DELOVNEGA LJUDSTVA to XIV Številka 42 (452) Velenje, petek, 20. oktobra 1978 Cena 4 din Seja ledobčinskega sveta ZK tgled in ocena predkon-ssne aktivnosti sindika-r na celjskem območju — _Volitve_ r vili Široko v Šoštanju je bila raj, 19. oktobra, volilna seja lobčinskega sveta ZSS za celjsko ločje. Na seji so ocenili volilne jščine občinskih organizacij ZSS pregledali delo medobčinskega a ZSS za celjsko območje. ' nadaljevanju seje so pregledali Kenili predkongresno aktivnost likatov na celjskem območju, a včerajšnji volilni seji je med-inski svet ZSS za celjsko območ-nova izvolil za predsednika Ivana nerja, za podpredsednika Marce-ledveda in za sekretarja Toneta v ca. )BISK OSMOŠOLCEV IZ NOVEGA SELA f občini Velenje so se pretekli sk mudili osmošolci iz Novega se-ene izmed krajevnih skupnosti ta te ne Vrnjačke Banje. Na izletu Sloveniji so si z velikim zanimali ogledali zlasti mesto Velenje in ievno skupnost Šmartno ob Paki, e pobratena z Novim selom. Konkretna ocena političnega trenutka Prejšnji teden je bil v Velenju seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK ter za koordinatorje ZK v delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela, na katerem so ocenili politični trenutek in položaj v konkretni sredini, kjer deluje OO ZK — Komite občinske konference Z K Velenje bo te dni že opredelil najpomembnejše naloge in določil, kdo mora posamezne naloge tudi uresničiti Povsod, kamor je pripeljal vlak Bratstva in enotnosti, so mu pripravili slovesen in nepozaben sprejem. Tako je bilo tudi na železniški postaji v Vmjački Banji, kamor je vlak pripeljal nekdanje izseljence in delegacijo iz občine Velenje. Srečanje je bilo nadvse prisrčno. V prizadevanjih, da bi bilo delo Zveze komunistov v Šaleški dolini v prihodnje še uspeš nejše, se je komite občinske konference ZK Velenje odločil za novo obliko oziroma metodo dela s sekretarji osnovnih organizacij ZK. Sestanke oziroma posvetovanja s sekretarji osnovnih organizacij Z K so zamenjali z enotedenskim seminarjem, ki so ga pripravili prejšnji teden, nanj pa so povabili tudi koordinatorje ZK v delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela. Udeleženci seminarja, njegovo delo je potekalo v več skupinah, so med razpravo o posameznih temah razgrnili stališča o problemih okolja in tako neposredno, brez teoretiziranja, brez načelnih razprav, sooblikovali stališča Zveze komunistov do posameznih vprašanj in opredeljevali najpomembnejše [urirji so slavili soboto so v Savinjskem gaju v Mozirju odkrili spomenik 12 padlim kurirjem Gornje Savinjske doline f Savinjskem gaju v Mozirju ninulo soboto slavili borci in zlasti kurirji, ob njihovem ju pa je lepo urejeni gaj po-bogatejši še za eno pridobi- Jbčinski odbor ZZB NOV dlje in pododbor IV. briga-VDV za zasavsko in savinj-področje sta v gaju odkrila menik padlim kurirjem Gor-Savinjske doline. Lesena Iptura, visoka preko dva ra, je delo kiparja Janka Do-a iz Vuzenica, sicer domači-iz Rečice ob Savinji. V le-i vremenu so se na prostoru Savinji zbrali številni borci, iji, občani in gostje, precej e bilo tudi mladih, taborni-in pionirjev. Slednji so se še :bej izkazali s programom. lavnostni govornik je bil isednik občinskega odbora J NOV Mozirje Vlado Košir, e je s svojimi besedami usta-tudi pri pomenu obujanja in anjanja revolucionarnega iz-ila in prenašanju tega na ;de rodove. O njih je med gim dejal: „Mladi so z učin-itim delom v povojni gradit-l s svojo bogato dejavnostjo es z njim svojstvenim pole-i dokazali in še dokazujejo, trdno nadaljujejo našo pot. cazujejo, kako trdno so od-!ni, da z n_. i vred ohranijo pridobitve in dosežke naše ilucije in samoupravne so-stične ureditve naše domo-. Takšno usmeritev so neumno potrdili tudi na sedali kongresu slovenske mladi-i r nadaljevanju je orisal na-lek in razvoj kurirskih postaj iornji Savinjski dolini in je il, da so kurirske poti ne-igoma potekale iz te doline co Dobrovelj v Zasavje, v dnjo Savinjsko dolino, na oško, na Pohorje in v Drav-dolino, na Kozjansko in na enjsko. Ustavil se je tudi pri mnih naporih,, ki so jih ku-vlagali v svoje nadvse od-Dmo delo. „Vse te nadvse tevne naloge so kurirji do- sledno izvrševali. Vanje so vlagali nadpovprečje samoiniciati-ve, telesnih in umskih sposobnosti, pridobljenega znanja, tovarištva, medsebojnega spoštovanja, pripravljenosti do popolne medsebojne pomoči. Njihova osebna vrednost je rasla skupaj s ciljem za katerega so se borili. Zato so bili pripravljeni žrtvovati vse in tudi največ kar so imeli — svoja življenja. Na TV postajah 22 in 23-S je padlo 12 kurirjev, veliko pa jih je bilo ranjenih. Prisotni so se z enominutnim molkom poklonili spominu padlih kurirjev. Spomenik je odkril domačin Maks Senica-Božo in ga predal v varstvo mozirskim osnovnošolcem. Po svečanosti so se kurirji, člani štaba IV. brigade VDV in njeni borci zbrali na to-variškem sre čanju. J. P. ? t m 9 9 I * a m i 3 e i i i i Aktivisti OF Šaleško - \ Mislinjskega okrožja se bodo { zbrali v Slovenj Gradcu f Na 4. srečanju aktivistov OF šaleško — Mislinjskega • okrožja, ki bo v nedeljo, 22. oktobra v Slovenj • Gradcu, bo slavnostni govornik predsednik Skupšči- S ne SR Slovenije, Milan Kučan % ----- j Pojutrišnjem, v nedeljo, 22. oktobra se bodo v domu te- $ lesne kulture v Slovenj Gradcu zbrali aktivisti OF Šaleško - J Mislinjskega okrožja na že tradicionalnem srečanju. Na to- • kratnem srečanju, četrtem zapored, bo slavnostni govornik * predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije, Mi- • lan Kučan, priložnostni kulturni program pa bodo izvedli ® Rudi Kosmač, moški pevski zbor Vres s Prevalj in delavska godba Slovenj Gradec. Okrožni odbor aktivistov OF Šaleško - Mislinjskega J okrožja, občinski odbor ZZB NOV Velenje in občinska kon- • ferenca SZDL Velenje vabita aktiviste OF iz Šaleške doline, S delovne ljudi, občane in mladino, da se udeležijo v čim več- J jem številu 4. srečanja aktivistov OF Šaleško - Mislinjskega • okrožja v nedeljo, 22. oktobra ob 10. uri v Slovenj Gradcu v S domu telesne kulture. NAROČNIKOM IN BRALCEM! V pričujoči številki Našega časa je tudi rubrika „Uradni vestnik občine Velenje". Zato smo lahko objavili manj gradiva, kot smo želeli. Prosimo za razumevanje! Prihodnji teden bo domači tednik Naš čas spet zajetnejši; prepričani smo, da boste na 12 straneh spet našli dosti zanimivih novic in branja. t UREDNIŠTVO r , ■ •• Jjf Spomenik padlim kuriijem so sprejeli v varstvo mozirski osnovnošolci V drugi polovici tedna bo spremenljivo vreme, občasno bodo padavine predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji. Večjih temperaturnih sprememb ne bo. naloge osnovnih organizacij. Z izredno poglobljenimi in zavzetimi razpravami je v delu seminarja sodelovala velika večina udeležencev, kar prav gotovo obeta, da bo seminar v prihodnje pomembno vplival na še večjo učinkovitost Zveze komunistov v Šaleški dolini, zlasti še osnovnih organizacij ZK. Poglavitni namen enotedenskega seminarja je bil, kot je poudaril v razpravi ob zaključku seminarja tudi sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje, Janez Zahrastnik, oceniti politični trenutek in položaj v konkretni sredini, kjer delujejo osnovne organizacije ZK, skozi oceno položaja oziroma trenutnega stanja pa izoblikovati stališča do posameznih problemov oziroma vprašanj ter na osnovi ugotovitev zastaviti akcijo Zveze komunistov. Zdaj bodo vodstva osnovnih organizacij opredelila najpomembnejše prihodnje naloge ter izoblikovala poglobljene ocene dela in aktiv- nosti. Delo Z K bo v prihodnje mnogo bolj kot doslej usmerjeno v razreševanje konkretnih razmer in problemov, dogovorjena stališča s sestankov osnovnih organizacij pa bodo morali komunisti prenesti v samoupravne organe, delegacije, družbenopolitične organizacije itd. Seveda pa bo ob takšni delovni usmeritvi potrebna tudi večja odgovornost vseh komunistov v Šaleški dolini. Na seminarju za sekretarje osnovnih organizacij ZK ter za koordinatorje ZK v delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela so govorili o novi organiziranosti ZK, krepitvi akcijske vloge OO, povezovanju OO ZK z občinsko konferenco ZK in njenim komitejem, pa o povezovanju OO Z K, kadrovski politiki, idejnopolitičnim usposabljanju itd. Zadnji dan seminarja so obravnavali politični sistem, idejna vprašanja kulture in znanosti, vzgojo in izobraže-(nadaljevanje na 2. strani) Udeleženci seminaija za sekretaije osnovnih organizacij ZK in za koordinatoije ZK v delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela iz Šaleške doline, ki ga je prejšnji teden pripravil komite OK ZK Velenje Samostojne seje zborov skupščine občine Mozirje V četrtek, 26. zbrali delegati oktobra, se bodo na 4. samostojni seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Mozirje Razpravljali in sprejemali bodo: analizo skladnosti gibanja vseh oblik porabe z rastjo družbenega proizvoda za obdobje januar — julij 1978 v občini Mozirje; poročilo o gibanju cen in življenjskih stroškov v prvih petih mesecih 1978; poro-, čilo komisije za pregled samoupravnih aktov OZD v občini Mozirje; poročilo o delu javnega tožilstva za leto 1977; samoupravni