na Koroški cesti leta 1947. Avgust Termoth, danes upokojenec, je bil edini pek v novem podjetju. Leto kasneje se je pridružila še Romihova pekarna, ki je bila za tiste čase izredno sodobno urejena. Veliko je (»omagala tudi Vilfanova pekarna. Skupno je tržiški kruh peklo Hi ljudi. Leta 1958 je bila zgrajena sodobnejša pekarna v Bečanovi ulici, ki je leta 197.1 doživela novo modernizacijo. Tržiško pekarstvo ima bogato tradicijo. Začetki segajo v 18. stolet je. Leta 175b" je gospodarski register Slovenije obsegal imena šestih trži-ških pekov in sicer so bili peki lJeter Primožič, Jurij Mavec, K(xijan Veternik. Ferdinand Malh/, Franc Šlegel in Franc Cinčala. Zgodovina tudi razodeva, da je imel leta 1820 veliko pekarijo Janez Zaplotnik na kraju, kjer stoji sedaj avtobusna postaja. Po Zapolotniku je obrt prevzel Vincene Vilfan, ki je dolgo ostal zvest tradiciji. Znano je tudi ime Bel jačana Sebastiana Lassniga, ki je bil leta 1908 izbran v učiteljski zbor obrtne dopolnjeval ne šole v Tržiču in je bil priznan za prvega uradnega pekovskega mojstra. Znana so imena drugih tržiških pekov, na primer Vimeni Deržič, Anton Bohorč, Franc Merhar in Martin Romih. Tržiški kruh so takrat že prodajali na najrazličnejših krajih. J. Kepic Tržičani v Ande Tržič — Konec maja bo odpotovala v južnoameriško državo Peru tneddruštvena alpinistična odprava, sestavljena iz alpinistov društva Ljubljana-Matica, Gorje in Tržič-. Tržiški alpinistični odsek bo zastopal Matjaž Anderle. Slovenski alpinisti bodo skušali osvojiti po novi prvenstveni smeri bf>00 metrov visoki Salcantav v perujskih Andih. Kazen tega so se Tržičani udeležili tudi mednarodnega alpinističnega tabora v kanjonu Paklenice. Uspelo jim je preplezati večino najtežjih in najurikavnejših smeri na tem področju. Lažje in krajše so visoke do 100 do 200 metrov, težje pa vodijo prek 100 metrov visoke stene Anic kuka. Tržičani so se iz. Paklenice vrnili zadovoljni, saj so kljub slabemu vremenu ugnali 108 plezalnih smeri, od katerih jih je bilo 1 1 šeste težavnostne stopnje. 2-5 j)ete in 35 četrte. Pomembnejše vzpone opravili Vili Vogelnik, Jože Rozman. Dušan Srečnik, Slavko Frantar, Dušan Markič. Filip Bebce, Matija in Željko Perko. Iztok Tomazin. Matjaž ivnik in Brane Zupančič. J. K ikel Umrla je najstarejša Blejka I. mart a letos je v Ameriki umrla Katarina Plenu Ij. rojena Manriolj«. po domače Burjeva Kati z Mlina na Bledu. L mrla je v 99. letu starosti. Lela 191. i je odšla za svojim možem tel > trenu otroki v Ameriko. Družina je bila 7-članska in danes živila le še dva sinova, starejšemu je so k-t Kali 1'k'inelj je bila najstarejša Blejka Pred |>etiini leti je s -.vojnn sinom lakom obiskala rojstni kraj Bled. kjer so ji ludi predstav triki Turističnega društva izrekli dobrodošlico Ogledala sije ves Bled in s«- tudi oblekla v gorenjsko narodno nošo. Kati Plemelj je bila nad boleli m lepo okolico njenega rojstnega kraja zelo presenečena in nav dušena. MLEKARSKI ŠOLSKI CENTER V KRANJU razpisuje prosto delovno mesto KUHARICE za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Črtomir Zoreč: P0MENKI 0 NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (70. zapis) iz Ribnega do Bodešč je prav blizu, komaj kilometer poti. Gnalo me je tjakaj zaradi onih imenitnih fresk. Kljub dežju sem hitel — a že mi jo je zagodlo: ključarke, ki bi mi edina mogla in smela odpreti cerkvico sv. Lenarta, ni bilo doma. Zato — za danes — le bolj na splošno. NE BODEŠČE, PAC PA BODEŠČE Tako so me vaščani kar koj poučili. Pa sem prej le verjel Krajevnemu leksikonu Slovenije, ki na 279. strani prve knjige izrecno trdi, da je edino prav Bodešče. No, pa ni! Zato vselej raje prisluhnem domačinu, kako on pravi svoji vasi in svojim sovaščanom. Gotsko cerkvico sv. Lenarta Na pečeh sem si vsaj po vnanjem le ogledal — zato ključa nisem rabil. Na pečeh — zakaj? Nekako na pečino je cerkvica prislonjena, pod njo pa strmina. Prav zavetna. varna lega. Resda malo stran od vaškega jedra, a vendar blizu. (iotsku verkvieti se. Lenartu V Hitdešeah Slovite bodeške freske si radoznali popotnik zlahka ogleda na zidu pod lopo in na zunanji strani presbiterija (svetišča). Strokovnjaki menijo, da so te freske nastale v tretji četrtini 15. stoletja. Takrat je iz »furlanske slikarske smeri« dozorela na Primorskem in Gorenjskem nova slikarska skupina, ki je okrasila ne le bodeško, pač pa tudi cerkev na Suhi pri Škof ji Loki, na Otoku pri Podvinu, v Mošnjah in na Stari Fužini. — Umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc meni, da gre najbrž za več slikarskih rok, ki pa so vse uglašene na skupni stilni imenovalec, v katerem se kaže krepka in rezka govorica primorskega Krasa s tektonsko stilizacijo in z barvno dekorativ-nostjo. No. take. ostro zarisane figure na bod.eškib freskah, izpričujejo prav to usmerjenost. Pista risba in čista barvitost. Vsebino in impresije hodeških jresk si bom prihranil za prihodnji zapis. Za zdaj le to povem, da me je močno motila navlaka starih črvo-jednih tramov, ki so prav po nepotrebnem spravljeni na ust resnih legah. Ta nikoliveč koristen les je treba brž brž požgati, kajti mrčes se rad preseli v zdrav les. ki zdaj še čvrsto nosi streho. SSTARA VAS kofa Henrika listina omenja vas Bodešče že leta 1185. Seveda je ime vasi popačeno v »Podesich«. V urbarjih iz let 125.1 in I3(H> pa sta za Bodešče zapisani kar dve popačen k i: »Fodesich« in »Vo-desich«. No, kaj pa to: Vodesič za Bodešče, ki kot tako ni kaj prida razločljivo. Vodešče bi bilo sprejemljivejše — saj utegne vodna ta Bohinjka oblikovati vasi ime. Seveda je to vse le neznanstveno ugibanje. Brž me spet opozori intuicija (nagonsko sklepanje, brez kake trdnejše podlage), ko preberem ime svobodnjaka Nickla VVassermanna (v listini iz 1. 1387, ki je v bistvu kupna pogodba o prodaji svobodnjakove kmetije v Spodnjih Bodeščah škofu Frideriku). Kaj ni to Miklavž Vodnar? In da je v imenu vasi le kaj vode, ne pa same bodoče reči? Seveda se utegnem močno motiti — morda pa le kdo drug ve za boljšo, verjetnejšo razlago vaškega imena Bodešče? Pogled v stare urbarje, v katerih so bile zapisane predvsem dolžnosti tlačanov, pove, kako so bili tudi tako majhni kraji kot so Bodešče, vpreže-ni kar v več jarmov: blejska graščina je imela dve kmetiji. Poltretje stoletje pozneje je blejski graščini tla-čanilo že 5 kmetov in 17 kajžarjev. Otoški prostiji (otoku sredi jezera) so pripadale tri bodeške kmetije. Radovljiškemu gospostvu so tlačanili trije kmetje in štirje kajžarji. Grof Lamberg z Dmče (pri Begunjah) jc imel dva kmeta. Pa tudi cerke\ sv. Lenarta sama si je lastila kajžo. ki pa je bila najbrž le mežnarija. Tako meni zgodovinar Franc Gornik. V. slikovito vasico nad sotočjem obeh Sav (Bohinjke in Dolinke) se bom s temi zapisi seve še vrnil. A zdaj moram iti še v Ribno. PLOŠČA IN SPOMENIK Na vaškem pokopališču sem kar obstal pred spomenikom, postavljenim v spomin padlim borcem in talcem. Malokje imajo tako mogočen pomnik NOB. Visok, ovalen, granitni steber, s trovrhim Triglavom na vrhu in z opisi imen borcev in talcev iz vseh štirih ribenskih vasi. Pod napisom »Padlim za svobodo« se zvrsti pri Ribnem 16 imen padlih borcev ter imeni dveh talcev; pri Koritnem je vklesanih 12 imen padlih borcev in enega, talca; pri Bodeščah je označenih prav tako 12 imen padlih borcev in dveh talcev; pri Selu je vklesano 5 imen padlih borcev. Tako majhno področje kot so ri-benske vasi. je žrtvovalo za našo svobodo kar 45 življenj hrabrih borcev in 5 življenj nesrečnih talcev. Torej kar 50 mladih, upapolnih življenj. Na pročelju Zadružnega doma (ki pa je hkrati tudi Kulturni dom ribenskih vasi) je pritrjena litoželez-na plošča z izbočenim napisom: V počastitev 35-letnice Skoja in vloženih naporov mladine pri gradnji Zadružnega doma ter spomina na veličastno slavje dne 10. oktobra 1959. V ribenskem Zadružnem domu imajo svoj sedež Krajevna skupnost, Zveza borcev NOB in druge vaške organizacije. Za, Irulm (hkrati tudi Kulturni) d<>m t liihncni Fotografija Srečanje je Janezu M ruvlji prinesla zlato medaljo. Z igro do fotografije »Narava — lepota — zdravje« — #e\s/o letošnjih jugoslovanskih pionirskih iger je spodbudilo številne mlade fotografe, da so poskušali v svoje objektive zajeti lepo, ohranjeno in čisto okolico in tudi vse tisto, s čimer si človek »prizadeva«, da bi čimbolj onesnažil svoje okolje. Slikali so prijatelje, delo v šoli, svoje domove, živali, različne dogodke in motive v naravi. Kar 275 mladih fotografov iz različnih koncev Slovenije se je odzvalo na razpis in poslalo na razstavo Pionirski foto več kot 900 fotografij. Največ uspeha so imeli učenci osnovne šole dr. Ivana Tavčarja oziroma člani Koto kluba Gorenja vas. Ko so konec preteklega tedna najboljšim podelili zlate, srebrne in bronaste plakete Janeza Puharja, sta bila med »zlatimi« kar dva člana Foto kluba Gorenja vas: Janez Mravlja je dobil najvišje priznanje — zlato plaketo za posnetek Srečanje, Renato G Olja U |ia je bil najboljši v skupini, ki je razstavljala kolekcije fotografij. Prebiti se v sam vrb pionirske fotografije ni lahko in je zato potrebno več načrtnega in vztrajnega dela. Prav za tO smo se odločili nekaj več napisati o Foto klubu Gorenja vas, prizadevnem ustanovitelju in mentorju mednarodnem mojstru fotografije Vlast ji Sitnon-čiču in njegovih učencih, razstavah, kijih pripravljajo in načrtih. »Najmanj 25 let sem v sebi nosil zamisel, da bi ustanovil pionirski foto klub in da bi vzgajal otroke,« je pripovedoval Vlastja Simončič. »Nekaj časa sem delal na osnovni šoli Borisa Kidriča v Ljubljani in nekaj izkušenj sem si pridobil. Žal pa za moje delo ni bilo velikega posluha. Kljub temu pa sem uspel leta 1960 pripraviti prvo razstavo Pionirski foto — republiško razstavo otroške fotografije. Do sedaj je bilo že 19 razstav, na katerih je bilo razstavljenih več ko 1100 otroških fotografij iz vse Slovenije.« Pravzaprav je dobil Vlastja Si mončič prva priznanja v tujini in šele potem je bila njegova metoda vzgoje in učenja fotografije priznana tudi doma. Na medna rodnem simpoziju na Akademiji za vizualne medije v Renisebeidu pri Solingenu je bil njegov referat pravo odkritje in njegovo metodo so imenovali »jugoslovanski model« in ga priporočili pedagogom po vsem svetu zaradi izredne vzgojne učinkovitosti, enostavnosti, preprostosti in predvsem zaradi I ikovno-vzgojnegn po mena. »Gre za to da se otrok skozi igro nauči fotografiranja in izdelovanja slik,« pojasnjuje Vlastja Simončič. »Hrati pa se takoj navduši, ker je delo s kemikalijami, z razvijalcem in utrjeval-cem na fotografski papir nekaj novega. Otrok dobi samozaupa-nje, sprosti se, sprosti se mu fantazija in ustvarjalnost. Na ta način se lahko nauči umetnosti fotografije že v najzgodnejših letih. Celo štiri in petletni otroci zlahka sledijo delu.« Ko je njegova metoda dobila priznanje \ tujini, so se Vlast ji Simončiču odprla tudi vrata doma. Poleg vrste predavanj, ki jih je pripravil v tujini in doma. je hkrati z otvoritvijo osnovne šole v Gorenji vasi, konec avgusta leta 1971, zaživel foto klub, ki vodi (udi galerijo Ivan Tavčar. Tam je pravkar na vpogled že 27. raz.sta.va fotografij, kar je enkraten dosežek kulturne ustvarjalnosti na vasi. Strokovno in razstavno namreč fotokluh sodeluje z jugoslovanskimi klubi in klubi v zamejstvu. Ce pogledamo razstavno kroniko galerije, smo lahko priča aktivnosti, ki nima primere: v šestih in pol letih dela so pripravili ! mednarodne. 7 klubskih, a medklubskih razstav, 5 razstav del slovenskih fotoaniaterk. 1 planinske razstave in i razstave na temo »gozd«. Velik del dejavnosti je vedno posvečen vzgoji otrok. »Otroci se skozi igro, brez uporabe fotoaparata, spoznajo s kemikalijami,« nadaljuje Vlastja Simončič. »Izdelujejo kemograme, ko rišejo z razvijalcem in utrje-valcem, starograme, ko rišejo z voskom in sliko potopijo v razvijalec, lahko pa rišejo tudi z voščenkami." To so najosnovnejši prijemi, ki se delajo brez temnice. V temnici pa izdelujejo fotograme, z enostavno ali dvojno osvetlitvijo predmeta in lumo- Janez Bogataj je eden najstarejših članov kluba. Fotografija ga je tako navdušila, da seje sklenil tudi poklicno ukvarjati z njo. Zato se je vpisal na srednjo grafično šolo c Ljubljani, na oddelek za reprofotografijo. Sodeloval je na vseh raz sta ca h kluba in prejel več priznanj, med katerimi mu je najljubša zlata medalja, ki jo je prejel za fotografijo Usode. Razstavljena je bila na razstavi m/a dinske fotografije v Novem mestu. — Foto: F. Perdan Mentor Foto kluba Gorenja vas Vlastja Simončič veliko dela : — Foto: F. Perdan grame — drobne predmete s povečeval ni kom preslika vajo na papir. Vse to je eksperimentiranje in vse se dela brez fotoaparata. Otrok se na ta način spozna z razvijalcem, utrjevalcem, foto papirjem in učinkom svetlobe. Delo ga navdušuje tudi zaradi lepih barv. Sele potem začenjamo s foto kamero, slikamo oziroma začenjamo s foto tečaji. Do sedaj smo že imeli tri začetniške foto tečaje. Začeli smo snemati tudi prvi kinofilm in pravkar začenjamo foto-tečaj za odrasle.« Vsa ta dejavnost poteka v klubu, v spodnjih prostorih doma Da it i zan, ki jih je pomagalo urediti in opremiti podjetji* Marmor H ot a vije. ki je tudi njihov pokrovitelj. Vso drugo opremo imajo, po ve če v alnik so pred nekaj leti dobili kol nagrado za delo. želijo se svojo kamero. Do sedaj so in še delajo s kamero ki jo je dal klubu \ uporabo ustanovitelj Vlastja Simončič. Organizirajo tudi tako imenovane foto izlete, ko se irtroci skupaj s starši ali starejšimi člani kluba odpeljejo na izlet. vzamejo s seboj fotoaparate in potem spoznavajo lepoto posameznih krajev skozi objektiv. Ob tem se navdušujejo za iskalne lepih motivov. \ naravi. \ okolju, kjer živijo, skratka za lepo In zato ni čudno, da je-poleg »* mlajših včlanjenih v klub 2t> ? nirjev, 8 mladincev in 8 odraslih redno delajo in pripravljajo ras ve. V njem so učenci, dijaki delav gospodinje, zdravnik, m skratka ljudje, ki jih veseli W grafija. Za svoje delo je Foto klub Gon*i vas dobil že več priznanja, prve H njimi že leta 1971 za otroška dc I Remscheidu. kjer so se predstav 40 fotografijami. Potem so priznanja ob 10(H)-letnici Š.v Loke, priznanja so dobili na rs razstavah itd. Zelo dobro siv z gozdnim gospod a rs t v oni', k odkupilo vse tri njihove razsta* temo »gozd«. Vztrajno delo. zlasti un& prizadevnost mentorja j(i w4 V last je Simončiča, njegova meti igrive vzgoje fotografije, je rvx1 bogate sadove. Ce si ogledam zadnjo, 7. klubsko razstavo fototf lije. ki je pravkar odprta v gak Ivana Tavčarja v osnovni šoli G«*" nja vas, se lahko prepričanu rednem bogastvu ujetem s objektiv, uspešnem delu klulv. V last je Simončiča, ki s srcem dušo vzgaja mlade Gorenj\aši /......- Mravlja in Renato Uoijan, prvi, H^avelj ^nl^v^t^ učenca 7. razreda in oba sta člana fot'<«u°°nirskifot*in muletošnjaM pred trenu leti do/,,1 pri. nanje na razstau''»™ >dnekaj /etl „Q ^3 plaketa m prvo pru nanje. I udi Renu to J ~ Radovedna, letos pa kM pionirske fotografije diplomo za fotografij * pen{Uri loto grofij Jato plaketo Janez Puhar. - tor . Petek, 26. maja 1978 - VAŠA PISMA BLEJSKO JEZERO Pred kratkim sem se 's sosedo peljala z vlakom v Novo (iorico. Pri povratku sva sedeli na vlaku in sva lahko videli Bled in jezero. Opazili si>a veliko spremembo barve jezera. Bilo je čisto rdeče in kako žalostno je bil, t vide f i! Upamo, da se bo to dalo po praviti in da bo jezero spet tako lepe barve kot je bilo nekoč. Sprememba jezera se takoj opazi in je zel,} neprijetna. Saša Pretnar, Podbrezje, P. Duplje 4& i ivjt Mladi za mlade Škofja Loka — Klub škofjeloških študentov ter ansambel Prizma iz Kopra bosta jutri ob 20. uri pripravila v počastitev dneva mladosti in rojstnega dne tovariša Tita v domu TVD Partizan v Skofji Loki ples pod nazivom Mladi za mlade in mlade po srcu. V programu bodo na sporedu skečj, recitacije, pevski nastopi, odlomki iz dramskih del, nastop godbe na pihala ter šaljive igre za ' lice. - jg Zlata poroka na Jesenicah V Podnartu bo veselo Pevci moškega komornega zbora DPD Svoboda v Podnartu se v nedeljo, 27. maja, za spremembo ne bodo predstavili s koncertnim sporedom, ampak se bodo poskusili kot organizatorji zabavne prireditve ali veselice po domače. Kajanje se bo začelo oh štirih popoldne v kulturnem domu v Podnartu. Gostom bodo poleg bogatega srečelova ponudili tudi jedi na žaru in bogato izbiro pijač. Na Jesenicah sta praznovala 50-letnieo skupnega življenja zakonca Marija in Janez Vengar z Blejske Dobrave. Marija Vengar je bila rojena H. februarja 189« na Blejski Dobravi, v kmečki družini, v kateri so bili trije otroci. Ze v rani mladosti je morala delati na kmetiji, kasneje pa se je priučila šiviljskega poklica. Vse svoje življenje je morala trdo delati, družabnega življenja in veselja je poznala bolj malo. Janez Vengar je bil rojen 2J. junija 1900. leta na Blejski Dobravi inje odraščal v dokaj težkih socialnih pogojih, saj je že v rani mladosti izgubil oba starša. S sestro sta odraščala pri starih starših na Blejski Dobravi. Ko je bilo Janezu komaj In' let, sta mu umrla tudi stara starša in nekaj let je živel pri stricu in teti, Čeprav so zanj skrbeli, pravega družinskega življenja nikoli ni poznal. Ze kot mlad fant se je zaposlil v jeseniški železarni. Spominja se, da mu je bila prva zaposlitev v elektrodnem oddelku, kjer so bili pogoji dela še dokaj težki in slabi. Štirideset let je delal v železa ti i i in se leta 1902 upokojil. Zakonca Vengar sta se poznala še kot otroka, saj sta skupaj odraščala na podeželju na Blejski Dobravi. 20. maja sta sklenila zakonsko zvezo v takratni fari v Zasipu pri Bledu. OI>a se še spominjata, kako sta šla peš na poroko, čeprav se hkrati poročnega dne spominjata kot zabav nega. Doma pa sta živela dokaj umirjeno življenje in se ukvarjala z delom, kjer sta imela neka j zemlje in živine. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, ki pa sta že obe poročeni in ne živita več doma. Ol>a se razveselita svojih vnukov, imata pa tudi p ra Vnuka. Janez Vengar je med NOB aktivno sodeloval in bil vključen v Prešernovo brigado na Primorskem. Posebno mu je ostala v spominu bitka pri Sv. Križu, kjer so za las ušli smrti. Kasneje je nekaj časa sodeloval tudi pri gasilskem društvu, bil pa je tudi član pevskega društva Vintgar. Kljub visoki starosti se oba še dobro držita in se malo še ukvarjata z zemljo, imata pa tudi nekaj živine. Pogrešata le otroke Imata skromen, toda prijeten dom. ki sta ga v dolgih letih počasi obnovila in si uredila življenje D. S. Zapravljivčki odhajajo Kaj bi s kulturno dediščino? Po naših kmečkih hišah in gospodarskih poslopjih, tam nekje pod staro šaro ali senom, se še marsikje skrivajo stan domači vrči, konjski : komati, stare skrinje častitljivih letnic in ne nazadnje tudi kočije ali deli kočij ter gorenjski zapravljivčki. Vse odrgnjeno in preperelo staro orodje ali stari gorenjski predmeti čakajo, pozabljeni, čakajo na čas, ko jih bo pospravljavska vnema gospodinje ali krepko zavrgla in odvrgla ali pa namenila mestnim sorodnikom, ki bodo stvar popravili in si z njo okrasili stanovanje. Zna pa se seveda tudi zgoditi, da se bo mimogrede oglasil neznanec, ki bo za prav drag denar odkupil vso šaro s starim in ničvrednim likalnikom vred in gospodinja bo le začudeno opazovala. Le kaj mu bo? Neznani ljubitelj starih predmetov pa seveda čisto natančno ve, zakaj je drago kupil. Predmete ho obnovil, jih spravil v red in še dražje prodal. Čisto navaden prekupčevalce torej, ki se mu trgovina hudo splača. Tako pač odhajajo tudi z Gorenjske stari mlinski kamni za vrtne mize, skrinje za dnevne sobe, likalniki za okras in ne bi verjeli: tudi stare gorenjske kočije in zapravljivčki. Iznajdljivi posamezniki jih kupujejo in obnavljajo ter prodajaj,} v sosednje republike, v Banat, na Plitvičku jezera ali po delih v tujino. Kulturna dediščina torej brez predaha in nam vsem pred nosom odhaja in ne bo tako dolgo, ko bomo lahko le vzdihovali, da pač značilnih gorenjskih zapravljivčkov sploh več nimamo, še za navadno folklorno turistično prireditev ne. In kaj naj bi pravzaprav napravili za to, da bi takšna početja preprečili? Kako ustavili prodajo in preprodajo? Kdo sploh lahko nadzoruje, kdo se lahko sploh zavzema za to, da bi etnografske vrednote ostale doma? Kaj nt vendurle kupčija starih, že ničvrednih predmetov m njih kasnejša obnova ter prodaja na nek način tudi ohranjanje kulturne dediščine? Vrsta vprašanj, na katera ni jasnih, sploh pa ne učinkovitih odgo vorov. Tako se dogaja in tako se bo še vedno dogajalo, kajti nihče ne more preprečiti prodaje po vaseh, če lastniki tako želijo. Če starine ostajajo pri nas, v naši državi, če se czorno vzdržujejo, ni prav nobene škode, huje je pravzaprav to, da odhajajo tudi preko meje. Zato nam ne preostane, žal, ničesar drugega, kot da tudi nam samim, ki imamo na podstrešju še skrinje in predmete, stare letnice na njih nekaj pomenijo, so nam vrednost in ne le ničvredna šara. Ne prodajajmo je vendarle vsevprek in kamorkoli, še najmanj pa preko meje. Ostane naj doma! D. Sedej Veliko lepih spominov Kranj — Saksofonist Tone Janša, Kranjčan, eden najboljših jugoslovanskih jazz glasbenikov, se je s svo-jmi mednarodnim jazz kvartetom y sredo. 