Poitnlna ptaCma v «rtovlai.
V Ljubljani, dne 5. novembra 1931.
Štev. 14.
Letnik LXXII. (Šol. leto 1931J32.)
Stanovsko politišRo glasilo J. V. V. — sekcije sctt Dravsko banovino v Ljubljani 1 Mesečna priloga »Prosveia« m
UredniHvo trn	• LjmHjmmm, Frcmiiikmatkm mUea tU. Rokopisov ms vračamo. Nsfranktnmih pUmm « sprejemamo. Uhaja v tak četrtek. Naročnina Mm
MSI, H tnoseomivo 80 Din. Člani ..kcij. J. V. O. plačajo liti s članarino. Oglasi po cenika bi dogovora, cm ek posebe. Poti. ček. rož. 11.19 7. Telefon 3111
m
in
društva organizacija
V POJASNILO.
Z ozirom na članek »Jasna beseda« v »LIčit. Tovarišu« od 15. oktobra ugo* tavljamo sledeče:
»Učit. Tovariš« je odklonil objavo naše seje z dobesedno motivacijo: »ker po uradniškem zakonu in na osnovi pra* vil JUU ne morejo obstojati paralelna društva stanovskih organizacij«. Primo-rane smo bile na neki način obvestiti naše članice, da bomo odslej objavljale seje v dnevnikih. Vsled lojalnosti tega nismo storile potom časopisja, temveč v okrožnici, kjer smo samo ugotovile, da se tako postopa lahko samo s pasivnimi člani. Ta ugotovitev je bila popolnoma brez osti, najmanjše pripombe ni bilo o tem. da ima »Učit Tovariš« prostora za najrazličnejše objave (inserati, tiskarna itd.), dočim za svoje predplačnike nima niti dveh vrstic. Istotako nismo v okrožnici niti z besedico izrazile svojega začu* denja nad vlogo, ki si jo lasti organiza* cija napram povsem avtonomnemu društvu s tem, da mu odreka pravico do obstoja, sklicujoč se na zakon, ko so ven* dar za to merodajni drugi faktorji.
Naš program in naše delo pričata, da smo zgolj kulturno društvo z glav* nim ciljem delati za izobrazbo med naj* širšimi plastmi ženstva. V to svrho zdru* žujemo učiteljice vseh kategorij. Taka društva imajo po vseh kulturnih državah, pa jim nihče ne'osporava pravice do obstoja.
Absolutno neresnična je trditev, da posegamo v kompetenco stanovske organizacije. Najodločneje zavračamo tudi očitek, da zanašamo razdor, da cepimo stanovske vrste itd. Naše članice so vse organizirane v JUU in kolikor je aktivnih v organizaciji in stanovsko za* vednih so iz naših vrst.
Če nam morie organizacija dokazati najmanjši korak proti njej, smo priprav* ljene takoj likvidirati. Ravno tako pa tudi me kot samostojno društvo najod-ločnejše odklanjamo vsako vmešavanje v naše pravice in v naše delo, vsako sumničenje, zlasti pa vse lekcije in vsako kuratelo, kajti naše delo je povsem naša stvar.
Spričo dejstva, da smo bile vedno pripravljene žrtvovati po svojih močeh brez ugovora za stremljenja in institu* cije organizacije, od katerih po večini ne bomo imele nobene koristi, bi priča* kovale od tovarišev, če že ne podpore, pa vsaj razumevanja. Kajti komur je na srcu stvar in ne prestiž, mora brez pri* držka priznati, da je društvo učiteljic v korist stanu in narodu.
Odbor društva učiteljic.
»Društvo učiteljic« je poslalo gornji do* pis, ki mu naj bodo komentar sledeče ugotovitve:
Nihče ne dvomi več o tem, da niso bile zdrave razmere, ko smo imeli po dvoje in troje stanovskih zastopstev .za učiteljska stanovska vprašanja, katero vsakih je nasto* palo za interese svojega članstva opredelju* joč jih po strankarski pripadnosti. Še manj zdrava je pa delitev stanovskih zastopstev po spolu, ko so interesi in zadeve vendar povsem skupnega značaja in ni takih razlik, da bi jih ne mogla zastopati skupna organi* zacija stanu in bi se bilo treba radi tega cepiti.
Z zakonom o uradnikih iz leta 1931. je bila ukinjena razcepljenost po strankarski pripadnosti v stanovskih organizacijah in priznana je bila na podlagi tega enotna sta* novska organizacija JUU za celo državo, kot legitimna zastopnica vsega stanu. Za združevanje uradništva raznih vrst je bila predpisana posebna odobritev. Ob sebi umevno so zadevali novi predpisi tudi »Društvo uči* teljic v Ljubljani«. »Društvo učiteljic v Ma* riboru« je že prej likvidiralo.
V 11. številki »Učiteljskega Tovariša« smo neizpodbitno dokazali, da je skupna stanovska organizacija z vsem povdarkom za* stopala interese učiteljic in vselej v polni meri vršila svojo nalogo in dolžnost.
Istočasno pa je opažala, da skuša »Dru* štvo učiteljic« tudi posegati v stanovske za* deve. Tako se je zastopstvo »Društva učiteljic« zglasilo pri takratnemu g. načelniku prosv. odd. banske uprave v zadevi članic skupne stanovske organizacije. Pod okriljem »Društva učiteljic« se je vršilo vzgajanje našega stanovskega naraščaja, kjer so se v srca mladih bodočih koleginj , vlagala sledeča zrna: »So res upravitelji, katerim je zelo tež* ko vstreči in ki se samim sebi zde mnogo vzvišeni nad ostalim učiteljstvom.. .« »kljub njegovemu (upraviteljevemu) despotstvu ...«
»tudi najbolj sekanten npravitelj...» »ob* čevanja z upraviteljevo soprogo, zlasti če ta ni inteligentna«. Da se je z »Društvom uči* teljic« slabila stanovska zavest med člani* cami JUU kaže tudi slučaj, ko so članice JUU izjavljale »gremo pa k »Društvu učiteljic«, ako vi ne nastopite« — četudi so manj* kali še potrebni konkretni podatki za vsak resen nastop.
»Društvo učiteljic« je v momentu, ko je bilo treba ob novo nastalem položaju za vse stanovske organizacije se jasno opredeliti in opustiti stanovske smeri, pričelo kolebati. Na eni strani je po svojem delu in nazivu imelo stanovski značaj, na drugi strani je po izjavah zasledovalo izobrazbo med najširšimi plastmi ženstva (reci učiteljic) ozir. politično ravnopravnost ženstva, na tretji strani se je pričelo proglašati za ¡kulturno društvo, s stanovsko fiumo, na četrti strani je vrglo med učiteljice geslo gospodarske osamosvo* jitve v obliki ustanovitve lastnega »Doma učiteljic« za starostno preskrbo stanovanj samskim učiteljicam, ker od skupnih gospo* darskih organizacij »povečini ne bomo imele nobene koristi«, a je ta cilj kmalu izpreme-nilo in v javnosti razglasilo, da bo »Dom uči* teljic« tudi internat za žensko deco in tudi za neučiteljske kroge.
Cepitev stanovskih vrst v tem pogledu in pod takimi gesli in odtujevanje stanovskih sil pod stanovskimi gesli k nestanovskim ciljem, absolutno ni upravičena. Namen Učiteljskih domov ni obstojal samo v zavodu za deško učiteljsko deco, temveč tudi za žen* sko učiteljsko deco; Domova nimata v pro* gramu samo prenočišč za učitelje, temveč tudi za učiteljice, ki prihajajo v glavna mesta po opravkih; menza v Domu ne bo služila samo učiteljem, temveč tudi učiteljicam; za počitniške tečaje ne bodo dobili preno* čišč v Domu samo učitelji, tevmeč tudi uči; teljice; organizačni prostori skupne stanov* ske organizacije v Domu ne bodo samo pro* stori za učitelje, temveč tudi za učiteljice; razne stanovske ustanove, ki bodo dobile streho v Domu, ne bodo služile samo učiteljem, temveč tudi učiteljicam in celotnemu stanu Idejo stanovanj uciteljicam za starostno preskrbo je »Društvo učiteljic« že samo reduciralo, kakor je razvidno iz zadnjih objav v dnevnikih in jo je pomešalo z neuči-teljskimi stremljenji In celo ta ideja bi se dala prej realizirati pri skupnem Domu, ka* kor pa s separatno akcijo. Končno se pa skupna akcija za Domove ni raztezala samo na Ljubljano, temveč tudi na Maribor ter ima v obeh mestih služiti učiteljem in učiteljicam.
!lz stanovskih ozirov tonej cepitev ni bila potrebna, ako je pa potrebna iz nestanovskih. naj se pa to jasno pove, da bodo tudi vse tovarišice na jasnem.
Paralelna društva stanovskih organizacij ne morejo obstojati, nestanovska pod stanovsko firmo pa tudi ne, temveč jim je treba dati jasno označbo, brez stanovskega obe* ležja.
Objave društvenih zadev »Društvu uči* teljic« ni odrekalo stanovsko glasilo do na* stalega novega položaja, ko ni bilo več mo* goče, da postoje še paralelna društva sta* novskih organizacij, čeprav je že pred to od* klonitvijo »Društvo učiteljic« pošiljalo svoje objave tudi v dnevne liste.