sporazum o financiranju temeljnega javnega tožilstva in sodišča; sklep o povišanju so-, diščnih mest pri sodišču združenega dela v Celju; sklep o soglasju SO Mozirje k statutu delovne organizacije Komunalno podjetje Moziije; informacijo o pritoku sredstev samoprispevka za izvedbo referendumskega programa v obdobju 1978-1982 in delegatska vprašanja in odgovore. Dan kasneje, v petek 27. oktobra, se bosta na samostojnih sejah sešla tudi zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela, ki imata predviden enak dnevni red. Poleg točk iz dnevnega reda četrt- kove seje družbenopolitičnega zbora bodo delegati obeh zborov obravnavali še: informacijo o sprejemanju republiških zakonov s področja kmetijstva predlog odloka o merilih za raz- 9. kongres ZSS vrstitev objektov zgrajenih brez dovoljenja v občini Moziije in predlog odloka o razveljavitvi odloka o pristojbinah za obvez ne veterinarsko-sanitarne preglede. O svojem delu Najprej so spregovorili ol osnutku programa nalog izvršnega sveta. Čeprav bodo o tem spregovorili še na prihodnji seji, so že sedaj poudarili, da gre za izredno pomemben dokument, ki mora zajeti tako kratkoročne kot dolgoročne naloge, ki jih bodo morali uresničiti Ob sprejemanju programa, katerega bodo nato daM tudi v javno razpravo, bodo tudi podrobno opredelili nosilce posameznih nalog, ki bodo momli predložiti načrt, kako ;njn/. u 5o v,tq'jrDom družbenopolitičnih organizacij >q na Ravnah V krajevni skupnosti Ravne so v nedeljo predali namenu obnovljeno stavbo stare šde, v kateri so uredili prostore za delo družbeno političnih organizacij in društev krajevne skupnosti. Na slovesnosti ob otvoritvi doma družbeno političnih organizacij je govoril predsednik krajevne skupnosti Ravne Ivan Stropnik, ki je najprej spregovoril o pomenu pridobitve prostorov za delo družbeno političnih organizacij in društev v tej krajevni skupnosti. Omenil je tudi, da to ni edini uspeh v tem letu. S sredstvi samoprispevka in prispevkom osnovne šole Biba Roeck Šoštanj so asfaltirali okolico šole ter delno zgradili asfaltirano športno igrišče. V ta namen je sredstva prispevala tudi telesno kulturna skupnost občine Velenje. Na novem odru so ob tej priliki učenci podružnične osnovne šole XIV. divizije iz Raven, člani moškega pevskega zbora Čebelica, člani njihovega okteta ter mladinskega narodno zabavnega ansambla prvič izvedli kulturni program. /O ljubljanska banki vam pomaga s posojilom do stanovanja V dobrem desetletju je Ljubljanska banka pomagala že več kot 90 tisoč občanom na razne načine reševati njihove stanovanjske probleme. V ta namen je odobrila več kot 400 milijard (starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi z nasveti, pojasnili in odgovori na najrazličnejša vprašanja s tega področja. lavedamo se svoje odgovornosti ihodnji teden 25. in 26. oktobra bo v Mariboru 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Pred tem največjim sčanjem slovenskih sindikatov smo se pogovarjali s predsednikom Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje MARCELOM MEDVEDOM. sd vrati je 9. kongres Zveze dikatov Slovenije. Kako so se dikati v Šaleški dolini pri-ivliali nanj in kako ocenjujete tek javne razprave o kongres-i dokumentih ter njeno peSnost? Že na začetku moram po-iriti, da smo v pripravah na igres slovenskih sindikatov jučili celo vrsto akcij, ki niso 5 omejene zgolj na obravnavo igresnih dokumentov. Med-spadajo razni seminarji, poti, proizvodna in športna movanja, intenzivnejša de-nost na področju uresničeva-Zakona o združenem delu. ipešili smo tudi akcijo za ejem družbenega dogovora enotna merila za pridobiva-stanovanj, za sprejem samota vne ga sporazuma o mini-Inih standardih, za ustan^v-ije sveta za celovito stano-ijsko in komunalno izgradnjo drugo. To aktivnost smo v ledeljek obravnavali tudi na igi plenarni seji Občinskega ta, ki jo je ugodno ocenil, prav je javna razprava o kon-snih gradivih potekala v lovnih organizacijah sindika-v času letnih dopustov, smo ijo zadovoljni. Razen redkih im je tekla v vseh osnovnih jtnizacijah sindikata razprava le o dokumentih kongresa, iveč tudi o uresničevanju dlogov, sklepov kongresa v ni sindikalni sredini. To je jojevalo več konkretnih pri-nb na osnutek kongresnih div. Poleg tega so se v razpra-vklj učile tudi vse komisije Občinskem svetu, ki so tudi t več pripomb o kongresnem divu. Sintezo vseh pripomb smo naredili na tretji seji dsedstva Občinskega sveta, fočno aktivnost vsega članstva le v naši občini, ampak v vseh likalnih organizacijah Slovenije, azujejo številčne pripombe in ko dopolnil zlasti na osnovna do-lenta; to je Naloge ZSS v razvoju oupravnih družbenoekonomskih? osov in političnega sistema so-ističnega samoupravljanja, ki je v rtu predlog sklepov 9. kongresa la statut ZSS. Množica pripomb. in dopolnil nas je napotila na to, da smo 27. septembra organizirali tudi posvet za predsednika osnovnih organizacij ZSS ter konference teh organizacij, na katerem smo poleg obravnavanja kazalcev gospodarjenja, podrobno obravnavali tudi spremembe in dopolnila ter tako dopolnjeno besedilo kongresnega gradiva, v katerem so upoštevane tudi naše1 pripbmbe, v celoti podprli. Ugotovili smo, daje gradivo dobro in dovolj konkretno. V potrditev tega naj navedem nekaj primerov: Marcel Medved Med drugim smo v poglavju Krepitev vloge in položaja delavcev v družbenoekonomskih odnosih in v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja zapisali, da bomo1 sindikati posebej delovni pri opre-delovanju in praktičnem uveljavljanju vloge položaja in odgovornosti individualnih in kolegijskih poslovodnih organov. Sindikati bomo sicer podpirali njihova prizadevanja za izboljšanje poslovanja ter organizacije dela in za razvoj samoupravljanja, preprečevali pa počasnost, neučinkovitost v njihovem delu, kršitve pravic delavcev in takšno poslovno ravnanje, ki upošteva le ozke koristi ter vse druge oblike nesamo-upravnega vedenja. Sindikati, predvsem pa osnovne organizacije bodo aktivno sodelovali pri izbiri poslovodnih kadrov za posamezna dela in naloge organizacij združenega dela. Zapisali smo tudi to, da bomo prizadevali za povečanje aktivnost delavcev pri oskrbovanju njihove z ustavo določene vloge in položaja, si tem pa za takšne medsebojne odnose med delavci tozdov in delavci skupnih služb, ki bodo temeljili na svobodni menjavi dela, kar pomeni, da bodo skupaj pripravljali m vrednotili delovne programe delovni! skupnosti. Nastopali bomo proti' podvajanju strokovnih služb. Pri! tem bomo sindikati izhajali iz stališča, da ni samostojnost tozda čei ima lasten administrativen aparat, ampak v tem, da ima dohodek in da o njem odloča. O delu sindikatov v krajevnih Sprejeli smo pomembno _nalogo_ lepe in zaključke X. kongresa ZSMS moramo uspešno mesti v osnovne organizacije — Zveza socialistične mla-line mora resnično postati široka frontna organizacija Prejšnji teden, v soboto, se je v vi Gorici končal X. kongres Zve-sociali stične mladine Slovenije velike manifestacije se je udeleži tudi 17 delegatov iz naše občine dja naše delegacije je bil predsed-občinske konference ZSMS lenje Janko Lukner. Takole nam jripovedoval o svojih vtisih s kon- JCljub dvomom, da bodo novo-ičani lahko uspešno izvedli ta iki zbor slovenske mladine - profil so bili primerni prostori - pa bil kongres tako dobro priprav-l, da bi le stežka našli kakšno pri-nbo. Mladi in tudi drugi domači-so storili vse, da se je okoli 700 egatov in gostov prijetno počuti-in da je kongres potekal nemote- Dmenim naj, daje bila vzporedno iongresom organizirana vrsta kul-nih in športnih prireditev. En-itno doživetje je bil program ofc oritvi kongresa, kije trajal pozno 06 in ki so ga popestrili številni ambli. Delegati smo prisostvovali tudi žganju temeljnega kamna za nov tški dom, ki se bo imenoval po i umrlem nekdanjem predsedniku HS Mitji Gorjupu. )elo kongresa so obširno sprem-a vsa sredstva javnega obveščanja, o, da je bila v poteku kongresa sklepih in zaključkih, ki jih je igres sprejel, obširno obveščena slovenska javnost. Ja zaključnem plenarnem zaseda-v soboto, smo delegati sprejeli >lucijo X. kongresa ZSMS, ki so jo s svojimi pripombami v razpravah o dokumentih v zadnjih mesecih, pomagali pisati mladiiz vse Slovenije, sprejeli pa smo tudi statut ZSMS ter zaključna poročila komisij. Moram reči, da smo delegati v svojih razpravah dovolj kritično ocenili delo v preteklosti, nakazali pa smo tudi nadaljne usmeritve. Vsi delegati smo se strinjali, da je potrebno uspešnost mladinske organizacije ocenjevati predvsem v luči dela in uspehov osnovnih organizacij. Zveza socialistične mladine mora resnično postati široka frontna organizacija, ki bo združevala vso napredno socialistično mladino, ki je organizirana v raznih družbenih organizacijah in društvih. To pa so le najpomembnejše misli iz razprav delegatov, ki so sicer spregovorili o vseh področjih svojega dela. Kongres je prav gotovo uspel in ni bil le manifestacija mlade generacije, temveč resnično delovno srečanje, kot je na zaključni plenarni seji dejal Ljubo Jasnič. Seveda pa bomo dejanski uspeh kongresa lahko ocenjevali šele takrat, ko bomo