17. maja,ponovno predstavil kranjskemu občinstvu. Toneta Janše ljubiteljem dobrega jazza brez dvoma ni treba posebej predstavljati. Odličnega saksofonista in jazzovškega ustvarjalca Poznajo danes domala že po vsej Evropi. »Z jazz glasbo sem se začel resneje ukvarjati pred nekako desetimi leti,« pravi Tone Janša. fTakrat sem se namreč vpisal na jazz inštitut v Gradcu v Avstriji. Začeli bo ae tudi nastopi z različnimi jjazzovskimi skupinami doma in v tujini. Veliko sem gostoval predvsem po Avstriji, Nemčiji in Poljski.« Tone Janša je na inštitutu v Gradcu diplomiral iz klasične glasbe 1 dot P w Za ščepec lepega vedenja Zadnjič sem se obregnit v tej rubriki ob šoferje tovornjakov — dostavnih vozil, ki izrivajo pešce pločnikov. Zaradi stihijske -ve robe. Danes moram dregniti v lastni ke osebnih avtomobilov, ki tako radi parkirajo v najbolj ozkih ulicah in pri tem sebično zai ze Utajo več kot polovico cestišča -Kaj jih briga! Če pa se mim ovo-zeče vozilo ali tovornjak, ki pobira smeti, zadene ob njihovo imenitno »limuzino«, tedaj je ogenj r strehi, prepir in zahteve po od tkodnini. Konkretno: v kranjski Tavčarjevi ulici — od hotela Evropa do steklarja Čolnarja — so si nekateri obrtniki (ne stanovalci!) samogoltno prilastili kar polovico že itak ozke ulice. In celo napisali na asfalt z belo barvo številke svojih imenitnih vozil! Češ, to je moj prostor, moja posest! Kdo je dal tem obrtnikom pravico do oviranja prometa — ko pa imajo vendar v neposredni bližini regularna parkirišča! — Sicer pa je vzgoja teh ljudi stvar Prometne milice! Le kje ta tiči, da teh stvari ne vidi in uredi? in jazza. Po končanem študiju v Avstriji pa je takoj nadaljeval šolanje na »Berklee kolidžu« v Bostonu v ZDA »Po končanem študiju sem začel z delom v velikem orkestru RTV Ljubljana,« nadaljuje s pripovedjo nadarjeni glasbenik. »Med najuspešnejše lahko štejem nastope z orkestri Slide Ham p to na in Gustava Broma ter jugoslovanskim jazz kvintetom na raznih festivalih.« Tone Janša je glasbenik moderne smeri in brez dvoma eden najbolj perspektivnih pri nas. To so se ljubitelji jazza lahko prepričali tudi na sredinem koncertu v Kranju. Glasbeni kritiki označujejo njegovo glasbo kot svežo in dinamično ter ritmično izredno zanimivo. Njegov mednarodni kvintet pa se lahko ponaša tudi s tem, da izvaja v pretežni meri svoje skladbe. Glasba je sodobna, opaziti je mogoče moti vično inprovizacijo, pri čemer pa se ideja enega člana prenaša na druge. Dinamika igra izredno veliko vlogo. Opaziti je mogoče vse od liričnih variacij do kolektivne improvizacije.« »Z mednarodnim jazz kvartetom sem se v Kranju pred časom že predstavil,« pravi Tone Janša. »Ker pa je lani v kvartetu prišlo do zamenjave bobnarja, dlje časa nismo nastopali. Zdaj pa smo spet pripravljeni. In kdo so člani kvarteta? Naj jih predstavim. Za klavirjem sedi Švicar Andre Jeanquartier, bobnar v kvartetu je zdaj Beograjčan Miroslav Karlovič, bas ima na skrbi Avstrijec Evvald Oberleit-ner, sam pa igram saksofon.« In načrti za prihodnje? »Z ljubljanskim radijskim plesnim orkestrom potujemo na jazz festival na Madžarsko, mednarodni kvartet pa junija čaka nastop na jazz festivalu v Ljubljani,« pravi ob koncu pogovora Tone Janša. »Sicer pa imam s kvartetom prav zdaj v načrtu več snemanj. Doslej pa sem posnel že okrog petdeset skladb.« J. (fovekai Sv. Duh - Katarine Taler pri Sv. Duhu m težko najti. Živahno ženo. osemdesetim letom se je približala letos, pozna domala vsak domačin. Poznajo pa jo dobro tudi Sori-čani, Davčani, Zeleznikarji, vsi prebivalci zgornjega dela Selške doline. Predvsem |>a tisti, ki jim je »pomagala na svet«. Kajti Katarina je bila babica kar dva in trideset let. Zdaj je Katarina sicer priklenjena na posteljo, a še vedno je kljub svojim letom polna moči, polna energije. Prav rada pokramlja z vsakim obiskovalcem, ki pride k njej. »Nisem mislila, da me bo kdaj .zagrabila' kaka bolezen,« je pripovedovala oni dan ob našem obisku. »Toda zdaj sem že od lanskega oktobra priklenjena na posteljo. Hudo mi je, ker ne morem ven, med ljudi. T oda leta so naredila svoje. Pa saj niti ni čudno, da so mi odpovedale noge. Veste, velikokrat sem bila mokra, od dežja in vročine, gazila sem sneg, visoke zamete . . .« Katarina je vseh dvainlrideset lel opravljala svoj poklic / zares velikim veseljem. »Ja, zares rada sem imela svoj poklic,« pravi. Potlej ji spomini po- hite nazaj v mlada leta. V dni, ko je obiskovala šolo v Ljubljani. Še prav dobro se spominja svojih prijateljic. In skupinska slika tudi krasi njeno lepo in okusno urejeno sobico, kjer.-zdaj preživlja jesen svojega življenja. »Tule pri Sv. Duhu zdaj živim že šestnajst let,« pripoveduje. »Upokojila sem se pred nekaj več kot dvajsetimi leti. A tudi potem nisem mogla mirovati. Se kar nekaj časa sem delala honorarno. O, veliko spominov se mi je nabralo v teh letih. Nekoč sem se, denimo, v trdi temi izgubila gori pod Davčo. Močno mudilo se mi je takrat, zato sem zabredla kar v vodo in še pravočasno prišla do porodnice. Toda zame je bil vedno najlepši trenutek, ko je na svet prišlo novo bitje, ko sem lahko srečnim staršem povedala, da so dobili zdrav naraščaj, da je vse v najlepšem redu. Se v posebno lepem spominu so mi ostali trenutki, ko so zagledali luč sveta dvojčki. In ti-stikrat, moram reči, so bile pri nas bolj številne družine. Pa kljub temu so bili prav povsod naraščaja veseli, čeprav je bilo treba poskrbeti za enega člana družine več.« J. Govekar Cokle, obuvalo preteklosti Cokle so obuvalo, ki že počasi tonejo v pozabo in le redkokje se jih še najde. Včasih so domačini v Rate- čah hodili samo v coklah, toda danes jih skoraj nihče n« nosi več, čeprav so kar praktične. Nekoč so cokle izdelovali pastirji na paši, ker pa danes ni pastirjev, tudi cokel ni več in izdelovalci so zelo redki. Cokle so izdelane iz javorjevega ali bukovega lesa, spodaj so okovane /. močnimi žeblji. Ob spodnjem koncu imajo rilec, da se na njem podrza, kar se nabere na lesenem stopalu. Cokle so v vsakem pogledu zelo praktične. Noge, ki tičijo v njih, se po kamnitih in ledenih poteh prijemajo tal, da ne spodrsnejo. Prav lepe pa te cokle niso; toda zakaj naj bi pravzaprav bile? V planinah in na polju ni parketa, temveč robata podlaga. A. Kerštan %T3!ti£ te^iZn^T P°t(,kUJe SP°mladl naJ1^' ***** v tem okrasnega g ^ v,In,h ,n„J),J, /,V" J«- *rboretum obiskujejo predvsem član, šfc vitnih turisTičnihin * hrtikulm^ih^SZ^ • član, šte- - li. B nortikulturnih društev ,z Slovenije in drugih republik. r 'v TELEVIZIJSKA ODDAJA O ŠKOFJI LOKI Škofja Loka — Te dni se mudi v Skofji Loki ekipa sarajevske televizije, ki snema zanimivo oddajo o mestu pod Lubnikom. Sarajevčani so v teh dneh obiskali Crngrob, gostilno Pri Kajbitu v Zmincu, legendarne Dražgoše, nekatere delovne organizacije, poiskali pa so seveda tudi vse zanimive motive v kraju ob sotočju Sor. V sklopu oddaj Hodoljubje bodo sarajevski televizijci poleg Škofje Loke prikazali tudi Hvar, Ohrid, Smederevo, Cetinje in še nekaj drugih krajev. Režiser zanimivih (Kidaj je Mirza Idrizovič, vodja oddaj pa Dževad Colakovič. Nared bodo do jeseni, ogledati pa si jih bo mogoče tudi na malih zaslonih ljubljanske televizijske hiše. -jg Ženske premalo vključene ŽIRI - Tovarna Alpina, ki se je pretežno usmerila v izdelavo smučarskih čevljev za alpske, tekaške in skakalne discipline, zaposluje okrog 1800 delavcev. Tu so naili kruh domačini ter ljudje, ki so prišli izven Gorenjske. Čeprav nimajo primernih prostorov za sport in rekreacijo, v tem delovnem kolektivu posvečajo veliko pozornost rekreaciji in ostalemu sportu. Z njo in športno dejavnostjo se ukvarja približno petsto zaposlenih. Pri tem je najbolj množična planinska sekcija, saj ima okoli tristo članov. Vinko Kopač -predsednik osnovne konference sindikata: »Letos smo prvič na športna srečanja povabili vse nase zaposlene, torej tudi tiste s prodajne mreže po Jugoslaviji. Srečali smo se v balinanju, iahu, nogometu in tenisu. Te discipline so razen splošne telesne kulture stalna oblika vadbe naših delavcev. V namiznem tenisu, nogometu, šahu imamo tudi interna tekmovanja med TOZD. Dobro je razvito alpsko smučanje in smučarski teki. Nali delavci se udeležujejo vseh letnih in zimskih iger čevljarskih delavcev Slovenije ter vseh občinskih sindikalnih tekmovanj. Pri tem tudi uspehi niso slabi.« Pavel Žakelj -referent za sport: »Večjo uveljavitev sporta in rekreacije v našem delovnem kolektivu onemogoča prostorska stiska. Le športna dvorana je premalo, da bi se lahko vsi tisti navdušenci ukvarjali z zdravo rekreacijo. Največ animanja je za nogomet in smučanje. Mladi pa ne navdušujejo tudi za košarko in judo. Težko je z ženskami, saj ne najdemo prave povezave, da bi tudi one pristopile k Sportu. Obljubljajo, vendar ko organiziramo tekmovanja v kegljanju in streljanju, jih ni na spregled. Najbolj delavni so balinarji ter tekači, nogometaši in judoisti. Skoda je, da je zassrla orodna telovadba, ki je v našem koncu imela lepo tradicijo.« Anton Mlakar judo in nosilec črnega pasu: »Večino judoistov žirovnkega kluba ie delavcev Alpine. Tovarna je bila pobudnik, razen Marjana Mačka, da smo v 2ireh ustanovili tudi ta klub. Imamo dvajset aktivnih članov — pionirji, mladinci, člani — in od teh jih je kar polovica v Alpini. Sodelovali smo v slovenski judo ligi in na vseh državnih in republiških prvenstvih. Pri tem je bil mladinec Jereb dvakrat tretji na državnem prvenstvu, enak uspeh pa beleži tudi Tine Vehar na republiškem članskem prvenstvu. Kot ekipa nismo bili vedno najboljši, a imamo dobre posameznike. Alpina nam gre na roko, toda naši člani delajo v dveh ali celo v treh izmenah. To pa ote* k oca priprave in treninge.« M Hr»a n , . Kajnč referent za nogomet: »Za ta šport, ki je najbolj popularen po vsej Jugoslaviji, je tudi pri nas izredno zanimanje. Petnajst članov se aktivno ukvarja z nogometom, med njimi tudi pionirji in mladinci. Mladinci večinoma naši štipendisti. Iščemo obliko za večjo množičnost v nogometu. Toda novi tekmovalni sistemi s selekcijami nam poberejo najboljše. Le-ti pa nato uspešno nastopajo v teh moštvih.« Čeprav imajo kadrovske in druge težave, v Alpini niso obupali. Pri vodstvu tovarne najdejo podporo, stalno iščejo nove oblike rekreacije in razmišljajo, kako bi vanjo vključili se več delavcev, posebno pa ženske. D. Humer Foto: F. Perdan Jesenice — V sobt>to, 20. maja, je bila na strelišču heroja Tomaža Verdnika na Jesenicah občinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško na :i(H) metrov. Organizirala ga je in uspešno pripravi/a občinska strelska zveza Jesenice. Udeležilo se ga je šest strelcev z Javornika, dva z Jesenic in štirje iz Moj strane. Prvi je bil Janez Otrin iz strelske družine Javormk, drugi je bil Kdi Dobrave z Jesenic in tretji Franci Bizjak z Javornika. Na sliki: Janez Otrin je naš znani strelec. — B. B. Letni bazen kmalu nared Rus, Drago Stefe, predsednik IS SO Kranj, Edgar Vončina, predsednik TKS Kranj in Igor Slavec; Častni predsednik je Roman Albreht, v častnem predsedstvu pa so Ivan Atelšek, Stane Bajuk, Janez Bedi na. Breda Blaznik, Anton Debevc, Zvone Dragan, Ljubo Fili-pan, Miran Goslar, Anton Gros, Jože Hujs. Franc Hočevar, Franc Hvaleč, Jože Kavčič, Štefan Kadoič, Maks Kocbek, Tine Kokalj, Marcelu Kralj. Zdravko Krvina, Jurij Levi eni k. Filip Majcen, Aleksander Mihev, Dragiša Mrkaič, Milan Naglic, Ivan Oman, Jakob Piakernik, Drago Petrič, Jote Počivavšek, Franc Razdevšek, Miha Ravnik, Metod Rotar, Drago Stefe, Miloš S ter, Joško Štrukelj, Borut Snuderl, Zmago Trampuž, Lojze Urbanč, Vladimir Veber, Andrej Verbič, Milan Vižintin, Dolfe Vojsk, Jože Vonta in Mirko Zlender. D. Humer Na Kokrici tokrat drugače Kolesarska sekcij* Športnega društvu Kokricii bo jutri, 27. maja. ob ». uri organizirala tradicionalno koledarsko dirko za Dežmanov memorial, ki pa sojo letos preimenovali v »kolesarski maraton -Dežmanov memorial«. Da bi se približali načelom novega vrednotenja vsebine telesne kulture ter sklepom Kolesarske zveze Slovenije, naj slovensko vrhunsko kolesarstvo skupaj / rekreativnim in veteranskim postopoma prehaja v množičnost, so se namreč Kokričani odločili /a drugačno obliko tekmovanja. Pripravi ti želijo mrva množično kolesarsko prireditev, ki ne bi bila prezahtevna tudi /.a manj izkušene kolesarje veterane in rekreativce. Bistvena novost zamisli je. da kolesarji vozijo \ strnjeni koloni z omejeno hitrostjo. Start in cilj maratona bo pred kulturnim domom na Kokrici. nastopijo pa lahko vsi kolesarji mladinci, člani in veterani s primerno tekmovalno opremo. Proga bo dolga 70 kilometrov, poprečna hitrost X i km/h. ki je nihče ne ho smel prekoračiti, pot pa ho vodila s Kokrice na Belo, v Preddvor, na Visoko, v Cerklje. Brnik, Moste, Kamnik. Mengeš, Vodice in nazaj prek Brnika, Primskovcgti. Brilofji in Predoselj spet na Kokrico. Naslednji dan, v nedeljo, bodo Kokričani \ počastitev pobratenja kolesarskih klubov Adria i/ Trsta, (Jrosupclj in Kokrice pripravili »drugi kronometer Adria.« Tokrat bo to prava dirka za mladince. turisU-. člane in veterane vseh kategorij. Tekmovalci bodo krenili na lil kilometru\ dolženo! ob W uri izpred gostilne T opor s mi Mlaki, kjer bo ludi cilj. Nastopijo lahko le kolesarji brc/ veljavne licence KZS. H..J Ribnica in Kočevje pripravljena RIBNICA — 'Triintrideseto športno prvenstvo LAO, ki bo od 29. maja do 4. junija v Ribnici in Kočevju, bo pomenilo vrhunec vseh letošnjih športnih prireditev na ljubljanskem armadnem območju. Na dosedanjih izbirnih tekmovanjih, nekatera se končujejo prav zdaj, so namreč sodelovali vsi starešine in vojaki. Sport in kultura dobivata v JLA vse večji pomen, je med drugim dejal na nedavni novinarski konferenci načelnik štaba LAO generalpodpolkovnik Jože Ožbolt. Za to pa se ne zavzemajo le poveljatva enot ampak vse bolj tudi družbenopolitične organizacije, predvsem ZKJ in ZSMJ. Vse bolj se krepi tudi sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi skupnostmi na celotnem področju v Sloveniji. Letos bo športno prvenstvo LAO v Ribnici in Kočevju, prihodnje leto pa v Ajdovščini in Vipavi. Priprave na letošnje prvenstvo so se začele takoj po lanskem jubilejnem 30. vse-armadnem prvenstvu v Mariboru, je povedal predsednik pripravljalnega odbora Stanko Rauber. Športne objekte so zgradili v glavnem vojaki sami; to je bistveno pocenilo stroške gradnje. Po končanem prvenstvu pa jih bodo lahko uporabljali tudi občani s tega področja. Na letošnjem 33. športnem prvenstvu LAO se bodo ekipe, šest jih bo nastopilo prvič pomerile med seboj tudi v košarki in patruljno-orientacijskem teku na 15 kilo-metov. Seveda se bodo vsi tekmovalci borili za čimboljše rezultate in s tem za uvrstitev na 31. športno prvenstvo JLA, ki bo konec junija v Splitu. Generalpodpolkovnik Jože Ožbolt je pohvalil tudi tesno sodelovanje JLA z družbenopolitičnimi organizacijami In občani v občinah, kjer bo prvenstvo. S skupnimi močmi pa bomo lahko dosegali tudi nove uspehe, je dejal. \Z KRANJ - Priprave za deseto jubilejno člansko prvenstvo, ki bo od 3. do 6. avgusta v gorenjski metropoli, skoki v vodo pa v istem času na Jesenicah, se nadaljujejo z nezmanjšanim elanom. Tako kot v Kranju se tudi na Jesenicah zavedajo, da jim bo le dobra organizacija obeh prireditev vzpodbuda za še boljši napredek plavanja in skokov v vodo. Vse komisije, zadolžene za izvedbo obeh tekmovanj, delajo po načrtu. Največja investicija, 260 milijonov, bo v Kranju, saj sanirajo letni bazen. Vendar balkanske igre niso edini vzrok, da so se v Kranju odločili, da gredo v popravilo letnega bazena, v katerega od izgradnje ni bilo dosti doseženega. Bazen je bil namreč zgrajen leta 1940. Balkansko prvenstvo je bilo le torej povod, da so pričeli s sanacijo, ki pa je bila potrebna ie prej. Za sanacijo letnega bazena je bil že skrajni čas. Tega so se zavedali vsi in zato so s sanacijo začeli že zadnjega marca. Dela potekajo po načrtu, saj delavci Gradbinca delajo prizadevno. Sama školjka je že nared. Caka le še pleskanje in na Zavodu za vzdrževanje športnih objektov pričakujejo, da bo voda v bazenu že prihodnji teden. Večji problem je le ureditev okolice. Tu je izredno neugoden teren in niso pričakovali, da bo tako. Teren je ilovnat in precej je tudi lahore. To pa otežkoča delo, saj morajo delati ročno. S stroji se kaj malo opomorejo. Okolica bo prekrita z litim asfaltom. Vzporedno s temi deli pa potekajo tudi dela pri obnovitvi teras in sanitarij. Kot že rečeno, do balkanskih iger bo vse nared, voda v bazenu pa že prihodnji teden. Pri vsem tem pa ima organizacijski odbor desetega balkanskega prvenstva obilico dela. Naj ga predstavimo: predsednik je Jože Kavčič, sekretar Jožica Petrič, Ivan Draksler je predsednik finančne komisije, člani pa so Štefan Kadoič, Vence-slav Kapus, Dragi ša Mrkaič, Drago Petrič, Srdjan Petrič, predsednik organizacijskega odbora mediteranskih iger. Brane Pola k, Emil Praprotnik, Jože Rebolj, Milan Zmaga Leščanov Deseto kolo nogometnega prvenstva Gorenjske v severni skupini je bilo odigrano v snegu in Malu. V lokalnem derbiju na Bledu so Lescam vodili vse do 7l> minule, ko je lula tekma zaradi nemogočih ra/.mer prekinjena. -Jeseničani so (kima proti Alplesu ic/ko iztržili točko. Triglav l»i je |>rnii Bohmji eiir iztržil obe točki. Izidi v severni skupini so naslednji: (člani) Bled : Lesce 1:4 (tekma prekinjena v Tli minuli). Jesenice Alples 7:7. 'Triglav : Kuhinj 1:0, Tržič : LTH J.O, Vodi 'Triglav z 1!» lučkami pred Trži-čeni. ki jih ima Hi. Tret ji su -Jeseničani z devetimi točkami. V tekmovanju mladincev je 'Triglav premagal Lesce. Bled Bohinj, Škotjelmuni |ii Tržjčane. Vodi selekcija Škofje Luke s 17 točkami Drugi je Bled, tretji pa .Jeseničani. Pionirji Škofje Luke so igrali /. Bohinjem neod-kičeno in vodijo /. 10 lučkami preti Bohinjem, ki jih ima 9. in Jeseničani, ki so zlirali 7 točk. P. Novak V Kranju ZT KO KRANJ - Pred dnevi je bil v Kranju posvet o organiziranosti telesne kulture. Na srečanju športnih delavcev, organov 'TKS Kranj, je sodeloval tudi novi predsednik i/vršnega odbora republiške organizacije TKS Rajko Šugman. Posvet je bil zelo koristen /a nadaljnji razvoj organiziranosti telesne kulture v kranjski občini, predvsem pa v zvezi z ustanovi Iv ijo zveze telesno -k nI turnih organizacij kranjske občine. Iniciativni odbor za ustanovitev ZTKO je pričel z delom in v prihodnjih dneh bo tudi v Kranju ustanovljena omenjena telesu o -k ul ( urim organizacija. Kandidat za predsednika je Milan Turcl J.Javornik Na Joštu seminar za trenerje skokov Kranj — Telesnokulturiia skupnost Kranj organizira s s ode lova njem SK Triglav danes (petek). 