>6^and f-ynotice,. *
HO. 5
/liuERiSKA Domovina
'5
65 o J >// ^
/fj H.y1^ _____' lQ0Q?
AFRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVCNIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Jolieit, San Francisco, MORNING NEWSPAPER
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoeni^ Fly, Pueblo, BockSprings
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 11, 1976
LETO LXXVIII. VoL LXXVm
NAPIS! V PEKINGU ZAHTEVAJO VRNITEV TENS KSIAO-PENGA
Napisi po stenah v središču Pekinga so zahtevali preteklo soboto vrnitev lani odstavljenega Tenga v vodstvo LR Kitajske, ki da je bil lani krivično odstranjen s položaja, na katerega ga je spravi! pokojni predsednik vlade ču En-Saj.

PEKING, Kit. — Za pr\^o
obletnico siiirti bivšega preasect j v	mesecih, julija, avgusta
nika VJade c u En-laja seje zbra- jn septembra 1975, ko je tovariš lo sredi kitajskega glavnega rn‘-"' ^ Ten g Hsiao-ping bil odgovoren sta okoli milijon, ljudi, ki so ho-1 teli pokazati svoje priznanje in!
spoštovanje pokojnemu kitaj-j ^ ^ufj, napake, pa dodaja, kako skemu vodniku. Pri tem sr na- pj )3i]0 mogoče, da nekdo, ki de-
za dnevno poslovanje, odličen”’. Napis priznava, da je Teng do-
pisi na stenah zahtevali vrnitev na vodstvo države njegovega naslednike Tonga Hsiao-pinga, ki je bil odstavljen z vseh svojih vodilnih položajev lani v aprilu na temelju spletk “tolpe štirih” kot sedaj trdijo.
Teng Hsiao-ping je nasiedil Cu En-laja, ki ga je ta sam določil za svojega naslednika, ko ga je postavil za vršitelja poslov predsednika vlade. Mao sam je zahodnim zastopnikom dej a,, da se strinja s tern. Ko je prišlo v aprilu do nemirov in izgredov v Pekingu., ker so pobrali vence, ki so jih sredi mesta položili v spomin umrlemu predsedniku vlade, je, kot tdijo sedaj, “tolpa štirih” za to obdolžila Tenga in BONN, ZEN. — Sovjetski vo-nato' pripravila ’ načelnika Mao jaški pilot, ki je prebegnil na Če-tunga. da je Tenga odstavil Japonsko lani z lovcem MIG-25,
la, ne bi storil nobene napake.
“Mi odločno zahtevamo, da Centralni komitet Partije s načelnikom Hue Kuo-fengom kot vodnikom uredi vse potrebno z ozirom na vprašanje vrnitve i*a delo tovariša Teng Hsiao-pinga. Mi smo prepričani, da bo Centralni xomitet s Hua Kuo-fengom na čelu napravil p-a Vilno odločitev z ozirom na to vprašanje. Upamo tudi, da je mogoče to odločitev napraviti nekaj hitrejše,” je bilo zapisano na stenskem napisu.
Sovjetski piloti-lovci obvezani “do konca”
AJrwls* črmhrMli ForcJ odklanja splošno nOVl gr ODG JI	pomilostitev vojaških
beguncev
Frank Kastelic
Preteklo soboto je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici po dolgotrajni bolezni 68 let stari Frank Kastelic, zaposlen pred upokojitvijo pri J. & L. Steel Corp. v odeelku za vzdrževanje in popravila, sin pokojnih Franka in Anne, roj. Šeliga, brat Ann Šušteršič, po pol brat Petra Hrena, Rose Gotch, Uršule \les-nik in Albine Gotch. Pokojnik je bil cian ADZ št. 10. Pogreb je bil včeraj dopoldne ob 10. iz Fortunovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Henrika oo li., nato na Kalvarijo.
Mary Kuhel
V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla včeraj zjulrayj p; dolgi bolezni na svoj 90. rojstni dan Mary Kuhel, roj. Kikelj v vasi Log pri Podborštu v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1913, vdova po 1. 1945 umrlem možu Antonu, mati Josephine Merhar, Man/ Zaletet, Frances Ahlin, Rosalie Zupančič, Anthonyja in Josepha, 3-krat stara mati, 6-krat prastara mati. Bila je članica ADZ št. 20 Oltarnega društva ter Tretjega reda sv. Frančiška pri Sv. Lovrencu. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v četrtek ob 8.13, v cerkev sv. Lovrenca or 9.,i nato na Kalvarijo. Na mrtvaški j oder bo položena nocoj ob sedmih.
Anna F. Plesh
WASHINGTON, D.C. — Predsednik G. E. Ford se je odločil j proti splošni pomilostitvi teh, ki so tekom vietnamske vojne pobegnili iz. .vojaške službe ali pred njo. Možna je med tem pomilostitev nekaterih posebnih skupin.
Zadnie vesti
OTTAWA, Kan. — Kanadska vlada je izgnala pet Kubancev, med lijiini tri diplomate, ker so imeli v konzulatu v Montrealu “vohunsko šolo” za agente, ki so jih pošiljali v afriško Rodezijo.
SNEŽNA VIHRA HROMILA ŽIVLJENJE CLEVELANDA!
Snežna vihra, ki je prišla nad Cleveland v nedel jo zvečer in divjala nad mestom ves včerajšnji d je življenje skoraj ohromila. Večji del šol je bil zaprt in letališče Hopkins je bilo več or brez elektrike.
CLEVELAND, O. — V nedeljo se je snežna vihra našega mesta najprej ognila, pa je zato na noč močnejše pritisnila. Metlo je vso noč in ves včerajšnji dan ter večji del pretekle noči. Jedro snežne vihre je šlo dalje proti vzhodu, in vse kaže, da je naj hujše za enkrat mimo. Hud mraz je otežil čiščenje cest, zato je promet včeraj zastajal. Hudo je bilo zlasti pozno popoldne in zvečer, ko so se ljudje vračali z dela. Na Memorial Shoreway je vse zastalo in je policija del tega od Lake Avenue pa do Eddy Road enostavno zaprla, ko ga ni bilo mogoče očistiti.
Slaba in delno neprehodna pota ter mraz, ki je otežil ogrevanje šol, kc primanjkuje plina, sta pripravila šolske oblasti, da so včeraj odpovedale pouk v Clevelandu in v večini predmestij. Pouk je bil odpovedan v vseh katoliških šolah mesta Clevelanda. Kjer niso imeli včeraj pouka, ga ne bo tudi danes, ker se položaj
! iz Clevelandij in okolice
I
PRAGA, ČSR. — Policija je včeraj prijela pisatelja Pavia Ko-houhs potem, ko je nekaj ur preje odvlekla za lase njegovo ni bistveno izboljšal. Upajo, da bo pouk mogoče obnoviti jutri, ženo, ki jo je prijela pred nju-f Had 16,000 domov je bilo včeraj po več ur brez elektrike, ko roku stanovanjem, v policijski ie snežna vihra prekinila napeljavo. Brez elektrike je bilo tudi avto, kot je to videl na svoie letališče Hopkins vse od 11.15 dopoldne do 4.48 popoldne. Promet oči poročevalec NYT MaLolin na letališču je bil nekaj časa ustavljen.
U. Browne. Po njegovem po-; Kljub ponovnim svarilom zdravstvenih oblasti, naj starejši ročibi so prijeli tudi več dru- ljudje ne kidajo snega, jih je včeraj pet pri tem poslu zadela kap gih, ki so podpisali spomenico 1° 80 umrli.
o človekovih pravicah v Ce~ Snežna vihra ni divjala samo nad našim mestom, držaia je škoskivaški, objavljeno pred trdo ves severovzhodni Ohio in večji del Ontaria. V Torontu je nekaj dnevi v časopisju na bilo še slabše, kot nam je sporočil naš tamkajšnji poročevalec. Zahodu.	----------o----------
,	,	..v	.	,	, Včeraj zjutraj je umrla v Eu-
z vseh vodilnih položajev v par- je tekom zasliševanje razkril, da clid Genen i bolnišnjci 67 iet
ti ji, v vladi in v oboroženih si- imajo sovjetski piloti lovci ukaz. stara Anna p Plesh z 18731 Bauman Avenue, sestra Mary Leone
v viaai m v
lah.	; da napravijo samomorilni na
“Tolno štirih” so obdolžili tu- pad na sovražnika v slogu jap ondi, da je ^ času kulturne r e volu- skih kamikaze letalcev tekom cije oblegala nišo pokojnega druge svetovne vojne, predsednika vlade Ču En-laja Prebegli , letalec je trdil, da tako dolgo in tako divje, da je sovjetske vojaške oblasti zagrc-ču En laja zadela kap.	| zijo vsakemu letalcu, ki bi se
1 skušal rešiti z odskokom iz za-
Napisi na stenah Pekinga trdijo sedaj, da je bil protest v lanskem aprilu v Pekingu do “neke mere upravičen in revolucionaren.’. Nekateri od teh napisov pozivajo partijo, naj imenuje na vodstvo Akademije zna-
detega letala v boju, z ustrelitvijo, če bi živ pristal na tleh.
—.—_o-———
in Josepha J. Robillardn (L’Anse, Mich.), zaposlena do upokojitve pri General Electr.c C o. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek zjutraj. Čas in kraj še nista določena.