ugotavljali koliko sklepov in zaključkov smo uspeli prenesti v osnovne organizacije, koliko smo se ob kongresu naučili in kako smo izkušnje kongresa uporabili pri vsakdanjem delu. Zadnji dan kongresa, so se na prvi seji sestali novoizvoljeni člani republiške konference. Izvolili so predsedstvo, sekretariat, predsednika in sekretarja. Za člana sekretariata je bila izvoljena tudi Jošt Zdenka, iz Velenja, ki bo vodila konferenco v izobraževanju pri republiški konferenci ZSMS. Z. B. skupnostih smo med drugim zapisali, da morajo osnovne organizacije! ZSS v organizacijah združenega dela, katerih dejavnost je neposrednega pomena za življenje krajanov, zagotavljati možnosti za neposreden! vpliv krajanov na upravljanje njihovih storitev in za kar najbolj tesno sodelovanje teh organizacij združenega dela s krajevnimi skupnostmi. Glede varstva samoupravnih pravic delavcev in reševanje sporov bomo zahtevali zaostritev odgovrnosti do vseh, ki bi zaradi nepravočasnega reševanja problemov, nasprotij m zahtev delavcev povzročili nezdrave, odnose v kolektivih, hkrati pa se bomo uprli demagoškemu vedenju posameznikov in izsiljevanju posamičnih interesov na škodo skupnih. To so dolžne storiti vse sindikalne orga-1 nizacije, zlasti pa osnovne organiza-1 cije sindikata, ko ugotovijo konflikt-ne razmere ali ko preti prekinitev dela. Sodelovali bomo tudi pri izpopolnjevanju sistema zaposlovanja ter se zavzemali, da delavcu, ki izpolnjuje pogoje za polno osebno pokojninol po zakonu o invalidskem in pokoj-i ninskem zavarovanju, preneha delovno razmerje, v delovnem razmerju pa lahko ostane le v primeru, če sta zato zainteresirana organizacija, združenega dela in delavec sam. Za-.' radi omejevanja ponovnega zaposlovanja upokojenih delavcev, ki naj odpre večje možnosti zaposlovanja mladih oziroma težje zaposlivih delavcev, bomo vztrajali, da delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, vendar zaradi družbeno utemeljenih! vzrokov nadaljujejo delovno razmerje, ugasne pravica do pokojnine in da prejemajo le osebni dohodek. Obenem si bomo prizadevali, da bi) se mu v sorazmerju z njegovim de-I lovnim prispevkom povečala njegova pokojninska osnova oziroma njegova pokojnina. Z gornjimi primeri sem želel dokazati, da so naši sklepi vendarle zelo konkretni. Naj še dodam, da smo v organih sindikata obravnavali tudi dokumente kongresov Zveze komunistov, ki služijo kot idejna podlaga in akcijska usmeritev za delovanje ZSS. Trdim in menim, da je tudi to bil del priprav za naše kongrese. Kaj je pokazala javna razprava oziroma katerim vprašanjem ste v tem predkongresnem obdobju namenili posebno pozornost? Največji poudarek je bil dan krepitvi vloge in položaja delavcev v družbenoekonomskih od-J nosih in političnem sistemu socialističnega samoupravljanja ter prizadevanjem za razvoj pro-f izvajalnih sil, krepitvi materialne podlage dela in stabilizacije. V okviru teh dveh področij pa je vključena cela paleta pomembnih vprašanj in nalog. Naj navedem le nekatere: Uveljavljanje ustavne zasnove tozda, samoupravno sporazumevanje o združevanju dela delavcev v tozdih, krepitev položaja in vloge delavcev pri odločanju, organiziranost in položaj delovnih skupnosti, samoupravna delavska kontrola, družbeno eko- nomski odnosi v krajevni skupnosti, samoupravni odnosi v SIS in uveljavljanje delegatskih odnosov ter na drugem področju uveljavljanje sistema družbenega planiranja, politika zaposlovanja, pridobivanje dohodka, razporejanje dohodka in čistega dohodka, uveljavljanje dehtve po delu in rezultatih dela, izobraževanje itd. Kako „oboroženi" odhajajo naši delegati na kongres? Vse delegate za slovenski kot tudi za jugoslovanski kongresi smo vključevali v vse akcije predkongresne dejavnosti, vabili1 smo jih na seje občinskih orga- nizacij sindikata, organizirali z njimi posvete na občinski in regijski ravni. Na občinskem svetu smo še posebej obravnavali njihove pripravljene razprave za kongres, določili posebne delovne skupine, ki jim pomagajo dokončno pripraviti te razprave. Moram poudariti, da so za kongres bih izbrani sposobni in aktivni sindikalni funkcionarji, ki so bili že doslej vključeni v neporedno sindikalno delo in ki so prav s svojim delom pridobili! zaupanje članstva, ki jim je določilo to odgovornost vendar častno nalogo zastopati skoraj1 22 tisoč članov ZSS naše občine na kongresu Na katera vprašanja bodo velenjski delegati na kongresu še posebej opozorili. Ob plenarnem delu bo kongres deloval še v petih komisijah; to je v komisiji za samoupravni in politični sistem, za družbeno ekonomske odnose, socialno politiko in družbeni standard, izobraževanje in kulturo ter v komisiji za organizacijsko in kadrovsko politiko. Vseh osem delegatov za slovenski kongres bomo razporedih tako, da bodo predvsem v teh komisijah aktivno sodelovali ne le s pripravljenimi razpravami, ampak tudi po potrebi opušte-vajoč stališča velenjskih sindikatov z nepripravljenimi razpravami. Na kongresu bomo nastopili predvsem z naslednjimi razpravami: samoupravljanje v rudarsko elektroenergetskih kompleksih in njihovo mesto v slovenskem elektrogospodarstvu, vpliv organizacij združenega dela na manj razvita področja, vloga in pomen posebnih izobraževalnih skupnosti v svobodni menjavi dela s posebnim poudarkom na reograni-zacijo usmerjenega izobraževanja, krepitev socialne varnosti, omejevanje socialnih razlik, zdravstveno varstvo in varstvo pri delu, Svobodna menjava dela na področju izobraževanja. Kaj bo kongres prinesel novega na področju dela sindikatov in kaj pričakujete od njega? Čeprav se morda malce čudno sliši, je kongres že prinesel mnogo novega in koristnega in bo marsikatero že pričeto aktivnost sindikata praktično le verificiral, tako na področju organiziranosti, kot glede metod dela sindikata ter smeri naše nadaljne aktivnosti. Naloge, ki si jih zadaje-mo na kongresu in sploh kongresni dokumenti niso namreč plod samega kongresa, ampak rezultat dela vsega sindikalnega članstva Slovenije v času priprav za kongres; to so smernice, ki so glede na stanje, na trenutek, v katerem živimo, nujnost. Zato nikakor ne smemo razumeti kongresa kot neko prelomnico v našem delu, temveč čas, ko ob ugo-. tavljanju doseženega jasno začrtujemo, kako bomo nadaljevali svoja prizadevanja, upoštevajoč morebitne nove momente, da bi bili šs uspešnejši. Rad bi opozoril tudi na novo kvaliteto v našem delu, ki je v kongresu uvajamo in ki že sedaj daje dobre rezultate. Ves čas namreč trdimo, da bo sindikat delal dobro in uspešno le tedaj, če bodo osnovne celice dovolj aktivne in uspešne. Toda ravno osnovnim organizacijam ZSS nismo doslej dajali stalno dovolj ustrezne konkretne in neposredne pomoči. Menim, da je ravno temu vprašanju dan velik poudarek in je zlasti aktivnost občinskih organov sindikata sedaj v prvi vrsti namenjena prav tej nalogi. Kajti uresničitev sklepov tako občinskih, medobčinskih, republiških pa tudi zveznih organov je vedno odvisna od sposobnosti aktivnosti in uspešnosti ravno osnovnih organizacij Zveze Sindikatov v združenem delu. Brez dobrega sindikata ni dobrega samoupravljala. Samoupravljanje pa je pogoj za dosego ciljev našega samoupravnega socialističnega sistema. Zavedamo se svoje odgovornosti ustava in zakon o združenem delu nam dajata velike pristojnosti; močno orožje za izvajanje svojih nalog. Od kongresa pričakujem, da bomo na njem uredili svoje vrste tako, da bomo to orožje znali in mogli uporabiti. S. VOVK Ustanovili svet za celovito stanovanjsko in komunalno gradnjo Svet bo sestavljen iz stalnega in nestalnega dela -Konstituiranje do 24. oktobra - Za predsednika sveta izvolili Teodora Jelena Glede na to, da je v velenjski občini v zadnjem času stanovanjska gradnja v precejšnjem zaostanku in da se soočamo z neusklajenim delovanjem na tem področju so člani občinskega sveta ZSS Velenje na ponedeljkovi seji ustanovili Svet za celovito stanovanjsko in komunalno gradnjo. Svet naj bi omogočil sindikatu kot najširši družbenopolitični organizaciji delavcev, usklajevanje stališč uporabnikov investitorjev in izvajalcev. Nadalje naj bi oblikoval predloge družbenih odločitev v zvezi s pripravo in izvajanjem planov in programov stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Nadalje naj bi med drugim usklajeval ter ocenjeval aktivnosti za izdelavo in sprejem srednjeročnega načrta ter letnih načrtov ter pri tem zlasti usmerjal dejavnosti prizadevanja za čim večjo racionalizacijo projektov in izvedb ter spodbujal pripravo normativov in standardov, komunalnih objektov ter stanovanj. Med njegove naloge bo sodilo tudi usklajevanje in ocenjevanje stališč o zasnovi sosesk, izdelavi urbanističnih in zazidalnih načrtov, seveda pa bo v zvezi s tem tudi sam predlagal svoje ugotovitve. Poleg tega naj bi ta družbeni svet dajal tudi pobude za ustanavljanje posebnih skupnosti, v katerih bi se zainteresirani dejavniki dogovarjali in izvajali usmerjeno gradnjo, obravnaval in zavze- mal stališča o dnižbenoekonom-1 skem delovanju ter organizirano-; sti komunalne, stavbno-zemlji-ške in stanovanjske skupnosti, dajal pobude za organizirano individualno stanovanjsko gradnjo v zvezi s prostorskimi možnostmi in možnost financiranja ter v! zvezi s subvencioniranjem stanarin, nadalje o združevanju stanovanjskih sredstev organizacij združenega dela, po potrebi pa bo opravljal tudi druge naloge. Svet bo sestavljen iz stalnega dela, v katerem bodo delegati družbenopolitičnih organizacij občine Velenje, izvršnega sveta ter samoupravne stanovanjske in komunalne skupnosti in skupnosti za oddajanje in urejanje stavbnih zemljišč. Nestalni del pa bodo se stavljali delegati projektantskih organizacij, odgovorni] izvajalci, predstavniki krajevne skupnosti, v kateri se bo izvajala gradnja, banke, Zavoda za urbanizem, komiteja za družbene dejavnosti pri izvršnem svetu Sob, investitorji oz. uporabniki, inšpekcijske službe idr. Svet se naj bi predvidoma konstituiral do 24. tega meseca. 