Posamezna številka stane 3 Din.
Poštnina plačana v gotovini.
Leto IV. štev. 8.
GOSPODAR
Uredništvo in oprava Marmor, Slomškov trt! št 20
$H1
UST
IZHAJA VSAKEGA PHVEGA V MESEC«
Cena inseratom po dogovoru
CENA: 100 Din letno, inozemstvo 200 Din
V POUK IN ZABAVO
Proti monopoliziranla sodne trgovine.
Časopisne vesti o ustanovitvi centralne organizacije za izvoz sadja iz Jugoslavije so vznemirile tudi naše ljudstvo. Radi tega je bila na občnem zboru Kmetijske družbe, podružnice Jarenina, dne 19. jun. sprejeta naslednja resolucija:
Slovenske gorce stoje letos pred obilno sadno letino Kakor je znano, sta vino in sadje glavna pridelka tukajšnjega kmetovalca. Ker pa je izkupiček vina vsled padca cen tako malenkosten, da že daleko ne krije niti pridelovalnih stroškov producenta, mu preostaja še edL.o upanje, da ga dobra sadna letina reši pc* olnega obubožanja. Zadnje sadne letine 1928 in 1930 so bile samo zato tako dobre za kmeta, ker je bilo kupcev iz inozemstva vedno v tolikem številu (jabolko iz našega kraja pa je kakor že
znano posebno čislano), da smo v svobodni trgovini prodajali naše sadje po najvišjih cenah. Samo v slobodni trgovini se dobi polna cena za dobro blago, a producent dobi najvišjo ceno le tedaj, kadar direktno prodaja inozemskemu kupcu. Medtem so že leta 1931 nastale marsikatere ovire vsled nekaterih novih odredb, in še posebno z ustanovlja-njem komisij, kc je vendar le jasno, da mora biti meiodajen za uporabo kakovosti sadja samo kupec, a ne razne komisije. Kupec kupuje sadje t~kšno ka-koršnega potrebuje, in v kakšne namene ga potrebuje, le samo zato, ker še leta 1930 raznih omejitev ni bilo, je mogel kmet iz Slovenskih goric lahko prodati zadnjo jabolko (celo lesnike), med tem ko danes, ker so itak že vsled vsesplošne gospodarske krize cene v vsem kmetijskem obratovanju padle daleko pod najnižje, grozi nam še, da se z eno novo centralno organizacijo čali celo monopolizacijo, katere stroške bi itak v celoti plačal producent, odvzame še ta zadnji njegov up, zaradi tega protestiramo proti vsakemu ustanovljanju kakoršnekoli nove organizacije ali centralizacije, še manj pa privilegiranju (monopoliziranju) tudi kakšne javne organizacije ali din'"'e, in odločno zahtevamo, da se omogoča svobodna trgovina s sadjem.
Vsled zad jih deviznih omejitev leže na vezanih dinarskih računih pri bankah, posojilnicah in Narodni banki visoki milijoni inozemske imovi e, katera
se morala izjemno za izvoz sadja staliti na svobodno razpolago. Na ta način hi sami inozemci, da pridejo do svojih
denarnih sredstev, pospešili kupovanje sadja v Jugosh /i/. S tem bi sc dvignila cena sadja in dohodek producenta bi bil vsaj normalen, a Narodna banka bi si na ta način olajšala izvršitev upnih obveznosti napram inozemstvu v devizah, a vse to brez kakoršnekoli škode na vrednosti denarja.
Kmetijska podružnica Jarenina.
*
Banovinske odločbe o vinotočih.
Ban dravske banovine je na podlagi paragrafa 437 odstavek 2 zakona o obrtih predpisal dne 27. junija naredbo o izdajanju pooblastil za točenje vina lastnega pridelka — vinotoč pod vejo —. Naredba je stopila v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu dravske banovine«, torej dne 9. julija t. 1. Naredba se glasi:
§ 1. Pooblastila za točenje vina lastnega pridelka se smejo izdajati samo vinogradnikom, ki izpolnjujejo pogoje § 179 obrtnega zakona ter so vredni zaupanja in zanesljivi.
Pooblastila se izdajajo samo vinogradnikom, ki se preživljajo pretežno iz donosov vinograda, ki jim je vinogradništvo glavni poklic in ne gojijo šmarnice.
Takega pooblastila pa ne more dobiti oni vinogradnik, ki premore več kot 3 ha vinograda.
§ 2. Vino lastnega pridelka se sme točiti samo v krajih, kjer je bilo to doslej dovoljeno, to pa v občini, v kateri se je vino pridelalo. V mestih, trgih, zdraviliščih in letoviščih točenje ni dovoljeno.
§ 3. Pooblastila za vinotoče pod vejo izdajajo pristojna občna upravna oblastva I. stopnje po zaslišanju gostilničarske družbe. Prošnji za pooblastilo je priložiti potrdilo občine, da prosilec izpolnjuje pogoje te naredbe.
Vinotoč se sme dovoliti za največ tri mesece v letu.