2i> maja. ob 15..K) v Domu na Joštu seminar za trenerje in strokovne delavce iz območja občine Kranj, ki delajo ali želijo delali na področju smučarskih skokov. Na seminar so vabljeni tudi predavatelji telesne vzgoje (»novnih Šol kranjske občine. Tema seminarja je Metodika vadbe smučarskih skokov za začetnike in Koncepiranje programa vadbe v celo letnu obdobje Seminar bo vodil prul Ludvik Zaje, poklicni trener kranjske tekmovalne ■kupaosti. *" * Slavo Božnar: pomladiti sodniško organizacijo ŠKOFJA LOKA - Slavo Božnar iz Škofje Loke je poleg Albina Bradaske edini zvezni nogometni sodnik z gorenjskega področja. Toda tudi Slavo seje zdaj odloči L da bo pustil sodniško piščalko. In zakaj ne bo več delil pravice na »zelenih poljih«? »Za ta korak sem se odločil zato, ker menim, da niso urejeni odnosi v naši sodniški organizaciji,« pravi Slavo. »Predvsem tule na Gorenjskem. Tu ie vrsto let ni mogoče opaziti kakršnegakoli napredka.« Sodniški izpit ;'e Slavo položil v Mariboru. Pred približno dvajsetimi leti je bil to. Zvezni sodnik pa je osem let. »Številne nogometne tekme sem sodil v tem času,« pripoveduje Slavo. »Prav v vseh večjih slovenskih nogometnih središčih. Precej sem sodil drugoligašem, dostikrat pa sem .delil pravico' tudi na tekmah, ki jih je igrala Olimpija. Morda se najbolj spominjam tekem v Trbovljah. Tu sem tudi položil izpit za nogometnega sodnika. Bila je to tekma Rudar : Branik. Veste, v Trbovljah je bil vedno .vroč teren'. Domačini kajpada nikakor niso smeli izgubiti. Potem se prav dobro spominjam tudi tekem, ki sem jih sodil ženskim ekipam, pa gorenjskim novinarjem .,.« Ima morda Slavo svojega vzornika? »Gotovo, da ga imam,« pravi. »Moj vzornik je prav gotovo bil Ljubljančan Lado Jakše. Izredno pa cenim Varaždinca Hauša in Rečans Glažarja. Zelo pomembna pri sojenju se mi namreč zdi odločnost in avtoriteta sodnika. In ta dva sodnika taka sta. Veliko vlogo ima lahko sodnik tudi pri vzgoji pionirjev. Našega nogometnega naraščaja.« »V teh dneh bo Slavo z zanimanjem spremljal svetovno nogometno prvenstvo v Argentini. In kakšne so njegove napovedi? »Velika škoda je, ker v Argentini ne bo nastopila naša reprezentanca,« zatrjuje »mož v črnem« iz Škofje Loke. »Toda zdaj je prepozno. Skoda, da se naši fantje z državnim grbom na prsih ne znajo tako boriti kot so se nekdaj Bo bek, Vukas, Beara, Mitič in drugi. Menim, da bo v Argentini zmagala Brazilija, drugi naj bi bili domačini, od evropskih reprezentanc pa se bo po mojem mnenju najbolje uvrstila Poljska, ki igra zares dopadljiv nogomet.« Slavo se torej umika z nogometnih igrišč. Toda sojenja le še ne bo popolnoma opustil. »Sodil bom še naprej tekme v občinskem merilu.« zatrjuje. »Želim pa tudi. da se sodniška organizacija na Gorenjskem čimprej pomladi.« J. Govekar Pavlinova in Križaj prvaka SFRJ Pretekli konec tedna je bil za mlade atlete in atletinje kranjskega Triglava zelo uspešen. Z državnih prvenstev v štirih republikah so se vrnili z dvema naslovoma državnih prvakov za leto 1 »78 ter s tremi srebrnimi in eno bronasto kolajno, razen U-ga so izboljšali tri gorenjske rekorde in enega izenačili. Veliko presenečenje sla v Beogradu priredili mlajši mladinki Anka Pavlin in Živa Rant z dvojno zmago v skoku v višino. Pavlinova je s skokom 164 cm dosegla tudi nov absolutni rekord Gorenjske. Hantova je s 1«! cm izboljšala gorenjski rekord za pionirke, pri tem pa je kar za » cm izboljšala svoj najboljši rezultat. V liku na 100 m je Jesenovčeva z rezultatom 12,5 zasedla 2. mestu v konkurenci starejših mladink. Najuspešnejši Jeseničani V organizaciji 1SD Borec iz Kranja je bilo v nedeljo, 21. maja, področno tekmovanje invalidov v šahu za Gorenjsko. Nastopilo je le pet ekip. saj se tekmovanja niso udeležili šahisti iz invalidskih društev Radovljice, Škofje Luke in 'Tržiča. Tekmovanje je veljalo ludi kot izbirno tekmovanje za udeležbo na republiškem prvenstvu invalidov v šahu, ki bo jutri v Ljubljani. Največ uspeha so imeli šahisti z Jesenic,ki so z desetimi osvojenimi točkami zasedli prvo mesto (red prvu ekipo Borca, ki je osvojila 7 točk. Isto število točk je zbrala tudi druga ekipa Borca, medlem ko so šahisti i/ Domžal s petimi točkami zasedli četrto mesto Šahisti Jesenu in Bona iz Kranja bodo tast upali (iorenjsko na republiškem prvenstvu, Mulej prvi, Mežnar drugi IVetekli lede' je bila v Murski Soboti prva dirka /a drža no prvenstvo v motokrosu v razredu do 50 cm in druga dirka v razredu do I2T) trm. Pre več kot 4000 gledalci je v obeh kategorijah i as! oni ki H.r» tekmovalcev iz (A slovenskih r hrvaških klubov V razrer' j do r>0 ivm je po pričakovanju zmagal 1» skolelni vicešampinn Tine Mulej iz Kadovlji f. medtem ko je bil Tržičan Kazumič četrti V razredu do 125 cem so bili gledalci priča (gorečnemu boju za prvo mesto med PiSUSUOTO iz Orehove vasi in Tržičanom Brankom Mežnar jem. Tok m i je več sreče imel Predan, ki se je tako oddolžil Mežnarju za poraz v prvi dirki za državno prvenstvo. Po dveh dirkah imala ta dva dirkača enako število lučk in v skupnem vrstnem udu delita prvu in drugu mesto Rezultati: do 50 cem: I Mulej I Radovljica I ">0 točk. 2 Sat osek (Črnomelj) 44, I Koritnik (Slovenija avto) JH. i. Razumič (Tržič) .12. -V Slukeli (Cmomelj) L'. ♦> Andrejka (Lukovica) 12 7 (Jrošeli (Trbovlje) 2H. H. Smode (K oper I 20. «. Dožnar (Tržič) l.r>. K). Hengsman (Tržič) 12: do 125 cem: I !*redan (Orehova vas) r)0. 2. Mežnar (Tržič) 44. .1. Cuš (Ptuj) ri, 4 Strafela (Velenje) 12. r>. Majer (Velenje) .XI. b". Samec (Zabok) D. 7. Kotnik (Orehova vas) .'M). 8. Muki (Radovljica) 20. «1 Mirkovič (Zabok) 1H. 10, Veltar (Tržič) IH Tomaž Križaj je v Bijelom Polju v Crni gori prepričljivo zmagal v teku na 1009 m in usvojil naslov državnega prvaka v konkurenci mlajših mladincev. Z rezultatom 2:32,2 je dosegel gorenjski rekord za mlajše mladince, hkrati pa je to drusi najboljši rezultat v tablicah najboljših tekačev Gorenjske vseh časov v teku n 10(10 m. V Bijelom Polju sta se s 4. in 5 mestom izkazala tudi mlada skakalca palico Kurat in Sajovic s preskočenih 31 s* oz. 300 cm. Tudi v Skopju, kjer so tekmovali stare i* mladinci, Kranjčani niso ustali brez medalj. K urnik je s 380 cm zasedel d ru a< mesto v skoku s palico. Stare p« se j° izkazal v teku na 200 ms tretjim mestom i izenačenim absolutnim rekordom uj1 "ti js k c — 21,9 sekunde. »' Velenju, kjer so tekmovali mlaiš' člani, se je Sagadin moral zadovoljiti ' 4. mestom v teku na 200m (23,2), Božnik pa je v teku na 800 m zasedel 10. mesto časom 1:57,2. I.K uvčič Savčani sklenili priprave V zadnjih dveh mesecih so člani kranjskega kolesarskega kluba preživeli praktično skoraj vsak dan na dirkah. Samo po Alpe-Adriji so sodelovali na osmih. V nedeljo ponoči so se končno vrnili na oddih v Kranj. Utrujeni so, vendar zadovoljni, saj so dosegli cilje, ki so ai jjn zastavili v programu letošnjih priprav. V soboto in nedeljo so razen Avstrijcev, Nizozemcev, Zahodnih Nemcev, Madžarov in Cehoslovakov vozili na zahtevni dirki Dunaj-Greaten-Dunaj. Prvi dan dopoldne je bila vožnja na kronometer (42 km). Zmagala je avstrijska ekipa, ki je vozila s poprečno hitrostjo 48,580 km/h, medtem ko so Savčani z malenkostnim zaostankom zasedli odlično tretje mesto. Pot so prevozili v času 53:41.1, kar je izvrsten rezultat. Popoldne so vozili etapo Dunaj-Gresten. Vse nade so polagali v Bojana R opreta, ki pa mu zaradi bolezni ni šlo kot običajno. Najbolje se je uvrstil Frelih, ki je zasedel 17. mesto. Naslednji dan so s? kolesarji obrnili nazaj. Ropret je hudo padel in odstopil. Najuspešnejši Savčan je bil spei Frelih, ki je osvojil dva leteča cilja, v enem je bil drugi v skupni razvrstitvi za leteče cilje pa tretji. Fantje pa ne bodo dolgo počivali. Čakajo jih že spet nove domače in mednarodne preskušnje. Prva bo te v soboto, dirka v spomin Vida Ročica, ki šteje tudi za jugoslovanski pokal. H. J. Športni praznik na Sorici Sorica - Na Sorici nad Selško dolino bodo in m pojuirišnjein slavili športniki V kraju Le zmaga r,, Jutri in v nedeljo bodo v severni skupini II. zvezne rokometne lige odigrali 20. kolo, v super finalu slovenske lige pa peto kolo. (•orenjsku prestavnika gostujeta v Izoli. R okoniclaši Jelov ice igrajo pomembno srečanje z zadnjcu vrščeno I ndustromontažo. 'Tekma bo jutri ob pol štirih v Železnikih. 'Trener Igor Stupnišck ugodnu ocenjuje zadnje sreČHnje v Slatini, čeprav ie bila Jelovica poražena. Jutri #»t bodo gostje zaigrali sproščeno, saj nimajo kaj izgubiti. Od lige so se namreč že poslovili. Jelovici pa le zmaga zagotavlja obstanek v drugo-ligaški druščini. Rukometašice Alplesu pa bodo jutri doma prav tako igrale pomembno srečanje / ekipu Ivaniča, ki lahko preseneti domačinke. Trener Jože Hako-vec napoveduje, da lahko le hitra in borbena igra prinese zmago. Tržičani in Preddvorčanke pa gostujejo v Izoli. Preddvorčanke bodo igrale ob 18. uri, Tržičani pa uro kasneje. J. Kuhar *"'iVljeill nb II lili. Po kulturnem programu predvidel!« lokometna tekma, nato pa še liitalim lekinuvmije v nogometu. Medila bo za- |„IVi, / mnogimi šaljivimi tekmovanji. -jg Dopisniki poročajo Bled - V blejski telovadnici so se srečah? najboljše pionirske ekipe v odbojki. LjubJjan-XKročje ,e zastopal Vrf-Rudnik pnmoreko w 1 ,„,rinisko m Bled. Domača ekipa je bila KdZ\£Z flteno opravila .obema tekoma V»naT se bodo^hd. B.ejke dva. ^srečale X Ravnami. Prva tekma je b.la "buta IMSaCfTe C Kalan (Kranjl B. Rauh f Tekmovanje vzgaja in poučuje Tekmovanje v znamenju preseganja sposobnosti, prikazovanja športne tehnike in taktike je že zdavnaj priznano kot pomembna družbena dejavnost. Tekmovanje ni le značilno v sportu, temveč tudi na drugih področjih, ko skušamo izboljšati kvaliteto in količino dela, ko tekmujemo v poslovnem življenju, v katerem se večkrat uveljavlja konkurenčni boj. Tekmovanje je že v načrtu treniranja, ko se športnik prilagaja na bolj zahtevna tekmovanja, ko naj bi na predvidenem tekmovanju ob primerni zbranosti, čustveni in miselni podpori dosegel kar najboljši izid. Kaj športniki pridobe na tekmovanjih in v čem si obogate izkušnje? Sport poleg gibalnih vrlin, oblikuje delovne navade, zahteva bolj načrten, zdrav, lahko bi rekli športni način življenja. Navajanje na napor, samopremagovanje, »misel za kolektiv in za medsebojno pomoč so odlike športnega značaja. Tekmovanje je poučno. Športniki se seznanjajo z novostmi v tehniki, s sodobnim načinom treniranja, pridobe nova znanja, navade in veščine, postajajo bolj samozavestni in bolj iznajdljivi. Na tekmovanjih spoznavajo kraje, širijo poznanstva, tekmovanje povezuje mladino podobne miselnosti, nagibov in namenov. Tekmovanje oblikuje moralno podobo. Šport naj bi bil učitelj pravičnosti, poštenosti in resnicoljubnosti. Navajal naj bi nas na objektivno precenjevanje lastnih vrlin. Ob neuspehih ne bi smeli kloniti, a tudi uspehi nas ne smejo prevzeti. Podobno je v življenju, ko doživljamo na daljši poti vsa tista čustva in počutja, ki so značilna na tekmovanjih. V življenju v nekem smislu uresničujemo športno taktiko. Toda ta ne bi smela biti usmerjena na oviranje ali izločanje tretjega, pač pa bi morala biti naravnana na medsebojno sodelovanje, spodbujanje in spoštovanje. Športno tekmovalna šola naj bi bila priprava za življenje. Tekmujemo posamezno in moštveno. Kadar gre za uspeh moštva ali kolektiva, se oblikuje več tovarištva, krepi se občutek kolektivne pripadnosti, zavesti in volje. Vsako tekmovanje zahteva dobro organizacijo. Na manj pomembnih tekmovanjih smo organizatorji in tekmovalci. Tekmovanje je praktičen pouk organizatorjev in nastopajočih. Oboji se kaj nauče, opuščajo stare napake, tako da je bodoče tekmovanje na višji ravni. Slabši tekmovalci se zgledujejo po boljših. Posnemajo jih v tehniki, tekmovanje jih opozori, kako in koliko morajo trenirati, da bi dosegli boljše izide. Na tekmovanjih spoznavajo odnose med sotekmo-valci, odnose med nasprotniki in doživljajo utrip športne arene. Tega sestavljajo še gledalci, ki se prilagajajo panogi, tekmovalnemu duhu in zanosu. Tekmovanje pritegne, kadar nastopajo po kvaliteti bolj izenačeni športniki, tako po starosti, izurjenosti in po namenu. Športno tekmovanje naj bo čisto, častno in pošteno. A žal je danes preveč v ospredju zmaga. Za njeno ceno pa so na voljo sredstva, ki niso v skladu s športno etiko ali celo ogrožajo zdravje. •Jože Ažnian OD VSEPOVSOD Husein v zakonskih vodah Jordanski kralj Husein se je po dveletnem vdovstvu ui I konske mreže. Njegova družica je Američanka Elizabeth Hal h' *A se je brž po poroki preimenovala v Nur Al Husein, kar bi se d -reklo Husein,n\ žarek. Menda bo sprejela tudi islamsko ivroizL^Jd Praktična kontracepcija Ameriški ntrokovnjaki izpopolnjujejo nove kontracenciitk* n, , , 'katere bodo uporabili že v prihodnjih treh letih. Novost teh sr d^-t , jettavi, ampak v načinu uporabe. Taki* so že preiskiisili novo kan 7/T ni travniki vsadijo pod kožo. Hormon, kije v kapsuli, preprečuie >nn l J" slednjih pet do šest let. Strokovnjaki zagotavljaj,,, da tak nn,',Ti' \ 2(i *Pdje ne bo škodoval zdravju. 01'«>'"'a- Še ena »Ljubezenska zgodba« Pred leti posneta »Ljubezenska zgodba« z Ryan,,m ONea/om Ali MacGrau.je - kot se spominjate - doživela nadpourečen '!' Zato se je filmska družba Paramount Pictures lotila snemania daljevanja. V glavni vlogi bo spet zaigral ftvan, ki bo srečal veJ/""' duhovito Marci Nash (Candice Bergen) in <>b njej pozabil t). ,ln smrt svoje mlade žene Jenny. " agtcno V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Medvode — Dela na obnovitvi bivše gostilne Na klancu kljub oviram dobro napredujejo. Delavci POZD Kanu iz Smlednika upajo, da bo prijetna restavracija odprta že do konca junija letos, -fr KRANJČANI NA SNE2NIKU Kranj — Planinsko društvo Kranj je v soboto, 20. maja, priredilo planinski izlet na Snežnik. Mladi in starejši planinci so napolnili dva avtobusa in pod vodstvom planinskega vodnika Jožeta Šparovca krenili na Primorsko. Škoda, da je bila koča na Snežniku zaprta, prav tako pa se je tudi vreme poslabšalo. Kranjčani so spotoma obiskali še tehnični muzej v Bistri. D. Maretič INVALIDI NA OSANKARICO Kranj — Lani je društvo invalidov iz Kranja podpisalo listino o pobratenju z mariborskim društvom. Na takratnem srečanju so predstavniki ob^h društev sklenili, naj bi taka srečanja postala običaj, organizirali pa naj bi jih v krajih, znanih iz narodnoosvobodilnega boja. Tako se bodo kranjski invalidi 24. junija odpravili proti Štajerski. Srečanje bo na Osankarici, prizorišču tragičnega poboja borcev Pohorskega bataljona, udeležili pa se ga bodo poleg invalidov pobratenih društev tudi člani društva paraplegikov Slovenije. Pri spomeniku Pohorskemu bataljonu bo krajša slovesnost, na kateri bo govoril general Boris Cimžar-Bor. Nato pa bo prišel na vrsto veselejši del. Vojaki JLA bodo poskrbeli za pravi partizanski golaž, za zabavo pa bo igral narodno-zabavni ansambel Jožeta Krežeta. Društvo invalidov v Kranju še sprejema prijave, in sicer do torka, 30. maja. H. J. IKir «^4ttswaiMwittMSSSHlg Javornik — V okviru prizadevanj Človek, delo, kultura je sindikalna organizacija temeljne organizacije združenega dela remontne delavnice železarne Jesenice pripravila v domu Julke in Albina Pibernik uspelo razstavo tehničnih inovacij Viktorja Žana, Pera Papiča, Igorja Logarja in Feliksa Beštra, razen tega pa so razstavili še slikarska dela njihovih sodelavcev in sicer Janka Korošca, Pavla Lužnika in Jožeta Koselja ter ročna dela Tatjane Srpčič, Brede Stare, Olge Kunšič, Nure Mislinov, Hasnije Bakovič ter Zvoneta Staniča. Razstavo, ki bo odprta do konca maja, so odprli v petek, 19. maja, s krajšim kulturnim programom. Na sliki: Viktor Žan z novim modelom tesnil. — B. B. Jesenice - Graditev toplovoda do šolskega centra na Plavžu se spet nadaljuje. Občani si bodo oddahnili, ko bodo delavci Kovinarja lahko zasuli globoke in široke izkope, ki so doslej ovirali dostop k stanovanjskim poslopjem in dovoz avtomobilov na parkirne prostore. — B. B. UREDILI BODO POT OKOLI ZELENCEV Rateče — Precej obiskana izletniška točka Zelenci, izvir Save, med Podkorenom in Ratečami zadnja leta ni bila dobro vzdrževana. Dotrajane so klopi in mize, ki so postavljene ob poti, dostopne ceste pa je razkopala meteorna voda, reklamni napis je obledel, drevje pa ovira dostop. Da bi se stanje popravilo, so mladinci jeseniške železarne ponudili krajevni skupnosti Rateče in samoupravni komunalni skupnosti Jesenice, da bi to uredili s prostovoljnim delom. Ta predlog je bil takoj sprejet. Do Zelencev naj bi popravili tudi brv in pot, ki je narejena in speljana z južne strani, od tam, kjer je nekoč tekla železniška proga. Na trasi nekdanje železniške proge je zdaj steza, po kateri hodijo številni gostje in izletniki. TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 20 do 25 din, špinata 24 do 28 din, cvetača 22 din, korenček 18 din, česen 55 din, čebula 14 din, fižol 24 din, pesa 8 do 10 din, kumare 18 din, paradižnik 40 din, paprika 32 din, slive 25 din, jabolka 14 din, žganje HO din, pomaranče 14 din, limone 19,90 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 8 din, kaša 10 din, surovo maslo 78 din, smetana 32 din, skuta 18 din, sladko zelje 7 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 25 din, orehi 150 din, jajčka 1,80 din, krompir star 3 din, novi 10 din, med 55 din. S SODIŠČA Na prehodu trčil v pešca NAKUP ZAHODNIH LICENC Evropske socialistične države so do '•76. leta odkupile v zahodnih državah *400 licenc. Med kupci je najmočnejši! Jugoslavija, ki jih je nabavila okoli 500, tledita pa ji Sovjetska zveza in Poljska ■približno po 450. V prvi fazi so najbolj odkupili licence za težko industrijo, trojegradnjo in gradbeništvo, medtem M v zadnjem času prevladuje uvoz licenc za proizvodnjo blaga za iiroko Potrošnjo. ZDA IZG UB1LK VODSTVO letopis Organizacije za gospodarsko so kovanje in razvoj (Oh'('J)| za leto lf>7« TE DNI PO SVETU SUSA V TEKSASU Več teksaški« pokrajin, zlasti e Zapata, je prizadela « nc pomnijo vsaj te dvajset let. .. "„ *,„ črede so usahnila. Samo T,ai!.f poginilo okoli 1500 °kJ?*ft 000 pa so jih morali zaklati u^ogroia°tudi veJ pridelek v nekai ^nah ob teksasko-mehisk pa susa, nekaj i meji. VESOLJSKI NAČRTI .JAPONCKV Japonci nameravajo do leta I.W> izstreli prvi satelit na pot okrog Lune, pel let sneje pa naj bi dve vesoljski sondi leteli Veneri. Obsežen program japonskih Ijskih raziskav rlo leta IW2 predvideva tev 76 raket, ki In odnesle v vesolji 90 satelitov. V dro^i polovii i osem ih naj bi prvi. japonski, asiiiuiiiv n f-iovalr v Bjosriasih vejtoljsk/fc ladjah . ' -■— ARETACIJA SOVJKTSKIH FUNKCIONARJEV V ZDA so aretirali funkcionarja v sekretariatu ZN Rudolfa Cernjajeva. političnega funkcionarja v oddelku ZN za politična vprašanja in varnost Jaldika K.ngerja, atašeju pri .sovjetski misiji v OZN Vladimiru Zinjakinu, za katerega velja predpis o nedotakljivosti diplomatov, pa so ukazali, naj odide iz ZDA. Sklep o aretaciji in izgonu so baje sprejeli na osnovi preiskave ameriške službe I Ml. Obtoženi so, da ho se ukvarjali z vohunstvom in zbirali podatke o ameriški mornarici. Sovjetska funkcionarja naj bi 30. maja privedli pred sodišče. Ameriški zakon predvideva za vohunstvo dosmrtno ječo. TRAKTORJK NAMESTO BRZOSTRELKI ZahodnonentAki zunanji ministei Hans> IJietrich Oenschei je pozval razvite države, naj ne pošilja jo več orožja državam \ razvoju Afrika nt- potrebuje hi/.wstrelk ali minuiiictov. temveč traktorje, stroje, bolnišnice in šole, je poudaril (iensclicr. Besede s<> pametne, škodu le, ker jih nihče ne l)u upošteval LBTALI8CK NARU A ODPRTO l*o dobrih desetih Istih, kolikor so trajali gradnja in krvavi spopadi z demonstranti, so z letališča Narita v bližini japonskega glavnega mesta poleteli prvi potniki. Policija in letališka straža sta morali prej odstraniti velik balon, ki so ga na koncu pristajalne steze podtaknili demonstranti. VROČINA TKRJALA Ž RTV K Tempera t ure. ki so s«- \ Večjem delu ll|dij(S povzpele nad II) stopinj, ponekod pa doSMJ« t ud t 17 stopinj Celzija, fto p<> ne-popolnih podatkih zahtevale že približno 140 življenj. Meteorološke napovedi zaenkrat niso piav nič spodbudne, zato se bo verjetno število /rtev pa tudi materialna _ .