-----o ——
Sovjetske oblasti zaslišale disidente
Iran izdal od leta 1972 15 bilijonov za orožje
TEHERAN, Ir. — Iran je cd nosti znanega sodelavca Tenga, leta 1972 izdal za nakup moder-drugi, da naj vrnejo Tenga v nega orožja preko 15 bilijonov vodstvo Kitajske, “tolpo štirih” 1 dolarjev. Nakupil ga je tolikšne vinarji. Policija ga je dolgo za-pa naj obesijo. Lutke njenihi množine, da ga po sodbi neka- sliševala m preiskala tudi nje-članov so visela preteklo soboto'terih zahodnih strokovnjakov govo sramovanje. Isto se je zgo-in nedeljo z drevja sredi Pekin-
MOSKVA, ZSSR. — Yuri Orlov, eden 00. znanih disidentov, je bil prijet od policije, ko je šel na sestanek z zahodnimi no
vrnitvi Tenga na
ne more niti prav porabiti. ■ dilo še štirim drugim znanim Predstavniki vlade te vesti nasprotnikom sovjetskega reži-zanikajo in poudarjajo, da Iran ma.
je skoraj izzivalna, kot j vse to orožje potrebuje za svojo Yuri Orlov in njegovi tovariši opazovalci razmer.Spra- varnost. Na severu ima za sose- so se dogovorili, da bodo pazili,
do Sovjetsko zvezo, hoče pa pc- kako Sovjetska zveza izpolnjuje kazati svojo moč tudi na podre- določila helsinških listi v po-Perzijskega zaliva, kjer je gledu človekovih pravic, in o odhodu Angležev nastala tem obveščali svoje prijatelje j
ga-
Zahteva po oblast sodijo
šujejo se kako naj Hua obdrži svojo oblast in vodstvo LR Kitajske, če naj Teng postane predsednik vlade, kot je predvidel pokojni ču En-laj. Tega so proglašali za narodnega junaka, ki je Kitajsko vodil v napredek.
Množice so v soboto ves dan ostale na glavnem trgu v Pekingu in se zbirale okoli dveh glavnih skupin napisov na stenah. Čutile naj bi, da se dogaja nekaj pomembnega in da utegne privesti to do novih sprememb. Največ pozornosti so vzbujale lutke članov “tolpe štirih”, Ki so visele na drevju glavne ceste sredi mesta.
Glavni napis, ki je pozvisal k vrnitvi Tenga v javni urad, ic bil nabit na leseni ograji okoli gradbišča za mavzolej Mao Ce-tunga na Tien An Men trgu. Napis je hvalil Tenga in izjavljal, da “se vsakdo spominja, da je l:ii revolucionarni položaj
čju
po
za
Odlična žitna letina po skoraj vsem svetu
RIM, It. — Mednarodni svet poljedelstvo in prehrano je
MOSKVA, ZSSR. — V podzemni železnici, polni ljudi, je prišlo preteklo soboto do eksplo-Icssije, pri emrtr je-.bila več
ljudi mrtvih in ranjenih. Neu- objavil7da je bila lani’povpreč-radne vesti govorijo o možno- no dobra ^ celo odli6na žitna
jo bi naj polo- letina v ŽDA; Kanadi, Sovjetski
zvezi, Kitajski, Indiji in Paki-WASHINGTON, D.C. — Držav- stanu ni tajnik Henry Kissinger, ki
sti bombe, ki žili teroristi.
se je včeraj poslovil od novinarjev glavnega mesta, je tem zatrjeval, da Sovjetska zveza ni dosegla vojaške premoči nad ZDA, kot nekateri trdijo.
To pomeni, da bodo cene žita bolj ustaljene in da bo na vsem svetu manj lačnih.
ZDA bodo kljub dobri letini v Sovjetski zvezi prodale tej Vendar je pozvafnovo vlado, ietno 8 milijonov žita, keč ZDA utaj modernizira oboro- j'e.biio to določeno v dogovoru, žene sile, ki bi mogle feni za- sklenjenem lani. pletene v “krajevne vojne ki so največja nevarnost.
PARIZ, Fr. — Policija je prijela v glavnem mestu svoje-časnega vodnika palestinske
teroristične skupine “Črni sep- BENARES, Ind. — Skoraj mi-tember”, ki je odgovorna za lijon Indijcev se je zbralo ob umor izraelskih atletov na sveti teki Ganges, da se od mo-climpijadi v Muenchenu avgu- litvi očistijo s kopeljo v reki na.l sta 1972. Aretacija Abu Daou- svojih grehov, kot jih
“očiščujejo”
Indijci se v sveti reki Ganges
Upanje n Rodezijo
Predsednik ženevske kon ference e Rodeziji Svtr Richard vidi možnost rr miren prehod k vlad' črne večine v Rodeziji. DA R-ES-SALAAM, Tanz. — Britanski diplomat Ivor Richard, predsednik konference za reševanje rodezijske krize, ki st je sešla lani v oktobru v švicarski Ženevi, pa bila pretekli mesec prekinjena do 17. januar jr 1977, je po svojem obisku ir i-azgovorih s predsednikom Zambije in s predsednikom Mozambika ob svojem prihodu sem dejal, da so izgledi za mirno rešitev spora v Rodeziji vsaj taki, kot so bili lansko jesen, če ne celo nekaj malega boljši.
Na konferenci v Ženevi je prišlo do zastoja, ko je bela vlada Rodezije odločno vztrajala na ‘Kissingerjevem načrtu”, Li bi priznaval belim Rodezij-uči nji- cem nadzor nad oboroženimi si-ilami in sodišči v prehodni vla-
Seja—
Klub slovenskih upokojence/ za Holmes Avenue'okrožje ima jutri, v sredo ofc enih popoldne sejo v navadnih prostorih.
Društvo sv Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih. Obletnica poroke—
G. Frank in ga. Antonia Legan s 5120 Stanley Avenue, Maple Heights, bosta v četrtek, 13. januarja, obhajala 68-hi'.nico svoje poroke. Isti dan bo dopolnila Antonia 89 let. Z možem Frankom, ki je že preko 90 let star, sta naročnika Ameriške Domovine od začetka. Nečakinja Vicki Kamalic, prijatelji in znanci obema častitajo in jima želijo št mnogo zdravja in zadovoljstva'
Redna seja—
Društvo sv. Katarine š1.. 29 Zahodne Slovanske Zveze ima v sredo, 12. januarja, ob 7.30 zvečer redno sejo v SND. AseS-tnent bodo začeli pobirati ob 6.
V podpora AD—
Prijatelj in naročnik lista iz Kalifornije je daroval v Tiskovni sklad $100, Mrs. F. B&rman iz Olmsted, Ohio, pa $5lk Obema iskrena hvala!
Kdo je naše!—
V soboto zvečtr na prireditvi Slovenskega športnegri kluba v Slovenskem domu na Holmes Avenue je bila izguHijena dragocena broška. Poster: najditelj je presen, da kliče 73J-331L Seja MZA—
Misijonska znamkatrska akcija vabi v nedeljo, 16. januarja, ob treh popoldne v dvorano pod staro cerkvijo Marije Vnebov-ete na sejo. Na dnevnem ' ecu je več važnih zadev.
lepbitafiti iščejo mn vo&tvd stranke
“praznina moči”.
ma Zahodu.
da je povzročila hudo vznemi- bova vera. rjen je in proteste arabskih Po hindujski veri je tako “oči- di, zastopniki črne večine v Ro-zastupnikov in pritisk arah-	ščenje” v sveti reki Ganges	deziji	pa so to	prav	tako	od-
skih držav na Francijo, naj	možno vsakih 12 let v tem me-	ločno	odklanjali,
prijetega izpusti. Med tem se seču. Pričakujejo, da se bo do Ivor Richard išče sedaj v razje 'oglasil Izrael, ki zahteva 19. jan, ko bo sedanje praz-1 govorih z vodniki črnih sosed njegovo izročitev, o slični zah-	novanje doseglo svoj višek, zbra-	Rodezije z rodezijsko	belo	vla-
tevi preudarjajo tudi v Za	nih ob sveti reki do 10 milijonov	do
hodni Nemčiji.	vernih hindov.
Vremenski prerok
Oblačno z naletavanjem snega, mrzlo. Najvišja temperatura1 okoli 16 F (-10 C).
DEL CARTERJEVIH IZBRANCEV — Slika kaž e štiri izbrance Jimmyja Carterja: Od leve prot’ desni: Griffin Bell, ki je določen za pravosodne ga tajnika^ Juanita Kreps, ki ji je Carter izročil trgovinsko tajništvo, kong. Andrew Young iz Ge orgie, novi poslanik ZDA pri Združenih narodih v New Yorku, in Zbigniew Brzezinski, direktor Narodnega varnostnega sveta v Carterjevi Beli
hiši.
Ko iščejo novega pačeteika g 1 a v n e ga strankinega odbora, postaja, očitno, da bo v imenu republikancev govorilo za vso deželo vodstvo republikancev na Kapitelu.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik G. R. Ford, guv. R. Reagan, J. Connally in podpredsednik ZDA N. A. Rockefeller so se v zadnjih dneh ponovno razgovarjali o tem, kdo naj na-sledi^ Mary Louise Smith. kof načelnik glavnega strankinega odbora. Niso se mogli zediniti na nikogar, vse kaže, da je borba med Fordom in Reaganom za predsedniškega kandidata pustila posledice, ki jih ne morejo odstraniti.
Ko se štirje glavni sedanji strankini vodniki pregovarjajo o novem strankinem glavnem načelniku, se zdi, da se glavni narodni odbor ne meni več dosti za njihove kandidate in predloge. Večina odbora se enostavno ne mara vezati.
Pri tem postaja očitno, da bo republikanski narodni odbor, pa naj si izbere za načelnika že kogarkoli moral prepustiti prvo besedo kot zastopnikom stranke republikanskemu vodstvu na WASHINGTON. D.C. — Gos- Kapitolu. Najmočnejša osebnost podarski strokovnjaki sodijo, da tam je sen. Howard Baker iz ne moremo računati na več kot Tennesseeja, vodnik republi-5-odstotno rast narodnega gos-1 kanske manjšine v Senatu in s ipodarstva v letu 1977 napram tem naj višji izvoljeni republi-!e% v letu 1976.	j kanec v zvezni zakonodaji.
m z vodniki črnske večine Rodezije izhod iz zastoja. Izjavil je, da so izgledi na uspeh nekaj boljši kot 50:50, kot jih je ocenil lansko jesen, ko se je konferenca v Ženevi začela. ---------------o—----
Richarda Nixona ne bo na Carterjevi vmestitvi
PLAINS, Ga. — Bivši predsednik ZDA Richard Nixon je sporočil organizatorjem vmestit-ve izvoljenega predsednika ZDA J. Carterja, da se ne bo odzval povabilo na to slavje v Washington, D.C.