§ 4. Če se točenje vrši v lastnikovih prostorih, mora lastnik skrbeti za čistost in za zdravstveno ureditev prostorov in opreme in za potrebni red, mir in varnost. Če pa se točenje vrši na prostem, je skrbeti, da kraj ne povzroča javnega zgražanja, ne ovira javnega prometa, ni v bližini šole, bolnišnice ali cerkve, in je zdravstveno primeren; tudi na prostem mora skrbeti lastnik za čistost in zdravstveno ureditev opreme ter za red, mir in varnost.
V vinotočih pod vejo je lastniku prepovedano dovoljevati igre, godbo ali ples, dolžan je tudi zabraniti vsakoršno razuzdanost. — Osebam pod 18 leti starosti ali notoričnim pijancem se ne sipe postreči s pijačo.
V vinotoču se sme postreči samo z vinom lastnega pridelka.
§ 5. Vinotoči lastnega pridelka smejo obratovati le do 20. ure.
§ 6. Izjeme od določil te naredbe sme dovoliti ban v posameznih primerih.
§ 7. Izdano pooblastilo se sme takoj preklicati, če se pojavijo kake nerednosti, da lastnik ni več vreden zaupanja in m zanesljiv.
§ 8. Prekrški te naredbe se kaznujejo po določilih § 397 obrtnega zakona. Po tem določilu se kaznujejo tudi oni, ki bi na drobno točili vino brez pooblastila, ali pa bi ga prekoračili.
*
Važnost hmetifskega šolstva.
Danes je kmet bolj ko kedaj prej navizan na svojo lastno samopomoč Zato ne sme ničesar zanemariti, kar bi mu moglo zboljšati njegov položaj. Ne sme pa misliti samo na sedanje težko stanje, ampak mora vedno imeti pred očmi tudi bodočnost. Nič ni slabšega kakor vreči puško v koruzo in reči: »Kaj se bom trudil, saj itak nič ne pomaga,« kajti razmere se bodo spremenile in prišli bodo zopet časi, k" bodo kmetijski pridelki dobili ugodnejše cene in se bodo laže vnovčili. Da bomo pa takrat imeli kaj za prodati, ne smemo danes na noben način zanemariti naših gospodarstev, skušati moramo nasprotno obvarovati našo plemensko živino, da ne propade, zemljo, sadno drevje in vinograde pa z gnojenjem in negovanjem ohraniti v moči za sedaj in za pozneje. Štediti sicer moramo, toda na pravem mestu. Prihranimo n. pr. popravila poslopij, ki niso res potrebna in služijo bolj olepšavi, za prihodnji čas, zemlje in živine pa ne zanemarjajmo in je ne pustimo propadati. , Največjega pomena v teh časih pa je temeljita strokovna izobrazba. Na vsak korak lahko opazujemo, da ravno oni kmetovalci, ki so strokovno dobro podkovani, ne samo največ pridelajo, ampak svoje pridelke tudi najboljše in najlaže vnovčujejo, da. kratkomalo današnjo krizo najlaže prenašajo. Zato, kmetovalci, pošljite svoje sinove v kmetijske šole! Ne strašite se nekaj stroškov, saj Vam bodo bogato povrnjeni. Človek nikoli preveč ne zna in lahko rečemo, da nikomer drugemu ni treba toliko znati kakor ravno kmetu. Ker pa danes večina kmetov vendarle težko zmore stroške za vzdrževanje sinov na kmetijskih šolah, priporočamo posebno zadružnim hranilnicam in posojilnicam, da priskočijo onim kmetskim fantom, ki bi radi posečali kako kmetijsko šolo, na pomoč ter jim nudijo primerno podporo. To je popolnoma upravičeno, saj je absolvent kmetijske šole kot vzoren gospodar ne samo vzgled ampak tudi svetovalec svojim sosedom
ter lahko s svojim inicijativnim in podrobnim delom mnogo dobrega stori v vsej okolici.
V svrho informacije dostavljamo, da Imamo za naše kraje (bivša mariborska oblast) dve kmetijski šoli, in sicer v Št. Juriju ob juž. žel., ki je splošno kmetijskega značaja ter v Mariboru, kjer se sicer poučujejo vsi kmetijski predmeti, prav posebno pa sadjarstvo in vinarstvo.
Sprejemni pogoji za banovinsko kmetijsko šolo v Št. Jnrjn ob južni žel. Novo šolsko leto 1932-33 se začne dne 10. oktobra 1932 in traja polnih 12 mesecev. Sedaj veljavni pogoji za sprejem so: 1. Sprejme se 30 do 35 prosilcev in sicer v prvi vrsti kmetske sinove, za katere se predvideva, da ostanejo na kmetijah.
2.	Prosilci morajo biti telesno in duševno popolnoma zdravi, od 16 do 20 let stari ter se le izjemoma sprejme tudi starejše, ako se predvideva posebna marljivost in discipliniranost.