škoda pc |>ov cčahi. .J ' f " . ' ', . *j JESENICE Solata 15 din, cvetača 19.32 din, korenček 18 din, česen 40 din, čebula 11,50 do 10 din. kumare 32 din, paradižnik 40 din, paprika 01,50 din. jabolka 10,85 din, pomaranče 12,90 din. limone 10,07 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 0,80 din, kaša 17 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,70 din, skuta 20,50 din, sladko zelje 10 din, kislo zelje 7,45 din, orehi 152,31) din, jajčka 1,70 do 1,90 din, krompir 3,05 do 10,80 din. Na eno leto in dva meseca zapora je senat okrožnega sodišča v Kranju obsodil Kdvarda Burnika, starega 31 let iz Klanja, ker je 10. septembra lani povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl Alojz Kos. Tistega dne. nekaj pred 21. uro, je močno deževalo, vidljivost je bila slaba. Hurnik je peljal po Oldhamski cesti v Kranju proti Zlatemu polju. Ko se je pri vrtcu Janina približal zaznamovanemu prehodu /.a pešce, je šele na 3 metre opazil Alojza Kosa, ki je bil z leve proti desni prečkal prehod. Avtomobil ga je zadel kak meter pred desnim robom cestišča. V nesreči je bil pešec lako hudo ranjen, da je že med prevozom v bolnišnico umrl. Sodišče je ugotovilo, da pokojni Kos ni z ničemer povzročil nesreče. Voznik Hurnik pa je vozil po Oldhamski premalo previdno glede na to, da je takrat močno deževalo, da ie na tej cesti več prehodov za pešce Dežurne trgovine in bi torej lahko pričakoval takšno srečanje. Ker pa je bila cesta slabo osvetljena, bi moral na te pogoje hitrost vozila prilagoditi tako, da bi lahko še pravočasno ustavil pred prehodom, če bi bilo to potrebno. Burnik se je sicer zagovarjal, da je pešca zagledal prepozno, ker ga je zaslepil s kratkimi rumenimi lučmi avtomobil iz nasprotne, smeri. Ne glede na to pa Oldhamska cesta vodi skozi naselje, kjer mora vsak voznik neprestano pričakovati tudi pešce na prehodih in tudi srečavanja z drugimi vozili ter temu primerno prilagoditi hitrost in način vožnje. Burnik pa je tisti večer sedel za vo- -lan tudi vinjen, saj je imel v krvi najmanj 1,98 promile alkohola. Da je imel gripo in se je zaradi tega zdravil s kuhanim žganjem, vsekakor ne more biti olajševalna okoliščina za voznika, ki mora po zakonu voziti trezen. , SodiSče se je poleg kazni odločilo še za varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za 8 mesecev po prestani kazni. L. M. V soboto, 27 maja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. Živila — prodajalna SI* Prehrana, C. Staneta Žagarja Ki, prodajalna SI' Planina. Zupančičeva 24. TRŽlC: Mercfitor - poslovalnica, Cankarjeva 1 ŠKOFJA LOKA: Nama Školja Loka JESENICE: Špecerija Bled -Supermarket Union. Titova 22 RADOVLJICA: Živila - Potrošniški center Radovljica, Gorenjska LESCE: Murka. Alpska :il BLED: Sjiecerija, Prešernova 18, Živila, Ljubljanska 15 GORJE: Špeceiija-market. Zg. Gorje BOHINJ: Ljubljanske mlekarne — Delikatesa, Boh. Bistrica, Triglavska 50, Ljubljanske mlekarne — market. Ribčev laz, GKZ - IVehia-na, Stara Fužina 17, Ljubljanske i mlekarne - sainopostrežj>a Gkanc Trčil v drevo Bled — V nedeljo, 21. maja, ob 23.30 se je v S p. Gorjah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stanko Bajželj (roj. 1933) z Jesenic je v ostrem levem ovinku zapeljal v levo, nato pa še v desno in trčil v drevo. Pri tem je bil voznik lažje ranjen, prav tako tudi sopotnik Mirko Smole j s Koroške Bele. Oba so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 25.000 ditl. Nezgoda pri vključevanju Škofja Loka — V torek, 22. maja, seje na Kidričevi cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Pavel Berce (roj. 1948) iz Škofje Loke je pri vključevanju na prednostno Kidričevo zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Darku Vidmarju (roj. lf)52) iz Kranja, kije prav lak tat prehiteval neko vozilo. V trčenju je bil lažje ranjen voznik Berce. Skocle na av t oinohilih |e /a 15.000din. L. M. Našli skrite predmete Škofja Loka — Delavci milice v Škofji Loki so v začetku tega meseca našli prikrito celo vrsto predmetov, za katere upravičeno sumijo, da so bili ukradeni ali občanom ali pa so bili odneseni iz trgovin. Med temi predmeti so nahrbtnik iz najlona, dvoje smučarske hlače znamke t oper, smučarska bluza (Toper), smučarske rokavice, troje kavbojk (italijanske), pet moških hlač, dva puloverja, štiri moške srajce (od tega 2 znamke Labod), podvodna puška (znamke mares sub z ostjo), avto radio — kasetni znamke roadster, avto radio kasetni znamke tramp, daljnogled znamke svvarovski optik, ročka in stikalo za kotno brusilko s kablom, radijski tranzistor znamke baxx hlaupunkt satari. Lastniki teh predmetov niso znani, zato UJV Kranj naproša občane pa tudi delovne organizacije, ki so jim bili podobni predmeti morda vzeti, da'si jih ogledajo na postaji mihc« v-Škot ji Loki. MARTA ODGOVARJA Jana Obračam se na vas z željo, da mi svetujete obleko, ki bi jo imela za slovesne priložnosti. Stara sem 26 let, visoka 66 cm in tehtam 60 kg. ODGOVOR: Obleka je precej odprta, z ozkimi naramnicami in zadrgo na hrbtni strani. Spredaj in zadaj ima volano in je krojena močno v zvon. PORABA: Mlade koprive (nabirate jih z rokavicami), maslo ali margarina, žlička moke, malo mleka, zajemalka juhe, kisla smetana, strok česna, košček čebule, sol, poper, muškatni orešček, peteršilj, jajca, parmezan, slan krop. w Spinača iz kopriv za slabokrvne IZDELAVA: Liste mlade koprive operete v več vodah in odvedite. Kuhate jih v slanem kropu v odprti posodi največ 10 minut. Koprive poberite iz vode (vodo prihranite), oplaknite in zmeljite v mešalcu ali drobno sesekljajte. V kozici ogrejte maščobo, dodajte žličko moke in ko se nekoliko speni, strok strtega česna, košček čebule, drobno sesekljane z malo peteršilja, zalijte z juho in mlekom in premešajte. Po potrebi dolijte še vodo, v kateri so se koprive kuhale, solite, poprajte in dodajte nastrgani orešček. Slednjič dodaj te kislo smetano in jed na hitro prevrite. Da bi se po vrhu ne naredila kožica, potresite špinačo s kosmiči surovega masla. Po želji tako pripravljeno koprivno špinačo ob robu obložite s posajenimi jajci (za vsako osebo po eno jajce). Med pečenjem potresite rumenjake s parmezanom in takoj ponudite. Želodec in dvanajstnik K organom, prebavne poti poleg ustne votline, požiralnika in črevesja sodita tudi želodec in dvanajstnik. Sleherni od teh organov prebavnega trakta ima pomembno nalogo, vsaka nepravilnost v delovanju se odraža z drugačnimi bolezenskimi znamenji. Želodec je sicer izredno voljan težak, preradi pa pozabljamo, da je hkrati tudi del zelo občutljive aparature v našem telesu. Ne izrab* Ijajmo ga torej preveč lahkomiselno, ker bomo sicer tvegali, da nam bo ob prvi priložnosti povrnil milo za drago z vnetjem želodčne sluznice ali čirom. Zelo pogosto se dogaja, da požiramo velike zalogaje hrane tako slabo prežvečene, kot bi bili u ver jeni, da ima naš želodec zobe, ki bodo namesto nas opravili to delo. Za boljše razumevanje si torej oglejmo nekatere značilnosti v delovanju želodca in dvanajstnika in ukrepe za preprečevanje obolenj. Želodec je vrečasta razširi na prebavne cevi med požiralnikom in tankim črevesom ter leži v zgornjem predelu trebuha. Na notranji strani je (Klet s sluznico, prepredeno /. žlezami, ki proizvajajo želodčni sok. S pomočjo lermentov, solne kisline, pepsina in lipaze se hrana v želodcu pripravi za izsrka vanje hranilnih snovi. Z gibanjem želodca — peristaltiko — se zaužita hrana temeljito premeša. Od časa do časa prehaja v dvanajstnik, ki je del tankega črevesa m je dobil ime zaradi dolžine, ki odgovarja širini dvanajstih prstov. V želodcu se praviloma tvori do dva litra želodčnega soka dnevno. Poprečen obrok hrane se v želodcu zadržuje do dve uri, teže prebavljiva živila pa ostanejo v njem do šest ur. Obroki hrane naj bodo majhni in dobro prežvečeni. S tem se ne bomo ognili samo marsikateri nevščenosti s preba vijanjem, temveč bomo hrano tudi premešali s slino, ki je nujno potreben Jermen t za razgrajanje sladkorja. Svarimo tudi pred prevročimi in prehladnimi jedili in pijačami (to ni ta pravo!), ker poškodujejo želodčno sluznico. Tudi močne žgane pijače in jedila, pripravljena z ostrimi začimbami, dražijo želodčno sluznico ter hkrati zmanjšujejo produkcijo želodčnega soka. Pretirano kajenje pomeni resno nevarnost za želodec in .dvanajstnik, ker botruje 80 odstotkov vseh razjed na teh pomembnih organih. Nedavno je bilo ugotovljeno, da celo cestni in letalski promet tet hrupne tovarne in gradbišča vplivajo na obolenja Želodčne sluznice in povzročajo razjede na želodcu in dvana jstniku. Radi bi vas opomnili, da je do konca junija še ravno dovolj časa za korekturno gnojenje z dušičnimi gnojili (do 200 kg/ha), če z osnovnim iti dopolnilnim gnojenjem v jeseni in zgodnji spomladi niste zadostili vsem potrebam sadnega drevja za uspešen razvoj. Premajhen odmerek dušičnih gnojil je bil dobro viden med vegetacijo. Zaostanek v rasti še lahko nadoknadite / močno razredčeno gnojnico ali s foliarnim gnojenjem. Slednjega opravite v istem roku kot talno gnojenje, ker bi kasnejše dognojevanje .neugodno vplivalo na dozorevanje lesa in plodov. Gnojenje na list lahko opravite s poljubnim dušičnim gnojilom ali z 0,6 do 1 odstotno raztopino uree. dodane škropivu proti škodljivcem in boleznini sadnega drevja. DRUŽINSKI POMENKI Nezaželeno zlato Nekdaj je pacient z bolezensko razširjenimi venami ob zadnjiku pomenil za oderuškega zdravnika stalen vir dohodkov, saj je bil bolnik vedno znova primoran, da je iskal njegovo pomoč. Hudomušneži trdijo, da je bolezen prav iz tega razloga dobila ime zlata žila; verjeti takim govoricam pa ne kaže. Zlata žila ali hemoroidi tarejo predvsem 1 judi. ki so prisiljeni veliko sedeti. Najumestneje je, da bolnik svoje skrite težave zaupa zdravniku, ki bo odredil način zdravljenja. Vzporedno bo svetoval tudi ustrezno prehrano m neizogibne higienske ukrepe, brez katerih ni uspešnega zdravljenja. Zelo pomembno je tudi navadno leseno sedalo, ker mehki sedeži, zlasti še prevlečeni z materiali iz umetnih vlaken, močno poslabšujejo bolezen. Okrasne buče, posejane na kompostu, s svojim zelenjem lepo prekrijejo površino in jo tako napravijo skoraj neopazno. Če bi Želeli dekorativen okras še za ograjo, so buče prav primerne tudi za tu namen. K<> bo rastlina rodila, se boste s pogledom radi ustavili na njenih lepo rumenih, oranžnih ali rdečkastih, s pisanimi pro ganu opasanih plodoiih. Vrnitev na modno prizorišče tokrat slavijo blazerji, ki se itd svojih vrstnikov iz prejšnjih obdobij ločijo le po širini reverjev in drobnih modnih dodatkih. Zavihki so letos torej nekoliko ožji, suknjič za spoznanje daljši. Z emblemom poljubne visoke šole boste dali ifblačilu izrazit športni izgled. Če pa se zgrozite že ttb misli na hram učenosti, si v prsni žepek zataknite rutic*), ki se b> barvno skladala z ovratno ruto Na modni lestvici prednja čij*> barve medu, surovega mesa in začimb: cimeta, soli in popra ukrojeni pa so blazerji v izvedbah žameta, platna in lahkih tkanin s svilenim leskom za si 'e ča n cjše priložnosti. r Dragi tovariš Tito Zemlja in narava se prebujata. Prebudili smo se tudi mi, pionirji, ki smo se skupaj z vsemi mladimi vneto pripravljali na proslavljanje dneva mladosti, tvojega praznika, tovariš Tito. Ze iz preteklih let veš, da te imamo radi, iz leta v leto pa si nam še dražji. Kakor tisoči drugih jugoslovanskih pionirjev ti tudi učenci osnovne šole heroja Bračiča čestitamo za 86. rojstni dan. Dragi Tito! Pionirji se velikokrat pogovarjamo o tebi, občudujemo tvoj lik, tvojo razsodnost in hrabrost. Srečni smo, da nas vodiš, da si vedno prisoten pri razvoju in načrtovanju poti naše samoupravne socialistične družbe. Letos te zopet čaka veliko pomembnega dela. Kongres zveze komunistov Jugoslavije bo prav gotovo važna prelomnica za našo socialistično domovino. Radi te imamo. Želimo, da bi nas še mnogo let vodil, saj smo ob tebi varni in srečni. Učenci osnovne šole heroja Bračiča, Tržič S ŠOLSKIH KLOPI Radi te imamo Mnogi pionirji bi te, dragi Tito, želeli spoznati od blizu. Tudi sama dostikrat mislim na to, kako lepo bi bilo, če bi mi kdaj stisnil roko. Zakaj te imamo tako radi? Najbrž zato, ker si bil v vojni hraber, ker si vedno prijazen in odkritosrčen. Vsem si oče, učitelj, tovariš. V mnogih stvareh si nam vzor in zato te vsi spoštujemo. Za nas mlade vedno najdeš lepo in prijazno besedo. Tudi ko praznuješ svoj rojstni dan, ne pozabiš na nas. 25. maj je najlepši dan v maju. To je dan mladosti, dan ljubezni, sreče in veselja. Takrat vsa Jugoslavija, polna cvetja in radostnega klica mladih, zaživi, zapleše, zapoje. Mirjana Nedelko, 7. č r. osn.šole I.uciiana Seljaka. K rani TITO. PRIJATELJ .VAJ'MLAJŠIH Mesec mladosti in veselja Maj, mesec cvetja, mesec mladosti. Posebno lep je bil maj pred triintridesetimi leti. ko je našim narodom zasijala luč svobode. Polnostih in vaseh so slavnostno plapolale zastave, iz neštetih grl je zvonko odmevala pesem zmagoslavja. Oči so žarele, srca so bila polna radosti. Partizani so se nasmejanih li» vračali iz gozdov. Na stotine mater pa je zaman čakalo svoje otroke. Padli so za domovino, za prostost in /a boljše živ-Ijenje. Tega so se mater« zavedale in čeprav so «e jim srca trgala od bolečine, so bile ponosne, da so rodile sinove, ki so junaško žrtvovali svoja življenji!, ki se niso ustrašili krvavih bojev Veliko dolgujemo tem hrabrim sinovom. Po njihovi zaslugi svobodno preskakujemo jarke, lekarno po travnikih in se veselimo metuljev. V maju praznuje rojstni dan to variš Tito. človek, ki ga ceni in spoštuje ves svet. Življenje je posvetil boju za enakopravnost vseh ljudstev. Uspešno je vodil narodnoosvo-bodilni boj. Bil je pravi tovariš, vsako skorjico kruha je delil z drugim i. znal je tolažiti in spodbujati izmučene bor.e. Pt> njeuovc-m /gledu so se skovale trdne vezi bratstva m enotnosti jugoslovanskih narodov. l'o vsej domovini je potovala šta-tetna palica skozi nešteto mladih rok _'•"> maja jo je sprejel tovariš Tito. V njej so bile misli in želje vseh nas: da bi dočakal še veliko zdravih in zadovoljnih let in bi nas še naprej tako uspešno vodil po poteh svobode in neodvisnost i. Barbara Ra/.inger. H. Il i osn. šole prof. dr -Josipa Plemlja. Bled Na naš zadnji razpis je bil odziv nepričakovano precej skromen, pa čeprav smo vas povabili, da pišete o vašem prazniku, mesecu mladosti. Odločili smo se, da nagrado, zbirko pesmi Otona Zupančiča Mlado brezje v mesečini, pošljemo učenki 8. h razreda osnovne šole Josipa IMemlja na Bledu Barbari Razinger. Barbara v spletu radostnih misli ob Titovem rojstnem dnevu in prazniku vseh mladih ni pozabila tudi na hrabre mlade borce, ki so dali življenja, da je naš maj svoboden in lep. Začutila sem 1. maj Na predvečer 1. maja je vladalo med ljudmi slavnostno vzdušje. Odšla sem na balkon. Z vrtov je prihajal vonj po cvetju, po pomladi. Počasi se je nočilo. Na hribih so se začele svetlikati lučke, ki so postajale vedno večje. Da, to so bili kresovi; Prižgali so jih v čast I. maja. v čast vseh delovnih ljudi. Oglasila se je tudi pesem. Nekje so prižgali rakete. Barve HO se zlivale po nebu. Bilo je lepo. Na hišah so vihrale zastave, ki so jih osvetljevale rakete na nebu. Vse to je bilo v čast l.tnaja. Zastave, rakete, kresovi. Tedaj sem najbolj začutila, da je 1. maj. •Jana Thaler, ">. e r. osn. šole Petra Kavčiča. Školja Poka Pot v šolo Doma smo v Zgornji Radovni. Kdo je ne pozna? Vasica šteje komaj dvajset hiš. Lepo je pri nas. Posebno poleti je prijetno, ko se ogrejemo od dolge zime. »Zima je dolga. Zemlja je skopa,« modrujejo drugi. Mi pa mislimo drugače. S posebno ljubeznijo smo navezani na svoj kraj. Res je, odrasli imajo več skrbi kot mi. Ce se le da, težave rešujejo skupaj. Sedaj se pogovarjajo, kako bi pomagali nam. Vsak dan prehodimo deset kilometrov, to je pot do Mojstrane in nazaj. Vstanemo navsezgodaj. Ko smo vsi H)mni, odrinemo. V družbi hitreje mine čas. Večkrat pomislimo na sošolce. Ti še sladko spijo, ko si mi že utiramo pot do šole. Najtežje je pozimi. Letos je bilo še posebno hudo. Zaradi slabe poti pa v Soli nismo nikoli manjkali. Morda bi kdo rekel, da smo trmasti. Ne, to ni trma. To je volja. Včasih nam je težko pri srcu. Opazujemo sošolce, ki se pogovarjajo o športu, o krožkih, 0 filmih. Kako zanimivo jim mine dan. Tudi nas vabi šport. Radi bi sodelovali v krožkih. Ba nič! Samo v šolo in nazaj. Morda pa bodo starši le kaj iz-tuhtali. Kako bi bilo lepo, če hi tudi za nas uredili prevoz do šole in nazaj. Šolarji iz Radovne: Boštjan, Milena, Tinček, Sabina in Tonček, osn šola M> december. MojslrMiia Koledar 26. maja 1891 soje rodil slovenski pisatelj Janez •Jalcn 27. maja 1926 j«- umrl slovenski pesnik Srečko Kosovel 28. maja 1641 je bil rojen znameniti kranjski zgodovinar Janez Vajkart Valvasor 29. maja 1830 se je rodil pisatelj in zbiralec ljudskih povesti Janez Trdina 'Mi. maja 1265 se je rodil največji italijanski pesnik Alighieri Dante IK7K se je rodil hrvatski pesnik Vladimir- Nazor 31. maja 1899 se je rodil ruski pisatelj Leonid Maksimovič Leonov Po poteh partizanske Ljubljane V soboto, 13. maja, smo imeli pohod po poteh partizanske Ljubljane. Sli smo s taborniki. Do Ljubljane smo se peljali z avtobusom. Na startu smo dobili značke. Potem smo morali prehoditi pet kilometrov. Med potjo smo zapeli tudi nekaj taborniških pesmi. Tako smo ob smehu in pesmi prispeli na cilj. Na žalost pa je bil dež. Vsi premraieni smo ob 12. uri prispeli domov. Melita Filipič, 2. r. osn. šole Cvetka (lola rja, Školja Loka Lepo je v naši domovini biti mlad, vsi smo si kot brat in brat. Mladina ima pomlad, svobode venček zlat. Zdaj lepo živimo, se lahko učimo, prepevamo radi o pravi pomladi. Ne manjka nam kruha, ne manjka nam dela. Zato naj razlega Hl> pesem vesela! Mateja Gajjpar, 3. ».osn.šole pel ra Kavčiča. Škofja Loka TELEVIZIJA sobota 27. MAJ 8.00 Poročila 8.05 Profesor Baltazar — barvna risanka 8.15 Jure kvak kvak 8.30 Tehtnica za natančno tehtanje 9.00 Od Sole do doma - otroška oddaja 9.30 Po sledeh napredka 10.00 Prekinitev delovnega razmerja 10.15 Razgledi: Krenite v smeri 10.50 Poročila 15.45 Poročila 15.50 Nogomet Zagreb : Olimpija — prenos 17.45 Obzornik 17.55 Ti loviš - mladinski film 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik DESIREE so pri ALMIRI poimenovali tale prijeten ženski pulover s kratkim rokavom. Barve: beige, modra, črna, zelena, lila. Velikosti od 42 do 48. Ple (fco pa je pol vtdne, p d melona. V njihovi indu-"tiijski prodajalni v Ra "Mfer se dobe. Cena: 212 din TA TEDEN NA TV Sobota Kar sedemnajst let je niinilo od nastanka slovenskega mladinskega filma TI LOVIŠ. To je pravu niala kriminalka. Otroci, ki preživljaj*) brezskrbne Počitniške dni, pomagajo niladi S vedi nji pri iskanju izgubljene ali ukradene torbice, v kateri je drago cena zapestnica. Odkrijejo zločinca, ki ga že letu išče Interpol, seveda pa tudi torbico in zapestnico. Zna ns t ven o-fantas tičn i film ANDROMEDIN SIJ je posnet po znani kniiai Michaela Christona An dromeda. Vesoljski satelit prinese na Zemljo pogu bonosen mikroorganizem. Samo dva prebivalca nekega mesta, starec in dojenček, preživita. Skupina znanstvenikov se preseli v najsodobnejši la b t >ra torij, da bi odkrila neznani mikroorganizem in njegove lastnosti, predvsem pa na čin, kako se bojevati proti njemu. Toda tudi znanstveniki so zmotljivi in prav malo manjka pa bi resnica ostala skrita. Medtem pa grozi Zemlji popolno uničenje .. . Nedelja Znani pustolovec in ste tovni popotnik, itjak in dipUtmat, baron Maric August Benjou'ski, Slovak po rodu, je bil rojen 1741. leta. S svojim biografskim delom Spomini in potovanja je pritegnil pozornost vse Evrope. Nadaljevanko v štirih delih POPOTOVANJA MORICA AUGUSTA BENJOWSKE-GA je posnela zahodno nemška televizija. Ponedeljek Osmo oddajo serije DA BOMO LAŽJE ODLOČALI smo posneli v jese niški Železarni. Sodelavca centra za preučevanje samoupravljanja in informiranja Albina Tušar in Milan Polak nam bosta Kkupaj z drugimi predstav I 20.05 TV žehtnik - barvna oddaja 20.35 Propagandna oddaja 20.40 Andromedin sij — barvni film t 22.40 TV dnevnik' 22.55 625 Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Zlata sirena — prenos 18.45 Gledališče v hiši 19.30 TV dnevnik 20.00 N. Rota: Milijonarski Neapelj - II. del 21.35 Feljton 22.05 24 ur 22.15 Planine sveta — dokumentarna oddaja 23.15 Športna sobota TV Zagreb — I. program: 10.00 TV v šoli: Naši kraji. Risanka. TV izbor 11.05 TV v šoli. Pismo iz Koprivnice, TV gledališče 12.05 TV v šoli: Vsakdanja rekreacija 15.35 Poročila 1.5.40 T V koledar 15.50 Nogomet Zagreb : Olimpija 17.45 Zlata sirena 18.45 Gledališče v hiši 19.30 TV dnevnik 20.00 Ugani, kdo pride na večerjo — film 22.05 Najpomembnejša je ljubezen, glasbena oddaja 22.55 TV dnevnik 23.10 Za konec tedna ORURDIO nedelja 8.40 Poročila 8.45 Za nedeljsko dobroj u tro: Domači ansambli, barvna oddaja 625 R ubežniki, barvna nadaljevanka Robin H ood, barvna serija Kmetijska oddaja Poročila Motokros v Tržiču, prenos 15.25 Okrogli svet TV žehtnik poročila Motokros v Tržiču Britanska enciklopedija, barvna serija torek 30. MAJ TELEVISION - RADIO • SERVICE VVIESER FERLACH/BOROVLJE NA KOROŠKEM (AVSTRIJA) Klagenfurter StraBe 2 TORISTIK-EXPORT Na vsak v Jugoslavijo prodan televizor povrnemo kupcu 18 %, na avtoradio ali stereo pa 30 % prometnega davka od lastne cene. GOVORIMO TUDI SLOVENSKO! 