Carterjevi sodelavci stvarno niso pričakovali, da bi Nixon povabilo spiejel, toda poslali so mu ga v skladu s starim izroči-i lom in predpisi za organizacijo vmestUve.
Rast v letu 1977 le 5%
Ameriška
V\Tfc»
--	wm
8117 St Clair Aye, - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation
yfcteUahcd daily except Wed.. Sat, Sun., and holiday«, lit week of July
NAROČNINA}
• Združen# države:
123.00 na leto; $11.50 sa pol leta; $7.00 za S mesece « Kanada in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 m«w«e Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for I months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 5 Tuesday, Jan. 11, 1976
Za uspešno vodenje dežele mora vlada uživati zaupanje javnosti
i.
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, 111. — Božični prazniki s svojo milino ter hrupno novoletno praznovanje je za nami. Pričnejo se spef dnevi dela in skrbi ter izvajanje novoletnih sklepov. Kakšne pozitivne, sklepe ste napravili za to leto, ki je 1977 po Kristusovem rojstvu? Morda ste sklenili, da boste postali bolj verni in bolj zavedni Slovenci. Morda ste sklenili, da boste postali naročnik naših slovenskih listov in revij? Mnogo jih imamo, a dnevnik samo eden in to je A-rperiška Domovina. Menda niste pri sklepih pozabili na Mo-
zalo, da se. je resno zavzel za njegovo beatifikacijo. Vodil in organiziral je romanje na Baragov dan v Clevelandu 1975 in lani v Marquette, Mich. Sedaj, ko se pripravljamo na Baragov dan v Lemontu, ga bomo zelo pogrešali. Bil je zaveden Slovenec, rojen v Clevelandu in dober katoličan. Njegov pogreb na božično bilijo 24. dec. je pokazal, kako je bil priljubljen. Mnogo Slovencev ga je obiskalo v pogrebnem zavodu. Pri vstajenjski sv. daritvi je bilo navzočih mnogo Slovencev iz Chicaga. Sv. daritev je opravil kustos ameriških Brezij p. Blaž Chemazar ob asistenci msgr. Butale iz Jolieta in še enega duhovnika. P. Blaž je imel pridigo v obeh jezikih. Slovenski
prikriti vse, kar bi njegovemu ugledu in prikupnosti Rev. L. Kristanc:
v javnost, škodovulo.	j	BOŽIČNI SPOMINI
. Freasedmk John F. Kennedy in njegovi sodelavci!	J-v ..	,
3u pravilno precenili vrednost in moč ustvarjanja javnega razpoloženja v podporo vodstvu ZDA, J. B. Johnson in njegovi svetovalci in sodelavci važnosti te dejavnosti niso upoštevali, ker jo nemara niso prav ocenili.
(Dalje sledi)
člam Baragove zveze. Letna članarina je ie $5. Dobili boste štirikrat na leto tudi Baraga Bulletin.
Kako smo obhajali božične praznike, bo kdo radoveden. Ni-
derik Baraga izprosi pri Bogu obilno plačilo. Družini naše sožalje!
** *
V naši naj bližji soseščini na 17. eseti so obhajali rojstni dan
so sicer slovesno pritrkovali nekega fantiča. Bilo je na bo-zvonovi, kakor so nekoč doma v žično bilijo. Nastal je ogenj, ki Sloveniji prav za te praznike, c je uničil 12 življenj, 10 otrok in vendar bilo je zelo lepo. Pol- dve odrasli osebi. V torek, 28.
Večkrat siišimo in beremo, da je vlada v naši deželi ‘ iz naroda za narod”, narod sam jo izbere in njena naloga ter dolžnost je skrbeti za splošno narodno dobro. Pri tem mora uživati polno zaupanje naroda, če to zguoi postane negotova in njena sposobnost za uspešno vodstvo dežele je omejena.
To smo v preteklosti ponovno videli in poskusili.	na
Najočitnejše je bilo to v času predsednikov J. F. Ken-Jhbrjevo družbo v Celovcu, ka-nedyja, L. B. Johnsona in R. Nixona.	bera s svojimi knjigami veže
John F. Kennedy je bil izvoljen za predsednika ZDA j Slovence, ki so razkropljeni po z eno najpičlejših večin, pa si je znal pridobiti široko | širnem svetu? Kaj pa Ave> Ma-
podporo V javnosti. Sprejel je odgovornost za neuspeh na, kanadska Božja beseda in v unen jedili. Oiuvtmsm vdora na Kubo, ki SO ga S podporo ZDA izvedli kuhan- 'Slovenska Država, ki izhaja že !cerkveni zbor od Sv. Stefana v ski politični begunci, nasprotniki Fidela Castra in nje- 27 let. Ce ste vse to vključili v j Chicagu, je med mašo pel slo-goveja komunističnega režima.	novoletne sklepe in jih začeli že j venske pesmi. Lep venec mu je
Ko je odločno nastopil v obrambi Zahodnega Ber izvajati, vam čestitam.	poklonila Baragova zveza v
lina, je imel polno podporo vseh ZDA. Enako se je j Letošnje leto bomo imeli v Marquettu,' Mich. Pred leti je združila za njim vsa dežela, ko je prišlo do soočenja S Lemontu, na ameriških Brezjah, !dobil slovensko nagrado (A-Sovjetsko zvezo, ki je pod vodstvom Nikite Hruščeva |Baragov dan. V tem letu mora- ward). Pokojnik je bil tudi skušala jeseni 1962 Kubo spremeniti v svojo vojaško O- '’mo zvišati število članov Bara- član ŠARC in KSKJ. Zapušča porisče	jgove zveze, ki si prizadeva za ženo Frances, roj. Purkart, sina
John F. Kennedy je odločno branil koristi svobod- j Baragovo beatifikacijo. Zatelci- Frederika jr. in dve hčeri: Glo-nega sveta in izjavljal, da Amerika ne bo varčevala ncjrr,° 3e k Baragi in se rnu pripo-Jrio m Rosemary, vnuka in dva S sredstvi, ne Z žrtvami in znojem v obrambi svobode |r°čajmo v stiskah, postanimo'brata. Naj mu naš svetniški Fri-kjerkoli na svetu. Ko je nastopil proti poskusu komunističnega prodora v Laos in proti njegovemu utrjevanju v tej azijski državici ter svaril komuniste proti poskusu osvajanja Južnega Vietnama, ni bilo nobenih javnih ugovorov, kaj šele protestov. Ko so komunisti kljub Kennedyjevemu svarilu le začeli z osvajanjem Južnega Vietnama, je poslal temu pomoč najprej v o-premi. orožju in v vojaških svetovalcih, končno pa se odločil tudi za neposredni vojaški poseg samih ZDA v boj. četudi je njegov prednik Eisenhower svaril pred neposrednim ameriškim vojaškim posegom na azijski kontinent, ni bilo slišati kritike proti Kennedyjevi odločitvi.
Vzrok temu je bila naklonjenost, ki jo je predsednik John F. Kennedy užival v javnosti. Časopisje, radio in televizija so pod vplivom liberalne inteligence severovzhodnega dela dežele podpirali mladega predsednika ZDA in njegovo politiko, ker je videlo v njem svojega lastnega človeka.
Položaj se je bistveno spremenil, ko je J. F. Ken-nedyja po umoru nasledil Lyndon B. Johnson. Ta je bil znan v javnosti kot spreten in samoljuben politik, ki ni vedno gledal samo na splošne, javne koristi, pa pri tem zanemarjal svoje. Javna občila so mu bila kot juž njaku nenaklonjena, če že ne sovražna, “vzhodna inte ligenca”, ki ni mogla pozabiti Johna F. Kennedyja, je novega predsednika ZDA gledalo zviška in postrani.
Naravno je bilo, da ji tudi L. B. Johnson ni zaupal, se v njeni navzočnosti neugodno počutil in se je zato tudi izogibal. To je odnos med njima še poslabšalo in zategnilo. Odsev tega je bilo skoraj opaziti v javnih občilih.
L. B. Johnsona so hvalili samo dotlej, dokler je izvajal Kennedyjev program v domači politiki, v prvi vrsti gradnjo “velike družbe’r.
V času predsedniških volitev je L. B. Johnson govoril proti posegu ZDA v Vietnam, ko se je zanj zavzemal republikanski kandidat Barry Goldwater. Pri volitvah j e L. B. Johnson dobil večino, kot le redki predsedniški kandidat, imel bi naj torej mogočno podporo med volivci in v splošni javnosti. Njegova nesreča jc bila v ceni, da te podpore ni znal ohraniti, glavni vzrok temu je bil njegov slab odnos do krogov, ki so preje tako odločno in vztrajno podpirali J. F. Kennedyja.
Krogi, ki so bili ponosni na uglajenega, inteligentnega in prožnega J. F. Kennedyja, so videli v L. B.
Johnsonu “prostaka”, katerega vedenja jih je bilo večkrat s-am, četudi se je prenekaterim drugim zdelo “čisto prirodno'’.
Pokojni predsednik ZDA je imel prijeten in prikupen nastop. S svojimi govori je osebno pojasnjeval svojo tališča javnosti in pri tem uspeval. Morebitne kritike jc znal J. F. Kennedy pravočasno pomiriti in pridobiti za sebe. Pri tem so mu pomagali številni prijatelji med izobraženo elito na ključnih položajih v javnih občilih, prosvetnih, kulturnih ustanovah in na uglednih univerzah Severovzhoda.