3.	Prosilci morajo dovršiti vsaj štiri razrede, oziroma oddelke osnovne šole s pozitivnim uspehom. 4. Mesečna oskrbovalnima znaša 400 Din. Potrebnejšim dovoljuje banska uprava delne štipendije. Te dovoljujejo tudi sreski kmetijski odbori in posamezne podeželske posojilnice, zato naj se prosilci pravočasno obrnejo s prošnjo na te. 5 Prosilci naj predlagajo prošnje za sprejem v prvi vrsti potom sre-skih kmetijskih referentov zato, da pridejo po možnosti prosilci iz vseh srezov, tako tudi iz krajev, kjer ni absolventov. Sreski kmetijski referent tudi lažje predlaga pravilnejše prosilce za banovinsko podporo in podporo sreskega kmetijskega odbora. Gojenci, ki bi vstopili po absolviranju v kako drugo službo, morajo tako banovini kakor sreskim kmetijskim odborom povrniti prejete štipendije. 6. Lastnoročno spisano prošnjo je vložiti direktno ali potom sreskega načelstva najkasneje do konca meseca avgusta na upravo zavoda. V prošnji je treba navesti velikost posestva ter priložiti krstni list, domovnico, zadnje šol sko spričevalo, nravstveno spričevalo in obvezo staršev, da bodo krili stroške. Oni, ki prosijo za banovinsko ah za drugo štipendijo, pa morajo priložiti tudi ubožno spričevalo, oziroma premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega .stanja staršev in obvezo staršev, da ostane sin doma. Zavod ima v prvi vrsti živino-rejsko-poljedelski značaj, zato je primeren za kmetske sinove iz živinorejskih krajev banovine. Vse korporacije, zlasti učiteljstvo, se naproša, da opozore primerne fante na le-ta razpis, posebno v krajih, kjer je še malo absolventov. O sprejemu'se obveste prosilci pismeno.
★
Razdolžittv kmeta.
(Konec.)
Praktični zaključki uporabe tega zakona pa pokažejo to-le sliko:
Z odložitvijo prisilnih dražb, ki so tekle dne 20. 4. 1932, ter s prepovedjo, da se nove prisilne dražbe ne smejo dovoliti in da se ustavljajo prisilne uprave in odvzemi zarubljenih predmetov, so dejansko za zaščitenega kmeta brez prave, materijalne vrednosti. Upnik namreč rrora kmeta-dolžnika iztožiti in na podlagi pravnomočne sodbe , voditi zoper njega izvršbo z ru^-
bežem njegovih premičnin, na nepremičninah je pa mogoče pridobiti prisilno zastavno pravico s tem, da se upnik s svojo terjetvijo vknjiži na zemljišču dolžnika-kmeta.
Izpolnitev kmetove obveznosti se torej ni odložila, marveč je kmet dolžan poravnati svojo obveznost, točno in takrat, kakor bi jo moral, ako bi zakona o zaščiti kmetov ne bilo; z iztoženjem in z izvršbo pa nastanejo kmetu zopet veliki stroški, ker se edinole ne sme dovoliti in izvesti dražbe zarubljenih predmetov ali nepremičnin kmeta-za-vezanca.
Določila, s katerimi kmet more zahtevati od spredaj opisanih oseb vrnitev izdražbanih predmetov ali povračilo resnične vrednosti, ne bodo kmetu prinesla potrebne rešitve iz težkega gospodarskega stanja.
Ta določila so lahko povod mnogim nesrečnim sporom in pravdam, kar bo kmetu zopet zelo mnogo škodovalo na njegovi imovini.
Vzemimo primer iz življenja:
Na javni dražbi, ki se je vršila dne 22. 3. 1932, je zahtevajoči upnik kupil vola, ki je bil cenjen na 900 Din, za najmanjši zakoniti ponudek v znesku 300 Din, ki ga je takoj plačal. Kmet bo lahko sedaj vrnil znesek 300 Din s 6% obresti; ako ima kupec še vola, ga bo moral kmetu vrniti. Ker pa more kmet poleg vola zahtevati še povračilo škode, ki jo je utrpel vsled tega, da je vol izgubil na teži oziroma vrednosti, je podana vsled človeških slabosti, da imamo vedno takrat velike oči, kadar zahtevamo od koga kako škodo, možnost, da pride do novih in težkih pravd.
Slabše nego pred novim zakonom.
Z veljavnostjo zakona o zaščiti kmetov pa so v pretežni večini zaprta kmetom vrata, da bi pri svojih podeželskih trgovcih prejeli svoje življenjske potrebščine na kredit. Večina slovenskih kmetov nima namreč ob vsakem času na razpolago gotovine, s. katero bi zamegli plačati blago pri trgovcih, marveč Čaka na oni čas, ko svoje kmetijske proizvode na kakršenkoli način in za kakršnokoli ceno vnovči.
Ker je odpadlo tudi to kreditiranje blaga kmetom, je za nje nastopil dejansko še slabši čas, kakor je bil pred uveljavljenjem tega zakona.