Toda vodstvu sekcije ne gre za prerekanja. Iz gornjih primerov je razvidna kvarnost cepljenja, razvidno pa je tudi, da je cepljenje nepotrebno in da ni v korist stanu.
Časi so preresni in potrebno je, da po* sveti sekcija vse sile resnim življenjskim vprašanjem ter nedeljeno združi vse sile za skupno razmotrivanje teh vprašanj. Tovari* šicam je dana popolna možnost, udejstvovati se v okrilju stanovske organizacije in delovati v okrilju skupne stanovske organizacije tudi za sebe. Saj se je moralo» Društvo učiteljic« tudi dosedaj posluževati sreskih dru* štev JUU za propagando, ako se je hotelo uveljaviti. Zakaj bi se potem ne mogle po* govoriti tovarišice o svojih težnjah popol* noma v okrilju stanovske organizacije, kjer so vse in ne le nekatere.
Kar se pa tiče dela in upoštevanja uči* teljic v skupni stanovski organizaciji, mora* mo ponoviti in poudariti že zadnjič omenjeno stališče.
Sekcija ni nikdar zapostavljala interesov učiteljic in se je vedno z vso vnemo in res* nostjo zavzemala za pravice tovarišic Ravnopravnost je zagovarjala v zakonodaji in povsod. V organizaciji so imele tovarišice popolno svobodo se legalno uveljaviti. Orga* nizacija jim nikdar ni odrekla pravice do vseh mest v odborih, celo ponujala jih je, a so se jih na žalost tovarišice branile in jih
odklanjale. Vsak slučaj in pritožbe tovarišic glede postopanja napram njim s strani tova* rišev, osobito upraviteljev, je sekcija nesno obravnavala in ukrenila potrebno v zaščito tovarišic.
Organizacija sama ni dala nikdar povo* da za kako oddvajanje, spustila se je v bor* bo za pravice učiteljic v najtežjih in najod-ločilnejsih momentih sama od sebe ter so sta* novski tovariši sami izdelovali utemeljitve za interese učiteljic.
Dosedaj ni bilo nikogar med tovariši, ki bi onemogočal in preprečeval tovarišicam, da svojo "U večino, na katero se tako rade skli* cujejo tovarišice propagatorice ženskega po* kreta, uveljavijo pri sekciji in sreskih dru*
štvih. Izvolijo naj tovarišice, ki bodo Voljne prevzeti odgovornost in del6 ter bodo spret* nejše ter po svoji sposobnosti srečnejše v dosegi uspehov — pa jim bomo hvaležni tudi vsi tovariši za vse, kar bodo storile tudi za nas.
Njihova dolžnost pa bo s tem momentom, da bodo koncentrirale, za skupno delo vse stanovske sile pod skupnim okriljem — ka* kor je to danes naša dolžnost.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani.
Ivan Dimnik, predsednik. Josip Kobal, tajnik.
Nova organizacija usposabljanja češkoslovaškega učiteljstva za obrtno nadaljevalne
šole.
Češkoslovaško ministrstvo prosvete je sklenilo, da otvori v začetku šolskega leta 1931./32. nov tip šole. To so zavodi, kjer se bodo usposabljali učitelji za obrtno-nadalje* valne šole. Po sklepu z dne 22. maja 1931. imajo ti zavodi nalogo, pripraviti slušatelje za praktično poučevanje na vajeniških šo* lah, to pa ne samo za pouk strokovnih predmetov, ampak tudi za poučevanje predme* tov obrtno-gospodarskih. Poleg tega bodo slušatelji poučeni tudi o administraciji in upravi teh šol. V teku teh študij naj bi Se tudi usposobili za iniciativno delo v novem poklicu, v poklicu strokovnega učitelja.
V ta namen sta otvorjena dva taka za*
voda:
a)	Prvi pri državni obrtni šoli v Plznu (ta ima namen usposabljati slušatelje za stavbeno in lesno obrt).
b)	Drugi pa na prvi državni obrtni šoli v Pragi (za kovinarske obrti)
Drugi taki zavodi pa bodo otvorjeni po oddelkih, oziraje se na druge panoge obrt* ništva.
Urnik, na teh šolah vsebuje 36 učnih ur. Predmeti so razdeljeni fako, da se poučujejo nekateri predmeti za vse slušatelje, za a) in b), drugi predmeti pa bodo razdeljeni po strokah (torej za stavbenike stavbarstvo, dočim za kovinarje — strojegradba).
Predmeti, ki se poučujejo na obeh teh šolah na a) in b).
Nauk o vzgoji, metodika na obrtno*na-daljevalnih šolah (takozvanih vajeniških šo* lah) in uvod v vajeniško delo 3.... 3
Nastopi in poizkusi v pouku 4----4.
Državoznanstvo in narodno*gospodar-stvo 3 . . .3.
Organizacija, administracija, uprava obrtno*nadaljevalnih šol, poizkusi o reformi teh šol 1.
Vzgoja obrtnega naraščaja 1.
Šolska higiena in higiena v delavnici; prva pomoč pri nezgodah 2.
Metodika poučevanja pismenosti na obrtno-nadaljevalnih šolah 1.
Metode za ponazorovanje, učni pripo* močki za obrtno*nadaljevalne šole in risanje na tabli 1 .... 1.
Strokovni predmeti za a).
Metodika strokovnega pouka:
1. Za zidarsko, kamnoseško, tesarsko, krovsko in kleparsko obrt 2.
2	Za betonske zidarje (železobeton), cementarje, pečarje, za izdelovalce šamotnih deščic in zidarje, specialiste za vodnjake 3.
3.	Za mizarje stavbene in pohištvene, za strugarje in steklarje.
4.	Za ključavničarje stavbene in umet* niške 4 .... 4.
5.	Za soboslikarje, ličarje in pleskarje 4.
Strokovno risanje za strojne ključavni*
čarje 4 ... 4.
Delo v delavnici in nadzor nekaterih del v delavnicah 8____8.
Strokovni predmeti za b).
Metodika strokovnega pouka za:
1.	Za strojne ključavničarje, železostru* garje in sestavljalce strojev 4... 0.
2.	Za livarje in kovače 3.
3	Za strojne ključavničarje, kleparje in instalaterje 4.... 0.
4.	Za elektrotehnike in mehanike 0____5.
5.	Za kolarje in karoserje 0.... 3.
6.	Za avtomonterje in druge 2....0
Strokovno risanje za stavbne obrti 4 ... .4.
Delo v delavnicah, kjer se obdelujejo
kovine in ekskurzije v zavode, kjer se seznanijo s tem delom 8 ... 8.
Skupaj v vsakem oddelku 36.... 36.
Pogoj za sprejem v zavod s stavbnim oddelkom je, da mora biti prosilec absolvent višje stavbene šole, dočim pa mora biti pro* silec za sprejem v kovinarski oddelek ab* solvent višje strojne šole. V obeh slučajih se zahteva dvoletna praksa. Slušatelji lahko dobe podporo do 500 Kč mesečno, če se zavežejo, da bodo poučevali na obrtno*nada* ljevalnih šolah najmanj 6 let. Na koncu teh študij morajo polagati slušatelji strokovni učiteljski izpit pred posebno izpraševalno komisijo.
Gotovo je, da so ustanovljene te šole samo zato, da se izboljša obrtno-šolsko uči* teljstvo. Zato so ustavljeni tudi vsi počitniški tečaji, ki so usposabljali učiteljstvo za obrtno*nadaljevalne šole
Tako bodo učitelji narodnih šol pola* gofna zamenjani s strokovno naobraženimi silami.	Lippert-Kus.
Spioina vesti.
—	Popravek. V članku, ki je bil objav* ljen v 13. štev. Učiteljskega Tovariša glede volitev državnih aktivnih in upokojenih usluž* bencev, je pomotoma izpadla »Organizacija železniških činovnikov kraljevine Jugoslavije, oblastna uprava Ljubljana«, ki s vsebino članka popolnoma soglaša
—	Članske izkaze za šol. leto 1931./32. naj nemudoma dostavijo upravi JUU, sekcija Ljubljana sledeča društva:
Krško, Dol. Lendava, Ljubljana — zah del, Maribor — mesto, Maribor — desni bneg, Maribor — levi breg, Murska Sobota, Šmarje — Rogatec, Šoštanj in Mežica (Dravograd), Dostavitev je nujna, ker ni mogoče drugače nuditi administracije. Pošiljajte mesečne prijave redno in točno!	Uprava.
—	Predložitev prijav po upokojencih v svrho kontroliranja pravice za prejemanje draginjskih doklad. Da se kontrolira pravica za prejemanje draginjskih doklad morajo po čl. 113. pravilnika za delo odsekov za računo* vodstvo pri finančnih direkcijah predložiti vsi upokojenci odseku za računovodstvo vsako leto dvakrat, in siceri v aprilu in oktobru predpisane prijave za prejemanje draginjskih doklad. Za otroke, stare preko 16 let in se redno šolajo, se morajo priložiti prijavam tudi potrdila šole o rednem šolanju. Vsled tega se vsi v Ljubljani bivajoči upokojenci
obveščajo, da dobe predpisane tiskovine za prijavo pri odseku za računovodstvo, referatu za civilne in vojaške mirovine, Krekov trg, pritličje, soba št. 6 v času do 10. novembra 1931, kjer naj se vsi upokojenci osebno, toda le v tem času, zglase Izven Ljubljane biva* jočim upokojencem se bodo vposlale priijave po pošti. Upokojencem, kateri so že predlo* žili šolska potrdila za leto 1931./32., teh ni treba ponovno prilagati prijavam. Pravilno izpolnjene in po dveh aktivnih ali upokojenih državnih uradnikih potrjene prijave se morajo takoj vrniti temu odseku. Upokojencem, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, se bode ustavilo izplačevanje draginjske dokla* de. Pri tej priliki se vsi upokojenci ponovno opozarjajo, naj v bodoče javijo vsako spremembo bivališča najpozneje do 10. vsakega meseca, ker se po tem terminu že prično od* pošiljati čekovne nakaznice podružnici poštne hranilnice.