0 uresničevanju zakona o združenem delu člani občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje so se v ponedeljek sešli na 2. sejo — Udeležili so se je tudi delegati za slovenski in jugoslovanski kongres in seznanili člane sveta s svojimi razpravami Osrednja točka druge seje Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje, ki je bila v ponedeljek, sta bih ocena stanja na področju uresničevanja zakona o združenem delu v organizacijah združenega dela ter priprave na 9. kongres slovenskih sindikatov v Šaleški dolini, ki bo 25. in 26. oktobra v Mariboru. Oceno stanja na področju uresničevanja zakona o združenem delu, ki pa ni prikaz neke zaključene akcije, ampak le odraz trenutnega stanja, sta na ponedeljkovi plenarni seji podala Peter Krapež, podpredsednik Občinskega sveta in predsednik komisije za samoupravne družbeno ekonomske odnose ter ter Alojz Batič, predsednik komisije za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. Komisiji sta pri svojem delu (seveda analiza ni mogla zajeti vseh organizacij združenega dela) poskušali dobiti odgovore na to, kako so v organizaciji združenega dela uspeli urediti v dosedanjih prizadevanjih razmerja v pridobivanju dohodka temeljnih organizacij in skupnosti in v zvezi s tem ah delavci vedo, s čim ter kako lahko vplivajo na višino svojega dohodka; nadalje, ali je samoupravna organiziranost resnično prilagojena osnov- nim načelom pridobivanja dohodka in v skladu z zakonskimi določili in če so sprejeti interni splošni akti v posameznih samoupravnih sredinah ustrezni, sprejeti po dogovorjenih postopkih in če dejansko urejajo razmerja oziroma ali so zgolj formalni. Ocena, ki je med drugim rezultat najrazličnejših delovanja občinskega sveta njegovega organa in posameznih delavcev v občinskem svetu (upošteva tudi analize in stališča Občinskega pravobranilstva samoupravljanja), kaže, da samoupravna organiziranost združenega dela ponekod še vedno ni v skladu z določili zakona o združenem delu, zato se bodo morah sindikati še posebej prizadevati, da se v roku (do 11. decembra letos) to uredi. V nadaljevanju seje so člani občinskega sveta sprejeli tudi sklep o ustanovitvi sveta za stanovanjska in komunalna vprašanja pri občinskem svetu ZSS Velenje ter družbeni dogovor o skupnih merilih in osnovah za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem organizacij združenega dela in samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne, razmere pri zaposlovanju. V deželi, kjer so vsi ljudje kot brat in brat Vlak Bratstva in enostnosti znova pokazal, kako veliko je prijateljstvo med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi — V pobrateno krajevno skupnost Novo selo je odpotovala tudi posebna delegacija krajanov Šmartnega ob Paki — Nepozabna doživetja Hitro zmanjka pravih besed, če hoče človek vsaj približno pisati in ponovno doživeti vse tisto, kar se je pred dnevi dogajalo v Vrnjački Banji, Novem selu in povsod drugod, koder je vozil letošnji vlak Bratstva in enotnosti. Vselej ob takih priložnostih se znova dokaže in potrdi, da bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov poganjata iz neznansko globokih in močnih korenin, ki so v letih narodnoosvobodilnega boja ter po njem zrasli v mogočno, košato drevo pristnih prijateljskih in na svetu edinstvenih medčloveških vezi. In vedno znova se dokaže tudi to, da tega drevesa ne more zamajati noben vihar pa naj zapiha še tako močno. To je bilo opaziti na vsakem koraku naše poti po pobrateni občini Vrnjačka Banja. Letošnji vlak Bratstva in enotnosti je v republiko Srbijo odpeljal 1250 nekdanjih vojnih izseljencev in njihovih svojcev iz vse Slovenije. V Celju so se jim na tej poti pridružili tudi izseljenci iz občin Velenje in Mozirje ter posebni delegaciji obeh občin. Istočasno pa je v Novo selo v občini Vrnjačka Banja odpeljal tudi „avtobus bratstva in enotnosti". Krenil je iz Šmartnega ob Paki in v pobrateno krajevno skupnost Novo selo je z njim odpotovala 45 članska delegacija predstavnikov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev in nekaterih krajanov Šmartnega ob Paki. Šmartno in Novo selo sta pred leti podpisala listino o pobratenju in od takrat dalje se med obema krajevnima skupnostima spletajo trdne bratske in prijateljske vezi ter sodelovanje na vseh področjih, ki ga podkrepljujejo z izmenjavanjem različnih delegacij. Naj na tem mestu omenimo, da je Novo selo ena največjih krajevnih skupnosti Vrnjačka Banja, tako po površinski razsežnosti kot po številu prebivalstva. Obsega področje osmih kilometrov v širino in prav toliko v dolžino in je od svetovno znanih toplic Vrnjačka Banja oddaljena vsega nekaj kilometrov. V njem in z njim pa živi skoraj 4500 krajanov, ki najdejo zaposlitev v okoliških to-1 varnih ali pa na prostranih poljih bogate Šumadijske zem- Utrujenost, ki jo je povzročila približno štirinajsturna nočna vožnja, je začelo preganjati sonce, ki je razblinjalo megleno jutro nad prebujajočim se Beogradom. Dokončno pa nas je prebudila sončna Šumadija in pozdrav, ki smo ga bili deležni v Novem selu in Vrnjački Banji, toplejši od sonca. Po prvem sre- čanju z gostitelji Novoselci je bilo treba pohiteti na železniško postajo Vrnjačka Banja, kjer so številni domačini že bih pripravljeni, da s pesmijo, plesom in krepkim stiskom roke izrečejo vsem udeležencem vlaka Bratstva in enotnosti iskreno dobrodošlico. Sprejem je bil nepopisen. Vlak so zasuli s cvetjem, mlajši in starejši so zaplesali kolo in zapeli v pozdrav. Prisrčno so sprejeli medse nekdanje izseljence in delegacijo iz občine Velenje, ki so izstopili tukaj in zaželeli srečno pot tistim, ki so pot nadaljevali. Še slovesneje pa je bilo na glavnem trgu v Vrnjački Banji, ko je izseljence ter delegacije iz Velenja, Šmartnega ob Paki in Ormoža pričakalo več kot dva-tisoč občanov Vrnjačke Banje. V njihovem in v svojem imenu je goste iz Slovenije pozdravil predsednik skupščine občine Vrnjačka Banja Slavko Janko-vič in med drugim dejal: ,.Presrečni smo in radostni, ker vas spet vidimo v naši sredini. Bratsko ■Vas pozdravljamo, želimo vam prijetno bivanje v naši občini, prijetna bratska srečanja povsod, kamor boste prišli. Bodite kot doma, med svojimi najbližjimi, med svojimi otroki, med svojimi sodelavci. Na legendami Popini bodite ponosni in veliki tako kot mi, kajti od tam smo skupaj odšli v vihar revolucije proti skupnemu sovražniku s skupnimi cilji: za bratstvo in enotnost, za socializem, za lepšo bodočnost vseh naših narodov in narodnosti. S Popine so na revolucionarni pohod odšli tudi nekateri vaši rojaki, zato ste lahko še toliko Polaganje temeljnega kamna bolj ponosni. Prav to bitko sta vodila bratstvo in enotnost, saj so v njej sodelovali borci vseh krajev Jugoslavije. Z vašim obiskom so naši oktobrski prazniki še večji: 1. .oktober, dan ko smo leta 1941 prvič z lastnimi silami osvobodili Vrnjačko Banjo in ustanovili narodnoosvobodilni odbor ter 13. oktober, dan, ko se je istega leta bila neenakopravna borba na Popini. 