^ REPUBLIKA SLOVENIJA STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Okoljski kazalniki za Slovenijo Ljubljana, december 2009 UVODNA BESEDA V zadnjem času smo se začeli bolj zavedati pomembnosti svojega okolja. Podnebne spremembe in drugi naraščajoči pritiski na okolje nas silijo v spremembo družbenih vrednot in vedenja ter hkrati spodbujajo raziskave in razvoj novih tehnologij za njegovo ohranitev. Za učinkovito spopadanje z okoljskimi težavami je pomembna učinkovita okoljska politika; osnova za uspešno izvajanje take politike pa je celovito spremljanje posameznih delov okolja, pridobivanje podatkov o njem in poročanje o njegovih spremembah. Okoljski kazalniki so zaradi svoje preprostosti in sporočilnosti zelo uporabni kot orodje za spremljanje stanja in sprememb v okolju. Z njimi je mogoče strnjeno prikazati različne okoljske vsebine. Primerno izbrani kazalniki, ki temeljijo na dovolj dolgi časovni vrsti, lahko prikazujejo ključne smeri razvoja in so v pomoč pri opisovanju vzrokov in učinkov okoljskih stanj ter pri sledenju in vrednotenju izvajanja okoljskih politik. Kazalniki pretvarjajo kompleksne številčne podatke v informacije, uporabne tako pri sprejemanju političnih odločitev kakor tudi za raziskovalne namene in splošno javnost. Z razvojem okoljskih kazalnikov se ukvarjajo številne mednarodne organizacije, med njimi Eurostat, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Evropska okoljska agencija, Združeni narodi in druge. Eurostat je kot generalni direktorat Evropske komisije odgovoren za zagotavljanje statistik, kazalnikov in metainformacij, tudi za področje okolja. Podatki o okolju so potrebni za razvoj, uvajanje in izvajanje, spremljanje in ocenjevanje evropske okoljske politike, še posebej 6. okoljskega akcijskega programa. Eurostat pri teh dejavnostih tesno sodeluje z Evropsko okoljsko agencijo. Podatki o okolju, iz katerih Eurostat izračunava okoljske kazalnike, zajemajo področja odpadkov, vodnih virov in odpadnih voda, izdatkov za varstvo okolja, okoljskih taks, izdelkov za zaščito rastlin, onesnaževanja zraka in klimatskih sprememb ter rabe tal. Vključeni pa so tudi podatki, ki razkrivajo, kako na okolje vplivajo področja energetika, promet in kmetijstvo. Okoljski kazalniki so vse pomembnejši tudi v Sloveniji. Slovenija se je omrežju EIONET »Environmental Information and Observation Network«, to je informacijsko in komunikacijsko omrežje za poročanje o okolju, pridružila leta 1998, polnopravna članica Evropske okoljske agencije pa je od leta 2001. Z razvojem okoljskih kazalnikov se na državni ravni ukvarja predvsem Agencija RS za okolje v okviru Ministrstva za okolje in prostor, pri zagotavljanju podatkov za izdelavo teh kazalnikov pa sodeluje tudi SURS. Na Statističnem uradu RS se izvajajo številna raziskovanja, povezana z okoljem, na primer raziskovanja o odpadkih, vodah, izdatkih za varstvo okolja itd. V okviru teh raziskovanj se zbirajo podatki, ki se med drugim lahko uporabijo tudi za izračunavanje okoljskih kazalnikov. Zamisel o publikaciji, v kateri bi strnjeno predstavili okoljske podatke, se je na našem uradu oblikovala že nekaj časa in zdaj je tukaj prva publikacija s področja okolja, v kateri smo zajeli izbrane okoljske kazalnike. Zaradi jasnejšega pregleda okoljske problematike v Sloveniji smo dodali še podatke, ki omogočajo tudi mednarodno primerjavo in ki kažejo stanje na posameznem področju v Sloveniji primerjavi z drugimi evropskimi državami. Osrednji del publikacije predstavlja 18 izbranih okoljskih kazalnikov s področij zrak, vode, odpadki, investicije v varstvo okolja, energetika in promet. Vsi kazalniki temeljijo na daljših časovnih vrstah podatkov, podane pa so tudi mednarodne primerjave na ravni Evropske unije. Mag. Irena Križman generalna direktorica Izdal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Gradivo pripravili mag. Mojca Žitnik, Mojca Suvorov, Sulejma Cehič, Danica Bizjak, Metka Pograjc, Mojca Pogačnik, Teja Rutar - Urednica zbirke Brošure Marina Urbas - Slovensko besedilo jezikovno uredila Ivanka Zobec - Oblikovala Dušan Weiss in Ada Poklač - Naklada 520 izvodov - Tisk tiskarna Januš CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502.175(497.4) OKOLJSKI kazalniki za Slovenijo / [pripravili Mojca Žitnik ... et al.]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2009 ISBN 978-961-239-188-1 1. Žitnik, Mojca, 1970248888576 KAZALO IZBRANI OKOLJSKI KAZALNIKI............................................................................................5 ZRAK.........................................................................................................................................6 IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV.................................................................................................6 Slika 1: Indeks izpustov toplogrednih plinov glede na cilj Kjotskega protokola, Slovenija, 1986-2007 .......6 Tabela 1: Deleži izpustov toplogrednih plinov, Slovenija, 2000 in 2004-2007 ...................................................6 Slika 2: Indeksi izpustov toplogrednih plinov glede na cilj Kjotskega protokola, evropska primerjava, 2006..........................................................................................................................................7 IZPUSTI PREDHODNIKOV OZONA.................................................................................................8 Slika 3: Izpusti predhodnikov ozona, Slovenija, 2000-2007 .................................................................................8 Tabela 2: Deleži izpustov predhodnikov ozona, Slovenija, 2000 in 2004-2007 .................................................8 Slika 4: Izpusti predhodnikov ozona, evropska primerjava, 2005 .......................................................................9 IZPUSTI TRDNIH DELCEV..............................................................................................................10 Slika 5: Izpusti trdnih delcev in njihovih predhodnikov po onesnaževalcih, Slovenija, 2000-2007 ............ 10 Tabela 3: Deleži izpustov trdnih delcev in njihovih predhodnikov po onesnaževalcih, Slovenija, 2000 in 2004-2007.................................................................................................................................... 10 Slika 6: Izpusti trdnih delcev in njihovih predhodnikov, evropska primerjava, 2005...................................... 11 VODA......................................................................................................................................12 ČRPANJE VODE IZ JAVNEGA VODOVODA..................................................................................12 Slika 7: Količina vode, načrpana iz javnega vodovoda, na prebivalca, Slovenija, 2002-2008 .................... 12 Tabela 4: Voda, načrpana iz javnega vodovoda, Slovenija, 2002 in 2005-2008 ............................................. 