26. štev. Današnja številka obsega 6 strani. V Ljubljani, torek 28. januvarja 1919. II. ieto. Velja y LjubKj&ni: celo lete $oi leta . fistrt leta . «;i mesec . K 56--„ 2S— n 14*-* 4-70 Velja po pošti: s-n celo ieto naprej K601-xa pol leta „ „ 30-. s« četrt leta „ „ 15, *® sn mesec „ 5». Napismenenaročbebrez pošiljntve denarja 8» m moremo ozirati. Naročniki! naj pošljejo rj3h, po nakaznic?. S Sliv. 25 vin.,. "majo po po-• in si-,nna ikrat opusi " Uredništvo je ne Starem trgu štev. 19. upravnistvo je na Mtsrijisiem trga štev. 8. — s~~ Telefon štev. 360. =s=š==ss== Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 30 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. dr. 8® naj pri-!oži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopiei naj 82 frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo, Amerikanska komisija v Mariboru. — Protidržavne demonstracije Nemcev. Žrtve nemškega hujskanja. — Pet Nemcev mrtvih.* Maribor, 27. januvarja. (Izv. por.) Na vest, da je prišla amerikanska komisija v Maribor, so priredili Nemci med 11. in 1. uro Po celem mestu velik obhod z demonstracijami^ Razobesili so nemške zastave, v sprevodu pa so nosili napise: Živela republika! Živela Nemška'Avstrija! itd. Demonstracije so se udeležili večinoma nahujskani delavci in drugi tuji' inozemski elementi, otroci in od bivše avstrijske vlade tu naseljeni železničarski uslužbenci. Vkljub burnemu kričanju „heil“, se je naše vojaštvo držalo izborno. Ko so Pa nahujskane tolpe hotele napasti mestni magistrat in stražo, ki ga je čuvala,, je bilo naše vojaštvo prisiljeno rabiti orožje, nakar je padlo 5 Nemcev in 30 ranjenih. Tolpe so kričale: Doli s Slovenci! Dr. Orožen, sin slovenskega očeta, je demonstrante navdušeno pozdravljal. Druhal je insulti-rala jugoslovanske oficirje. Na dopustu se nahajajoči nemški oficirji so se udeležili demonstracije s frankfurtaricami. Dostojnost, vzorna disciplina, red in zaupanje v naše pravice med Slovenci, ki so ignorirali to nečuveno izzivanje, je zabranilo krvave boje. Koroški problem aii kje je naš Garibaldi? (Konec.) Ce »Narodni vladi“ še ni znano, naj zve sedaj v svojo sramoto, da so koroški Nemci — koroška vlada — in koroško vojaštvo takoj od začetka sklenili, da se ne bodo branili niti z enim strelom, ako pridejo Srbi, en-tentine čete, opremljene z dokazili, da so res odposlanice entente. Zasedli bi bili lahko od začetka Celovec in Beljak brez boja, brez strela, ako bi bila »Narodna vlada" na pravem mestu in obviadala situacijo. To je bilo že po končanem preseljevanju čet iz fronte v njihovo domovino. Ali se ni moglo tedaj zbrati in s Srbi zamenjati tisoč naših vojakov s srbskimi, ki bi bili v miru zasedii slovensko Koroško? Mogoče je bilo, toda naši rezervni oficirji so v usodnem zgodovinskem času sedeii po kavarnah brez posla, a Nemci so or- ganizirali svoje armade. Ali Narodna vlada tega brezdelja v prvih tednih svobode ni videla ? Da videla je, toda bila je brez incijative, brez energije in volje. Ali ni mogla slovenskih oficirjev poslati po deželi, vsacega v svoj rojstni kraj, da bi bil tam nabiral, podu-čeval, vabil slovenske prostovoljske brambovce ? Kdo se je zmenil in spomnil na sokolsko, orlovsko, ognjegasno in veteransko organizacijo? Nihče! Da pisalo se je po časnikih o ognjegasnih društvih in njihovih organizacijah, a zaspalo je vse, kakor se je vzbudilo. Vlada je bila brez incijative! Tudi sedanja vlada naj nikar ne pozabi, da je koroška dežela — problem zase, trd oreh, katerega jedro izluščiti je velika umetnost. Koroška tvori zase problem tisočletnega skupnega življenja Slovencev in Nemcev. To kar- je od začetka skupaj bilo, skupaj raslo, se družilo, skupaj se ljubilo, trpelo in negovalo^ to se ne da kar čez noč ločiti, razkrojiti. Uradnike, učitelje odstavljati in nove slovenske nastavljati, in to brez varstva, brez brambe, brez sistema, to je zločin, ne pa osvoboditev Koroške. Kaj je bilo treba hoditi naši mali četici v St. Pavel in buditi nemškega nacijonalnega zmaja? Tega gotovo niso želeli slovenski koroški „imperijalisti“, to so napravili možje oficirji, vsa čast jim, ki pa niso poznali razmer. Zakaj pa ni delala vlada v sporazumu z vojaško oblastjo? Saj je bilo drugod več in bolj važnih postojank kot v nemškem Labudu! --Torej Narodna vlada tudi ni delala v sporazumu z voditelji vojaških operacij, ker drugače bi ne^ bilo prišlo do takega poloma na Koroškem. Ta poraz bo za nas Slovence vedno madež na našem narodnem telesu. Torej vsi domoljubni možje na krov v obrambo domovine! Pojdimo po deželah cele Slovenije, vzgojujmo svoj rod v narodnem, čistem domovinskem čutu in duhu ter ljubezni do svoje rodne slovenske zemlje. Narodna vlada naj se zdrami na res narodno delo za domovino. Vse najboljše narodne moči se morajo postavili v bran slovenske domovine — potem bo Korotan — koroški problem rešen — in krivda vseh bo zbrisana. — Za zgled zaspanim Kranjcem naj bodo budni in nacijonalni koroški Nemci in avantgarda severnih Slovanov — Čehi s svojo češko dušo in ljubeznijo. Naprej, na dan na koroško stran, še je prilika za razvoj naše narodne moderne epopeje. Ali se bo našel mož, ki nas bo rešil, nas pripeljal do slave in svobode — po tisočletnem suženjstvu? — Slovenski kralj Matjaž, slovenski Garibaldi, Jugoslovanski Bismarck, kje si? Pridi, popelji narod mučenikov na Gosposvetsko polje, da te tam ustoliči in umesti za svojega slovenskega kneza — jugoslovanskega kralja, — Ti pa osvobodiš slovenski rod okov in verig suženjstva. Dr. Amen. DR. JANKO LESKOVEC: Naša bol. Spomini in utisi. Ali ste bili že kdaj na krasnem Vrbskem jezeru, v divni Kanalski dolini, na mičnem Jezerskem, na občudovanja vrednem razgledišču Strmcu, ali ste občudovali idilo Klopinjskega jezera? Pritrdili mi boste: rajsicolepa je ta pokrajini. Dober okus so imeli naši predniki, da so izbrali to deželo za središče slovenskega plemena. Rodovitna je, najplodovitejša vseh slovanskih pokrajin. Najlepše gozde ima; koroški les je v trgovini znan kot najboljši. In redkih in dragih rud je v obilici: svinec, cink, železo. V teh blagoslovljenih krajih je naše ljudstvo prosto volilo svoje vladarje. Kajti takrat smo bili svobodni, na svoji zemlji svoji gospodarji. Kaj pa je zdaj Slovenec na Koroškem? Majhen