Določila zakona pri nepravilnem poznavanju in uporabi lahko vplivajo na vzgojo naroda zelo kvarno. Zgodili so se že slučaji, da kmet veruje raznim zakotnim pisačem, ki ga o vsebini zakona napačno poučijo, da se zanaša na to, da je plačilo njegovih dolgov odloženo na bodočnost, pri tem pa ne misli na to, da bo končno vendarle prišel čas', ko bo moral vse svoje obveznosti prav tako izpolniti, kakor sedaj.
Zäto je v interesu vsakega kmeta, da s plačili svojih obveznosti v mejah svoje gospodarske možnosti nikdar ne zaostane, marveč da iste v redu izpolni, ker si le na ta način daje duška, da more v gospodarskem oziru kolikor toliko svobod-ho dihati.
’ *■
Kdo mora prijaviti prodajo vina radi občinske trošarine? Kmetijska podružnica Sv. Bolfenk pri Središču nam je poslala v prepisu dopis Kmetijske družbe v Ljubljani, ki nam pojasnjuje, kedo mora prijaviti prodajo vira radi občinske trošarine. Dopis se glasi:
Načelništvu podružnice Kmetijske družbe Sv. Bolfenk pri Središču.
Na Vaš dopis od 11. 6. 1932 štev. Sl glede občinske trošarino na vino se je družba obrnila na dravsko finančno direkcijo za pojasnilo in prejela naslednji odgovor:
»Na Vašo vlogo v zadevi pobiranja občinske trošarine na vino se Vam sporoča, da je v smislu trošarinskib predpisov dolžan plačati občinsko trošarino na vino prejemnik vina, ki prejema vino bodisi v lastno potrošnjo, bodisi radi prodaje na drobno. Nikakor pa ne plača občinske trošarine prodajalec vina in tudi ne, če ga prodaja kot producent v smislu čl. 72 t. 4. prip. 3. troš. zakona v količinah po 5, oziroma 10 litrov in več.
Vinske trgov' , ki prodajajo vino na debelo, pa lahko banska npravr oprosti plačila občinske trošarine in v teh slučajih plača trošarino kupec vina, čim ga pripelje v svojo občino.«
Iz tega odloka finančne direkcije Vam bo dovolj jasno, da producent, ki prodaja vino od 5 litrov naprej, ni podvržen absolutno ni-
kaki trošarini.
Kmetijska družba v Ljubljani. Predsednik: Detela L r.
Ravnatelj: Ing. R. Lah L r.
Iz tega dopisa Kmetijske družbe je jasno razvidno, da < -oducentu-vinogradniku ni treba prijaviti prodaje vina. Tudi prodaje vina od 5 litrov laprej ni treba prijaviti producentu-vinogradniku; je to v vsakem slučaju zadeva 7 ip^a-prejemnika vina.
Vzorno vzrejevališče za perutnino si
je uredil v Razvanju pri Mariboru v takozvanom Pohorskem dvoru Švicar g. Kuhn. Že obstoječe naprave je letos razširil in ima po kokošnjakih nad 1000 komadov perutnine prostora. G. Kuhn poseda tudi tri umetna vališča in je njegova dobičkanosna kokošjereja največja in najbolj napredno urejena v celi dravski banovini. Upati je, da bo Kuhnov dober vzgled spodbudno vplival na sosede in na vse one, ki se zanimajo za kokošjerejo in si bodo ogledali ob priliki obiska Maribora to po švicarskem vzorcu urejeno vzrejevališče.
*
Gospodarska vprašanja in odgovori
F. M. v St. Kupil sem parcelo, ki pa jo je že preje dal neki drugi kupec odmeriti, pa je od kupčije odstopiL Ali mu moram res jaz plačati geometra? — To je stvar pogodbe. Če imate v pogodbi z lastnikom parcele, da to plačate, potem da, sicer pa ne.. Glede stavbe*-nega dovoljenja se obrnite na občino. Gotovo
se bo držala predpisov in vam ne bo nagajala.
H. K. v M. N. Prevzel sem od očeta posest* vo brez dolga. Oče je bil porok in bi sedaj moral plačati. Ali moram jaz za njega plačati?
—	Oče še živi. Vas njegove obveznosti ne tičejo, ako je že pol leta od tedaj, ko se Je posestvo na vas prepisalo. Ako ne, bodo izpodbijali predajo posestva in bo treba nove pogodbe. Če ste očetu še kaj dolžni, lahko tisto tudi zarubijo, razen primeren, od sodnije priznan prevžitek.
J. K. V. Ali lahko dobim sedaj doto, ki je vknjižena na bratovem posestva, ali vsaj obresti? — O tej zadevi smo pisali te dni poseben članek, ki ste ga gotovo brali. Zglasite se na sodišču, kjer vam bodo dali polnoletnost-no potrdilo. Sodišče se dalje za vas in vašo doto ne bo zanimalo. Doto in obresti mora brat izplačati, ali z vami napraviti dogovor.