Skupina okoli predsednika J. F. Kennedyja, ki je skrbela za ustvarjanje vtisa o njem, njegovi družini in njegovi vladi v javnosti, je bila izredno delavna, pa tudi sposobna. Znala je uporabiti vse njegove prednosti -...- ______ —- .......
in lastnosti, da ga je javnosti prikazala v čim lepši in ročevalec. Njegovo delo pri Ba-čim piikupnejši luči, spretno in uspešno pa je znala ragovi zvezi v Chicagu je poka-
Poln veselja je odhitel v cerkev, kjer je čakala še dolga vrsta okrog spovednice, Ker je bil strogi post, je pred peto uro hitel na skromno večerjo, potem pa presedel v spovednici še dolge ure. Za počitek ni bilo časa, brevir in priprava na pridigo mu je bila sveta dolžnost. Burja se je unesla, ko so ljudje ob svitu bakel ob prazničnem zvonjenju hiteli k polnočnici. Pred sv. mašo je duhovnik navzočim razložil okvaro na orglah, naj -e zadovoljijo s samim petjem in bodo Glorijo in Vero (Credo) le molili na glas. Po Gloriji so se oglasile strune, organist je čudovito nežno zajgral na kitaro melodijo nove pesmi, cerkev je prisluhnila in organistov! so ob spremljanju ubranih strun lepe zapeli pesem, ki je vse navzoče prevzela in mnoge ganila do solz. Mašnik je z ministranti sedel na običajnem “tronu” ob oltarju, oči so se mu iskrile, ko je
v ozadju gare — jasli s kravico in osličkom, oba obrnjena in sklonjena proti malim jaslim sredi hleva, kjer je ležalo “božje Dete” s čudovitimi očmi, kot bi bilo živo. Deviška mati Marija je sedela sklonjena nad Jezu-ščkom, ob strani pa je stal varuh Jožef; oprt na palico je z desnico nežno gladil ročico in božal Detetovo glavico in glad’] slamo. Pet pastirjev je stalo ob straneh; obrazi vseh so žareli od čudežne svetlobe, ki je žare la — posrečeno sta bili umešče ni dve žarnici — iz Jezuščka. Pastir je klečal z jagnjetom v naročju, drugi je držal v rokah toplo ovčjo kožo, naslednji je imel košarico s sadjem, zopet drugi hlebec kruha s kosom sira. Pes je čutil veličino trenutka in mahaje z repom se je vzpel z eno nogo na rob jasli in vonjal Detetu ročico. Ob straneh sta stala dva angela z napisom med razprostrtimi rokami:
DUŠICE
Nocoj tako neslišno sneži, da odpiram dlan in srce; še burja, ki me v lice skeli, ima dobre, skrbne roke.
Duša je svetla kot svetli kristal,
ki v oči ga lovim, pod goro pod robom sem obstal,
da se z njimi pogovorim.
Koder počiva moj brat, več tvojih sestra ...
Da, tisti veliki grob ...
Kako so borovci ožarjeni — vstal mrtvi, pobiti je trop!?
Nocoj je sam čudežni sveti večer,
prej mrtvi —s pastirji gredo ...
V rokah bele dušice —- vse čiste drže,
ki Dete jih jemlje v roko . . .
Marjan Jakopič
poidanski pobožnosti z rožnim
------, — j — Slava Bogu na višavah — mir j vencern in petimi! litanijami
videi farane, kako so z napeto J ljudem na zemlji”. Kvartet je sem se prav na kratko ustavil radosto prisluhnili ubranim gla-(ob spremljavi vijolin komaj med ljudmi, mraz je že pritisnil
nočnica je bila dobro obiskana. K njej pridejo tudi tisti, katerih drugače ne vidimo, ker živijo daleč proč od slovenske cerkve. Tudi mladina pride in rada sliši prelepe slovenske božične melodije. Polnočnico je o-pravil župnik p. Tomaž. Bila je slovesna latinska maša, berilo je bral frančiškanski bogoslovec fr. Jack Žibert, ki je tudi pomagal obhajati. Nekaj posebnega nam je pripravila č. s. Stepha
decembra, je bil pogreb iz cerkve sv. Pij a V. Dvanajst krst... Sv. mašo je opravil kardinal Cody, ki je sporočil tudi sožalje
in blagoslov papeža Pavla VI.
•
Zadnjo nedeljo v januarju bo spet mladinska maša. Obenem bo .tudi Baragova nedelja. Po maši bo v spodnji cerkveni dvorani sestanek Baragove zveze. Videli bomo tudi slike iz Baragovega dne v Marquette lansko
ny> ki je organizirala skupino Teto. Kazal jih bo dr. Tone Arin inis tranto v, ki so v procesiji z lučkami spremljali božje Dete, katerega je eden od ministrantov položil v jaslice. Sestra za-kristanka Vendelina je lepo pripravila jaslice in okrasila oltarje. Naš cerkveni pevski zbor, ki ;e debil nekaj novih članov, se ie dostojno postavil tako pred polnočnico, pri mašah in tudi v nedeljo na praznik našega farnega patrona sv. Štefana. Za-Jugn p. dr. Vendelina in g. Fi-vchingerja. Na Božič je bila ob 10. dop. slovesna slovenska sv. maša, na Štefanovo je bila pa latinska maša, katero je daroval župnik p. Tomaž. Ker je bila to obenem tudi mladinska maša, sta brala berilo gdč. Vanda Gregorich in Bogdan Jud-nich, oba dijaka višje šole. Darila za sv. daritev sta- prinesla brata Peter in Johnny /Vlako-vich, ki obiskujeta tudi slovensko sobotno .šolo-.
*
Pretreslo nas je, ko smo zvedeli, da je Bog nenadoma odpoklical k sebi g. Freda Orehka, ki je bil aktivni predsednik podružnice Baragove zveze v Chicagu. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil po poklicu n a vi n a r pri Chicago Tribnne. Nad 30 let je bil v tem poklicu in se je vedno izkazal kot izvrsten po-
ko. Prilika za vstop v Baragovo zvezo. Seveda bo po sestanku tudi okrepčilo.
Predsednica Misijon skega krožka ga. Gizella Hozjan poroča v Prekmurskem kotičku, da bo priredil čikaški Misijonski krožek v nedeljo, 6. februarja, kosilo, katerega čisti dobiček bo šel v prid slovenskim misijonarjem. Podprimo tudi to akcijo za širjenje božjega kralje siva.
V predpostni dobi bo, kakor pravijo, tudi veselica Mardi Gra: v korist slovenske naselbine, katero prireja odbor O-srčja Chicaga, , katerega predsednik je dr. L. Leskovar.
Kako si obhajal Božič? me je nekdo vprašal. Kar dobro- Za take “svetke” se držim bolj doma. Dobil sem kopico božičnih pozdravov, celo iz Argentine,
sovom in melodijam nežnih strun, ki so vrele s kora proti stranskemu oltarju z jaslicami, v pozdrav božjemu Detetu ob spominu Njegovega prihoda na svet. Organist je tudi druge pesmi spremljal na kitaro in je tako povzdignil tudi ubrane glasove cerkvenega zbora. Pa je bil uvodne pesmi tako vesel, da so za zaključek polnočnice prvo kitico še enkrat zapeli in je zadnje akorde ponovno zaigral, da bi vsem navzočim ostala v nepozabnem spominu. Preprosta po besedah in bogata po vsebi-in ter nežno mila po melodiji je pesem “Sveta noč — blažena noč” v par desetletjih tako o-svojila svet, da je prestavljena v vse jezike in je ne le nam katoličanom, vsem kristjanom je središče, je himna Božiča. Celo brezvercem, ateistom je njena melodija središče božičnega časa”.
Tako je višnjegorski župnik Konrad Tekster pred 48 leti svojim faranom podal in razložil nastanek te lepe pesmi in kaj je bilo povod, da imamo ta biser božičnih praznikov; božja Previdnost se je poslužila preprostih mišk, da imamo tako čudovito umetniško stvaritev. Tako je župnik navzočim podal in razložil nastanek pesmi. Namenoma je raztegnil, ker priprava na odru za vprizoritev žive slike “Svete noči” je vzela precej časa in se gledalci niso dolgočasili. Naj mimogrede omenim, da je bila njegova razlaga pravilna. Pred šestimi leti je Our Sunday Visitor Inc., Hunting-ton, za 150-letnico “Svete — blažene noči” natisnil in izdal na 15 straneh znanstveno razpravo o njenem nastanku, katera je s sodelovanjem strokov-njakov-zgodovinarjev s k r b n o sestavljena pod “A song is born in Oberndorf (Austria) The sto
slišno zapel: “Sveta noč, blaže- in sem kitel v kaplanijo ter si v na noč; vse že spi, je polnoč.” topli sobi skuhal čaj z medom. In vsa dvorana je povzela: “Le Lotil sem se brevirja, takrat je Devica z Jezuščkom tam, v | Bil, zlasti za božične praznike, hlevcu varije Detece nam. Spa- j izredno dolg, kar poldrugo uro; vaj Dete sladko/’ je še jagnje skrbelo me je, kako bom prišel
zameketalo Jezuščku v pozdrav, Marija se je sklonila in Dete prisrčno poljubila. — Zagrinjalo se je zgrnilo. Vsa dvorana je bi-
či o konca. Ponovno sem vstajal ter srknil po par požirkov okusnega lipovca. Pa se zaslišijo spodaj težki koraki, vratni zvonček
tako prevzeta, da so solzni- Je zapel in nekdo se je odkaš-
mi očmi prišli do besede.
Na odru so spremenili za prihod “Treh modrih iz daljnega Jutrovega” — zvonček se je. o-glasii in kvartet je zapel:	“Se
dvignejo na Jutrovem pobožni kralji trije, jim zvezda smer kazala je, vso pot jim srečno sije. Nad hievcem zvezda obstoji, ker Kralj nebeški tam leži. Še mi Ga počastimo, zvestobo obljubimo.” Oder se je odprl in pod sijem repatice so že dospeli Trije modri. Kraljevsko oblečeni so imeli služabnike, ki so nosili darove. Črnopolten in postaven Boltežar je zaključil i sprevod.