Ali ste že naročili pravilnike k zakonu o narodnih šolah, o zdravstvu in malo-letnikih, ki so izšli v Učiteljski tiskarni leta 1931.?
To je II. zvezek zbirke zakona o narodnih šolah, ki jo izdaja Učiteljska tiskarna. III. zvezek zbirke bo obsegal obči pravilnik k zakonu o narodnih šolah.
To zbirko mora imeti vsak učitelj in vsaka učiteljica!
Cena broš. 36 Din, vez. v platno 45 Din.
Naročite po dopisnici v Učiteljski knjigarni, Frančiškanska ulica 6.
.Učiteljski Too a rti" dne 5. novembra 1931. -j--
SLOVENSKA ŠOLSKA MATICA UČITELJSTVU!
Odbor SŠM se je odločil, da poviša članarino svojim publikacijam od 30 Din na 40 Din, ko še ni vedel, da bo tudi naše uči« teljstvo občutilo težkoče sedanjega gospodar« skega položaja. Merodajno je bilo dejstvo, ki ga izražamo v trivijalnih besedah, da je za malo denarja malo godbe. Odbor bi rad naročnikom SŠM poklanjal čim več knjig in čim boljših po vsebini pa obliki, jezikovni in vnanji. A v to svrho je najprej treba bolj« ših rokopisov. Ker pa je tudi spisova« nje dobrih knjig delo, še prav naporno in večinoma drago delo, zato je i boljšega de« lavca s peresom treba boljše plačati. In tako za pot kvišku i SŠM ne preostaja drugega negoli »kvalitetno« delo ter temu pri-merini. se pravi da višji honorarji.
Sedanja »kriza« ni samo gospodarska, ampak globlja, vse do duhovnih temeljev človeškega bitja segajoča kriza. In čas bo prej ali slej pokazal, da k reševanju te krize nista v zadnji vrsti poklicana — učitelj i učiteljica, vsaj koJikor gre v današnjih težavah za krizo duš. Saj postaja vedno bolj očitno da vzgojstveni problemi nikdar ne zadevajo zgolj šolskih in ukovnih vprašanj, ampak da je pedagogika kot praktično prizadevanje in kot znanstvena teorija docela »integralen« del v celotnem kul« turnem življenju naroda ter se ne da trgati od te celote.
Uvažujoč prav to, preko vsakdanjih »pe« dagoško-didaktičnih« potreb v šolskem pomenu besede segajočo funkcijo učiteljskega delovanja, se je odbor SŠM odločil, da bi poleg drugega skozi nekaj let dajal učiteljstvu tudi po eno knjigo o — »življenju«, ki ga morata učitelj in učiteljica pač poznati, ako naj ga uspešno mavnata in oblikujeta. Kako neki bi druge zanesljivo vodil po raz« nih področjih življenja, ako ne vem za nujne zakonitosti, po katerih se to življenje od« igrava? Letos je s tega vidika odbor SŠM izbral knjigo o pomenu tehnike za današ« njega človeka. In vrh tega je glede na pomen »življenjske« pedagogike SŠM tudi razpisala tekmovalni problem »Kakšno vzgojo zahteva gospodarsko življenje od našega človeka« ter določila v to svrho troje nagrad (po 1500 Din, 1000 Din in 500 Din). Dokazovati potrebo omenjene knjige pa razpisa in še podobnih, ki naj sle« de, bi se pač reklo nositi vodo v Dravo in Savo.
Življenje zadnjih 30 let uči, da je med SŠM pa učiteljstvom medsebojno sožitje: brez učiteljstva, se pravi brez nalog, ki jih morata izvrševati učitelj in učiteljica, bi ne bilo SŠM; in brez SŠM bi utegnila učitelj in učiteljica čutiti da jima nedostaja precej trdne opore, zlasti v sedanjem, vsestranski tako do tal razrvanem življenju Z enim izmed obeh partnerjev uspeva i drugi, pa tudi — propada ...
A naše učiteljstvo je doslej i v j.ako težkih položajih dokazovalo z dejanji, da mu je pred vsem drugim na srcu — »napredek in prosveta«.
Odbor Slovenske Šolske Matice.
Na delo za naš dom! Vsa naročila potom U.G.P-
VAŽNO!	VAŽNO!
PRAVA KNJIGA ZA MLADINO IN ZA ODRASLE
najboljši letnik za dom in družino je in ostane »DAS NEUE UNIVERSUM«
Najnovejši, 52. letnik prinaša na 463 straneh s 346 slikami in 13 prilogami v be« sedi in sliki povesti iz sveta pustolovščin. Seznanja nas s tisočerimi novimi čudeži naše tehniške dobe ter daje pobude in navodila za različne zanimive poizkuse in koristne lastne izdelke.
Nova cena knjige, vezane v platno, ie 115 Din.
O tem novem letniku, ki je razširjen po vsem svetu, je mnenje sledeče:
»Ta zbornik je nekaj posebnega in edin« stvenega. Mnogi so že poskušali izdajati ne« kaj sličnega, kar naj bi zatemnilo uspehe tega zbornika, toda nobenemu teh posnemalcev se ni posrečila ureditev tako raznovrstnega čtiva, ki je obenem zabavno in poučno, pri« merno posebno za mladino. To delo ostane mojstrovina, kjer se vidno izražata tradicija in izkustvo.
Ta letnik se dobi v knjigarni Učiteljske tiskarne, r z. z o. z. Ljubljana in stane samo 115 Din.
— Gimnazija doma. Vsak človek, ki mu je potrebna gimnazijska izobrazba, ne more hoditi v redno šolo, bodisi vsled siromaštva ali starosti, pač pa lahko dovrši šolsko kvalifikacijo potom Vidovičeve dopisne šole. Prosnekte pošilja brezplačno Vidovičeva do« pisna šola Sarajevo, Kralja Aleksandra ulica štev. 53.
Gg. šolski upravitelji!
Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zar gotovite svoji šoli nabavo z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 36637/25 in O. N, br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zem^ ljepisnem pouku
Po naredbi prosvetnega oddelka Dravske banovine obvezana je vsaka iol* imeti vsaj 1 izvod tega uCila
Slike z Jadrana in Primorja
12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih pro£. Crnčiču, Kovačeviču in Krušlinu.
Znižana cena Din 296'—
razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in so pripravljene tako,, da se jih lahko obesi na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike v okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/26 in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495/26 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran.
Nudite otrokom pri nazornem pouku užitek spoznavanja prirodnih lepot našega morja in Primorja ! Budite v otrocih nacionalno zavest z dosego ljubezni do jugoslovenskega Jadrana.
Oskrbo Sol v Dravski banovini vrSi samo!
Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani
Univerzalna šolska klop! V mnogih slu« čajih so naročali naši šolski zavodi klopi v inozemstvu, ker se pri nas ni nihče potrudil, da bi izdeloval moderne, higienične klopi, ki bi odgovarjale današnjim zahtevam. Pred le« tom dni pa je predložil oblasti mizarski moj« ster R. Kompana v Mariboru model univerzalne šolske klopi ter prijavil zanjo patent. Najvažnejše prednosti izuma našega domačega mojstra so: 1. miza in sedež se poljubno dvigneta in znižata, kakor je telesni velikosti učenca primerno; 2. sedež sam se avtomatski dvigne, ko učenec vstane; 3. naslonjalo je ob« liki hrbtenice primerno upognjeno, učenec sedi udobno in ima dosti prostora; 4. zaradi enostavne konstrukcije spodnjih delov klopi ne ovirajo snaženja šolskih prostorov. Pripomnim še, da so klopi iz suhega, parjenega bukovega lesa, ki se prepleska z lanenim oljem, da ohrani lepo naravno barvo. Mize, ki so iz mehkega lesa, se prepleskajo zeleno Najbolj se priporočajo dvosedežne klopi, ki pa niso tako praktične kakor prve. Ogledal sem si jih na trgovski akademiji v Mariboru in priznati moram, da niso le krasne za oko, marveč tudi zelo pripravne, komodne in praks tične. Želim, da bi si jih ogledali vsi oni tovariši, ki potrebujejo klopi, da se sami prepričajo o njih uporabljivosti. Čemu bi nosili de« nar v tujino, če imamo doma vsaj tako dobro blago, ako ne celo boljše. — T. K. ,
IMT OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO ^
LJUBLJANA, ftiMloii(e*a («*la 7
priporoča ¡svojo bogato zalogo manufaktui atrg« blag», prvovrstnih čeških, nemških iu angleških tovarn. Driavoi nameščenci Me i ap tudi na oDnke proti predložitvi iigitimtci.
NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE.
Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izde« lani po predpisih, kakor jih je ugotovila ko> misija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov.
Zvezki so sledeči:
1.	Lepopisnice z napisanimi vzorci. {Rjav ovitek.)
2.	Lepopisnice brez napisanih vzorcev. {Rjav ovitek.)
3.	Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav ovitek.)