15. oktobra 1945 pa manifestacije pa so na prizorišču Popinske bitke postavili temeljni kamen za izgradnjo spominskega parka z veličastnim spomenikom. Novo selo zaključili zanimiv in razgiban dan s družabnim srečanjem, ki se ga bodo zaradi pristnega prijateljskega razpoloženja vsi še dolgo spominjali. S prisrčnega sprejema v Novem selu Predstavniki Šmartnega so gostiteljem izročili sliko svojega kraja smo dokončno osvobodili našo občino in začeli nov boj za izgradnjo opustošene domovine. Bodimo ponosni in veseli zaradi vsega, kar smo skupnega ustvarili v revoluciji, v povojnih akcijah in v pobratenju naših občin, s čimer smo doprinesli k utrjevanju bratstva in enotnosti, največje pridobitve naše revoluci-je." Sprejem v Vrnjački Banji je bil zares enkraten in za vse nas, ki smo ga doživeli prav gotovo nepozaben. Z istimi besedami pa lahko opišemo tudi srečanje delegacije iz Šmartnega ob Paki in njihovih gostiteljev. Na dvorišču osnovne šole v Novem selu so učenci, njihovi učitelji in mnogi domačini pripravili nadvse prisrčen program, ki se je zaključil s skupnim kolom in pesmijo iz grl pravih prijateljev, bratov. V marsikaterem očesu se je zaiskrilo od solza, ko so novoselski osnovnošolci zaživeli z verzi velikega Kajuha, našega in njihovega junaka. Naslednjega dne so občani Vrnjačke Banje slavili obletnico osvoboditve ter bojev na Popini in skupaj z njimi so ta dva pomembna praznika počastili tudi njihovi gostje iz Slovenije. Na legendarno vzpetino Popina je prišlo izredno veliko domačinov in gostov, med njimi največ učencev in dijakov. Pred njihovimi očmi je ob doživetem pripovedovanju generala podpolkovnika Dušana Dozeta zaživela Popina izpred 37 let, ko je v neenakopravnih bojih s sovražnikom padlo 42 partizanov. Na tej veličastni proslavi je spregovoril tudi član centralnega komiteja ZKJ dr. Koča Jončič in med drugim orisal velik napredek, ki so ga ti kraji, v katerih je vojna divjala z vso svojo ihto, dosegli v razvoju po njej in ki z njim v korak nezadržno hitijo tudi danes. Ob zaključku te SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL MOZIRJE V sredo so se na redni seji sestali člani predsedstva občinske konference SZDL Moziije. Obravnavali so samoupravni sporazum o ustanovitvi koordinacijskega sveta med občinskimi skupnostmi za zaposlovanje, posebno pozornost so namenih seveda pripravam na volitve in: so sprejeli tudi rokovnik za njihovo izvedbo. Člani so se seznanili tudi z informacijo o povezovanju nazarskega GLIN-a vi SOZD Gorenje in na koncu ob-1 ravnavali še predloga o postavitvi spominskih obeležij Franu Kocbeku in Žigi Laykaufu. Člani delegacije iz Šmartnega ob Paki so skupaj s svojimi gostitelji nato odšli do bližnjega mesta Trstenik, in si tam z velikim zanimanjem ogledali proizvodnjo v tovarni hidravlike in pnevmatike Prva petoletka. Zvečer pa so krajani pobratenih krajevnih skupnosti Šmartno in Šmarčani so svojim izredno prijaznim gostiteljem ob tej pr ilož-nosti izročili sliko Šmartnega, kot skromno oddolžitev za vse tisto nepozabno, kar so doživeli v treh dneh bratskega in prijateljskega obiska v Novem selu, ki se je ob prisrčnem in ganljivem slovesu zdel še prekratek. Na pot domov so krenili ni enkratnih in nepozabnih sov, polni neizbrisnih spon nov, polni zanimivih spoznan delu in življenju ljudi v pobra ni- Vrnjački Banji, Novem in drugod. In srečni spričo kega in iskrenega prijateljstv ki so jim ga izkazovali povsod. Vsi skupaj pa smo hiteli domov, da vsem tistim' tokrat niso imeli priložnoi obiskati bratske Srbije, po< mo, koliko resničnih prijate' imamo v teh krajih in da prenesemo njihove najtople pozdrave z željo, da se kma spet srečamo. JOŽEKRAJN Velenjski delegati za 9. kongres Zvei sindikatov Sloveni Kongresa slovenskih sindik tov, ki bo v sredo in četrtek p hodnji teden v Mariboru se do iz Velenjske občine udelei naslednji kandidati: Ivanka Fi pančič, Peter Krapež, Vikti Krašek, Ivana Jevšek, Fra Rat, Maijana Koren, Alojz & in Pankarc Semečnik. Kot člani republiškega sve ZSS pa bodo na kongresu i delovali tudi Marcel Medve Teodor Jelen in Majda Nagli ter Vera Pirih, ki je kandidati za članico v novem republiške svetu. I Bilo je veličastno in nepozabno ! * S N 5 S s Ob vrnitvi v Velenje so enotnosti nam nekateri izmed udeležencev vlaka Bratstva in pripovedovali o vtisih z obiska v Srbiji Udeleženci vlaka Bratstva in enotnosti so se tudi letos vrnili domov polni nepozabnih vtisov in doživetij z obiska med številnimi prijatelji v Srbiji. Občutki vseh so bili povsem enaki, vsi so podobno doživljali srečanje s starimi in novimi znanci. Njihove besede bi lahko strnili v eno samo pripoved pa vendarle so nam vsak zase skušali opisati, kar so videli in doživeli. BOGDAN ŽOLNIR (Slovenj Gradec): „To, kar smo doživeli, je nekaj veličastne- ni, Zlatibor, Sevojno in nadvse zanimivo razstavo Iz- Ivan Novak gnani Slovenci, ki bo potovala po vsej Jugoslaviji." IVAN NOVAK (Velenje): „Moji vtisi s te enkratne poti so še dokaj neurejeni, kajti doživeli in videli smo ogromno stvari, ki jih ni mogoče opisovati. Z eno besedo veličastno. Letos sem z vlakom Bratstva in enotnosti odpotoval že tretjič. Prvič sem bil v Kraljevu, nato v Vrnjački Banji in letos v Titovih Užicah. Moji vtisi pa so vedno bili enaki, kajti stvo. Prav rad se bom udeležil tudi prihodnjega vlaka Bratstva in enotnosti, če bo le priložnost in če bomo zdravi seveda." JOŽE PRAPROTNIK: „Z letošnjim vlakom sem se odpeljal do Čuprije, ki mi je ostala v neizbrisnem spominu po obisku pred leti. Oba z ženo sva več kot navdušena nad sprejemom, ki so nam ga pripravili in nad vsem ostalim, česar smo bili deležni v prijazni Čupriji. Nikdar ne bo mogoče pozabiti iskrenega prijateljstva, ki se je spletlo med nami in ki ga, podrobneje ne morem opisovati, ker se ne da. Treba je videti in doživeti to bratstvo in prijateljstvo, ki povezuje narode Jugoslavije in ki je naše največje bogastvo. Zato ga je treba varovati in še bolj utrjevati. Taka srečanja bi morala biti pogostejša, zlasti pa bi se morali pogosto srečevati naši mladi državljani, da bi se naša enotnost kar najbolje prenašala iz generacije na generacijo. Že prejšnja leta sem se udeleževal potovanja Bratstva in enotnosti v Srbijo in vselej je bilo nepozabno. Letos sem bil v Titovih Užicah in med drugim imel priliko videti tudi legendarno Kadi-njačo, hidrocentralo na Dri- Jože Praprotnik vzdušje, ki se ustvari ob takih priložnostih je zares enkratno. Veseli me, da z nami starejšimi potujejo v bratske kraje tudi mladi in da na ta način varujemo in utrjujemo našo enotnost in prijatelj- Ljubisava ga iz leta v leto bolj utrjuje-J mo. Lahko povem le to, daj je naš obisk v Srbiji resnično nepozaben in da| bom v te čudovite kraje zniv va z veseljem odšel ob vsaki j ponujeni priložnosti." UUBISAVA ŽOLNIR j (Slovenj Gradec): „Ne morem povedati nič drugega kot so moji znanci, s katerimi sem skupaj preživljala te čudovite in nepozabne trenutke med prijatelji v Srbiji. Kamorkoli smo prišli, povsod so nas sprejeli kot prave brate, kot da se pozna- j" mo že leta in leta. Bili so) nadvse prijazni in pozon gostitelji in upam, da jim bo- j mo to veliko gostoljubje; kmalu lahko vrnili.' tevilka 42 (452) - 20. oktobra 1978 inSII vas obveščevalec koledar Bk, 20. oktober - Irena »ta, 21. oktober - Urška pelja, 22. oktober - Zorislava ■edeljek, 23. oktober — Severin rek, 24. oktober - Rafael tda, 25. oktober - Darija rtek, 26. oktober - Lucijan dežurstva r VSTVENI DOM VELE- 110. 1978 od 7. do 20. ure Željko Radič , 10. 1978 od 20. dr. Ivan I , tO. 1978 do 7. ure dr. Ivan 4 10. 1978 od 7. dr. Pavle >šelj 10.1978 do 7. ure dr. Pavle išelj 10, 1978 od 7. do 20. ure Dušan Logar . 10. 1978 od 20. dr. Janez es 10. 1978 do 7. ure dr. Ja Poles >RA VSTVENI DOM ŠO LNJ: 20. 10. do 22. 10.1978 dr. sr Lazar 23. 10. do 24. 10.1978 dr. dan Menih 25. 10. do 26. 10.1978 dr ran Stupar [27. 10. do 29. 10.1978 dr. Menih AMBULANTA VELE- 10. in 22. 10. 1978 dr. mana Lah, Velenje, Kidriče-17. I 8. do 12. ure dežurna v tai ambulanti SŠZD Velenje, U v pripravljenosti doma TERINARSKA POSTAJA: I 20. 10. 1978 do 26. 10 K dipl. veterinar Peter itarič, Šoštanj, Prešernov trg lelefon 881-143 mali oglasi PRODAJAM rezervne dele za itavo 101 letnik 74'. Rudi Ičman, Prešernova 2/5, Ve- ?ROD/ IAM osebni avto Škoda )0 MG — stari tip — po delih, lovan Aleksič, Koroška 25 Felenje »I 60 L, zelene barve, no-radio, prevleke in ijala ugodno prodam, der Vihar, Bevče 8 a, jski cesti. IO, garsonjero ah eno-stanovanie išče mlad par. dplačila. „Nujno". kombiniran otroček, ograjico, stol za ije otroka s „hojco" in lašč za pričakujočo o, številka 40. DolejS, jska 100, telefon 851-371. RODAM tri leta star pralni tj PS 620 BIO - 14 progra-i. Naslov v uredništvu. kino WI KINO VELENJE D. 10. - petek ob 17.30 in D KARATE JONES - ame-karate 21. 10. - sobota ob 17.30 in 1930 GLOBINA - ameriška grozljivka (iz serije Ajkula). Režija: Peter Yates. Igrajo: Robert Shaw; Jacqueline Bisset 22.10.-nedelja ob 17.30 in 19.30 GLOBINA - ameriška grozljivka (iz serije Ajkula) 23. 10. - ponedeljek ob 17. 30 in 19.30 ANI HOL - ameriška romantična komedija. Režija: Woody Allen. Igrajo: Woody Allen, Diane Keaton 24. 10. - torek ob 17.30 in 19.30 TRENER - domači film. Režija: Piruša Djordjevič. Igrajo: Tanasija Ozunovič, Ljuba Tadič 25. 10. - sreda ob 17.30 in 19.30 TRENER - jugoslovanski film 26. 10. - četrtek ob 17.30 in 1930 RDECl OBLAK NAD RIATOM - ameriški vestem. Režija: John Stugers. Igrajo: Richard Harris, Barry Shear KINO DOM KULTURE VELENJE 23. 10. - ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE - VONJ POLJSKEGA CVETJA - domači film -komidrama. Režija: Srdjan Ka-ranovič. Igrajo: Ljuba Tadič, Aleksander Beršek KINO ŠOŠTANJ 21. 10. - sobota ob 19.30 VONJ POLJSKEGA CVETJA — jugoslovanski film — komidrama. Režija: Srdjan Karano-vič. Igrajo: Ljuba Tadič. Aleksander Beršek 22.10. - nedelja ob 1730 in 19.30 ANI HOL - ameriška romantična komedija. Režija: Woody Allen. Igrajo: Woody Allen, Diane Keaton 23. 10. — ponedeljek ob 1930 GLOBINA - ameriška grozljivka (iz serije Ajkula). Režija: Peter Yates. Igrajo: Robert Shaw, Jacqueline Bisset. 25. 10. - sreda ob 19.30 RDEČI OBLAK NAD RIATOM - ameriški vestern. Režija: John Stugers. Igrajo: Richard Harris, Barry Shear 26. 10. - četrtek ob 19.30 TRENER - jugoslovanski film. Režija: Piruša Djordjevič. Igrajo: Tanasije Ozunovič, Ljuba Tadič KINO TOPOLŠČICA 21. 