9.15 9.45 10.30 11.30 12.30 14.25 15.35 16." 10 16.15 17.15 niki Železarne predstavila organe upravljanja v tej veliki delovni organizaciji. »Udeležili« se bomo tudi seje delavskega src t a 'TOZD Jeklovlek. Zvedeli bomo, kako delujejo samoupravne delovne skup nitsti, ki imajo v Železarni Jesenice že precejšnjo tradicijo. Sreda Film Andreja Turkov? skega OGLEDALO nima Zgodbe, nima med seboj tesno povezanih dogodkov, ki bi se jih dalo v pripovedi obnoviti. Ima pa mnogo drobnih prispodob. Avtor je s filmsko govorico /)n kazal svoje sanje, stoje spomine; spomine na otro štvo, na mater in očeta, nit belino snega, pa na samoto, ki jo spoznava junak filma, -daj ne več kot otrok, temveč kot odrasel čl o ve k. Filmske spomine nam Tarkovski pri poved u je v prvi osebi m takti ne skriva avtobiografskih no, tivov. Avtor sam sebe opa zuje kot odblesk v ogledalu. Kot odblesk moralnu gledati ta film in nc iskati logike, k/ei je ni. Logika je namreč Tarkovski zame njal s poeziji i 17.40 Športna poročila 17.45 H. Pigge: Popotovanje Morica Avgusta Benjovvskega, 1. del 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 H. Klarič: S polno paro 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Veljina voda 21.40 TV dnevnik 21.55 Športni pregled 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Nastajanje celin, dokumentarna oddaja 20.50 Včeraj, danes, juti t 21.10 Oliver — celovečerni film TV Zagreb — L program: 9.50 Poročila 10.00 Dan zmage 10.30 Hunterjevo zlato 11.00 Narodni običaji 11.30 Kmetijska oddaja 13,40 Gledalci in TV 14.10 Mladinski film 15.(K) Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 K. Klarič: S polno paro 21.05 Sutjeska v umetnosti 21.35 TV dnevnik >5 Športni pregled .20 Poročila .25 Beograjski festival jazza, barvna oddaja .55 Obzornik 18.05 Od šole do doma 18.40 Jugoslovanska trimska televizija, barvna oddaja 19.10 Barvna risanka 19.15 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale: Enotni trg — temelj skupnega razvoja 20.50 Propagandna oddaja 20.55 M. Dombrovvska: Noči in dnevi, barvna nadaljevanka 21.50 Propagandna oddaja 21.55 TV dnevnik 22.10 Glasbeni magazin Ste za kavico v simpatičnih rdečih keramičnih skodelicah? V Murkinem EL-GU v Lescah so dobili novo pošiljko keramike iz Liboj. Cena: 259,60 din za komplet Poročilo s kongresa ZK Srbije Oddajniki II. TV mreže: 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar Petek Inštitut Jože/ Štefan je ena tistih raziskovalnih organizacij, ki pospešeno išče pota, da bi se ličinko nto vključila v prizadeva nja našega gospodarstva za zvišanje proizvodnosti. Raziskovalci, ki imajo o nekem problemu osnovno znanje, in proizvodni stro kovnjaki, ki vedo, kakšne so zniogljn itsti njihove tehnologije, rešijo marši-katero težavo, ki bi jo morali sicer razreševali tuji strokovnjaki, Naša odda,ja RAZGLEDI skuša prika zati glavne dejavnosti In štituta -lože) Štefan m ne kaj uspešnih pove. ar. ki jih je ta raziskovalna ustanova našla z gospodar stvom in medicino. 29. MAJ 16.45 Poročila 16.50 Dvanajst slonov. barvna oddaja iz cikla Sedem stopnic do glasbe 17.05 Britanska enciklopedija. barvna serija 17.;*5 Obzornik 17.45 Poročilo s kongresa ZK Srbije 18.15 Kaj so organi upravljanja, barvna oddaja iz cikla Da bomo laže odločal i 18.25 Pes. človekov prijatelj. II. del barvne oddaje 18.45 Mladi za mlade 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik Hočete lesene opaže, ostrešje, uto a/i kaj podob nega zaščititi pred črvom, pred uničenjem? Za premaze lesa je odličen sado-lin. Pri TEHNIKI v Men gšu. na Blejčevi cesti (Kovi notehna-Tehnomerkutor) imajo sadoiin za vse barve lesa Mlinotest je dal na trg nove testenine za diabetike: iz pšenične in koruzne moke so. Tudi po 50 odstotkov več beljakovin vse b u jej o kot navadne testenine. In kljub diabetični hrani so izredno okusne. Cena: 2o. o; 11,80 in pol kg 11,29 za VV. A. Mozart: Don Jdan, barvna opera 22.05 Propagandna oddaja 22.10 TV dnevnik 22.05 Propagandna oddaja 22.10 TV dnevnik 22.25 Poročilo s kongresa Z K Srbije 17.15 Utroška oddaja 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Stop 20.50 Test 20.55 24 ur 21.15 Znanost 22.00 Izviri 22.20 Mundial 78 sreda 31. MAJ Cena; 1 kg 60,50 din 3 kg 174,90 din m ' Oddajniki II. TV mreže: 16.50 TV koledar 17.00 Velika predstava na morskem dnu 17.15 Dositejeve basni 17.30 TV dnevnik 45 Poročilo s kongresa Z K Srbije 18.15 Sodobni svet 18.45 M ladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Feljton: Športna napoved 20.30 Športna oddaja 21.(K) 24 ur 21.30 Celovečerni film 23.00 Kratek film 23.10 Mundial 78 TV Zagreb - I. program: do20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 C mi dnevi 21..'M) Glasl>eni trenutek 21.35 Panorama 22.20 T V dnevnik 22.'{5 Poročilo s kongresa ZK Srbije 22.50 Delavka, dokumentarni film 10.30 Športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja 18.00 Obzornik 18.10 Bojevniki sonca. serijska oddaja 18.35 Mozaik 18.40 Od vsakega jutra raste dan: Štand rež pri Gorici 19.10 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Ogledalo — barvni film 21.45 Majhne skrivnost i ✓ velikih kuharskih mojstrov 21.55 Poročila 22.(K) Poročilo s kongresa ZK Srbije 15 Nogomet Jugoslavija : NDR (mladi) posnetek iz Mostarja Oddajniki II. TV meže: 16-10 TV dnevnik 16.50 TV koledar 17.(M) Med šolo in domom 17.30 Nogomet Jugoslavij : NDR (mladi ) - prenos 19.30 TV dnevnik 19.55 Uvod v oddajo Igre brez meja 20.05 Verbania: Igre brez meja — barvni prenos 21..30 Včeraj, danes, jutri TV Zagreb — I. program: do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Prosta sreda 22.00 TV dnevnik 22.15 Poročilo s kongresa ZK Srbije 22.30 Pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu 17.30 Spekter 18.00 Obzornik 18.10 Profesor Baltazar, barvna risanka 18.20 Tehtnica za natančno tehtanje 18.55 Buenos Aires: Nogomet ZRN : Poljska, prenos v odmoru Propagandna oddaja 20.50 Cikcak 21.(K) T V dnevnik 21.30 Obleka, to sem jaz 22.05 Na zvezi 22.35 T V dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.00 Poročila 16.05 T V koledar 16.15 Otroška oddaja 16.45 Varstvo pri delu, izobraževalna oddaja 17.15 Ali morda veste? 17.55 Buenos Aires: Slavnostni začetek svetovnega nogometnega prvenstva 18.55 Narodna glasba 19.15 Čas in počitek 19.30 Zabavno glasbena oddaja 20.50 TV dnevnik 21.20 Ženska danes 22.20 24 ur TV Zagreb - 1. program: do 18.55 isto kot na odd. II. T V mreže 18.55 Buenos Aires: Nogomet ZRN : Poljska, prenos 20.50 TV dnevnik 21.20 Argumenti 78 22.10 Gruntovčani, TV nadaljevanka 23.10 TV dnevnik 'M 2. JUN. 17.15 Poročila 17.20 Ne skrbite, tu smo mi 17.35 Ostržek, barvna serija 18.00 Obzornik 18.10 Ročk koncert: Tovver of Povver, barvna oddaja Biološki mehanizmi, potrebni za življenje, oddaja iz cikla Človekovo telo Barvna risanka 19.30 T V dnevnik 20.05 Kar bo, pa bo, zabavno glasbena oddaja (za JRT) 21.05 Razgledi: Od štirih do ene, do osmih od treh (Inštitut Jožef Štefan) 21.40 T V dnevnik 22.00 R. Graves: Jaz, Klavdij barvna nadaljevanka 22.50 Poročila 22.55 Glasbena med igra 23.10 Buenos Aires: Nogomet Madžarska : Argentina, prenos 18.4.' 19.15 Oddajniki II. TV mreže: 16.50 Poročila 16.55 T V koledar 17.05 TVdrom 17.40 Mar del Plata: Nogomet Francija : Italija, prenos 19.35 TV dnevnik 20.05 Kulturni mozaik 21.05 Včeraj, danes, jutri 21.25 Človek in čas 21.55 Dubrovniške poletne prireditve 1. JUN. 1625 Poročila 16.30 Športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja TV Zagreb - I. program: do 19.35 isto kot na odd. II. TV mreže 19.35 TV dnevnik 20.05 Kar bo, pa bo, zabavno glasbena oddaja 21.05 Noči in dnevi, T V nadaljevanka 21.55 T V dnevnik 22.15 Shirlev Bassev za vas 21.10 Buenos Aires: Nogomet Madžarska : Argentina, prenos RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00, 4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. 27. MAJ Prvi program 4,(0 Dobro jutro! K08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj. kani. kako in |x> čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz t ujine 11.03 M i pojemo 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.40 Zabaval vas bo orkester Billv Mav 12.10 Godala v ritmu 12,(0 Kmetijski nasveti dr -Jože Rihar: Nov postopek pri vzreji mati« 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Gremo v kino 14.45 S pevko Tatjano (iros 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.o:i Spoznavajmo svet in domovino hl3u Iz dela Glasbene mladine Slovenije 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mladi levi 20.00 -Javna oddaja z gojenci vojaške gimnazije - v Ljubljani 21.10 Oddaja za naše izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.05 Nočni program -glasba Drugi program H(H) Sobota na valu 202 l.l.OO Iz pa rt it ur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14.;(3 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas 16.00 Naš pod listek S. Kosovel: Umetnost in proletarec (6.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 10.40 Glasbeni (asino 17.'10 Znalo dneva 17 40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 1H.0O Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom •Janez Gregor« 1S.50 Svet in mi Tretji progran. 19.05 Stereolonski operni koncert 20,10 Poročila 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 21.00 Vidiki sodobne umetnost i 21 !■"> Znani skladatelji - sloviti pianist i 22.00 Sobotni nočni koncert 2.1.55 Iz slovenske poezije NEDELJA 28. .MAJ Prvi program 4.(0 Dobro jutro! H07 Veseli tobogan 9.05 še pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10,10 Humoreska tega tedna 105(1 Glasbena medigra 11 .oo Poročila - Turistični napotki za naše goste iz t uji ne 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav Ijajo 13.20 Za kmetijske proizvajalce |3.4fi Obisk pri orkestu W illiain (i srd ne i 14.05 Nedeljsko popoldne I6.no Radijska igra Svetozar V lajkovič: Nedeljski reve lje i z zvončki 19.35 Lahko noč, otroci! l«i t.) Glasbene razglednice 2t).(M) V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno 2.(15 Glasbena |>arada »Radenci 77« 0.0.5 Nočni program - glasba Drugi program H00 Nedelja na valu 202 l.l.oo Cocktail metodu 1.1,15 I/, roda v rod 13,40 Zvoki iz studia 14 M.oo Pet minut humorja 14.05 Glasba ti« pozna meja 15.00 Pet ped i 1535 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši krap in ljudje pi IX) I/ rnusji alov % . in fla^heftihtevli 16.33 M elodije po pošt i 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Igramo, kar ste i/brali 20.35 Nafti znanstveniki pred mikrofonom 23.00 I/jugoslovanske komorne glasbene literat ure 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 29. MAJ Prvi program 4.30 Dobro j utro! Kos Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Pesmice za mlade risarje in pozdravi 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj. kam. kako in |m> čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz t ujine 11.03 Za vsakogar neka j 12 li» Veliki revijski orkest n 12.30 Kmetijski nasveti Revizija sadnega izbora za Slovenijo 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš radio I6.no Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 IS.05 Izročila tisočletij Ljudske |h-smi o naravi IS.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 M inute z ansamblom Kamniški kvintet 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih st udiev 23.05 Literarni nokturno 2.J.15 Za ljubitelje jazza Drugi program H 00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov kiižetnkraž 13.55 Glasbena n led igra 14 (Ml Književnost jugoslovanskih narovod — povojna italijanska književnost 14.20 Z vami in za vas Hi.OO Kulturni mozaik l(i.(i"i laz/na II. programu 1«.4(> Od ena do |*M 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih a v torjev Tretji program 19.05 Koncert za hesefjbi 19,(8 Iz klasične in romantične klavirske literature 20.35 l.eo Delibes: ( oppelia — odlomki iz baleta 21 (KI Literarni večer 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih Slavko Osten li*.(K» Iz slovanske operne literat ure 23.55 Iz slovenske poezije 36. MAJ Prvi program 4,10 Dobi o jutro' 8.08 Glasbena matineja 9.05 Kadijska šola /ji sredii|o stopnjo 9,tO Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem'.' 10.40 Turistični napotki /a naše goste iz tujine 1 1 (1.1 Promenadiii koncert 12.10 Danes smo izbrali 12,10 Kmetijski nasveti -Pomen oi gani /n'anosi i ziviuorci« cv 12.10 Podoinačv |:|.00 Danes do II.imi 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 16,0(1 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 (»luski naših solistov 19.35 Laliko noč. nt OH-i! 19 15 Minule z Ljubljanskim ia// ansamblom 211.00 Slovenska zemlja ' v pesmi in besedi t'mi vrh nad Polhovim (kad« cm 2030 Od premiere do premiere 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JHT - studio Meograd Jugoslovanska glasba 23.05 Literarni uoki m no 2.1.15 Popev ke ••(• VTSt l|o 0.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 i.ion I/ partitur velikih žaba*, nih orkestrov 1(33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minul humorja 16.06 Moderni odmevi Pi.40 Disco podnev i 17,10 Znalo dneva 17 10 Z ansamblom Dečo Zgur 17,50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na naš«-ni valu m IN.pevkeslove.i.sk.1.^ - * jfvTTJrjev Tretji program 19.05 Giovanni Hat t ista Pergolesi: Odlomki iz opere »Zaljubljeni bratec« 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Glasbeni intermezzo 20,10 Poročila 20.35 Slovenska komorna glasba — Nekdaj in danes 21.20 Budimpeštanski glasbeni večeri 22.40 Iz albuma tonskih za risov življenja 23.55 I/, s lovenske poezije 31. MAJ Prvi program 430 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravilu« in zgodb 9.25 Zapojmo pesem Otroški zbor OŠ Biče v je - Ljubljana 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj. kam. kako in \h> čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz t ujine 11.0.1 PoTalijinih poteh 12.10 Veliki zabav ni orkest ri 12,10 Kmetijski nasveti Senčni balkoni in enoletnice 12.40 Pihalne godbe (Igrajo vam španske pihalne godbe) 130») Danes do 13.00 13.30 Priporoča jo vam . .. 14.0.5 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spornim in pisma Hi.oo Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18 05 Koncert abonmaja Mladi mladi'.i 18.55 Pet minut a K P 19.35 Lahko nnov Itev I I )t Želi-Severne K v rope -Krnska 9,15 N arodne m |HinaiiHlele 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem'.' |n 10 Turist ični napol ki /a naše goste iz lupin I I iM l ganite. |>a vam Ztt igramo 12m Zvoki znanih meknlij 12.10 Kmetijski nas vel i — Vn v juni in 12 10 () Pri|Miročajo v ,im I to.« »Napolju« I 1.20 Koikci i za mladi |xis luša Ice lito Enajsta šola 15,to Glasbeni intermezzo |5.|5 .Jezikovni pogovori dr Jože Topoi iši, n, oo Vrt iljak I7.pev kanu ;>" Jugoslav m I. del 17.(Mi Kn mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami |x> Jugoslaviji ( nadaljevanje) 17,(0 Znalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 C ust veni svet računalnika Ruperta 18 40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarja I nost 20. stoletja - zborovska glasba skladateljev s Kosova 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni conrertino 20,(0 Poročila 20,(5 Ljubljanski godalni t rio 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije 2. JUN. Prvi program 1.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Človek jedel narave 9,(0 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste i/ t ujine I 1 IU Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski"nasveti Zelena rez breskev 12.40 Pihalne godbe 13.IMI Danes do 1.3.06, 1.1,(0 Pri|«)iočajo vam 13,50 Človek in zdravje 14.05 (.lasbena pravljica 14 Hi Naši umetniki mladim poslušalcem 14, (11 Naši poslušaIci čestitajo m pozdravljajo 15, (0 Napotki za turiste 1.5,(5 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gosi 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob I7.IIH 18.0.5 Z opernih odrov 19,(5 Lahko noč. otroci! 19 15 .M mul e z ansamblom Kranja Zorka 20.00 Slop pops 20 21 15 Oddapi o morju in pomorščakih 22 20 Besede m /voki i/ logov domači 11 23.05 Literarni nokturno 23],5 -la/z pied polno« |o Keilh -bn nt i i M15 Nočni progi .(in glasba Drugi program 8IN) Petek na valu 202 l umi I/ parni in velikih zabav nih orkestrov !.(,(.( Zabavna glasba socialist lenih dežel I UMI Radijska šola /a nižja siopmo (ponovitev» Clov ek |c de I na i a vi I 1.25 Z vami in /a vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomci melodij Hi III 'Lop albumov 17,(0 Živahnim va 17 10 Odmevi z gora - . Različni av i orji Bedna mesečna oddaja — To in ono s planinskega svetil I 7 5o Pri jet ni / v ok i I8.IMI Stcrco jaŽ/ 16.40 Glasba /a vsakogai Tretji program 19.05 Kadilska igra 19 I I M llllllc z glasbenimi Vlltllo/i 211 15 /. nigoslovanskili konici t ni li i mI 11 .v 20,(0 Poročila 22.00 V nočnih urah 22,(o Mednarodna radijska univerza 22 in S pevci o(). pristanišče in kopališko mesto na vzhodni italijanski obali, BI. ukana, zvijačna prevara, 62. muslimansko moško ime, 63. zbirka zemljevidov v obliki knjige. Navpično: 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo, 2. skupina ljudi, sestavljena za določeno delo, nalogo, 3. orodje žanjic, 4. staro mesto v severovzhodni Franciji ob reki Moselle zahodno od Nancvja, 5. Alojz Gradnik, 6. kovan denar, 7. središče vrtenj stekal išče, 9. sedem dni, del meseca, 10. znak za kemično prvino aluminij, H. plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju, 12. strokovnjak za anatomijo 13. kostanj, ki se goji v Sredozemlju, ali njegov debeli sad, 16. besedilo, ki kaj pojasnjuje, raz-laga, pojasnilo, 18. jegulja, 22. kdor prenese, indosira, menico na drugo osebo, žirant, 24. nižje razvita obarvana rastlina ki živi zlasti v vodi, 27. reka v Srbiji in vzhodni Bosni, pritok Drine pri Višegradu, 29. tekma tekmovanje pri starih Grkih, 31. po biblijski legendi žena praočeta Abrahama, 33. ime družbenopolitičnega delavca Beblerja, 34 kdor odpade od vere, odpadnik, 36. izpustitev. 