4 Okrogla pisava.
5.	Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek)
6.	Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.)
7.	Risanke. (Siv ovitek.)
Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom.
Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez« kov le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki.
Šolska upraviteljstva so prejela podro« ben prospekt in opis zvezkov.
Uvedite nove zvezke v svoje razrede!
Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svo« jemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Učiteljski pravnik.
—§ Uradniški pokojninski sklad — odtegljaji. Dohodki pokojninskega sklada so po § 134. uradniškega zakona: 1. prvomeseč« ni prejemki; 2. prvomesečna razlika med staro in novo plačo ob napredovanju; 3. mesečni prispevki; 4. obresti glavnice in 5. di« sciplinske denarne kazni.
O pokojninskem skladu je izdal minister financ pravilnik, ki določa, da se odtegne prvomesečna plača v 2 obrokih, in sicer onim uslužbencem, ki prvikrat vstopijo v državno službo (§ 3 ).
Na predlog te določbe in določb §§ 265. in 266. uradniškega zakona niso dolžni plačati prvomesečne plače v pokojninski sklad oni državni uslužbenci, ki vnovič vstopijo v aktivno državno službo, ker se jim šteje kot čas vplačevanja v uradniški pokojninski sklad ves oni čas, ki se po tem zakonu priznava za pokojnino. Tu pridejo v poštev bivši učitelji« vojaki, ki so morali podati ostavko na dr« žavno službo ali jim je ta prestala po zakonu samem zaradi odsluženja kadrskega roka ter vsi oni, ki so podali ostavko, odnosno so bili upokojeni in vstopijo vnvič v državno službo.
Naša gospodarska orga^/arija.
—g Učiteljska gospodarska poslovalnica
(UGP) Maribor — Ljubljana Frančiškanska ulica 6./I. priporoča vsem zavednim tovarišem in tovarišicam nabavo učil in šolskih potreb« ščin potom UGP. Posebno pa priporoča pr« vovrstne radio« aparate in radio potrebščine. Tudi smo začeli dobavljati šolske lekarne, ki nam jih sestavlja prvovrstni strokovnjak. Vsa naročila torej potom UGP in naša do« mova bosta kmalu pod streho.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za avgust, september in oktober 1931 Članarina: Savinjsko učiteljsko društvo 150 Din; učiteljsko društvo Sv. Lenart v Slov. goricah 574 D in; Gornjegrajsko učiteljsko društvo 500 Din; Maribor, upokojeno učiteljstvo 120 Din. Darila: Rihard Gorjup, šolski upravitelj pri Sv. Joštu na Kozjaku, v počastitev spomina svojega svaka g. Mirka Gabrijelči« ča, abs. ing. 100 Din; Št. Lovrenc na Drav« ske polju učiteljstvo 60 Din; Ptuj, učiteljsko društvo 100 Din; Posojilnica v Framu 100 Din; šolski upravitelj A. Hren nabral ob pogrebu tov. Al. Majcena namestu venca na grob 70 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Gospodarska podjetja: zemljevidi 17.020 Din; slika »Bled« 1614 Din; grb 100 Din; Almanah 25 Din; Prekmurske pravljice 453 Din; »Šola v nebesih« 54 Din
Največjo izbiro damskih plaščev, sukenj in oblek za gospode nudi
Konfekcija ELITE
PREŠERNOVA ULICA ŠT. 7-9 '
po brezkonkurenčnih cenah. Prvovrstni salon za dela po meri.
L i S T E K
FRANCE JANDL:
Trije obrazi.
Rudi, kje si nastavljen?
Pri Marjeti.
Povej mi kaj o svojem življenju!
O mojem življenju v tem času bi rad vedel? Prav za prav nisem mnogo doživel. Po maturi sem šel k vojakom. Kako se mi je tam godilo, ti menda ni treba razlagati. Potem sem bil nastavljen tu. Predpoldne hodim v šolo, popoldne študiram. To je vse Vidiš moje življenje ni bog ve kako burno! A drugače je z notranjim življenjem. Borim se sam s seboj, iščem orientacije. Kolebam. Pa« dam iz ekstrema v ekstrem. Sem še vino neustaljeno, še v vrenju. Ne vem, kdaj se bom izčistil in kakšno bo to izčiščenje.
Kaj čitaš?
Največ se bavim s psihologijo in s sociologijo. Mnenja sem, da je možna dobra vzgoja le na temelju dobrega poznanja otroške in ljudske duše. Prirejam roditeljske sestanke, sem sploh v ozkem stiku z ljud« stvom, opazujem njih življenje, proučujem gospodarske in socialne prilike in skušam pouk nasloniti na domače okolje Zbiram tudi vaške reke, pesmi in pesmice. A ko mi je težko, tedaj se ozrem v zvezdno nebo — in zdi se mi, da me mir vsega objame.
Milan, odkod ti?
Iz Murske.
Si torej v naši Sibiriji?
E, da, a ni tako hudo. Veš, človek se vsemu privadi, sicer ne more živeti. Ljudje tudi niso tako slabi. Učiteljem so bolj naklonjeni kakor drugje.
O tebi bi rad nekaj rekel — sem ga prekinil.
O meni? Naj bo! Služboval sem najprej v Šmarju. Od tam sem moral iti. Zakaj, o tem rajši molčim Nočem obujati težkih spominov. Danes mi je nekoliko bolje. Pravim — nekoliko. Ves prosti čas izrabljam za
delo. Delam pri Sokolu, kjer vadim deco m člane. Lansko leto sem bil plesni učitelj v Ljutomeru in Murski.. Storil sem to le zaradi tega, da sem na ta način privabil več članov in članic. Igram pri godbenem društvu. Učim in režiram igre. Zadnjič smo igrali mojo igro »Gostilna sv. Roka«. Zvečer sem pri sejah ali v knjižnici. Še v nedeljo' predpoldne mo« ram biti v knjižnici. Pišem ponoči. Tako vi« diš, da mi je čas trdo odmerjen. A delam z veseljem, ker imam pred seboj lep cilj: pri« vzgojiti tem ljudem malo več spoštovanja do slovenskega duha
*
France, kaj delaš ti?
Poslušam radio.
Drugega nič?
O. še! Premišljujem in študiram. Prišel sem do sledečega zaključka: Smo osamljeni. Na eni strani nas sovraži ljudstvo, ostanek starega konservativnega mišljenja, da smo predstavniki brezverstva. Ljudstvo veruje to a priori. Iz druge strani nas pomilovalno gleda tako zvana inteligenca .Kako se orien« tirati? — Obogatiti svojo notranjost z vsem, kar je dobrega, lepega in resničnega! Opazo« vati življenje v vsej njegovi nižini in višini, izluščiti iz tega kaosa zaznatkov kremena zrna, obogatiti z njimi svojo dušo. Vse, kar je neplodnega in gnilega pa odstraniti. Obogatiti svoj duh z vsem, kar je vrednega v knjigah, a pri tem biti buden čuvar, da ne zaide skrivoma v dušo kaj nevrednega in slabega. Poudarjam: Pot v svet in življenje vodi skozi lastno dušo. Njo obogatimo, njo preizkusimo v ognju in vrvežu življenja, pazimo, da bo njen zvok poln in čist.
Povej mi še kaj o najinih sošolcih!
Svež duh je zavel v naših vrstah. Prebudili smo se iz dolgega spanja Zdi se mi, da smo mi prvi, ki čutimo na sebi molk več« nosti in tragiko življenja, ki čutimo, da je kaosa polna naša doba da se rušijo temelji kulture in da je treba najti novih smeri. A pot v lepšo in svetlejšo bodočnost vodi edi« no — kakor sem dejal — skozi lastno dušo, katero je treba obogatiti z vsem, kar je pristnega, dobrega in lepega.
Izklešimo iz svojih izkušenj, misli in čuvstev, duše in srca svoj značaj! Naš cilj
bodi: Značaj, človek, ki bo znal globoko misliti in čutiti, človek kjerkoli, na mestu tudi tam, kjer ga nihče ne more kontrolirati, človek do sebe in drugih, človek z dušo v se« danjosti in z mislijo v lepši in svetlejši bo« dočnosti___
AND.:	1
Malološki spomini.
Mala Loka! Še vedno mislim na prijazni griček, s katerega se je razlegal naš smeh.
Že na ljubljanskem kolodvoru se je pričelo veselo razpoloženje Vsako damo z več« jim kovčegom, ki je ogledovala »dolenjca«, smo obsodile, da gre na Malo Loko. Ravno tako so mislile tudi one.
V Št. Lovrencu smo se uverile, da so bili naši sklepi pravilni.
Marsikaj smo poizkusile. Že pot s po« staje nas je naučila, da bližnjice niso zanesljive: hodile smo delj časa kot drugi po glavni cesti.
Prav hitro smo se aklimatizirale. Doma« čini so prav do zadnjega izpraševali, katere so »gospodične« in katene domače. Bilo je pa res nekaj žuljev.
In krave, krave! Vse bi še bilo, če bi ne imele naše montafonke repov, s katerimi so tako neusmiljeno otepale po nas, ki smo se mučile spraviti teorijo v sklad s praktičnim delom, ter poleg tega še držati žehtar in ča« kati, da te krava brcne s stolčka. Pa se naj« de bistra glava: ena izmed »kravaric« prime za rep, pa je bilo takoj manj težav. Seveda ta domislek ni čisto izviren Tiste, ki hodijo po tečajih, že vedo, da imajo ponekod krave privezane repe.