Isti: Zavarovalna doba je potekla. Odpovedal sem v priporočenem pismu. Ali se lahko zavarujem drugod? — Imate pravico odpove dati, ko rok poteče, ter se zavarovati drugod. Dosedanja zavarovalnica vam nič ne more. Zavarujte se pri Vzajemni zavarovalnici ter pišite takoj v tej zadevi kot tudi v prvi zadevi g. Franju Žebotu, Maribor, Loška ulica.
F. B. v 6. Ali se je treba učiti gostilničarsko obrt kot kako drugo? — Da. Tudi za to obrt je predpisana učna doba. Učna doba je po za konu določena od 2 do 4 let. Napraviti morate pogodbo pri gostilničarski zadrugi v smislu par. 260 obrtnega zakona.
M. P. v T. Tožaril sem se, ali se sedaj rešim lahko stroškov s tem, da prepišem posestvo?
—	Zal ne bo več časa. Vknjižbo bo advokat izpodbijal, ker ne bo stara šest mesecev. Boste morali plačati svoje pravde! Boljše je, nič sa tožariti!
M. M. C. Koliko sme advokat računati za opomin? — Navadno računa okoli 30 Din; sme pa seveda več, kakoršno svoto pač opominja.
Š. M. v K. Posodila sem prijateljici denar, potrdila mi je pismeno, češ, da ga bo dalje posodila. Koga moram sedaj Jaz terjati?
—	Pač to, ki je od vas prejela denar in potrdila, da ga vam vrne. Če ga je ona naprej posodila in izgubila, je tg njena škoda.
P. M. v P. Kdo plača pogrebne stroške, če niso pisani v prevkitku? — Če so pisani, je stvar urejena. Če nbo pisani, pa krščanski ljudje storijo tudi dobro delo. Pač pa lahko pri sodniji posredujete, da.se prevžitek po le-1 tu 1919 po sedanjih razmerah preceni.
J. O. v Č. Ali moram res dati mesarju lačno živino, da jo tehta? — Ako se v pogodbi nista izrecno domenila, je živina tudi lahko sita;
P. P. v Sv. BI. Kaj bo s kmeti, ko poteče rok zaščite? — O tej zadevi ste lahko brali naše članke, ki so dokazati, da je medsebojno zaupanje in kredit, ki ga pošten kmet, uživa, več vreden, kot tak-ie zakon zaščite.
O. J. v Sl. Ati za napajanje živine tudi zastari služnost po 30 letih? — Tudi. Ako ne delate škode, vam, nihče ne bo branil, živine napajati.	.
I- P. v Si. Ali me mora kdo prisiliti, da sprejmem izvolitev v konkurenčni odbor? —
Nihče, vi ste napisali, da. ne sprejmete in se tega držite,
Č. J; v S. Imam najemnika, ki pa noče ven, ker nimava nič pismenega. Ali ga ni mogoče ven spraviti, ko mi dela tak nered? — Ker nihate nič pismenega, velja splošni odpovedni r°k. Odpovedati morate pa sodnijsko. Ob sobo-tah dopoldne vam sodišče- to brezplačno napravi.
V. K. v Č. Če koljem tele doma, kaj moram napraviti? — Za svojo rabo ga lahko zakoljete. Če hočete meso prodajati, morate to občini prijaviti in mora meso ogledati mesooglednik. — Kaka je pri vas občinska pristojbina za to, pa nam ni znano.
I. G. v J. Sv. K. Ali zadostuje pobotnica, ki jo sam napišem, za zemljeknjižni izbris? — Ne
zadostuje. Vaš podpis mora kot pravilen potrditi ali notar ali sodišče. Notar bo nekaj računal. Pri sodišču morate imeti dve priči, ki ju sodišče pozna, da ste res vi. Kolek tudi nekaj plačate.
S. F. v P. G. Ali ima Amerika konzulat v Zagrebu? — Ima. Zadostuje naslov; ako pošljete priporočeno. Ameriški državl jan gre lahko ved no v Ameriko. Obvezne vojaške službe ni.
♦
Sadna razstava v Mariboru ?
V letošnji 29. štev. »Slov. Gosp.« si je nekdo, ki se ni podpisal,, dovolil s kolom udrihati po Kmetijski podružnici Maribor in okoliš in po tukajšnji Vinarski in sadjarski šoli, ker doslej nista kazali zanimanja za prireditev sadne razstave v Mariboru in ju poziva, naj letos popravita, kar sta zamudili. Če bi se bil pisec spomnil Sadjarske in vrtnarske podružnice v Mariboru, bi tudi tale dobila par udarcev; zato se prej imenovanima pridružuje v naslednjem odgovoru.
Naša pokrajina danes glede sadja ni več neznana, kakor je bila še pred nedavnim; pozna jo malone vsa Evropa in celo Amerika. Vsak se utegne spomniti, da so pred dvema letoma inozemski kupčevalci sadja že poleti prišli k nam gledat, kako se kaže sadna letina. In tudi letos so, kakor hitro se je pri nas začela kazati sadna letina, prišli Nemci, Nizozemci in Američani, da se prepričajo, k j in koliko glede sadja naš svet obljubuje. Danes nam torej ni več treba tujce opozarjati na naše sadje; zato pa nam sadne razstave, ki ima zgolj reklamno svrho, ni več treba. Danes naj je glavni smoter naših sadjarjev organizacija vnovčevanja ter pravilno obiranje, sortiranje in vkladanje sadja. Doba, v kateri so sadne razstave imele smisel, je hvala Bogu za nami.