37 republiški sekretar za delo, Marjan, 39. Otok in kraj na tem otoku v Aleutih, 41. prva najstarejša plast in doba mezozoika v geološki zgodovini Zemlje, 44. rastlina, ki pri rasti potrebuje, oporo, 45. stara, priljubljena igra i žogo in loparjem na posebnem igrišču 4& pristanišče in glavno mesto Gane, 50. ime ameriškega filmskega igralca Lancastra, 5i cimosovo vozilo, 55. japonski otok severovzhodno (k! otoka Kiuši, 57. oranje, zorana zemlja, 59. angleška kratica za vse v redu. okav, BO. kazalni zaimek. 1 • bi S« Rešitev nagradne križanke z dne 19. maja: 1. pozdrav, 8. Andora, 14. oporoka, 15. menzure 17. Lao, 18. kolednik, 20. Al, 21. Oslo, 23. pet, 24. in, 25. pri, 26. tovarnar, 29. Arras, 31. gnjat 32. as, 34. Oeta, 35. E}ia, 37. VI, 38. Saigo, 40. Mojre, 42. natrtost, 45. iva, 46. L2, 48. Ela, 49. znak 51. Li, 52. livadica, 55 ora, 56. encijan, 58. nestvor, 60. altana, 61. antraks. Prejeli smo 67 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Malči Kavčič, Verje 13 61215 Medvode, 2. nagrado (60 din) dobi Pavli Rotovnik, Naklo 121, 64202 Naklo, 3. nagrado (50 din) dobi Ani Logan, Stara c. 18, 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. KINO Kamnik DOM ma Kranj C K NT K R 21). mapi tram l>arv srhli har magkdon ob li). 18. m 20 mi 27. mapi liani, barv silili mab magkdon ob Ki.. 18. m 20 uri. prem Hitler, barv kuni kkš pi.a čilo vgotovim 22 uri 28. maja amei lis podvigi slavnkga mornarja po paja ob 10. uri. Iran« barv.srbli hakm agkdon ob 15.. 17 in 19. uri. prem. slov barv KO zorijo .iagodk ob 21 uri 29. mapi amei. barv klim K KN plačilo v cotovini oh k-18 m 20 m i 311. maja Hitler, barv k rim. kks plačilo v gotovini tij 16 in 18. uri. jug. barv bk.stijk oh 20 uri (I. mapi Hitler, barv klim. kkš plačilo v dOt(>\ ini ob 16.. 18. m 20 iii i i junija slov barv ko zorijo jagodi-; 16.. I H, m 2ii mi Kranj STOKZlC 26 mapi liani . baiv nkpo boljsljivi bki.mondo ob Id in 18 uri. amei barv. kom. kino za groš ob 20 ni i 27. mam anici hai v kom kino za gbos ob 16., 18 in 20 11 j j 28. mapi aliier barv kom za (i boš oh | I m 18. uri barv pust zlato in w h inka ii> Hi. uri. prem. dom. barv *l|tih i.Jl bkzkn in bbs ob 20. un 29. mapi domači barv iinb i.Jl bkzkn in bks ob Hi. 18 n 2ti. in i 30. mapi domači ha bkzkn in bks ,. 20. uri (i mapi amei cangstkb i.kpki« 20 uri I juilija ainei lun to in whi.sk\ uri 27. maja aruer. barv grozi RATONKt ob 17. (0 in 19.45 28. ma|a anier. barv. akt*. KCNC Kl' - ZELENI OBAD ob l4,Ki. amei barv gro/li. MARATON k*' ob I6..J0 in 18.45 29. maja ital. barv. kiim. KAM BO PROTI l GBABITKDKM oli 18 m 20. uri (O. mapi ital barv. klim KAM BO PROTI 1'GBABLLKLIKM <>l> 18. in 20. uri .(i. maja tratio, bat v N KIH' BOL.ISUIV*l BKI.MONDO ob 18 m 20. uri I.junija ham barv drama GO-SPOI » K LLIN ob 18 m 20 liri Duplica 27. maja Hitler barv ki un. GANGSTER I.KPKK i4» 20. uri 28 maja ital. barv knm KAM BO PBO'LI I '(.KABLI'KLJKM iMi 15 m 19. uri. a mer;, barv BOCKN ob 17. m i 31. maja domači barv ljub I.Jl BKZKN IN BKS ob 20 un I . juili ja amei barv ki lin K KS PLAČILO \ (JOTOVINI "b 20. uri Škofja Loka SOKA s|>ekt 1'OTRKS |)ekt PO'l'liKS l-ekt. POTRES vojni LETAM*| K ado v I jica ijlti HAJKA KINO amei ljub I.JL 16., 18. ii >b II, ki lili 18 m \. pusi ZLA lb, 18 in 20 2t>. maja |iig IMt tli 20. url 27. maja tog. barv vojni HAJKA oh 18 un. smer, barv NKVv VORK, N KvV Y0RK ol» 2<» uri 28 maja amei bar\ N KV\ NOKK. NKV\ VORK n»i 16. un. hi.m liarv BKI.MONDO VKI.I ( AS'I'NI uh 20. uri 29 mapi Hitler, ban N K.V\ VOKK.NKVV VORK oh 20. uri :|0. mapi Iram barv BKI.MONDO VKLICASTNI (lil 20 uri (1 mapi |ap. barv. gro/.lj. kino KONC IK PORKGNIL ob 20 un l [unija amei barv. krun Uls SKSIJA tat« 20 uri V. Tržič 27. mapi amei barv pusi /\ ,.\ TO IN WHISKV ob II, uri, tram laii-v pust, JUDO I|N KARALI PROTI TOLPI itli is m 20. un 28 mapi liane Imv ki ini. JI DO IN KARALK PROTI TOLI' ii> 15 in 19. m i, amei barv ki in GANGMTKR I.KPKK ,J, |7 m 29. mapi Iran« barv. drama (iO SPOD KLKIN ob 18 III I . II I M I barv ROČK V ob 20 uri • 10. mapi Irani barv srhi j har MAGKDON ob 18 m 2o uri II. maja Iran« barv. srhli har MAGKDON ob 18 m 20 uri I, juniju liani lam NKPo UOJ.JSJ..IJV, |<(RKJ„vrs}).\f 20 m i ! I mapi amei VORK. NKVV VORK ob 2tJ uri I puuia n.u., b-u-v BKLMO& DO \ l'.I.K ASIM 1 i' '" lian SOROD \ ob ju. uri IMIN ZIVLIK DVAKRAT ol> barv \ KLIKI vonn HAJKA mu,n HAJKA barv 20. maja anier ob 17.30 in 20. uri 27. mapi amei oh 17.30 in 20. uri 28. maja anier oli 17.30 in 20. uri 30. maja jug. VKLIKKGA NKBA 20. uri 31. maja jug. vojni LETA! 1*1 VKLIKKGA NKBA «4> ia jn 29. uri I junija ital. avant. PUSTOM*-VKC oh 20. uri Železniki OBZORJK 27. maja nem. avant. KID 1\ I )Rl ŽABNIKI uh 20. uri 28. mapi amer. klim. MKSTO V NKVARNOSTI ol> 17. in 20. uri 11. maja amer. west. \ SOTESKI NKVADK ob 20. uri Jesenice RADIO 2»i. mapi doma (S barv. LJUBE-ZKNSKO ŽIVLJENJE BUDIM!-RA TRAJKOVICA ob 17. „, 19 uri 27. mapi amer. Iiarv. KNOOKJ SKRIK IN DAMA ob 17. in 19. un 28. maja amer. barv. kavb. ENO-OKO ŠERIF IN DAMA ob 17 m 19 uri 29. maja amei barv. HOLI Y-\VOOD ALI PROPAD oh 17. in M uri ,10. mapi amer. barv. HOLI.V-VVOOD ALI PROPAD ii> 17. in 19. uri ;tl. maja amer. Ikiiv ZLOMLJENA ITŠCICA oli 17. in 19. uri Jesenice PlJVVŽ 26, maja hongk. barv. V ZM.A JEVEM GNEZDU oh 18 in 20. un 27 mapi amer. barv. HOI.L*i VV OOD ALI PROPAD oh 18. in 20. '8 maja amer barv. HOLLV-VVOOD ALI PROPAD ob 18. m 2n 29. maja amer. liarv ENOOKI SKRIK IN DAMA ob 18. in 20. uri ;)0. maja amer barv." KNOOKI SKRIK IN DAMA tb 18. in 20. tu i I junija domaći barv. LJl'BK-ZKNSKO ŽIVLJENJE MCDIMI-TRAJKOVICA oh 18. in 2o MAV Dovje - Mojstrana •»7 maja liane, barv ČASTI TAKSI ii) 19 uri >8 maja amer. barv. OD DNE DO TREH h iimpi nam. KlNTLNOCl-obdlk ur. ,;tVrCn phq.'a1> ^ ^ ur, \ I.IOI.l-POL 11. tU I lMi v. . HO! J.Y«. _ J DOM UPOKOJENCEV KRANJ Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije objavlja razpisna komisija v skladu s 120. členom statuta Doma upokojencev Kranj prosta dela in naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA 2. RAČUNOVODJE Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; ima višjo ali visoko izobrazbo sockdne smeri; ima 5 let prakse v dejavnosti delovne organizacije oziroma pri opravljanju del s posebno odgovornostjo v družbenih službah; je moralnopolitično neoporečen in družbenopolitično aktiven 2. da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri; 5 let prakse pri opravljanju in vodenju del ter nalog v računovodstvu. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa. Prijave pošljite na naslov: Dom upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59 z oznako »razpisni komisiji«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh poteku roka prijave. po 4ft Podjetje za ptt promet Kranj Kranj, Poštna 4, n.sol.o. TOZD za ptt promet Jesenice Jesenice, Titova 17, o.sub.o. Razpisna komisija TOZD za ptt promet Jesenice za imenovanje individulanega poslovodnega organa razpisuje delo in naloge individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA TOZD ZA PTT PROMET JESENICE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske, družbene, tehnične smeri ali višja ptt šola in 5 let delovnih izkušenj uatrezne funkcionalne usposobljenosti. Kot nnseben pogoj se zahtevajo organizacijske in vodstvene sposobni ^družbenopolitične in moralne kvalitete. ••vou ter aruiuciiu^viim.nc m i«»vr.-»..~ - Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih poeoiev z navedbo dosedanjih delovnih izkušenj ter kratkim živi jen je-pmm najkasneje v 15 dneh od objave razpisa na naslov. TOZD za ptt promet Jesenice, razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa. Izbira prijavljenih kandidatov bo opravljena v 15 dneh po poteku roka za prijavo. Izbran kandidat bo imenovan za vl^prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 8 dneh po končani ixbiri. Razpisna komisija Kadrovska komisija KEMIČNE TOVARNE EXOTERM KRANJ vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. KNJIGOVODJE OSNOVNIH SREDSTEV IN DROBNEGA INVENTARJA 2. ADMINISTRATORJA V KOMERCIALNI SLUŽBI Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, je za opravljanje razpisanih del in nalog potrebno še naslednje. pod 1.: srednja ekonomska šola in dve leti ustreznih delovnih izku- fenj; pod'2.: dveletna upravno-adnnnist rat ivna šola in tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Prijave sprejema splošni oddelek 15 dni po objavi, in sicer do vključno 10. 6. 1978. Zveza kulturnih organizacij Kranj Trg revolucije 3 Razpisna komisija pri delovni skupnosti razpisuje naslednja dela in naloge: 1. dirigenta pihalnega orkestra občine Kranj 2. strokovnega glasbenega sodelavca visoka ali višja izobrazba glasbene smeri s primerno prakso, moralnopolitična neoporečnost; pod 2 ' višja ali visoka izobrazba glasbeno smeri, zel jena praksa organizacijskega dela in moralnopolitična neoporečnost. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema Razpisna komisija ZKO Kranj, p. p. 72, 64000 Kranj, do zasedbe delovnega mesta. Občinska konferenca SZDL Škofja Loka obvešča vse, ki so bili med vojno izseljeni v bratsko republiko Srbijo, ui sedaj živijo na območju občine Škofja Loka, da se osebno do 15. junija 1978 prijavijo občinski konferenci SZDL Školja Loka za potovanje / letošnjim »Vlakom bratstva in enotnosti« na obisk k svojim gostiteljem. Izvršni svet Skupščine občine Kranj razpisuje prosta dela in naloge ravnatelja 1. Vzgojnega zavoda Preddvor 2. Poklicne šole Kranj Pogoji: pod 1.: visoka ali višja izobrazba pedagoške, psihološke, zdravstvene ali socialne smeri, 5 let delovnih izkušenj z vedenjsko ali osebnostno moteno mladino pod 2.: učitelj srednje šole z dokončano visoko ali višjo izobrazbo, 5 let vzgojno izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit. Kandidati za navedena mesta morajo imeti ustrezne moralnopolitične kvalitete ter organizacijske in vodstvene sposobnosti. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo prošnje, priložijo življenjepis, dokazila o izobrazbi, strokovnem izpitu, potrdilo o delovnih izkušnjah na naslov: Komisija za kadrovanje in zaposlovanje pri izvršnem svetu skupščina občine Kranj, Trg revolucije 1, 64000 Kranj. ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste spremili k zad njemu počitku našo drago mamo Ivano Jalen Kocarjevo mamo iz H Posebna zahvala dr. M a jer j u za zd uj pri Kranju sestri Mariji in strežnim„ \? Zf,rav,!e,Ve' trud j" Prizadevanje v času njene bolezni. Enako tudi Nadalje gospodi centra v Ljub Vsem i,, vsakomur še enkrat iskrena hvala Žalujoči vsi njeni Kranj, 18. 5. 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Leopolda Volej aka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Zgajnarju in osebju gastroenterološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani za nudeno pomoč v težkih dneh. Zahvalo smo dolžni izreči za vence in denarno pomoč kolektivu Iskra, Planika in Živila Kranj. Zahvala naj velja tudi g. župniku iz Šenčurja za lep pogrebni obred in vsem zvonarjem. Se enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki so nam izrazili sožalje in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena Angela, hčerka Magda z družino, sinova Marjan in Vinko z družino Hotemaže, 16. 5.1978 ZAHVALA Ob smrti našega dobrega očeta, deda, pradeda in strica Ivana Šuca upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala članom ZB, ZK, ZVVI, vsem trem govornikom, nosilcem praporov, pevcem Svobode Primskovo in godbenikom, ki ste tako lepo počastili njegov spomin. Posebna hvala tudi zdravnikom in medicinskemu osebju internega oddelka bolnice Golnik, ki ste mu lajšali zadnje dneve življenja Žalujoča hčerka Zdenka in vsi njegovi Kranj, 22. maja 1978 ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi sin, brat in stric Franc Nadižar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrom, znancem, prijateljem, sosedom in Maksu Pircu, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Nevrološkega inštituta v Ljubljani, gospodu župniku iz Šenčurja za lep pogrebni obred, pevcem za žalostinke in Iskra TEA. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: mama, brat Stane z otrokoma, sestra Vida z Bredo, Mici z Milanom ter sestri Francka in Julka z družinami Kranj, Prebačevo, Primsk ovo, 15. 5. 1978 obvešča cenjene potrošnike, da organizira od 1 5. do 31. maja VELIKO LETNO RAZPRODAJO opuščenih programov pohištva in pohištva z manjšimi napakami. Po zelo znižani ceni lahko kupite spalnico, regal, otroško sobo, kuhinjske elemente, sedežno pohištvo, umetniške slike, mtarzije in še razno kosovno pohištvo Pri nakupu pohištva lahko koristite kredit do 5 starih milijonov dinarjev s samo 10-odstotnim pologom Dostava pohištva je do 30 km brezplačna Če želite poceni opremiti vaš dom se oglasite v Lesnini na Primskovem. ZAVOD ZA POŽARNO, REŠEVALNO IN TEHNIČNO SLUŽBO KRANJ objavlja prosta dela in naloge FINANČNEGA KNJIGOVODJE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo uspešno končano srednjo ekonomsko šolo, — štiri leta ustrezne prakse na področju finančnega in materialnega knjigovodstva. Interesenti naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela na naslov: Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj, Oldhamska 4. Objava velja 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe dela. Niko kovinarsko podjetje Železniki Odbor za medsebojna delovna razmerja, razpisuie dela in naloge: ^ 1. vodje tehničnega sektorja 2. vodje računovodskega sektorja 3. vodje kadrovsko splošnega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni s predpisi, samoupravnimi in družbenimi dogovori, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: — imeti mora višjo izobrazbo strojne ali organizacijske smeri z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah v kovinski industriji ali — srednjo strokovno izobrazbo strojne smeri z najmanj 5-letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnih delovnih nalogah v kovinski industriji, — da ima moralne in družbenopolitične vrline, ter pravilen odnos do razvoja samoupravnega socialističnega sistema. pod 2.: — imeti mora višjo izobrazbo ekonomske smeri z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah ali — srednjo izobrazbo ekonomske smeri z najmanj 5-letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnih delovnih nalogah računovodskih služb, — da ima moralne in družbenopolitične vrline ter pravilen odnos do razvoja samoupravnega socialističnega sistema. pod 3.: — imeti mora višjo izobrazbo pravne ali kadrovsko-socialne smeri z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah ali — srednjo izobrazbo ekonomske ali upravno administrativne smeri z najmanj 5-letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnih delovnih nalogah v kadrovskih službah — da ima moralne in družbenopolitične vrline ter pravilen odnos do razvoja samoupravnega socialističnega sistema. Kandidati morajo k prijavam predložiti: — življenjepis, dokazila o izobrazbi in praksi. Prijave je treba vložiti v 15 dneh po razpisu na naslov: NlKO kovinarsko podjetje Železniki — odbor za medsebojna delovna razmerja. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa najkasnoi v 30 dneh po poteku razpisa. eje Stanovanj ni zagotovljenih. LAHEN KORAK V UDOBNIH MODELIH ZA POLETJE Tovarna klobukov »rja Loka vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje naslednjih del in nalog: ZA IZDELOVANJE KONFEKCIJSKIH POKRIVAL - KONFEKCIONAR dve delavki za Gorenjo vas ZA IZDELOVANJE TULCEV - IZDELOVALEC POLSTI štiri delavce za Spodnji trg ZA VZDRŽEVALNO PODROČJE - KLJUČAVNIČARJI pet stojnih ključavničarjev ZA FINANČNO RAČUNOVODSKO PODROČJE - STROJNI KNJIGOVODJA eno delavko Od kandidatov pričakujemo, da bodo uspešni pri delu, da imajo veselje do dela, ki bi ga sprejeli in da so pripravljeni sodelovati v poglabljanju samoupravnih odnosov. Kandidatom nudimo urejene delovne pogoje, dobre osebne dohodke in posojila za nakup in gradnjo stanovanj. Rok za prijavo je do zasedbe. Prošnje pošljite v delovno organizacijo, kjer dobite vse potrebne informacije tel. 60-451 int. 18. Model TAMAMA Barva: kava Cena 327,45 din Model TAM ARA Barva: silk Cena: 327,45 din M. Model TAM ARA Barva: med Cena: 327,45 din Petek, 26. maja 1978 21. stran Q Tina — za poletne dni blagovnica Kranj, Titov trg na oddelku usnjene galanterije v pritličju — potovalne torbe — kovčki — usnje, skaj — torbe za na plažo Toko, Merkur, — avionski kovčki — uvoz 30 LET OBRTNO PODJETJE TRŽIČ p. o. objavlja javno licitacijo naslednjega osnovnega sredstva: MIZARSKI TRAČNI BRUSILNI STROJ, izklicna cena je 4000 din. Licitacija bo 2. junija 197«: ob 12. uri v upravi podjetja I rg svobode 3.3. Osnovna šola A--T. LINHART RADOVLJICA Proda kombi U8Tk\A 1300 TK v nevoznem stanju — karamboli ran. Ogled možen vsak dan od 10. do 12. ure v osnovni soli. Vozilo se bo prodalo na hota-ojil.6. 1978 ob 13. un. Ulična cena je 16.000 din. Meblo TOZD Odeja Škofja Loka, Kidričeva «0 objavlja prosta dela in naloge Knjigovodje osebnih dohodkov Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati se nas led nje: srednja šola ustrezne smeri.m 2 leti delovnih izkušenj al. nepopolna srednja soka in / delom pridobljene izkušnje na delovnih opravilih knjigovodje osebnih dohodkov. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ j «i Razpolaga / na gradenj. *»fP projektov črti tipskih P J stanovanjski" " spodarskih poslopij. l radne ure ,a Stranj ure in od !•»• y velika izbira — dobra postrežba ZDRAVSTVENI DOMOVI IN ZSMH ZA GORENJSKO Delovna skupnost skupnih služb objavlja naslednja dela in naloge: 1. za TOZD Zdravstveni dom Kranj 4 MEDICINSKE SESTRE 2. za TOZD Zobna poliklinika Kranj 1 RENTGENSKEGA TEHNIKA 3. za TOZD Zdravstveni dom Tržič 1 MEDICINSKA SESTRA Pogoji za zasedbo so poleg z zakonom določenih še: pod 1.: srednja šola za medicinske sestre z opravljenim strokovnim izpitom in 1 leto delovnih izkušenj pod 2.: višja šola za rentgenske tehnike z opravljenim strokovnim izpitom in 1 leto delovnih izkušenj pod 3.: višja ali srednja šola za medicinske sestre z opravljenim strokovnim izpitom in 1 leto delovnih izkušenj Vsa dela in naloge se sklenejo za nedoločen čas z 2-mesečnim poskus- nim delom. ' K1 KdJdftK E^JaVe Z dok,azili ° izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: Zdravstveni domovi in ZSMH za Gorenjsko Kranj, Gosposvetska 10 - kadrovska služba Kmetijska zadruga ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge: 1 2 AVTOMEHANIKOV t izobrazbo poklicne šole 2 1 DELAVCA ZA POMOŽNA DELA V MEHANIČNI DELAVNICI t 1 SNAŽILKE (polovični delovni čas) za čiščenje pisarniških prostorov zadruge — delo je v popoldanskem času 4. 2 DELAVCEV V MLEKARNI za določen čas od 1. 7. 1978 do 31. 8. 1978 za nadomeščanje rednih letnih dopustov Za opravljanje del in nalog pod točko 1 in točko 2 je določeno poskusno delo 2 meseca. Ponudbe za zaposlitev z dokazili o strokovnosti je po možnosti predložiti osebno v sekretariatu zadruge, Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21. IVI Mercator Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev MERCATOR - ROŽNIK n.sub.o., TOZD Preskrba n.sub.o., Tržič, Trg svobode 27, razpisuje naslednje delovne naloge in opravila: 1 POSLOVODJA v poslovalnici 20 - Sp. Bistrica 110 2 PRODAJALCA MEŠANE STROKE v poslovalnici 1, Kranj, Cesta JLA 6 .1 PRODAJALCA MEŠANE STROKE v poslovalnici 7, Tržič, Trg svobode 16 1 TOČAJKE v bifeju blagovnice - Tržič, Cankarjeva 1 Pogoji za sprejem: pod i., 2. in 3.: K V prodajalec pod 4.: PK delavka, priučena na ustreznih delovnih mestih v gostinstvu s šestmesečnimi delovnimi izkušnjami Poskusno delo: 1., 2. in 3.: dva meseca 4.: en mesec Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte splošni službi TOZD v 15 dneh od objave razpisa. Komisija za MRD, ki je v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj DS Skupne službe objavlja naslednje naloge in opravila: 1 DELAVEC ZA OPRAVILA IN NALOGE PRI SAMOSTOJNEM OPRAVLJANJU DEL V ANALITIČNEM KNJIGOVODSTVU IN ANALIZAH - ZA NEDOLOČEN ČAS (4 DELAVCI) 2 KNJIGOVODJA OBRAČUNA ENOT - ZA DOLOČEN ČAS (za čas nedomeščanja delavke na porodniškem dopustu) 1 delavec Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj — poskusni rok je 60 dni. Pismene vloge z dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavi na kadrovsko službo Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6. Delovna organizacija Na podlagi 98. in 127. člena statuta, 6., 7. in 42. člena pravilnika o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter sklepa kadrovske komisije Varnost DE Škofja Loka objavljamo več prostih delovnih mest za opravljanje del varnostnika za območje Škofja Loka 1. nedokončana osnovna šola (H dokončanih razredov); 2. primerne moralnopolitične lastnosti; 3. uspešno opravljen preskus znanja po pravilniku, ki določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati delovna organizacija, ki varuje družbeno premoženje; 4. odslužen vojaški rok Pismene vloge oddajte na naslov: Varnost DE Škofja Loka, Kopališka 1, 64220 Škofja Loka. Ana Delovna organizacija Alpina, tovarne obutve Žiri, Stara vas 23, n.sol.o. ^ —Delovna skupnost skupnih služb, 2iri objavlja prosto delovno opravilo VODENJE FINANCNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA za štiri leta Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih opravilih v finančno-računovodskem sektorju. Kandidati morajo poslati prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev Razpisni komisiji Delovne skupnosti skupnih služb, Žiri Stara vas 23, v 15 dneh od dneva objave. Podjetje za ptt promet Kranj Kranj, Poštna ulica 4, n.sol.o. TOZD za ptt promet Radovljica Radovljica, Kranjska 1, o.sub.o. Na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD za ptt promet Radovljica z dne 23. 2. 1978 razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa TOZD za ptt promet Radovljica objavlja razpis DEL IN NALOG INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD ZA PTT PROMET RADOVLJICA ZA MANDATNO DOBO 4 LET Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske, družbene ali tehnične smeri; 2. da ima najmanj pet let delovnih izkušenj ustrezne funkcionalne usposobljenosti; 3. biti mora moralno in politično neoporečen in se aktivno zavzemati za razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov, kar dokazuje z dosedanjim delom; 4. da ni bil obsojen za kazniva dejanja, citirana v 51L členu zakona o združenem delu ter da ni pod preiskavo. Kandidati so dolžni k prijavi priložiti dokaze o izpolnitvi pogojev iz tega razpisa. Rok za vložitev prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izidu izbire. Prijavo s potrebnimi dokazili je treba poslati na naslov: TOZD za ptt promet Radovljica, Radovljica, Kranjska 1 z označbo: »za razpis za individualnega poslovodnega organa«. 73 ZAHVALA V torek. 16. maja 1978. smo v Goricah pri Golniku v starosti komaj 61 let pokopali našo skrbno in drago mamo, staro mamo, sestro Helena Kokalj, roj. Ribnikar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ji v njeni kratki, a težki bolezni pomagali in zanjo skrbeli, ob smrti in pogrebu pa počastili njen spomin. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu in strežnemu osebju oddelka 600 in 500 Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku za izredno skrbno in požrtvovalno nego med njeno •boleznijo, še posebej pa mnogim zdravnikom, ki so ji z vso prizadevnostjo skušali vrniti zdravje in jo ohraniti pri življenju. Hvala vsem organizacijam in društvom, ki so ji z zastavami, zastopstvom in poslovilnim govorom izkazali zadnjo čast, dalje vsem darovalcem vencev in cvetja, sodelavcem iz Planike, Gorenjskih oblačil in Cestnega podjetja Kranj, domačim pevcem in kvintetu bratov Zupan, ki so s pesmijo izrazili besede slovesa, dobrim sosedom za vsestransko pomoč, vsem, ki so nam izrazili sožalje in končno vsem tistim, ki jih nismo posebej omenili. Hvala tudi domačemu gospodu župniku za lep pogrebni obred in poslovilne besede. Žalujoče hčerke z družinami v imenu vsega sorodstva Letence, 19. maja 1978 MALI OGLASI telefon 23-341 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice, sestre in tete Neže Igličar roj. Rant Tislarjeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, delovnima kolektivoma Jelovica in Lokainvest za izrečeno sožalje, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem in gospodom župnikom za pogrebni obred in poslovilne besede. Zahvala tudi zdravniškemu osebju bolnice Petra Držaja in mgr. dr. Vladimirju Smrkolu. Žalujoči: hčerka, sinova, sestra, bratje in ostalo sorodstvo Godešič,Suha, Reteče, Velesovo, 19. 5. 1978 ZAHVALA 19. maja 1978 je v 9b\ letu starosti v Nevv Yorku umrl Novo Vukelj roj. v Plavu — Crna gora Zadnja leta je živel v Strahinju pri Kranju Ob izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem sosedom, posebno družini Kebernik, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in tolažbo Žalujoča hči Dilija in — vsi njegovi Strahinj, Naklo, Kranj, Plav, Gusinje, Tit ograd, Sarajevo, Nevv York, Pariz, Rim, Dunaj, Bruselj OBLETNICA Minulo je leto žalostnih dni, od kar nas je zapustil naš dragi nepozabni mož, ata, stari ata Franc Jeglič Francetov ata Ohranimo ga v lepem spominu Vsi njegovi Duplj' 25. maja 1978 prodam Ne pozabite! Sveža DOMAČA JAJCA dobite vsako soboto pri Ro-tarju, Srednja vas 6, Gorice 11828 Prodam dobro ohranjen ŠOTOR muritz za 3 do 4 osebe. Stanonik Franc, Kidričeva 40, Šk. Loka 3875 Prodam nov PLETILN1 STROJ strandard super 72 z mizo. Konjedič Izvorka, Šiškovo naselje 11, Kranj .'3905 Prodam 240 CEMENTNIH ZIDAKOV 40 x 30 x 20 cm. Jenko Ivan, Gorenja vas — Reteče 45, Šk. Loka 3988 Prodam večjo količino SENA. Se-nično 19, Tržič 3991 Prodam otroško HOJCO s sedežem in ROČNI MLIN za rezanje repe in sadja. Oman Draga, Sv. Duh 60, Šk. Loka 4016 Prodam STREŠNO OPEKO špi-čak, dvokrilna vhodna VRATA, lesene stopnice. Zg. Bela 18, Preddvor 4017 Prodam še nerabljen KUPER-BUSCH ŠTEDILNIK 50 x 60, novo OKNO z roleto 100 X 120, 2 posteljni MREZl, zložljive VIPRO STOPNICE, 140-litrski AKVARIJ za ribe. Sp. Duplje 4 4018 Prodam STREŠNO OPEKO špi-čak. Zupan, Cerklje 71 4019 Prodam 5 let staro KOBILO, težko okoli 600 kg. Likar Alojz, Potoče 30, Preddvor 4020 Ugodno prodam KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 120-litrski. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4021 Ugodno prodam globok in športni OTROŠKI VOZIČEK (tribuna) sive barve. Vrtač, Zg. Duplje 79 4022 Ugodno prodam nova BALKONSKA VRATA in OKNA tudi na posojilo. Čirče 34, Kranj 4023 Cirkular za OBŽAGOVANJE HLODOVINE oziroma ostrešja poceni prodam. Lautar Danilo. Zabu-kovje 6, Zg. Besnita 4024 STRUŽNICO maksima« V-10 prodam. Bobovek 8, Kranj 4025 Prodam KRAVO po izbiri. H rastje 198 402« Prodam dobro KRAVO, ki bo avgusta telila. Cešnjevek 25. Cerklje 4027 Prodani mladega PSA nemškega ovčarja, dobrega čuvaja. Stare Vinko, Sp. Brnik 76, Cerklje 4028 Prodam KRAVO s teletom in 2 kub. m BOROVIH PLOHOV. Re-kar, Trboje 22 4029 Prodam mlado KRAVO s teletom. Podhom 34, Zg. Gorje 4030 Prodam TEL1CO frizijko, visoko brejo. Prešeren Andrej, Zasip 16, Bled 4031 Prodam 2 KRAVI s teleti ali brez. Dolar, Doslovce 12, Žirovnica 4032 Prodam skoraj novo SPALNICO za denar ali gotovino. Klemenčič, Ul. Gorenjskega odreda 4. Kranj, Planina 4033 Prodam mlado KRAVO s teletom. Luže 34, Šenčur 4034 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Olševek 40 4035 Prodam BIKCA simentalca, 14 dni starega, za pleme. Sp. Brnik 3 403« Prodam popolnoma nov UMIVALNIK s podstavkom in trodelno OMARICO z dvojnim POMIVALNIM KORITOM in ODCEJALNI-KOM. Kranj, Partizanska 33, pri ko--pališču 4037 Prodam CEMENT Naslov v oglasnem oddelku 4038 Ugodno prodani več PSlCK pasme nemški ovčar, stare 0 tednov. Povalej Prane, Podljubelj 5, Tržič 4039 OJAČEVALEC renger 120, primeren za kitaro ali orgle, prodam. Hečič, Vrečkova 9, Kranj 4040 Prodani OMARO z mostom (400 x 245 x 60). Strajnar, Gospo-svetska 17, Kranj,telefon 22-675 4041 Prodam KRAVO, zelo dobro molznico, po izbiri z drugim teličkom ali brez. Srednja vas 12, Golnik 4042 Ugodno prodani skoraj OTROŠKO POSTELJICO vložkom Informacije: Mogli*' Bistrica 187. Tržič od 15. do novo z jogi Zlata, 19. ure 4082 Prodani PIŠČANCE nesniee, rjave, stare 2 meseca in pol. Dobre Helena, Loka 4, Tržič »083 Prodam GNOJNlCNI SOD lil ČRPALKO se elektromotorjem. Jezerska c 39, Kranj 1084 Prodam: OTROŠKO POSTELJO. STAJICO, KOS, TELEVIZOR čaje vec, STABILIZATOR in RADIO tesla Gabrič. Kidričeva 21, Kranj 4085 Prodam KKMN1 MOTOR tO-mos4, kratka os. Valant Franc, Begunje i na Gorenjskem *08<> Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo, in skoraj nov ŠTEDILNIK gorenj« na drva Stelanja gora 9, Cerklje 4087 Prodam mladi KRAVI simeii talki no izbiri - ena s teletom Zalog 17, Cerklje Prodam SLAMORE7NICO ultra 3 z motorjem ali brez. V opovlje 13 Cerklje Prodam KRAVO s teletom. Dobro polje 1, 64243 Brezje 409(1 Prodam 2 mladi KRAVI frizijki po izbiri in TELICO osem mesecev brejo. Sp. Brnik 60, Cerklje 40^1 Prodam KOŠNJO SENA, mešane z lucerno. Cerklje 21 409"7 Ugodno prodam ca. 0,5 ha STOJEČE TRAVE. Naslov v trafiki Cerklje 4033 Prodam SIAMSKE MUCKE. Naslov v oglasnem oddelku 4094 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Tatinec 6, Preddvor 4095 Italijanski kombinirani OTROŠKI VOZIČEK ugodno prodam. Informacije po telefonu 47-239 4096 Prodam PRAŠIČA za zakol oo 100 do 120 kg po ugodni ceni. Tri-plat, Žirovnica 47 4037 Prodam nov BALDAHIN za IMV prikolico 4,5 M. Telefon 22-191 4096 Ugodno prodam SPALNICO, komplet, jogi podi ter SAMSKI LEŽAJ. Vse odlično ohranjeno. Skokie. U1. Gor. odreda 8, Kranj 4091* Prodam mlado KRAVO simentaJ ko. Bled, Ribenska c. 5 410(1 Prodam MLADIČA čistokrvnega nemškega OVČARJA. Reteče J Šk. Loka Prodam mizarski PORAVNALNI STROJ s krožno žago Koz Franc, Reteče 115, Šk. Loka \\ Ugodno prodam BANKINE za fasado. Jenko, Preska 10, Medvod« r, , T T y—v, s~\ 4103 Prodam KOLO za 10 let starec fantka. Uršič, Brode 15, Šk. Loka 4104 V juniju bom prodajal 2 meseca stare JARČKE, rjave, srednje težke, odlične nesniee po ceni 40 din komad. S prednaročilom si zagotovite dober nakup. Stanonik Jurij Log 9, Šk. Loka V KRANJU od 9. do 20. ure ENTRAL Prodam KRAVO s telet™ BIKCA in 2 PRAŠIČKA Do težka ter HRASTOVE PpL0V 5 cm. Grošelj Štefan. Podgorje * Kamnik -^uf Dva ŠOTORA: oseb dam. Informacije na telefon 23^ 4: ' Prodam skoraj nov TRAKTOM Tomo Vinkovič, 18 KM s pJujoV-Franc Slivnik, Kolodvorska ^ R prca, Bled Prodam m nemškega . 111 mduplati za 3-4 osebe pn> Informacije na telefon o dobro 41» ohranjen HH DILNIK gorenje 175-litrski in STfc DILNIK, 2 plin, 2 elektrika in 4 si, raj nove ruske radial AVTOGUMt 165 x 13 (Lada). Ogled popoldne Kastelic, Koroška 14, Kranj 4; 1 Prodam KOBILO, 6 let s 600 kg težko, menjam tudi za start" šega konja in KRAVO simental« po teletu ali po izbiri. Predosli*' 4:: SEKULAR železne konstrukcije z motorjem za žaganje in obdela*''-kamnitih plošč za oblaganje fasac. ugodno prodam. Rožna ul. 13, Bok Bistrica, telefon 76-147 Prodam nov GUMI VOZ 13 a 15 col. Z g. Gorje 23 (tU Prodam ŠOTOR za 6 oseb. Informacije na telefon 064 74-114 4003 Ugodno prodam ŠOTOR z opremo za 4 osebe. Telefon 82-015 4113 Prodam 2 PUJSKA. Tavčar. Vrt-i 31, Žirovnica 4: M Prodam viseče NAGELJNE. Dopoldne. Švegelj, Golniška 46, K» krica 4115 Po znižani ceni prodam: CEV; CENTRALNO napeljavo, 24 m: . T02ELEZNO CEV, 1 kom; SV1N CENO CEV za odtoke, 6 m. V soba to in nedeljo dopoldan. Šenčur, Partizanska ul. 28 4116 Zaradi preureditve na cen t raku ogrevanje poceni prodam: TRAJ-NOŽAREČO PEC Emo Ceh« KRALJICO PEČI. ŠTEDILNIK t„bi Velenje. KOPALNO PEC s tu-š«>ni - vse na trdo gorivo, prevozne sadno ROČNO ŠKROPILNICO in ELEKTRIČNI BOJLER, 80-litrsk: Vse v dobrem stanju. Zaloše 4. Podnart 4 Prodam kompletni OP AŽ _ »šolngo« za plato. Suha 5 pri Pnv^ Ijah. Kranj . €111 Prodam GOZD, pol hektara. IV nar Marjan, Trboje 3, Kranj 4] 'prodam 3300 BETONSKIH STREŠNIKOV - zareznikov. Zor mal,,('.asilska 19, Šenčur Petek, 26. maja 1978 23. stran O L A 8 Prodam MOTORNO kosilniCO za košnjo znamke fahr. Zgornjo Bitnje 222 , ,.41-' Prodam KRAVO s teletom. Ziga-nja vas J2, Tržič 4122 Poceni prodam črnolieli TELEVI-ZOR Rudi Cajevee s Philipsovim EKRANOM, v dobrem stanju, Go-sposvetska l.J/IV, Kranj 412.1 Podam novo motorno VRTNO kosilnico Alko, v garanciji, za 500 din ceneje in 80-litrski roj ler. Telefon 25-055. Kokriea 1124 Prodam KONJA, vajenega kmečkih del. Trboje 74 412) Prodani SORTI RNIK KROM PIRJA. Rozman Jože. Škofjeloška Ki. Kranj . 412« C godno prodani KOPIRKO za obdelavo lesa. ŽAGO SAMICO, kompletno s tiri in vozom ter RO( M CIRKULAH < »>lak dekcri. S p. Brnik :W. Cerklje 4127 Trodelno kombinirano omaku. novo in nov LESTENEC ugodno prodam, zaradi selitve. Po dogovoru možno plačilo v treh obrokih. Ogled možen med I«.."*«> i" -° »»""■ Ogrizek. Begunjska 9, Kranj 412* Prodam k-|X» ohranjen avlo ZA-KTAVA 75«. letnik 1971. Motor po ft-neralni. Obnovljena karoserija Smitek, Bistrica 185. Tržič 41-• Prodam ohranjeno KI hiivju (lorenje. Jezerska c. II. Kranj, telefon 21-5J8 od 15. do 21. ure »IdO Prodam dvoredu. PEK 11 L.N I STROJ passap duianaiic. I t'rk<». Trg svolMKle 9. Tržič .. Prodam KRAVO po izluri s ie ic-koni. Zg. Bela 27 i h-1111 nI Prodam 2 kg SKNA. JEDILNI KROMPIR in STRESNO OPEKO špičak Podrvča II Prodam KRAVO. 9 mesecev brejo. ki bo drugič telila Vogl.je 05. .Se.icu. Proda« MACKSNOVE J*?™ /a napušč in ><> kv. nt \ ENh< IJAN-SKEGA TLAKA - .stisk, marmoi Kramanč. Naklo 212 ts.a.a cesta) Kodam nerabljen 'k;!r 1 ... vi,iu- \o Prodan. PCNTK ... t.RAN BLN' IrVHiAl.O N.'sb.n v oglasnem lfcMkr.1,,.. omaro / lež.-ee'i. ... k.imIi... o!,,.-.m,«-, . iWmfp,,wb«n. IMital«-. IvKln^*;^ a'nwij i^B^MMMMMM kupim fl^Mi Kupim konja. Manjui d«-* rmrnega. mplašljiM-ga. \ Hm -"212 . NAVIJANJE TULJAV. blektromok .-•> kw. ^i;;;;1; Tdefoii 25-4 . vo| A ,Ku,,"n, t do »OOkg težkega *?arei£a HA A /-.k« no peć. PalovSeitik. Slatna ^ Hf'U4' 7F-IVKNO NAPRAVO za Kupim /E .T ,0.,|j,(. i Preddvor K(\S kostim« «> I upal... ^ vozila ., . OPEL KADET karavan JBSfl&ODO. leinik I*""-Prodam J^*'1' ' Visoko 12!. komplet ali 1"» H Koroška Ht J -, K ran | 10,1 fce ,elefon -4-^»^. • (>|muV,, n. [r,H^m tudi "a ček - Pronio registriran '^.lefon 2J-54M «04., Tavčar jeva •»'•____ i ff> Gl*», Kr«dj, Ulic« Mofc Pii«d«i« »• Jg: Združeno podjetM «** "?*^LvIc.. IJublj-n.. Kop. I^Mtek« .P^NmIov uredni*tv« in Ur,*Va ll.tT Kranj, Moše Pijadej« uprnv« ^11 pri SDK v Kr«- Fft *^l«tni urednik, odgovorni lefoni: »7aV„' va 23-341, uredni-^l^S »o"n.rji «l-»ta. --■»-«vo JI-*3.*' " n.rocni*ki oddelek °«U*nl S*ro«ninn: letn« 200 din. polletna i«rv roWeno prometne-3 dinmrie. ^ri«toJnem mnenju f davka P°4tll/72. __—i-J-- RENATI.T I« TS. letnik 197(). prodam. Borišek Janez. Tomšičeva 21, Kranj, telefon 21-IJO 4040 Prodani zelo dobro .»hranjeno CAMP PRIKOLICO adria 1H0 s predprostorom in ostalo opremo. Ogled popoldne. Janez Marenčič. Kranj, C. mladinskih brigad i. telefon 22-004 4047 Kupim OSEBNI AVTO. delno na kredit. Ivanić Marko. Zg. Brnik 107 4048 Prodam osebni avto VOLKSVVA-GEN UOO. letnik 19M. obnovljen. Ogled vsak dan popoldne. Tmgilič Anton, Ul. I. avgusta i. Kranj 1049 Prodam AIDI (KI variant, letnik 19(»9 novembei. obnovljen Košir Valentin. HotemažetJ" lo">o Prodam ŠKODO km«) M H. Jtzer-ska c.-19. Kranj l»»")l Prodan. • VOLKS\VA(fKN 1200. letnik 1908. neregistriran, generalno obnovljen motor. Informacije: Stare. Kranj. Zupančičeva .57. telefon 22-HoN, popoldan 4052 Prodam motor TOMOS I. dolga os, v garanciji, 'obratovali samo h ur. zaradi Ugradi t ve stabilnega motorja. Prodam 2-osiio OORODJE PRIKOLICE za nosilnost !,."> tone. Stok. Kranj. Kokrškega odreda JO, telefon 2I-tJ08 40oJ Prodan, osebni avto ZASTAVA 750. letnik 1971. školjka 1971. Tratnik Pavle. Sora 44. Medv.nle 4054 Prodam .^ebni MERCEDES 190 C ali ga zamen jam za kombibus. No-vosetski Dragan. K ropa 4/a 4055 Nujno prodam FIAT 8.">o v zelo dobrem stanju. Krek. Dolenja vas .VI. Selca nad Šk. Loko 40">0 Pr.Klam ZASTAVO 7."»u. letnik 1971. registriran do aprila 1979. Demšar Matevž, |{ihno57, Bled 40o 7 Prodam PRIKOLICO /a osebni avto. Olševek 12 10.">K FIAT 12o zelo dobro ohranjen in NSC PRINZ I2(M) C. zaleteli, z obnovljenim niotorjein. prodam. Vojko Ckmar. LiMališče Brnik, pensioboto m nedeljo popoldne Ka.novž. Cmajniea JU i>. Kutneial« KMil Prodam FIAT 125. k'tntk l'MJJl. t)gletarega / i («|ov nikom, dresiran in ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK tobi s.niui. Steletova 20 Kiti.i 1'iodam ZASTA\() 7"»n. k* t o t/ delave l!'7l Mubi Fiail« . 'Tupal.ee s. Preddvor u«;i Kupim PREDNJI POKROV /a avtomobil škja.r.R'\M ">-t. StražištV. telefon 24-HjJM \\h>:> rrodam M( »PED umi««.- \ I I. /a pog«- 12. \ .■»■ II U\ ('godim piodaih VtOl'EU tomos >pnnl. l'oka l"». Kranj IUT Prodan, FIAT >•»«' >pe» ial. letnik 1970 in MO'TOR na ■>prestav 15SI.. Voklo ">4. lelelon I I I ll.lS Prodam \ (> I ,KS\\ A(. EN 12"».. letnik i5Mi«» Zg Binik 10. < e.kl|c 4l:J9 Prodan. l.\\\<» ..").. cem. dobi«, ohranjeno, i egisi i n aim do apnla 197!» in TOMOS T I I. neregistriran, v vo/.ne.n stanni < Ckl|e27",. Amon. Cankarjeva i blok. R.ulovlji.a 1111 Pio«laiii \K)PI-.I> ioin..> avtoma-u, HLADILNIK ENOFAZNI ŠTEVEC, HOCNo DVIOALO Šu (cva !). I'riiiisk. gineiah.o obnovljen V lic M .'tli h Čopa o a. Bled "»■"' Prodam ŠKODO 0»»L, leinik I97.i. 19" delih Rihtai-n Lajn !», S*4« a INa Preklan, dob.....hraiijet. \iOPKD |lini(»< a\ 11>mal m !. let nik I !'< •. t e. na po dogovoru (Igleit |«»pofda|i lllet.c. Rudi. t i .... u-' OL Ki;.iH Ili!' Prodam i MOTORJA lin.MjuiMmi 125trm in zi..id..|M» I25crltl cioss tei \< h po ikdib Relhar Matjaž. Slap 22. Tržič "»o Prodam OPEL KADET, a-tlljk l«»7l Dorfarie 11. Ziilnuca 1151 Prodam ŠKODO, leinik 197«». legi-siri ran«, do apnla IHT'i I H vi-UM* 1'goilno prodam MOTOR T I i na 4 prestave in MOPED colibri \TS Poljšica 28, Zg. (iorje 415-1 Prodani ZASTAVO 7"i0. registrirano do maja 15)7!.. Moste 70. Žirovnica '1155 Prodam TOVORNI AVTO meni des kiper, h ton. Naslov \ oglasnem oddelku ali telefon 47-.>0.i 11 "><> Poceni prodam dobro ohranjenega ZAPOROZCA, letnik 1975. Pretnar Vinko, 'Triglavska cesta *>2. Mojstrana 117)7 Prodam NVARTBIRCi Hrast je UHi pri K ran ju Ila8 Prodam TOVORNI AVTO tam laoo. Ogled na dvorišču Vino K rani 4159 Poieni prodani PRIKOLICO /a osebni avto. Cena 2-"»8 l:godno priKlain ZASTAVO 7">o. novo. registrirano, v dohrom -laiipi. Zg. Brnik 81 jjii!) Prodani MINI kkm». lemik D77. oktober Pire, ZupančKvva >. Kranj 1170 Prodani dobro ohranjen MOPED H pa 4. (iorenjesavska .Ki, K tanj 1171 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO KM. letnik 1972. -lenu . Sp. Duplje 2 ||7L» AIDI liti L, ktnik l!Mi!.. ugodno prodam. ItiluriitaeijV pri Pristov Branku. Sp. Bitnje lil M7:! Prodan. ZASTAVO 7".o letnik 1071 za I i 117', Prodam dobro olnanieiio >I.Mt t) OLS umu., letnik 197;. Na Plavžu ... Železniki 11 7> POSESTI Prodam (. ARso.N IKIlO, iynti.il no ogrevano, pivo nadstropje / ihI lično lokacij'. ()iiič Milan. Mlakai ie\a IS, Kranj Ogled po la uri 11»' Zamenjam veliko prostoru.. KMEČKO 11ISO zelo primerno za dve družini /. adaptacijo je iiio/n<> narediti imsebne vhode. Primerna tudi za vikend. Hiša ima v etaži in sobe. shrambo /,i jedi. klet. d. v a. Ilteo, stranišie. kopalnico, dvorišče in dvoja vrata Na podstreh, sta še dve sobi. Je etažno ogrevana N o\ i vo(|ov(mI in I n »fa/nt ehktiični lok Dostopna z vsemi niotoiuum vo/ili ZAMENJAMO pa zj. MANJSt) HIŠO ali lastniško dvosobno s|s»-ej-se stanovanje Ogled inogiM vsak dan do 28. tega meseca. 