12 Slika 8: Količina vode, načrpana iz javnega vodovoda, na prebivalca, evropska primerjava, 2007 .......... 13 PORABA VODE IZ JAVNEGA VODOVODA...................................................................................14 Slika 9: Količina vode, dobavljena gospodinjstvom iz javnega vodovoda, na prebivalca, Slovenija, 2008 ............................................................................................................................................................ 14 Tabela 5: Voda, dobavljena iz javnega vodovoda, Slovenija, 2002 in 2005-2008 .......................................... 14 Slika 10: Količina vode, dobavljena gospodinjstvom iz javnega vodovoda, na prebivalca, evropska primerjava, 2007........................................................................................................................................ 15 ČIŠČENJE ODPADNIH VODA.........................................................................................................16 Slika 11: Deleži posameznih načinov čiščenja odpadne vode, Slovenija, 2003-2008 ................................... 16 Tabela 6: Prečiščene odpadne vode, Slovenija, 2003-2008 ................................................................................ 16 Slika 12: Deleži prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarnim čiščenjem komunalne odpadne vode, evropska primerjava, 2007....................................................................................... 17 ODPADKI................................................................................................................................18 NASTALI KOMUNALNI ODPADKI..................................................................................................18 Slika 13: Količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca, Slovenija, 2008 ....................................... 18 Tabela 7: Nastali komunalni odpadki, Slovenija, 2002 in 2005-2008 ............................................................... 18 Slika 14: Količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca, evropska primerjava, 2006 ................... 19 ODLOŽENI KOMUNALNI ODPADKI..............................................................................................20 Slika 15: Količina odloženih komunalnih odpadkov na prebivalca, Slovenija, 2002-2008 .......................... 20 Tabela 8: Odloženi komunalni odpadki, Slovenija, 2002 in 2005-2008 ........................................................... 20 Slika 16: Količina odloženih komunalnih odpadkov na prebivalca, evropska primerjava, 2006 ................ 21 SKUPNA KOLIČINA NASTALIH ODPADKOV (NEVARNIH IN NENEVARNIH)..........................22 Slika 17: Delež nevarnih odpadkov glede na vse nastale odpadke, Slovenija, 2002-2008 ......................... 22 Tabela 9: Vsi nastali odpadki, Slovenija, 2002 in 2005-2008 ............................................................................. 22 Slika 18: Delež nevarnih odpadkov glede na vse nastale odpadke, evropska primerjava, 2006................ 23 RAVNANJE Z ODPADKI...................................................................................................................24 Slika 19: Količine odpadkov, glede na postopke ravnanja, Slovenija, 2002-2008 .......................................... 24 Tabela 10: Deleži odpadkov, glede na postopke ravnanja, Slovenija, 2002 in 2005-2008 ........................... 24 Slika 20: Deleži odpadkov, obdelani s posameznimi načini ravnanja z odpadki, evropska primerjava, 2006........................................................................................................................................ 25 INVESTICIJE ZA VARSTVO OKOLJA...................................................................................26 DELE@ INVESTICIJ ZA VARSTVO OKOLJA V INDUSTRIJI (BREZ RECIKLA@E)......................26 Slika 21: Investicije za varstvo okolja v industriji, % BDI? Slovenija, 2001-2007............................................. 26 Tabela 11: Investicije za varstvo okolja v industriji, Slovenija, 2001 in 2004-2007......................................... 26 Slika 22: Investicije za varstvo okolja v industriji, % BDI? evropska primerjava, 2004 ................................... 27 ENERGETIKA.........................................................................................................................28 ENERGETSKA ODVISNOST...........................................................................................................28 Slika 23: Energetska odvisnost, Slovenija, 2000-2008 ........................................................................................ 28 Tabela 12: Neto uvoz energije in oskrba z energijo, Slovenija, 2000 in 2005-2008 ........................................ 28 Slika 24: Energetska odvisnost držav v %, evropska primerjava, 2007 ............................................................ 29 ENERGETSKA INTENZIVNOST......................................................................................................30 Slika 25: Energetska intenzivnost, BDP v stalnih cenah leta 2000, Slovenija, 2000-2008 ............................. 30 Tabela 13: Energetska intenzivnost, Slovenija, 2000 in 2005-2008 ................................................................... 30 Slika 26: Energetska intenzivnost - oskrba z energijo/BDP v stalnih cenah leta 1995, evropska primerjava, 2007 ........................................................................................................................................ 31 KONČNA PORABA ENERGIJE........................................................................................................32 Slika 27: Končna poraba energije na prebivalca, Slovenija, 2000-2008 ......................................................... 32 Tabela 14: Končna poraba energije, Slovenija, 2000 in 2005-2008 .................................................................. 32 Slika 28: Končna poraba energije na prebivalca, evropska primerjava, 2007................................................ 33 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE..........................................................................................................34 Slika 29: Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto porabi električne energije, Slovenija, 2000-2008 ................................................................................................................................................. 34 Tabela 15: Proizvodnja električne energije, Slovenija, 2000 in 2005-2008 ...................................................... 34 Slika 30: Deleži električne energije iz obnovljivih virov v bruto porabi električne energije, evropska primerjava, 2007 ........................................................................................................................................ 