! Lep in ljubek je bil naslednji prizor: “Sveta Družina na begu v Egipt.” Trudni od dolge pot’ so počivali v senci palm. Jožef
Ijeval in stopal po stopnicah, potrka na vrata in na povabilo vstopi; bil je mežnarjev iz Se!, naj višja vasica v fari, po strmi bližnjici pol drugo uro hoje.
(Dalje sledi)
škofijski sestanek za narodnostne župnije
Cleveland, Ohio — V dnevih od 14. do 16. januarja 1977 bo na Notre Dame College v South Euclidu poučni sestanek o dušnem pastirstvu v narodnostnih župnijah v Clevelandu in okolici.
Sestanek sklicuje. “Center for Catecbetics” na Notre Dame kolegiju, da proučijo vlogo narodnostnih župnij v clevelandski
• ,	,. v	.	, škofiji, kulturni pluralizem, na-
e kmul oslica m urejeval sed-	odnose javne »(reve
lo, posluzil se je. vreče s senom, in ^ ^ viago naJnost.
nih organizacij za ohranitev in obnovo naselbin.
Glavni govornik bo Rev. Nelson J. Calahan, župnik župnije sv. Rafaela v Bay Village in škofijski arhivar, ter Rev. John L-Fiala, škofijski tajnik za župnijske zadeve.
da bi nadaljno potovanje bile za Marijo kar moč udobno; deviška Mati je sedela na parobku in zibala Jezuščka. Osliček je zadovoljna drobil in zobal seno; rebra se mu niso nič poznala, imel je po hrbtu naravno temno dlako, pravi “osu, ki je Boga nosu”. S tem prizorom je bila lepa predstava končana.
Ameriški poslanik v avdienci pri papežu
Papež PaVel VI. je
Vatikan
Lepota prve Svete noči” je bila odlično podana, da je župnik ob sklepu stopil na oder ter se je v svojem imenu in v ime- j
no vseh navzočih vsem igral- j -''prejel v privatni avdienci po-ccm in sodelujočim za lep uži-1 3eB,1-eS'1 poslanika ameriškega tek “Lepote Svete noči” zahva- j	P|eIsednika za	Vatikan, Henry
lil ter je igralce in vse sodeluje- ;	Cabot Lodge-a.	Po uradnih po-
ry oi	Silent	Night ',	by	John	T.	če za Novo leto povabil na ve. ;	cinikih iz poslaniške pisarne je
Laughlin.	Angleško	prestavo	je	čerjo v dvorano, naj bomo vs'
oskrbel Rev. Lawrence S. Brey njegovi gostje. Vsi smo se spoof St, Rita Chueh, West Allis, gledali ter se mu že vnaprej za-
Wisconsin. Kdo je pa prestavil .hvalili z “Na svidenje, gospod pesem v slovenščino, mi pa ni,župnik!” Bilo je sedem prizorov znano, tudi župnik Tekster tega /živih jaslic in spreminjanje o-ni omenil. Na podlagi omenje-jdra, pa ob sodelovanju veščih nega je pa bila v jedru, v glav- ;pomočnikov je igra hitro pote-nem njegova razlaga pravilna. ! kala. In ob ubranem potrkava-Franc Gruber, ki je pesem u- nju smo ob tričetrt na dvanaj-glasbil, je kasneje postal orga- isto vsi zadovoljni iz zaduhle
nist v mestni cerkvi v Halleinu, I dvorane stopali v strupeno mrz-kjer je umrl 6. julija 18:63; pes-Tem zraku, ko je kar rezalo v nik Jožef Mohr je pa končno j nos m ušesa, v cerkev k polnoč . župnikova! v mestu Wagrein, j niči in so “zvezdice božje mig-Nemeije. Italije itd. Iz Kalif or-(kjer je umrl 4. decembra 1843. jljale lepo., kot da je odprto širo-nije se je oglasil Franček, ki me Oba imata skupen spomenik v,ko- in sveto nebo — duhovi ne-
župniji Oberndorf pri Salzbun-! beški se iz raja vrste, prepeva-
je izzival na “aufbiks”. “Toti S ta j ere” ga poziva, naj pride v Chicago, pa se bova dala, če ne
jo slavo, na zemljo hite”.
Pri polnočnici me je župnik
gu, kjer je bila pesem, brez ka
,tere si Božiča ne moremo pred- _______|V.
drugače, pa pri kozarcu dobre- '.st val j ati, prvič zapeta na Svet: | prosil, .naj opravim deseto opra-ga vinčka.	, večer 1848.	j vilo s peto sv. mašo doma “pri
j Po zanimivi župnikovi razlagi. |Fan”, on pa bo opravil prvo ju-Vse najboljše vsem, ki to, klo- je zvonček zapel, zastor se je tranjo v cerkvi “v mestu”. Ra-basarijo berete, iskrene pozdra-, razmaknil in dvorana je one- devolje sem mu ustregel in je ve in mnogo zdravja v lotu mela, na odru so bile žive jasli- 'tako bilo vsaj malo počitka, ka-1977!	(ri	ce “Lepota prve Svete noči”. Terega sem zaslužil in mi ga je
“Toti štajerc” V na pol podrtem hlevu so bile gospod vidno privoščil. Po po
to bil v letu 1976 tretji obisk ameriškega predsedniškega poslanika v Vatikanu. Sklepajo, da je papež s poslanikom razgo-varjal glede položaja, ko bo prihodnji ameriški predsednik, Jimmy Carter, v januarju prevzel mesto predsednika ZDA in o njegovi vladi. Vatikan in ameriški poslanik niso dali v javnost vsebine razgovora.
Bivši predsednik Nixon je leta 1970 imenoval Henry' Cabot Lodge-a za posebnega predsedniškega poslanika v Vatikanu, ker ZDA nimajo državnih diplomatskih odnosov z Vatikanom. Vsa državna vodstva p rimava] o, da ima Vatikan eno najboljših diplomatskih služb in da ima Vatikan ogromen moralni vpliv na svetovna dogajanja.
------o------
Losos na prvem mestu
PORTLAND, Ore. — Losos ja najvažnejša riba, ki jo uvažajo v ZDA, v pogledu količine in deleža v prehrani.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta

Po praznikih
Prazniki Božiča in Novega leta so mimo. Vsakdo jih je preživel tako, kot se je nanje pripravil. Kdor ima take praznike ‘za priliko hedonističnega in materialističnega i z ži v 1 j anja v brezdelju s pijačo in jedačo, ta je z lahkoto dosegel svoj cilj. Kdor pa je v njih iskal duhov ne blaženosti, miru, ki ga svet
, kakšen dom je mislil v tem svojem upanju, tega ni povedal; družina je tudi upala, da bo za lem letu. Vse te številke so ve- praznike imela med seboj moža liko manjše kot v letu 1975. Le in očeta. Bog pa je naklonil tr-smrtnih primerov je bilo več. pečemu boljši dom. Vzel ga je k 10 jih je odšlo na oni svet. sebi, ko ga je v trpljenju zmeh-Kje so vzroki? Eden je goto- čal in ga naredil voljnega spravo ta, da se ljudje selijo daleč jeti odločitev Najvišjega, proč od verskega središča. Tam prestopajo ali v druge župnije ali pa nikamor. Drugi vzrok je enostavno zapuščanje župnije zaradi upadanja vere. Otroci pionirjev, ki so prvo slovensko
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
j Pokojni Vlado je bil doma v Zabreznici pri Žirovnici. V mladih letih ie celo ministriral pi-
ne more dati in duhovne moči, ; župnijo ustanovili, se. poročajo
ki je potrebna vsak dan sproti, je pa tudi mogel v teh svetih, dneh zajemati iz studencev duhovnosti; Kanada je še vedno blagoslovljena deželica; obilica vsakovrstnih dobrot je še vedno vsakemu na razpolago.
Večina Slovencev v Torontu tudi v teh praznikih še vedno živi s Cerkvijo. Sveti večer s polnočnico je še. vedno nekaj najbolj skrivnostno privlačnega. Tradicija kropljenja domov, družinskih jaslic, treh rožnih vencev in udeležba pri polnočni maši je še vedno živa. Obe slovenski cerkvi sta bili napolnjeni ob polnočnici. Bila je celo še tretja polnočnica in sicer sredi narave v Baragovem domu na Slovenskem letovišču, kjer se
in navadno izselijo iz teritori-jalnega obsega župnije Marije Pomagaj. Veliko se jih naseli na področju Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Vendar je gotovo v Torontu kot takem še veliko Slovencev in tudi v ne preveč oddaljeni okolici, ki bi jih bilo treba'zajeti in pritegniti k bolj intenzivni udeležbi pri “Mariji Pomagaj”.
Por.
Tik pred Božičem je odšel
naselil v Torcu pri svojo las:, je vedno svoje
! deloval je urejene. Prav v z 'nabavil kompj like vrednosti, je in stanovanje Belvia Ave. madežne
Zadnje povpraševanje javne- okrenil v njeno korist. Po zako-ga razpoloženja, ki ga je izvedel nu morajo biti volitve šele leta Gallup, je pokazalo novo pada 1979, ko poteče sedanjemu par-nje podpore sedanjemu pred- lamentu njegova poslovna do-'sedniku zvezne vlade P. E. Tru ba. deauju. Od povprašanih se jih	*
je 47%, izjavilo za progresivno ! V Torontu naj bi živelo po konservativno stranko, za vlad- nekih podatkih okoli 150,000 no liberalno 33%, za novo de- črncev, ki jih beli del prebival-rnokratsko (socialistično) 16%, stva ne gleda dosti boljše kot v ur u ne ?:d 'druge.	drugih velikih mestih cnv:.;
.v)	• v-’, konserva- Amerike. Alfred Hamilton, iz-
t. ■ ne stranke pred liberalno od ^jatelj črnskega lista Contrast,
, pomeni, da Pierre Je izrazil prepričanje, da “bodo ‘dalje izgublja, četu- Kanadčani premagati to
vrsto
s c.
a je ve-
te bilo na 1?