10. - sobota ob 16. uri ANI HOL — ameriška romantična komedija Režija: Woody Allen. Igrajo: Woody Allen, Diane Keaton KINO ŠMARTNO OB PAKI 24. 10. - torek ob 19. uri GLOBINA — ameriška grozljivka (iz serije Ajkula). Režija: Peter Yates. Igrajo: Robert Shaw, Jaqueline Bieset Petkov kulturni večer Drevi ob 19. uri bo v okviru petkovega kulturnega večera gostovala v knjižnici Kulturnega centra Velenje članica SNG Ljubljana META VRANIČ, ki bo izvedla monodramo Gilberta Leautierja: RAGLJA. Režija: Albert Kos. Ure pravljic Vsak četrtek ob 16. uri so v knjižnici Kulturnega centra Velenje „ure pravljic", za otroke v starosti 5, 6 in 7 let, na katere vabimo zlasti tiste predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Razstave V galeriji Kulturnega centra Velenje je odprta razstava Ivana Meštroviča, vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 13. ure. Na velenjskem gradu pa je odprta stalna razstava „od impresionizma do danes" in stalna razstava slik Lojzeta Perka in sicer vsak dan od 9. do 13. ure ter od 15. do 18. ure. Ob ponedeljkih je zaprto. prebil VELENJE: Poroke: Dragomir Mladeno-vič, rojen 1953, ključavničar iz Velenja in Mara Markanovič, roj. 1958, delavka i| Velenja; Marjan Zupančič, rojen 1950, strojni delovodja iz Radeč in Vesna Kranjec, rojefta 1957, ekonomski tehnik iz Radeč; Dragan Vasič, rojen 1953, avfo-mehanik iz Jaša Tomič in Zorka Kondič, rojena 1950, delayka iz Pesja; Rudi Rednak, rojen 1953, rudar iz Amač in Anica Petrič, rojena 1957, delavka i? Lukanje; Avgust Jeriha, rojen 1956, uslužbenec iz Velenja in Mira Čuden, rojena 1951, uslužbenka iz Spodnjih Gorč; Dušan Jeriha, rojen 1955, TV mehanik iz Velenja in Breda Verbič, rojena 1953, ekonomski tehnik iz Velenja; Milan Kame-nik, rojen 1956, električar iz Velenja in Jožica Krofi, rojena 1958, medicinska sestra iz Velenja; Roman Tamše, rojen 1956, strojni tehnik iz Velenja in Majda Višnar, rojena 1959, študentka iza Šaleka; Henrik Mir, rojen 1949, strojnik iz Velenja in Boža Fale, rojena 1958, ekonomski tehnik iz Velenja. Smrti: Kari Acman, upokojenec iz Kavč 1, star 79 let; Ivan Majhen, kmetovalec iz Sv. Florjana pri Šoštanju 9, star 39 let. ŠOŠTANJ: POROKE: Ladislav Horvat, rojen 1951, skladiščnik iz Šoštanja in Jožefa Ledinek, rojena 1951, delavka iz Šoštanja; Jože Navodnik, rojen 1955, traktorist iz Belih vod inOlga Knez, rojena 1955, sestavljalka iz Razborja; Janko Fece, rojen 1950, vodovodni inštalater iz Šoštanja in Vilma Grobelnik, rojena 1958, študentka iz Šoštanja. SMRTI: Kari Potočnik, inv. upokojenec iz Arnač, star 54 let; Kari Kvas, inv. upokojenec iz Celja, star 37 let; Janez Fidler, upokojenec iz Zagrada, star 77 kt; Ivan Volovšek, upokojenec iz Kasaz, star 86 let. f šport telesna kultura rekreacija ZMAGA V ZADNJIH MINUTAH Prvih devet kol v drugi zvezni nogometni ligi zahod kaže, da so moštva zelo izenačena in da bo boj za prvo mesto kot tudi za obstanek v ligi gotovo zelo težak. Nogometaši Rudarja so po nedeljski zmagi proti svojim soimenjakom iz Ljubije šel vedno na zelo dobrem sedmem mestu. Imajo deset točk prav toliko kot Proleter, Iskra, Radnik in Lestar in le tri točke zaostajajo za vodilnima Novim Sadom ter Mariborom, ki imata po trinajst točk. Podobna slika je v spodnjem dehi lestvice. Trinajsta Kikinda zaostaja za Rudarjem le dve točki, medtem ko so na zadnjih treh mestih Rudar Ljubija s 6' točkami, Segesta 5 in zadnji še vedno Merkator s štirimi točkami. Tudi nedeljsko srečanje so nogometaši Rudana dobili šele v zadnjih minutah srečanja. Prvi so povedli gostje po napaki Cicaka, ki je v nedeljo v vratih zamenjal Blagusa. Streljana žoga se mu je od prsi odbila do Samardjije, ki jo je z nekaj metrov poslal v mrežo Rudarja. V drugem polčasu sta namesto Vlajiča in Miljkoviča zaigrala Buškovič in Djurič. S tem je igra domačinov pridobila na borbenosti in požrtvovalnosti in v 63. minuti je Kustudič po priložnostih, ki sta jih imela pred tem Šuica in Buškovič, izenačiL Naslednjih dvajset minut so se gostje spretno branili, toda v 83. minuti je Kikič, ki je bil v nedeljo med naj-borbenejšimi domačimi igralci, dosegel drugi zadetek za svoje moštvo. Nekaj minut za tem so gostje sicer izenačili, vendar je glavni sodnik razveljavil zadetek na posredovanje stranskega sodnika, ker sta bila kari dva gostujoča igralca v nedovoljenem položaju. V zadnjih minutah so domačini imeli lepo priložnost za povišanje rezultata vendar je strel Suice zletel le nekaj centimetrov čez gol. TOČKA V GOSTEH Nogometna selekcija iz Šmartne- fj ob Paki je v 7. prvenstvenem kolu lovenske nogometne lige prvič uspela iztržiti točko v gosteh. Srečanje z Železničarjem v Mariboru se je končalo z rezultatom 0:0, čeprav so.' domačini, ki so eden izmed kandidatov za osvojitev prvega mesta, bili seveda velik favorit. Nogometaši Šmartnega pa so jih presenetili s preudarno ter požrtvovalno igro in ob malo večji spretnosti napadalcev bi se iz Maribora lahko vrnili tudi z drugo točko. Dobro so se branili in preizkus telesne temperature IMATE VROČINO? To lahko ugotovite v 15 sekundah! V lekarni ali samopostrežni trgovini si kupite F-test. F-test si pritisnete na obrisano, suho čelo. Če se po 15 sekundah pokaže: — črka N nimate temperature — črki NF pa pokažeta zvišano temperaturo. Potrebni ste počitka v postelji, natančno temperaturo pa si izmerite z medicinskim termometrom. F-test je zelo uporaben, saj pokaže temperaturo že v 15 sekundah; se ne razbije, zato ga imamo lahko vedno pri sebi. Lek, n.sol.o., Ljubljana r ODBOR ZA ZDRU2ENO DELO pri LOTERIJSKEM ZAVODU SLOVENIJE Ljubljana, Titova } /I OBJAVLJA prosta dela in naloge za nedoločen čas PRODAJALCA II v poslovnem mestu v Velenju Pogoji: — šola za blagovni promet, 1-letna praksa — osnovna šola, 5-letna praksa Za dela in naloge prodajalca je določeno poskusno delo, ki traja 90 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na gornji naslov v roku 15 dni od dneva objave. Udeležence 1. turnirja „Bratstvo in enotnost" je na začetku športnega srečanja pozdravil Edo Centrih, predsednik velenjskega društva invalidov. skušali z nasprotnimi napadi presenetiti nerazpoložene domačine, ki si niso uspeli pripraviti niti ene zrele priložnosti za zadetek. Selekcija šmartnega je v naslednjem kolu prosta. ŠMARTNO: P. Podgoršek, Kralj, Krajnc, Nežmah, G. Omladič, A. Podgoršek, Kodre (Bric), Goršek, Meh (F. Omladič), Završnik, Deželak. J. K. KOŠARKAŠKA SEZONA PRED VRATI 28. oktobra se prične eno izmed najmnožičnejših tekmovanj v našem športu, to pa je tekmovanje v Slovenski košarkaški ligi. Letošnji tekmovalni sistem omogoča kar 25 klubom širom Slovenije, da se v to tekmovanje vključijo. Vsa moštva so razdeljena v 5 tekmovalnih skupin. Prvo uvrščene iz vsake skupine pa bodo dobile pravico tekmovanja v super slovenski ligi, ki se bo začela 12. januarja 1979. Šoštanjska Elektra je kot tretje uvrščena ekipa iz prejšnje sezone nosilka 5 kvalifikacijske skupine v kateri sodelujejo: Triglav-Kranj, Cerknica, Zagorje--Litija, in Šentjur. Že sama trditev, da bodo kvalifikacije naporne je dejstvo, da se rezultat iz predtekmova-nja upošteva tudi v super ligi. Boj bo neizprosen. Vsa moštva so se resnično okrepila, Šoštanjska Elektra pa bo zelo oslabljena, saj so odšli na odsluženje vojaškega roka njeni najboljši igralci iz pretekle sezone Jo«, Udrih, Breznik in Keblič. Kljub temu pa je že kot znano odlika košarkaršev volja borbenost in vztrajnost. Tako čaka pomlajeno moštvo velika odgovornost v novem prvenstvu. Vodstvo kluba si je sicer prizadevalo dobiti nekaj visokih1 igralcev vendar teh nI Nova okrepitev je le branilec Celja Štefane, ki ima drugoligaške izkušnje in pa dva metra visoki Košnik, ki je že sicer nastopil za državno mladinsko reprezentanco, vendar ga zveza še ni registrirala. Tako slej ko prej ostane Elektra v novi sezoni z igralci: Polovšak, Kahvičič, Breznik P., Šta-her, Kokolj, Jošt S., Hrovat, Hliš, Bukovič zaigrati pa bo moral po vsej verjetnosti tudi veteran Jerič, ki moštvo za novo sezono tudi pripravlja. Vsem ljubiteljem p sporočilo, da bodo tekme doma igrane ob 18. uri v telovadnici ..Solidarnosti" v Šoštanju. Če se bo Elektra uvrstila v super ligo, v kar ne dvomimo, pa tudi v Rdeči dvorani v Velenju. Prvo kolo bo na sporedu 28. 