35 PROMET.................................................................................................................................36 GOSTOTA AVTOCESTNEGA OMRE@JA.......................................................................................36 Slika 31: Gostota avtocestnega omrežja, regije, Slovenija, 2007 ...................................................................... 36 Tabela 16: Dolžine cest po vrsti ceste, Slovenija, 2000 in 2004-2007................................................................ 36 Slika 32: Gostota avtocestnega omrežja, evropska primerjava, 2005 .............................................................. 37 STOPNJA MOTORIZACIJE..............................................................................................................38 Slika 33: Število osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev, Slovenija, 2000-2008........................................ 38 Tabela 17: Osebni avtomobili, Slovenija, 2000 in 2005-2008 ............................................................................. 38 Slika 34: Število osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev, evropska primerjava, 2006 .............................. 39 @ELEZNIŠKI PREVOZ NEVARNEGA BLAGA................................................................................40 Slika 35: Železniški prevoz nevarnega blaga po vrstah blaga, Slovenija, 2004-2008 .................................. 40 Tabela 18: Železniški prevoz nevarnega blaga, Slovenija, 2004-2008 ............................................................ 40 Slika 36: Železniški prevoz nevarnega blaga, evropska primerjava, 2007 .....................................................41 DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV....................................................................42 METODOLOŠKO POJASNILO, KRATICE IN KRAJŠAVE, MERSKE ENOTE...............................45 SEZNAM DR@AV..............................................................................................................................46 VIRI IN LITERATURA.......................................................................................................................47 IZBRANI OKOLJSKI KAZALNIKI Kazalniki okolja so najuporabnejše orodje za poročanje o okolju in nas vedno na nekaj opozarjajo. V Sloveniji te kazalnike že dalj časa razvija Agencija RS za okolje, ki je v skladu s 106. členom Zakona o varstvu okolja zadolžena za pripravo publikacije Kazalci okolja. V publikaciji zajemajo 130 okoljskih kazalnikov, izbranih iz nabora jedrnih kazalnikov Evropske agencije za okolje. Kazalniki so razdeljeni v dvanajst tematskih skupin, ki se nanašajo na okoljske sestavine, okoljsko problematiko in integrirane kazalnike, ki sodijo v sistem oblikovanja sektorskih politik. Primerno izbrani kazalniki, ki temeljijo na dovolj dolgi časovni vrsti, nakazujejo smeri razvoja pojava. V tej publikaciji smo se na SURS odločili izbrati tiste kazalnike, ki kažejo bistvene spremembe na vseh treh področjih. Tako smo v publikacijo vključili zrak in vodo iz okoljskih sestavin, podnebne spremembe, nastajanje in ravnanje z odpadki in investicije v varstvo okolja iz okoljskih problematik ter energetiko in transport iz področja integriranih kazalnikov. Za izdelavo kazalnikov smo uporabili tiste podatke, ki jih SURS pridobiva s pomočjo svojih raziskovanj (razen področja zrak, kjer so podatki prevzeti od Agencije RS za okolje), ki temeljijo na dovolj dolgi časovni vrsti in za katere smo imeli tudi možnost prikaza mednarodne primerjave. Iz prikaza mednarodne primerjave se namreč še podrobneje kaže trenutno, dejansko stanje Slovenije glede na ostale evropske države. V brošuri je tako za vsak kazalnik najprej prikazana smer razvoja pojava, iz katerega je razviden napredek ali pa zaostanek na posameznem področju, in nato še primerjava Slovenije glede na ostale države Evropske unije in glede na povprečje EU-27. Večina kazalnikov velja za časovno vrsto od leta 2002 do leta 2008. ZRAK IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV Himiiai Slika 1: Indeks izpustov toplogrednih plinov glede na cilj Kjotskega protokola, Slovenija, 1986-2007 indeks 105 100 95 90 85 80 (1986) 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 bazno . leto leto — izpusti toplogrednih plinov — cilj Kjotskega protokola 2008-2012 Vir: ARSO Tabela 1: Deleži izpustov toplogrednih plinov, Slovenija, 2000 in 2004-2007 2000 2004 2005 2006 2007 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 CO2 80,4 81,7 81,8 81,9 82,0 CH4 11,8 10,9 10,7 10,5 10,5 n2o 7,0 6,3 6,3 6,4 6,4 F-plini 0,8 1,1 1,2 1,2 1,2 Vir: ARSO ■ Slovenija je z ratifikacijo Kjotskega protokola sprejela obveznost, da bo količino izpustov toplogrednih plinov do leta 2012 v povprečju zmanjšala za 8 % glede na izhodiščne količine izpustov. ■ Najbolj so se količine izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji povečale leta 2001, in sicer za 4,6 %, po tem letu pa je ta količina postopoma naraščala od 0,7 % do 1,6 % letno, razen leta 2003, ko se je zmanjšala za 1,6 %. ■ Količina izpustov CO2 se je od leta 2000 do leta 2007 povečala za slabih 12 %, medtem ko se je količina izpustov CH4 v tem obdobju zmanjšala za 2,5 %. Količina izpustov N2O je bila leta 2007 enaka količini iz leta 2000, čeprav so bila v vmesnem obdobju zabeležena manjša nihanja. Količina izpustov F-plinov se je povečala za dobrih 58 %. ZRAK IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV Slika 2: Indeksi izpustov toplogrednih plinov glede na cilj Kjotskega protokola, evropska primerjava, 2006 Ciper Španija Malta Portugalska Irska Grčija Avstrija Finska Italija Danska Luksemburg Slovenija Nizozemska Francija Belgija EU-27 Švedska Združeno kraljestvo Nemčija Češka republika Poljska Madžarska Slovaška Romunija Bolgarija Litva Latvija Estonija Vir: Eurostat I I 2006 ■ cilj Kjotskega protokola 2008-2012 ■ Skupna količina izpustov toplogrednih plinov v EU se je od leta 1990 do leta 2006 znižala za 7,7 %. Leta 2006 je bilo na območju EU-271) proizvedenih 5.143 mio. ton CO2 ekvivalenta izpustov toplogrednih plinov. Države članice EU-27 proizvedejo okoli 21 % vseh izpustov toplogrednih plinov. ■ Nekatere države so cilje, določene s Kjotskim protokolom, že dosegle, druge pa bodo za dosego le-teh morale skupno količino izpustov toplogrednih plinov še zmanjšati. Med te sodi tudi Slovenija, saj je v letu 2006 dovoljeno količino izpustov teh plinov presegala za okoli 10 %. 