Ino svetinjo.
ni, da se utegne nje-. n; popraviti, ker da bi . nosi videla v njem naj-
stvari”.
Tarbela jez, ki so ga zgradili
-k -i^ - bor:nega moža za reševanje kvi- na re^ v Pakistanu, bo s njegovo podjet-;beške krize 0n se namreč 0. svojo vodo omogočal boljši in
znae.ne za Francoskega Kanad- rednejši pridelek v porečju Inčuna in Kvibečma ter se zavze- da> kl bo v neka3 letih P° sodb’ ma za ohranitev sedanje kanad- strokovnjakov postal prava žit-ske federacije z močno osred- n^ca de-a Južne Azije. Ta jez je njo vlado. Značilno je, da je največji na vsem svetu po kobro j. Dežman Trudeau izgubil največ prav v porabljenega gradiva. Vi-otroke:	Sin ;Kvibeku v korist progresivnih sok 1® 470 čevljev in dolg sko-
El- [konservativcev.	|rai ^ mdie-
' Letos so v Pakistanu, ko je
grebno mašo in obrede je opravil za njim č. g. J. Mejač ob o-
Tako rado s zgodi, da Bog pokliče koga iz naše srede prav pred prazniki, bodisi božičnimi ali velikonočnimi. Tudi letos je
|bilo tako. G. Vladimir Sodja je hlini udeležbi slovenskih verni-je tudi zbralo kakih sto ljudi, nekaj mesecev pred Božičem kov, ki so pokojnega tudi Duhovniki so imeli obilo dela v preživljal težko bolezen. Bil je spremili na kraj zadnjega po spovednicah. V župniji Brezma- operiran na pljučih, a tudi ope- čitka na Goro miru. Mir njego-dežne so imeli celo duhovno ob- racija ga ni mogla pozdraviti, vi duši in sožalje jokajoči dru-
Pa je kljub vsemu hudemu u- zini!
pal, da bo za Božič doma. Na	Prijatelj
----------o--------—
V Sloveniji zapušča svojo mater, brate. in sestre. V Kanad’ pa ženo Martino, in štiri nedoletne Vlado je star 10 let, hčerka
vina 7, Mark 6 in Vidica 5 me-J Slabitev položaja vlade med secev. Pogreb je bil iz sloven- volivci pomeni, da bo ta skušala bbo vrerrie dosti ugodno, pride-ske cerkve Brezmadežne. Po- volitve odlagati, dokler bo le ^ milijonov ton pšenice, u-
novo, ki jo je vodil misijonar g. Jože Roblek S.J.
V nedeljo po Božiču — na praznik sv. Družine, so ljudje nadaljevali z obiski. Nekaj mladih smučarjev je odšlo na smučišča, ki so letos dobro založena s snegom. Pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo pa je gostovala igralska družina iz Hamil-tonske župnije in postavila na oder spevoigro v 4 prizorih ‘ Božična skrivnost”.
Dnevi med Božičem in' Novim letom so bili za mnoge dela prosti. Mnogi so odšli za dan ali dva ven v naravo izven mesta, ker je bilo vreme še kar naklonjeno. Tudi smučišča so pridno obratovala. Tako se je prav hi-
ODMEVI S PRERIJE
LETHBRIDGE, Alta. — Božič- in zadovoljstvo z drugimi, saj je ni dnevi in njihovo praznovanje danes v svetu toliko ljudi, ki so je za nami. Imeli smo milo vre- bolj potrebni tople besede in me, sneg nam je odjuga zlizala iskrene misli kot kruha, enim v prav pred prazniki tako, da smo tolažbo, vsem v upanje... imeli spet prašen božič, kot v .	»
temle desetletju že nekajkrati. ‘ Prazniki so tudi v Alberti vsa-Sploh se doba praznovanja u- ko leto skaljeni z vsakovrstni-mirja, ljudje so v večini izpraz- mi nezgodami, četudi letos ni nili mošnje, marsikdo bo preve- bilo veliko prometnih nesreč, liko radodarnost občutil nekaj pač pa je v ognju izgubilo živ-mesecev.	Ijenje 15 oseb. Prometnih ne-
Zdi se mi, da je božično obda- sreč je manj, ker stopajo oblasti rovanje lepa reč, v kolikor ga res trdo na prste prometnim narekuje res srce in srčna do- grešnikom posebno še, če je po-
tro približal zadnji dan v letu	je pa reS) reklama in vod nesreč vinjenost čez
1976.^ S tem dnem je vedno	potisnejo to navado čez t
mero.
združeno t.zv. sil vestrovanje.
mero, do dolga. Tekmovanje z , Slovenci todle se držimo sta-
mogla, če se položaj ne bo pre- Pai° Pa> da bodo pridelek te do ..............	leta 1990 povečali na do 25 milijonov ton, kar bo zadostovalo Kot čitamo in vemo, ni vsem za kritje primanjkljaja hrane v v novih domovih najboljše, tudi vsem zahodnem delu Južne in dobro ni vsem... Pa za to je Prednje Azije, lahko sto različnih vzrokov. V	*
glavnem je gotovo, da mi, ki ži- , Pretekli teden je bila obnov-vimo v Kanadi, živimo v deželi, Ijena železniška proga med Kaki pozna več blagostanja kot nojem in Saigonom in po njej revščine. Primerjave nam pove- je po več kot dveh desetletjih do ob čitanju novic, da npr. ru- zopet stekel redni promet. Proški delavec zasluži povpreček ga je dolga 1000 milj in je bil 200 dolarjev mesečno, kar je pri promet na njej ustavljen zaradi nas tedenski delavčev zaslužek, njenega delnega uničenja v
In kakšne so delavske razmere, delavni pogoji, zahteve dela in mera uspeha? Če bi se večkrat ozrli v svet, ki nas obdaja, in pogledali v oči težavam, s katerimi se bore mnoge države, bi nehali tožiti in godrnjati in bili zadovoljni s tem, kar imamo in bili hvaležni. Pozabljamo, da smo bili pred desetletji onstran morij lačni kruha in svobode, v novih okoljih pa nam je delo prineslo zaslužek in večini blagostanje. Ozrimo se ob koncu leta okoli sebe in priznali bomo,
Ljudje se hočejo v družbi prija- T-b •	r V™",”- “ ;	^ da 80 vPrav novonaseljenci, med
___da	Je cudna rec> Posebno ce rih navad m jih skusamo posre- temi smo mi povojni begunci, v
teljev in v veselem zabavanju!
darovanje nepotrebnih dovati našemu mlademu, že to J povojnih desetletjih najbolj na-
|in cel° nekoristnih daril, kar je rojenemu rodu. Res, da po tuji predovali, izkoristili ponujene
posloviti od leta, ki odhaja, in
hzlz dr x '35: Sai^a';s“- Etif	“°™	^
bitega želodca in navadno z ne-
go-
navij vi več dni pred prazniki. Navada je železna srajca!
Mnogi so se zbrali v zasebnih janja gostij v podjetjih, kjer u-domovih v družbi prijateljev in s|U2Denci in povabljeni izbranci sorodnikov in so v prijetnem uživajo pijače in jcdače do nerazpoložen ju šteli udarce ure, ki je naznanila, da nastopa leto 1977. Klici radosti in dobrih, vrija so ga pozdravili. Da bi bdi Vsi dnevi tega leta le tako srečni, kot so bili trenutki prihod:
Leto 1976 se je umaknilo v zgodovino in se ne povrne nikdar več. Novo leto 1977 pa je prišlo i pozdrav Ijeno z navdušenimi vzkliki, čeprav zavito v plašč nepoznan j a. Ta neznanka pa prav nič ne razburja tistih, bi so na Sveti večer kleče pred jaslicami sprejeli božjega Sina za pot v življenje.
Por.
be v temne večere. Zdi, se mi pa, da ima vsak slovenski dom tudi jaslice, ki so najgloblji smi-
li o,
mer
prvi
u. vanje božične priprave so i dolgo in bogate, saj čujeme prve božične pesmi že pred adventom, pa, ne v cerkvah in domovih, arrtpak v radodarnih in vsiljivih trgovinah, ki pač kujejo naj večje dobičke- v adventni doti. Tudi cerkvene priprave so dolge pa lepe. Zbori vadijo pogosteje za božično in polnoč no mašo, govori so usmerjeni v pripravo duha in telesa za praznike. V marsikaterem srcu se te dni prebudi zavest vere, ki spet. Okrog cerkve Marije Pomagaj [vzplamti in mnogokje žal bona Manning cesti je navadno pojema, ljubezen in veselje sta
“Marija Pomagaj’ v letu 1976
S (*
naravnost
francosko-indokitajski vojni, ki je bila zaključena s sporazumom v Ženevi julija 1954.
*
Steve Miosic, urednik lista “Naše novine”, ki zagovarja sedanji jugoslovanski režim, je pozval kanadske oblasti, naj poskrbe za njegovo varnost “pred rastočimi dejanji nasilja” od strani hrvaških skrajnežev v Ontariu. “Naše novine’ izhajajo tedensko v Scarboroughu in ču tijo vedno večji pritisk od strani hrvaških naseljencev v Torontu in Hamiltonu, je izjavil Miosic.
Trdil je, da je dejavnost “malih skupin hrvaških desničarskih skrajnežev, ki nasprotujejo jugoslovanski vladi, v vidnem porastu od preteklega septembra”, ko so hrvaški naciona listi ugrabili letalo na letu iz New Yorka v Chicago.
Steve Miosic j--: obdolži
požar, ki je nastal v prostorih
lista in je baje povzročil $10,000 škode. Ti naj bi skušali z nasilji doseči, da bi oni jugoslovanski priseljenci v Kanado, ki so naklonjeni sedanji vladi v Jugoslaviji, prešli na njihovo stran in se vključili v boj proti sedanjemu jugoslovanskemu režimu. Pritožil se.'je, da kanadske oblasti ne store nič preti torn .nasilnežem, posebno hud je bilker mu niso verjeli, da bi hrvaški “skrajneži” zažgali urad nje-merna doba za črtanje. Sezimo g0vega lista, ko ni mogel za svo-po razvedrilu, ki ga nam nudi t0 trditev navesti nobenih deka-
novo domovino sebi in otrokom. Zahvalimo se Bogu za dane dobrote in pomagajmo res potrebnim tu in v svetu.