Sadnih razstav pa tudi z ekonomskega stališča ni brezpogojno priporočati. Dolgotrajne priprave stanejo poleg ogromnega dela ogromno denarja, ki ga pa danes ni in v sedanjih razmerah tudi ni pričakovati. Povsod, kjer so zadnji čas priredili večjo sadno razstavo, kakor na primer v Ptuju, zatrjujejo, da niso dosegli niti zdaleka pričakovanega uspeha ne v moralnem in tudi ne v kupčijskem oziru; razstave so vkljub podporam večinoma končale z denarnimi primanjkljaji. Nemci so- sadne razstave skoraj popolnoma opustili, pač pa mislijo na sadne sejme. Predočimo si, koliko bi taka razstava stala v Mariboru. Kjer je okoliš majhen in so podružnični člani v bližini razstavišča, dovršijo priprave za razstavo malone tile sami, torej skoro brez stroškov; tudi prostor navadne ne stane nič, ker ga daje šola. Docela drugačne razmere so v Mariboru. Kmetijska podružnica ima svoje člane do malega v približno štiri-
desetih občinah izven Maribora. Tudi Sadjarska in vrtnarska podružnica ima večji del svojih udov na kmetih. Kako naj pomagajo tile razstavo pripraviti? Vinarske in sadjarske šole pa se ne more k temu delo vpreči; šola ima svojih poslov dovolj in zlasti v jesni ima strokovno osobje poleg vsakdanjih dolžnosti s prirejanjem raznih tečajev na zavodu in predavanji na kmetih dela čez glavo. Za pripravo sadne razstave v Mariboru bi se torej moral vsak korak, vsak prijem, vsaka deska, skratka vse plačati. In koliko bi stal prostor? V poštev more priti le dvorana Union.
Iz navedenih vzrokov Kmetijska podružnica, sadjarska in vrtnarska podružnica in Vinarska in sadjarska šola ne morejo zagovarjati misli, da bi se letos v Mariboru priredila sadna razstava. Sicer se pa svojih dolžnosti do sadjarjev dobro zavedajo, kar njih sedanje delovanje dovolj dokazuje.
Za Kmetijsko podružnico Maribor in okoliš:	Gabriel Majcen, tč. načelnik.
Za Vinarsko in sadjarsko šolo ter Sadjarsko in vrtnarsko podružnico za Maribor in okoliš: Josip Priol, ravnatelj.
♦
Raznoterosti.
Kriza nemške industrije je najbolj razvidna iz dejstva, da posamezne vele-tovarne podirajo in stavbeni prostor pa razparcelirajo. Že nekaj tednov so pridno na delu, da podrejo saksonsko strojno tvornico, nekdaj last Riharda Hartmanna v Chemnitzu, ki obsega 116 poslopij z 22 dimniki. Ogromno podjetje že počiva poldrugo leto in vendar je izdelovalo skoro eno stoletje železniške lokomotive in vsakojake stroje ter jih je razpošiljalo po celem svetu. Radi splošne krize je zašla ogromna tvrdka, ki je zaposlovala 800 nastavljencev in 6000 delavcev, v likvidacijo. Stroje so prodali ali jih zavrgli med staro železo in razsežna poslopja pa so sicer neuporabljiva. Ker so bili stroški za vzdrževanje poslopij previsoki, so se odločili likvidatorji za odstranitev. Tudi 400.000 kvadratnih metrov obsegajoče Hart-mannovo skladišče so razparcelirali in prodajajo posamezna stavbišča.
Kitajska se bogati z opijem. Na Kitajskem je sicer v veljavi kazenski zakon, ki določa stroge kazni za razpečavanje opija, a na ta zakon se ne polaga nika-ke posebne važnosti. Trgovina s tem omamnim sredstvom cvete od leta do leta bolj, tako da je zdaj osemkrat večja, kakor je bila pred desetimi leti. Ponekod se prodaja opij celo pod zaščito oblastnih organov. Domneva se, da se ga na leto pripravi za prodajo okrog 12.500 ton, od katerega dobijo militaristični provincijalni magnati do 20 milijonov dolarjev.