1) Da bi zagotovil primerljivost podatkov, je Eurostat statistične podatke, ki veljajo za obdobje pred letom 2007, preračunal na vse današnje države članice EU-27. ZRAK IZPUSTI PREDHODNIKOV OZONA Slika 3: Izpusti predhodnikov ozona, Slovenija, 2000-2007 NMVOC ekvivalent (Gg) 150 -, 120-- 90- 60- 30- 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 I I CH„ □ CO □ NMVOC ■ NOx Tabela 2: Deleži izpustov predhodnikov ozona, Slovenija, 2000 in 2004-2007 2000 2004 2005 2006 2007 SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 NO x 45,8 48,9 50,1 51,1 51,3 NMVOC 39,3 38,7 37,3 36,9 37,1 CO 13,7 11,2 11,3 10,7 10,3 CH4 1,1 1,2 1,3 1,3 1,4 Vir: ARSO ■ Izpusti predhodnikov ozona vstopajo ob sončnem sevanju v kemijske reakcije z drugimi spojinami in povzročajo nastanek prizemnega ozona; ta v visokih koncentracijah škodljivo vpliva na dihalni sistem pri ljudeh in povzroča škodo v ekosistemu. ■ Izpusti NMVOC in NOx so v opazovanem obdobju predstavljali skupno več kot 85 % vseh izpustov v Sloveniji, ki vplivajo na nastanek prizemnega ozona. ■ Skupna količina izpustov predhodnikov ozona v Sloveniji se je od leta 2000 do 2007 znižala skoraj za 19 %, predvsem zaradi povečane rabe vozil s katalizatorji, v manjši meri pa tudi zaradi povečanega števila dizelskih vozil. V opazovanem obdobju se je skupna količina zmanjševala od 1,5 % do 5,1 % letno. Najizraziteje sta se zmanjšali količini izpustov CO (za skoraj 39 %) in NMVOC (za dobrih 23 %). Vir: ARSO % ZRAK IZPUSTI PREDHODNIKOV OZONA Slika 4: Izpusti predhodnikov ozona, evropska primerjava, 2005 NMVOC ekvivalent (Cg) 3000 4000 Francija Nemčija Španija Združeno kraljestvo Italija Poljska Romunija Grčija Portugalska Nizozemska Belgija Češka republika Bolgarija Švedska Avstrija Madžarska Danska Finska Irska Slovaška Litva Latvija Slovenija Estonija Ciper Luksemburg Malta Vir: Eurostat ■ Skupna količina izpustov predhodnikov ozona v EU se od leta 1995 dalje postopoma znižuje. Leta 2005 so države članice EU-27 proizvedle 27,5 mio. ton NMVOC ekvivalenta izpustov predhodnikov ozona, to je za dobrih 27 % manj kot leta 1995. Količina izpustov NOx se je v tej primerjavi zmanjšala za slabih 23 %, količina izpustov NMVOC pa skoraj za 29 %. ■ Največjo količino izpustov predhodnikov ozona na območju EU-27 je leta 2005 proizvedla Francija (13,0 %), sledili so ji Nemčija (12,7 %), Španija in Združeno kraljevstvo (vsaka po 11,9 %), Italija (11,6 %) in Poljska (8,3 %), najmanjšo količino izpustov teh plinov pa je proizvedla Malta (0,1 %). Slovenija je v letu 2005 proizvedla 0,5 % vseh izpustov predhodnikov ozona na območju EU-27. ZRAK IZPUSTI TRDNIH DELCEV Slika 5: Izpusti trdnih delcev in njihovih predhodnikov po onesnaževalcih, Slovenija, 2000-2007 PM10 ekvivalent (Gg) 60 50 40 30 20 10 2000 _ NO„ _ SO, \ ©SUBS \ v— N— 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leto NH3 PM„ Tabela 3: Deleži izpustov trdnih delcev in njihovih predhodnikov po onesnaževalcih, Slovenija, 2000 in 2004-2007 2000 2004 2005 2006 2007 Vir: ARSO % SKUPAJ 100,0 NO 36,6 SO 45,4 NH3 10,9 PM10 7,1 Vir: ARSO 100,0 100,0 46,7 49,6 32,4 26,9 12,1 14,0 8,8 9,6 100,0 100,0 58,3 59,4 13,7 11,6 16,8 17,9 11,2 11,1 ■ Ti delci so mešanica trdnih in tekočih delcev različnih oblik in velikosti in so suspendirani (enakomerno porazdeljeni) v zraku. Njihovo vdihavanje škodljivo vpliva na dihalni in kardiovaskularni sistem pri ljudeh. K izpustom delcev prispevajo največji delež izpusti NOx in SOx. ■ V obdobju od 2000 do 2007 se je skupna količina izpustov delcev v Sloveniji zmanjševala (razen leta 2002, ko se je povišala približno za 2 %). V celotnem obdobju se je znižala skoraj za 44 %. Najizraziteje se je zmanjšala količina izpustov SOx, skoraj za 86 %. Količina izpustov NOx in NH3 se je v opazovanem obdobju zmanjšala za 9 % oz. 8 %, količina izpustov primarnih delcev PM10 pa za slabih 12 %. ZRAK IZPUSTI TRDNIH DELCEV Slika 6: Izpusti trdnih delcev in njihovih predhodnikov, evropska primerjava, 2005 PM10 ekvivalent (Gg) 2500 3000 Španija Francija Združeno kraljestvo Nemčija Poljska Italija Romunija Bolgarija Grčija Portugalska Nizozemska Češka republika Belgija Madžarska Avstrija Švedska Danska Finska Irska Slovaška Litva Estonija Slovenija Latvija Ciper Malta Luksemburg Vir: Eurostat ■ Skupna količina izpustov delcev v EU se od leta 1995 dalje postopoma znižuje. Leta 2005 so države članice na območju EU-27 proizvedle 19,5 mio. ton PM10 ekvivalenta skupnih izpustov delcev ali za slabih 30 % manj kot leta 1995. Najizraziteje so se zmanjšale količine izpustov SOx in sicer za več kot polovico. Količina izpustov NOx se je zmanjšala za dobrih 23 %, količina izpustov NH3 in primarnih delcev PM10 pa za dobrih 7 % oz. 10 %. ■ Največjo skupno količino izpustov delcev na območju EU-27 je leta 2005 proizvedla Španija (13,2 %), za njo pa Francija (11,7 %), Združeno kraljestvo in Nemčija (vsaka po 11,1 %), Poljska (9,6 %) in Italija (8,9 %); najmanj jih je proizvedel Luksemburg (0,1 %). Slovenija je leta 2005 proizvedla 0,5 % vseh izpustov delcev na območju EU-27. VODA ČRPANJE VODE IZ JAVNEGA VODOVODA Slika 7: Količina vode, načrpana iz javnega vodovoda, na prebivalca, Slovenija, 2002-2008 mVprebivalca 100 -, 80- 60-- 40-- 20- 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir: SURS Tabela 4: Voda, načrpana iz javnega vodovoda, Slovenija, 2002 in 2005-2008 leto 2002 2005 2006 2007 2008 SKUPAJ 187,1 163,5 166,2 167,4 166,7 Podzemna voda 101,6 93,2 104,8 104,5 103,6 Izviri podzemne vode 65,9 56,2 48,2 47,8 47,2 Izviri podz. vode s površ. dotokom 14,6 9,7 9,8 11,2 11,5 Drugo 5,0 4,3 3,3 3,9 4,4 Vir: SURS ■ V letu 2008 je bila skupna dolžina celotnega vodovodnega omrežja v Sloveniji 20.779 km, nanj pa je bilo priključenih 507.806 priključkov. ■ Od leta 2002 do leta 2008 se je količina vode, načrpane iz javnega vodovoda, zmanjšala skoraj za 11 %, med leti pa so količine nihale. Leta 2008 je bilo načrpane skoraj 82 m3 vode na prebivalca. ■ V letu 2008 je bilo v Sloveniji največ vode za javno oskrbo z vodo načrpane iz podzemne vode, dobrih 62 %, nato iz izvirov podzemne vode in iz izvirov podzemne vode s površinskim dotokom, iz tekočih voda pa le slaba 2 % (to je glede na kakovost tekočih voda v Sloveniji razumljivo); količina načrpane vode se je glede na prejšnje leto povečala skoraj za 16 %. ■ Največ vode se je načrpalo iz povodja Donave, in sicer okoli 87 %, kar je posledica hidrografskih značilnosti Slovenije. mio. m VODA ČRPANJE VODE IZ JAVNEGA VODOVODA Slika 8: Količina vode, načrpana iz javnega vodovoda, na prebivalca, evropska primerjava, 200711 mVprebivalca 160 200 Italija Irska Bolgarija Španija Združeno kraljestvo Švedska Francija Portugalska Luksemburg Slovenija Nizozemska Finska Danska Avstrija Ciper Grčija Romunija Belgija Češka republika Madžarska Nemčija Slovaška Poljska Estonija Litva Malta Latvija 1 Podatki za Madžarsko, Nizozemsko, Francijo in Španijo so za leto 2006; za Estonijo, Nemčijo, Dansko in Združeno kraljevstvo za leto 2004 ter za Avstrijo, Finsko, Luksemburg in Italijo za leto 1999. Vir: Eurostat ■ V Evropski uniji se je v letu 2007 okoli 21 % vode načrpalo za javno oskrbo z vodo, med posameznimi državami članicami pa so se ti deleži močno razlikovali. Okoli 55 % te vode je predstavljala podzemna voda, kajti ta voda je navadno