kmet, ki nosi svoje pridelke za slepo ceno potujčenemu veletrgovcu na prodaj ali v zameno za mnogo preplačano tujo robo; neznaten obrtnik ali trgovčič, popolnoma odvisen od milosti tujega industrijalca ali trgovca, delavec ki robota za sramotno plačo kapitalistični pliberški rudarski uniji, grofom Henekel-Doners-marck (Prusom) itd. Drugih stanov — če izvzamemo duhovniškega — Slovenci tam ne poznamo. Pridržali so jih Nemci. Dobro vedo zakaj. Uradništvo, učiteijstvo, velekapital, velika posestva morajo ostati njim, da se zadnji Slovenec zave, da je ničla, da je duševen in gospodarski nemanič, da more doseči nebesa edinole, če se kar najhitreje prelevi. O-gnjusiti je treba slovenski jezik in mišljenje tako, da se ga ljudje sramujejo in spoznajo, daje Slovenec nekaj nižjega, skoro živalskega, vse, kar je nemško, pa vzvišeno, skoro božansko. Ta zadača je poverjena zlasti u-čiteljstvu in priznati moram, da jo izvršuje po svojih najboljših močeh. Osobie je mnogo bolje plačano nego na Kranjskem, in še podpirano po SUdmarki in Schulvereinu; zadnji daje posebne nagrade, če učitelj doseže, VLADIMIR LEVSTIK. S. nadaljevanje. Višnjeva repatica. »Vi nimate plemstva?« je vzkliknil sosed, »Interesantno I Tragično, sem hotel reči.. . Ali vendar živi tukaj mnogo aristokratskih rodbin?« Profesor mu je diplomatično razložil vzroke »obžalovanja vrednega« pomanjkanja domačih plemiških rodov ter zasluge, ki si jih je pridobila v teku stoletij nemška gospoda »za našo vsestransko povzdigo«. »Ni mogoče! Ah, škoda! Glejte, glejte!« je pri-klikaval neznanec. »Nu, blagor mi, da sern padel takoj k izvirku učenosti. Samo če vas ne zadržujem, gospod profesor —« je nategnil nazandje, kakor bi že vedel ime, pa mu ne bi šlo rado z jezika. To je bil jasen migljaj, hkrati pa rešilna minuta Pohlinovi že delj časa neznosni radovednosti. S prisrčnim režanjem je planil z mesta, moleč tujcu dlakasto roko, ter mu razodel, da se piše Peter Pohlin. Gospod je v očividnem , zadovoljstvu položil svoje prste med njegove, poklonil se z očarujočo vljudnostjo in odvrnil, kakor bi bilo najmanjša reč na svetu: »Grof Beaupertuis von Kiinnigsbruch.« Te štiri besede so izprožile v Pohlinovi duši katastrofo, ki je vredna primere z vesoljnim potopom. Drhteča blaženost je zalila mahoma ves njegov upor in gnev zoper mogočnike tega sveta; njegove oči so »bjele grofovo postavo s plamenom občudo- vanja, nato pa so v zgovornem izrazu vdanosti zdrknile k tlom. Zardel je in prebledel po vrsti, mrzel pot mu je udaril iz vseh udov; z umirajočim glasom je zajecljal nekaj o visoki časti, lezoč v dve gubč in ne videč smehljaja, s katerim je nositelj visokega imena ocenil to srčno genotje. Le malo je manjkalo, da ni poljubil grofu roke. »Čast je zame, dragi gospod,« je ugovarjal odlični gost. »Ne morem se dovolj zahvaliti slučaju, ki . . .« »Razpolagajte z mano, visokorodni gospod grof!« je norel Pohlin. »Izvolite zahtevati sleherno pojasnilo, vsako uslugo, vse s čimerkoli vam morem ustreči.« Njegov glas je bil zaljubljen in jokavo dramatičen kakor vekanje starih molivk; ako Čutijo poslu-šavce okoli sebe; najbližji gostje so se zgledovali ter nastavljali ušesa. Grof ga je končno pomiril in pripel besedo na prejšnji razgovor: silno bi bil hvaležen profesorju za nadaljnje drobtinice iz njegovega bogatega znanja; in kje bi ga smel poiskati — že jutri, če je mogoče? »Oh, morda smem upati, da počasti vaše visoko-rodje moj nevredni dom ? Blizu je, v Gorenjski ulici, komaj dvesto korakov odtod; se pravi, če ni zamalo gospodu grofu .. . Med mojimi knjigami se razgovoriva udobneje in z večjim dobičkom za vaše vi-sokorodje.« ) Srečno zbog tolike ljubeznivosti, si je visoko- rodje zapisalo profesorjev naslov in vpletlo pri tej priliki, da stanuje zazdaj še v »Imperialu«; čez kaj dni si poišče večje stanovanje; ali je ta hotel res najboljši v mestu? Nadvojvode in generali se ustavljajo tam? Hmhm! Nu, seveda, človek se razvadi v širokem svetu: »Saj veste — London, Pariz, Rim, Nizza . . .« »Gotovo, gotovo,« je strmel Pohlin. Medtem je grof poravnal, iznenadil natakarja s knežjo napitnino in vstal. Profesor je mahljal za njim do vrat, nihaje v neprestanih poklonih; srce ga je bolelo, ker ni poznal njegovega klobuka in palice, da bi mu jo bil podal. Nato je pobožno sprejel še par milostnih besed v slovo ter se vrnil z vso to srečo v sebi ponosno k svojim časopisom. Ali črke so mu plesale pred očmi. Zavest, da se je povzdignil na stopnjo grofovskega osebnega znanca, morebiti kar stalnega svetovavca, je dobivala v njem čimdalje ogrom-nejši pomen tei sijala nad vedno mamljivejšimi razgledi. Jutri popoldne bo sedel grof Beaupertnis von Kunnigsbruch za njegovo, Pohlinovo mizo! »Kje si zdaj, ošabni Smučiklas?« je vriskal v duhu. »Se sram me bo, da sem se drgnil ob takega zanikarnega dohtarja!« Zmagoslavno napenjaje ozke prsi, je zrl po drugih gostih, prepričan, da le iz čriie zavisti ne opazijo njegovega poveličanja. Starikavo srce mu je kljuvalo kakor piščanec, šileč iz lupine v neznani, svetli dan; kavarniški zrak ga je začel dušiti; vzdignil da se nadarjeni dijak vpiše na srednji šoli za Nemca. Tako imamo tudi mi svoje »mrtve duše". Enega med njimi smo rešili beljaški slovenski dijaki: prerano umrlega sourednika »Edinosti" Vekoslava Mraka. V šoli se prizadeva z vsemi sredstvi ogrditi slovenščino. Jezik ljudstva se poučuje po zastarelem načinu samo v prvem razredu, pozneje le pri verouku in posebnih urah, ki so nalašč nastavljene koncem pouka, da se jih — kot nekake kazni — ja nikdo ne udeležuje. Sramoti se slovenska govorica — sramotilna znamenja z napisi, „ich bin ein vvindischer Esel" niso redka — slovensko pozdravljati ljudi, posebno tuje, je prepovedano pod šolsko kaznijo. Tujec, ki se ne spozna, v razmerah, mora dobiti utis, da je v nemških krajih. Da bolje drži, krepijo nauke učiteljev še nadzorniki, tako bivši okr. šolski nadzornik Gobanz v čisto slovenskem velikovškem okraju, ki je šolski deci pridigoval takole: »Deutsch mtisst ihr sprechen, deutsch ist nobel, ist fein, windisch ist bauer-lich, ist garstig (nemški morate govoriti, nemščina je gospodska, fina, slovenščina je kmetska, grda). Nemškutarska učiteljska garda je tudi dobra organizatorica. Zbira naše može in mladeniče v gasilska, pevska in druga društva. Seveda je poveljevanje in petje nemško, velenemškc, vse je le sredstvo za organizacijo. Druga njih naloga je organizirati odpor proti vsakemu slovenskemu pojavu, torej pred vsem proti duhovščini, ki je bila dozdaj skoro edina skoro o-samljena čuvarica slovenstva na Koroškem. Tudi tu jim gre po sreči. Korošec je po svojem bistvu dobrosrčen, a uporen in trmoglav. Pod tujim stoletnim vplivom vidi v nemštvu blagor, sijaj in bogastvo, v slovenstvu bedo in revščino. Ker je popolen ma-terijalist in so mu telesni vžitki nad vse, smatra za svojega sovražnika vsakogar, kdor ga hoče iz navideznih nemških nebes poriniti v slovenski pekel. Vrhutega je še zelo poltne nravi in mu popolnoma nič ne ugaja svarjenje duhovnikov proti prestopkom šeste zapovedi. Učiteljstvo ima torej lahko delo in še danes je koroško ljudstvo našega rodu vsaj do polovice svobodomiselno in identificira slovenstvo z duhovščino. Vsled te taktike je naš narod na Koroškem tako zaslepljen, da misli, da doseže vse nebeške glorije, če le postane Nemec. Zapeljivci mu vestno prikrivajo, da ima nemški narod mnogo več proletarijata nego naš, da je nad dvajset odstotkov zemljišča na slovenskem Koroškem ozemlju v rokah nemških veleposestnikov in da naš delavec, kakor tudi nemški njegov so drug s svojimi žulji le bogati nemške kapitaliste. In usoda našega posvetnega in-teligenta na Koroškem? Izdaj svojo narodnost, sicer gorje ti. V letih 1901—1904 sem študiral na gimnaziji v Beljaku. Krasno mesto z najlepšo prihodnostjo, a besno za- grizeno. Bili smo trije višjegimnazijci, kranjski Slovenci: Janez Mencinger, Tone Jamar in jaz, trije iz Štajerske: Janko Žel, Alojzij Škof in I. Čuček in 5 Slovencev iz Koroške, ki jih iz previdnosti ne imenujem. Še teh pet je med seboj nemškutarilo. Ozdravili smo jih Kranjci s sledečim receptom: najprej za vsako nemško besedo bunko v hrbet, pozneje pa globa v korist CM-družbe. Pomagalo je temeljito. Narodnostne razmere so bile obupne. Hodili smo po trgu in govorili slovenski. Za nami porogljive opazke: »Es wird windisch gesprochen, es wird bald regnen" (govore slovensko bo kmalu dež). Obiskovali smo manjšo gostilno in peli slovenske narodne pesmi. Druhal je o tem izvedela, nas pretepla in vrgia ven. Kaj hočeš storiti dijaček. ‘Ali se hočeš pritožiti, da ti diktirajo še gimnazijski karcer. Molčati in trpeti! Spala je pa vsa slovenska okolica. Predznak narodne smrti. In v Celovcu slovenski voditelj, znameniti Podgorc, s svojjmi ozkimi zvezami s krščanskimi socijalci in načelom, da je glavna stvar, da ostanemo Jkatoličani, če se prav ponemčimo. Edina možnost rešitve je bila samopomoč v organizaciji. Začeti smo morali najprej pri sebi. In šlo je. Že ob našem prihodu je obstojal pevski zbor, ki se je z novodošleci dopolnil in okrepil. Tovariši iz Štajerske so prinesli s seboj navdušenje in vajo v tamburanju. Tako se je osnoval tam-buraški zbor. Sledila mu je »Čitalnica11, ki ni dobivala samo slovenskih listov, ampak tudi Parlamentarja, S!ovansky Prehled, Vergunov Slovanskij Vek, Le Penesče Slave. V področju Čitalnice se je osnoval ruski kružok, ki pa ni imel dolgega obstanka. Ohranila se je pa CM-družba, ki je nabrala precejšnjo svoto. Da brez dijaškega lista nismo mogli ostati, je umevno. (Dalje prihodnjič). Razmere na naših železnicah. Strokovni tajnik socijalnodemo-kratskega železničarskega društva g. Jože Kopač rešuje gospodarsko in personalno vprašanje pri železnicah s hujskanjem proti vsem onim železničarjem, ki niso njegovega političnega prepričanja. Seveda so v prvi vrsti slovenski železniški uradniki na poti temu gospodu. Na shodu v Zidanem mostu dne 18. januvarja 1919 je grozil javno, da bodo socijaldemokratski uslužbenci uradnikom »repe porezali prav do kosti", da bodejo vsakega posameznega poslali proč s takimi bulami na glavi, da jim jih ne bode mogel noben zdravnik povezati itd. In zakaj vse to? Ker se mu ni posrečilo pobasati vseh slov. železničarjev v socialdemokratsko društvo in stranko, hoče sedaj s terorizmom napram delavcem in z javnim pozivanjem na poboj predpostavljenih povzročiti stavke in nered na železnicah. V začetku novembra 1918 se je g. Kopač prezentiral g. poverjeniku za promet z idejo obrtnega nadzornika za železnice in bil po lastnem zatrdilu tudi poverjen za to. Čez par tednov je zopet prezentiral — račun par tisoč kron; koliko se mu je izplačalo, ne vem, govori se pa o precejšnji svoti. Vprašam g. Kopača, jeli so ga za to mesto predlagali in izvolili slovenski železničarji in s kako večino glasov? Kedo je sili! h koritu in se dal vladi na razpolago — za mastne dijete? Kdo je pomirjeval — baje razdražene slovenske železničarje — za plačo in obenem reševal proletarca pred izkoriščanjem buržoazije? Gonja in hujskanje, ki ju ste g. Kopač uvedli glede 8 urnega delavnika, ste opasni in ogabni. Pozivali ste in pozivate na odpoved pokorščine vzlic temu, da ste po Vašem zatrdilu sodelovali pri naredbi o 8 urnem delavniku v socijalnem odseku. Mešetarjenje in pozivanje na poboj in stavko bo rodilo vse kaj druzega, kakor ste hoteli. Za sedaj navajam naslednja dejstva: 1. Je naredba št. 248 z dne 8. januvarja 1919 pomanjkljiva, ker zakonodajalec ne bi bil smel železnic vzeti za tako malenkostne, da bi o njih značaju po § 2 razsodila obrtna oblast prve stopnje, ko je zaslišala obrtno nad-zorništvo in trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani. To potrjuje zakonodajalec tudi sam z riaredbami št. 266 od 14. januvarja in št. 285 od 20. januvarja 1919. 2. Obratno nad-zorništvo južne železnice se je dne 15. januvarja obrnilo na obrtno nad-zorništvo v Ljubljani glede železnic oziroma katere uslužbence je smatrati za pod naredbo 248 spadajoče. Obrtno nadzorništvo je razsodilo, da vse delavce in uslužbence, samo onih ne, glede katerih ni izpeljivo radi tehničnih ovir. Te razsodbe g. poverjenik za socijalno skrbstvo pri vladi ni priznal, kakor je podpisanemu izjavil g. poverjenik za promet. 3. Pred sklepom vlade, dne 17. jan. (naredba št. 285) in sicer 16. januvarja se je zglasilo pri g. poverjeniku za socijalno skrbstvo odposlanstvo prožnih delavcev drž. žel. radi 8 urnega delavnika. G. poverjenik je odgovoril, da je 8 urni delavnik vpeljan za vse delavstvo in če bi višji delali kako zapreko, naj narede (prožni delavci drž. žel) isto kot pri južni železnici. Pismeno potrdilo te izjave s podpisi dveh delavcev, ki sta bila odposlanca, je na razpolago. 4. Odposlancu ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani je gospod poverjenik za socijalno skrbstvo pred 17. januvarjem rekel, da ne ve, če spadajo železnice pod naredbo 248; po njegovem mnenju ne. In sedaj vprašam javno poverjenika za socijalno skrbstvo g. Kristana: Jeli mu je znana gonja, ki jo je vprizoril g. Jože Kopač? Jeli dopustno, da ta hujska proti naredbi vlade, ki nosi podpis zastopnika njegove stranke oziroma, ki je koncipirana od tega zastopnika? Jeli se rešujejo tako važna vprašanja, kot je vpeljava S urnega delavnika na železnicah, s pomanjkljivimi naredbami in se s tem da priliko za poljubno gonjo, hujskanja na poboj popolnoma nedolžnih ljudij in za agitacijo proti državi? Jeli so taka dejanja kaznjiva v smislu naredbe št. 272? Jeli to bilo pripravljeno in je v korist naše države, da se uslužbence po nepotrebnem hujska, da naj odpovedo pokorščino iti s tem vpri-zorijo stanovski boi, ki bode naši državi, povzročil nepregledno škodo? Uverjen sem, da o tem niste poučeni. Pozivam skupno vlado, da takoj preišče, kje je krivda in potem krivce brez razlike stanu in političndga prepričanja izroči sodišču — kot državi nevarne hudodelce. — Ivan Deržič, revident južne železnice. Jugoslavija. Italijanske vesti o sporih v Jugoslaviji. „11 Gazzettino del Soldato" devete armade poroča, da so bili 6., 7. in 8. januarja na Hrvaškem veliki izgredi med Srbi in Hrvati radi verskih motivov. Ravno tako je cela Kranjska že nekaj dni razburjena proti Jugoslaviji. To gibanje pospešujejo duhovniki, ki Jugoslovanske države ne marajo priznati, ker so Srbi pravoslavne vere in ne čutijo z ljudstvom. V zadnjem času italijanski časopisi priobčujejo vedno več takih tendenčnih vesti, ki imajo na eni strani namen napačno informirati italijansko javnost, na drugi strani pa zasejali nezaupanje med Srbe, Hrvate in Slovence. Toda vsi ti poskusi so prazno delo. Posebno še ljudstvo v celi Sloveniji ve, da živi v svobodni državi, v kateri je prostora za vsako prepričanje, za vsako veroizpovedanje. S ponosom lahko konštatiramo, da je baš naše duhovništvo trdna opora naše države. Naj bo Italija uverjena, da bomo mi Slovenci vedno in povsod najzvestejši pripadniki Jugoslavije, da vidimo v Srbih naše brate in naše odrešitelje, s katerimi hočemo na vekov veke živeti skupaj, pa naj je to drugim prav ali ne) Minister Pribičevič o položaju. BeSgrad, 27. januarja. Šef jugoslovanskega dopis, urada dr. Jvanko Šimrak se je razgovarjal z ministrom notranjih zadev Svetozar Pribičevičem o sedanjem političnem položaju kraljevine SHS. Minister se je izrekel za koncentracijo in novo orijentacijo sedanjih strank, ki so se preživele. Izrekel se je za centralizem. Kakor se je v novi kraljevini utopila Srbija, se morajo utopiti tudi Hrvaška, Slovenija itd. Nastopno predavanju prof. dr. Zarnika na zagrebškem vseučilišču. Zagreb, 26. jan. (Lj. k. u.) Slovenski prof. na zagrebški medicinski fakulteti dr. Boris Zarnik bo imel jutri svoje nastopno predavanje. se je na izprehod ter korakal do večera po lipovih drevoredih mestnega parka, momljaje sam s seboj in razglabljaje svoj veliki doživljaj. Da je zatajil napredno, demokratsko in socialistično prepričanje, mu niti ni prišlo na misel. IV. Milan Križaj je bil otrok teptane bede, sin vaškega učitelja z najmlajšo v petorici organistovih hčera. Zgodaj umrla roditelja mu nista bila zapustila močne volje, ki lomi gaz Čez drn in strn; v zameno pa ga je siromaštvo naučilo sanjariti. Večno skregan s svojim razcepljenim jazom, je bil obsojen v jalovo tavanje, prepolno borb in muk, da bi ga smeli zmerjati z lenobo, in v večno razočaranje, ker je bil sleherno možnost usode že kdaj naprej izsrkal v domišljiji. Vzlic svojim idealnim nagnjenjem in naravni dobroti, ki mu ni dala osmrajati bližnjim življenja s kislim obrazom in priskutnimi tožbami, je bil suplent zelo nesrečen človek. »Kaj mi pomaga pisati življenje Franceta Prešerna!« je mrmral nocoj, ko je sedel v svoji mebli-rani sobici slečen na robu postelnjaka ter sezuval nogavice. »Trikrat rajši bi bil zadovoljen pijanec kakor literat Golob, ki stanuje zravan mene.« Jezno je zavihtil dolge krake v gnezdo in potegnil dejo nase. Ogorek v svečniku se je topil: v poslednjem boju plamenčka so se kremžile oblike pohištva, oljnih tiskov na stenah in knjig, razme- tanih po mizi, polici in komodi. Ura je odštela enajst brnečih udarcev; plamen je poskočil, kakor bi bil vesel, da je odslužil; v temo, ki se je storila, je legel z okna štirikotni odsev pocestnih svetilk. »Drugi bi vriskali na mojem mestu«, je modroval Križaj, ki ni mogel zaspati. »Mislil sem, da me ima Pohlin samo za varuško; danes pa, glej, mi namigne s takšnim kolom, da ga razumem celo jaz. Pomežiknil mi je! Nekaj se je zgodilo: morda ga je gospa pridobila zame ... Le kako naj vem, kaj je pravo? Ali jo res ljubim in jo smem hoteti?« S to negotovostjo se je utepal že dolgo. Poltretje leto dni je živel zdaj pri nas ter zahajal v hišo profesorja Pohlina, svojega daljnega strica po materni plati. K Vidi ga je priklenila najprej romantika trnjulke: Pohlin bi bil najrajši zazidal hčer, da jo vzgoji tem bolj po svoje; ni je puščal v družbo vrstnic, razen Maratonove Alenke, Smučiklasove Nine, ki je prihajala včasih s svojim zoprnim bratom, in še nekaj drugih deklet najbližjih prijateljev in znancev. Učil jo je sam: sedemnajstletna Vida je drla korene kakor maturant in znala na pamet več Homerja, nego je bil prebral suplent v vseh svojih gimnazijskih letih. Rastla je med štirimi stenami; še o mislih jo je profesor izpraševal. Njena mladost je klicala po svobodi; ko je videl Križaj te hrepeneče oči, ga je prevzelo nežno, skoraj poetično sočutje, in štel se je srečnega, da ji sme biti gost iz vnanjega sveta. Vida se ga je oklenila kakor dobro, zvedavo dekletce vsakdanjega tovariša, ki je zmerom ustrežljiv in prijazen ter prinaša zdaj pest cvetlic, zdaj vrečico sladkarij, zdaj knjigo, da si jo vtakne pod zglavje za neopazovana trenotja. Pohlin je zaupal dvakrat starejšemu suplentu neomejeno in m godrnjal, ko je slišal, da se tikata. Križaj je postal izpovednik, kateremu je zaupala Vida vse skrivnosti svoje umne. glavice in svojega drobnega srca; tako je menil, da vidi bogato rast krasote, cvetoče v ogradi njenih sanjarij; misli, kakršne je imela ona, še ni bil naletel v nobenem poetu. Jel jo je častiti kakor čudo in prerokinjo, hoditi k nji po navdah-njenja za svoje delo ter ji nastavljati srčne toge, da bi skopnele, četudi nerazodete, v njeni bližini-Takih bolečin mu ni manjkalo. / Že prvi teden svojega bivanja v našem mestu se je bil strastno zaljubil v siroto revnega stanu, a nenavadne, eksotične lepote, mlado klavirsko ljico, ki se je preživljala z urami po imenitnejšib hišah. Kakor senca je obvisel Mariji Manfredijevi na petah, doprinašal ji s filistejsko neumornostjo svojf oboževanje ter že naprej obložil mizo s knjigam1' da plane v izpit in si zagotovi bodočnost, kako1 hitro mu izvoljenka obljubi roko. Marija ffl" J® vračala mnogo prijateljstva in manj ljubezni; toCJ^ vztrajal je. Že je upal dobiti zmago, ko je zapad njeno tako nezaupno srce razuzdanemu Egonu Sf*u čiklasu, ki ga je strl in zavrgel. (Dalje.) Italijanske informacije o Jugoslaviji. Trst, 22. jan. (Lj. k. u.) (Zakasnelo). Ravnatelj rimskega lista „La Tribuna", ki se nahaja sedaj v Paruu, poroča svojemu listu naslednje informacije: Prejel sem važne informacije od enega izmed delegatov srbskega odposlanstva, v katerem se nahajajo, zastopani po dr. Trumbiču, tudi Hrvatje in Slovenci. Ta mi je izjavil, da nova povečana jugoslovanska država mora najti način, da spravi v sklad svoje aspiracije in interese z italijanskimi aspiracijami in interesi, in je dostavil, Sa ®e Popolnoma zaveda, da bi velika oroija ž.e zaradi svojih novih mej imela upanje, da prospeva politično *n gospodarsko lc s pomočjo Italije. .stavil je, da so njegove izjave zgolj privatnega značaja. Vendar je dodal: . °t°v sem, da Trumbič misli kakor laz- Korespondent nadaljuje: Mislim, vam lahko dodam, da bi Srbija, tudi mera vzdržavati stališče, da "e dopusti Jugoslavija na mirovno Konferenco, bila povsem nezadovoljna z n3sprotno rešitvijo, kakor je bila porejena po konferenci sami, ker bi lz lega izhajalo povečanje lastnega pS'eda in ker bi to potrdilo stališče y軚ičevo, da se je namreč morala Ustanovitev nove države oblikovati ^ °lj že obstoječega središča. Ukrep Pr°ti udeležbi Jugoslavije na konfe-jerjc.'. se pripisuje v gotovih krogih a je bilo to avtomatična posledica P*ošnih odredeb konference, da naj namreč dopuste na konferenco z§?lj one države, ki so se udeležile °jne ob strani eniente. General Franci;et d’ Esperey v Dalmaciji. ^ Dubrovnik, 26. jan. (Lj. k. u.) Danes opoldne je dospel s parobro-uom general Franchet d’ Esperey v *uko Gruž. Na pristanišču so ga lepo Sprejeli. Okoli ene popoldne je prišel v mesto, kjer ga je pričakovalo mno-gobrojno prebivalstvo. Mesto je bilo svečano okrašeno z zastavami. Pri sprejemu so bila zastopana mestna društva in korporacije. Nosili so ju-goslovaneke in zavezniške zastave, Francoske čete so stale na počast. Godba je zas\irala marseljezo. Potem je načelnik dr. Melko Cingrija govoril. Dejal je: „Mesto Dubrovnik je bilo v davnini zaklonišče svoboda na teh jadranskih obalah in potem stoletni rob tuje uprave, danes pa je zopet svobodno mesto svobodnega kraljestva SHS. Z Varni pozdravlja danes veliki prijateljski in zavezniški narod, čigar sin ste Vi, pozdravlja divno Francijo in vrlega vojskovodje, pod čigar vrhovnim poveljstvom je junaška srbska vojska z legijonaši, predstavniki tedaj še zasužnjenega dela jugoslovanskega naroda, pospešila vseobčni poraz pro-tivnikov. Vi, sin plemenitega in svobodnega naroda boste lahko razumeli Srečo, veselje in navdušenje našega naroda, ki mučen, izzlorabljan in razkosan skozi stoletja, občuti dan svobode in svojega udinjenja. Naš narod 'nia poleg napak tudi vrline, ki ste jnu jo prav Vi, gospod general, izvo-h*i priznati in ta je, da ne zdvaja. desnica, narod 'SHS ne obupa, pa, |Ko mu božja previdnost prisodi, da “e ni izpraznil svoje Čaše žolca, jo ,° 'zpil do dna, toda do svobode in ^jedinjenja svojega morja. V tej veri, l kateri živi ves narod svobodnega Kfaljestva SHS, Vas, gospod general, P^dravljam in kličem: „Živijo general jat ,.?het“ živela Francoska, naša pri-v tn^a 'n zaveznica 1 Ob viharnih zklikih je odgovoril general: „Du-fovnik poznam še izza prejšnjih dni. jo Vojnovič me je informiral o razmerah Slovanov. Dobro mi je znana ze*ja vseh SHS Dalmatincev". Nada-ijeval je, da nas smatra za vredne svobode in se je zahvalil na sprejemu. Nato ga je pozdravila gospodična Olga Petrovičeva in mn podala šopek. General se je ginjen zahvalil. Potem je dr. Cingrija pokazal brzojavko, ki jo je prav ledaj prejel od pokrajinske vlade v Splitu, naj povabi generala, da obišče Split in kraje okupirane po italijanijanih. General je dejal, da mu 'i1- Vendar vam lahko zatrjujem, je na čast, ugoditi tej prošnji in je naprosil, naj se mu naznani čas. Potem je sledilo predstavljanje oblasti, dočim je godba pred francoskim po-veljništvom svirala marzeljezo. Nadaljevali so se klici generalu, vojakom in francoski republiki. Naposled so se meščani mirno razšli. Italijani se morajo umakniti z Reke. Reka, 26. jan. (Ljub. k. u.) Dopisnik novinarskega odseka je izvedel od uradne strani nastopno: Snoči je dobil francoski general na Reki brzojavko, glasom katere imajo Italjjani takoj umakniti z Reke vse svoje čete razen dveh bataljonov. Poveljstvo nad mestom prevzame internacijonalna komisija, sestoječa iz poveljnikov vseh ententnih čet, ki so na Reki. Srbski bataljon iz kraljeviče pod poveljni-štvorn podpolkovnika Maksimoviča se vrne zopet na Reko in bodo Srbi pripuščeni h komisiji kot popolnoma enak član. Te določbe se izvedejo že prihodnje dni. Z druge strani se kol-portirajo po mestu do sedaj še nepotrjene vesti, da se morajo tudi v Istri umakniti Italijani za približno 40 km proti zapadu. Pod italijanskim jarmom. V znamenju svobode ... Trst, 23. jan. (Lj. k. u.) Davi je bila pred tukajšnjim italijanskim vojaškim sodiščem razprava proti dr. Ivu Feretiču, zdravniku na Sušaku. Feretič je bil za vojne vojaški zdravnik v Labinju. Po okupaciji Istre po Italijanih je Feretič potoval v Labinj po svoje stvari. Tam je dejal nekemu Hrvatu glasom obtožnice: »Sramota, da ste dali svojega otroka v italijansko šolo; mi smo pa s tem, da smo porušili Avstrijo, pomagali njim, da so prišli sem!“ Zaradi teh izjav je bil dr. Feretič obsojen na 14 dni zapora; sodišče je Feretiča izpustilo, kjer je sedel že 25 dni v preiskovalnem zaporu v Trstu pri Jezuitih. V tem zaporu drži italijanska vojaška oblast še mnogo drugih Istranov, Kraševcev in Slovencev iz drugih krajev Primorske, inteligentov in kmetov, med njimi znanega dr. Po-Ščiča iz Voloske. Godi se jim slabo. Hrano imajo slabo in so ušivi. Med zaprtimi je tudi Hrvat, ki so ga zamenjali z drugim podobnega imena. Proti temu naj bi se bila morala že pred dnevi vršiti razprava, pa so jo odgodili, ker povzroča ta zamenjava sodišču zadrege. Curih, 26. jan. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad poroča: „Corriere detla Sera" javlja iz Pariza: Zavezniki ne podpirajo italijanskih zahtev glede na določitev meja južno od Inomosta. Računati je z ne majhno omejitvijo italijanskih mejnih zahtev. Tudi Reke Italijani baje ne boclo dobili. Vsak dan nova italijanska nasilstva. Šibenik, 25. jan. (Lj. k. u.) Vsled gnusnega ovaduštva domačih renegatov nadaljujejo okupacijske oblasti s sistemom nasiljstva. V hišo kavarne „Miramar“ so zasegle stanovanja. Lastniku sosednje hiše so zapovedali, da mora do 1 februvarja očistiti stanovanje in dati ga poveljništvu na razpolago. Pod strogim spremstvom karabinerjev so odvedli iz Knina dr. Grga Bogiča, patra Maruna in učitelja Bekerja in jih zaprli v zloglasni stolp, kraj škofove palače in sicer v podzemeljski vlažen in zračen prostor brez kakega ležišča. Zaprta trojica ni spala vso noč, da se obiani mnogobrojnega mrčesa. Italijani so ravnali ž njimi kakor z najhujšimi zločinci. Hrane jim niso dali, tako da je pater Marun preko noči nevarno zbolel. Vzrok aretacije ni znan; brutalno ravnanje je pač karakteristično za italij. poveljništvo. Angleška duhovnika o italijanskih nasiistvih. Reka, 27. jan. (Lj. k. u.) Dva angleška duhovnika, ki sta se mudila na otoku Cresu in bila očividca italijanske okupacije, sta izročila o teh dogodkih spomenico angleškemu admiralu na Reki. V spomenici izvajata med drugim naslednje: Ko je bila proglašena jugoslovanska država, so osnovali na otoku Narodno veče, ki je nastopalo proti italijanski manjšini z največjo kulantnostjo. Tudi sicer so Jugoslovani izkazovali napram Italijanom veliko spoštovanje. Ko je priplul pred otok italijanski torpedni rušilec, so ga Jugoslovani slovesno pozdravili. Čeprav je vladal na otoku vzoren red, so Italijani zasedli ves otok s silo. Od tega časa naprej se je začel za jugoslovanske otočane čas trpljenja in preganjanja. Vse politične In narodne pravice so Italijani takoj odstranili. Jugoslovanske zastave so bile snete in raztrgane na kosce. Spomenica slika nadalje podrobnosti italijanskih nasil-stev in končava: Ko sva gledala vse okrutnosti, katerim je bilo izpostavljeno jugoslovansko prebivalstvo otoka Cresa, je naše srce trpelo in midva angleška podanika nisva mogla prenašati, da bi naša britska vlada ne izvedela za omenjene dogodke, ki naj odločno zaščiti ta otok in njegovo prebivalstvo, katero je po geografičnem in etno-grafičnere položaju jugoslovansko. Naša dobra Anglija je poklicana^ da reši ta dobri in marljivi narod, ki želi spojitve z jugoslovanskim kraljestvom, ako noče biti uničen po italijanski premoči. Na to združitev ima narod pravico, ki se jo mora upoštevati. Proti italijanski okupaciji. Reka, 26 jan. (Lj. k. u.) Prebivalstvo otoka Cresa je poslalo regentu Aleksandru brzojavko, v kateri protestirajo v imenu kmetov otoka Cresa proti okupaciji slovenskih in hrvatskih krajev po Italijanih, zlasti proti okupaciji otoka Cresa, kjer prebiva več kot 90 odstotkov Hrvatov.^ Brzojavka nadaljuje: Hočemo in želimo, da ostanemo v zvezi z ostalimi jugoslovanskimi brati, s katerimi nas veže isti jezik. Protestiramo, da nas hočejo s silo poitalijančiti, ker nam že sedaj v ta namen vsiljujejo italijanske šole. Protestiramo tudi, da so izgnali z otoka našo inteligenco in jo internirali v Italiji. Delavske plače v Trstu. Vsled okupacije so se v Trstu življenske razmere temeljito izpreme-nile. Dočim je vrednost denarja vsled oblastvenega določila, da velja 1 krona 40 cent., ni sorazmerno padla, so pa cene živilom ostale iste, tako, da je zlasti delavstvo, ki je že itak v veliki večini izgubilo svoje prejšne zaslužke, v naravnost žalostnem položaju. Vsled tega je predsedništvo delavskih organizacij v Trstu poslalo vladi tržaški občini in pa odvetnikom memoraudum, ki se končuje sledeče: Določitev vrednosti krone nasproti liri je zelo znižalo tudi vrednost plač. Dočim je pred vojsko povprečnica dnin v Trstu bila višja od povprečnice v vseh večjih italijanskih mestih, je bas nasprotno žalostna resnica. Delavci, ki zaslužijo na dan K 10 —, dobijo na roke 4 lire, in to jih je večina 1 Tudi delavci, kateri so vsled svoje organizacije dosegli višje plače, po ^ 25 kron na dan, dobijo sedaj 8 do 10 lir dnevno. Dočim kvalificiran delavec v Milanu, Turinu ali Florenci zasluži 10 do 20 lir dnevno, zasluži boljši delavec v Trstu 5, 6, 7 lir.. . Plača, ki jo dobi danes tržaški delavec, ne zadostuje niti za nakup živil, ki jih razdeljuje aprovizacijska komisija. Da dokažemo še bolj težki položaj, v katerem se nahaja najbolj revno ljudstvo, se treba spomniti družin vpo-klicancev, ki so doslej dobivali dnevno po 180 K, sedaj pa faktično prejmejo 74 cent.; mnogo manj kot prejmejo sorodniki vpoklicanih v drugih mestih države. Ravno isto velja za begunce in pa družine mornarjev, ki so zadržani v inozemstvu. Vsled tega prosimo, naj se odslej plače in dnine izplačujejo bodisi v lirah, bodisi v kronah, toda te morajo biti zjednačene. Samo na ta način bo tržaško delavstvo moglo vzdržati svojo gospodarsko pozicijo, ki itak ni posebno sijajna. Ta odredba je potrebna, ako se hoče rešiti popolnega gospodarskega poloma toliko revnih ljudi, ki so že itak morali v vojski toliko žrtvovati. Ta spomenica osvetljuje dovolj jasno razmere v Trstu. Mirovna konferenca. Zveza narodov. — Delo v odsekih brez malih narodov! Pariz, 26. jan. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: V včerajšnji seji tned-zavezniške konference je po predsedniku VVilsonu ministrski predsednik Llojrd George povzel besedo in podpiral fesolucijo. Med drugim je izvajal: Ako bi imel le najmanjši dvom o vspehu te zveze narodov, bi se gotovo razblinil vzpričo prizora, ki se mi je nudil, ko sem zadnjo soboto posetil pokrajine, ki so bile še pred leti naj-krasnejše v tako lepi deželi. Lloyd George je zaključil svoj govor z besedami: Čas je, da uberemo druge metode za poravnavo sporov, kot to organizirano klanje. Ne vem, ali bomo imeli uspeha; je pa že uspeh, da smo se lotili tega dela. — Italijanski ministrski predsednik Orlando je poudarjal velikanske žrtve, ki so jih aliiranci utrpeli v tej vojni. Dejal je, da je današnji dan zgodovinskega pomena, ker z današnjim dnem v plemeniti in slavni Franciji ožive pravice narodov. — Bourgeois je rekel, da narodi nočejo, da se ponove vse grozote, ki smo jih videli v zadnjih štirih letih. Ako sprejmete mednarodno razsodišče z njegovimi sankcijami, stopate z vso pravico v tempelj miru, kjer pričakujemo prvi srčni utrip človeštva. Tudi člani ostalih delegacij so zagovarjali resolucijo. Dr. Trumbič je zahteval, naj Srbija dobi v odsekih enako zastopstvo kakor Belgija. — Clemenceau je naglašal, da so velesile imele 12 milijonov vojakov na bojišču in milijonske izgube, ter da imajo vsled tega edinole velesile pravico, da odločajo o usodi sveta. Z ozirom na zvezo narodov pa so povabile male države, da sodelujejo na miru. Izjavil je, da ga njegove parlamentarne izkušnje uče, da z naraščajočim številom članov odsekov pada upanje na uspeh, ter da je zoper tako veliko število zastopnikov. Z ozirom na milijone ljudi, ki čakajo na demobilizacijo, je prosil, naj se delovanje konference pospeši. Clemenceau je povabil male države, naj se snidejo v ponedeljek popoldne, da izvolijo svoje zastopnike v različne odseke. Nato je bila seja odgodena. Važne Izjave Wilsona. Pariz, 26. jan. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Predsednik Wilson je na mirovni konferenci imel govor, v katerem je med drugim izvajal: Zbrali smo se tukaj z namenom, ki gre preko sedaj potrebnih dogovorov. Ne zadostuje, da zadovoljimo samo vladne kroge.. Potrebno je, da zadovoljimo javno mnenje vsega sveta. Govornik je poudarjal željo po miru in je izjavil, da se je pravi vtis vojne opazil tam, kamor oko vlade ne sega, kjer pa utriplje srce človeštva. Nasa sveta dolžnost je, da sklenemo trajne dogovore, ki jamčijo za pravice in za mir. Zveza narouov mora biti bistveno vprašanje in ne le zgolj formalna zadeva. Izvoljeni sloji niso več gospodarji človeštva; njihova usoda je sedaj po vsem svetu v rokah priprostega človeka. Da upoštevamo ta novi položaj, se ne pravi samo, da opravičujemo zaupanje, ki ga človeštvo goji do nas, marveč tudi da vpostavimo mir. Zvezo narodov smatramo za temeljni kamen vsega programa, ki izraža naše namere in naše ideale v tej vojni. Gledati moramo sedaj na to, da si vsak narod na svetu voli svoje lastne gospodarje in določa svojo lastno usodo, ne kakor jo želimo mi, ampak kakor si jo želi sam. Zbrali smo se tukaj z namenom, da odstranimo vzroke svetovne vojne, podlago za napade velikih držav na male, ter nazore, da je treba podanike, ki se protivijo, ugnati z oboroženo silo. Mir bomo dosegli le, ako odstranimo ta zla s sveta. Tajne pogodbe razveljavljene. Ženeva, 25. jan. (Lj. k. u) Čeho-slov. tisk. urad poroča: Francoski minister za zunanje stvari Pichon je iz- javil v zborničnem odseku za zunanje zadeve, da so s soglašanjem z Wil-sonovo zvezo narodov vse dosedanje tajne pogodbe v gotovem zmislu razveljavljene. Poljsko, italijansko in ru-munsko vprašanja je mogoče rešiti edino le na podlagi samoodločbe narodov. Komisija za določitev odškodnine. London, 25. januarja (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča iz Pariza: Načrt predloga, ki se bo stavil v današnji plenarni seji mi dzavezniške konference glede kršitve vojnih zakonov se glasi: Komisija, v kateri bosta po dva zastopnika velesil in kjer bo pet zastopnikov drugih sil, ki se še djločijo, bo preiskala in poročala o nastopnem: 1. o odgovornosti povzročiteljev vojne, 2. o kršitvah vojnih zakonov in običajev, ki so jih zagrešile na kopnem, na morju in v zraku vojne sile Nemčije in njenih zaveznikov, 3. o razvrstitvi odgovornosti po stopnjah za te kršitve, 4. o ustavi in o postopanju sodišča, ki bo ugotovilo te kršitve, 5. vse druge zadeve, ki so gornjim slične ali podrejene in ki bi se pojavile za pje-iskave. Predlog, ki se bo stavil konferenci glede poprave, se glasi : Določijo naj se komisije, v katerih ne bosta več kot po dva zastopnika Belgije, Grške, Poljske, Rumunske in Srbije, 1. da preiščejo visokost odškodnine, ki jo bodo morale plačati sovražne države; 2. da preiščejo in poročajo o tem, kar morejo plačati te države in 3. da poročajo o načinu, obliki in času, v katerem naj plačajo to odškodnino. Predlog glede mednarodne delavske zakonodaje v industrijalnih in delavskih vprašanjih zahteva, naj se imenuje komisija, v Kateri bosta po dva zastopnika petih velesil in v kateri bo pet zastopnikov onih sil, ki so zastopane na mirovni konferenci, da preišče ž mednarodnega vidika delovne pogoje, da razmotriva mednarodna sredstva in poti, ki so potrebna, da zajamčijo enotno obravnavanje zadev, ki so v zvezi s temi delovnimi pogoji in da priporoča stalno komisijo, ki bo nadaljevala z zvezo narodov in pod njenim vodstvom preiskavo in razmotri-vanje teh zadev. Načrt za piedlog zahteva, naj se imenuje komisija, v kateri bosta po dva zastopnika petih velesil in v kateri bo pet zastopnikov držav, ki se še določijo, da preišče in poroča o mednarodni kontroli luk, vodnih potov in železnic. Razpravni jezik mirovne konference. V opravilniku mirovne konference se ni določilo, Kateri jezik naj je uradni jezik konference. Vsled tega se sklepa, da je dopustno, posluževati se vseh. Prva listina, ki se tiče mirovne konference, to je opravilnik je bil tiskan v francoščini, angleščini in italijanščini. Delegati na mirovni konferenci. Predsednik francoske republike Poincarfe je bil v sredi, na njegovi desni Wilson. Oba predsednika sta imela posebne sedeže, pokrite z rdečim damaskom. Na desni strani Wilsona bili so člani amerikanske