Molža je končana. Sedaj pa drugo! Vse »kuharice« in »hišne« vihajo nosove. Me smo pa molčale in si mislile, saj pridete tudi ve na vrsto. Po kosilu je pa Temenica odpla« vila neprijetne duhove.
Nobena stvar na svetu ni večna, tako smo tudi me od krav prišle k »hišnam«. In
bil je spet nov križ. Prišle so na vrsto kla« sično raztrgane hlače. Pa se izkaži če se moreš. Pa je le šlo in rekli so celo, da dobro.
Ena od »hišen« je uživala veliko zaupanje in spoštovanje. To je bila ona, ki je imela od »kevdra« ključ.
Na Temenico smo se vozile prat, podobno »Radion Mici« Poln voz je bil, pa ne »Mic«, ampak perila. Seveda so največ pri« pomogle k taki količini vsakokratne »kuha« rice«, ki so hodile bele kot sneg.
Nazadnje pa v kuhinjo! Me, ki smo bile bolj ponižne in smo avanzirale od »kravjih dekel« do »hišen« in končno do »kuharic«, smo se oddahnile, saj v kuhinji ni bilo več tako neznosne vročine, kot prve tedne, ko smo bile kravarice in perice.
Kuha, peka, praženje, vitamini, rahljalna sredstva, vsega ti je polna glava — opoldne pa želodec, iz tega sledi da smo na Mali Loki pridno delale pa dobro jedle — kakor se poštenemu delavcu spodobi — ne tort, krompirja v oblicah pa tudi ne.
Prav obupno nam je srce tolklo, ko smo se pripravljale h kapunjenju, ni bilo to sicer mesarsko klanje, a brez ran in krvi ni šlo, in to je bilo že tudi nekaj. Ker moraš biti za vse, če hočeš, da kaj veljaš, smo poizku« sile tudi to.
Svojo moč smo izkazovale nad bujnimi enoletnimi okulanti. Vse smo »probale«.
Končno pa izpiti. Toda enomesečna praksa nas je tako usposobila, da niti v tem razburjenju nismo zasmodile kosila, kar je gotovo pripomoglo k lepemu zaključku.
Ker se mi rado ¡kaj primeri, preden pri« dem domov, se mi je tudi ob tej priliki.
Bilo je še zgodaj zjutraj, ko so potegnili konji izpred malološke graščine »diro« s kovčegi in odhajajočimi udeleženkami tečaja.
Veselo je šlo po klancu navzdol. Prvi strah, da se povrnemo, je minil in med veselo pesmijo je šlo naprej proti postaji. Pa ti pripelje avto. Cesta je ozka, konji zape« Ijejo v breg, me pa pod cesto, kovčegi in voz pa za nami.
Kaj smo hotele. »Kufre gor!« pa naprej in komaj smo vjele vlak.
Po grozdju, ki smo ga imele za popot» nico in se je raztreslo po cesti, mi je pa še danes žal.
Učiteljska tiskarna priporoča ilOVG ZVGZke vsem osnovnim in viš. narodnim šolam*

Miad ^a Matic*.
IZREDNE PUBLIKACIJE.
Kot smo že zadnjič poročali, izideta za Miklavža 2 knjigi, in sicer Ribiči če v »Mihec in Jakec« in Lovrenčičevo »Tiho življenje«. Prvo je živahno delo polno hu= morja. A ni samo zabavna ta knjiga, tudi dobra je in koristna. Služila bo kot priprava za poučevanje nazornega nauka. Tu je pona* zorjena enoletna doba. Vse, kar zanima otroka, najde tu, od prvih hlač do prvega vozič* ka, od letnih časov do cerkvenih in narodnih praznikov — knjiga pa ne olajša samo pouka pri nazornem nauku, ampak bo služila tudi sijajno za bralne in spisne vaje. Že pri pre* pisovanju bodo morali otroci samostojno mi* sliti. Tudi tistim prvim razredom, ki se ne poslužujejo Fleretove prve čitanke, pride ta knjiga zelo prav Nekateri tovariši se tega -tudi zavedajo. Neki učitelj je naročil za vsakega otroka v razredu po en izvod.
Kakor je Ribičičeva knjiga zanimiva za naše najmlajše, tako je Lovrenčičeva primerna za otroke višjih razredov. Pester šopek le* gend je to. Motivi so narodni a obdelani so tako originalno, kot jih zna pri nas obdelati pač samo Lovrenčič. To bo prva slovenska knjiga te vrste.
Obe knjigi sta bogato ilustrirani. Ribičičeva ima okoli 1200 slik Maksima Ga-spanija, Lovrenčičevo pa je opremil Božidar Jaka c.
POZOR! POZOR! POZOR!
Naročilni rok za obe knjigi se določa do 15. novembra t. 1. Mnenje, da bo za naroči* tev čas tudi potem, je napačno, ker bomo tiskali le toliko izvodov, kolikor bo naročil. Nič omahovanja tedaj, nič obotavljanja! Kdor ostane brez teh dveh knjig, mu bo žal!
S seje dne 30. oktobra 1931.
1.	Poskušalo se bo razširiti »Naš rod« tudi v druge banovine Jugoslavije, kjer so večje slovenske kolonije, kasneje pa tudi v Ameriko.
2.	Za rubriko »Vprašanja in odgovori«, naj se dobijo strokovnjaki iz vseh panog znanstva. Honorarji za to rubriko se določijo od slučaja do slučaja pri sejah Mladinske Matice.
3.	Nagrada za najboljši spis za najmlajše se nakaže Josipu Ribičiču za njegovo delo »Mihec in Jakec«. Ostala konkurenčna dela — v kolikor so dobra — a niso odgovarjala razpisu, ker niso primerna za najmlajše otro* ke. pridejo v poštev še pri tekmi za redne publikacije.
Uč t I s.w pevski ¿hor JUU.
—pev. Ženski pevski tečaj se bo vršil v soboto 7. t. m. od 20. do 22. ure in v nedeljo 8. t. m. od 8.doli.ure. Pridite vse! — Odbor.
—pev Posnemajte! — Trboveljska premos gokopna družba je kupila 100 izvodov pes* marice »Mladini ob stoletnici rojstva Frana Levstika« in jih podarila mladinskemu pev* skemu zbojru Trbovlje-Vode. Tako se podpira kulturno delo komponista mladinskega zbora, izdajatelja, in tako se lahko najširši krogi seznanijo z vsem potrebnim, kar jim je vsled pomanjkanja sredstev drugače ne* mogoče. TPD najlepša hvala. — Odbor.
—pev- Mladinski zbor Trbovlje s Vode
priredi v nedeljo 15. t. m. ob Mil. uri do* poldne v veliki dvorani hotela »Union« velik koncert jugoslovenskih mladinskih kompozicij novejšega datuma. Koncert je namenjen odraslim in deci. Vršil se bo dopoldne zaradi tega, kep se otroci ne morejo vrniti od večernega koncerta v Trbovlje ob primerni uri. V svrho organiziranja prodaje vstopnic je sklical UPZ 4. t m. sestanek za* stopnikov vseh ljubljanskih šol. Bil je lepo obiskan. Sklenjeno je bilo, da se bodo sto* jišča za deco prodajala á 3 Din le potom za* stopnikov posameznih šol. Upravičeno pri* čakujemo, da bosta učiteljstvo, pa tudi ostala javnost posvetila vso pozornost tej prire* ditvi in z obilnim obiskom podprla idealno kulturno stremljenje sinov in hčera naših rudarjev. Vstopnina je za vse prostore znižana!
No. 12844/1	Ljubljana, 22 okt. 1931.
Delovno občestvo za voditelje in voditeljice
kmetsko — oz. gospodinjsko * nad. šol se bo v smislu pravilnika § 13 vršilo v Celju, v dvorani Celjskega doma., za voditeljice pa v nedeljo, dne 15. nov. 1931. Začetek vsakokrat ob 8. uri zjutraj.
SPORED:
A. Za voditelje: 1. Otvoritev, pregledno poročilo o organizaciji in delovanju kmetsko nad. šol v šolskem letu 1930/31, Poroča g Krošl Jože, referent za kmet. nad. šolstvo.
2.	Pomen travništva za uspešno živinorejo. Referirá g. inž. Kropivšek Fr. — Sv. Ju* rij ob juž. žel.
3.	Rast kmetsko * nad. šol. — Govori g. Dolgan Josip, vodja kmetsko-nad. šole — Planina pri Rakeku.
4.	Kakšno vzgojo zahteva sedanji gospo* darski položaj za našega kmeta? — Govori g. Jurančič Josip — vodja kmet. nad. šole — Sv. Marko niže Ptuja.
5.	Predlogi in slučajnosti. 6. Volitev zastopnikov. 7. Zaključna beseda
B. Za voditeljice: 1. Kakor pod A 1.
2.	Sodelovanje učiteljic pri gosp. nad.šoli Poroča gdč. Plavšak Marta — Trbovlje.
3.	Notranji razvoj gosp nad. šolstva. Po* roča ga Mešiček Anka — Krčevina pri Ma* riboru.
4.	Ročno delo v gosp. nad. šoli. Poroča gdč. Pleško Marija — Vrhnika.
5.	Predlogi in slučajnosti. 6. Volitev zastopnic. 7 Zaključna beseda.
Delovno občestvo je obvezno za vse voditelje in voditeljice onih šol, ki so delovale v šol. letu 1930/31. Delavnega občestva se pa more udeležiti tudi vse učiteljstvo, ki se zanima za gospodarsko in gospodinjsko izobrazbo kmetskega stanu. Voditelji in vodite* ljice, ki se iz tehtnega razloga ne morejo udeležiti občestva, morajo banski upravi, odde* lek III. pismeno opravičiti svojo odsotnost vsaj do 10. nov. 1931.