. v . .	. \ :o do -
... j je družinskih izdat-T.znične dni, pa Ijud-kar zadovoljivo pod-zbirke, ki prosijo za ■	doma in v svetu,
j. v. da se ljudje zavedamo e j in pozabljamo na tiste, ki jim
ne sme! [ni dano živeti kot nam in deli-.	-s- blagoslove z njimi,
v t.: ;o s •/’čnih in mnogi v nikoli ■ M ■	.- . : '3- , zpoir jenih cotrebah ,. .
smq> on: v zora j- i Je pa tale nekako bolj umir-seve želeli, da bi n jen pobožični čas najbolj pri-
kar živahno, tako ob nedeljah in praznikih, kot med tednom, ko imajo sestanke in seje'razne. !nja ugasnejo verske
zbral lebia kjer s,v o p. rojstni dan. nabralo, bi povedati. . .-d o vednost '
Pred .cere:k hama ... Za žo, zapeli in
kupu dodal še nekaj desetletij, zadovoljnih in zdravih. Seve
smo ga sprejeli v “društvo se- čitanje, posebno slovensko bra niorjev”, v katerem je že po’j nje. Hribarjeva mama so nam. j	*
ducata izprašanih članov. Sc-ve [sicer redkim naročnikom, pri - J y ZačetkU leta 1977 je bilo v so bili med nami tudi korajžna ;nesli mohorjevke, pozdrav s 'Kanadi 700,000 brezposelnih in
naroa trpi, odgovorni predstavniki vlade so
ne pričakujejo do kakega bistvenega
zov.
marsikje kratkotrajna, lepe- m;--in še trdna Hribarjeva mama, j Koroške, kjer naš
sli, obljube in radodarna deja- ki še vzravnano nosijo S3 let in • ker narodnostno noče umreti. j7jav£ii da božično dobo. so mu deklamirali iskreno vo- Sezimo po knjigah, naročimo jih
je.
in cerkvene organizaci- Res? To je samo od nas odvis- ščilo. To se mu je razkrehnil o- j in podprimo družbo, ki nam sto- izboljšanja.
no, saj je Božič v človeških sr ibraz, ko smo mu tudi vsi ostali letje in čez trka na srce in utr-
Toda nekaj podatkov iz letne cih lahko trajen praznik ali vsaj čestitali. Pa je bilo “kapljic več (juje narodno zavest, štatistike ve povedati, da žup- trajajoč daljšo dobo. Morda po- kot let”. Leta so se mu nabrala j Vsem po svetu razmetanim nija številčno ne napreduje. Ta- nekod stalno, če domujejo me J j obenem z uspehi, ki so vidni v .Slovencem in znancem različnih ko je bilo lani v cerkvi Marije nami vera, upanje, ljubezen,:njegovih podjetjih in močni [narodnosti, posebno pa čitate-Pomagaj 19 krstov in še od teh spoštovanje, veselje in mir. Za -j družini, ki se zgrinja ob njem Ijem in podpornikom Ameriške je bil eden odrasel. Novorojene- visi samo od nas. če bodo ti lepi j in podjetni ženi Danici in so o- Domovine in slovenskega bra kov je bilo torej samo 18. No- zakladi srčnega bogastva domo-jtroci kot cela družina ponos n j a: Zdravja in blagoslova v novih družin je bilo ustanovljenih vali kaj dlje med nami in v na- njim samim in celi slovenski vem letu!
samo sedem. Sedem porok v ce- šem okolju. Delimo to bogastvo srenji.
Pak
Dve kubanski ribiški ladji sta bili kaznovani z najvišjo dovoljeno globo. $2,000, tretja pa r globo $1,500, ko so bile'prijete ip so priznale, da so lovile v kanadskih obalnih vodah.
Zasledovanje im prijetje teh treh ribiških ladij je stalo Kanado $20,000.
Kdo Je duievno bolan!
Poskus profesorja za duše-slovje je postavil stanje v umobolnicah ZDA v kaj čudno luč.
Dr. David Rosenhan, profesor dušeslovja in prava na univerzi Stanford blizu San Francisca v Kaliforniji, je naredil zanimiv poskus: Dogovoril se je s sedmimi svojimi tovariši, da so se vsi prijavili v raznih bolnicah kol duševno bolni. Vsi so povedali da jih skrbi njih duševno stanje Pri pregledu so bili spoznani zs duševno bolne in sprejeti ne zdravljenje. Po osmih tednih sc [ jih izpustili kot “poboljšane ž a ne ozdravljene.
| Tekom bivanja v bolnici sc i jih hranili s ‘trankvilajzerji’, pe le redko koga zdravili duševno Edini, ki so začeli sumiti, da novi bolniki niso blazni, so bil nekateri drugi bolniki. Zdravni ' ki, njih pomočniki in sestre niso prišli nikoli na misel, da so nov: bolniki prav tako normalni — ali pa še bolj — kot oni sami ! Znanstveni dopisnik “San Fran [ cisco Chronicle” David Perlman ki je poročal o dr. Rosenhano-vem poskusu v časopisu “Science”, je označil tega za zanimiv poskus v raziskavanju dušeslovja. Poskus postavlja v kaj čudno luč naše umobolnice, prav take tudi diagnostične metode za u-gotavljanje duševne bolezni in navodila, s kakšnimi znaki je v zvezi posamezna bolezen.
Prof. Rosenhan je svoje sodelavce skrbno izbral. Vsi so bili po vseh pravilih “normalni", nobeden še ni bil nikoli duševno bolan. Trije med njimi so bili d u š e s 1 o v c i po poklicu, eden zdravnik za duševne bolezni, e-den zdravnik za otroške bolezni, eden ugleden slikar, eden študent dušeslovja in ena gospodinja. Sprejeti so bili v 12 različnih bolnišnic na vzhodu in zahodu (torej so bili nekateri v dveh ali več bolnicah), kjer so se prijavili pod napačnimi imeni. Nekateri so povedali svoj resnični poklic.
Vsi so pri pregledu pripovedovali isto zgodbo: da slišijo glasove, ki se jim zde votli in prazni. Pritoževali se niso zaradi nobenih drugih znakov, na vsa vprašanja zdravnikov pa odgovarjali po resnici. Po sprejemu v bolnice niso simulirali (igrali) ni-kakih znakov bolezni. Ko so jib vpraševali, kako jim gre, so odgovarjali, da zelo dobro in da so znaki bolezni, zaradi katerih so prišli v bolnico, izginili. Obnašali so se v vsakem oziru normalno, le zaradi bojazni, da bi odkrili njih zvijačo, so bili nekoliko nervozni.
Samo ena bolnica, v kateri sc ‘ bili normalni ljudje spozr.??:x i :
'd	i 'v ■: duševno bolni, j-
urzavne, nekatere stare, druge nove. Sedem' “poskusnih prašič kov” je bilo spoznanih za shizofrenike brez omejitve, samo e den pa kot žrtev duševne potr-! tosti.
Ko je dr. Rosenhan po dovršenem poskusu pripovedoval duševnim zdravnikom neke bolnice, niso mogli verjeti, da b: bilo tal-e ;i ko r'•c-žnr. “TV-. 3roJ’ je rexei, “v prihodnjih tednih vam bom poslal novih na-! mišljenih bolnikov. Glejte, da I jih boste odkrili!” Novih 193 | bolnikov so posebno skrbno pre-j iskali; 41 sc jih spoznali za sleparje. v resnici dr. Rosenhan ni I poslal v bolnico niti enega resničnega ali namišljenega bolnika. Možno je, da je bilo vseh 193 sleparjev,” je rekel pozneje. “V tem slučaju ste zadeli prav vsaj pri 41.”
V prvem poskusu je vseh 8 namišljenih bolnikov' dnevno zapisovalo svoja doživetja v bolnici, v začetku tajno, da ne bi vzbudili sumnje pri uslužbencih, po-j tem javno. Uslužbenci sploh ni-1 so nič opazili in ne ‘vprašali, kaj : deioj0, nekateri sobolhiki so pa; postali pozorni. Od 118 bolnikov , :.
jih je reklo 35: “Vi sploh nist« blazni; vi ste kaki časnikarji ali pa profesorji, ki pišete o razmerah v bolnici.” Zdravstveno o-sebje ni nikoli dvomilo. Neka sestra, ki je opazila pisanje, je imela to za znak duševne potrebe. “Bolnik sp ukvarja s pisanjem,” je zapisala v dnevnem poročilu. Ko je dr. Rosenhan to da so pravi bolniki spoznali nor-slišal, je pripomnil; “Dejstvo, nalno obnašanje namišljenih, dravniki in uslužbenci pa ne, daje misliti, kdo spada v bolni-:o.”
I, a tinska in slovenim imena mesecev
L Januar — FVosinec
II. Februar — Svsžjhb KI. Marec — Sur ec
(V. April — Mali trav«
V. Maj — Velilsi trav«
VI. Junij — Rožnik VII. Julij — Mali srpan /III. Avgust — Veliki srp« IX. September — Kirnov« X. Oktober — Vinotok XI. November — Listopad KIL December — Grud«
mali oglasi
UPOKOJENKA
bi rada dobila v najem eno veli-vo sobo s kuhinjo na Harland Rd. ali Miller Ave., zgoraj.
Kličite 881-9296! ___________________(14,21 jan)
Ženska dobi sobo zastonj, da bi delala družbo Slovenski. Kličite 391-6808!
__________________________(5)
Nove in stare hiše, farme, stavbišča Nudimo s polno postrežbo od prodaje preko načrtov do zgraditve. Vse vrste prenov in dodatkov.