boljše kakovosti kot površinska (EEA Report, 2009). ■ Po podatkih Eurostata so največ vode za javni vodovod načrpali v Italiji, vendar je zadnji podatek veljal za leto 1999. Več kot 100 m3 vode na prebivalca na leto so načrpali še na Irskem, v Bolgariji, Španiji in Združenem kraljestvu. Najmanjšo količino vode na prebivalca so leta 2007 načrpali v Latviji, in sicer 6 m3/prebivalca. VODA PORABA VODE IZ JAVNEGA VODOVODA ISimiiai Slika 9: Količina vode, dobavljena gospodinjstvom iz javnega vodovoda, na prebivalca, Slovenija, 2008 Tabela 5: Voda, dobavljena iz javnega vodovoda, Slovenija, 2002 in 2005-2008 mio. m3 2002 2005 2006 2007 2008 SKUPAJ 183,4 165,2 168,2 170,8 169,2 Voda, dobavljena gospodinjstvom 88,5 84,8 86,1 88,1 88,7 Voda, dobavljena dejavnostim 37,6 34,5 34,4 34,0 33,4 Dobavljena, a neobračunana voda 7,4 3,3 2,6 4,0 3,3 Izgube vode v omrežju 50,0 42,6 45,0 44,8 43,8 Vir: SURS ■ Po podatkih iz Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2002 je imelo urejeno javno oskrbo z vodo skoraj 91 % prebivalcev Slovenije. ■ Poraba vode v gospodinjstvih se povečuje: leta 2008 so je gospodinjstva porabila 43,5 m3/prebivalca, to je 119 l/dan ali za skoraj 1 % več kot v preteklem letu. Količina vode, dobavljene različnim dejavnostim, se stalno zmanjšuje. V letu 2008 je bila za skoraj 2 % manjša kot v preteklem letu. Izgube vode v distribucijskem omrežju precej nihajo in so predvsem posledica zastarelih in okvarjenih vodovodnih sistemov. Skupno se je izguba vode v omrežju od leta 2002 do leta 2008 znižala za 12 %; v letu 2008 se je v omrežju tako izgubilo 43,8 milijona m3 vode. VODA PORABA VODE IZ JAVNEGA VODOVODA Slika 10: Količina vode, dobavljena gospodinjstvom iz javnega vodovoda, na prebivalca, evropska primerjava11, 200721 Ciper Finska Italija Slovenija Španija Portugalska Švedska Danska Nizozemska Avstrija Belgija Madžarska Bolgarija Grčija Češka republika Poljska Romunija Malta Litva 40 60 m3 / prebivalca 100 1 Za Francijo, Estonijo, Irsko, Latvijo, Luksemburg, Nemčijo, Slovaško in Združeno kraljevstvo ni podatka. 2) Podatki za Madžarsko in Španijo so za leto 2006; za Dansko za leto 2004; za Avstrijo, Italijo in Finsko za leto 1999. Vir: Eurostat ■ Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata so največ vode porabili v gospodinjstvih na Cipru, in sicer 94,9 m3/prebivalca (podatek velja za leto 2007), sledili sta Finska in Italija z 78,3 m3 in 74,0 m3 vode na prebivalca (podatka sta za leto 1999). Najmanj vode na prebivalca so porabili v Latviji, Litvi, na Malti in v Romuniji. ■ Navedeni podatki veljajo seveda le za vodo, ki se dobavlja iz javnega vodovoda. V državah, v katerih velik del prebivalstva ni priključen na javni vodovod, so količine porabljene vode na prebivalca v resnici večje. V državah, ki so močno turistično razvite in porabijo veliko vode za te namene, pa so količine porabljene vode na prebivalca lahko precenjene. VODA ČIŠČENJE ODPADNIH VODA dPH Slika 11: Deleži posameznih načinov čiščenja odpadne vode, Slovenija, 2003-2008 % ... ©SUflS 80 60 40 20 O J—-----------— 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto ^ primarno čiščenje | | sekundarno čiščenje | | terciarno čiščenje Vir: ARSO Tabela 6: Prečiščene odpadne vode, Slovenija, 2003-2008 mio. m3 2003 2004 2005 2006 2007 2008 SKUPAJ 84,8 94,8 77,3 104,1 115,0 114,4 Vir: SURS ■ Leta 2008 je po javnih kanalizacijskih sistemih do komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali neposredno v površinske vode oziroma podtalnico odteklo 156 milijonov m3 odpadne vode različnega izvora; skoraj 74 % te vode je bilo prečiščene. ■ Delež vode, prečiščene s primarnim čiščenjem, v zadnjih letih močno upada. Primarno čiščenje odstrani manjši del organskih obremenitev, sekundarno in terciarno čiščenje pa odstranita večino organskih obremenitev. V letu 2008 se je količina primarno prečiščene vode zmanjšala skoraj za 53 % in je predstavljala slabih 8 % vse prečiščene odpadne vode. Nasprotno pa sta močno narasla deleža vode, prečiščene s sekundarnim in terciarnim čiščenjem (dobrih 71 % oziroma dobrih 21 % vse prečiščene odpadne vode). Količina vode, prečiščena s sekundarnim čiščenjem, se je v letu 2008 povečala skoraj za 16 % in je znašala 81,3 milijona m3. Količina vode, prečiščena s terciarnim čiščenjem, se je leta 2008 prvič v opazovanem obdobju zmanjšala, in sicer skoraj za 8 %, in je znašala 24,2 milijona m3 vode. ■ Po podatkih iz Popisa 2002 in po podatkih ARSO za leto 2008 je bilo tedaj 47 % prebivalstva Slovenije še vedno priključenega na greznice, 2 % na naprave s primarno stopnjo čiščenja, 42 % na naprave s sekundarno stopnjo čiščenja in 9 % prebivalstva na naprave s terciarno stopnjo čiščenja. Tudi tukaj se po podatkih ARSO kaže podoben trend kot pri količini prečiščene odpadne vode: delež prebivalcev, priključenih na naprave s primarno stopnjo čiščenja, se zmanjšuje, delež tistih, ki so priključeni na naprave s sekundarno in terciarno stopnjo čiščenja, pa se povečuje. VODA ČIŠČENJE ODPADNIH VODA Slika 12: Deleži prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarnim čiščenjem komunalne odpadne vode, evropska primerjava11, 200721 Nizozemska Španija Nemčija Italija Avstrija Luksemburg Danska Švedska Grčija Irska Finska Francija Združeno kraljestvo Češka republika Estonija Latvija Poljska Litva Belgija Slovenija Portugalska Madžarska Bolgarija Ciper Romunija Malta 11 Za Slovaško ni podatka. 21 Podatki za Avstrijo, Nizozemsko in Švedsko so za leto 2006; za Ciper, Italijo, Irsko, Nemčijo in Romunijo za leto 2005; za Madžarsko in Francijo za leto 2004; za Luksemburg za leto 2003; za Finsko za leto 2001; za Dansko za leto 1998. Vir: Eurostat ■ Po zadnjih podatkih Eurostata je bilo na čistilne naprave z vsaj sekundarnim čiščenjem komunalne odpadne vode priključenih v povprečju nekaj manj kot 70 % prebivalcev držav članic EU-27. Največ prebivalstva je bilo priključenega na tak sistem čiščenja odpadne komunalne vode na Nizozemskem, 99,5 %, najmanj pa na Malti, 13 %. Več kot 90 % prebivalstva je bilo na čistilne naprave s takim načinom čiščenja priključenega še v Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji. ■ V Sloveniji jih je bilo v letu 2007 okoli 48 % in s tem deležem se je Slovenija uvrstila med države z majhnim deležem prebivalstva, priključenega na take čistilne naprave, saj je bil velik del njenega prebivalstva še vedno priključen na greznice. Bolj razvite sisteme čistilnih naprav imajo večinoma v zahodni Evropi oz. v starih državah članicah EU. % prebivalstva 0 20 40 60 80 100 @suiiP 1 1 I I I -1 =1 ZZ1 □ : 1 I I Z1 □ : : ODPADKI NASTALI KOMUNALNI ODPADKI £ Slika 13: Količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca, Slovenija, 2008 Tabela 7: Nastali komunalni odpadki, Slovenija, 2002 in 2005-2008 _1000 t 2002 2005 2006 2007 2008 Nastali komunalni odpadki 812 845 866 886 923 Vir: SURS ■ V razvitem svetu človek proizvede dnevno od 1 kg