Vse predloge glede organizacije oz. pouka na kmetsko - nad. šoli je vsaj do 12. nov. 1931 uradno poslati na naslov: Vodstvo kmetsko * nad. šole Teharje pri Celju, predloge glede gospod.*nad. šol pa na naslov: Vodstvo gosp nadaljevalne šole Krčevina pri Mariboru.
Za bana — pomočnik: Dr. Pirkmajer 1. r.
Šolski radio.
OTVORITVENA ODDAJA ŠOLSKEGA RADIA ZA DRAVSKO BANOVINO.
Včeraj ob 11. uri 30 minut je bila otvoritvena oddaja šolskega radia za Dravsko banovino. Med učiteljstvom in mladino je vla* dalo veliko zanimanje za to oddajo, saj je imela priliko slišati osebno slovenskega pisa* telja ki ga že dolgo pozna po njegovih spi* sih, g. F S. Finžgamja. In res, prav po* srečena je bila izbira in prav posrečena je bila oddaja.
Otvoritveni nagovor je imel načelnik od* seka za šolski radio .pri JUU in zastopnik kr banske uprave v njem g. prof. Leopold Andree, ki je orisal pomen šolskih oddaj, razvoj šolskega radia pri nas ter izrekel zahvalo vsem činiteljem, ki so pripomogli do šolskega radia v Dravski banovini. Predvsem je zahvalo naslovil kr. banski upravi, ki je s polnim razumevanjem omogočila šolski radio, Radio postaji in Prosvet* n i z v e z i, ki sta dali brezplačno postajo za šolski radio na razpolago in Jugosloven* skemu učiteljskemu u druženju — sekciji za Driavsko banovino, ki je z vso požrtvovalnostjo izvršila vse predpriprave za otvoritev šolskega radia ter mu s tem zasigurala obstoj.
Nato je izpregovoril zastopnik Radio-postaje, tajnik Prosvetne zveze, g. Z o r V., ki je posebno zahvalo izrekel uči* teljstvu Jugoslovenskega učitelj* skega udruženja — sekciji za Dravsko banovino, ki je imelo tako veliko razumevanje za stvar ter je s tako vnemo sprejelo šolski radio v svoje okrilje. Slovensko učiteljstvo je sledilo s tem Češko* slovaški^ ki je sprejela radio kot sestavni del pouka. Zaključil je z željo da naj radio služi kulturni povzdigi mladine in naroda.
Pisatelj, g župnik F. S. Finžgar je na* to imel otvoritveno predavanje »Kaj bi rad povedal mladini?« Njegovo predava* nje je bilo nekaj izrednega. Zajel je dušo mladega življenja in porabil za svoja izvajanja obliko, da bodo še dolgo ostala v spominu mladine. Pričel je s spominom na Levstika, nato pa je sejal zlate nauke v lepih prispodobah in doživljajih v srca mladine. Prvo je govoril o mladosti in možatosti. »Najlep* ša je mladost, mladost je le ena, ki ne pride več nazaj.« »V življenje greste, skozi življenje. ki bo zahtevalo možato prenaš-anje bolečin«. »Domovina potrebuje močnih junakov in ne milih Jer«. Dalje je govoril o avtoriteti na podlagi dogodbice iz lastnega življenja: »Da bodeš vedel, kaj je tvoj-a dolžnost«. »Tudi ako bi me privezal oče s pajčevino k mizi, ni me držala vrv, ampak očetova avtoriteta me je držala, da se nisem odtrgal in šel k vozu in na voz tlačit seno in potem jahat na konju domov«. »Brez avtoritete bi bilo gorje državi, narodu in družbi«. »Države najbolj kulturnih narodov čuvajo avtoriteto«.. »Sveta je avtoriteta staršev, sveta avtoriteta učite* ljev itd.«. »Mladina, ki tepta avtoriteto druž^ be in človeštva je grtobokop družbe, naroda in države« Nadalje je povedal v lepi dogod* bici nekaj o ljubezni do bližnjega: »V ljubezni pritrgane koščke delijo bednim siromakom po barakah«. — »Delo je naša sveta dolž* nost«. Lepo je g. pisatelj vpletel v lasten do* življaj dogodbico o prihodu Čehov v naše kraje in o probujanju in poglabljanju narodne zavesti za časa pisateljevih mladih dni. »Slovanska vzajemnost je bila tedaj še velik greh«, je opisoval pisatelj mladini težke ča-' se, ki jih je preživljal naš narod in ž njim naša doraščajoča mladina. Vzpodbujal je mladino, naj ne dela zaradi nagrade in pri* znanja: »Več kot vse to je zavest dolžnosti do dela«. Svaril je mladino, naj ne bo zaje-dalec, ne v narodu in ne v družbi. — Nad vse posrečena je bila pa zadnja slika: »Kdo je gospod?« Mari oni, ki se nosi po modi, ali hodi na promenade; se nič ne uči, pa hoče da vse ve in zna; vse kritizira in pregodrnja, sam pa ni še ničesar storil; se smeji v gle* dališču pri tragični sceni in gleda okrog, kdo ga bo posnemal; ga je sram očeta in matere, ker mu nista dovolj »nobel«; ki zapravlja očetovo premoženje; ki odriva staro ženico s pločnika v blato, da gre sam po lepem; ki si pusti od materie čevlje snažiti, ki ga je sram
vaš rabljeni baterijski aparat za novo tipo za popoln priključek na električni tok, proti zmernemu doplačilu, ki ga je možno plačati tudi v obrokih. Zahtevajte takoj ponudbe z navedbo aparata, ki ga hočete zamenjati.
LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 5
nesti paket na pošto ali knjige v šolo, da raje iztrga liste iz nje in jih zmečkane nosi v šolo v žepu. »Vsi drugi smo pa delavci, delavci s krampom, delavci s črnilom, delavci ob hlodu v gozdu ali delavci, ki vcepamo modrosti v glavo, ali sejemo kulturne brazde v narod«. »Bodimo delavci vsi in ne gospodje, bodimo ponosni, da smo delavci«. Gosp. predavatelj je končal zopet z Levstikom in rekel, da je povedal vse »najsi bo komu ljubo ali gorko!«
Neki višji funkcionar, ki je čital pisatelja Finžgarja predavanje še preden je bilo govorjeno v radiu, je rekel: »Zlate besede«!
Naj bi naš šolski radio dal še mnogo ta* kih zlatih besed naši mladini, gg. profesorji in učitelji pa pripravili mladini z radijem v šoli še mnogo zlatih ur. Ure šolskega radia naj postanejo res zlate ure pouka za našo mladino
Prihodnji pe.tek, 6. t. m. ob 11. uri 30 mi* nut bo predaval g. profesor Šolar o temi »Saj znaš!«, vaje v deklamiranju in branju.
Nudimo mladini, da čuje strokovnjaka!
Stanovsk- or >an«m h Jlli Iz društev:
Vabila:
= JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU bo zborovalo v ponedeljek dne 16. novembra 1931 ob 9. uri v šolskem poslopju v Domžalah. Dnevni red: 1. Situacijsko poro* čilo. 2. Narodno gospodarstvo, predava dipl. agr. A. Jamnik. 3. O lepopisju in novih zvezkih predava sreski šolski referent A. Luke* žič 4. Slučajnosti.
Poročila:
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ZA MA* RIBOR MESTO je imelo svoj redni občni zbor dne 24. septembra v prostorih nabav-ljalne zadruge.
Dopisi: Izmed dopisov se je obširno ob* ravnaval poziv pevskega zbora JUU za pri* stop članstva in o pevskem tečaju v Mari* boru. Poverjen je tov. Bratuš za organizacijo te akcije.
Poročila delegatov. Poročila o delegacij* skem zborovanju v Ljubljani podajo: tovariš predsednik Lukman o gospodarskem odseku, tov. Cvetko ml. o upravnem odseku in splošno o skupščini, tov. Grčar o obrtno-na* daljevalnem šolstvu, medtem ko poroča tov. Rode o glavni skupščini v Beogradu.
Poročila funkcionarjev: Tov. Faganeli prečita tajniško poročilo, blagajničarka tova* rišica Križeva poroča, da je imelo društvo letnih dohodkov 21.762 Din 51 p, izdatkov pa 21.263 Din 30 p. Na predlog pregledovalca računov tov. Klemenčiča se račun odobri.
Likvidacija starega in ustanovitev novega društva. Ko so se podala vsa poročila odbora »Učiteljskega društva za Maribor in bližnjo okolico«, se je soglasno sklenilo, da likvidira staro društvo po 12 letnem delova* nju in se osnuje na podlagi pravil JUU no* vo društvo z imenom »Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu — sresko društvo Maribor*mesto«.