F. M. Marinček Realty Builders & General Contractors 2019 Campus Drive South Euclid 381-6223
___________ (12)
Novo hišo proda
Novo hišo v Ljubljani, takoj vseljivo, proda ali zamenja v Ameriki ali Kanadi. Kličite tel. 749-9366 od 8. do 6. ali pa pišite na: Ivic Grila, 18 Turbine Dr., Weston, Ont. M9L 2S2, Canada.
—(4,11,19 jan)
EUCLID
prvikrat naprodaj, tri leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, dvojna priključena garaža. Polna klet. V okolici novih domov. Tracy Avenue
V	Euclidu, kolonial s 4 spalnicami, garaža za 2 avta, vsa podkletena. $36,900.
Genesee Avenue
V	Euclidu, 4 velike spalnice, det, priključena garaža. Brezmadežna.
UPSON REALTY
UMLA
93 E.‘MO St.	731-1070
Cdoi-to o J 9. do 9.
(7)
V najem
pet sob s kopalnico, ogrev, šte-lilnik in refrigerator, spodaj, jlizu sv. Vida. Kličite 881-7122.
(5)
V najem oddajo lišo s štirimi velikimi sobami, /se na novo predelano, v St. Jlairski naselbini. Kličite po 8. ari zvečer tel. 361-5115.
-(6)
Help Wanted Female
Iščemo postrežnico Slovenko, katera bi živela pri Mrs. Mary Malenšek, 6512 Bonna Ave. in ji stregla v zameno za sobo in nrano. Oglasite se pri sinu v mesnici na 1217 Norwood Rd.	(5)
Čistilko iščejo
Žensko za čiščenje v slovenski naselbini iščejo. Kličite teh 36i-5115.
(3)
Help Wanted Mate or Female
LINOTYPE OPERATOR Call 361-1088 — Jim
(x)
Avgust Senca:
ZLATARJEVO ZLATO
prešla polovica v last njegovih dveh sinov Baltazarja in Stjep-ka.
Bilo je lepega jesenskega popoldneva. Pred velikimi vrati samoborskega gradu je nekaj košatih lip delalo prijetno senco. Za debla je bilo priveaanih precej osedlanih konj, a v senci je ležalo pet, šest oklepnikov. Po belih in zelenih pasovih si sklepal, da so to konjeniki štajerskih deželnih čet, ki so čakali svojega gospodarja. V gradu so bili najbrže gostje. Nemški častniki so zelo radi zahajali h gospe Klari in ona jih je prijazno sprejemala. še ko je živel Krsto Grubar, so se ti gospodje lahko po mili volji zabavali v Samo-boru, ker je bil Grubar tudi sam Nemec. Zdaj so se pa še posebno radi vračali!
V veliki samoborski dvorani ni bilo žive duše. Vse je bilo tiho in nemo. A zato je bilo tem živahneje v sobi gospe Klare.
Klarina soba je bila pravo čudo. Bila je v stolpu, ki je bil obrnjen proti Savi. Močni svodi so bili prepleskani z modro, nebeško barvo in po njih so bile posute zlate zvezde. Pozlačerta rebra svodov so se stekala v
VIII.
Kakor zelen venec prepleta velika Okj čka gora, polna lepote, hrvat;3 ko zemljo. Doline in vrhovi, h (:>sta in polje se čudovito menjavajo, plavajo kakor velikansk! valovi večnega morja, da se 'Oko navdušeno čudi veličastju n arave. A če prodre oko globlje ' K gorsko krasoto, vzplamti d nša, srce se potaplja v milobi i n iz ust nehote pride vzklik: ‘ "Lepa si, krasna si, oj naša ma la zemlja hrvatska! Ali te je v 1 emogočna moč hotela zapustiti svetu kot spomin na zlate ča: Je, ali pa te je okrasila zato, da boš dragocena čaša, v katero naj padajo skozi težka stoletja krvave solze tvoje lepote Dat si lepa, nam izpoveduje oko, in d la te ljubimo, nam bridko šepeJ :e srce. Greh, vpijoč do Boga, Isi bil, če bi te ne ljubil človek, ki se je rodil v tebi.
Nad ;itoro sameva lep jesenski dan. K osati hrasti se v gostih vejah objemajo kakor svodi častitljivi Ji svetišč. V prijetnem hladu, v vonjivem gozdnem somraltu sanja materina dušica in iz grma diha rdeča malina; v dohlni ugiblje kukavica leta tvoj ego življenja in hitra veverica sk:ače z veje na vejo. Samo zdaj in, zdaj blisne sončne žarek lepo izrezljano rožo, s katere je v gozd Lno goščo, da lahko vidiš,! visel na svileni vrvici bakren, kako prestavlja ponosen jelen pozlačen lestenec v obliki dveh
svoje tanke noge, ali kako se ---------------L~
studeno.c preriva med ločjem.
Sredil te gore stoji stari samoborski grad kot zlato jabolko v naročju lepe deklice, kakor bel metulj na košati roži; pod njim pa prijazno mesto Samobor.
Mogdčen, širok in lep je bil Samobor, lepa in široka njegova posest itn pravice, med katere je spadalo tudi trgovanje. Nič ni torej čudnega, da se je vsak, ki je imel denar in pest, potegoval zanj. V drugi polovici šestnajstega stoletja je imel samoborski grad dva .gospodarja, a nihče ni bil pravi. Že od davna je bila lastnica Ungnadova, rodbina iz Štajerske in se je bila na pol pohrvatiia. Ivan Ungnad, samc-voljien in svojeglav, je bil stra-steri pristaš Lutrovega nauka, in vse njegovo prizadevanje je šlo zn tem, da postane hrvatska in slavonska zemlja do temeljev lutrovska. Vse svoje dohodke, ki so se mu stekali iz posesti, da, vse dohodke, ki so celo presegali njegove moči, je uporabil zato, da je lahko tiskal lutrovske knjige v hrvatski besedi, hoteč, da	nr^TT n .j •
°.	....	,	V SKLADIŠČU — Uradnica
bi se vsa kraljevina polutera- , , .	,	,,
pregleduje podzemno skladišče
T '	.	.	.iv.. Owens - Corning Fiberglass
Ungnadovi vnemi je priskočil	'	.	„
na pomoč gospodar samoborskih^- v Huntmgtonu, Pa. rudnikov Leonardo Grubar, bogataš, praznoglavec, brezvesten kramar in krvoses. Iz bakra je varil zlato in to zlato je dajal Ungnadu za nove hrvatske knjige. Ni mu ga dajal zastonj ali na prazno besedo, ker mu je moral lutrovski pristaš zastaviti polovico gradu in polovico mesta Samobora. Ivan je umrl, preden se je skopal iz dolgov; umrl pa je tudi Leonardo, ki je izpil Sa-moborce do krvi, in svoj lepi plen je zapustil sinu Krstu Grubarju. A samo za kratko dobo.
Smrt je pobrala kmalu tudi mladega stiskača in polovica Samobora je ostala v posesti njegove žene Klare, ki je slovela kot lepotica.
Tudi druga polovica Samobora ni ostala dolgo last Ungnado-vega rodu. Krsto, sin Ivana Ungnada, ie bil predvsem vojak in razsipnež, ki je venomer potreboval denarja. Bil se je pod vsako zastavo proti kateremu koli sovražniku, toda vedno zelo gosposko in brez kakega računa.
Dediščine je bilo malo, dolgov pa veliko. Odločil se je, da bo ravnal prav tako kot njegov oče.
Zato je zastavil drugo polovico Samobora bogatašu Ambrožu Gregorij ancu, po čigar smrti je
bogov ljubezni, ki sta držala, štiri bakle. Stene so pokrivale italijanske preproge. Na eni izmed teh preprog je bila upodobljena čista Suzana. Sredi hladečih palm teče srebrna voda. V njej stoji krasna ženska, ogrnjena s temno haljo, ki ji pada z obeh ramen. Žena sramežljivo križa roke. Lepa glava ji sili na prsi, črni lasje se lahko spuščajo z glave, dolge, tenke trepalnice zakrivajo črne oči m na drobnih, bujnih ustnicah igra lagoden nasmeh.
(Dalje prihodnjič)
GROMOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 S&
17010 Lake Ste® SIvd.
431-2088
531-6306
GROMOVA TRG0VMA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
131-1235
J »
!! AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDH0TA
EDGAR B. SPEER, načelnik u-pravnega odbora U.S. Steel, brani povišanje cen jekla kot utemeljeno, kar je v nasprotju z n-gotovitvami S\eta za cene in plače.
POMOČ LAČNIM — Medicinska sestra Lois New iz Cincinnatija v Ohio pregleduje otroka v revnem predelu Brazilije, ki ima od lakote napihnjen trebušček. Lois New sodeluje v programu HOPE, v okviru katerega pomagajo ZDA revnim in bolnim v različnih delih sveta.
NA SAMOTNI STRAŽI *— Ko so vsi elani godbe šli igrat 'med tekmo low e in Minnesote, je tale saksofonist čuval dežne plašče svojih tovarišev.
NOVICE- i vsega svela
BOGATO OBLOŽENA MIZA — Slika kaže različne jedi, predvsem one v Avstriji, saj je to razstavo pripravil Avstrijec Hans Hollein za ogled v Cooper-Hewitt muzeju v Neto Yorku.
NOVICE- fei P potrebujete NOVICE- ki Jih dobile ie sveže NOVICE- popoiooms sieprisiraoske
JMAJSTAKEJ8A SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
e ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti ki pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N Chicago St., Joliet, 111. 60431).
JOSEPHINE WINTER, društvo št. 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80th Street, Cleveland, Ohio 44105
: i GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, 111. 60091
ANNE TUSHAR, društvo št. 196, Tel. 741-0654 P.O. Box 731, Gilbert, Minnesota 55741
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
Cleveland, Ohic 4410?
6117 St. Clair Ave.
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:	.
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaia v hišo
Ameriška Domovina
Povejte fo sosedu, ki še ni naročen nanjo
Za vsakovrstna tiskarska dete
ne priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
*
Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE