Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 1. aprila 1965 Leto XVII — štev. 12 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1932 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK STEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA
	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4- TEL. 21-383
Z NEDELJSKIH VOLIŠČ V SOBOŠKI OBČINI
Živahne priprave in lepa udeležba
V nedeljo je v soboški občini 20.111 volivcev volilo na 68 voliščih 17 odbornikov izmed 37 kandidatov za občinski zbor ter 13.360 volivcev na 79 voliščih 7 odbornikov izmed 15 kandidatov za kmetijsko podskupino, v eni volilni enoti pa so imeli nadomestne volitve za kmetijsko podskupino.
Kakšno je bilo volilno razpoloženje. je bilo zelo dobro opaziti že v soboto zvečer, ko so mladinci in člani Socialistične zveze okraševali volišča. Nekatera volišča so bila res lepo okrašena. Omenimo naj le volišče pri Gradu, pred katerim je stal slavolok. Nedeljsko jutro pa je bilo prav tako svečano v vseh krajih,
ki so v nedeljo volili. Ljudje so prihajali že zgodaj na volišča, mnogo pred 6. uro. Zato ni nič čudnega, da so s prvimi vestmi občinski volilni komisiji ob 7. uri zjutraj prihajala poročila, da so nekatera volišča že zaprta. Tako so v Kramarovcih do pol sedmih volili vsi volilci, v Bukovnici in Markišavcih do 7. ure, kma-
lu za tem pa so še zaprli volišča v Bokrečih, Košarovcih, Predanovcih in tako dalje.
V	jutranjih urah so ljudje prihajali na volišča množično. Posebej svečano so organizirali prihod na volišče gasilci v Moščancih. Volit so prišli oblečeni v uniforme, skupaj z njimi pa tudi žene. Za nedeljske volitve je bilo značilno prav to, da je prišlo volit mnogo več žena, kot pa na prejšnjih volitvah. Žene so prihajale na volišča množično zlasti med deveto in deseto uro.
Dopoldne je volila velika večina volivcev. Volilni odbori so čakali le še na zadnje volivce. Ponekod tudi samo še enega ali dva (Bogojina, Dolič, Gederovci idr.).
Kljub izredno razgibani predvolilni aktivnosti, ki je zajela vse kraje, so nedeljske volitve pomenile za mnoge volivce novost. V tistih volilnih enotah, kjer niso volili, so začudeno spraševali, zakaj volijo le nekateri. To so bili predvsem volivci, ki niso prihajali na zbore volivcev in tako niso bili seznanjeni s tem, da se z nedeljskimi volitvami uresničuje načelo nove ustave o tem. da se vsaki dve leti izmenja polovica članov predstavniških teles in na novo izvoli.
V	popoldanskih urah, ko so na voliščih čakali na zadnje volivce, pa so se že tudi načenjali razgovori o volitvah, ki bodo 18. aprila in ko bodo volili vsi volivci poslanca za zvezni zbor zvezne skupščine, v nekaterih volilnih enotah pa tudi poslance za republiški zbor republiške skupščine.
V	soboški občini se je ves čas pred volitvami opozarja-
lo, da ni mogoče pričakovati zelo visoke volilne udeležbe, ker je skoraj ena desetina volivcev odšla na sezonska dela, ali pa je odsotna tudi iz drugih vzrokov (v JLA. na študiju in podobno). Seveda je bilo precej volivcev odsotnih tudi iz volilnih enot, ki so včeraj volile, čeprav se jih je nekaj prav za volitve tudi vrnilo. Upoštevajoč to odsotnost, je bila udeležba na volitvah skoraj večja kakor se je pričakovalo.
VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS OD 1. DO 11. APRILA
Močnejši dež z ohladitvijo se pričakuje okrog 5. in 11. aprila. V ostalem bo prevladovalo lepo vreme, vendar so včasih možne manjše krajevne plohe.
Dr. V. M.
V	soboto bo minilo dvajset let od tistega dne, ko je bila osvobojena Murska Sobota in so prebivalci mesta po štirih letih zopet prosto zadihali v svobodni domovini. Svoboda še sicer ni bila popolna, saj so na obeh straneh Mure še grmeli topovi. Še je bilo potrebno prelivati kri, čeprav je bil sovražnik že v zadnjih izdihljajih.
V	Murski Soboti bo osrednja proslava 10. aprila. Prisostvovali ji bodo tudi člani delegacije SNOS, ki je takoj po osvoboditvi prišla v Prekmurje. V kulturnem programu bodo na proslavi sodelovali tudi Partizanski invalidski pevski zbor, ki bo priredil 9. aprila samostojni koncert partizanskih in narodnih pesmi, nadalje mešani pevski zbor DPD »Svoboda«, v katerem nastopajo člani nekdanjega zbora, ki je dobival velika priznanja, ter recitacijske skupine.
Gornji posnetek je s prvomajske proslave leta 1945 v Murski Soboti in je en izmed redkih ohranjenih iz prvih povojnih dni.
V LENDAVSKI OBČINI:
Največ ljudi volilo zjutraj
Do po devetih je v lendavski občini volilo za občinski zbor že 67 odst. volilnih upravičencev. Najboljša je bila volilna enota v Srednji Bistrici s 73 odst. volilno udeležbo. V Žitkovcih so ob pol devetih volili že vsi občani.
Dober rezultat so v jutranjih urah dosegli tudi v Kobilju, kjer je do pol devetih glasovalo že 83 odst. volivcev,
v Strehovcih 84 in v Lendavi 87 odst. V kmetijski podskupini so končali volitve zjutraj v Gaberju, medtem ko so v Dolnjem Lakošu volili kooperanti do pol devetih 89 odst.
Do 12. ure je znašala volilna udeležba pri volitvah odbornikov za občinski zbor 87 odst. v kmetijsko podskupino pa 99 odst. V obeh skupinah so končali volitve do dvanajstih na 32 volilnih enotah. Že dopoldne so dosegli lepo volilno udeležbo predvsem v naslednjih krajih lendavske občine: Žitkovci 96, Pince-vas 93, Trnje 98, Pince-marof 90 odst.
Tudi v lendavski občini okraševanje volišč ni zaostalo za drugimi kraji. Predvsem mladina si je veliko prizadevala, da bi bila volišča čim bolj okrašena. V Hotizi so ob petih zjutraj zaigrali budnico.
V popoldanskih urah so v lendavski občini zabeležili 91 odst. udeležbo na voliščih za odbornike občinskega zbora. Do večera pa se je rezultat še nekoliko izboljšal.
OBČANI radgonske OBČINE Že ZBRALI
450 m3 lesa
V radgonski občini potekajo obširne priprave na gradnjo novega zdravstvenega doma. Za objekt, ki je občanom zelo potreben so doslej zbrali med prebivalstvom občine že čez 450 kub. metrov gradbenega lesa. Gospodarske organizacije v akciji ne zaostajajo saj imajo pripravljenih za gradnjo doma 20 milijonov dinarjev. Prav toliko sredstev pa je predvidenih tudi v letošnjem občinskem proračunu .
Po predračunu bo stal novi objekt okrog 240 milijonov dinarejev. Kot smo zvedeli, bo dobil investitor pri Splošni banki SRS tudi kredit v višini 130 milijonov dinarjev. Z gradnjo bodo začeli že letos.
V LJUTOMERSKI OBČINI:
Takšnega razpoloženja ne pomnimo!
Nedeljske volitve v občinski zbor in v zbor delovnih skupnosti kmetijske podskupine v ljutomerski občini so potekale v znamenju velike živahnosti volivcev, že v zgodnjih jutranjih urah so prihajali na lepo okrašena volišča številni volivci.
Ob osmih zjutraj so v Železnih dverih čakali le še na enega volivca, tik pred zaključ-
kom pa so bili v Ilovcih, dočim so zabeležili visoko udeležbo v dopoldanskih urah tudi na mnogih drugih voliščih kot na pr. v Stročji vasi, Branoslavcih, Lokavcih, Cezanjevcih, Vidanovcih in drugod. Na občinski odbor Socialistične zveze so prihajala sporočila: — Takšnega razpoloženja kot je pri današnjih volitvah, ne pomnimo! —
Velika živahnost je vladala v dopoldanskih urah predvsem v tistih krajih, kjer sta kandidirala po dva kandidata. Ob devetih je obč. volil. kom. zabeležila rezultat: od skupno 5708 volivcev jih je glasovalo za odbornike občinskega zbora 64,5 odst. V kmetijski podskupini, ki je imela 13 volišč in kateri je volilo 900 volivcev, so do devete ure končali z volitvami v Kokoričih, Vučji vasi, Iljaševcih in v Bučečovcih. Ob dvanajstih so v tej podskupini zaključili volitve na vseh voliščih razen v Bučkovcih.
Ob dvanajstih je bila dosežena skupna udeležba v občinski zbor 92,3 odst. V Bunčanih in v Križevcih so dosegli udeležbo 99 odst., v Vidanovih 98. na Cvenu 97, v Kuršincih 96, prav toliko v Pristavi, 95 pa v Železnih dverih, Ilovcih. v Branoslavcih, Precetincih. Ključarovcih in v Noršincih.
Volivci so menili, da volijo zato. ker pričakujejo, da bodo izvoljeni odborniki z največjo zavzetostjo obravnavali v skupščini tudi tiste probleme, ki se tičejo neposrednih interesov občanov in to v pogledu komunale, otroškega varstva in drugih dejavnosti.
Ob petnajstih je bila volilna udeležba v občinski zbor 93 odst. Na volišča so po tej uri prihajali le še posamezniki. Cim so ljudje izvedeli, da se volitve bližajo koncu, so se ponekod pričeli ponovno zbirati na voliščih, da bi zvedeli za rezultate.
Končni rezultat nedeljskih volitev je bil: za odbornike občinskega zbora je volilo 93,7 odst. volivcev, za odbornike kmetijske podskupine pa 98,1 odst.
Udeležba na volitvah
Na volitvah za odbornike občinske skupščine je v petek in nedeljo po posameznih občinah bila naslednja udeležba:
V petek, 26. marca:
Murska Sobota 94,8 % Ljutomer 98 % Gornja Radgona 94,04% Lendava 95%
V nedeljo. 28. marca
OBČINSKI ZBOR
Murska Sobota 92,14 % Ljutomer 93,7%
Gornja Radgona 94,55 % Lendava 91,5%
KMETIJSKA PODSKUPINA
Murska Sobota 98 % Ljutomer 98,1 % Gornja Radgona 98,7 % Lendava 99%
Republiško povprečje
za občinske zbore je volilo 91,7 odst. volilcev.
V RADGONSKI OBČINI:
Občani so izbrali dobre kandidate
Volišča v radgonski občini so bila živahna v zgodnjih jutranjih urah. V Žepovcih je volilo do sedme ure okrog 40 odst. volivcev-kooperantov. V Stogovcih je do osme ure volilo že nad 60 odst. volivcev v kmetijski skupim, v Podgorju nad 50 odst.
Tudi v Lutvercih pri Vidmu in drugod so prihajali ljudje v velikem številu na volišča že zjutraj. Pri Vidmu je
volilo odbornike v občinski zbor do osme ure že okrog 200 volivcev. Pri Negovi so kooperanti končali z volitvami
že ob pol osmih zjutraj, nekoliko za tem pa tudi v Žihlavi. Do 11. ure je občinska volilna komisija zabeležila, da so kooperanti končali z volitvami že na 18 voliščih. Podobno je bilo tudi na voliščih, kjer so volili odbornike za občinski zbor. Do 14. ure je bila v kmetijski skupini dosežena že 96 odst. volilna udeležba, za odbornike občinskega zbora pa je do tega časa glasovalo 89 odst. volilnih upravičencev.
Vsa volišča radgonske občine so bila lepo okrašena. Pri tem so bili najbolj prizadevni posamezni člani Socialistične zveze in mladina. Lepo okrašena volišča so imeli predvsem v Stogovcih, Lutvercih, Črncih pa tudi v Radencih, na Kapeli, Murščaku, pri Vidmu in drugod.
Volitve odbornikov v občinski zbor so pokazale, da so bile predvolilne priprave dobro izvedene in da so volivci pri kandidiranju izbirali take občane, za katere upajo, da bodo v skupščini resno in prizadevno obravnavali vsa aktualna vprašanja radgonske občine.
PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE SLIKANICE — GPS-8 — SE GLASI: Dane Šumenjak — Vaneča; Zadružni dom na Cankovi — Kmetijska zadruga »Ledavski dol« Cankova; Zadružni hlevi na Cankovi — živinoreja, Kmetijska zadruga »Ledavski dol« Cankova.
21. NAGRADA: Praktični ali denarni dobitek v vrednosti 15.000 din; poklanja Kmetijska zadruga »Ledavski dol« Cankova.
v nedeljo ob 10. uri pred letnim kopališčem v murski soboti
prvenstvo
Slovenije
v crossu
OD TEDNA DO TEDNA
Za sovjetskima kozmonavtoma Beljajevim in Leonovim, ki sta, kot smo poročali, naredila kakovostni skok pri osvajanju vesolja (prvi je ročno vodil pristanek. Voshoda-2, drugi pa je kot prvi človek 20 minut prebil zunaj vesoljske ladje), sta se pognala na pot okrog Zemlje tudi dva ameriška kozmonavta Grissom in Young, ki sta samo izpopolnila člen verige ameriškega načrta za prodor v vesolje. Dodajamo še, da je te dni posebna ameriška raketa od blizu snemala Mesec in posnetke prenašala po oddajniku ameriški televiziji, nato pa treščila v predvideni prostor na Luni.
Te prve letošnje vesoljske lastovke nam potemtakem napovedujejo veliko tekmovanje v vesoljski tehniki. Obljube, da ni daleč dan. ko bo človekova noga stopila na mesečevo površino, torej niso več daljni san.
BONN IN »ZASTARANJE«
ZLOČINOV
Morda smo si več obetali od obljub, da bo zahodnonemška skupščina slednjič le upoštevala javno mnenje in podaljšala rok za zastaranje nacističnih zločinov. Eden izmed domov skupščine, bundestag, je namreč sprejel predlog, naj bi rok podaljšali za štiri leta in pol. Dopolnilni predlog krščanskodemokratskega poslanca Güdeja. naj bi pri tem upoštevali le »poglavitne krivce«, »majhne krivce« pa bi navzlic temu pomilostili, je večina vrnila v proučitev skupščinskemu pravnemu odboru.
Te dni se bo o zastaranju izrekel tudi drugi dom skupščine bundesrat, vendar kaže, da bodo tudi v njem sprejeli isto odločitev. V krščanskodemokratski uniji je zmagala linija nekdanjega konclerja Adenauerja. Predsedniku krščanskodemokratske frakcije v skupščini Barzelu se je posrečilo, da je za Adenauerjev »kompromis« pridobil tudi socialne demokrate. Tako je torej najmilejša oblika o nezastaranju dobila potrebno večino. Ni dvoma, da se svetovna javnost s tem ne bo zadovoljila, posebno še, če upoštevamo. kako »nagla« so bila nemška sodišča doslej in kako simbolično so kaznovala ljudi, ki odgovarjajo za hude zločine. Če bi pozneje še sprejeli tezo o »majhnih krivcih«, bi se število tistih, ki bi morali na zatožno klop, hudo zmanjšalo.
ČOMBEJEVE »VOLITVE«
V	Kongu so te dni skupščinske volitve. Po uradnih izjavah so se pričele 18. marca, končali pa naj bi jih 30. aprila. Gre za poizkus Čombejeve vlade, da bi si nekako pridobila pred zunanjim svetom pravico zakonitega predstavnika Konga, kar ji večina afriških dežel in veliko število neafriških dežel ne priznava.
Pravijo, da doslej še ni nihče razvozijal načrta, po katerem naj bi bili v novi skupščini izvoljeni predstavniki »sorazmerno zastopam«. Same volitve nadzira in izvaja eden najbolj ogorčenih nasprotnikov nekdanjega premiera Lumumbe, notranji minister Munonga. Provincijske vlade so prejele navodilo, naj same »določijo vsebino volitev« in po lastni uvidevnosti dovolijo sklicevanje predvolilnih sestankov ali ne. Glasove preštevajo komisije, ki jih je določila vlada.
Pravijo, da so take volitve že v naprej odločene. Jasno: za Čombejev režim ...
ALABAMSKI »POHOD SVOBODE«
Pohod kakih 25.000 ameriških črncev in belcev — nasprotnikov rasne neenakosti — je zaključilo veliki pohod od mesta Selme v glavno mesto države Alabame — Montgome-ry. Peli so pesem, ki je postala nekakšna himna gibanja za enakopravnost, in zaman iskali v guvernerski palači osebo, ki bi ji mogli izročiti svoje zahteve.
V	svoji zahtevi so demonstranti med drugim zapisali: »Nimamo za seboj samo pet dni in 50 milj, temveč prihajamo iz treh stoletij trpljenja in krivice... Moramo imeti volilno pravico, enako zaščito pred zakonom, in moramo končati policijsko grobost.«
Gre za poziv za minimalne človečanske in državljanske pravice, ki jih zvezni zakoni predpisujejo, krajevne oblasti pa jih nočejo priznati. Guvernerjeva vrata so tudi tokrat ostala zaprta.
Toda sam pohod je terjal še eno žrtev, belopolto mater
petih otrok iz Detroita. Violo Liuzzo, ki de prevažala s svojim tovornjakom demonstrante. Pokosili so jo streli iz dirjajočega avtomobila. Rasisti iz Alabame so jo »kaznovali zaradi izdaje svoje rase«. Še poprej so ubili črnca Jacksona in zatem belega pastorja Reeba, Guverner Alabame Wallace pa je ob teh tragičnih dogodkih sporočil samo to, da velja zvezna zaščita za »pohod svobode« davkoplačevalce milijon dolarjev! Mestna uprava Selme, kjer so bile velike demonstracije za enakopravnost in od koder je pozneje krenil tudi pohod, pa je tožila voditelja pohoda in prvoborca za enakopravnost Lutherja Kinga, da ji povrne sto tisoč dolarjev, ki jih je morala izdati za izredno vzdrževanje policije. (Menda zato, ker je le z gumijavkami pretepala demonstrante!)
Seveda  črnski voditelj ne namerava mirovati. Zanimivo je, da v Alabami nima niti eno mesto črnske večine. Zato . je izgovor rasistov, češ da bodo črnski glasovi, vkolikor bi črnce vpisali v volilne imeni-
ke, iztrgali belcem oblasti iz rok, neutemeljeni in naravnost smešni. Gre za odpor proti zakonodaji, ki bi rada enkrat za vedno odstranila neenakopravnost v ZDA. ki predstavlja zares sramoto za ZDA.
Žrtev Viole Liuzzu pa je zganila washingtonske kroge. Predsednik Johnson je napadel organizacijo ku-kluks-klan, potem ko so štiri njene člane zaprli pod obtožbo, da so izvršili omenjeni umor. Sporočil je tudi, da bo v kongresu pričel podrobno preiskavo o dejavnosti omenjene tajne organizacije belih rasistov. Tisk ocenjuje Johnsonove napade kot »napoved odkrite vojne ku-kluks-klanu«. Vodja organizacije Shelton, ki je velik prijatelj guvernerja Wallaceja, pa je imenoval Johnsona »veliki lažnivec«, ker da ku-kluks-klanovci »ne uporabljajo nasilja«! Tej izjavi se mora svet zares smejati!
Z razgovora na mariborski železniški postaji: kancler dr. Josef Klaus (drugi z desne), predsednik okrajne skupščine Maribor inženir Mirko Kržišnik (drugi z leve) in sekretar OK ZKS
Tone Kropušek.
Ob volitvah v lendavski občini
Po večmesečnih pripravah na volitve polovice odborni~ kov, po demokratičnem evidentiranju in zborih volivcev, kjer so občani določili kandidate in se pogovorili o bistvenih vprašanjih našega razvoja. so v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah volišča sprejela prve volivce. V 15 volilnih enotah, kjer je potekel mandat odbornikom, so volivci že na predhodnih zborih kandidirali 27 občanov od teh pa so jih na včerajšnjih volitvah 15 izvolili.
Potek volitev je kazal na ugodno politično razpoloženje saj so prvi rezultati ob 8. uri kazali, da je volilo že 35 odst. volilcev. Na izkušnjah zadnjih volitev 1963. leta se je marsikateri problem zadovoljivo rešil, posebno pa tisti, ki zadevajo organizacijo volitev. Kljub temu je bilo opaziti na nekaterih voliščih nekaj pomanjkljivosti, kot so neetastičnost volilnega odbora. Ti namreč ponekod niso dovolj ob-
razložili volilni postopek, pa je zaradi tega bilo ponekod morda preveč neveljavnih glasovnic,, (ker so občani obkrožili vse. kandidate, posebno starejši volivci.
Volilni imeniki so seveda tudi letos kot pred dvemi leti poseben problem V njih se namreč še vedno vpisuje občane, ki že nekaj deset let živijo v tujini, ali so že umrli itd. Verjetno bi kazalo enkrat rešiti tildi ta problem.
že rečeno, je na volitvah vladalo ugodno razpoloženje v večini volilnih enot. Skupni procent udeležbe na volitvah v občinski zbor je 91,5 odst., to je sicer nekoliko manj kot leta 1963, predvsem zaradi tega, ker se trenutno na delu v inozemstvu nahaja blizu 800 občanov.
Posebnost minulih volitev za občinske odbornike je morda tudi v tem, da so občani pravzaprav na volitvah in neposredno po njih nadaljevali
začeto razpravo o vlogi odbornika, o gospodarskih in drugih vprašanjih, ki so jih začeli že na kandidacijskih zborih. Ponekod je bila to razprava o šolstvu, ponekod zopet o kmetijski proizvodnji. Vse te razprave so dajale volitvam poseben ton, vsekakor zelo ugoden in koristen. Volitve same so pokazale, da so se občani odločili za tiste kandidate, za katere so menili, da bodo v prihodnjem delovanju skupščine kar najbolj odkrito in temeljito razpravljali o vseh problemih. Žal v občinski zbor ni bila izvoljena nobena ženska, na kar bo potrebno v bodočnosti misliti. Struktura novoizvoljenih odbornikov kaže da je od 15 izvoljenih 5 delavcev, 8 kmetov in 2 uslužbenca, po nacionalnosti pa 10 Slovencev in 5 Madžarov.
Pretekli teden so bile volitve tudi v zbor delovnih skupnosti, kjer je mandat potekel pravtako polovici odbornikov.
Volitve so dale ugoden rezultat po udeležbi in strukturi. Udeležba je bila 97,5 odst., od 15 odbornikov pa je 6 žena in 9 moških. Ocenjujoč skupno strukturo skupščine lahko ugotovimo sledeče: v zboru delovnih skupnosti, ki šteje 30 kandidatov, je 11 žena in 19 moških, v občinskem zboru pa 28 moških in 2 ženski.
Če iščemo odgovor na vprašanje ali so nam pravkar minule občinske volitve zagotovile boljši sestav skupščine, lahko rečemo, da smo delno uspeli, posebno v zboru delovnih skupnosti, kljub temu da še vedno ostane odprto vprašanje zastopstva žena in mladine v občinskem zboru.
Občinske volitve so torej za nami. Kazalo bi omeniti nekaj volilnih enot, kjer so bili doseženi najboljši rezultati. To so Strehovci 98 odst., Trnje 98 odst., Žitkovci 96 odst., kjer so bile že po tradiciji volitve končane ob 8. uri.
Nova občinska skupščina, ki se bo konstituirala 4. aprila, bo prav gotovo imela obilo dela. Upajmo, da ga bo uspešno opravila.
J. DOMINKO
Z VOLITEV V OBČINSKE ZBORE DELOVNIH SKUPNOSTI
Dobra udeležba in struktura
Volitve v občinske zbore delovnih skupnosti v Pomurju, ki so bile v petek, so pomenile dober uvod v nedeljske volitve, saj so, sodeč po poročilih — povsod hiteli z željo, da bi jih čimprej zaključili. Težili so, da bi v redu opravili svojo dolžnost, da pa ob tem ne bi utrpele proizvodne obveznosti.
Nič čudnega torej, če so do pol osmih že zaključili volitve v Agroservisu v Murski Soboti, v Obrtniku, Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje in še ponekod drugod V radgonskem Elradu so ob pol osmih čakali od skupno 400 volilcev le 83, v Tehnostroju v Ljutomeru jih je do tega časa volilo od 299 kar 227, to je prva in tretja izmena, ostali pa so volili popoldne, v Blisku v Murski Soboti so do pol sedmih zabeležili 55-od-stotno udeležbo itd. Občinske volilne komisije v jutranjih urah očitno niso pričakovale tako številne udeležbe, saj so
čas za prva poročila določile precej pozno.
Prvim podatkom, ki smo jih prejeli do osmih zjutraj naj pripišemo, da so temeljitejša poročila začela prihajati šele po deveti uri. Takrat smo tudi zvedeli, da so volitve do osmih končali v občinskem sodišču v Ljutomeru, v obratu Elektro Maribor v Radgoni, osnovni šoli Apače, prvi osnovni šoli v Lendavi, osnovni šoli v Dobrovniku in Turnišču, v osnovnih šolah v Cankovi in pri Gradu ter še na
Precej ugodne podatke so nam ob tem času sporočili tudi iz Lendave, kjer so v šestih voliščih zaključili volitve s 100-odstotno udeležbo, nekaj volilcev pa so čakali pri Nafti, Komunalni banki in Indipu, medtem ko so v obratu Planike v Turnišču zabeležili do enajstih že 99-odstotno udeležbo.
Podatki kažejo, da so volitve sorazmerno zgodaj zaključili v manjših delovnih kolektivih, kjer nimajo izmen, v večjih, kot na primer Elradu, Pomurskem tisku, Muri, Tehnostroju v Ljutomeru itd. pa so morali volitve organizirati tako, da je čas ustrezal vsem izmenam. Zato se je udeležba po 14.00 uri tudi v vseh občinah močno zboljšala in niso volili le tisti, ki so bili odsotni po službeni dolžnosti ali zaradi bolezni. Sicer pa bolniški dopusti niso bili povsod razlog za neudeležbo. Iz Elrada smo. na primer, zvedeli, da so nekateri člani kolektiva kljub bolniškemu dopustu prišli na volišče.
V	lendavski občini so okrog
15.00	ure končali volitve na enajstih voliščih, medtem, ko so se volitve v Indipu in obratu metanol bližale kraju. Do
15.00	so zabeležili 95-odstotno udeležbo. V soboški občini je volilo do tega časa od 4 808 volivcev že nekaj nad 4.400, zaključevali pa so v Muri, Pomurskem tisku in Lesno predelovalnem podjetju.
V	ljutomerski občini so se v tem času približali že 95-odstotni volilni udeležbi, podobno pa je bilo v radgonski občini.
PREDVOLILNA
ZBOROVANJA
V	RADGONSKI OBČINI
V	zvezi z volitvami v repub-
liško skupščino, bo v nedeljo, 4. aprila ob pol osmi uri v Vidmu ob Ščavnici za področja Videm-Negova in Ivanjci veliko predvolilno zborovanje, na katerem se bo z volivci seznanil in razgovarjal kandidat dr. Anton Vratuša. Popoldne bo tako predvolilno zborovanje v Apačah za področja krajevnih odborov socialistične zveze Podgorje, Lutverci, medtem ko bo v ponedeljek. 5. aprila ob 15. uri podobno zborovanje v kinodvorani Gornja Radgona za delovne kolektive iz Gornje Radgone, predstavnike samoupravljanja s Kapele in Slatine Radenec.	IKA
Vida Tomšič je obiskala Ljutomer
Pretekli četrtek je bila v Ljutomeru predsednica GO SZDL Slovenije Vida Tomšič. Skupaj z Vido Tomšičevo je prispel v Ljutomer tudi člani Izvršnega sveta SRS Rudi Čačinovič.
Dopoldne ob enajstih je predsednica GO SZDL Slovenije prisostvovala razgovoru s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinskim političnim aktivom o problemih v razvoju družbenih služb ter o kulturnoprosvetni dejavnosti v ljutomerski občini. Ko je Vida Tomšičeva odgovarjala na zastavljena vprašanja, je dejala, da bomo morali v bodoče bolj načrtno in Skladno razvijati gospodarstvo. Sistematično in načrtno
pa bo treba razvijati tudi šolstvo, pri čemer je pričakovati pomoč republiškega sklada za šolstvo. Vida Tomšičeva je opozorila na Skrb za ostarele kmete, nove oblike izobraževanja ter na pomen informiranosti občanov preko javnih sredstev informacij.
Popoldne se je Vida Tomšičeva sestala v gimnazijski telovadnici s prosvetnimi delavci iz ljutomerske občine. Prosvetne delavce je opozorila na to, da je ena glavnih
nalog v šolstvu razvijati samoupravljanje in iskati notranje kriterije za čim pravilnejše nagrajevanje kvalitete pouka. Poudarila je, da morajo pri današnji reformirani šoli sodelovati tudi delovne organizacije.
Rudi Čačinovič se je v popoldanskem času razgovarjal s predstavniki ljutomerskih delovnih organizacij o letošnjih planskih nalogah. Tovarišica Vida Tomšičeva si je za tem ogledala še obrat MTT in se seznanila z delovnimi pogoji tamkajšnjih delavk.
ŠTIRIDNEVNI VISOKI OBISK IZ AVSTRIJE
Dobri temelji sodelovanja
Vršilec dolžnosti predsednika Republike Avstrije in zvezni kancler dr. Josef Klaus se je v spremstvu drugih visokih osebnosti mudil od 23. do 26. marca na uradnem obisku v Jugoslaviji kot gost predsednika Tita. V neposrednih razgovorih z najvišjimi jugoslovanskimi voditelji je poglobil že doslej tesne in prijateljske stike med'obema državama.
Ker meji sosednja Avstrija na ozemlje SR Slovenije, je še posebno zanimiva ugotovitev. da sta bila v avstrijski delegaciji poleg zunanjega ministra Kreiskega še deželna glavarja Koroške in Štajerske Wedenig in Krainer, s čimer so hoteli avstrijski visoki gostje še posebej poudariti tesne obmejne stike in lastne interese za območje, kjer živita tudi slovenska in hrvatska manjšina.
Ni zgolj naključje, da je avstrijski kancler v svoji zdravici na svečanem kosilu v Belem dvoru izrekel misel, ki pomeni sprejemljivo izhodišče: da gre v bistvu za »obisk sorodnikov, s katerimi si nismo leta ali desetletja sestali«, t. j. narodov, ki žive ob
Donavi in so še zgodovinsko povezani drug z drugim. Prav tako je pomembna njegova ugotovitev, da so avstrijski gosti v razgovoru s predsednikom Titom naleteli na mnogo dopolnilnih pojasnil o jugoslovanski politiki in o položaju v svetu in da bi morali medsebojne stike opraviti večkrat. Nato je tudi sledilo povabilo predsedniku Titu, naj obišče Dunaj.
Obe deželi javno poudarjata želje po miru in načela koeksistence v mednarodnih odnosih. Naša severna soseda je v svoji državni pogodbi sprejela dosledno nevtralnost kot svojo osnovno politiko, venddar tako, da si ne bi vezala rok in da bi mogla sodelovati v širših mednarodnih okvirih.
Tu pa je sodelovanje z našo državo ne le mogoče, temveč tudi zaželeno in nujno.
Predsednik Tito je v zdravici poudaril, da sta obe deželi sosedi in da morata zaradi tega težiti k temu, da svoje sodelovanje še širita in poglobita. Omenil je tudi, da med njima ni bilo velikih nerešenih vprašanj. Obe se zavzemata za mir in varnost.
Med nerešena vprašanja sodi vsekakor odnos do slovenske manjšine na Koroškem, četudi se le-ta postopoma zboljšuje in dobiva normalnejše, enakopravnejše oblike. Sem bi dalje šteli težave pri gospodarskih pogajanjih, predvsem zaradi neuresničene jugoslovanske želje, da bi avstrijska vlada liberalizirala uvozno politiko do Jugoslavije tako. kot jo izvaja do drugih dežel — članic GATT (mednarodnega sporazuma o tarifah in carinah), t.j. brez prehodnih uvoznih dovoljenj in omejevanj blagovnih list. Kaže, da so razgovori v Beogradu napredovali in da bo Avstrija skrčila seznam blaga, za ka-
terega bo še naprej terjala posebna dovoljenja, na 15.
Avstrija je pripravljena sodelovati pri gradnji djerdapskega jezu, saj je sama zainteresirana za boljšo plovbo po Donavi. Z jugoslovanske strani so avstrijske predstavnike seznanili z načrtom, po katerem naj bi zgradili naftovod Koper—Dunaj, vendar so le-ti pokazali več zanimanja za načrt izgradnje plinovoda Koper—Linz—Praga.
Na razgovorih v Beogradu niso kar tako omenjali, kako se gospodarstva obeh dežel dopolnjujeta, in izražali želje, da bi tako sodelovanje uresničili. Seveda najboljših rešitev trenutno še niso našli. Načrte bodo uresničevali postopoma. Glede manjšinskega vprašanja je kancler Klaus pokazal moderne poglede. Četudi je predstavnik ljudske stranke, ki ima posebno na Koroškem preveč velikonemških in nacionalističnih elementov, je večkrat dejal, da sta slovenska in hrvatska manjšina deželno bogastvo. Svoje zanimanje zanju je pokazal tudi s tem, da je na beograjski univerzi predaval v — srbohrvaščini in da je v kratkem razgovoru v Mariboru, kjer se je za nekaj časa ustavil, izjavil, da bo na prihodnjem obisku govoril tudi slovensko.
POMURSKI VESTNIK, 1. APRILA 1965
2
Prve razprave in pripombe k novemu predlogu za financiranje stanovanjske izgradnje
Neposrednejše odločanje kolektivov
Osnutek resolucije o nadaljnji stanovanjski izgradnji je načel vrsto vprašanj, ki slonijo predvsem na uvajanju ekonomskih stanarin, ukinitvi plačevanja prispevkov gospodarskih organizacij v občinske stanovanjske sklade in formiranje teh sredstev pri skladih skupne uporabe v podjetjih, toda z izključnim namenom za stanovanjsko izgradnjo.
Ob večji pravici, da delovni kolektivi neposredneje odločajo o oblikovanju stanovanjske politike, se pojavljajo zaskrbljujoča mnenja o tem. kako bo možno ob novem načinu financiranja stanovanjske izgradnje izvajati enotno urbanistično izgradnjo. Stališče urbanistov je opredelil direktor soboškega projektivnega biroja ing. arh. Štefan FICKO takole:
»Po mojem bo potrebno pravilno pojmovati resolucijo o stanovanjski izgradnji. Namreč, ko govori o individualni gradnji, ne misli individualne stanovanjske hišice ograjene z vrtom, ampak je individualni graditelj tudi vsak. ki svoja sredstva vloži v gradnjo vrstnih hiš, dvojčkov, osmerčkov ali celo bloka, kjer bo potem imel svoje stanovanje. Take gradnje so za urbanizacijo mesta nujne, če hočemo 18 tisoč stanovalcev naseliti na predvidenem in razpoložljivem teritoriju. Posamezne stanovanjske predele mesta bo potrebno zgostiti, nekatere (center) pa odstopiti izključno blokovski gradnji. Tako bomo dosegli gostoto 300 prebivalcev na hektar, povprečna gostota naseljenosti Sobote pa naj bi bila 150 stanovalcev na hektar. Za pri-
merjavo naj povem, da so nekateri predeli mesta, kjer gostota ne dosega 60 prebivalcev na hektar.«
Tudi, če bodo sredstva ostajala razdrobljena pri gospodarskih organizacijah, je še mogoče v veliki meri voditi izgradnjo mesta. Urbanistični načrt točno predvideva predele, kjer bodo posamezna stanovanjska naselja, trgovski in industrijski predel. V okvir urbanističnega načrta sodi tudi Cankarjevo naselje, ki je v gradnji. Takih in podobnih naselij bo v Soboti več, npr.: predel med Lendavsko, Titovo in Razlagovo ulico bo zazidan z 12 vrstnimi hišicami, dvema dvojčkoma, enim osmerčkom in 15-stanovanjskim blokom. Individualne in vrstne hišice so predvidene na predelu med Gregorčičevo, arh. Novaka, Partizansko in ulico Staneta Rozmana. Takih zazidalnih predelov je še več, v glavnem so že obdelani tudi grafično in bodo v prihodnjih letih na voljo graditeljem.
Po urbanističnem načrtu bodo nekatera stanovanjska naselja grajena tako, da bodo sama zase tvorila celoto. Stanovalce v teh naseljih ne bo motil tranzit niti druga vozila, ker bo tako naselje imelo centralne garaže ob vhodu v naselje.
V delovnih organizacijah ocenjujejo predlog za ukinitev občinskih stanovanjskih skladov zelo ugodno. Predvsem večji kolektivi bodo lahko bolj smotrno kot doslej in bolj življenjsko obravnavali stanovanjsko problematiko svojih ljudi. V radgonskem kombinatu, radenskem zdravilišču in v drugih večjih delovnih organizacijah menijo, da
bodo s predlaganim načinom financiranja stanovanjske izgradnje omogočili hitrejše reševanje stanovanjskih problemov, saj bodo ob udeležbi družbenih sredstev omogočili tudi večje deleže posameznih graditeljev stanovanj. Prav v tem pa vidijo nekateri — predvsem oni, ki vidijo uspešnost samo v sedanji proračunski koncentraciji sredstev — pomanjkljivost novega načina financiranja, ki da bo popolnoma onemogočil načrtno stanovanjsko izgradnjo. O resoluciji so razpravljali tudi na občinskem sindikalnem svetu v Murski Soboti, vendar o zadevi niso sprejeli konkretnih stališč. Menijo, da je resolucija sprejemljiva predvsem zato. ker se zavzema za decentralizacijo sredstev, vendar istočasno postavljajo vprašanje, kako bo z blokovsko izgradnjo in kako bo z ekonomskimi stanarinami za one zaposlene, ki imajo nizke osebne prejemke.
Sedanji način stanovanjske izgradnje, ki je v načelu tak, da so plačniki stanovanjske izgradnje v resnici delovni kolektivi, ki prispevajo v občinski sklad obvezno svoja sredstva, nadaljnja pristojnost z razpolaganjem teh sredstev pa pripada občinskim skladom za stanovanjsko izgradnjo, ki so kot družbeni organi več ali manj le formalno zainteresirani, da se tudi gradbena in ostala dela pri stanovanjskih blokih izvedena čim bolje. Navajamo primer iz lendavske občine, kjer so po vselitvi v stanovanjski blok ugotovili 45 različnih pomanjkljivosti. Izvajalec del je bil takoj pripravljen te pomanjkljivosti
popraviti. Toda kdo bo plačal vsa dodatna dela, ko se je gradnja tako ali tako že podražila od prvotnih 41 na 64 milijonov dinarjev, kar je vplivalo na to. da se je stanarina povečala od prvotnih 6300 na 8200 dinarjev.
Ob novem' načinu financiranja stanovanjske izgradnje si nekateri postavljajo tudi vprašanje, ali bodo lahko družbene službe zbrale toliko sredstev, da bodo zadovoljevale s tem tudi stanovanjsko izgradnjo za učitelje, borce, upokojence itd. Resolucija sama predvideva v tem pravzaprav prilagoditev novega načina stanovanjske izgradnje sedanjemu gospodarskemu sistemu, ki teži k odpravljanju proračunskega zbiranja in razdeljevanja sredstev ter predvideva tudi v tistih dejavnostih, ki so doslej živele na osnovi subvencij, da razpolagajo s tolikšnimi sredstvi, ki bodo zadostovala tudi za stanovanjsko izgradnjo. S stališča sedanje proračunske potrošnje pa je to seveda nekoliko težje razumeti.
SAMO V MURSKI SOBOTI JE BILO V ZADNJIH OSMIH LETIH ZGRAJENIH 1859 STANOVANJ, OD TEGA 727 V DRUŽBENEM SEKTORJU. PODOBNE REZULTATE BI LAHKO UGOTAVLJALI — SEVEDA VELIKOSTI kraja in Številu prebivalstva PRIMERNO — TUDI V VSEH OSTALIH OBČINSKIH SREDIŠČIH. V LETU 1956 OSVOJEN NAČIN KREDITIRANJA STANOVANJSKE IZGRADNJE PREKO OBČINSKIH STANOVANJSKIH SKLADOV JE POKAZAL V DEVETIH LETIH SVOJO DOBRO IN SLABO PLAT: OMOGOČIL JE PREDVSEM LAŽJO IZGRADNJO URBANISTIČNIH ENOT, SLABOST TEGA NAČINA FINANCIRANJA STANOVANJSKE IZGRADNJE PA JE BILA PREDVSEM V TEM, DA JE IMEL PREDNOST V IZGRADNJI NEGOSPODARSKI SEKTOR. SISTEM SKLADOV NI OMOGOČIL VEČJEGA VPLIVA PROIZVAJALCEV IN POTROŠNIKOV NA NAČIN GRADNJE, NA CENO IN NA LOKACIJO STANOVANJSKIH OBJEKTOV. ZARADI SPREMEMB V SOCIALNI STRUKTURI IN NAČINU ŽIVLJENJA TER NARAŠČANJU ŠTEVILA PREBIVALCEV SEDANJI NAČIN FINANCIRANJA STANOVANJSKE IZGRADNJE NE ODGOVARJA VEČ TUDI ZATO, KER ONEMOGOČA VEČJO MOBILIZACIJO SREDSTEV DELOVNIH LJUDI PRI STANOVANJSKI IZGRADNJI IN KER JE PRIPELJAL DO NEOBJEKTIVNEGA RAZDELJEVANJA STANOVANJ.
Kako bo z najemninami?
Pri obravnavanju resolucije o razvoju nadaljnjega sistema stanovanjskega gospodarstva še vedno ni v celoti pojasnjeno vprašanje, ki pravi, da naj stanovanje postane potrošilo blago v smislu industrijske potrošnje z vsemi obdavčitvami. Prav tako je vprašanje, kakšne naj bodo bodoče oblike dela na področju urbanizma in komunale, tempo in obseg gradnje, da bi zadostili racionalnejši izrabi prostora? Zelo pomembno je tudi vprašanje, kako preiti na ekonomične stanarine in ali še naprej regresirati najemnine? Nadalje nastane vprašanje, če je povsod potrebno ustanavljati organizacije za stanovanjsko gospodarstvo in kdo naj združuje kupce stanovanj? Upravičen pa je tudi pomislek, ali se ne bo sedanji prispevek za stanovanjsko izgradnjo, ki se bo prenesel v sklad skupne porabe delovnih organizacij, s časoma usmerjal v smislu samoupravnih pravic v druge namene? In naposled, ali bančni avtomatizem ne izključuje vpliva politično-teritorialnih enot ter ali bo za avtomatizem vedno dovolj razpoložljivih sredstev? Takih in podobnih vprašanj, ki se ob razpravah resolucije pojavljajo, je še več. Na njih pa še danes ni mogoče odgovoriti, ker gre tokrat za obsežen gospodarski proces, ki postavlja stanovanja in stanovanjske odnose na ekonomsko bazo z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami.
O resoluciji bodočega razvoja stanovanjskega gospodarstva je na zadnji seji razpravljal tudi svet za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve pri skup-
ščini občine Murska Sobota ter s tem v zvezi tudi dal nekatere pripombe. Med drugim so na seji poudarili, da je tokrat o avtomatizaciji stanovanjske izgradnje zelo težko razpravljati, ker še niso znani viri bančnih sredstev. Zelo pomembno je tudi vprašanje, kako doseči pravičnost pri subvenciji stanarin in kdo bo plačeval razliko z uvedbo ekonomskih stanarin, kajti delovni kolektivi bodo po vsej verjetnosti zahtevali za vse enako. Zaradi tega bi po mnenju članov sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve pri skupščini občine Murska Sobota bilo potrebno določiti kriterije v okviru republike. Nadalje so izrazili bojazen, da bo ukinitev sedanjih skladov za stanovanjsko izgradnjo dovedla do tega, da bo v bodoče neprimerno manj sredstev za gradnjo stanovanj ter da bo edini izhod iz tega uvedba ekonomskih stanarin. Manj bojazni bi bilo, če bi delovne organizacije združevale sredstva, zaradi česar bo potrebno ustvariti poslovne odnose. Naposled so na seji poudarili, da so dosedanje javne razprave okrog forsiranja gradnje enodružinskih stanovanjskih hiš po naseljih in mestu v nasprotju s stališči urbanizacije, ki sloni na blokovski gradnji ali vrstnih hišah.
Vse dosedanje razprave so pokazale, da je potrebno stanovanjska vprašanja obravnavati kompleksno in da je za uspešno reševanje tega vprašanja potrebno imeti ustrezno strokovno organizacijo. S problemi stanovanjskega gospodarstva so se doslej največ ukvarjali stanovanjski
skladi, ki so pri tem odigrali pomembno vlogo. V zadnjih nekaj letih je v občini Murska Sobota dosežen viden porast novih stanovanj. Od leta 1957 do 1965 je bilo zgrajenih v družbenem in zasebnem sektorju 1859 novih stanovanj, od tega 727 v družbenem sektorju. Dolgoročnih posojil za gradnjo stanovanj pa je v istem obdobju dobilo 357 prosilcev, ki so prejeli 124,963.000 dinarjev kot individualni graditelji. Poleg tega je bilo v letu 1964 dodeljeno individualnim graditeljem v Cankarjevem naselju 60 milijonov din posojila. V letu 1964 je sklad razpolagal s 493,381.084 dinarji, v letošnjem letu pa s 426,660.000 dinarji. Letos je planiranih 74 milijonov za individualno gradnjo stanovanj, od tega 45 milijonov za dograditve individualnih investitorjem. 	Feri Maučec
VČERAJ SEJA SKUPŠČINE LJUTOMER
Za včeraj, sredo 31. marca je sklical predsednik občinske skupščine Ljutomer Franc Rajnar sejo obeh zborov občinske skupščine. Na ločenih sejah sta oba zbora razpravljala in sklepala o zaključnem Računu dohodkov in izdatkov proračuna občine v letu 1964, o davčnem zaključnem računu, o zaključnih računih skladov, o predlogu odloka o kanalski pristojbini v mestu Ljutomer, o odloku o vplivnem območju mesta Ljutomer. Odborniki so na tej seji obravnavali in sprejeli tudi družbeni plan in proračun občine Ljutomer-
Za skupno sejo je bil predviden naslednji dnevni red: izvajanje sklepov prejšnje seje, predlogov svetov in komisij, sklepanje o ustanovitvi podjetja »Obrtnik« in komunalnega podjetja ter sklepanje o prevzemu soustanoviteljskih pravic pri medobčinskem skladu za financiranje osnovne dejavnosti šol II. stopnje.
Letos večja posojila
V zvezi z izboljšanjem in povečanjem turističnih zmogljivosti ter z naraščajočo sezono, ki zahteva vedno več ležišč za domače in inozemske goste, je imelo turistično društvo v Radencih posvetovanje z lastniki zasebnih sob, na katerem so se pogovorili o razdeljevanju in kategorizaciji sob, prijavni in odjavni službi, o skupnem izletu itd.
Za povečanje in izboljšanje privatnih turističnih kapacitet bo turistično društvo tudi letos omogočilo lastnikom zasebnih hiš posojilo pri komunalni banki. Lani je turistično društvo omogočilo posojilo do višine pol milijona dinarjev ter je dobilo 12 koristnikov blizu 4 milijone dinarjev kredita. Letos je dvignilo to posijilo do višine 750.000 dinarjev za dobo 5 let s 6 odstotnimi obrestmi brez garantnega pologa. Z ozirom na veliko zanimanje, ki so ga pokazali interesenti na posvetovanju, bo znašal letos kredit okrog 10 milijonov dinarjev. Sobe, oziroma ležišča so sporazumno razdelili na tri kategorije, katerih razpon se giblje od 450 do 650 dinarjev, kar je za 100 dinarjev več kot lani. Predlog mora še predhodno odobriti občinska komisija.
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V LENDAVI
Sprejeta sta družbeni plan in proračun za leto 1965
V četrtek je bila zadnja seja občinske skupščine Lendava pred volitvami polovice odbornikov. Odborniki so razpravljali o realizaciji proračuna za preteklo leto in potrdili zaključne račune skladov in proračuna.
Osrednja točka dnevnega reda je bila sprejetje družbenega plana in proračuna za leto 1965. Diskutanti so poudarili, da je v vseh naših prizadevanjih v prihodnjem obdobju potrebno dati večji poudarek razvoju kmetijstva, kajti tu so še velike možnosti nadaljnjega razvoja. V družbenem planu za leto 1965 je rečeno, da bo kvalitetni in kvantitetni razvoj proizvodnje dosežen z intenzivnejšim gospodarjenjem in izkoristiti bo potrebno obstoječe kapacitete Večji poudarek je potrebno dati razvoju tercialnih dejavnosti, posebno pa usposobiti trgovino in gostinstvo, da bosta lahko dajali sodobne usluge in s tem večali turistični priliv. V družbenem planu je prav tako rečeno, da se bo v tem letu dvignila produktivnost za 19,5 odst. ob porastu zaposlenih za 8,2 odst. Zaradi intenzivnejšega gospodarjenja bo število zaposlenih ostalo na istem, morda z majhnimi spremembami.
Proračunski dohodki občine bodo za leto 1965 znašali
846,478.000 dinarjev. 46,47 odst. proračuna je namenjeno skladu za šolstvo, kar je za 6,3 odst. več kot v letu 1964. Ob sprejetju družbenega plana in proračuna je bilo rečeno, da je dobila občina letos dotacijo republike, ker ne more iz ustvarjenih sredstev kriti
vse potrebe. Zavedajoč se, da je dotacija lahko samo občasna, so se odborniki zavzeli za to, da se je potrebno z maksimalnimi napori orientirati na dvig materialne baze, da bi se tako lahko v krajšem času osamosvojili.
Ob koncu se je predsednik občinske skupščine zahvalil odbornikom, ki jim preneha mandat, za sodelovanje v skupščini.
TONE FERENC - doktoriral
Pred kratkim so objavili vsi jugoslovanski časopisi, da je v Beogradu predložil profesorski komisiji za zgodovinske vede Tone Ferenc iz Ljubljane dragocene dokumente o izseljevanju Slovencev v medvojnem času, ki jih je tudi zagovarjal.
Tone Ferenc je s tem delom postal doktor zgodovinskih ved beograjske univerze.
Dr. Ferenc je predložil in zagovarjal svoje delo in je na
podlagi dokumentov iz raznih držav sveta ravno v času, ko si zahodnonemške oblasti belijo glave o vojnih zločinčih, ki bi jim rade ustavile proces, češ da so že dobili svoje in da je že vse skupaj zastarelo.
Delo dr. Ferenca bo v kratkem objavljeno in kot posebno pričevanje tudi velikega političnega pomena za mednarodno javnost.
Dr. Tone Ferenc se je rodil v Veržeju in izhaja iz kmečke družine. Osnovno šolo je dokončal v Veržeju. Gimnazijo je dokončal v M. Soboti, univerzo pa v Ljubljani. Po končani univerzi se je zaposlil na Inštitutu za proučevanje zgodovine delavskega gibanja v Ljubljani. Doktorat je opravil v Beogradu pred profesorsko komisijo, ki ji je predsedoval dr. prof. Vaso Čubrilovič.
D. P.
Prvo mesto za soboške učiteljiščnice
Na slovenski reviji mladinskih pevskih zborov v Celju je med srednješolskimi zbori zasedel prvo mesto dekliški pevski zbor Učiteljišča iz M. Sobote pod vodstvom prof. Mirka Močana. Na reviji je poleg obvezne Simonitijeve »Dopolnil dan je bolečino« zapel še Miheličevo »Jesen« in Gobčevo »Jesenska«. Na drugo mesto se je v tej skupini uvrstil celjski gimnazijski pevski zbor pod vodstvom prof. Egona Kuneja.
Tako se je dekliški zbor Učiteljišča iz Murske Sobote dokopal do pomembnega uspeha in bo poleg osnovnošolskih zborov iz Zagorja in Trnovega pri Ljubljani zastopal pevske zbore iz Slovenije v svoji skupini tudi na junijskem zveznem pevskem festivalu.
Zbor je prejel za svoj uspeh že številne čestitke, njim pa se pridružuje tudi uredništvo našega lista.
S. K.
OBVESTILO
Dopisna šola organizira pri TEHNIŠKI SOLI LENDAVA
DOPISNI ODDELEK
STROJNE STROKE
in vabi, da se za območje občin Murska Sobota, Lendava in Ljutomer vpišejo prav vsi, zaposleni, ki si želijo pridobiti srednjo tehniško izobrazbo v strojni stroki.
Vsi kandidati, ki se bodo vpisali v Dopisni oddelek Tehniške šole v Lendavi, bodo dobivali na dom učna pisma z vsem predpisanim gradivom, zagotovljene so jim vse korekture nalog in tedenski seminarji. Vso seminarsko delo in tudi izpiti bodo osredotočeni na Tehniški šoli Lendava.
Oddelek bo pričel redno delovati v začetku šolskega leta 1965/66.
Vsa natančnejša navodila dobijo zainteresirani na Dopisni šoli, Parmova 39, Ljubljana ali pri ravnateljstvu Tehniške šole v Lendavi.
GLASBA NE POZNA MEJA
Glasbena šola ima že nekaj več kot leto dni kulturne vezi s sosednjo Avstrijo. Radgončani iz zamejstva so že večkrat gostovali v Murski Soboti, Sobočani pa pri njih. Tudi letos se srečanja nadaljujejo, saj bodo 24. aprila naši glasbeniki nastopili skupno z avstrijskimi v Radgoni, naslednji dan pa v Murski Soboti. Novost te kulturne prireditve je v tem, da bodo nastopili s skupnim programom. Soboški glasbeniki bodo nastopili s solisti in godalnih! orkestrom.
Če v vaši delovni enoti, šolskem okolišu ali stanovanjski skupnosti še ni poverjenika Prešernove družbe, javite se kar Vi. Pišite na naslov: Prešernova družba, Ljubljana, p. p. 41 /I in poslali vam bomo vsa navodila.
1.	KRANJEC M.: Povest o dobrih ljudeh. Ljubljana 1965.
2.	GROSSBRITANNIEN. Leipzig
1964.
3.	MAAHS R. & H. BRONOWSKI: Asien. Leipzig 1964.
4.	ARENDT E. & K. HAYEK: Inseln des Mittelmeeres.
5.	KUBA. Leipzig. 1964.
6.	MINATTI I.: Bolečina nedoživetega. Ljubljana 1965.
7. KRANJEC M.: Otroci, čigavi ste? Ljubljana 1964.
8. GERLACH R.: Pictures from Yemen. Leipzig. 1964.
9.	ORNAMENT .PLASTIKA, AFRIKA, OKEANIJA, SIBIR. Beograd 1964.
10.	SCHURIG & GÖTZ: Himmelsatlas. Mannheim 1960.
11.	DIE NEUE GROSSE VÖLKERKUNDE. bnd. 1. Frankfurt 1954.
12.	STEFFEN P.: CHILE. Leipzig 1963.
13.	MENHERT G.: Japan. Leipzig
1965.
14.	MERIGGI B.: Storia della Letterature Slovena. Milano 1961.
15.	MILAČIĆ D.: Stendal. Beograd 1961.
16.	MILAČIĆ D.: Emil Zola. Beograd 1958.
17.	KOLLE K.: Ein führung in die Psychiatrie. Stuttgart.
18.	BIELFELOT H. H.: Altslawi-sche Grammatik. Halle 1961.
19.	AUTOATLAS BERTELSMANN. DEUTSCHLAND — EUROPA. Gutersloh 1964.
20.	REICHINGER — MOSER F. & O. Wettstein & M. Beier: Italien. Stuttgart 1961.
21.	LANGENSCHEIDTS TASCHEN-WÖRTERBUCH. SCHWEDISCH — DEUTSCH. Berlin 1963.
22.	LANGENSCHEIDTS TASCHENWÖRTERBUCH. FRANZÖSISCH — DEUTSCH. Berlin 1963.
23.	LANGENSCHEIDTS TASCHEN VÖRTERBUCH. DÄNISCH — DEUTSCH. T. 1. München 1964.
24.	LANGENSCHEIDTS UNIVERSAL WÖRTERBUCH. POLNISCH — DEUTSCH, DEUTSCH — POLNISCH. Berlin — Schöneberg 1963.
25.	TOMŠIČ F.: Nemško — slovenski slovar. Ljubljana 1964.
26.	TENNESSE W.: Period of adjustment. New York 1962.
27.	ENGLISCH für Kaufleute. Berlin und München 1964.
28.	LANGENSCHEIDTS TASCHEN-WÖRTERBUCH. DEUTSCH — FRANZÖSISCHE. T. II. Berlin und München 1964.
29.	LANGENSCHEIDTS HAND-WÖRTERBUCH english — DEUUTSCH. Berlin und München 1964.
30.	CHRESTOMATIE ZUR POLITISCHEN ÖKONOMIE. Berlin 1964.
31.	(HUNDERT) 100 BRIEFE FRANZÖSISCH. Berlin und München 1964.
32.	HAMMER K.: Lehrbuch der Psysik für Ingenieurschulen. München.
POSTANITE ČLAN
PREŠERNOVE
DRUŽBE!
Za članarino 1.200 din prejmete vsako leto knjižno zbirko 6 knjig in reprodukcijo umetniškega dela.
Če v vašem kraju ni poverjenika ali ne veste zanj, pišite na naslov: Prešernova družba, Ljubljana, p. p. 41/1.
POMURSKI VESTNIK, 1. APRILA 1965
3
Dolga leta je hodil po raznih sestankih, zborih volivcev in podobnih javnih shodiščih kjer so premlevali vsakdanja vprašanja od popravila cest do skočnin, pasje stekline in davkov občanov. Kot po nekakšnem nenapisanem pravilu pa so na vsakem takem sestanku razpravljali tudi o cenah in o podražitvah. Ker je bil »na liniji« je hotel obogatiti besedni zaklad poslušalcev z raznimi »konsolidacijami tržišča« »ekonomskimi neopravičenostmi za podražitev«, »zamrznjenji cen« in podobnimi lepimi besedami, ki jih je ponavljal tako dolgo, da jim je še sam verjel.
Toda bolj ko je govoril o konsolidaciji in zamrzovanju cen, bolj so bile te nebrzdane in bolj so se »talile«. Zato se mu je začelo dozdevati, da se je v velikih prizadevanjih ves razdal in da so mu pričele pohajati moči. Da bi se nekako opomogel in se uravnovesil, si je kupil ribiško palico in po
cele dneve je čepel ob vodi. Ob gledanju v motno vodo se mu je pričela ponovno vračati razsodnost, ki je porajala ideje. Zato je nekega dne vrgel svojo ribiško palico v kot in se odločil, da bo spet zahajal na zbore volivcev in druge sestanke.
Res je postal pametnejši. Ljudje so zaman pričakovali, da bo povedal kaj o tem, kako bo jutri ali pojutrišnjem Že vse ceneje. Ne. Vstal je, tako kot po navadi in divje zakričal: »Cene gor!« Ljudje so se spogledovali in iskali tistega Ceneta, ki naj bi, vrag vedi zakaj, vstal. Nato je ponovil: »Vse artikle je treba podražiti!«
S sestanka je odšel v trgovino in na vse kriplje je lepuškasti plavolaski z žirafjimi očmi dopovedoval, da je prepoceni to, prepoceni ono. Dekle ga je gledalo in se smejalo.
Tako kot včasih ni zamudil nobenega sestanka, tako ni zanemaril nobene trgovine. Še v starinarno se je napotil in ljudi pobaral ali je kaj možnosti, da bi podražili svojo kramo.
Zdelo se mu je, da je spet na liniji in z zadovoljstvom si je mel roke. V osebnem razvoju je naredil korak naprej, takorekoč kvalitativni korak.
OB RAZMERAH V RADGONSKEM GRADBENEM PODJETJU ALI
Gospodarjenje brez jasnih računov
Občinska skupščina G. Radgona je na seji dne 31. marca letos opravila poslednji formalni akt: likvidacija podjetja. To bo epilog zgodbi, ki sta jo napisala neodgovornost do družbene imovine, prevelika strpnost in čakanje na »boljše čase«. Danes, ko je na dlani, da podjetje ne more več obstojati, se tako mnogi člani kolektiva kot ostali občani sprašujejo, kako je lahko prišlo tako daleč. Hkrati s tem pa postavljajo tudi vprašanje, ali se vse skupaj lahko konča tako, da za stanje nihče ni tudi osebno odgovoren, kajti v primeru radgonskega gradbenega podjetja ni mogoče govoriti samo o objektivnih težkočah, ki jih čutijo danes skoraj vsa gradbena podjetja.
Stanje v podjetju se je začelo slabšati že v avgustu lanskega leta, ko je banka blokirala tekoči račun. Zadeve so se vedno bolj zapletale: kolektiv je dobival le 80 odst plače, od januarja naprej pa delavci zastonj čakajo na kuverto, na kateri je bilo zapisano »osebni prejemki«. Dne 8. februarja je bila uvedena v podjetju prisilna uprava. Osebje uprave je dobilo odpoved. S težnjo, da se dokopljejo do dejanskega finančnega stanja v podjetju, so pričeli odkrivati nasprotujoče si podatke. Zaključni račun za lansko leto kaže le 12 milijonov dinarjev izgube druge ugotovitve kažejo, da znaša izguba 30 milijonov, dočim pričakujejo, da bo ob likvidaciji podjetja znašala resnična izguba 100 milijonov dinarjev. Nihče pa danes pravzaprav ne ve, kaj se je v tem podjetju dogajalo, predvsem v računovodstvu, saj prikazujejo celo pri gramoznici 6 milijonov dinarjev zgube, kar se upira zdravemu razumu. Zgubo so izkazovali na vseh gradbiščih: pri farmi bekonov v Podgradu 18 milijonov, pri stanovanj-
skem bloku v Bučkovcih skoraj 5 milijonov, pri zadružnem domu na Cerkvenjaku 4 milijone, pri telovadnici v Radencih 2 milijona itd.
ČE HOČE SARDINA POŽRETI SOMA . ..
Nekateri poznavalci razmer v radgonskem gradbenem pod.
jetju danes sodijo, da je to podjetje pokopala predvsem gradnja farme bekonov v Podgradu. To je objekt, za katerega gradbeno podjetje ni bilo sposobno, predvsem kadrovsko ne, saj so imeli le 2 gradbena tehnika v kolektivu, ki je štel lani januarja 561 zaposlenih in to pretežno gradbenih delavcev. Temu dejstvu je prisoditi tudi pomanjkljivo izvedbo gradbenih del pri farmi, ki se je pričela rušiti še preden so jo dokančali. Na kadrovske pomanjkljivosti je opozarjal v lanskem letu tudi naš list, sicer pa je bilo znano, kakšne so razmere v podjetju velikemu številu občanov, ki sicer niso bili člani tega kolektiva. Zanimivo je bilo tudi to, da je bilo radgonsko gradbeno podjetje pri licitaciji za gradnjo farme najboljši (beri: najcenejši) ponudnik, vsem svojim kadrovskim in tehničnim in ne nazadnje finančnim težavam navkljub.
In tak zalogaj kot je bila farma je dogodke pospešil.
KAJ SO DELALI V PODJETJU ORGANI UPRAVLJANJA?
Kakorkoli ocenjevati razvoj dogodkov in sedanje stanje, si moramo zastaviti vprašanje, kaj so ob vsem tem delali organi upravljanja v podjetju. Res, je da so opozarjali na pretečo nevarnost in na posledice, toda pokazalo se je, da so bili nemalokrat zavarani z lažnimi analizami s strani vodstva podjetja. Nerazumljivo pa je, zakaj so dali odpoved računovodji pred tem, ko so ugotovili, kakšna anarhija vlada v računovodskih evidencah, preden so do kraja razčistili, kako je z dolžniki, ki so jih — mimogrede povedano zelo malomarno izterjevali, saj to zaradi pomanjkljive dokumentacije
sploh ni bilo mogoče — kako je z upniki itd. V letošnjem zaključnem računu je izkazanih 220 nepotrjenih saldov, med dolžniki pa so mnogi stari že po štiri leta, torej neizterljivi, ker so zastarali. Ali je bilo to zavlačevanje pri izterjevanju namerno? In zakaj? Med dolžniki je tudi 72 članov kolektiva. Po neuradnih vesteh je računovodja, ki si je zgradil v Zagrebu hišo, že na boljšem položaju kot je bilo mesto računovodje v gradbenem podjetju v Radgoni!
MALOMARNOST, NESPOSOBNOST IN SE MARSIKAJ
Nemogoče bi bilo zanikati, da je krivo za stanje predvsem vodilno osebje. Več kot
nesposobnost pa kaže dejstvo, da so v lanskem letu kupili v podjetju buldožer oziroma traktor goseničar, ki bi ga naj uporabljali v gramoznici. Šele v gramoznici pa so ugotovili, da je tak stroj primeren le za zemeljska dela, ne pa za izkop gramoza. Zaradi tega se je stroj kvaril in je delal v celem lanskem letu le nekaj dni Kupili so tudi večji žerjav, ki pa prav tako ni primeren za gradnje, ki jih lahko izvaja radgonsko gradbeno podjetje. Sreča, da tega žerjava še niso prejeli, zato so ga odpovedali in tako nosi podjetje v zvezi s tem le nekaj stroškov. »Uradna« potovanja vodilnih ljudi v Ljubljano z osebnim avtomobilom so stala tudi do 100 tisoč dinarjev .
Kolektiv je pri osebnih dohodkih zelo prizadet
Tri mesece v lanskem letu je prejemal kolektiv 80 odst. plače, januarja pa so dobili zadnjo plačo, ki je bila najnižja 21.840, najvišja 84.000 dinarjev. Že sindikalna letna skupščina je bila razburljiva, pred kratkim pa bi prišlo skoraj na sindikalnem sestanku do fizičnega obračunavanja. To pa bi bila verjetno tudi edina kazen za one, ki so največ pripomogli k temu, da gre podjetje v likvidacijo, saj nekateri zatrjujejo, da ni argumentov za kazenski pregon.
Vsiljuje pa se tudi misel, kako je reagirala občinska skupščina. Formalno odvračanje vsakršne odgovornosti s tem, da se v notranje razmere delovnega kolektiva občina ne sme vmešavati, je samo tendenciozna krinka za zmanjševanje soodgovornosti. Toda ni čudno, če je tako, ko pa je prav občina vztrajala na tem. da se gradbeno podjetje loti farme. Znano je, da je dobil šef gospodarskega odseka pri občinski skupščini nalog, naj vztraja pri prepričevanju predstavnikov kombinata tako dolgo, da bodo privolili v poslovni aranžman z gradbenim podjetjem. Naj je bilo
to 'še tako dobro hoteno je pomenilo gradbenemu podjetju v resnici samo medvedjo uslugo.
O stanju v gradbenem podjetju sta pred nedavnim razpravljala tudi izvršna odbora občinskega odobra SZDL in občinskega sindikalnega sveta, ki sta obsodila vodstvo podjetja, zahtevala, da je treba delavcem izplačati osebne dohodke za februar, občinski skupščini pa dala priporočilo, naj na prihodnji seji obrav-
nava predlog za likvidacijo podjetja.
Takšen bo torej konec radgonskega gradbenega podjetja. Mnogi občani pa se ob tem vprašujejo ali ne veljajo v naši družbi vendarle določeni normativi, po katerih bi prejeli vsi oni, ki so neposredno odgovorni, tudi primerno »nagrado«.
To, da so ljudje danes na boljših položajih, je vsemu samo v zasmeh in celotna zadeva izzveni kot tragikomedija.
Neizpolnjena
obljuba
V preteklem letu se je pričela arondacija zemljišč v Petišovcih, kjer ima KIK »Pomurka« že veliko zemljišč. Arondacijska komisija pri občinski skupščini je na terenu s prizadetimi strankami razpravljala o arondaciji in se sporazumevala v obojstransko korist. Težave so nastale še-le pri kmetovalcih Vida Francu in Štefanu, ki sta imela 3,14 ha obdelovalne zemlje v eni parceli, vso področje pa je spadalo pod arondacijski kompleks in je prav tako prišlo pod arondacijo. Lastnika sta pristala na zamenjavo, vendar s pogojem, da dobita drugo zemljišče, ki naj bo prav tako kot njuno v kompleksu.
Preblem s strani predstavnika KIK ni bil rešen, zakaj ponujeno zemljo sta lastnika odklonila, ker ni bila strnjena, poleg tega pa na takem področju, ki bo prišlo pod arondacijo to leto. Po dolgih razgovorih sta lastnika sklenila prodati zemljo KIK po rednih cenah s pogojem, da se jima omogoči zaposlitev, da bi tako lahko naprej vzdrževala svoji družini. Arondacijska komisija je obljubila obema prizadetima in prevzela obvezo, da se omogoči obema tovarišema zaposlitev.
KIK »Pomurka« je izplačal zemljišče in vse bi se v redu končalo v zadovoljstvo vseh, če bi se vsi držali dogovora. Komisija namreč obljube ni izpolnila, pa sta tako oba kmetovalca ostala doma: eden s tričlansko družino na 90 arih preostale zemlje, drugi s štiričlansko družino na 1,3 ha. Že več kot pol leta oba prizadeta zaman iščeta zaposlitev, čeprav so v tem času delovne organizacije sprejele preko 1000 nekvalificiranih delavcev. Številni razgovori niso zalegli, pa tako obema kmetovalcema ne preostane drugo, kot da svojo že prodano zemljo ponovno začneta pripravljati za spomladansko setev, ker pač smatrata, da sta bila oškodovana in da obljubo komisija ni izpolnila.
Vsi se zavedamo, da je podružabljanje zemlje z družbeno političnega stališča doseglo namen le tedaj, če vsi odgovorni činitelji poskrbijo, da prizadetemu lastniku zemlje dajo možnosti preživljanja v skladu z njihovo delovno sposobnostjo. ne da bi se mu zmanjševala življenska raven. Ali v tem slučaju ni ravno narobe?
Zakaj oba tovariša ne dobita obljubljeno zaposlitev? Morda se bo našel kdo, ki bi lahko dal odgovor?
Jože Zrim: Vstavljeni ritem (olje, platno)
PO LETNIH SKUPŠČINAH SINDIKALNIH PODRUŽNIC V RADGONSKI OBČINI:
Zakaj delavski svet v Avtoremontu ne razpravlja o predlogih sindikata?
Te dni bodo končane v radgonski občini zadnje letne konference sindikalnih podružnic. Ugotavljajo da so letošnje konference značilne po sproščenih razpravah in konkretnih predlogih za izboljšanje dela organov samoupravljanja.
Tako so na letnih konferencah sindikalnih podružnic v kombinatu obširno razpravljali o delu organov samoupravljanja. Člani sindikata so se zavzemali za popolnejšo decentralizacijo samoupravljanja in za doslednješe uvajanje nagrajevanja po delu. Pri tem so se sklicevali tudi na statut podjetja. V razpravah so poudarjali tudi potrebo po gradnji stanovanj za delavce.
O stanovanjski problematiki so razpravljali tudi na letni konferenci v Zdravilišču Radenci, prav tako o bolezenskih izostankih, ki se zadnje čase
močno povečujejo. V opekarni so posvetili v razpravi precejšnjo pozornost družbeni prehrani, ki so jo nameravali na predlog posameznikov ukiniti. O ukinitvi družbene prehrane je sklepal delavski svet podjetja, vendar se je na letni konferenci sindikalne podružnice pokazalo, da je družbena prehrana v podjetju potrebna in da vlada zanjo med zaposlenimi zadovoljiv interes. V obratu mariborskega Marlesa so na letni konferenci obravnavali med drugim pomanjkanje lesa.
V Avtoremontu so govorili o pomanjkljivosti v delu uprave podjetja ter o neurejenih odnosih med upravo in proizvodnjo.
Kolektiv je sklenil, naj se takoj po letni konferenci sindikata sestane delavski svet, ki naj obravnava posamezne pomanjkljivosti, katere je sin-
dikalni odbor pismeno posredoval delavskemu svetu. Čeprav je bila letna konferenca sindikata v tem podjetju že 23. januarja, delavski svet doslej o, predlogih sindikata še ni razpravljal. Sindikalna podružnica v Avtoremontu je smatrala potrebo, da delavski svet razpravlja med drugim: o organizaciji dela v podjetju, o tem kako kako zagotoviti pogoje za večizmensko delo ter o uvedbi vzpodbujevalnenačina nagrajevanja. Letna konferenca je tudi ugotavljala, da statut podjetja doslej še ni prišel do veljave, prav tako bi bilo potrebno narediti analizo kadra in štipendiranja, poživeti delo komisij pri DS, predvsem komisije za uvedbo skrajšanega delovnega časa, formirati stanovanjsko komisijo in družbeno prehrano.
Gostinsko podjetje Ormož
razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo:
1.	Gostišča
s 40 sedeži in kompletnim enodružinskim stanovanjem (22x8) z gospodarskim objektom (28x5) in z vsemi pomožnimi prostori, vrtom in parkirnim prostorom.
Gostišče je pri železniški postaji; avtobusna postaja z močnim tranzitom v predmestju Ormoža — Mihovci, štev. 3, Velika Nedelja.
2.	Elektromotorja
Kw 4 in Kw 2.7, 2 kom.
Vrednost gradbenih objektov, osnovnih sredstev in inventarja z elektromotorji je 8,900.000 din.
Prednost pri nakupu imajo interesenti, ki nudijo čimkrajši odplačilni rok, vendar s predplačilom 5 % kavcije.
Vse informacije dobite v upravi Gostinskega podjetja v Ormožu.
Licitacija bo 5. aprila 1965 ob 10. uri za družbeni sektor, po 11. uri pa še za zasebni sektor. Licitacija bo v Gostilni Velika Nedelja..
ZNANA GOSTILNA V APAČAH
Vili Kovačič
vam nudi zelo kvalitetna domača vina in izvrstne domače narezke po zelo ugodnih
cenah.
Prepričajte se sami — obiščite Gostilno »Kovačič« v Apačah!
Živinorejca potrebujejo
Agrokombinat Maribor, EKONOMSKA ENOTA RACE razpisuje prosti delovni mesti
DVEH ŽIVINOREJCEV
Pogoj: delo v živinoreji z večletno prakso pri molži. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Plača po pravilniku o delitvi OD podjetja.
Razpis velja do zasedbe prostih delovnih mest.
POMURSKI VESTNIK, 1. APRILA 1965
4
V SOBOŠKI OBČINI
0 perspektivnem načrtu razvoja kmetijstva
Izdelava načrta o perspektivnem razvoju kmetijstva soboške občine gre h kraju, že v lanskem letu so začeli delati načrt po obsežnih pripravah, med katerimi velja omeniti anketo, ki je zajela okrog 5000 kmečkih gospodarstev. Anketiranci so bili občani (kmetovalci) na najbolj intenzivnem področju kmetijske proizvodnje med Ledavo in Muro, od Cankove do Filovec.
Namen te ankete je bil, povzeti strukturo zemljišč po velikostnih razredih in raznolikosti zemljišč. Nadalje so v anketi zbrani podatki o živalskem fondu ter kakšno je razmerje med kravami in pitanci. Iz ankete je lahko razbrati, kako je izkoriščen hlevski prostor pri zasebnikih.
Drugi del ankete se nanaša na prebivalstvo in njegovo usmerjenost. Občani so razdeljeni na dve starostni skupini: nad 25 let in od 15—25 let. Prvi so se že ustalili pri izbiri poklica, medtem ko lahko s pravilno razlago mlajšim še svetujemo, kje se lahko zaposlijo in kako naj izbirajo poklic. Na vprašanje, ali se mislijo še naprej ukvarjati s kmetijsko proizvodnjo, je večina odgovorila da, razen nekaterih kmetov v okolici M. Sobote, ki imajo manj kot 5 hektarov zemlje. Za tako odločitev je v precejšnji meri pripomogla tudi starostna struktura, saj so na teh kmetijah predvsem za delo nezmožni ljudje. Starostna struktura je sledeča: nad 60 let starosti je 34,7 % anketiranih, do 30 let pa le 1,8 %.
Zbrani so tudi podatki o kmetijskih strojih, katerih je v zadnjem času vedno več, saj imajo kmetje v okolici Murske Sobote že 43 traktorjev in okrog 300 kosilnic.
Plan v prvem delu govori o naravnih pogojih za kmetijsko proizvodnjo, (podnebje, zemlja in o gospodarskih vodnih razmerah) nadalje obravnava socialno ekonomske faktorje (posestna struktura, zaposlenost, sezonstvo, polproletarski značaj zaposlenih in razparceliranost), tretjo poglavje govori o obdelavi zemlje in tehnični opremljenosti (stopnja obdelave, poraba gnojil in mehanizacije). Zatem obravnava kmetijsko proizvodnjo in tržišče. Na koncu prvega dela je v načrtu zajeta ocena stopnje za razno kmetijsko proizvodnjo: poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo.
V drugem delu načrt omenja faktorje bodočega razvoja kmetijstva in možnosti prehoda kmečkega prebivalstva v nekmetijsko dejavnost. Nadalje, kakšen vpliv bo imela urbanizacija in nove dejavnosti na nadaljnji razvoj kmetijstva. Eden pomembnih faktorjev nadaljnjega razvoja kmetijstva je tudi akumulacijska sposobnost našega go-
spodarstva in nadaljnji razvoj predelovalne industrije.
V	načrtu je kmetijsko področje razdeljeno na 10 proizvodnih okolišev ali rajonov, od katerih naj bi imel vsak svoje kmetijsko središče.
Poudarek je dan živinorejski proizvodnji, poljedelska pa naj bi skrbela za krmno bazo.
S tem v zvezi je v načrtu podana tudi izraba zemljišč in donosi za posamezno kulturo v obeh sektorjih proizvodnje. Pasme, ki so se doslej že obnesle, naj bi ostale tudi v prihodnje. Postavljen je tudi optimalen razpon med proizvodnjo mesa in mleka v obeh sektorjih posebej. Za prehrano živali sta izdelani dve varianti prehrane, ena, ki temelji na lastni krmni bazi, druga pa upošteva uvoz hranljivih snovi. Ob koncu načrta je na podlagi krmne bilance postavljeno optimalno število živine, ki se lahko vzreja na občinskem območju. Zaključek vsebuje pregled kadrov in denarnih sredstev, ki bi bila potrebna za realizacijo tega programa.
V	začetku marca se ta načrt pregledali in prediskutirali kmetijski strokovnjaki na razširjeni seji sveta za kmetijstvo pri občinski skupščini Nekateri udeleženci so bili mnenja, da je potrebno popraviti hektarske donose in proizvodnjo mleka v družbenem sektorju planirati na kravo 4500 litrov, ne pa 4000 litrov. Opozorili so tudi, da je potrebno načrt dopolniti s perspektivnim razvojem sadjarstva, saj so za to vrsto proizvodnje pri nas dani pogoji na Goričkem.
Svet se bo pred končno izdelavo načrta še enkrat sestal. Predvidevajo, da bo načrt razvoja kmetijstva končan konec aprila.
Ob koncu velja pripomniti, da je to le okviren program, ki je delan v sedanjih pogojih in perspektivnih gledanjih razvoja kmetijstva, katerega bo potrebno nenehno dopolnjevati.
Skoraj vsakdanašnji prizor s športnega igrišča v Moščancih. Nič čudnega, saj pravijo: ».. . imamo igrišče, imamo rekvizite, imamo interes, imamo tudi TVD Partizan«. Toda slednji je le na papirju in z veliko (ne) prizadetost jo gleda na (ne) organizirano telesnovzgojno dejavnost. Zato se pa mladi brez vodstva podijo po igrišču. (Foto: Obal)
GASILCI SO KONČALI OBČNE ZBORE
Te dni so se končali letni občni zbori v 33 gasilskih društvih v občini, ki vključujejo preko 600 aktivnih članov. V živahnih diskusijah so se gasilci zavzeli za pomladitev svojih vrst. V ta namen so že ponekod organizirali tečaje, kjer se mladi seznanijo z osnovnimi veščinami gasilstva. Na zborih je bilo med drugim poudarjeno, da bo potrebno v tem letu izpopolniti opremo, ki je v nekaterih društvih dotrajala. 15 gasilskih društev poseduje motorne brizgalne, v ostalih pa se nahajajo še vedno ročne brizgalne. Materialno stanje društev ni zadovoljivo in kot je bilo na zborih poudarjeno, bo občinska gasilska zveza morala poskrbeti za sredstva za modernizacijo in izpopolnitev gasilske opreme. Gasilska društva so me drugim na zborih sprejele tudi svoje statute.
KIK POMURKA V MURSKI SOBOTI
Izvoz večji od planiranega
Kmetijsko-industrijski kombinat Pomurka v Murski Soboti se vedno bolj vključuje v zunanjo trgovino. Poslovne vezi, ki so usmerjene predvsem na evropska tržišča, danes ne predstavljajo malega prometa, saj so v lanskem letu izvozili za dva milijona 129 tisoč 992 dolarjev, medtem ko je plan izvoza bil predviden za dva milijona 57 tisoč 700 dolarjev.
Kombinat izvaža svoje proizvode v glavnem v zapadne evropske države od katerih velja omeniti: Anglijo, Švico, Italijo in Belgijo. Od vzhodnih držav pa posluje kombinat s Čehoslovaško in Sovjetsko zvezo.
Lanskoletni obračun je pokazal uspeh, tako da so letos pri sestavljanju izvoznega plana zvišali postavko izvoza na dva milijona 342 tisoč 399 dolarjev. Samo v dveh mesecih letošnjega leta so izvozili za 424 tisoč 629 dolar jev ali 18 % od planiranega izvoza.
Največ izvozijo mesa in konzerv. katere so pričeli šele v lanskem letu izdelovati. Res je, da to še niso konzerve prvega razreda, temveč drugega, vendar v kolikor bi želeli izdelovati konzerve prvega razreda, bi morali prej zgraditi hladilnice.
V zadnjem času predstavlajo tudi wekend hišice pomembni artikel izvoza kombinata, ker so v lanskem letu izvozili okrog 70 hišic.
Raznolika proizvodnja kombinata narekuje potrebo, da je le-ta v nekaterih primerih vezan na uvoz. Tako so v lan-
skem letu uvozili za 162 tisoč 205 dolarjev raznega reprodukcijskega materiala, rezervne dele in stroje. Tudi za kaliferijo so v lanskem letu uvozili dobršen del opreme.
Izvozniki pri KIK Pomurka so zaskrbljeni, če se bo odkupna cena goveje živine še dvigovala, ker bo potem izvoz v prihodnje nemogoč. Že pri sedanjih ceni izvoženega mesa je vrednost rentabilnosti izvoza na meji. ker so v tujini cene mesa stabilne in niso v nenehnem porastu kot pri nas.
Otvoritev kluba v Lendavi
V četrtek popoldan bo v Lendavi po več letnih pripravah vendarle odprt mladinski klub. Sodobno urejeni prostori bodo sprejeli prve obiskovalce in kot je iz razgovora lahko pričakovati, bodo med gledalci tudi starejši občani. V klubu bo razen televizije še prostor za šah in druge družabne igre. Vsekakor bo otvo-
ritev velika pridobitev za mladino Lendave. Vabimo prebivalce Lendave, da se v čim večjem številu zberejo na svečani otvoritvi.
Priprave za spomladansko setev končane
69 odst. kmečkega prebivalstva daje lendavski občini tipično kmetijsko obeležje, ki narekuje vedno več pozornosti kmetijstvu. Družbeni sektor se je sicer v zadnjih letih povišal od 6,9 na 8,6 odstot. obdelovalnih površin, 91,4 odst. površin pa je še vedno v privatni lastnini. To pa zahteva večjo pozornost zasebni kmetijski proizvodnji. Dohodki družbenega sektorja so v letu 1964 znašali po ha 332,670 din. v zasebni lastnini pa le 172.100 din. Razlika je očitna, očitne pa so tudi možnosti večjega dohodka ob pogoju izboljšanja gospodarjenja in večje pomoči vseh kmetijskih organizacij.
Analiza doh. pri obeh kmet. zadrugah kaže, da imata obe kmetijski organizaciji preko 75 odst. ustvarjenih dohodkov iz živino-
reje, to pa pomeni, da je glavni vir dohodkov našega kmetijstva v živinoreji. Analogno k temu zaključku sledi preusmeritev proizvodnje v proizvodnjo krmskih rastlin.
Kmetijski zadrugi zajemata področje 14.871 ha obdelovalnih površin. Za te skrbita z reprodukcijskim materialom in opravljata druge usluge. Od navedenih površin odpade na spomladansko setev 4281 ha ali 28 odst. S kooperacijo bi obe zadrugi zajeli 2293 ha ali 51 odst. površin. Kmetijska zadruga Lendava ima za svoje področje 5200 ton umetnih gnojil, ki bodo zadostovala za predvidene površine. Kmetijska zadruga Črensovci ima na zalogi 50 vagonov gnojil ali v povprečju po ha 250 kg, nekaj gnojil je pa še naročenih, tako da bo tudi tu gnojil do-
volj. Prvi pogoj, ki je čestokrat povzročal v podobnih akcijah težave, je izpolnjen: gnojil bo, pravijo, dovolj.
Semen je po izjavah v obeh zadrugah prav tako dovolj. Pomanjkljivost je morda v tem, da je bilo premalo pozornosti in skrbi posvečene novim sortam semen, ki na našem področju najbolj uspevajo.
Obe zadrugi razpologata s 30 traktorji, ki s polno kapaciteto v ugodnih pogojih lahko preorje-jo 2300 ha njiv za spomladansko setev. Sodeč po vsem tem, je torej vse pripravljeno za akcijo, ki se bo kmalu začela. Obe zadrugi sta do sedaj sklenili pogodb s kooperanti za proizvodnjo koruze na 760 ha, krompirja na 450 ha, detelje na 60 ha, predvidevata pa še sklenitev pogodb za sejanje ovsa na 80 ha.
Poleg vsega omenjenega so kmetijski tehniki v zimskem času obiskali večino kmetovalcev ter se z njimi pogovorili o sodelovanju. V okviru delavske univerze pa so kmetijci po vaseh predavali kmetovalcem o živinoreji in drugih kmetijskih temah.
Zavedajoč se, da akcija spomladanske setve ni lahka, je ne moremo in ne smemo prepustiti samo kmetijskim strokovnjakom. Teh je mimogrede rečeno, v obeh zadrugah le 18.
Železniško transportno podjetje - Maribor
razpisuje za šolsko leto 1965/66
sprejem kandidatov v
Nižjo železniško prometno šolo Maribor
Pogoji za vpis so: končani osmi razred osnovne šole, telesno in duševno zdravje.
Izobraževanje na tej šoli traja dve leti. Učenci, ki bodo pokazali lep uspeh, bodo lahko nadaljevali izobraževanje na Srednji železniški prometni šoli v Mariboru. Ostali učenci, ki ne bi bili dovolj uspešni, pa se bodo lahko zaposlili po končani nižji železniški prometni šoli na ustreznih delovnih mestih kvalificiranega delavca prometno-transportne stroke (npr. kretnika, zavirača, tranziterja itd), z opravljanjem strokovnih izpitov pa lahko napredujejo v visoko kvalificiranega delavca (npr. vlakovodjo, nadzornika (poslovodjo) premika, prometno-transportnega odpravnika itd.).
Slušatelji, ki končajo srednjo železniško prometno šolo, postanejo prometnotransportni tehniki in se zaposlijo na ustreznih delovnih mestih (npr. vlakovnega odpravnika, šefa postaje, šefa skladišča, referenta na upravi podjetja itd.). Po določenem obdobju pa jih lahko pošlje podjetje na študij na Višjo železniško šolo oz. prometno fakulteto; po končani diplomi dobijo naziv prometnega odnosno diplomiranega prometnega inženirja.
Učenci nižje železniške prometne šole dobivajo nagrade, določene v pravilniku o učencih v železniških poklicnih šolah. Vrhu tega nudi podjetje učencem, ki zaradi oddaljenosti ne morejo stanovati pri starših, še posebno denarno pomoč za večje življenjske stroške, če stanujejo v železniškem dijaškem domu. Z nagrado in podporo. ki ju učenec prejema, lahko plača stroške vzdrževanja v železniškem dijaškem domu.
S slušatelji srednje in višje železniške prometne šole sklene podjetje sporazum o rednem delovnem razmerju.
Prošnje, kolkovane s 50 din oddajte pri najbližji železniški postaji ali pa jih pošljite neposredno na naslov: Železniško transportno podjetje Maribor, Kopitarjeva 2/11.
Prošnje pošljite do 30. aprila 1965, ostale dokumente (rojstni list, šolsko spričevalo itd.) pa ob koncu šolskega leta.
ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE MARIBOR
Razprava o zdravstvu
V	Gornji Radgoni so na seji sveta za zdravstvo razpravljali o programu dela medobčinskega zdravstvenega centra Murska Sobota, o načrtu dela preventivnih zdravstvenih enot zdravstvenega doma Gor. Radgona, o finančnih sredstvih za preventivno varstvo in o svetovnem dnevu zdravstva.
V	izogib boleznim bodo nadaljevali s cepljenjem proti tetanusu ir. influenci, poskrbeli bodo za nadaljnje izobraževanje babic ter omogočili strokovno izpopolnjevanje zdravnikov iz pediatrije in ginekologije. Vršili bodo strokovne nadzore nad enotami za zdravstveno varstvo žena, otrok in šolske mladine. Mnogo so razpravljali o potrebi dodelitve finančnih sredstev za brezplačen prevoz nosečnic kmetijskih zavarovancev na porode v bolnišnico. Predlog je utemeljen z visoko umrljivostjo dojenčkov, ki je presegla zaradi slabih razmer pri domačih porodih celo republiško povprečje. Prav tako se zdravstveni delavci borijo za sredstva, ki naj bi omogočila brezplačno zobozdravstveno nego šoloobveznim otrokom kmetijskih zavarovancev.
Sklenili so, da bodo na zdravstveni dan — 7. aprila po vseh sedežih krajevnih skupnostih, predavanja o črnih kozah, ki pomenijo svetovni problem človeštva. Predavanja bodo opremljena z barvnimi diapozitivi, v kinematografih pa bodo predvajali tudi zdravstvene filme.
POSNEMANJA VREDEN LOVEC
Leto dni se Jože Horvat iz Pečarovec ukvarja z lovnim športom pa ima za sabo že vrsto lovskih pustolovščin. Najbolj priljubljeno se mu zdi zalezovanje lisic in jazbecov. Jože pravi, da ga niti najhujši mraz ni pregnal od brloga pa če je moral od ranega jutra čakati ob njem, dokler ni uspel pri svojem poslu.
Na svoje uspehe ni ponosen samo on, marveč so mu za nje hvaležni tudi kmetje iz te okolice. Letos je že pokončal 5 lisic, lani pa celo 12 teh zvitorepih živali in nega jazbeca. Bližnjemu Aleksandru Severju, ki je prav tako lovec, je lisica odnesla že 11 kokoši in iz tega izvira tudi šala, ki so si jo izmislili kmetje na njegov račun. Pravijo, da mu je lisica prvič prišla po orožni list, nato pa po puško.
Puška je njegov konjiček in se je ne hi zlahka odrekel, kajti temu poslu posveti ves svoj prosti čas.
— do —
MURSKA SOBOTA
Lajči Žalik je Sobočanom dobro znan, saj jih je nemalo presenetilo, ko se je zarotil proti frizerjem in si pustil rasti brado. Še večje presenečenje pa smo doživeli včeraj, ko se je spet pojavil brez svoje atraktivne brade. Zvedeli smo, da je bila prijetna dolžnost »razkecivanja« zaupana brivcu Feriju Vrečiču.
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 4. aprila
8.00 Mladinska radijska igra, Svetislav Ruškuc: Vozli; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I.; 10.00 Se pomnite tovariši. . . 10.30 Pesmi borbe in dela; 11.40 Nedeljska reportaža; 13.30 Za našo vas: 13.50 Pred domačo hišo; 14.00 V svetu opernih melodij; 15.05—18.00 Športno popoldne; 18.00 Radijska igra, Stefan Kališnik: Neukradeni avto; 18.36 Album francoske in ruske glasbe; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe; 22.10 V plesnem ritmu.
PONEDELJEK, 5. aprila
8.05 Jutranji zabavni zvoki 8.55 Za mlade radovedneže, Smejte se z nami; 10.35 Naš podlistek, Iz Chaplinove avtobiografije; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Franc Cegnar: Pakiranje jagodičja za samopostrežbo; 12.15 Čez hrib in dol; 14.05 Spored priljubljenih tenorskih arij; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Zabavni zbori in godala; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka št. 12.; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Družba in čas, Prof. dr. Dolfe Vogelnik: Kako umiramo; 20.00 Izbrali smo za vas; 22.10 S popevkami po svetu.
TOREK, 6. aprila
8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo, Desant na Drvar; 9.25 Odlomek 1. dejanja Wagnerjeve opere »Večni mornar«; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Milan Hafner: V mlekarne naj doteka več mleka; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo, Joseph Haydn; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek na svidenje; 16,00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Pol ure z ansambli in vokalni solisti zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.20 Radijska igra, Aleksander Marodič: Rušilec »Zagreb«; 21.04 Serenadni večer; 22.10 Nočni akordi.
Sreda 7. aprila
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb, Samo zaradi palčka; 9.10 Tora ben To-vi poje judovske narodne pesmi; 10.15 Melodije za razvedrilo; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Raoul Jenčič: Popolna mehanizacija setve koruze; 12.15 Kvintet Vilija Petriča in ansambel Rudija Bardorferja; 12.30 Dueti iz oper dunajskih klasikov; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, Desant na Drvar; 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu; 15.30 Tako poje naša dežela; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 O življenju in delu Johannesa Brahmsa; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 20.00 Poje namške zbor ameriških vojaških kadetov; 20.20 Tako pojo in igrajo v Pragi 20.40 Eugene Dálbert: Nižava, radijska priredba opere; 22.10 Plesna glasba.
ČETRTEK, 8. aprila
8.05 Jutranji zabavni zvoki; 9.25 Slavko Mihelčič: Trije manevri; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Mira Puc: Naloge v selekciji govedi; 12.15 Na kmečki peči; 12.30 Mali opoldanski koncert z godali; 14 05 Naši solisti v operah Julesa Masseneta; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod; A. Moravia: Žena na glavi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddajaj; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Ve er umetniške besede: Maks Furijan; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Od popevke do popovke.
PETEK, 9. aprila
8.35 Romunska zabavna glasba; 8.55 Pionirski tednik; 10.35 Novost na knjižni polici; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Lado Simončič: Gojimo več orehov; 12.15 Kvintet bratov Avsenik in Trio Dorka Skoberneta; 12.30 Odlomki iz Verdijevega Rigoleta; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, Naša slikanica; 14.35 Variacija za pisane zasedbe 15.30 Romunska narodna glasba; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe; 18.45 Kulturna kronika; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Tedenski zunanje politični pregled; 20.40 Svetovne operne hiše, I. oddaja; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza.
SOBOTA, 10. aprila
9.45 Četrt ure s pevcem Krstom Petrovičem; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Stane Zorčič: Katere sorte so najbolj primerne za posavski vinorodni rajon; 12.15 Ansambel Borisa Kovačiča in Trio Lojzeta Slaka; 12.30 To in ono od Chopina; 14.05 S francoskih baletnih odrov; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Arije iz Gounodovega Fausta; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
POMURSKI VESTNIK, 1. APRILA 1965
Naš mali intervju
TONČEK ŽNIDARIČ
Živahna dejavnost v Radencih
Če govorimo o telesno-vzgojni dejavnosti v Radencih in o uspehih, ki jih v zadnjem času dosegajo tamkajšnji športniki, potem ne moremo mimo najzaslužnejšega športnega delavca v tem kraju Tončka Žnidariča. Ko je tov. Žnidarič leta 1962 prišel v Radence, se je športno življenje zelo razživelo in do danes vidno napredovalo. Zaprosili smo ga, da nam v kratkem razgovoru odgovori na nekatera vprašanja.
Dovoli, da te najprej predstavimo?
Rojen sem leta 1926 v Grabah pri Ljutomeru, sedaj učitelj telesne vzgoje na osnovni šoli v Radencih. Že s 16 letom sem se pričel aktivno ukvarjati z atletiko in splošno telesno vzgojo. Največ uspeha sem dosegel v orodni telovadbi in večkrat sodeloval na prvorazrednem republiškem tekmovanju. Po osvoboditvi sem bil najprej sekretar okrajnega fiskulturnega odbora v Ljutomeru, nato sekretar oblastnega odbora za telesno vzgojo v Mariboru ter sekretar odbora za telesno vzgojo na samostojnem koprskem ozemlju v Kopru. Obiskoval sem razne strokovne tečaje ter od leta 1948 do 1959 delal kot inštruktor telesno-vzgojnih društev Slovenije. Dve leti sem poučeval telesno vzgojo na učiteljišču in gimnaziji v Murski Soboti, leta 1962 pa prevzel posle referenta za rekreacijo pri zdravilišču v Radencih. Trenutno sem zaposlen kot učitelj telesne vzgoje rta osnovni šoli v Radencih. Poleg tega sem predsednik odbora za telesno vzgojo pri skupščini občine Radgona, član IO Partizana Slovenije, načelnik in trener najrazličnejših športnih panog pri TVD Partizan v Radencih ter predsednik komisije za izvedbo športnega dela festivala »Bratstva in enotnosti«, ki bo meseca junija v Radgoni.
Morda bi povedal nekaj o telesno-vzgojni dejavnosti v Radencih?
Z zgraditvijo nekaterih športnih objektov (plavalni bazen, igrišče za košarko in badminton, rokometno igrišče ter televadnico je športno življenje v Radencih zelo zaživelo. Celotna športna dejavnost se odvija preko TVD Partizan, ki ima formirane najrazličnejše sekcije. Najmočnejša je splošna telesna vadba, ki jo obiskuje preko 200 telovadcev. Razvile so se tudi ostale športne panoge kot rokomet, kjer tekmuje
kar 5 ekip, košarka namizni tenis, smučanje in plavanje. V zadnjem času pa razvija društvo tudi kajak na Muri. Člani so izdelali 3 kajak čolne in se vneto pripravljajo na letošnjo pomursko in medrepubliško tekmovanje. Zdravilišče, ki podpira razne turistično-propagandne športne prireditve bo tudi letos pomagalo društvu pri izvedbi nekaterih večjih prireditev. Tako je 18. aprila predvidena v Radencih telovadna akademija z izbrano republiško vrsto, 30. maja republiško prvenstvo v skokih v vodo, 13. junija rokometni turnir za po-
kal »Radenske Slatine« in 25. julija kajak-kanu slalom na Muri. Poleg tega bomo organizirali še prvenstvo Pomurja v plavanju ter večja plavalna srečania. Seveda pa nas ob vsem tem širokem razvoju športnega delovanja spremljam tudi težave pomanjkanje strokovnega kadra, v zadnjem času pa se borimo tudi s finančnimi težavami.
Kakšne so tvoje želje?
Moja želja je, da bi se v Radencih čimprej asfaltiralo rokometno igrišče in da bi mladina bila hvaležnejša za to, kar ji družba nudi.
Feri Maučec
Tonček Žnidarič
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Mura: Svoboda 3:2 (1:1)
V	drugem kolu spomladanskega dela prvenstva v SNL sta se v Murski Soboti pomerili enajstorici Svobode iz Ljubljane in domače Mure. Zasluženo je zmagala Mura z rezultatom 3:2 (1:1). Tekma je bila od vsega začetka pa do konca zelo živa in napeta.
Prvi so se znašli na blatnem igrišču gostje iz Ljubljane ter pričeli ostro napadati na vrata Mure in domača obramba je imela polne roke dela. Svojo premoč so gostje tudi izkoristili ter v 11. minuti prišli z golom Tomoviča v vodstvo. Kmalu zatem je uredila svoje vrste tudi Mura ter pričela resno ogrožati vrata Svobode. V 34. minuti je prišlo do izenačenja. V kazenskem prostoru gostov je Banjanac igral z roko in sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Horvat II. uspešno realiziral. Do kraja prvega dela igre sta obe napadalni petorki imeli nekaj priložnosti za gol, ki pa jih nista izkoristili.
V	drugem polčasu je Mura pričela forsirati še ostrejši tempo igre. Že v prvih minutah je bila obramba Svobode razbita in v 47. minuti je Maučec dosegel vodeči zadetek za Muro. Domačini so
imeli še naprej pobudo na svoji strani in napadali, vendar so gostje v protinapadu nepričakovano rezultat izenačili. Toda nekaj minut zatem je Maučec ponovno povedel Muro v vodstvo in postavil končni rezultat tekme. Tekmo je dobro vodil Blekač iz Šoštanja.
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
MURA : SVOBODA 4:1 (2:0)
V prvenstveni tekmi SML so mladinci Mure premagali Svobodo iz Ljubljane z rezultatom 4:1 (2:0). Mura je bila tehnično boljše moštvo in zasluženo zmagala. Gole so dosegli Kukanja 2 ter Jandl in Martinuzi po enega. Sodil je Bolkovič iz Murske Sobote.
Z otvoritve pomurskega prvenstva v crossu v Murski Soboti
NAMIZNI TENIS V RADENCIH
TVD Partizan Radenci je priredilo društveno prvenstvo v namiznem tenisu za pionirje, mladince in mladinke. V konkurenci pionirjev je nastopilo 8 tekmovalcev, med katerimi je zanesljivo zmagal Štefanec pred Erjavcem, Vanbergorjem in Kovačem. Pri mladincih, v kateri konkurenci sta tekmovali tudi mladinki je zmagal Kamenšek pred Keršičem, Maukom in Šafaričem. Tekmovanje je pokazalo, da se z namiznim tenisom premalo seznanja ženska mladina.
PRVENSTVO POMURJA V CROSSU
Rekordno število nastopajočih
Novoustanovljeni atletski klub Pomurje je skupno s SŠTV v nedeljo priredil v Murski Soboti spomladansko prvenstvo Pomurja v crossu. Na prvenstvu je nastopilo 130 tekmovalcev in tekmovalk, kar presega vsa pričakovanja. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da so se tekmovanja udeležila ekipe iz Petrovec, Fokovec, Kuzme in še nekaterih drugih krajev. Tekmovanju je dal posebno obeležje nastop znanega pomurskega atleta in državnega reprezentanta Janeza Kovača iz Murske Sobote, ki je po dolgem času zopet nastopil v Murski Soboti ter seveda v teku na 3000 m nadmočno zmagal. Kljub množični udeležbi pa je grajati neudeležbo nekaterih
srednjih šol, kar zlasti velja za gimnazijo, učiteljišče in ESŠ, ki so svoj čas predstavljale najmočnejšo atletsko elito Pomurja. Prvo tekmovanje, ki ga je organiziral atletski klub »Pomurje« je uspelo tako v množičnosti kot v organizaciji, ki je bila zelo dobra, hkrati pa uspešna generalka za organizacijo republiškega prvenstva v crossu, ki bo v nedeljo v Murski Soboti.
Rezultati:
Pionirii 1500 m:
1.	Lesic (Kuzma)	5:36,02
2.	Horvat (Petrovci)	5:36,45
3.	Legen (Pomurje)	5:37,80
4.	Topolinjak (Ljutomer)	5:38,72
5.	Škrilec (Tišina)	5:40,00
	Pionirke 600 m:	
1. Gregor (Tišina)		2:14,08
2.	Zelko (Pomurje)	2:17,02
3.	Grah (Petrovci)	2:19,07
4.	Kovačec (Petrovci)	2:21,09
5.	Rapoša (Bakovci)	2:23,05
	Mlajši mladinci 2500 m:	
1.	Bagola (ŠCBP)	9:30,01
2.	Kranjec (ŠCBP)	9:34,05
3	Ružič (Pomurje)-	9:47,01
4.	Gaber (Grad)	10:15,02
5.	Pucko (Grad)	10:21,02
	Mlajše mladinke 800 m:	
1.	Bac (SŠTV)	3:05,20
2.	Nemeš (SŠTV)	3:18,80
3. Kaučič	(ŠCBP)	3:21,70
4. Svetina (ESŠ)		3:32,90
5. Zelko	(Pomurje)	3:41,20
	Starejši mladinci 2500 m:	
1.	Težak (SŠTV)	8:29,09
2.	Meričnjak (SŠTV)	8:33,04
3	Potočnik (SŠTV)	8:54,03
4.	Bertalanič (SŠTV)	8:57,01
5.	Gerič (SŠTV)	8:57,05
	Starejše	mladinke	800 m:
1.	Horvat	(SŠTV)	3:32,06
2.	Gomboc	(ŠCBP)	3:44,08
3.	Jančar	(ŠCBP)	3:51,05
4.	Husar 	(SŠTV)	3:55,08
	Člani	3000 m:	
1.	Kovač	(Olimpija)	9:11,01
2.	Šeruga	(Pomurje)	10:30,01
3.	Žižek	(Pomurje)	10:53,07
4.	Novak	(Enot)	11:12,07
5.	Bačič	(Enot)	11:13,01
Ekipno pionirke:
1.	OŠ Petrovci
2.	OŠ Tišina
3.	OŠ Grad
4.	OŠ Fokovci
5.	OŠ Kuzma Ekipno pionirji:
1.	OŠ Ivan Cankar Ljutomer
2.	OŠ Tišina
3.	Pionir Bakovci
4.	OŠ Kuzma
5.	OŠ Petrovci
POMURSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO PIONIRK
Mladost brez konkurence
Strokovni odbor za košarko pri ObZTK v Murski Soboti je v nedeljo organiziral prvenstvo Pomurja v košarki za pionirke. Na prvenstvu so nastopile štiri ekipe in sicer Mladost iz osnovne šole I. M. Sobota, Bodonci, Beltinci in Puconci. Prvič sta tokrat tekmovali ekipi iz Bodonec in Beltinec ter prikazali kar dopadljivo košarko. Prvo mesto so zasluženo in brez konkurence osvojile pionirke Mladosti, ki je ta naslov že tretjič zapored potrdila in prejela pokal v trajno last. Ostale ekipe so
bile zelo izenačene, zaradi česar je bila borba za drugo mesto velika, saj je odločila le razlika v koših.
Rezultati:
Mladost : Puconci 21:6 Bodonci : Beltinci 14:15 Mladost : Beltinci 26:9 Puconci : Bodonci 4:8 Bodonci : Mladost 5:33 Puconci : Beltinci 15:12
1.	Tabela Mladost	3	3	0 80:20	5
2.	Puconci	3	1	2 25:41	2
3.	Beltinci	3	1	2 36:55	2
4.	Bodonci	3	1	2 27:52	2
Najučinkovitejša pionirka na turnirju je bila Ferenčičeva (Mladost), ki je dosegla 59 košev. Sledijo: Horvat (Beltinci) 27, Beznec (Puconci) 12 itd.
Občni zbor TVD Partizan Murska Sobota
Kdo naj vzdržuje športne objekte?
Pretekli četrtek je bil v Murski Soboti letni občni zbor TVD Partizan, ki je bil dobro obiskan. Na občnem zboru so pregledali dvoletno delovanje društva ter ugotovili, da je bila dejavnost kljub neštetim oviram dokaj živahna in
da je društvo svoj program v glavnem tudi uspešno realiziralo. Pri tem gre priznanje vodniškemu zboru in pa nenehni pomoči dijakov SŠTV, ki so pomagali reševati problem strokovnega kadra. Nedvomno pa je, da bi društvo doseglo še vidnejše uspehe, v kolikor se ne bi ves ta čas srečavalo s problemi, zlasti s finančnimi. Sredstva s katerimi društvo razpolaga so malenkostna ter onemogočajo nabavo najnujnejših športnih rekvizitov in opreme, kar tudi otežkoča delo vodniškemu kadru. Dotacija, ki jo društvo dobiva ne pokriva niti režijske izdatke, tako da na kakšno nabavo opreme ni mogoče misliti, čeprav je ta že skoraj dotrajala. Prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev stoji društvo pred problemom, od kod dobiti sredstva za vzdrževanje doma, kje dobiti sredstva za razširitev igrišča, ograje in podobno. Na občnem zboru so poudarili, da bi bilo nujno, da prevzame vzdrževanje doma krajevna skupnost ali občinska skupščina, če hočemo telesno vzgojno dejavnost v Murski Soboti še naprej razvijati. V zadnjih letih je društvo Partizan v Murski Soboti vložilo v adaptacijo doma okrog 3 milijone dinarjev, čeprav so bila ta sredstva dodeljena za funkcionalne potrebe. Potrebe ozdrževanj športnih objektov pa so vsak dan večje. Zato so se na občnem zboru upravičeno spraševali kdo je sploh odgovoren da vzdržuje športne objekte?
V društvu Partizan Murska Sobota posvečajo poleg splošne telesne vzgoje ,ki je najbolj množična vso pozornost tudi tekmovalnemu športu, za kar vlada med. mladino posebno zanimanje. Zelo uspešno deluje sekcija za košarko, judo, atletiko, plavanje in še nekatere druge. Društvo Partizan je v preteklem obdobju priredilo tudi več društvenih nastopov in tekmovanj, na katerih je bila udeležba zelo dobra. Na občnem zboru so sprejeli tudi bogat program dela za prihodnje, katerega pa bo mogoče izvesti le ob izdatnejši materialni pomoči, sicer bo še teh nekaj vodnikov idealistov, ki se pri svojem delu zelo trudijo in vlagajo svoj prosti čas, tudi izgubilo veselje do dela.
V NEDELJO V MURSKI SOBOTI
prvenstvo Slovenije v krosu
Že doslej veliko prijavljencev
V nedeljo, 4. aprila bo v Murski Soboti letošnje prvenstvo Slovenije v krosu. Tekmovanje organizira novoustanovljeni atletski klub »Pomurje« v Murski Soboti.
že po dosedanjih prijavah sodeč, bo letošnje prvenstvo Slovenije v krosu velika športna prireditev, za Mursko Soboto pa še posebej privlačen športni dogodek, saj bodo na krosu sodelovali najboljši slovenski atleti — tekači; tako špan, Važič, Hafner, Štros, Janez in Franc Kovač, Žutnar, Podmiljščakova in drugi. Naj navedemo, da je samo atletski klub Ljubljana prijavil 35 tekmovalcev.
Start in cilj krosa bo pri mestnem kopališču v Murski Soboti, začetek v nedeljo dopoldne ob 10. uri.
TEKMOVANJE PIONIRJEV V BELTINCIH
Šolsko športno društvo na osnovni šoli v Beltincih je izvedlo prvenstvo pionirjev in pionirk v orodnem mnogoboju. Na prvenstvu je nastopilo skupno 112 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se pomerili na naslednjih vajah: drogu, parteru, dvovišinski bradlji in kozi.
V	konkurenci pionirjev je zmagal Drnovšek z 215 točkami pred Pintaričem 213, Čerpnjakom 213, Maučecem 212, Glavačem 206 točke itd. Na drogu je bil Pintarič s 57 točkami, v parteru Črpnjak z 59 točkami, na bradlji Drnovšek s 56 točkami in na kozi prav tako Drnovšek s 56 točkami.
V	tekmovanju pionirk je zmagala Šemenova z 216 točkami pred Pintaričevo 193, Gostanovo 192, Tivadarjevo 189, Horvatovo 178 točke itd. V posameznih disciplinah so bile najboljše: drog Šemen 60 točk, parter Pintarič 53 točk, bradlja Tivadar 56 točk in na kozi Šaruga 53 točk.
ŠE ENKRAT »PIONIRJI MLADOSTI ZOPET NAJBOLJŠI«
V	članku, ki je izšel v zadnji številki PV, je med drugim tudi naslednja ugotovitev: »V prvem polčasu je bila tekma zelo živa in zanimiva, medtem ko so se proti koncu tekme igralci Poleta nešportno obnašali, s čimer so zapustili slab vtis.«
Vodstvo Poleta vzgaja svoje elane, da se pri tekmovanjih tekmovalci borijo za uresničitev načela »fair play« in proti vsem nezdravim pojavom tekmovalnega športa.	
Pregled dogodkov na igrišču tekme Mladost : Polet pa kaže, da so bila uporabljena sredstva, ki nasprotujejo že navedenim telesno vzgojnim načelom. Normalno so potekali dogodki na igrišču prvega polčasa, ko je Polet vodil z rezultatom 27:22. V drugem polčasu je trener Mladosti, ki je istočasno član košarkarskega strokovnega odbora, vplival s svojimi pripombami na sodnike, kar se kaže v njihovih različnih odločitvah. Očitne krivice negativno vplivajo na tekmovalce, kar je brez dvoma vplivalo na ostrejšo igro.
Vodstvo ŠŠD Mladost že dalj časa vodi borbo za osvojitev prvih mest za vsako ceno, zato želimo ,da se objavi naš odgovor, vendar ne zaradi izgubljene tekme, temveč da se preprečijo nezdravi pojavi tekmovalnega športa v društvih, ki vzgajajo naše najmlajše športnike in tekmovalce.
ŠŠD Polet
USPEH LENDAVSKIH KEGLJAČEV
Pred kratkim je bilo končano prvenstvo v čakovski zoni kegljaškega centra Varaždin za ekipe in posameznike 2 X 200 lučajev. Na tekmovanju posameznikov je nastopilo 66 kegljačev, med katerimi je bil najuspešnejši Srečko Grzej iz Lendave, ki je s 1684 postal prvak. Prvih 8 kegljačev se je uvrstilo na finalni del tekmovanja, ki bo v Varaždinu. Razen Grzeja bosta na tem tekmovanju sodelovala še naslednja kegljača Nafte in sicer: Lebar, ki je dosegel 1611 kegljev in ing. Škerget 1607 podrtih kegljev, kar je tudi posebno presenečenje, hkrati pa lep uspeh lendavskih kegljačev. V moštvenem tekmovanju je Nafta: zasedal drugo mesto, kar je prav tako omogoča sodelovanje v finalnem delu tekmovanja. Kegljaški klub Nafte iz Lendave pripravlja tudi v počastitev 10 letnice obstoja velik kegljaški turnir, na katerem naj bi nastopili tudi kegljači iz Madžarske.
Š. K ..
REPUBLIŠKI TURNIR V NAMIZNEM TENISU
Doslej največji uspeh pomurskih tekmovalcev
V soboto in nedeljo je bil v telovadnici TVD Partizan v Murski Soboti republiški turnir v namiznem tenisu za pionirje, pionirke, mladince in mladinke, ki ga je organiziral strokovni odbor za namizni tenis pri ObZTK v Murski Soboti. Na turnirju je sodelovalo nad 80 tekmovalcev iz desetih klubov Slovenije in sicer: Olimpija in Odred iz Ljubljane, Litija, Idrija, Maribor, Fužinar iz Raven, Gojenec iz Murske Sobote, Bistrica in Turnišče. Največ uspeha so
imeli tekmovalci iz Ljubljane, ki so pobrali večina prvih mest. Zelo uspešno pa so tokrat nastopali tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke. V ekipni konkurenci pionirjev je zmagal Odred pred Lendavo I., Lendavo II. in Idrijo, v tekmovanju pionirk pa Olimpija pred Fužinarjem, Gojencem in Litijo. V ekipni konkurenci mladincev je nastopilo kar 16 ekip, med katerimi je zmagala Olimpija pred Mariborom, Odredom in Idrijo. V konkurenci mladink sta
prednjačili ekipi Fužinarja iz Raven ter zasedli prvi dve mesti pred Gojencem in Olimpijo.
Zelo zanimivo je bilo tudi tekmovanje posameznikov in posameznic. Med pionirji, kjer je nastopilo 37 tekmovalcev so dosegli velik uspeh pionirji iz Pomurja, saj so se med prvih osem uvrstili kar štirje in sicer: Šimonka, Simonič in Frančeškin iz Lendave ter Jakšič iz Bistrice. Šimonka se je celo uvrstil v finale, kjer je klonil proti Brzinu (Odred) in zasedel drugo mesto. Med pionirkami je zmagala Martinec (Olimpija) pred Hanuševo (Fužinar). Pomurske tekmovalke Kološa (Gojenec), Donko (Bistrica) in Horvat (Lendava) so z osvojitvijo 5—8. mesta dosegle velik uspeh. Med mladinci je bila udeležba najmočnejša, saj je nastopilo kar .56 tekmovalcev. Prvo mesto je zasedel Kastelic (Olimpija) pred Gutembergerjem (Fužinar). Od pomurskih tekmovalcev je bil najuspešnejši Žižek (Gojenec) z osvojitvijo 5—8 mesta. Uspešni so bili Žoldoš (Gojenec), Simonič (Lendava) in Vereš (Enotnost), ki so zasedli mesta med 9—16. V konkurenci mladink je zmagala Juvane (Olimpija) pred Gutembergerjevo (Fužinar). Najboljša pomurska tekmovalka je bila Kološeva (Gojenec), ki je zasedla 5— 8 mesto.
U. M.
Z republiškega turnirja v namiznem tenisu v Murski Soboti
Okrajna rokometna liga
V prvem kolu brez presenečenj
V nedeljo se je pričel spomladanski del prvenstva v vzhodni okrajni rokometni ligi. Tokrat ni bilo posebnih presenečenj. Vodeče ekipe Velika Nedelja, ESŠ in Lendava so zabeležile zmage ter še naprej krepko vodijo od ostalih ekip. Nekoliko je presenetila ekipa Mladinca iz Murskih Črnec, ki je visoko odpravila Ljutomer. Rezultati 8. kola:
Radenci : V. Nedelja 14:17 (4:9) Mladinec : Ljutomer 36:22 (19:10)
Radgona : ESŠ 20:22 (8:9) Ledava : Krog 21:16 (6:8)
Tabela:						
V. Nedelja	8	6	1	1	145:88	13
ESŠ	8	6	1	1	201:131	13
Lendava	8	6	0	2	141:121	12
Radenci	8	4	0	4	115:157	8
Mladinec	8	3	1	4	153:154	7
Radgona	8	3	0	5	158:148	6
Krog	8	1	1	6	124:163	3
Ljutomer		1	0	7	117:193	2
Mala kronika
ROJSTVA
Rodile so: Berber Kristina iz Pertoče — dečka, Cener Neža iz Lemerja — deklico, Jančarič Matilda iz Lemerja — dečka, Balažič Ema iz Gradišča — deklico, Horvat Kristina iz Černelavec — dečka, Horvat Terezija iz Gančan — dečka, Hozjan Kata iz Odranec — deklico, Vučko Jožefa iz Žepovec — dečka, Sedonja Kristina iz Murske Sobote — dečka, Horvat Irena iz Tišine — dečka, Banfi Marija iz Gradišča — dečka, Korpič Marija iz Budinec — dečka, Puhan Marija iz Bogojine — dečka, Kociper Gizela iz Odranec — dečka, Jug Ana iz Murske Sobote — deklico. Fük Marija iz Kuzme — dečka, Bukovec Marija iz Dolge vasi — dečka, Sredenšek Ema iz Šratovec — dečka, Kosednar Marija iz Vadarec — deklico, Borot Ana iz Murske Sobote — dečka, Cener Ida iz Doline — dečka, Turner Jožica iz Murske Sobote — dečka. Copot Helena iz Murske Sobote — dečka, Šumenjak Ana iz Hotize — deklico, Sremčevič Marta iz Petišovec — dečka, Kerman Amalija iz Bogojine — dečka, Jakopič Marija iz Dubrovnika — deklico, Horvat Marjeta iz Černelavec — dečka, Albert Olga iz Motvarjevec — deklico, Rajnar Alojzija iz Veržeja — deklico. Bogar Elizabeta iz Petišovec — dečka, Vrečič Jolanka iz Strukovec — dečka, Podlesek Alojzija iz Murske Sobote — deklico, Sabotin Marjeta iz Gančan — deklico.
Darovalci krvi na Transfuzijski postaji v Murski Soboti od 22. 3. do 27.	3. 1965.
Irma Mikola — drugič iz Bodonec; Martin Balažič — drugič iz Moščanec. Štefan Cör iz Aapač. Gizela Kučan — dvanajstič iz Šalamenec, Rozalija Lukač iz Kroga. Ludvik Kardoš — tretjič, Karel Mehičar, Jožef Horvat, Franc Horvat, Marija Balek, Etelka Kološa, Ivanka Lanjšček — drugič, Terezija Kološa — drugič, Vera Gomboc, Karolina Vratar, Frančiškina Kardoš, Marija Gomboc — drugič, Sidonija Gorza — tretjič, Karolina Kološa — drugič, Kristina Koudila, Agnez Bunderla, Irena Lazar, Irma Kranjec vsi iz Andrejec. Koloman Balek. Ernest Vagner, Gizela Zibrik, Vilma Šiftar, Terezija Šavel vsi iz Sebeborec.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje
TRANSFUZIJSKA POSTAJA M. SOBOTA
PRIJATELJSKI NOGOMET Grafičar : Kovinar 1:3
V prijateljski nogometni tekmi je Kovinar iz Maribora premagal Grafičar z rezultatom 3:1 (1:1). Edini zadetek za Grafičar je dosegel Martinuzzi.
BOGOJINA : BRAZDA 1:4
RAZPIS
INDUSTRIJA KOVINSKE GALANTERIJE »PANONIJA« V MURSKI SOBOTI, CVETKOVA 2/a, razpisuje prosto delovno mesto
administratorja — referenta za socialno zavarovanje v splošnem sektorju.
Pogoj: končana ekonomska srednja šola ali administrativna šola z znanjem strojepisja .
Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po Pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov podjetja.
POMURSKI VESTNIK, 1. APRILA 1965
6
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 2. aprila — Franc Sobota, 3. aprila — Helena Nedelja, 4. aprila — Izidor Ponedeljek, 5. aprila — Vincenc Torek, 6. aprila — Ivo Sreda, 7. aprila — Radivoj Četrtek, 8. aprila — Albert
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
2.	aprila — dr. Mejačeva
3.	aprila — dr. Lopert
4.	aprila — dr. Lopert
5. aprila — dr. Rousova
6.	aprila — dr. Županjevac
7.	aprila — dr. Mejačeva
8.	aprila — dr. Gregorčeva
KINO
DELAVSKA UNIVERZA M. SOBOTA bo predvajala angleški celovečerni film: »Človek, ki je ubil Liverti Valansa«. 2. aprila ob 19. uri v Sebeborcih, 3. aprila ob 19.30 uri v Gederovcih in 4. aprila ob 19.30 uri v Dokležovju.
APAČE — 3. in 4. aprila francoski film: »Resnica«. 7. aprila angleški film: »Tigrov zaliv«.
ČRENSOVCI — 3. in 4. aprila domači kinemaskopski film: »Dubrovski«.
BUČKOVCI — 3. in 4. aprila film: »Zadnji vlak iz Gun Hilla«:
GORNJA RADGONA — 3. in 4. aprila nemški barvni film: »Med časom in večnostjo«. 7. aprila italijanski barvni kinemaskopski barvni film: »Vsake noči Novo leto«.
BELTINCI — 3. in 4. aprila ameriški barvni vistavisionski film: »Serifov sin«.
VERŽEJ — 3. in 4. aprila angleški film: »Tigrov zaliv«.
VELIKA POLANA — 3. in 4. aprila švedski . film: »Poletje z Moniko«.
MURSKA SOBOTA — 2. in 4. aprila francoski barvni kinemaskopski film: »Trije mušketirji«, I. del. Samo 3. aprila Jug. kinoteka — ameriški film: »Ko so Daltonovi jezdili«. 5. in 6. aprila francoski barvni kinemaskopski film: »Trije mušketirji«, II. del. 7. in 8. aprila francoski barvni kinemaskopski film: »Odmor bojevnikov«.
PRODAM
MOTORNO KOLO »Prima« in moped, dvosedežni, nemški, oba letnik 1962, ugodno prodam. Jože Škalič, Bratonci 42, p. Beltinci.	M-188
VEČJO KOLIČINO SENA prodam.
Mlajtinci 26.	M-214
TELEVIZOR, pralni stroj — češki — in radioaparat ugodno prodam. Lendavska 53/I-levo, M. Sobota.	M-217
1 ORAL VINOGRADA IN ZIDANICO s potrebno opremo prodam v Dolgovaških goricah. Gal, Dolga vas 124, p. Lendava.
M-220
OTROŠKO posteljico, večjo, stajico in otroški voziček ugodno prodam. Vprašati: Kolmanič, Kroška 26, Murska Sobota. MOTORNO KOLO »Puch«, 250 ccm, ugodno prodam. Puževci 53, p. Bodonci.	M-221
MOPED, v dobrem stanju, prodam. Gomboši, «Potrošnik» M. Sobota.	M-222
AVTO, Fiat 600, neregistriran, ugodno prodam. Vprašati na »Agroservisu« v Murski Soboti.
M-223
VEČJO KOLIČINO DOBREGA SENA in nekaj SLAME prodam. Ida Kučan, Puževci 18, p. Bodonci.	M-226
HRASTOV LES tesan (rušt, 9x9 m), ugodno prodam. Avgust Janža, Turnišče 12, p. Turnišče.
M-227
HRASTOVE DOGE za tri sode prodam ali zamenjam za 2-cm deske. Mikloš Kuzmiča 11, M. Sobota.	M-229
MOPED »Colibri«, dvosedežni v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-232 KUHINJSKO POHIŠTVO, kompletno, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Ilič, Lendavska 10/IV, M. Sobota.	M-235
MOTORNO KOLO MZ, 125 ccm, prodam. Naslov v upravi lista.
M-239
HIŠO, zidano, takoj vseljivo, prodam. Noršinci 25, p. Martjanci.
M-240
MOTORNO KOLO »NSU Maxi« ugodno prodam. Vprašati za Stefana Novaka pri vratarju Tovarne perila »Mura« M. Sobota.	M-241
40 KOM. ČEBELNIH PANJEV »Neiser« in čebelarski pribor ugodno prodam. Ana Jureš, Boreči 1, p. Križevci pri Ljutomeru.	M-242
KOMBI »Volkswagen«, letnik 62, novi motor, prodam za okrog 2.000.000 dinarjev. Plačljivo v gotovini. Štefan Forjan, Gančani 101, p. Beltinci.
M-243
MOTORNO KOLO 125 ccm z 10.000 km in žensko kolo ugodno prodam. Arh. Novaka 9 (Kolodvorska), M. Sobota.
M-244
družbeni oklici
V nedeljo, 4. aprila 1965 ob 14. uri v prodaji pri Antonu Puheku, Konjišče 4, p. Apače stanovanjska hiša, zidana, zidani goveji hlev, šupa, preša s šupo in 1 ha zemlje. Interesenti morajo pri dražbi položiti desetak.
M-218
kupim
OPEL REKORD, prevoženih 50.000 km, kupim. Naslov v upravi lista.	M-160
zaposlitve
VAJENCA tapetniško-dekoraterske stroke sprejmem takoj. Bela Veren, Tapetniško-dekoraterstvo Murska Sobota, Prežihovega Voranca 5.
M-213
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Plačam 15.000 din za oskrbo. Tone Rečnik, Reka, p. Hoče pri Mariboru.
M-215
DEKLE sprejmem za pomoč v gospodinjstvu in za varstvo dveletnega otroka. Možna je dopolnilna zaposlitev. Sonja Vider-vol, Kamnik, Zaprice 2.
M-216
GOSPODINJSKO POMOČNICO ki zna kuhati, iščem. Plačam 15.000 din in nudim kosilo. Naslov v upravi lista.
M-225
ADMINISTRATORKA z dveletno prakso išče službo z aprilom v Murski Soboti ali okolici. Zofka Škrjanec, Pušenci 16, p. Ormož.
M-231
SOBE
SOBO, opremljeno, oddam intelegentnemu moškemu. Borovnjakova 12, Murska Sobota.
M-219
SOBO, opremljeno, iščem za dva. Naslov v upravi lista.
M-230
SOBO, opremljeno, oddam takoj eni ali dvema deklicama. Stefana Kuzmiča 20, M. Sobota.
OPREMLJENO SOBO oddam trem pridnim deklicam. Naslov v upravi lista.
M-236
r a z n o
Obveščam cenjene stranke, da sprejemam v popravilo vso gumijasto obutev. Jože Benko, čevljar, Tešanovci 120, p. Martjanci.
M-238
Obveščam cenjeno prebivalstvo, da nisem plačnik dolgov mojega moža Franca Nemca iz Melinec 2. Obenem priporočam, da noben nič ne kupuje od njega, ker so vse premičnine moja last in zato ne jamčim za njegove dolgove. Cecilija Nemec, Melinci 2, p. Beltinci.
M-224
Izgubljeno
PSICA sive barve (nemški volčjak), sliši na ime Bodri, mi je zašla. Kdor ve kaj o njej, naj mi sporoči proti nagradi na naslov: Franc Weindorfer, Krog 36, p. Murska Sobota.
M-233
SANITARIJE KOMPLET
IMA VEDNO NA ZALOGI
»TRIBUNA«
PRODAJALNA Z ŽELEZNINO
LENDAVA
20 % POPUSTA
imate v vseh prodajalnah TRGOVSKEGA PODJETJA »UNIVERZAL« LENDAVA pri nakupu industrijskega blaga s tujo valuto.
Informacije v vseh prodajalnah »Univerzala«!
KMETIJSKA ZADRUGA PETROVCI
BO PRODALA NA JAVNI DRAŽBI
1. Avtomobil „Mercedes“, letnik 1956
registriran in tehniško pregledan za leto 1965. Izklicna cena 1 milijon pet sto petdeset tisoč dinarjev
Rezervni motor
za osebni avtomobil »Mercedes-Diesel«, popolnoma nov, kompleten. Izklicna cena 1 milijon 500 tisoč dinarjev.
V NAJEM BO ODDALA TUDI
2. Prostor za klavnico in mesnico
s pripadajočimi pritiklinami in opremo (hladilnik, prodajna miza, tehtnice itd.) najbolj ugodnemu ponudniku.
Natančnejše podatke lahko dobite na upravi zadruge ali po telefonu štev. 1 — Petrovci.
Dražba bo v četrtek, 8. aprila 1965 v prostorih uprave zadruge ob 10. uri. Interesenti si lahko ogledajo predmete in prostore vsak dan od 8. do 16. ure. Pravico do sodelovanja na dražbi pod točko 1 bodo imeli le tisti interesenti, ki bodo do pričetka dražbe položili 10 % kavcije od izklicne cene, pod točko 2 pa je treba pred pričetkom dražbe položiti kavcijo v znesku 50 tisoč dinarjev.
Plačilni pogoji: gospodarske organizacije z bariranim čekom, zasebniki z gotovino takoj po prevzemu.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje v Murski Soboti
razpisuje delovni mesti
1.	Živinorejskega inštruktorja
molznega nadkontrolorja
2.	Delavca za ekonomijo
Pogoji: pod 1 ) srednja kmetijska šola in praksa v živinorejski stroki; pod 2) polkvalificirani delavec.
Nastop službe je možen po dogovoru. Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcev zavoda. Prošnje sprejema komisija zavoda do zasedbe delovnega mesta.
Zaposlitev za administratorja
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri ELEKTROTEHNIŠKEM PODJETJU »BLISK« V MURSKI SOBOTI razpisuje prosto delovno mesto
ADMINISTRATORJA V ODDELKU
Pogoj: srednja šolska izobrazba z nekaj let prakse.
Pismene prošnje je poslati splošni službi podjetja. — Nastop službe možen takoj.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
ZA HVALA
Ob prerani in tragični izgubi nenadomestljivega dragega očeta, starega očeta in brata
Franca Kovača
UPOKOJENCA IZ G. MORAVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremljali k zadnjemu počitku, mu poklonili v slovo toliko vencev in nam izrazili sožalje.
Prav posebno zahvalo smo dolžni Gasilskemu društvu Gornji Petrovci. Občinski gasilski zvezi M. Sobota in vsem ostalim gasilskim društvom, kolektivu »Prekmurskega magazina«, govornikom, pevcem in godbi.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani v najtežjem trenutku in spremljali dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
G. Moravci, 19. marca 1965.
Žalujoči: žena Jolanka, sina Feri in Tibor ter hči Šarika z družinami, brat, sestre in ostalo sorodstvo.
MILAN FILIPČIČ :
REICHSTAG V PLAMENIH
»Zelo dobro ločim razliko med nacisti in komunisti. Vem, da je med mojim komunizmom in vašim nacizmom razlika kot med nebesi in peklom. Hotel sem samo pokazati, da v pogojih ilegalnosti ne nosijo lažnih potnih listov samo komunisti.«
Predsednik prepove Dimitrovu nadaljnja vprašanja. Prepozno. Dimitrov se nasmehne in zaključi:
»Zelo mi je žal, da nimam priložnosti za prosto debato s to pričo.«
Poslanec Karwahne je bil nekoč levičar. Dimitrov prekine njegov histerični govor z vprašanjem:
»Vi, Karwahne, ste sedaj vpliven nacionalsocialist, ker v nasprotnem primeru ne bi bili poslanec v Reichstagu?«
Z dobro namerjenim udarcem je Dimitrov odpravil Kanvahneja.
DVOBOJ Z MINISTRI
Ladja nacistične obtožbe se potaplja. Na pomoč hitita nacistična ministra Göring in Goebbels.
V sodni dvorani v Leipzigu se bije dvoboj med Göringom in Dimitrovom. Göring, za Hitlerjem najvidnejši funkcionar fašistične Nemčije, prihaja v dvorano. Spremlja ga posebna telesna garda. Občinstvo v dvorani vstane in ga pozdravlja z nacističnim pozdravom. Občinstvo — skoraj izključeno sami nacisti — je pripravljeno, da zaploska na vsako njegovo besedo.
Göring govori uro in pol. Njegov govor je ena sama obtožnica proti komunistom. Tedaj prevzame Dimitrov stvar v svoje roke. že po prvih vprašanjih, ki jih postavlja Dimitrov, Göring izgubi oblast nad seboj. Vprašanja pa se vrstijo drugo za drugim:
»Ugotovljeno je, da je van der Lubbe prebil noč pred požarom v Königsdorfu in tam spoznal nekatere osebe, katerih imena niso znana. Kaj sti vi kot minister notranjih zadev ukrenili 28. in 29. februarja, da bi se ugotovilo, na kakšen način je nastal požar in kako je van der Lubbe prišel v Reichstag?« — Könisdorf je policijsko prenočišče in s tem vprašanjem Dimitrov nakazuje, da je treba požigalce iskati v tej smeri. In ker je Göring notranji minister, namiguje s tem vprašanjem na neposredno udeležbo Göringa pri požigu Reichstaga.
Minister izjavlja, da je dal splošna navodila in da je dal tudi navodila, da se preišče königsdorfsko prenočišče. Na ta način sam prizna, da se s königsdorfskim prenočiščem odkriva značilna razpoka v preiskavi. Dimitrov nadaljuje:
»Vi ste izjavili, da so Reichstag zažgali komunisti. Ali ni ta vaša izjava vplivala na policijsko preiskavo?«
Minister se skuša izviti:
»Policija je dobila navodilo, da vodi preiskavo v vselit smereh. Jaz kot minister notranjih zadev sem dal splošna navodila. Ugotavljanje podrobnosti in dejstev pa je delo policije. Dejavnost komunistične partije in njen zločinski svetovni nazor sta govorila o tem, da je treba iskati požigalce v tej smeri.«
Dimitrov dostojanstveno izjavlja, da se komunistična partija bori in da se bo borila proti fašizmu in da bo iz te borbe izšla kot zmagovalka. In že vprašaministra:
»Vi ste pa kot minister notranjih zadev izjavili tisku 28. februarja, da je Torgler sodeloval pri požigu Reichstaga in da je van der Lubbe imel pri sebi člansko knjižico komunistične partije. Na kakšni osnovi je bila dana takšna izjava?«
Göring poskuša pojasnjevati: »Če so policijski agenti to izjavili tisti večer na mestu požara, tedaj pomeni, da je to bilo utemeljeno.«
Toda Dimitrov že prehaja v nov napad: »Toda tu na sodišču so policijski agenti soglasno izjavili, da pri Lubbeju niso našli nobene partijske knjižice.«
Ker ga je Dimitrov ulovil na laži, Göring postane ves rdeč in začne kričati: »Jaz sem prepričan, da je treba samo v krogu ljudi z vašim zločinskim svetovnim nazorom iskati požigalce.«
Dimitrov zada odločujoč udarec: »Ali je gospodu ministrskemu predsedniku znano, da partija, ki temelji na tem zločinskem svetovnem nazoru, zmagovito upravlja šestino zemeljske oble — Sovjetsko zvezo?«
»Žal,« uide ministru.
Dimitrov zada ministru nov udarec: »Ali je ministrskemu predsedniku znano, da je Nemčija v diplomatskih stikih s to državo in da Sovjetska zveza s svojimi naročili daje delo in kruh sto tisočem nemških delavcev? Je to znano?«
Predsednik sodišča hiti, da bi pomagal Göringu in zahteva od Dimitrova, »da prekine s komunistično propagando«. Dimitrov ne popušča:
»Göring tukaj vodi nacionalsocialistično propagando. Komunistični svetovni nazor ni zločinski.«
Göring se ne more več obvladati. S peno na ustih se zakadi proti Dimitrovu in s stisnjenimi pestmi kriči: »Nisem prišel sem, da me zaslišujete kot sodnik in da mi dajete lekcije. Vi ste razbojnik, ki bi že davno moral viseti na vislicah.«
Predsednik sodišča poskuša znova rešiti položaj sodišča in ministra. Zato se obrača k Dimitrovu: »Ali vidite, kako z vašo komunistično propagando jemljete potrpljenje priči in jo izzivate, da tako ravna?«
Dimitrov poda izključno politični smisel tega prizora z mirno in zelo pomembno pripombo: »Jaz sem zelo zadovoljen z odgovorom gospoda ministrskega predsednika.«
Göring za trenutek pozabi, da je na procesu samo priča in da so njegove pravice točno omejene. Ves besen ukazuje policajem, da Dimitrova odpeljejo iz dvorane. Dimitrov pa že izrablja ta trenutek in s sarkastičnim nasmehom izgovori besede, ki so postale zgodovinske: »Vi se bojite mojih vprašanj, gospod ministrski predsednik!«
Policaji s silo vlečejo Dimitrova, ki protestira. Sodišče hitro oblikuje Göringovo povelje in sklene, da se Dimitrov odstrani s procesa. Sredi vika in krika, v katerem se je končal ta dvoboj med predstavniki dveh svetov, se čaje besno ministrovo vzklikanje: »Vi ste razbojniki! Jaz se vas ne bojim! Pazite se! Prišli mi boste v roke, ko boste izven tega sodišča!«
Svet je ostrmel nad to razburljivo sceno. Priča-minister — pred vrhovnim sodiščem žuga obtožencu in ga meče iz sodne dvorane! Nikjer na svetu priča nima te pravice. Pred nobenim resnim sodiščem se kaj takega ne bi moglo zgoditi. In prav zaradi tega, ker se to dogaja v nacistični Nemčiji, svet priznava, da je v tem neenakem dvoboju zmagal obtoženec — Dimitrov.
Na dan 8. novembra se je pojavil pred sodiščem kot priča naslednji minister — Goebbels, minister propagande, ki skuša popraviti vtis, ki ga je povzročil nerazsoden Göringov nastop, o katerem se je takoj raznesel glas tako v Nemčiji kot tudi v inozemstvu. Goebbels je prepričan, da ima vse adute v svojih rokah. Ta politična lutka smatra samega sebe za najbolj sposobnega »propagandista« nacistične ideologije in zato Goebbels, že po prvih vprašanjih Dimitrova, hrabri sam sebe in izjavlja:
»Jaz razumem, kaj hoče Dimitrov. On je izkušen v propagandi, toda jaz sem prav tako izkušen. Mene ne bo vrgel iz ravnotežja.«
Goebbels prav tako ne dvomi, da so Reichstag zažgali komunisti. Pred sodiščem trdi, da je bil presenečen, ko je zvedel za požig Reichstaga.
(Nadaljevanje na 8. strani)
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 2, telefon 21-064 — Naročnina celotna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 1. APRILA 1965
7
MILAN FILIPČIČ:
REICHSTAG V PLAMENIH
Dimitrov ima samo en smoter: on hoče, da se proces vzdigne na visoko politično raven. Zato vpraša ministra, ali je res, da so nekateri nacisti in tudi nacistične skupine ubijali delavce? Goebbels se skuša umakniti temu vprašanju in izjavlja, da je führer — Hitler — grajal to početje in kaznoval vse, ki so to počenjali.
Dimitrov takoj zaposli Goebbelsa: »Kaj ni sam führer pozdravil ubijalce in ali se ni z njimi solidariziral?« — Dimitrov je namignil na znani Hitlerjev telegram ubijalcem v Potempi, ki so bili za časa Papenove vlade obsojeni na smrt, ker so ubili delavca Pitzucha. Dimitrov na svojo misel še razvija:
»Göring je izjavil pred sodiščem, da komunizem pomeni ubijanje. Znano je, da je bilo v Nemčiji po vojni nekaj političnih umorov. Ubita sta bila voditelja delavskega razreda — Karl Liebknecht in Rosa Luxemburg. Ubita sta bila tudi buržoazna politična delavca Rathenau in Erzberger. Priča naj pove, kdo je izvršil te politične umore v Nemčiji? Ali je znano, da so morilci v desničarskih krogih, ki so danes zavezniki nacistov?«
Goebbels se znova izmika odgovoru. Skuša biti po svoje duhovit, da bi v dvorani pred svojim poslušalstvom zablestel: »Pa vendar ne želi Dimitrov začeti z zgodovino od Adama in Eve?«
Toda že odgovori Dimitrov in jasno osvetljuje Goebbelsovo »duhovitost«: »Jaz sem zelo zadovoljen s tem odgovorom. Pogosto je izmikanje najboljši odgovor.«
Goebbels se trudi, da bi ublažil vtis, ki ga je na poslušalce napravilo to iztrgano priznanje, da so organizatorji mnogih terorističnih napadov v vrstah nacistov. Pojasnjuje, da so se nacisti morali oborožiti v delavskih naseljih, da bi se branili pred revolucionarnimi delavci...
Iz tega Dimitrov zaključi: »To pomeni, da so se nacionalsocialisti branili.«
Goebbels: »Se razume! Mar mislite, da smo mogli dopustiti, da nas iztrebite?«
Tedaj Dimitrov zahteva od ministra odgovor: »Ali mar ne mislite sedaj, da imajo komunisti prav tako pravico braniti se?«
Goebbels ne najde odgovora.
Na procesu sta Göring in Goebbels dala nekaj izjav, ki so si nasprotovale. Tako je bila na primer kaj nenavadna okoliščina, da so bili na dan požara vsi nacistični voditelji v Berlinu. To dejstvo je govorilo proti nacistom. Goebbels zato skuša v svojem pričevanju pojasniti:
IZ NOB: Kako se imenuje mlin na sliki, kje je in s katerim dogodkom iz NOB je povezan?
IZ POVOJNE SOCIALISTINE GRADITVE: Kot je videti na sliki, objekta nista zgrajena po osvoboditvi, vendar sta v zadnjih letih znotraj temeljito rekonstruirana. Katera objekta sta to in kje sta?
IZ REKLAMNEGA ALBUMA NAŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJ: Navedite, kakšno dejavnost ponazarja posnetek sodobnih proizvodnih naprav, in točen naslov podjetja, ki s temi napravami upravlja.
Izrežite oznako GPS-10 in jo pošljite skupno s pravilnimi odgovori na 3 zastavljena vprašnja v tej nagradni slikanici na naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika, Murska Sobota, Kidričeva 4.
Podjetje, katerega vam predstavljamo v tej nagradni slikanici, bo nagradilo l reševalca in ga povabilo na obisk v svoj kolektiv. Pomurski vestnik bo nagradil reševalce, ki bodo poslali pravilne odgovore na zastavljena vprašanja v celotni seriji naše nagradne slikanice »20 let svobode«.
. Pomurski vestnik bo prispeval 13 nagrad v skupnem znesku 150.000.— Srečne reševalce pa bomo v prvem in drugem primeru določili z žrebanjem. Torej: Odgovoriti je potrebno kratko na tri zastavljena vprašanja v vsaki slikanici.
Razen tega bomo posebej nagradili reševalce, ki bodo poslali najboljši dopis o osebnosti ali dogodku iz NOB, katerega objavljamo v tej nagradni slikanici. Najboljši dopisi dobo tudi objavljeni v Pomurskem vestniku s podpisi avtorja.
Rok za dostavo rešitev in dopisov je 10 dni — t. j. do sobote pred tednom, ki bo izšla druga številka Pomurskega vestnika. Takrat bomo tudi objavili pravilno rešitev te nagradne slikanice.
Žrebanje bo opravljeno ob zaključku objavljanja celotne serije naših nagradnih slikanic.
trgovsko podjetje na veliko in malo MURSKA SOBOTA
V TEHNOPROMETU
Preproge:
BUCLE, VELVET, ROČNO IZVEZENE, STROJNI PERZIJANARJI
— velikosti: 75x 130— 100x200 150x 250 — 200x 300 265 x 265
250 x 350 — 300 x 400
Tekači:
BULCLE, VELVET — širine: 70 — 90 — 100 cm
Priporoča se vam kolektiv »Tehnoprometa«!
POPOTNI VTISI Z MADŽARSKE
Stabilizacija gospodarstva
Na podlagi gospodarskih gibanj in spričo doseženih rezultatov lahko sklepamo, da razvoj madžarskega gospodarstva v zadnjih dveh letih ni bil zgolj začasne narave. V primerjavi s prejšnjimi leti se je močno povečala industrij ska proizvodnja, lepe uspehe pa so dosegli tudi v prehrambeni in kemični industriji in v elektroindustriji, ki so ključne osnove sodobnega madžarskega gospodarstva.
Na gospodarski razvoj dežele so brez dvoma vplivali nekateri novi materialni činitelji kot so povečanje proizvodnih zmogljivosti, modernizacija procesa v mnogih gospodarskih panogah in vedno večja specializacija. Na težave pa je madžarsko gospodarstvo zadevalo in še zadeva pri preskrbi s surovinami in pri prodaji blaga, za katerega se Madžarska specializira v okviru Sveta za vzajemno sodelovanje in pomoč (SEV).
Vlada je upoštevala vse možnosti in za lansko leto pripravila načrt gospodarstva in družbenega razvoja dežele, ki naj bi zagotovil nagel gospodarski razvoj in hkrati zagotovil tudi gospodarsko stabilnost. Tako so predvideli, da bi industrijska proizvodnja porastla za sedem, kmetijska za štiri odstotke, zunanjetrgovinski promet pa prav tako za sedem odstotkov. Realni osebni dohodki naj bi se zvišali v primerjavi s predlanskim letom za tri odstotke. Investicije v industriji so podredili prizadevanjem, da bi dosegli modernejšo in kvalitetnejšo proizvod in prizadevanjem da bi lahko izvozili čimveč strojev in proizvodov prehrambene industrije v področja s konvertibilno valuto. Uspeh teh prizadevanj seveda ni bil odvisen samo od novih investicij, ampak v enaki, če ne v večji meri od izboljšanja organizacije dela, od štednje, od dosledne di-
scipline pri uresničevanju investicij, pri delu samem in predvsem od delovne storilnosti, ki je v primerjavi z nekaterimi drugimi socialističnimi državami še vedno precej boleča točka v madžarskem gospodarstvu.
Le-to na svoji gospodarski stopnji kljub nekaterim težavam kaže že tudi težnjo po raznovrstnejšem gospodarskem sodelovanju tako glede posameznih držav kot tudi glede celotnih religij. Po vseh znakih sodeč lahko pričakujemo, da bo Madžarska že v najbližnji bodočnosti storila prve konkretne korake za uresničitev kooperacije z gospodarstvi drugih držav.
Zanimivo je, da se letošnji načrt razlikuje od prejšnjih predvsem po tem, da predvideva občutno zmanjšanje proizvodnje. Tako planirajo, da bi se industrijska proizvodnja zvišala za 4,5 odstotka, medtem ko so prej predvidevali 10 do 15-odstotno povečanje. Tudi kmetijstvo naj bi zvišalo proizvodnjo samo za 2 od-
stotka, medtem ko so prejšnja leta terjali od njega 5 do 8 odstotkov. Investicije zmanjšujejo za tretjino. Kaže, da hočejo sedaj nižjo stopnjo porasta proizvodnje omogočiti, da bi podjetja reorganizirala proizvodnjo, dosegla večjo delovno storilnost in bolj izkoristila zmogljivost in notranje rezerve.
Čeprav govorijo o 4,5-odstot-nem porastu industrijske proizvodnje, planirajo pri izvozu 11-odstotno povišanje. Kmetijstvo naj bi dalo za zunanji trg za 5 do 6 odstotkov več pridelkov kot lani. Ti ukrepi so očitno povezani z lanskoletnim primanjkljajem v plačilni bilanci, čeprav ne omenjajo, kolikšen je bil ta primanjkljaj. Tudi zmanjšanje števila zaposlenih naj bi vplivalo na iskanje notranjih rezerv in na reorganizacijo podjetij, predvsem pa še na porast delovne storilnosti.
Nedavne analize so pokazale, da je Madžarska glede proizvodnosti v mnogih primerih na slabšem, če primerja svojo raven s svetovno kot pa, če primerja svoje proizvode s svetovnimi standardi. To po-
meni, da relativno nizka proizvodnost dela kaže, da proizvodnih sil in človeškega dela na Madžarskem ne koristijo v zadostni meri. V izdelavo madžarskih proizvodov več človeškega dela kot to dopušča sedanja tehniška raven, je pa razumljivo, da kupci ne morejo prevzeti bremena viška vloženega človeškega dela. To pomeni, da Madžarska mora v svoji zunanji trgovini zamenjavati proizvode, v katere je vloženega več dela, za proizvode, v katerih je manjša količina dela. Razumljivo je, da v primeru, ko madžarski delavci ustvarijo manjšo vrednost proizvodnje v določeni časovni enoti kot delavci v drugih deželah, ki so glede tega pred Madžarsko, da to vpliva na življenjsko raven, ki je na Madžarskem zaradi tega še vedno nekoliko nižja.
Vlada se je zaradi tega odločila tudi za nekatere administrativne ukrepe. Sicer pa o tem več v prihodnji številki pod naslovom: Premalo delovne sile in preveč.
Vrvež na ulicah v Budimpešti
V pristaniškem uradu so izvedeli, da odpluje prva ladja v Calao šele čez dva tedna. Več kot samo nerodna stvar, če ne bi v pristaniškem uradu bilo angleškega novinarja Kendala. Ko je izvedel njihovo zgodbo, se je takoj navdušil zanje.
»To bo nekaj za moj časnik in moje bralce!« je vzkliknil.
Takoj je pri svojih znancih v mestu nabral toliko denarja, da so naši potniki z vsem oskrbljeni za prihodnjih štirinajst dni. Tudi nove obleke so si kupili. Nekemu pristaniškemu uradniku so prodali še čoln. Novinar Kendar pa je bil toliko ljubezniv in je brzojavno sporočil njihov prihod stricu v Calao v daljnem Peruju.
Celih štirinajst dni so se vozili dalje proti jugovzhodu. Parnik se je ustavil samo na Tahitiju ter noč in dan rezal valove neskončnega Tihega oceana.
štirinajstega dne zjutraj je neki mornar dejal našim potnikom: »Tamle je Amerika.«
Dolgo so strmeli v obalo velikanske zemlje, ki je rasla iz morske gladine. Nekam čudno jim je bilo pri srcu.
Med množico v pristanišču je vzbudil Mickino pozornost človek, ki se je gnetel proti njim. Na las je bil podoben pokojnemu očetu.
Stric!« je vzkliknila Micka vsa omotična od veselja. Tedaj ga je opazil tudi Mihec. Pohiteli so k njemu. Tudi stric je bil ginjen, ko je objel Micko in Mihca ter stisnil roko Arijeku.
Na stričevem domu je moral Mihec povedati vse od kraja. Omenil je tudi pismo, ki mu ga je bil izročil oče. Stric si ga je ogledal in dejal: »V te čačke ne verjamem mnogo. Sreče je že dovolj, če smo se našli. Za zdaj nam druge sreče ne more napraviti niti to pismo. Za vsak primer pa ga shranimo. Če ne drugega, nam bo v spomin na očeta.
»Tako je!«, sta pritrdila Mihec in Micka. Arijek pa je dodal: »Tudi jaz sem srečen, saj me je potovanje temeljito ozdravilo hude duševne bolezni — vere v duhove in čarovnije.«
Ob bogato pregmjeni mizi so tisti večer še dolgo sedeli v prijetnem razgovoru.
3
POMURSKI VESTNIK, 1. APRILA 1965
8