Vsa aktiva in pasiva se preneso na novo društvo. Ker vsled novih pravil odpadejo vse okoliške šole iz našega teritorija, se to*
variš predsednik Lukman poslovi s prisrčni* mi besedami od tovarišev(ic), ki so primo* rani zapustiti naše društvo in pristopiti k okoliškim
Kot starostni predsednik vodi tov. Kar* ničnik ustanovni občni zbor novega društva. Po ponovnih volitvah se izvoli sledeči odbor, ki se je konstituiral tako-le: I. v upravni odbor: predsednik Hočevar Ciril, podpredsednik Malenšek Jože, blagajničarka Wieser Friderika, tajnik Womer Ivan, zapisnikarica Vodenik Ina; odborniki: Černovšek Mara, Horvat Albin, Haberman Franjo, Škof Fra-nja, Mohor Anton; II. v nadzorstveni odbor: predsednik Lovše Ivan, podpredsednik Cvet* ko Ivan, odborniki: Jordan Ivan, Burnik Alojzija, Druškovič Antonija.
Članarina se določi za bodoče leto 180 Din, za poročene učiteljice 110 Din.
Predlogi: Po daljši debati se sklene po* slati banovinski sekciji v Ljubljani dobro utemeljene resolucije, v katerih se naproša, da ostane teritorij našega društva iz upoštevanja vrednih razlogov isti kakor dosedanji.
Na predlog tov. Grčarja se izvolita v odsek za učiteljski naraščaj tov. Robič in Humekova.
Hočevar Ciril, preds. Womer Ivan, tajnik.
S»
DRAGO GORUf» & Co.
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA tfŠ/l«
Izdelava in prodaja damske in moike konfekcije. Naro Čila po meri se izvršujejo hitro in točno

En gro».
En detail.

—k »Almanah kraljevine Jugoslavije«,
oddelek 5./6. (za marec in avgust 1931.) z detaljnim pregledom uprave, administracije in vseh važnejših ustanov v banovinah: Drin-ski, Zetski, Dunavski, Moravski, Vardarski in uprave Beograda je pravkar izšel. Ta del obsega: Obči statistični pregled kraljevine Jugoslavije Alfabetski pregled vseh upravnih oblasti (okrožnih inšpektoratov, srezov, sre* skih izpostav) občin in mest v drižavi. S tem je zaključen IV. jubilejni zvezek »Almanaha kraljevine Jugoslavije« za leto 1931., ki je posvečen občemu delu državnega ustroja in vseh delov državnega življenja kraljevine Jugoslavije. Tiskan je z odobritvijo central* nega presbiroja predsedništva ministrskega sveta na podlagi službenih podatkov. Vsi pregledi so izdelani.in kontrolirani po najno* vejših podatkih. Materijal je urejen stro» kovno in pregledno, da je delo neobhodno potrebno kot priročna knjiga vsakemu uradu, knjižnici in vsaki šoli. Cena iV. zvezku »Al* manaha« Din 250"—, posebna izdaja »Unutra-šnja uprava« s pregledom poedinih banovin — Din 150"—. Glavno uredništvo Almanaha Kraljevine Jugoslavije je v Zagrebu VI. Glavni urednik je Viktor Manakin, Zagreb, Žerjavičeva 4. telefon 80-14.
s<	* hanovinske tkalnice iz
w ■ 'OSC« Sarajeva daje vsem gg. državnim uradnikom in penzionMom na 18 me-
setnih obrokov.
Saa l« «a A ■ angleško in češko platno U K sTl O ■ proti najugodnejšemu mesečnemu odplačevanju.
„BR&DFORO"
Ljubljana, Šelenburgova 7
Na zahtevo cenj odjemalca pošilja zastopnika s kompletno zbirko v vsak kraj in na stanovanje. Ogled prost — nakup neobvezen.
—k Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine. Sestavil J. Koštial. Drugi natisk 1931. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. Cena za člane 6 Din, za nečlane 8 Din. — Za knjigo je najboljša ocena ta, ako je knjiga hitro razprodana. Da so vsi, ki jim je do pravilne slovenske pisave, bili prvega Brusa veseli, je dokaz, ker je tako naglo pošel. Zato je prof. J, Koštial priredil drugo izdajo, ki jo je tudi pomnožil (za 8 strani). — Kdorkoli pišeš, ga kupi. — Dobiš ga po vseh knji* garnah.
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!

—k Joseph Conrad, Senčna črta. Prevel Oton Zupančič. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1931. str. 154. Opremil ing arch. Janko Omahen. Cena: broš. 40 Din, platno 60 Din, polusnje 70 Din.
Kot predzadnja knjiga letošnje zbirke »Sodobni roman« je izšla pri Tiskovni za* drugi Conradova »Senčna črta«, s katero je slovenska prevodna literatura pridobila od« lično svojsko delo angleškega pisatelja. — Prevod je nova jezikovna mojstrovina Otona Župančiča, ki je v »Senčni črti« ponovno raz* odel svojo nenadkriljivo jezikovno kulturo. Tako glede posluha, s katerim zajema mojster najfinejše odtenke ljudske govorice, kakor
glede njegovega suverenega jezikovnega tvor* stva je ta prevod spet neprecenljiva pridobi« tev za slovensko besedo. Tudi oprema je v najlepšem skladu z vsebino knjige in sijajno dopolnjuje vrsto naših najlepših knjižnih izdaj.
Po sklepu lista.
Šolska upraviteljstva, ki so prejela va*
bilo za prednaročilo Novakove knjige iz zgo« dovine slovenskega šolstva, prosi Učiteljska tiskarna, da odgovore pozitivno ali nega«
tivno
' i". >. . . i t— Sprejem v Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Rektorat višje pedagoške šole v Zagrebu razglaša, da bo sprejetih v I. letnik 60 učiteljev(ic) iz vse kraljevine. Termin za vlaganje prošenj je 20. november. Pogoji so slični, kakor za višjo pedagoško šolo v Beo« gradu. Učitelji(ice), ki so v državni službi, bodo dobivali polne prejemke. Navesti je v prošnji za katero skupino (Zagrebško) se je prosilec odločil.
KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE!
MAII OGIflll
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5' —

FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupit, najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljani, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
P. n.
šolam in šol. upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega pa- ] pirja in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd.
Anton Janežič
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh knjigoveških potrebščin
Lubljana, Florjanska uiica It. 14
m
RESTAVRACIJA
NOVI SVET
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 14
•m
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.
Sreča v nesreči I
Če krožnik miz juho se zmuzne na tla, kar malo pob/ištm, se nič ne pozna. —
Zaloga linolejskih preprog za jedilnice, za pred umivalnike i. t. d.
A..& E. SKABERNE
LJUBLJANA
_
N A J N I Ž J E
C E
N I
E
UČITELJSKA TISKARNA
V LJUBLJANI
Jenajmoderneje urejena In izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — ilustr.knjigeveno-barvnem in večbarvnem tisku. Brošure In knjige v malih in največjih nakladah. — časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih kata> logov, c&nikov in reklamnih listov.
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
šolski zvezki za osnovne, mefič. In srednje šole. Risanke, dnevniki In beležnice.
Vse tiskovine ta društva In Sole (lepake, letake, Izpričevala Itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni I
UČITELJSKA K NJiGARNA
Ima v zalogi .Galerijo naših mož': 1. Trubar, 2. Vodnik, 3. Slomšek, 4. Prešeren, 5. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič, 9. Aškerc, 10.Tavčar, 11 .Leveč, 12.Erjavec, 13.Jenko, 14.Cankar, 15. Gangl, 16 Parma, 17. Kersnik, 18. Maister, 19. Župančič, 20. Strossmayer. Slika 10 Din.
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠT. 15
priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst
nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. Na debelo!	Na drobno!
Otomane
peresnice, žimnice, divane ter vsa tapetniška dela izvršuje po najnižjih cenah
F. Sajovlc
Ljubljana, Stari trg štev. 6
Velika izbira	v manufakturnem blagu najnovejše mode nudi se Vam pri znani tvrdki	
Blago tudi na obroke!	JOS. SNOJ -	Ljubljana
Postrežba točna in solidna!	Palača Mestne	hranilnice
		
■■■■■■■■■■■■■■■■a
Avgust Agnola
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti.
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478.
Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini
,PRI SOLNCU'
Glavni trg 9
Prodaja tudi na obroke! Za obilen obisk
se priporoča
ALOJZ DROFENIK

D
E Ž H I
K
I
L.
MIKUŠ
LJUBLJANA
Mesini irg šlev. 15
Na malo Na -velilto
< : Gostilna Ražem		* Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska
		
Ljubljana nažabjakušt.3	1	vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
Ustanovljeno L 1839.
T e I e I s n ti. 2282
Podpirajte in le
Radio za šole!
Dobavljamo po najkulantnejših pogojih
vse moderne tipe radio aparatov
kakor tudi vsakovrstni radio materi jai. Na razpolago so prvovrstni zvočniki, magnetni, elektrodinamični i. t. d. Za reklamno prodajo oddajamo 3 cevne radio aparate z zvočnikom, akumulatorjem, baterijo, antenskim materijalom i. t. d. za
Din 1.500'-
Šole poslužite se ugodne nabave radio aparatov pri nas potom U. G. P. s katero imamo kupčijski dogovor.
Radioval nasl. „JUGOSPORT" - Ljubljana
Dalmatinova ulica št. 13
Premog In drva
najboljše vrste dobavlja
A I. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5.
Telefon 2059.
ZIM/KA OBLAČILA za dame in gospode
I POZOR!