10. Že v prvem kolu bo v Šoštanju derbi med domačini in kranjskim Triglavom. BRE^ USPEHA V MARIBORU V 7. kolu Slovenske rokometne lige-vzhod so rokometašice Šmartnega ostale praznih rok. Selekcija Maribora je bila na svojem igrišču pretrd oreh in ni se pustila presenetiti. Čeprav so Šmarčanke tokrat pokazale dobro igro, so domačinke zanesljivo zmagale z rezultatom 14:10, predvsem po zaslugi boljše igre v prvem polčasu. Ekipa Maribora si je že do odmora priigrala odločilno prednost petih zadetkov, ki so jo rokometašice Šmartnega v nadaljevanju uspele znižati le na štiri. Šmarčanke so v drugem delu igre dosegle celo zadetek več od domačink ki pa so le uspele obdržati izdatno prednost iz prvega polčasa. ŠMARTNO: Pevnik, Tajnik 1, Ostojič 1, Krevzel 1, Omladič, Smerc 3, Gril 1, Jeraj, Kuder. V nedeljo gostuje v Šmartnem ob Paki selekena Ptuja. J. K. NA VRHU VELENJČANKE S TOČKO PREDNOSTI Rokometašice Velenja v sedmem kolu niso imele težkega dela. V Brežicah so zlahka premagale tamkajšnjo ekipo z rezultatom 16:5 (10:2). Razen KropivScove so se vse igralke vpisale med strelke, največ zadetkov pa sta dosegli Špoljarjeva 4 in Janova 3. Po tem kolu so igralke Velenja same na vrhu z 12 točkami, na drugem mestu.pa je selekcija Savinjske, ki ima 11 točk. V jutrišnjem kolu bodo rokometašice Velenja doma igrale z Vuzenico, ki je po sedmem kolu na zadnjem mestu brez osvojene točke. Seveda bo to priložnost za domačinke, da si še izboljšajo gol razliko. ZAČETEK TUDI V ODBOJKI V nedeljo se je pričelo tudi tekmovanje v slovenskih odbojkarskih ligah. Tako so se domačim gledalcem prvič v tej sezoni predstavile tudi igralke Ljubnega, ki se v lanskem tekmovanju na tej ravni niso posebej izkazale. Tokrat so se predstavile \ mnogo boljši luči, čeprav niso vknji-žile točk. Boljša ekipa Kopra je pc dokaj zanimivi igri sicer zanesljivo zmagala, toda domačinke so se jim uspešno upirale in jim odvzele tretji set. Omeniti velja, da so igralke Ljubnega zelo napredovale v obrambi, njihova igra v napadu pa je bila v nedeljo zelo neučinkovita. Le v posameznih delih igre so dokazale, da tudi znajo veliko več in to znanje bodo morale v prihodnjih bojih z enakovrednimi nasprotnicami bolje vnovčiti. Gostje iz Kopra so zmagale s 3:1 (-10, -7, 14, -4), pred 50 gledalci sta v telovadnici osnovne šole na Ljubnem sodila Božič (Šempeter) in Kugovnič (Topolščica}, za Ljubno pa so igrale: Skok, Dober-šek, Žagar, M. Jeraj, J. Jeraj, Mori, Podmeninšek, Klančnik, Zaleznik in Orlovič. J. P. REGIONALNO PRVENSTVO V KARATE JU V Velenju je bilo 12. in 13. oktobra regionalno prvenstvo v karateju za mladince in člane. Pivo _ in drugo uvrščeni iz vsake kategorije J sta si priborila pravico nastopa na finalnem prvenstvu, ki bo konec meseca v Ljubljani. V koroško štajerski regiji nastopajo ekipa iz Dravograda, Raven na Koroškem, Mislinje, Dobrne, Slovenj Gradca, Gimnazije Velenja in Velenja. "j Rezultati: Člani - lahka kategorija: 1. Mujaga Ahmetovič, 2. Branko Ferarič; polsrednja kategorija: 1. Bruno Borovnik, 2. Ibrahim Fatič; srednja kategorija: Dušan Borovnik, 2. Vili Hriberšek; poltežka kategorija: 1. Mato Brčina, 2. Ivo Blazinšek težka kategorija: 1. Safet Smajlovič (vsi karate klub Gorenje Velenje) Mladinci - lahka kategorija: 1. Marjan Dimec, 2. Darko Aravz; polsrednja kategorija: 1. Cveto Petek, 2. Dušan Tkavc; (vsi karate klub: Gorenje); srednja kategorija: 1. Nande Kortnik (gimnazija Velenje) 2. Mato Uranko (karate klub Velenje); poltežka kategorija: Vojko Vah (karate klub Velenje). V težki kategoriji ni bilo predstavnika. * Vsem zmagovalcem so bile podeljene diplome in pokali. Prikazane so bile lepe in zanimive borbe. I. TURNIR BRATSTVA IN ENOTNOSTI Kot smo že v prejšnji številki i Velenju [ nje invalidov športnikov iz Srbije, Hrvatske in Slovenije na katerem je sodelovalo kar 126 invalidov, voja- ročali je bilo v Velenju prvo sre§£ niko ških vojnih invalidov, prvoborcev in borcev NOB. Pomerili so se v kegljanju, streljanju z zračno puflco, v športnem ribolovu ter v namiznem tenisu. Tekmovanja so bila v dopoldanskem času. Popoldne pa je vse udeležence pozdravil predsednik Občinske skupščine telesnokulturne skupnosti Tone Pečovnik, nakar so si gostje po skupnem kosilu ogledali mesto, se zlasti zadržali na Titovem trgu, kjer so bili navdušeni d prelepim ambientom, s pomnikom našega maršala. Ogledali so a razstavo Ivana Meštroviča in še vzorčni sejem' Gorenja ter se polni nepozabnih vtisov vrnili na svoje domove. Rezultati športnih srečanj: kegljanje - 1. Velenje, 2. Sisak, 3. Kočevje, 4. Ljutomer, 5. Žalec, 6. Tkanina Celje, 7. Djurdjevac in 8. Prokupije (Srbija); streljanje - 1. Žalec, 2. Velenje, 3. Djurdjevac, 4. Sisak, 5. Prokupije in 7. Kočevje; ribolov - 1. Sisak, 2. Velenje, 3. Djurdjevac, 4. Velenje II, 5. Prokupije in 6. Laško ter namizni tenis - 1. Sisak, 2. Velenje, 3. Prokupije in 4. Djurdjevac. Ekipa Velenja je bila v skupni uvrstitvi najboljša s 14. točkami, druga je bila ekipa iz Siska s 13! točkami, sledijo Djurdjevac in Prokupije. Prihodnje leto bo organizator podobnega srečanja Savez za rekreaciju i šport občine Prokupije! Udarniške akcije na Šaleški magistri Šaleško-Mislinjsko okrožje je obsegalo Šaleško in Mislinjsko dolino z obronki od Savinjske doline do Pohorja in od Paškega Kozjaja tja do Koroške. Čvrstih meja in mejnikov takrat nismo poznali. Ni jasno, kdaj so bile meje okrog a postavljene niti, kdo jih je zarisal. Na tem terenu smo že leta 1941, v juliju inl avgustu pričeli z organizacijo upora. 6. julija je bila izvedena prva, na videz dosti nedolžna akcija, ko smo v Šaleški in Mislinjski dolini brisali nemške napise in pisali po zidovih in plotovih naše borbene parole. Okupatorska oblast je pobesnela in v lov za „banditi" so se pognali številni kulturbun-dovci in folksdeutscherji. Začelo se je masovno preganjanje vseh sumljivih, ki so bili sicer že dolgo na spiskih kulturbunda oziroma štajerskega heimats-bunda. V gozdove smo šli prvi ilegalci predvsem v Šaleški dolini. Kmalu je bil k nam poslan član CK KPS iz Revirjev Franc Farč-nik — Kristuš ali Dušica z nalogo, da prične z organiziranjem OF v Šaleški in Mislinjski dolini. Vzporedno smo že pričeli s prvimi oboroženimi akcijami. Takrat so se domačim ilegalcem pridružili še trije španski borci. Na čelu prve oborožene skupine v Šaleški dolini je bil Miha -Pinter Toledo. Ne bi bila možna koncentracija vseh čet, Pohorske, Savinjske in Revirske na Grmadi oktobra 1941 in vse priprave za napad na Šoštanj 8. oktobra 1941, če ne bi bil teren' že dovolj pripravljen za to. Farčnik je prizadevno organiziral teren, tako v Šaleški kot v Mislinjski dolini, vendar je bil pritisk gestapa premočan t da bi se organizacija obdržala. Ze pozimi in še zlasti pomladi 1942 se je začelo podirati in se je zrušilo skoraj vse, kar je bilo zgrajenega in kar je bilo najhujše: padli so številni odlični kadri: padel je Franc Farčnik — Kristuš, Toledo in njegova skupina, Oto Mader. Že novembra 1941 je bila izdana Pavlika Blagotin-škova, padla je javka pri Dežma-nu itd., itd. Nastal je preplah, da nikoli takšen. Težišče našega dela se je prevesilo proti Mislinjski dolini, kjer je bilo relativno večje zatišje. Delo je bilo treba nadaljevati, četudi v najtežjih pogojih, ko so Nemci streljali na veliko naše sodelavce in je bila vsa dežela prelepljena z novimi obvestili, da so bili ustreljeni ti in ti sovražniki III. rajha. Mladi so odhajali v nemško vojsko, mnoge družine, starši z otroki, pa v taborišča v osrčje Nemčije, od koder se jih mnogo ni več vrni- Šaleška četa, ki sta jo vodila Franc Zalaznik — Leon in Franc Hribernik - Oskar, je poleti 1942 povezala v svoje vrste mnogo tovarišev in tovarišice, ki so se pravočasno umaknili nasilju gestapa in odšli v ilegalo. Ponovna prisotnost oborožene skupine partizanov na terenu Šaleške in Mislinjske doline je polagoma vračala ljudem samozavest, in smelost, da so začeli dvomiti o večnosti III. rajha. Prihod II. grupe odredov na Štajersko in zlasti še akcije I. Pohorskega bataljona so vlivale vse več in več poguma vsem, ki so imeli priložnost neposredno se srečati z borci in partizanskimi patrolami, predvsem pa kmetom. I. Pohorski bataljon je uvidel potrebo stalne povezave s terenom, na katerem je deloval, zato je bilo takoj ob ustanovitvi sklenjeno, da gredo nekateri, politično bolje podkovani, tovariši na delo na teren. Bataljon, ki je bil v stalnih akcijah, je bilo treba predvsem redno obveščati, kako odmevajo pri ljudeh posamezne akcije. Treba je bilo ljudi prepričevati o nujnosti takih in drugačnih ukrepov — vse od požiga planinskih koč do kaznovanja izdajalcev. Treba je bilo pripravljati zavetišča za ranjence, mobilizirati ljudi, zbirati orožje, hrano, obleko itd. Takrat smo že imeli tudi mi aktivisti Šaleško-Mislinjskega okrožja v rokah važno orožje — program Osvobodilne fronte. Spet je nastal preplah na terenu, ko je padel I. Pohorski bataljon 8. januarja na Pohorju in ko smo ugotovili, kako poskuša gestapo z domačimi izdajalci' prodreti v jedro naše organizacije in kako mu do neke mere to tudi uspeva. V bataljonu so bili mnogi tovariši in tovarišice iz. Šaleške in Mislinjske doline, zato je bila prizadetost terena še toliko večja. Vse dokler se ponovno ni pojavila in utrdila na Pohorju nova partizanska enota kot II. Pohorski bataljon leta 1943, je viselo nekje v zraku vse naše prepričanje o partizanskih uspehih širom Jugoslavije. V veliko oporo pa nam je bila situacija na svetovnih frontah, od koder so se • •••••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••••• • ® " I S SREČANJE AKTIVISTOV OF S S ŠALEŠKO-MISLINJSKEGA OKROŽJA 1. povojno srečanje aktivistov Osvobodilne fronte Šaleško-Mislinjskega okrožja je bilo 5. oktobra 1974 v Velenju, v okviru prireditev ob občinskem prazniku Šaleške doline. 2. srečanje, ki so ga pripravili v počastitev 30-letnice zmage nad fašizmom in osvoboditve, je bilo 28. septembra 1975 v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu. 3. srečanje aktivistov Osvobodilne fronte Šaleško-Mislinjskega okrožja je bilo 3. oktobra 1976 v Kotah v Šentilju, pri Velenju, v okviru slovesnosti ob prazniku občine Velenje. 