Jubilej šampanjca. Kljub splošni gospodarski krizi, ki tlači celi svet, so slavili zadnje dni na Francoskem z velikimi svečanostmi jubilej šampanjca. Gre namreč za francoskega šampanjca, katerega pozna pretežna večina samo p» imenu, ki pa je igral in še igra danes zelo važno ulogo pri bogataših. Minulo je baš 250 let, ko je iznašel p. Dom-Pe-
rignon, kletar samostana Hautvilliers v Šampanji na Francosikem, sredstvo, s pomočjo katerega se da ohraniti vino omenjene pokrajine v šumečem in penečem se stanju. Šampanjec ali sekt se je razširil iz Francije po celem svetu. Glede izvoza šampanjca pride prav v poštev le Francija, ki je izkupila za to pijačo že težke milijarde. Jubilej šampanjca so posebno slovesno slavili v glavnem mestu Šampanje v Reimsu. Znamenito je dejstvo, da je poslal slavnostnemu odboru v Reims brzojavko tudi ameriški poslanik iz Pariza kot zastopnik države, v kateri je prepovedana prodaja opojnih pijač. Amerikanec je v brzojavki hvalil prednosti šampanjca, in je ta telegram nekaka uradna izjava amerikanskega dostojanstvenika proti alkoholni prepovedi.
Mesec in setev. Agrarna družba proučuje v Bengaliji v Indiji vpliv meseca in planetov na setev. Indijski kmet je kakor kmet po ostalem svetu trdno prepričan, da takšen vpliv obstoji, sedaj pa ga hočejo raziskati še znanstveno. Doslej so ugotovili, da je dal grah, če so ga posadili dva dni pred ščipom, dva in polkrat večji pridelek nego če so ga sadili dva dni pred mlajem. Fižol je dal polovico več pridelka, paradižniki dvakrat toliko itd. Raziskovalci menijo, da mora to biti v '.vezi z večjo vlago, ki vlada v zraku ob času ščipa. Preiskati hočejo tudi to, zakaj postanejo jagode slajše, če rastejo poleg smrek ali rožnih grmov.
*
Od splavarskega do glavnega mesta.
Zastopniki angleške velesile zborujejo te dni v glavnem mestu Kanade v Otavi in rešujejo važna gospodarska vprašanja Anglije. O mestu Otava zna Evropa toliko kakor — nič.
Krog leta 1820 je živel v pokrajini, v kateri stoji mesto Otava, samo eden Amerikanec. Naselil se je ob bregu reke Otava in je prodal pozneje desno obrežje za 200 dolarjev. Na tem bregu je pozidal leta 1823 oberst By, ki je zgradil v Kanadi By-kanal, mesto By-town. Nekaj let pozneje se je začela neznatna naselbina neverjetno naglo razvijati. Vzcvetela je z vso mogočnostjo lesna industrija. Naselbino je zopet znatno razširila gradnja Radeau-kana-la, ki služi kot zveza med obema deloma Kanade. Mesto je že štelo 10.000 prebivalcev, ko ga je dvignila ugodna osrednja lega v prestolico ogromno raz-sežne Kanade in so ga prekrstili po reki, ob kateri leži, v Otava. L. 1865 so bila v mestu zgrajena prva vladna poslopja. Leta 1867 je bil ustanovljen domijon Kanada in Otava, nekdanje spravarsko mesto, je postala velevažna postojanka.
Reka Rideau, ki tvori pritok Otave, deli glavno mesto v dva dela, in sicer: v zgornje in spodnje mesto. Oba dela sta med seboj spojena s takozvanim visečim mostom. Lega mesta je ena najlepših in je mesto obdarovano od na-
ravnih krasot, kakor malokatero drugo. Iz mesta je videti v dolino reke Rideau, kjer so nepopisno mikavni vodopadi. Grič Barack-Hill se dviga 45 m visoko nad mestom in na njem stoji bajno lepo vladno poslopje, v katerem zborujeta senat, parlament in so nastanjena tudi razna ministrstva. Okrogla stavba poseda knjižnico z 250 tisoč knjigami. Poslopje je obdano od obširnih parkov. Otava ima dva muzeja, razstavne dvorane in ogromno farmo za poskusne nasade. Pač pa je tukaj zelo ostra zima. Vsako leto zamrzne Otava in po letu se razvije živahen promet s sanmi. Otava šteje danes 159.000 prebivalcev in je glavna ameriška postojanka, kar se tiče lesne kupčije.
♦
Po dolgem ishanfn najden zaklad.
Malcolma Campbella, znanega angleškega športnika pri avtomobilskih tekmah, je že nad deset let spremljalo hrepenenje: odkriti zaklad na Kokos-otoku, ki se nahaja v vzhodnem Tihem Oceanu. Anglež se je zagrebal že deset let v karte ter potopisne knjige, da bi zadel na kraj, na katerem so zakopali morski roparji pred dobrimi sto leti plen tolovajskih pohodov.
Že pred 50 leti so zvedeli raziskovalci o popisu, kako in približno kje bi se naj skrival zaklad. Admiral Palliser je opremil posebno ekspedicijo, ki se je ukvarjala z odkritjem. Ob tej priliki so
dognali, da so bili poprej omenjeni podatki glede skritja povsem napačni. Pozneje so celo dokazali, da so morski roparji, da bi se zavarovali napram izdajstvu lastnih tovarišev, spremenili tok potoka, ki je tekel le nekaj korakov proč od mesta, ki je prikrivalo globoko zakopane dragocenosti.