'Tudi pni danio za primerno . Hiti. Zamenjamo pa za naslednje kraje: Kadovljna Lesce. Podnail z okolico Begunje-Podbrezje. Pismene ponudbe oddan v oglasni oddelek pod Leto l!.7s »(Miš V najem vzamem liARAZt) na Zlatem polju ah \ neposredni bližini Domazet Bajko. Št Rozmana •>. telefon 24-2.19 lOfi" Najboljšemu ponudniku ODDAM CARAZO v stanovanjskem naselju Vodovodni stolp 2. Oddali ponudbe pod tripleks klet 4070 Oddam v najem GARAŽO na Planini. Naslov v oglasnem oddelku 4071 NAJDENO! Najdena je ZLATA BROŠA v Šk. Loki," 10. maja 1978. Informacije na telefon 064 01-915 4189 Najdena je GUMA od tovornjaka. Prešeren, Vrba 20, Žirovnica 4190 STANOVANJA Zakonski par brez otrok nujno išče ENOSOBNO STANOVALE ali večjo sobo. Lahko neopremljeno. Oddati ponudbe pod Čimprej 4072 Samski moški išče v Radovljici ali na -Jesenicah SOBO s souporabo kopalnice. Oddati ponudbe pod Plača leto dni naprej 407J Iščem PRAZNO SOBO v mestu ah v bližini. Plačani dobro. Oddati ponudile pod Solidna ženska 1074 Starejši »tiren ZAKONSKI PAR brez otrok išče stanovanji' od Kranju do Jeseni« Naslov v oglasnem oddelku 4075 Iščeva GARSONJERO ali sobo z možnostjo kuhanja in pranja za dobo »ludila \ Kranju ali okolni, lahko neopremljeno. Oddati ponudbe pod Sesti l 4197 ZAPOSLITVE HONORARNA ZAPOSLITEV -izredna priložnost dobrega zaslužka! Iščem«. POVERJENIKE za zbiranje naročil založi* LIPA KOPER. Resni interesenti naj se oglasijo na naslov Komenskega 5, Kranj. 28. maja od 10. do 12. ure ali 29. maja od 10. do 17 uie 4070 Mlad zakonski par, z lastnim prevozom VZAME DELO NA DOM Delo i/vršiva pravočasno in kvalitetno. Oddati ponudbe pod Kranj 1191 Honorarno z.api.slini CISTILKO. Gostilna na -lanu. Šenčur. Belehar-jeva 2 4192 Gostišče Kuhar. Adergas št. {7 sprejme VEC STREŽNEGA OSEBJA za časa sejma v Kranju od -Ul.maja do L junija 15)78 Interesenti naj se zglasijo na gornji naslov 419J Iščem POLAGALCE KERAMIČNIH PLOŠČIC in PODOV v nov. hiši. Samo VK strokovnjaki pridejo v poštev ter DELAVCA za pomoč Ponudbe pismene ali osebne na: Fran« Grošelj. Krašnova 12. P.im skovo. Kranj 4194 Hišni svet Moše Pijadeja 10 IŠČE SNAŽILKO za 5 uk tedensko Inte rešeni i aaj se /.glasijo na stanovanju Aljaž ali Boiane« . Moše Pijadeja 10 4195 Prevzamem VSA ZIDARSKA DELA Bilall livtvti. Si. Zaga.ja 21» K »ali i llflO PRIREDITVE (.asilsko društvo ŽABNK A PONOVI v nedeljo. 2K. maja 197*. VRTNO VESELICO. Prireditev h«, v Cingiobu s pričet kom ob 15. uri. Igiiil bo ansambel Ivana Ruparja in Ptišialski fantje. Če lx» deževalo, veseli« o ne ho. Vabljeni! 1198 V gostišču na Jami v Šenčurju prirejamo v šola M o VRTNO VESELI-' CO «mI I. ure dalje Igra ansanilnd Modrina 4199 HOKEJSKA SEKCIJA K oklica vas vabi v nedeljo. 2N .maja. na PLES ob Ki.-10. Igra Selek« ija 4200 t)() ZSMS Begunje prireja vsako sob«)to do koma junija PLES ob 19. uri. Igra Selekcija 4201 Na vrtu gostišča aa -lami v Šenčurju bo vsak petek ples s pričet kom .>!> Jt). uri. Če bo slabo vreme, ples odpade. Igra Selekcija 1202 tiasilsko društvo PODBREZJE priredi v soboto. 27. maja 1978, ob 20. uri KRESNO NOČ m v nedeljo, '.s maja K)78. ob I uri PREVZEM GASILSKEGA AVTOMO BILA. Ob 15 m i bo velika VRTNA VESELICA z bogatim srečo lavo m in k«'gljanjeni za |»onv kolo. Na obeh prireditvah bo igral priznani ansambel TRGOVCI. Zaželjeli!• čim \ e< praporov Vabi jo gasilci! 1077 IZGUBLJENO Izgubil sem CRNO AKTOVKO s knjigami. Najditelja prosim, da jo Mlie. Orehek Ivan. Snediieva 12. Koki k ... lelelon jr,- | 17 418« VakrvCL veletrgovsko in proizvodno podjetje Kranj, n.sol.o. SDS Skupne službe objavlja prosto delo in naloge glavnega knjigovodje — bilancista Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje: — višja ekonomska ali druga ustrezna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj pri zahtevnejših računovodskih nalogah ali srednja ekonomska izobrazba in pet let delovnih izkušeni pri zahtevnejših računovodskih nalogah. Nastop dela je možen takoj. Prijave sprejema tajništvo podjetja 64001 Kranj, Poštna ul. 1, 15 dni po objavi. .OBVESTILA GLOBINSKO ČIŠČENJE tapi-sotua. itisona. preprog čistimo z najsodobnejšimi sredstvi LAVENIUM Schaumreinigei v vašem stanovanju hitro in poceni, po celi Gorenjski — tudi družbeni sektor Pokličite na telefon 22-04.1 :»504 POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 004 00-801 -'»870 GRADITELJI: Vse opečne izdelke za vašo hišo vam nudijo Ljubljanske opekarne. Vse informacije vam nudi naš zastopnik Andrej Smole j, Kranj. Oprešnikova št. 15, (Na Klancu), telefon 25-579 407!» ŠIVILJA KOVAČE VIČ Anica. Radovljica, sporoča cenjenim strankam, da se jo preselila i/ Roblekovc ! v uli««. St. Žagarja (nova hiša) 4080 NOVA STREŠNA OKNA sov leseni izvedbi. Terniopan sleklo je izdelano posebno za ta okna. Zgornje steklo je (i nun. spodnje 4 nun. Odpiranje je svojstveno in ima mnogo prednosti, ke. i«- pregibnost na sreih ni. Zunanja zaščita in obroba se spajata ena v drugo (i cm, kar je velika garancija za nepropustnost vode. Zaščita in obroba je aluminij ali baker. Celo v bakreni izvedbi so konkurenčne (ene. Zunanja mesta okna 115x75 cm. Izdeluie: MAR KUN FRANC. Ri>li«i 1!) a. Bled 4081 BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja vpisuje za tečaj v JUNIJU dnevno od 15. do 20. me ter JI. maja in 2. junija od 8. do 12. ure. Delavski dom. vhod št. 0 420J POZNANSTVA Vdovec brez obveznosti, star 17 let, s svojo hišo in avtomobilom, želi spoznati sebi primerno žensko za skupno življenje. Naslov v oglasnem oddelku 4187 OSTALOl Prosim, kdo bi z gotovino pomagal mladi družini priti čimprej v svoje podstrešno stanovanje. Oddati ponudbe pod Zanesljivo v meni 4209 Nujno potrebujem 20.(mm) din posojila. Vrnem po dogovoru z obrestmi. Oddati ponudbe pod Stanovanje 4210 ZAHVALA! Ob odhodu v pokoj se iskreno zahval ju jem • vsem sodelavkam in sodelavcem tovarne IBI za izkazano pozornost in lepa darila, ki mi bodo nepozaben spomin. Ob tej priliki jim želim še mnogo delovnih uspehov. Šunka. Rezka 4204 Proilan. MOTOR a ,pc ">o i , ni Tomažu > v ■• * a.]K>. •'» k. os ZAHVALA Ob t ragični in okrutni smrti dobrega moža in očeta Karla Bakovnika s Kokrice se zahvaljujem vsem, ki ste mi ob tem hudem udanu prihiteli na pomoč in mi / besedami in dejanji skušali lajšati neizmerno bolečino, Zahvaljujem se pevcem, govornikoma, darovalcem cvetja in vsem, ki ste pokojnika spremili do njegovega zadnjega tihega doma. Njemu ste izkazali poslednjo čast, mene pa ste s svojim sočutjem v moji bridkosti podpirali. Zahvaljujem se tudi gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred in pretresljive besede ob slovesu Vsem še enkrat topla hvala! Žalujoča /ena Marija in sin Jože REKLAMA ZA SP V VESLANJU - Ze veliko let je poteklo od zadnjega svetovnega prvenstva v veslanju na Bledu. Leta 1971 je bila gladina blejskegc jezera tudi prizorišče svetovnega mladinskega prvenstva. Vsako leto, letos p bila že devetnajsta, prirejajo na Bledu prvomajsko regato. Vendar na križi šču v Lescah, pri odcepu za Bled, že veliko let stoji podrti reklamni pano ki mimoidoče opozarja na regate na Bledu. Najbrž podrti reklamni napis n postavljen že za drugo leto, ko bo Bled ponovno gostil najboljše veslači na svetu, (dh) - Foto: F. Perdan Celovit prikaz obrambne pripravljenosti Žiri — Glas sirene sredi sobotnega dopoldneva je Zirovcem in marsikateremu obiskovalcu Zirov dal vedeti, da se »nekaj dogaja«. Toda tokrat ni šlo za naznanilo, da se je zgodila nesreča, da je nekje požar, šlo je le za naznanilo, da prebivalci žirovske krajevne skupnosti preskušajo svojo obrambno pripravljenost in svoje obrambne sposobnosti. V Zireh so imeli namreč v soboto obrambni dan. Vojno stanje, seveda le namišljeno, a Zirovci so vso stvar vzeli tako, kot da gre zares, se je začelo že zgodaj zjutraj. Takrat so na vse strani pohiteli kurirji z obvestili. Z delom je začel svet za ljudsko obrambo, svet krajevne skupnosti, v vajo so se vključili učenci osnovne šole (vsi ud prvega do zadnjega), delavci v delovnih kolektivih, pripadniki civilne za ščite, narodne zaščite in teritorialne obrambe konusi je delom so začele razne V izredno kratkem času DEŽURNI NOVINAR *Sk 21-860 Promet brei ovir - V četrtek dopoldne je promet po gorenjskih cestah potekal neovirano. Razen nekaj manjših prask, l>olj ali manj razhita vozila so odpeljali delavci vlečne službe, se je opoldne pripetila težja prometna nezgcxla le na regionalni <-esti v Bitnjah, ko je voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije zadel otroka, tako da ho ga huje ranjenega prepeljali v holnišnn o London — skupina laburističnih po-slancev hritanskega parlamenta je poslala posebnemu zasedanju generalne skupščine OZN, posvečenemu razorožitvi, pismo, \ katerem pozivajo delegate, naj se odločijo za popolno prepoved nadaljnjega razvoja oboroževalne tehnike vključno z nevtron ako bombo in tudi rušilnega klasičnega orožja. V pismu poudarjajo, da se temu za sedanju nudi enkratna priložnost, da omogočijo prepoved vseh vojaških h lokov \ svetu. Indija - .r> ljudi je bilo mrtvih, 12 pa ranjenih v spopadih v indijski državi Behar ob prvem dnevu volitev za administrativne uslužbence. Policija je v neredih, ki *<» iz bruhnili, aretirala 24 ljudi. Ljubljana - Včeraj, v četrtek, so odprli za ves promet odcep nove Celovške ceste airipasovnico, dolgo 1700 metrov. Nova cesta ima hodnike za peste, kolesarsko stezo, 3 avtobusna postajališča m 4 senia-forska križišča. Dela so veljala 141 milijonov din, sredstva pa sta prispevali SIS za izgradnjo cest in republiška skupnost za teste. I . ;i Mencinger X Ar* je bil vsak na svojem mestu in vsak je začel izpolnjevati zaupane mu naloge. S tem je bil prvi cilj vaje dosežen. Preverjeno je bilo delo kurirjev in pozivne službe, preverjena je bila hitrost mobilizacije enot iti še ma i sika j. Potlej je zrak razparal zvok sirene. To je bil znak za zračni napad. Otroci v šoli so skupno z učitelji v hipu zapustili šolske prostore in si poiskali zatočišče v zaklonišču. Takoj, ko je bil dan znak za konec nevarnosti, so na mesto napada prihiteli gasilci, pripadniki enot civilne zaščite ter ekipe prve pomoči. Začeli so z. reševanjem Ker pa je po predvidevanjih nevarnost napada še obstajala, su se učenci z. učitelji odločili za začasni umik iz kraja. Na novi lokaciji so takoj začeli s poukom v naravi. Učencem od prvega do četrtega razreda so pripovedovali spomine nekdanji borci, učenci ostalih štirih razredov pa sn se posvetili ogledu orožja, imeli so pouk iz civilne zaščite, predvsem i/, prve pomoči, seznanili pa so se tudi z načinom gašenja požarov. Potem so se vrnili nazaj v šolske prostore ter ocenili vajo Bilo je dobro, a v prihodnje bo še bolje, so soglasno sklenili In še nekaj so v Zireh preskusili na sobotni vaji. To je bil sprejem eva kuirancev Ker je bila to ena od prvih tovrstnih vaj na našem področju, so si sprejemanje in razmeščanje evakuirancev ogledali tudi neka teri gostje iz. drugih krajevnih skup nosli. Tudi ta akcija je popolnoma uspela. Kljub zahtevnosti je celovit pri-ka/. obrambne pripravi jen ost i \ ži lovski krajevni skupnosti nadvse uspel. Nakazal pa je vrsto izvirnih rešitev, ki bi.jih bilo v primeru morebitne vojne nevarnosti ali vojne mogoče s pridom uporabljati •J. t iovekar " Truplo v jezeru Bled — V sredo, 21 maja, dopoldne so v Blejskem jezeru lik ob obali ob Kidričevi cesti našli utopljenko Kasneje se je izkazalo, da je pokojna Antonija Urile (roj. I!M7) iz. Uerkel.j na G oreiijsketii L rilce vn so pogrešali že od 12. milja letos Višje stanarine Kranjski izvršni svet je sprejel odredbo o zvišanju \^}nlZumi$? m ' spr^i n?/, stanarin — Več naj bi se povečale najemnine za stanovanja, ki so centralno ogrevana Većer slovenskih podoknic — Gorenjci iz Naklega, Jelovški oktet, kvartet Spev in domača folklorna skupina so nastopili na tradicionalnem večeru slovenskih podoknic v sredo na škofjeloškem Mestnem trgu. Večer domačih pesmi in plesov, ki ga je domiselno popestril z besedami igralec Janez Boha-ček, je iz domov privabil številne meščane. Prireditev je ob dnevu mladosti pripravila občinska konferenca ZSMS Škofja Loka. Na sliki: nastop pevske ga kvinteta iz Naklega. — Foto: F. Perdan Na torkovi seji izvršnega svela kranjske občinske skupščine so sprejeli odredbo o zvišanju stanarin v kranjski občini. Povišanje je pred lagala samoupravna stanovanjska skupnost v skladu s prizadevanji za dosego ekonomskih stanarin. Da bi jih dosegli, naj hi se najemnine za stanovanja povečale vsako leto za okoli :{(! odstotkov in sicer do leta i?W2. Predlagala je tudi, naj bi se letos stanarine povečale v poprečju za Jo odstotkov in sicer tako. da še bodo več povečale najemnine za stanovanja, ki imajo centralno ogrevanje in manj za stanovanja brez cent talne kurjave. Natančnejšega izračuna o povečanju stanarin za posamezna stanovanja še ni. vendar se bo povišanje gibalo med 2 5 in 10 odstotki. Z različnim porastom stanarin glede na vrst O stanovanj bo doseženo, da bodo za manj komfortna stanovanja najemniki plačevali manj kot tisti, ki stanujejo v boljših prostorih in zbirala si- bodo sredstva za amortizacijo kotlovini Pred nekaj leti so v Kranju in še \ nekaterih drugih občinah amortizacijo za kotloVJMJee obračunavali pri ceni 30 let VVZ Golnik Maja praznuje vzgojno-varstveni zavod na Golniku '10-letnico svojega obstoja. Zavod je celih trinajst let posloval v sklopu bolnice za TBU, dokler ni 1901. leta prešel h krajevni skupnosti. Pod njegovo streho najdejo varstvo otroci od treh mesecev do sedmega leta in od enajstega do petnajstega leta starosti. Glede na posebnost dela v bolnici za TBU so vrata odprta od šeste ure zjutraj do osmih zvečer, kar je resnično nenavaden primer. Zadnjih deset let si delavci v zavodu prizadevajo, da bi ta postal center zbiranja otrok. Zavedajo se namreč", da je poleg družine v krajevni skupnosti Golnik zavod edini, ki otrokom lahko nudi vzgojo, dom in toplino. Ob zavodu že od 1907. leta dela tudi oddelek podaljšanega bivanja, ki vključuje otroke — Golničane viš- jih razredov osnovne šole Simon -Jenko v Kranju. Poleg tega je od 1909. leta tu potekala še mala šola za otroke z Golnika in iz. okoliških vasi, ki pa se je pet let kasneje zaradi krajevne oddaljenosti preselila v osnovno šolo Gorite. Z vsakim letom pa je zavod uvajal nove oblike vzgojnega dela. Za predšolske otroke so organizirali potujoči vrtec v Gori-čah ter pionirski klub na Golniku. Ena glavnih nalog vzgojiteljev je, da se čim bolj posvetijo individualnim posebnostim otroka, njihovi telesni, umski, moralni in estetski vzgoji. Zavod namreč ni le hiša oziroma prostor, kjer je otroku zagotovljeno zgolj varstvo, potrebni so tudi vzgojni in izobraževalni posegi, Otrok, ki prihaja v vzgojno-izobraževalno ustanovo, spoznava svet in sebe. V njem ostaja pečat vzgoje in izobrazbe, ki si jo je tu pridobil, za vse življenje. M. Petrač Za zidovi vzgo/no-varstvenega otroški žil žav. :a voda na Golniku se skriva razposajen Bohinj pred sezono Bohinj — Bohinj se tako kot vsi naši turistični kraji že pripravlja na poletno turistično sezono. Letošnja zimska sezona je bila zadovoljiva in tudi od Dole t ne sezone, ki privablja v Bohinj tako tuje kot domače goste, precej pričakujejo Bohinj ima 1200 zasebnih postelj in 800 hotelskih Zal še vedno tu odprt hotel Jezero, ki ga je poškodoval potres, zato sprejema goste novi Zlat o rogo v hotel, ki je prav go tovo za bohinjski turizem precejšnjega pomena V tem predsezon-skein času se v Bohinju mudijo pred vsem izletniki in mladinske skupine, v poletni sezoni pa pričakujejo več zasebnih gostov. Bohinj nudi obilo možnosti za sprehode m za miren in prijeten počitek Privablja čisto m lepo Bo hinjsko jezero pa slap Savice in bližnji Vogel ter ne nazadnje tudi bohinjske vasi. ki so edinstvene po svoji lepi naravni legi, prijaznosti domačinov in stare gorenjske arhitekture hiš. Blizu je tudi Pokljuka ter še več izletniških točk, zanimivih predvsem za starejše goste. Turistično društvo Bohinj bo letos organiziralo več zabavnih prireditev, ki so sicer v Bohinju tradicionalne. -Julija bo vasovanje Pod skalen, kmečka oheet, avgusta Kresna noč na Bohinjskem |ezerii in folklorna revija, še posebno skrbno pa se pripravljajo na proslavo in odkritje spomenika ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav, ki bo 27. avgusta. Septembra je na vrsti Kravji bal, medtem ko Ik» julija še regata jadrnic D S. Včeraj je bil v hotelu Transturtst v Skofji Loki sprejem, ki sta ga pripravila predsednik delavskega sveta Janko Rozman in generalni direktor Loških tovarn hladilnikov Marko VnimČar ob pinlelitvi medni tnega priznanja za turistično m gostinsko opremo ia leto /978 Priznan,, /e l.Tli podelila med na n>d na zveza turističnih orgamzaci/ in hotelirjev /»v«/ nekaj dnevi v Madridu. (Ib) - Foto: F Perdan | ■ Vendar je ustavno sodišče odločil« drugače, češ, da je potrebno amortizacijo za kotlovnice priračunati k najemnini za stanovanja, ker je centralna napeljava del stanovanja Praktično to pomeni, da bo treba na novo določiti najemnino za stanovanja s centralnim ogrevanjem. Na izvršnem svetu so tudi poudarili, da se s povečanjem stanarki ne sme ogroziti življenjski standard občanov z nizkimi osebnimi dohodki, zato se mora povečati število občanov, ki imajo pravico do delnega nadomestila najemnine za stanova nje. Nadomestilo lahko znaša največ HO odstotkov stanarine. Po sedanjih izračunih je do znižane najemnine upravičenih okoli 150 . občanov, vendar jih je zahtevo za znižan ie vložilo komaj dve tretjini. S povečanjem stanarin je pričakovati, da st bo njihovo število povečalo. Sprejeli so tudi sklep, naj strokovna služba samoupravne stanovani-ske skupnosti takoj pripravi natančen predlog povečanja stanarin«: stanovanj s centralnim ogreva mer na račun amortizacije za kotlovnic« in za koliko se bodo stanarine povečale za posamezne vrste sta; vanj. L. Bogataj i je ce se VSE ZA REKREACIJO Kranj - D. M s Planine je i sestavku o kranjskem plavalnem bazenu več kot prepnčlniv »Planina je najmlajše kranjsk" naselje m edinstveno vsaj v enem pogledu. Petnajst metrov d,Jgo luža oziroma mlaka, ki leži na prostoru med Ulico Gorenjskega odreda in Ulico Veljka VktC viča je nastala nehote m že takti zasenči/a arhitektonsko meka-kor zelo zanimivo hišico co ,,tn> ke, ki leži v Nižini. Na mlak mogoče početi karkoli, dekli največ ukvarjajo s kuhanji mešajo enolončnice in pečejo n,,-tičke. materiala je povsod fantje pa se ukvarjajo c bd' športnimi disciplinami kot je Butanje kamna v lužo. vožnja s kt> lesom po luži, najbolj p,iucne stvar pa je splavarstvo. Otroci » dolgem m počez plovejo £>: objekt, tekmujejo v hitrosti plavi* in se bojujejo med seboj. Zarad; muhastega vremena se tudi gla dina objekta ne spreminja. Jn k to: če naši vrli graditelji di> polet ja ne bodo urediti zelenic na fcfl področju, mogoče ne bi bila slabo organizirati plavalni tečaj a: naše malčke .. .« Upajmo, da ne bodo š/i -daj na vrat na nos tja in pospranh objekt, ki vam nudi tzado voi/stva. Navsezadnje je tudi bal kansko prvenstvo tik pred dur mi . . . KRANJSKI ŽTP SE NE DA! Kranj — Piše naša bralka »18. maja sem nabavljala piumt no vozovnico za Kranj—Stutt-gart in nazaj in sem se kofein prepričati, če vlak stttji i Kranju, zato sem pok lica/a ŽTP Ljubljana. Prijazni poštni uslužbenec mi je pojasnil, da stoji in pitvedel ceno povratne vozovnice: 20St) di narjev. Odšla sem na železniški* postajo Kranj ob 12. uri. mlade uslužbenka pa mi je zaračunale 2410 dinarjev. Opozorila sem ju na morebitno pomoto, vendar mi je pojasnila, da pač v Kranju ir Ijajo te tarife in da pač vozovnnc toliko stane. Zmotiti seje čloir ško. sion si mislila in ponoen preverila na telefonski števil ki (Hii:ill-H'yl, kjer so p*m potrdili prvotno ceno m rekli, da naj jim v Kranju povem, da je s 1. majem prišlo do zvišanja cen. nato pa so bile cene nekoliko zni žanc. Spet sem povedala tmvin šici, ki prodaja vozovnice v Km-nju, /hi mi je zabrusila: Jaz ne boni nič spraševala v Ljub(/a:t Će karte nočete po naši ceni. ^> , pa pojdite nabavit v Ljubfjaru No, zdaj se pa vozi s temi njo ,,£ ceno, fc najbrž za ZIP Kranj odlična delovna sila. le da bi J malo irč vljudnosti nikakor nr škodi/o. Upajmo tudi, da t*Hiil cene kar najhitreje uskladili, sicer se bo pa res že kar splac^/t) po vozovnice v Ljubljano.