4. povojno srečanje aktivistov Osvobodilne fronte Šaleško-Mislinjskega okrožja pa bo v nedeljo, 22. oktobra v domu telesne kulture v Slovenj Gradcu. Dela na izgradnji Šaleške magistrale uspešno napredujejo. Tako sta izvajalca del Nivo Celje in Komunalni center Velenje že očistila celotno traso ceste, razen odseka tristotih metrov, kjer je skladišče razstreliva Rudnika lignita Velenje. V dol- Aktivisti, borci in mladina ... vsi smo eno (S 3. srečanja aktivistov OF Šalešco—Mislinjskega okrožja v Kotah v Šentilju pri Velenju 3. oktobra 1976 4. srečanje aktivistov DF Šaleško - Mislinjskega okrožja Srečanje, ki bo 22. oktobra v Slovenj Gradcu, bo priložnost, da aktivisti OF Saleško-—Mislinjskega okrožja znova potrdijo njihovo prepričanje in pripravljenost čuvati in dalje razvijati izročila naše NOB in socialistične revolucije začeli polagoma vračati naši fantje iz namske vojske in se priključevati našim partizanskim enotam. Teren je začel vse bolj očitno nagibati na našo stran, četudi je bila se dolgo prisotna nezaupljivost med sosedi samimi. Spet je uspelo gestapu vnesti zmedo v naše vrste, vendar je naša moč vseeno naraščala, teren pa se je še bolj organiziral. Organizirali smo TV zveze, bolnišnice, tehnike in dobivali vse več pomoči tudi iz mest. Leta 1944, po prihodu 14. divizije, so bih Nemci že prisiljeni ostajati v mestih in bliže Komunikacijam, dokler tudi te niso bile močno načete. Razmere v Saleško-Mislinjskem okrožju so se v letu 1944 tako spremenile, da smo že lahko organizirali partijski tečaj in tako nudili pomoč aktivistom za nove in nove naloge, katere nam je nalagal čas, ko je moč sovražnika vse bolj pojenjevala. Okrožje je bilo, dokler ni prišlo do reorganizacije okrožij na Štajerskem, izoblikovano tako, da so tu že delovali odbori okrožnih in okrajnih organizacij partije in OF, mladine, AFZ, Delavske enotnosti. Na terenu sta bih prisotni OZNA in VDV. Seveda ni šlo vse gladko in brez žrtev. Sovražniku je se vedno uspevalo napadati terenske organizacije, zlasti tadar ni bilo v bližini naših brigad. Mnogo odličnih tovarišev je izgubilo življenje pri organiziranju terencev, med njimi tudi dva okrožna sekretarja v letu 1944. Avgust 1944 Šaleško-Mislinjsko okrožje preneha v dotedanjih mejah in se vključi v novo Pohorsko okrožje, ki je segalo tja do Maribora. Bogate izkušnje ki smo si jih do tedaj pridobili v Saleško-Mislinjskem okrožju, smo ponesli s seboj in jih obogatili z novimi Sedaj se niso premaknile le meje okrožij, novemu okrožju so bili potrebni predvsem predani in sposobni kadri. Le s akimi kadri, kot so delovali v Saleško-Mislinjskem okrožju, je bilo moč v najkrajšem času obvladati novo nastalo situacijo na Pohorju, a kmalu za pohorskim tudi v mariborskem okrožju. 22. oktobra se bomo v Slovenj Gradcu spet srečali nekdanji aktivisti Saleško-Mislinjskega orkožja. Kakor vedno, bo tudi tokrat naše srečanje bogato spominov na tiste čase, ko smo z vso mladostno zmogljivostjo izvrševali naloge, katere nam je nakazovala Partija in kar je zahteval od nas čas NOV in ljudske revolucije. Obudili bomo spomine na številne naše tovariše in tovarišice, ki so padli v NOB in one, ki so zapustili naše vrste v letih po osvoboditvi. To bo priložnost, da znova potrdimo nase prepričanje in pripravljenost čuvati in dalje razvijati izročila naše NOB in socialistične revolucije. TONE ULRIH - KRISTL ZBIL OTROKA Voznik osebnega avtomobila Boris Polak je peljal 9. tega meseca nekaj po sedmi uri iz smeri križišča Kidričeve in Tomšičeve ceste, proti križišču Tomšičeve in Kajuhove ceste. Na desnem pločniku je opazil otroka, zato je v križišču hitrost zmanjšal, vendar pa vozila ni ustavil. To je bila posledica, da je trčil v otroka na prehodu za pešce. Voznik je zadnji hip sicer zavrl, vendar trčenja ni uspel preprečiti. Pri nesreči se je sedemletna Andreja Strašek telesno poškodovala. TRČILA NA MOSTU Voznik osebnega avtomobila CE 977-16 Srečko Triplat je peljal 10. oktobra letos po cesti Šoštanj — Topolšica. Na mostu čez Toplico je zapeljal v levo in to v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 104-146 Jožef Zbil. Prišlo je do trčanje pri čemer sta se voznik Srečko Triplat in njegov devetmesečni sin telesno poškodovala. OKRADEN V NESREČI 6. oktobra je nekaj pred deveto uro zvečer Kari France iz Ljubije vozil po regionalni cesti od Mozirja proti Ljubnemu. v Šentjanžu je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in se prevrnil. Voznik je pri nesreči padel iz vozila in se onesvestil. Ko se je zavedel je med drugim ugotovil, da mu je nekdo med tem časom ukradel denarnico, ki mu je pri padcu padla iz žepa. Miličniki so v naslednjih dneh ugotovili, da mu je s takšno obliko nudenja prve pomoči ^priskočil na pomoč" J. R iz Šentjanža in ga tako olajšal za 2000 dinarjev in 125 nemških mark. SMRT V GOREČEM FIČKU V četrtek, 12. oktobra ob 20. uri in 15 minut, se je na lokalni cesti v Nazarjah pripetila huda prometna nesreča, ki je teijala eno življenje in dve hudi telesni poškodbi. Voznik osebnega vozila Zastava 750 22-letni Zvone Petek iz Mozirja je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste in čelno trčil v betonski steber. Trčenje je bilo tako silovito, da seje avtomobii takoj vnel. Voznika in sopotnika, 19-letnega Zvonka Nerata iz Nazarij so hudo poškodovana uspeli potegniti iz goreče pločevine, drugi sopotnik, Franc Bastl, star 18 let iz Nazarij, pa je v avtomobilu zgorel. Vsi so bli zaposleni v nazarskem GLIN-u in bi morali biti v času nesreče na delovnem mestu. žini enega kilometra, ki je tudi najtežji del trase, so izkopali vse useke, uredili spodnji ustroj z nasutjem gramoza in je ta del že pripravljen za položitev grobega asfalta. Na tem delu so te dni pričeli z udarniškimi akcijami velenjski gimnazijci. Vsaka razredna skupnost se je delovne akcije enkrat udeležila in so tako skupno opravili 1080 udarniških ur. Obljubljajo, da se bodo delovne akcije udeležili tudi pomladi, na občinski konferenci ZSMS Velenje pa pravijo, da bodo v akcijo vključili kar največ mladih naše občine. Stane Divjak Na delovni akciji smo se pogovarjali s članom gradbenega odbora Stanetom Divjakom, ki je vodja teh akcij in nekaterimi gimnazijci. STANE DIVJAK: „Delovne akcije, ki smo jih organizirali v teh dneh in s katerimi bomo nadaljevali pomladi so vsekakor zelo velikega pomena in to prav toliko političnega kot ekonomskega in upam, da bo v njih sodelovalo kar največ mladih naše občine. V bodoče naj bi se formirala enotna večdnevna akcija, saj bi se na ta način dosegli boljši rezultati. Gimnazijci so se na delovišču dobro izkazali, kljub temu da so delali v zelo težkih delovnih pogojih. Profilirali so jarke in brežine usekov in zaradi tega ker so bila tla precej razmočena bili pogosto do gležnjev v blatu. To pa so dela za katera nam primanjkuje delovne sile, pa tudi ta je zelo draga, zato lahko trdim, da je delovna akcija ekonomsko upravičena." VLASTA GORŠEK: „Veseli smo, da sodelujemo na tej delovni akciji, saj nam je pravzaprav to prva možnost, da se izkažemo na takšen način, dim v prvi letnik in v osno šoli nas še niso vabili na tali delovne akcije. O gradnji L ' * I/ Vlasta Goršek leške magistrale sem veliko šala, veliko sem brala tudi vpisu posojila za ceste. Ket mladi za ceste ne moremo spevati, bomo pa prispeva delom v prostovoljnih delo* akcijah. Menim, da lahko vi nu vseh nas trdim, da borni prišli na gradbišče Šaleške gistrale, če nas bodo po bovali." MARJAN LENART: J ška magistrala ima za naše močje zelo velik pomen, bomo na ta način bolje pi zani s sosednjo občino Mozi iflt Marjan Lenart pa tudi z glavnim mestom t republike. Delovne akcije, l trenutno izvajamo gimna; vanje pa se bodo vključili i ostali mladi naše občine zelo velikega pomena tud radi tega, ker se mladi na I bolje spoznamo, na takšnihj lovnih akcijah se krepi rištvo. Veseli pa smo tudi; tega, ker bomo na ta način ti mi prispevali k čim prs izgradnji te nad vse pomen ceste." „naš cas", glasilo sd stične zveze delovnega ljud izdaja Center za informin propagando in založništvo lenje, Velenje, Titov trg 2, i „nas čas" je bil ustanovlja 1. maja 1965; do 1. janui^ 1973 je izhajal kot štirinajtfj dnevnik „SaLeSKI RUDA kot tednik pa izhaja „NA| čas" od 1. januarja 1973 i prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sta Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tam Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titovt| 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naf Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dir inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. ] Grafična priprava CZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiska „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih' rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAS CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije iz sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. feh 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. nudi veliko izbiro POHIŠTVA vseh večjih jugoslovanskih proizvajalcev OPREME ZA VAŠ DOM v blagovnici SODOBNA OPREMA velenje