do 3 kg komunalnih odpadkov. Slovenija se po tem merilu uvršča med srednje razvite države; proizvede namreč približno 1,24 kg (2008) komunalnih odpadkov dnevno na prebivalca. ■ Količina komunalnih odpadkov v Sloveniji od leta 2002 rahlo narašča in je v letu 2008 znašala 922.830 ton ali 453 kg/prebivalca; doslej se je v opazovanem obdobju vsako leto povečala za 1,5 % do 4,2 %; izjema je bilo le leto 2004, ko se je zmanjšala za 0,1 %. V letu 2008 je bila količina komunalnih odpadkov na prebivalca za skoraj 14 % večja kot v letu 2002. ■ Komunalni odpadki so v Sloveniji v letu 2008 predstavljali približno 13 % vseh nastalih odpadkov. Preostalih 87 % nastalih odpadkov so bili industrijski odpadki; med te štejemo gradbene odpadke, odpadke iz posameznih proizvodnih dejavnosti, odpadke iz kmetijstva, odpadke iz storitvenih dejavnosti in druge. ODPADKI NASTALI KOMUNALNI ODPADKI Slika 14: Količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca, evropska primerjava, 2006 kg / prebivalca 750 900 Irska Ciper Danska Luksemburg Malta Nizozemska Avstrija Združeno kraljestvo Španija Nemčija Francija Italija EU-27 Švedska Finska Belgija Madžarska Estonija Bolgarija Grčija Portugalska Slovenija Latvija Litva Romunija Slovaška Češka republika Poljska Vir: Eurostat ■ Količina nastalih komunalnih odpadkov se je na območju EU-27 do leta 2002 vztrajno povečevala, po tem letu pa je bilo zaznati umirjanje. Kljub temu je količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca na območju EU-27 še vedno precej visoka; v letu 2006 je znašala 517 kg/prebivalca na leto. ■ Največ komunalnih odpadkov na prebivalca na leto je v opazovanem letu nastalo na Irskem (804 kg/prebivalca), najmanj pa na Poljskem (259 kg/prebivalca). Slovenija se je s 431 kg odpadkov na prebivalca na leto uvrstila pod povprečje v EU-27. ODPADKI ODLOŽENI KOMUNALNI ODPADKI Slika 15: Količina odloženih komunalnih odpadkov na prebivalca, Slovenija, 2002-2008 kg / prebivalca 400 -, 300- 200-- 100- 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir: SURS Tabela 8: Odloženi komunalni odpadki, Slovenija, 2002 in 2005-2008 _1000 t 2002 2005 2006 2007 2008 Odloženi komunalni odpadki 713 659 725 688 693 Vir: SURS ■ V Sloveniji je v letu 2008 obratovalo 61 odlagališč odpadkov: 47 komunalnih, 14 industrijskih odlagališč in eno odlagališče za nevarne odpadke. ■ V Sloveniji je odlaganje odpadkov na odlagališča še vedno najbolj razširjen način odstranjevanja komunalnih odpadkov. Količina odloženih komunalnih odpadkov ostaja zadnja leta približno enaka, velikostni razred sprememb pa je ± 10 %. V letu 2008 smo tako odložili okoli 75 % nastalih komunalnih odpadkov oziroma 340 kg/prebivalca. Preostalih 24 % nastalih komunalnih odpadkov je bilo recikliranih ali odstranjenih kako drugače (z drugimi postopki), manj kot 1 % nastalih komunalnih odpadkov pa je bil odpeljan v tujino. ODPADKI ODLOŽENI KOMUNALNI ODPADKI Slika 16: Količina odloženih komunalnih odpadkov na prebivalca, evropska primerjava, 2006 150 Ciper Malta Irska Grčija Madžarska Slovenija Litva Bolgarija Združeno kraljestvo Romunija Latvija Španija Finska Italija Estonija Portugalska Poljska Slovaška Češka republika EU-27 Francija Luksemburg Avstrija Danska Švedska Belgija Nizozemska Nemčija 300 —I— 450 —I— kg / prebivalca 600 750 Vir: Eurostat ■ V letu 2006 je 8 držav večino (več kot 80 %) komunalnih odpadkov še vedno odstranjevalo z odlaganjem na komunalna odlagališča, in sicer Litva, Poljska, Ciper, Grčija, Malta, Romunija, Madžarska in tudi Slovenija. Le pet držav pa je na tak način odstranilo manj kot 10 % komunalnih odpadkov, in sicer Nemčija (1 %), Nizozemska (2 %), Danska, Švedska in Belgija (vsaka po 5 %). V državah članicah EU-27 se v povprečju odloži na odlagališča okoli 41 % komunalnih odpadkov. Skupno gledano se količina odloženih komunalnih odpadkov v EU zmanjšuje. ■ Največ komunalnih odpadkov na prebivalca je bilo v letu 2006 odloženih na Cipru, 652 kg/prebivalca, najmanj v Nemčiji, 4 kg/prebivalca, v Sloveniji pa 361 kg/prebivalca; povprečje odloženih komunalnih odpadkov v EU-27 je bilo tedaj 213 kg/prebivalca. ODPADKI SKUPNA KOLIČINA NASTALIH ODPADKOV (NEVARNIH IN NENEVARNIH) Himiilal Slika 17: Delež nevarnih odpadkov glede na vse nastale odpadke, Slovenija, 2002-2008 % 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 leto Vir: SURS Tabela 9: Vsi nastali odpadki, Slovenija, 2002 in 2005-2008 1000 t 2002 2005 2006 2007 2008 SKUPAJ 4.902 6.514 6.897 7.159 7.034 Nevarni odpadki 68 128 103 106 154 Nenevarni odpadki 4.834 6.386 6.794 7.053 6.880 Vir: SURS ■ Skupna količina vseh nastalih odpadkov se je med letoma 2002 in 2007 povečevala, v letu 2008 pa se je prvič rahlo zmanjšala (skoraj za 2 % glede na leto 2007), in to predvsem zaradi (približno za 3 %) manjše količine odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Količina komunalnih odpadkov se je glede na preteklo leto povečala za nekoliko več kot 4 %. Delež nevarnih odpadkov je nekoliko zanihal, vendar ostaja na približno enaki ravni. ■ V letu 2008 je delež nevarnih odpadkov znašal približno 2 % vseh nastalih odpadkov, kar je predstavljalo 153.939 ton od skupno 7 milijonov ton nastalih odpadkov. Količina nevarnih odpadkov se je v letu 2008 glede na leto 2007 povečala za 45 %, vendar je bilo tolikšno povečanje posledica enkratnih dogodkov (razne sanacije). Količina nevarnih komunalnih odpadkov se je v letu 2007 po prikazanih podatkih močno povečala (za 99 %), vendar je treba upoštevati, da je takrat začela veljati nova zakonodaja, ki je predpisala ločeno zbiranje električne in elektronske opreme. V preteklosti so bili namreč taki odpadki večinoma zajeti med mešanimi komunalnimi odpadki. O SURS / / 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 ODPADKI SKUPNA KOLIČINA NASTALIH ODPADKOV (NEVARNIH IN NENEVARNIH) Slika 18: Deleži nevarnih odpadkov glede na vse nastale odpadke, evropska primerjava^, 2006 Estonija Belgija Nemčija Madžarska Češka republika Italija Nizozemska Ciper Finska Slovaška Latvija Danska EU-27 Španija Združeno kraljestvo Luksemburg Irska Švedska Francija Malta Avstrija Litva Slovenija Poljska Grčija Bolgarija Romunija 10 =!