Moderna, higie n univerzalna šolska klop
pat. 30. VIII. 1929., št. 10 546, naj nadomesti v vseh naših šolah S stare, nerodne in nepraktične klopi! Sedež avtomatično dvigljiv. Vsa klop se da nižati ali višati velikosti učenca primerno. Nič več prenašanja klopi iz razreda v razred! Ne ovira snaženja šolskih prostorov. Klop ima 2 do 3 sedeže. Podrobna pojasnila: RUD. KOMPARA, mizarski mojster v MARIBORU.
5
Na željo olajšana plačila!
v priznani elitni izbiri ter solidnih cenah kupujte pri tvrdki
FRAN L U KIž
LJUBLJANA
,iJl:\Jt > i ¿AKnííV _ yj __' ;¡Wfi-rr- '	1 r-i*• i* .
priporoča za Božič veliko zalogo modernih
fneik in čevljev
po najnižjih cenah_
LlubTianT^^rSernov^unM
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a'

Prečit al in daj naprej!
uu&etn
državni™ aCtwnltn in upcfeofenim uslužbencem /
Svetovna vojna z vsemi svojimi grozotami in strahotami je prinesla našemu j ugoslo venskemu narodu uedimenje v skupno državo, svobodo in osamosvojitev. Vendar nam prva leta skupnega živlienja niso prinesla onega, kar smo lahko z vso pravico pričakovali v svoji svobodni domovini. Razne politične stranke so v medsebojnih borbah prezrle skupne državne interese in z zaslepljeno strankarsko zagrizenostjo priklicale nevarnost da jugoslovenski narod v sponah teh strank in medsebojni borbi zaigra vse — državo, svobodo in samostojnost.
V najtežjem političnem momentu je Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I. z energičnim ukrepom napravil konec brezplodnim strankarskim borbam in je z manifestom z dne 6. januarja 1929 začrtal enotne temeljne smernice državne skupnosti na osnovi nekompro-misnega edinstva. sloge in enakopravnosti vsega jugoslovenskega naroda Temu najvišjemu postulatu se ima podrediti vse. to mora biti in ostati za vse čase najsvetejše načelo vse naše državne politike.
Nikdar več ne smejo strankarski interesi biti nadrejeni državnim! Obstoj, razvoj in napredek Jugoslavije in jugoslovenskega naroda ne
smejo nikdar več biti igrača v rokah strankarske oligarhije in zagrizenosti, ki jo je ob vsaki izpremembi izmed vseh stanov najtežje občutilo državno uslužbenstvo in ki je pretila ugonobiti vsako stvarno in objektivno državno upravo.
Napori našega prevzvišenega kralja so že rodili uspehe. Nastopilo je obče pomirjenje, država je dosegla prepotrebno spoštovanje, pravica je po zakonih enaka za vse in vsakogar. S proglasitvijo ustave, zakona o volitvah v narodno skupščino in z njih raznisom se kliče narod na odločitev, — ali je za tako enotno jugoslovensko državo, za narodno edinstvo, slogo in enakopravnost!
Zato ne smemo volitev 8. novembra 1931 smatrati po raznih strankarskih geslih ali delitvi naroda po verskem in svetovnem nazi-ranju, nego morajo te volitve biti obča manifestacija vsega jugoslo-venskega naroda za svojo državo in svojega narodnega kralja. Morajo biti naj svečanejša prisega nas vseh, da stojimo enodušno za svojim kraljem in da hočemo po svojih najboljših, po izvoljenih poslancih, z vsemi svojimi močmi sodelovati pri velikem delu popolne« duhovne obnove samega sebe! Volitve pa morajo biti tudi mogočna manifestacija pred vsem svetom, da hočemo Jugoslavijo, enotno na znotraj in zunaj ter gospodarsko, kulturno, prosvetno in socialno tako urejeno, da ostane za vse večne čase spoštovan, neodvisen in ponosen predstavitelj svobodnega in enotnega jugoslovenskega naroda.
Država nad vse! Brez lastne, samostojne Jugoslavije ni bodočnosti našemu narodu! Z neštetimi žrtvami pridobljeno samostojnost in svobodo moramo čuvati vsi brez izjeme!
Slovenski državni uslužbenci vseh panog in kategorij, aktivni in upokojeni, smo z vsem svojim življenjem in delom vedno in povsod bili in ostali zvesti sinovi svojega naroda. S samozatajevanjem in žrtvami smo dajali in dajemo svojemu narodu in državi vse svoje najboljše duševne in telesne sile! Nikdar se tej svoji najvišji dolžnosti nismo izneverili. Nikdar se ji izneveriti ne moremo in nočemo, ker smo in ostanemo sestavni del svojega naroda, močan stan v močnem narodu!
Nova narodna skupščina ima nadaljevati in dokončati od Nj. Veličanstvi kralja določeno in započeto delo duhovnega preporoda našega naroda, z zakoni utrditi popolno enakopravnost ter zagaran-tirati mirno in složno življenje vseh stanov na podlagi socialne pravičnosti, pravilnega spoštovanja in priznanja dejanskih potreb posameznika in celote. Če torej hočemo, da se vsa pereča vprašanja nas,
državnih uslužbencev in upokojencev, rešijo tako, kot to zahtevajo državni interesi in obstoj, razvoj ter napredek našega stanu, potem moramo vsi brez izjeme storiti svojo dolžnost ter s skupnim in enotnim nastopom manifestirati za enotno, nerazdružno, močno in pravično Jugoslavijo. Še več — dolžnost nas državnih uslužbencev in upokojencev je, da povsod odločno zastopamo smernice kraljevega manifesta ter da s svojim delom pripomoremo k dokončni zmagi ju-goslovenske miselnosti med vsemi sloji našega naroda.
Državni uslužbenci, aktivni in upokojeni! Podpisane strokovne organizacije, ki so po zakonu priznane predstaviteljice posameznih strok aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev, stopajo pred vas z iskrenim in tovariškim pozivom, da se vsi brez izjeme udeležite velike narodne manifestacije.
Pred novo narodno skupščino pridejo tudi vsa vprašanja nas državnih aktivnih in upokojenih uslužbencev. Vsi vemo, kaj danes tišči slehernega od nas! Zato se omejimo samo na poudarjanje potrebe spopolnitve zakonov o aktivnih državnih uslužbencih in železničarjih pri polnem priznanju stalnosti ter na absolutno in neodložljivo potrebo izenačenja pokojnin vseh staroupokojencev po določbah sedanjega zakona. Nova narodna skupščina ima nalogo in dolžnost, da z ustreznimi zakoni osigura življenjski obstanek vseh onih, ki živijo od dela svojih rok in duha ter da s pravično ureditvijo cen poglavitnih življenjskih potrebščin, posebno stanovanjskih najemnin, omogoči mirno in vzajemno sožitje vsem slojem!
Vsa ta vprašanja so strokovne organizacije že obravnavale in jih bodo predložile novi narodni skupščini. Strokovne organizacije bodo mogle stopiti pred njo in izvoljene poslance s čisto drugačnimi argumenti, ako bodo podprte od enodušnosti vseh državnih uslužbencev, aktivnih in upokojenih, ki so ob volitvah v polni meri storili svojo dolžnost, kakor pa, če bi državni uslužbenci pokazali razdvojenost ali malodušnost. Skupni interesi našega stanu nas kličejo in nam kažejo pot, po kateri moramo iti. Naša ljubezen do rodne grude in naroda, katerega sestavni del smo in hočemo ostati, nam bodi zvezda vodnica pri našem delu in vseh naših žrtvah za domovino in kralja, da v srečni in zadovoljni Jugoslaviji za svoj stan dosežemo lepšo in boljšo bodočnost.
Z enodušno udeležbo pri volitvah 8. novembra hočemo vsi državni uslužbenci in upokojenci manifestirati za smernice kraljevega manifesta v korist zdrave, enotne in močne Jugoslavije. Z enodušno ude-
ležbo pa hočemo tudi opozoriti novo narodno skupščino na njene dolžnosti, da ustvari državnim uslužbencem in upokojencem vse potrebne moralne in materialne življenjske pogoje.
Društvo državnih uprav, pisarniških uradnikov v Ljubljani.
Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Ljubi iani.
Društvo jugoslovanskih geodetov, Ljubljana.
Društvo orožniških upokojencev.
Društvo profesorjev — sekcija Ljubljana.
Društvo sodnih izvršiteljev Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
Društvo sodnikov Kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana.
Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov v
Ljubljani.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje J. U. U. sekcija za dravsko banovino v Ljubljani.
Klub državnih inženjerjev v okrilju U druženj a jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana. Savez nastavnika gimnastike — sekcija za dravsko banovino. Sekcija Saveza finančne kontrole.
Udruženje arhivskih uradnikov finančne stroke Kraljevine Jugoslavije.
Udruženje državnih činovnika rac. stroke za Kraljevino Jugoslavijo — sekcija Ljubljana.
Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, Oblastni odbor Ljubljana.
Udruženje monopolskih uradnikov in uslužbencev — poverjeni-štvo Ljubljana.
Udruženje nastavnikov jugoslovanskih drž. obrtnih učilišč. Udruženje porezkih činovnika Kraljevine Jugoslavije — poverje-ništvo Ljubljana.
Udruženje p. t. t. uslužbencev Kraljevine Jugoslavije — dravska sekcija Ljubljana.
Udruženje učiteljstva meščanskih šol v Kraljevini Jugoslaviji — sekcija za dravsko banovino.