Anglež Campbell je bil vedno prepričan, da zaklad na Kokos-otoku ni plod človeške domišljije in ga je cenil na okroglih 12 milijonov funtov šterlingov. Leta 1925 se je podal na otok s posebno ekspedicijo. Neumorno je razkopaval zemljo štiri tedne. Velike preglavice mu je delalo skalovje, katerega je rušil ter odstranjeval s pomočjo dinamita. Po trudapolnem ter brezuspešnem delu ga je napadla mrzlica in moral se je vrniti v domovino brez zlata in draguljev. Po preteku nekaj mesecev je sklenil, da bo ponovno stikal za zakladom ob morski obali, katero je bil doslej le samo površno preril.
Odposlana je bila ponovna ekspedicija, koje vodstvo je prevzel kanadski polkovnik Leckie. Campbell bi naj obersta zamenjal nekoliko pozneje. Baš tedaj, ko bi naj bila izvršena zamena, se je vršila ob morski obali v Daytonu avtomobilska dirka, v kateri je šlo za svetovno slavo ali takozvani rekord. Campbell se ni mogel odločiti, da bi se odrekel dirki na račun ekspedicije. Bil je uverjen, da Kanadcu Leckiju najdba ne bo uspela in bo itak potrebna še ena
Pa kanadskemu polkovniku se je najba res posrečila, odkril je toliko let iskane zaklade. Leckie in njegovi spremljevalci so se lotili dela z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Zaklad so našli ob bregu rečice, katero je svoj-čas Campbell vestno preiskal.
Oberst Leckie se je podal na pot lansko leto avgusta. Več mesecev se je pogajal z vlado republike Costarica, koje last je Kokos-otok. Slednjič se je oblast ljudovlade vendarle odločila, da je odposlala z oberstem devet vojakov, a ne kot varstveno spremstvo ekspedicije, ampak kot stražarje, ki bi naj pazili na to, da dobi Costarica v slučaju najdbe zasiguran jej delež na dragocenostih ter zlatu.
Zadeli so na zaklad pod plastjo, katero je raziskal leta 1897 poprej omenjeni admiral Palliser. Mesto najdbe je odstranjeno 10 metrov proč od kraja, kjer je imel svoj šoter Campbell leta 1925. »Leta svojega življenja bi bil rad žrtvoval,« je izjavil Campbell, ko je zvedel o odkritju, »ako bi bil lahko osebno navzoč na Kokos otoku, 'ko so zadeli na zlato. Cele tedne sem spal v neposredni bližini zaklada. Preiskoval sem zemljo kakor kak blaznež, sem tvegal zdravje, mučil me je mrčes ter neznosna vročina, boril sem se z nepopisnimi težkoča-mi — in sedaj sem moral zvedeti, da je prikrival zaklad en kvadratni meter, za katerega se nisem dovolj zmenil.«
*
Cene In sefmsha poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 23. julija so pripeljali Špeharji 10 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je hilo po 12 do 14 Din, iste cene je bila tudi slanina. Kmetje so pripeljali 16 voz sena po 55 do 80 Din, šest slame po 50 do 60 Din, 12 voz krompirja po 1.50, 9 čebule po 3 do 4.50 Din (česen 8 do 12). Zelje 1 do 3, kumarce 0.50 do 2 Din. Pšenica 1.75, rž 1.75, ječmen 1 do 1.25, oves 1 do 1.25, koruza 1.50, proso 1.75, ajda 1.25, fižol 2 do 2.50, grah 2 do 3 Din. Bili sö na trgu trije vozi zelenjave iz Varaždina, ki je bila večinoma razprodana. Cene so padle za 0.50 pri kg. Kokoš 18 do 30 Din, piščanci 18 do 60 Din, raca 15 do 20 Din, gos 30 do 50 Din, puran 35 do 60 Din. Celi orehi 5 do 6 Din, luščeni 16 do 18 Din. Paprika 0.25, hren 6 do 8, karfijola 0.50 do 2, kislo zelje 4 Din. Buče 2 do 3, endivija 0.50 do 1, glavnata šolata 0.50 do 1 Din. Gobe 1 do 2 Din, borovnice 1 do 1.25, maline 5, grozdičje 2 do 3 Din. Crešnje 4 do 6, marelice 8 do 12, hruške 6 do 10, jabolka 6 do 10, breskve 8 do 16 Din. Mleko 2 do 3, smetana 10 do 12, surovo maslo 20 do 26 Din. Jajca 0.50 do 0.75, med 14 do 20 Din.
Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 22. julija 1932 je bilo pripeljanih 172 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 70 do 120 Din; 7 do 9 tednov stari 185 do 200 Din; 3 do 4 mesece Stari 250 do 320 Din; 5 do 7 mesecev stari 350 do 430 Din; 8 do 10 mesecev stari 460 do 500 Din; eno leto stari 650 do 720 Din; 1 kg žive teže Din 6.50 do 7.50; 1 kg mrtve teže 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 144 komanov.
nova ekspedicija. ______________________________________________________________________
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, Franc Hrastelj,
novinar, Maribor.