= 20 =t= 30 =l= % 40 1 Za Portugalsko ni podatka. Vir: Eurostat ■ Leta 2006 je v državah članicah EU-27 nastalo skupaj okoli 2.900 mio. ton vseh odpadkov. Največje količine vseh nastalih odpadkov (preko 300 mio. ton) so nastale v Franciji, Nemčiji, Združenem kraljestvu in Romuniji. ■ Nevarni odpadki so v letu 2006 predstavljali na območju EU-27 povprečno skoraj 3 % vseh nastalih odpadkov. Največji delež nevarnih odpadkov je v skupno količino vseh v EU nastalih odpadkov prispevala Nemčija, 25,7 %. Slovenija je v skupno količino prispevala 0,12 % nevarnih in 0,24 % nenevarnih odpadkov. ■ Najvišje razmerje med nenevarnimi in nevarnimi odpadki je imela Estonija: kar tretjina vseh nastalih odpadkov so bili nevarni odpadki. V preostalih državah so predstavljali nevarni odpadki manj kot 10 % vseh odpadkov. Slovenija se je v letu 2006 z 1,49 % nastalih nevarnih odpadkov uvrstila pod povprečje v EU-27. ODPADKI RAVNANJE Z ODPADKI | Slika 19: Količine odpadkov glede na postopke ravnanja, Slovenija, 2002-2008 1000 t leto - predelava sežig kot odstranjevanje sežig za pridobivanje energije odstranjevanje Vir: SURS Tabela 10: Deleži odpadkov glede na postopke ravnanja, Slovenija, 2002 in 2005-2008 % 2002 2005 2006 2007 2008 Predelava 53,3 54,8 56,5 56,2 65,3 Sežig za predelavo 7,6 6,5 6,0 4,2 4,4 Sežig za odstranitev 1,4 0,4 1,6 0,2 0,2 Odstranjevanje 37,7 38,3 35,9 39,5 30,1 Vir: SURS ■ Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/2008) določa, da je potrebno odpadke obdelati in da ima pri tem predelava prednost pred odstranjevanjem. ■ V Sloveniji se od leta 2002 dalje predela okoli 60 % odpadkov. Delež predelanih odpadkov med posameznimi leti nekoliko niha, a ostaja na približno enaki ravni. V letu 2008 je bilo predelanih 65 % vseh odpadkov. Sežig kot eden izmed postopkov predelave odpadkov se je od leta 2002, ko je bilo na ta način obdelanih skoraj 8 % odpadkov, do leta 2008 zmanjšal na približno 4 %. ■ Odstranjevanje je bilo med leti 2002 in 2007 uporabljeno za okoli 40 % vseh obdelanih odpadkov, v letu 2008 pa se je ta delež znižal na okoli 30 %. Leta 2008 je bilo okoli 49 % odpadkov odstranjenih z odlaganjem na odlagališčih, okoli 51 % pa odstranjenih z drugimi postopki odstranjevanja (z biološko in fizikalno-kemično obdelavo odpadkov). Sežig kot način odstranitve odpadkov je bil v letu 2008 uporabljen za 0,2 % vseh obdelanih odpadkov. ODPADKI RAVNANJE Z ODPADKI Slika 20: Deleži odpadkov, obdelani s posameznimi načini ravnanja z odpadki, evropska primerjava11, 2006 Danska Nizozemska Belgija Poljska Nemčija Avstrija Slovenija Italija Češka republika Irska Francija Portugalska EU-27 Slovaška Finska Švedska Združeno kraljestvo Latvija Litva Ciper Estonija Španija Madžarska Grčija Malta Romunija Bolgarija 11 Za Luksemburg ni podatka. Vir: Eurostat ■ V EU-27 je bilo v letu 2006 okoli 51 % odpadkov odloženih na odlagališča, 2 % odpadkov sta bila odstranjena s sežigom, 3 % odpadkov so bili sežgani za pridobivanje energije, 44 % odpadkov pa je bilo predelanih. Slovenija je bila v letu 2006 pri odlaganju odpadkov na odlagališča pod povprečjem v EU-27, saj je odložila na odlagališča le 36 % vseh odpadkov, pri predelavi odpadkov pa je bila nad povprečjem v EU-27, saj je predelala okoli 53 % vseh odpadkov2). ■ Največ odpadkov so v letu 2006 odstranili z odlaganjem v Bolgariji (99 %), Romuniji (98 %) in na Malti (94 %), najmanj pa na Danskem in Nizozemskem (po okoli 5 %). Največ odpadkov so predelali (brez sežiga za pridobivanje energije) na Nizozemskem (84 %), sledile pa so ji Poljska, Danska in Belgija. Največ odpadkov so sežgali na Danskem (okoli 15 %), v preostalih državah pa je bil ta delež pod 10 %. Na Švedskem pa so največ odpadkov sežgali za pridobivanje energije (17 %), sledili pa sta ji Finska in Avstrija. 2) Pri podatkih za mednarodno primerjavo so upoštevani samo podatki za odlaganje, brez ostalih postopkov odstranjevanja in samo podatki za predelavo, brez interne predelave. 20 40 60 80 % 100 I I odlaganje CZI sežig za odstranjevanje ^J sežig za predelavo predelava INVESTICIJE ZA VARSTVO OKOLJA DELEŽ INVESTICIJ ZA VARSTVO OKOLJA V INDUSTRIJI (BREZ RECIKLAŽE) HimUH Slika 21: Investicije za varstvo okolja v industriji, % BDP, Slovenija, 2001-2007 % BDP 0,7-| ©suns 0,6--- 0,5 — 0,4----------------— 0,3----------------— 0,2----------- - - — 0,1----------- - - — 0_l_l-------------- 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leto Vir: SURS Tabela 11: Investicije za varstvo okolja v industriji, Slovenija, 2001 in 2004-2007 _mio. EUR 2001 2004 2005 2006 2007 Investicije 1 14 105 1 16 129 138 Vir: SURS ■ Kazalnik prikazuje investicije za varstvo okolja v industriji (ta obsega področja dejavnosti C, D, E po SKD 2002: rudarstvo; predelovalne dejavnosti; oskrba z elektriko, plinom in vodo). Te v Sloveniji od leta 2001 nominalno naraščajo in so v letu 2007 znašale 138 mio. EUR (oz. v primerjavi z BDP 0,40 %). ■ Investicije za varstvo okolja v industriji so se od leta 2001 v primerjavi z letom 2007 nominalno povečale za približno 21 %, v primerjavi z BDP pa znižale za 0,15 odstotne točke. INVESTICIJE ZA VARSTVO OKOLJA DELEŽ INVESTICIJ ZA VARSTVO OKOLJA V INDUSTRIJI (BREZ RECIKLAŽE) Slika 22: Investicije za varstvo okolja v industriji, % BDP, evropska primerjava^, 2004 Bolgarija Slovaška Hrvaška Romunija Slovenija Češka republika Poljska Madžarska Portugalska Ciper Švedska Estonija Litva Avstrija Latvija Španija Finska Belgija EU-278 EU-258 EU-152> Italija Francija Združeno kraljestvo " Za Dansko, Grčijo, Irsko, Luksemburg, Malto, Nemčijo, Nizozemsko ni podatka. Eurostat navaja tudi podatek za Hrvaško. 2) Ocena Eurostata Vir: Eurostat ■ Deleži izdatkov za investicije za varstvo okolja v industriji glede na BDP se v državah članicah EU-27 močno razlikujejo. Po podatkih Eurostata so bile investicije v letu 2004, v primerjavi z vrednostjo BDP, največje v Bolgariji (0,49 %), na Slovaškem (0,44 %) in na Hrvaškem (0,43 %), najmanjše pa v Združenem kraljestvu (0,05 %), Franciji (0,06 %) ter Italiji (0,06 %). Slovenija se je z 0,30 % uvrstila nad povprečje v EU-27. % BDP 0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 ■] © SURS 1 1 1 ENERGETIKA ENERGETSKA ODVISNOST Slika 23: Energetska odvisnost, Slovenija, 2000-2008 % 56 55 54 53 52 51 50 49 48 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto Vir: SURS Tabela 12: Neto uvoz energije in oskrba z energijo, Slovenija, 2000 in 2005-2008 1000 toe 2000 2005 2006 2007 2008 Neto uvoz energije 3.373 3.846 3.808 3.868 4.288 Oskrba z energijo 6.487 7.307 7.318 7.336 7.749 Vir: SURS ■ Energetska odvisnost Slovenije se je v obdobju od 2000 do 2008 zvišala za 3,3 %. Izrazitejša rast je bila zaznana med letoma 2001 in 2003 in je takrat dosegla najvišjo vrednost, 53 %. Tako visoka odvisnost Slovenije od uvožene energije je bila posledica manjše proizvodnje v jedrski elektrarni in v hidroelektrarnah ter povečanega uvoza zemeljskega plina. V naslednjih letih se je energetska odvisnost gibala okrog 52 %, v letu 2008 pa je dosegla 55 %. ■ Domača proizvodnja energije v Sloveniji se je v obdobju od 2000 do 2008 povečala za 17 %. Oskrba z energijo (ta kaže potrebe države po primarni energiji) se je v tem obdobju povečala za 19 %. Razlika je bila pokrita z uvozom. Slovenija pokriva z uvozom celotne potrebe po tekočih gorivih in zemeljskem plinu. Zaradi strmega naraščanja porabe tekočih goriv, predvsem v prometu, lahko v nadaljnjih letih pričakujemo povečanje energetske odvisnosti Slovenije od uvožene energije. ENERGETIKA ENERGETSKA ODVISNOST Slika 24: Energetska odvisnosti držav v %, evropska primerjava, 2007 % 120 Malta Luksemburg Ciper Irska Italija Portugalska Španija Belgija Avstrija Slovaška Grčija Litva Latvija Madžarska Nemčija Finska EU-27 Slovenija Bolgarija Francija Nizozemska Švedska Romunija Estonija Poljska Češka republika Združeno kraljestvo Danska Vir: Eurostat ■ V letu 2007 je bilo 53,1 % energije, porabljene na ravni EU-27, uvožene. Največjo energetsko odvisnost med državami članicami so izkazovale države Malta (100 %), Luksemburg (97,5 %) in Ciper (95,9 %). ■ Energetska odvisnost Slovenije je bila v letu 2007 za 0,6 odstotne točke manjša od povprečja v EU-27, zato je bila uvrščena med energetsko srednje odvisne države. ■ Negativna vrednost energetske odvisnosti kaže, da država proizvede več energije, kot je porabi za svoje potrebe. Danska je bila v letu 2007 edina neto izvoznica energije, in sicer je njena energetska odvisnost znašala -25,4 %. ENERGETIKA ENERGETSKA INTENZIVNOST HimilU Slika 25: Energetska Intenzivnost, BDP v stalnih cenah leta 2000, Slovenija, 2000-2008 to^mio. EUR 400 350 300 250 200 150 leto energetska intenzivnost - oskrba z energijo / BDP — energetska intenzivnost - končna poraba / BDP Vir: SURS Tabela 13: Energetska intenzivnost, Slovenija, 2000 in 2005-2008 _toe/mio. EUR (stalne cene 2000) 2000 2005 2006 2007 2008 Energetska intenzivnost - oskrba z energijo/BDP 351 330 312 293 299 Energetska intenzivnost - končna poraba/BDP 251 234 223 207 213 Vir: SURS ■ Slovenija ima sorazmerno visoko energetsko intenzivnost, vendar se ta od leta 2001 dalje vztrajno znižuje, tako pri primarni oskrbi kot tudi pri končni porabi. V letu 2007 se je energetska intenzivnost glede na prejšnje leto močno zmanjšala: pri primarni oskrbi za 6 %, pri končni porabi pa za 7 %. ■ Trend zmanjševanja se je v letih od 2002 do 2005 gibal okrog 2 % letno, v letu 2006 pa se je energetska intenzivnost zmanjšala za 5 %. Del zmanjšanja lahko pripišemo manjši intenziteti naraščanja potreb po energiji; ta je bila v letih 2006 in 2007 pri primarni oskrbi 0,2 %, pri končni porabi pa 1 % letno. Na zmanjševanje potreb po energiji je zagotovo vplivala skrb za učinkovitejše ravnanje z energijo. ■ Pri zmanjšanju energetske intenzivnosti pa ima pomembno vlogo tudi rast BDP; ta se je, merjen v stalnih cenah 2000, v primerjavi s predhodnim letom v letu 2007 povišal za 7 %. © suns 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 ENERGETIKA ENERGETSKA INTENZIVNOST Slika 26: Energetska intenzivnost - oskrba z energijo/BDP v stalnih cenah leta 1995, evropska primerjava, 2007 Bolgarija Romunija Estonija Češka republika Slovaška Litva Madžarska Poljska Latvija Slovenija Finska Ciper Belgija Malta Portugalska Španija Grčija Nizozemska EU-27 Francija Luksemburg Švedska Nemčija Italija Avstrija Združeno kraljestvo Danska Irska 600 —I— 900 —I— kgoe/1000 EUR 1200 Vir: Eurostat ■ Energetska intenzivnost na ravni EU-27 je od leta 2000 upadla za 10 % in je v letu 2007 znašala 169 kgoe/1000 EUR (vrednost BDP, merjena v stalnih cenah 1995). ■ Devet držav je imelo v letu 2007 manjšo energetsko intenzivnost od povprečja v EU-27, vodilni med temi državami pa sta bili Irska (103 kgoe/1000 EUR) in Danska (106 kgoe/1000 EUR). ■ Državi z najvišjo energetsko intenzivnostjo sta v letu 2007 bili Bolgarija (1016 kgoe/ 1000 EUR) in Romunija (656 kgoe/1000 EUR). ■ Slovenija je imela v letu 2007 1,5-krat višjo energetsko intenzivnost od povprečja v EU-27. ENERGETIKA KONČNA PORABA ENERGIJE Slika 27: Končna poraba energije na prebivalca, Slovenija, 2000-2008 toe/ prebivalca 3 2.8 2.6 2.4 2.2 2 leto Vir: SURS Tabela 14: Končna poraba energije, Slovenija, 2000 in 2005-2008 _1000toe 2000 2005 2006 2007 2008 Končna poraba energije 4.638 5.182 5.232 5.191 5.521 Vir: SURS ■ Končna poraba energije je v Sloveniji naraščala vse od leta 2002 dalje: najprej z višjo stopnjo letne rasti, potem se je ta počasi umirjala vse do leta 2007, ko je končna poraba upadla za 1 %. Ta upad je bil predvsem posledica zmanjšanja porabe energentov v gospodinjstvih. V letu 2008 pa je končna poraba energije močno narasla (za 6 %). Največji porast je bil zabeležen pri porabi naftnih proizvodov v prometu. ■ Podobno se je gibala tudi končna poraba energije na prebivalca; ta je bila v letu 2008 za 15 % višja kot v letu 2000. Tako je končna poraba energije na prebivalca v Sloveniji v letu 2008 znašala 2,7 toe/prebivalca. To pomeni, da je vsak prebivalec Slovenije v letu 2008 porabil ekvivalent 86 kWh električne energije na dan. Od tega je dejanska dnevna poraba električne energije na prebivalca znašala 17 kWh, preostala energija pa je bila porabljena v drugih oblikah. © SURS 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 ENERGETIKA KONČNA PORABA ENERGIJE Slika 28: Končna poraba energije na prebivalca, evropska primerjava, 2007 Luksemburg Finska Švedska Belgija Avstrija Nizozemska irska Danska Nemčija Češka republika Združeno kraljestvo Ciper Francija Slovenija EU-27 Estonija Italija Španija Grčija Slovaška Latvija Portugalska Madžarska Poljska Litva Bolgarija Romunija Malta toe/prebivalca 8 10 I -1 ©SURS Vir: Eurostat ■ Povprečna končna poraba energije na prebivalca je v letu 2007 na ravni EU-27 znašala 2,3 toe/prebivalca ali le malo manj kot v Sloveniji. ■ Štirinajst držav je v letu 2007 preseglo povprečje v EU-27, daleč največja je bila ta poraba v Luksemburgu, 9 toe/prebivalca. Zelo majhno končno porabo energije na prebivalca pa so v letu 2007 zabeležili na Malti, v Romuniji in v Bolgariji (po 1 toe/ prebivalca). ENERGETIKA OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE HimUH Slika 29: Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto porabi električne energije, Slovenija, 2000-2008 delež v % 50 40 30 20 10 0 leto Vir: SURS Tabela 15: Proizvodnja električne energije, Slovenija, 2000 in 2005-2008 GWh 2000 2005 2006 2007 2008 Proizvodnja električne energije na generatorju 13.624 15.1 17 15.1 15 15.043 16.398 - od tega iz obnovljivih virov 3.903 3.580 3.706 3.382 4.310 Vir: SURS ■ V letu 2008 je bilo 26 % električne energije v Sloveniji proizvedene iz obnovljivih virov. Največji delež tako proizvedene električne energije so prispevale hidroelektrarne -proizvajalci po glavni dejavnosti (87 %), za temi pa male hidroelektrarne (4 %) in hidroelektrarne - samoproizvajalci (2 %). Preostala električna energija iz obnovljivih virov je bila proizvedena iz lesa, lesnih odpadkov in kostne moke (5 %) ter fotovoltaike, deponijskega plina, plina iz čistilnih naprav, drugih bioplinov in formalinskega plina. ■ Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto porabi električne energije je v Sloveniji močno odvisen od hidroloških razmer. V letih z visokimi vodami doseže 32 %, v sušnih letih pa 22 %. Slovenija se je v okviru Direktive o vzpodbujanju rabe obnovljivih virov energije (2009/28/ES) obvezala, da bo do leta 2020 ustvarila 25 % energije iz obnovljivih virov. Pri računanju tega deleža bo uporabljena nekoliko drugačna metodologija, taka, ki bo izničila medletna nihanja, povezana s hidrologijo.