delegacije: Lansing, White in general Bliss. Na levi Poinc;-r£ja so bili angleški delegati: Lloyd George, Balfour, Bonar Law, Barnes. Za ameriško delegacijo so prišli Francozi: Clemenceau, Pichon, maršal Foch, Klotz, Tardieu in Julij Cambon. Za njimi Italijani: Sonnino in Salvago-Raggi. — Potem Belgija: Hysmans, zunanji minister, Vandervelde, 1"ustični minister in Van Den Heuvel. Conečno braziljanski delegati: senator Epitacio Possca, De Magalhaes, Pandia Calogeras. Pri isti mizi nasproti francoski delegaciji: odposlanec Urugu-ayske države Carlo Blanco; čeho-slo-vaška delegacija: Kramaf jn Beneš; srbska delegacija: Vesnič, Trumbič in Pašič; portugalska: Egar Tuniz, zunanji minister, prof. Alvaro Villela; Peru: Francisco Garcia Calderoni; grški delegati: Venizelos in Politis; Kuba: Rafael Martinez. Potem na zunanji strani mize delegati Kanade, Avstralije, Južne Afrike, Nove Zelandije, Indije; za njimi japonska delegacija: marki Sajonji, baron Makino, Chinda, poslanik v Londonu, Nataui, poslanik v Parizu in Jjuiti. Potem delegat Bolivije. Na notranji strani, nasproti angleški delegacji: Siam; rumunska delegacija: Bratianu in Visu, poslanik v Londonu; poljska delegacija; Dmovvski in še jeden Poljak; Panama, Liberia, Guatemala, Equador; Kitajski odposlanec: Tseng Tsiang in Scienting-Vang. Pašič sedi ravno visavis Sonninu, Orlando, Salandra in Barzilai pri prvi seji niso bili navzoči. Vprašanje nemških kolonij v Afriki. Pariz, 26. jan. (Lj. k. u.) V pon-deljelc dopoldne se bo zopet sestal komitej konference in bo nadaljeval razmotrivanje o teritorijalnih vprašanjih. M nister za kolonije bo seji prisostoval. Razmotrivali bodo vprašanje nemških kolonij v Afriki. Revizija berlinske pogodbe. Pariz, 26. jan. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Kakor poročajo listi, bo Belgija sporazumno z Anglijo in Francijo predlagala, naj se revidira berlinska pogodba. VVilson v razrušenem francoskem ozemlju. Pariz, 27. jan. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Predsednik Wilson in njegova soproga sta se včeraj dopoldne odpeljala v Chateau Thieriy in v Reims. V Reinisu sta si pod vodstvom kardinala ogledala katedralo. Nato sta si ogledala trdnjavo Pompelles. Prebivalstvo jima je priredilo viharne ovacije. Zvečer sta se vrnila predsednik in njegova soproga v Pariz. Političen pregled. Nesramne laži. „Corriere della Sera" poroča: Junija in julija 1918 se je v Zagrebu ustanovilo društvo, ki naj bi imelo namen zbirati otroke v neodrešemh italijanskih pokrajinah in tudi v Bosni in Hercegovini pod pretvezo, da se jim preskrbi boljša prehrana, v resnici pa, da bi se jih sla-viz ralo. Več tisoč teh otrok je bilo poslanih v Zagreb, kjer so jih vporab-Ijaii za najnižja dela. Mnogo rodbin objokuje sedaj svoje otroke, toda iz Zagreba ni mogoče dobiti nobenih vesti in tudi jugoslovanske oblasti niso o njih nikdar poročale italijanskim oblastim. Razven tega se računa, da je v koncentracijskih taborih avstrijskih pomrlo okoli 4000 ital. otrok. Italijansko pojmovanje o svobodi. Da so bili Italijani vedno av-strijsko-nemški zavezniki proti Slovanom, je znana stvar. Vzlic temu imajo Italijani danes drzno čelo, da opravičujejo svoje postopanje proti nam s tem, da nam očitajo austriakantstvo. Zagrebške „Novosti“ pa so zdaj prinesle fotografijo nekega dr. Ercolano Sabi-ja, ki se klati sedaj po Italiji kjer drži predavanja ter prosi z jokajočim glasom pomoči za „uboge“, „prega-njane'1 dalmatinske Italijane. No in ta dr. Sabi je bil v Splitu, avstrijski konfident, ki je spravil neštevilno naših ljudi v ječo! Danes, ko se Italijani širokoustijo, da so nam prinesli svobodo, da so nas rešili avstrijskega jarma, pa ti „odrešeniki“ zapirajo ravno iste ljudi, kakor Avstrijci 1 To se godi v Dalmaciji, v -Istri in na Goriškem 1 Očividno je, da Italijani pripravljajo novo zvezo z Nemci proti Jugoslovanom. To se razvidi posebno iz njih postopanja na Goriškem, kjer so prepovedali občinam slovensko uradovanje, a onim občinam, ki nimajo italijanščine zmožnih županov dovolili, da smejo uradovati — nemški. Mi bi le želeli, da ostane naše ljudstvo tako mirno kakor dosedaj. Potem smo gotovi, da bo Italijane še močno bolela glava vsled njihovih današnjih pajacad. Dnevne vesti. Naš roman »Višnjeva repatica11 vzbuja splošno pozornost in vlada zanj izredno veliko zanimanje. Vsem onim, ki so nam pisali, naj jim pošljemo knjigo »Višnjeva repatica11, naznanjamo, da ta roman ni izšel v knjigi, ampak se priobčuje v »Jugoslaviji". Naročite se na ..Jugoslavijo", pa bodete imeli ves roman. Na Jugoslavijo" se lahko naroči z vsakim dnem in nove naročnike vedno sprejemamo. Onim, ki se naroče s 1. februarjem na ..Jugoslavijo", pošljemo b rezplačno odtis romana, kolikor ga bo do tedaj objavljenega, da bodo imeli tako ves roman. Opozarjajte, prosimo, znance in prijatelje na »Jugoslavijo" in pridobivajte naročnikov. Pošljite nam naslove takih, o katerih mislite, da bi se naročili, da jim pošljemo par številk na ogled. Zahtevajte »Jugoslavijo11 po vseh gostilnah, brivnicah i. dr. Cisto po nemško. Vojno dopolnilno poveljstvo v Ljubljani je prosilo v Gradec, naj se pošlje civilna obleka nekemu vojaku. Graška vojaška oblast je nato odgovorila, da se je obleka, ki očividno ni last nemško-avstrijskih državljanov, oddala deželnim oblačil-nicam in da se zato prošnji ne more ustreči. Tako je Nemška Avstrija u-kradla obleko vsem našim vojakom, ki so imeli svoje kadre v Ennsu, Judenburgu, Lebringu, Gradcu in Weizu. Naša vlada je proti temu protestirala in odredila, da vojaška poveljstva SHS v Sloveniji ne smejo izročiti civilne obleke nobenemu vojaku, ki je državljan Nemške Avstrije, dokler ta zadeva ne bo urejena med obema vladama. Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda na svetlo! Nabiralniki C. M. družbe so bili svoje dni zelo delavni, a danes od nikoder nič. Oskrbniki nabiralnikov se vljudno prosijo, da oskrbe, da se nabiralniki zopet svojemu namenu izpostavijo. Kjer so polomljeni, naj jih dajo naši zaupniki, četudi na stroške glavne družbe, popraviti. Ako so pa bili nabiralniki kje ukradeni, je dolžnost gospodarjev, da to sporoče glavni družbi. Slovenskim tehnikom. Dobro veste vsi, s kakim veseljem sprejemamo češki študenti svoje kolege, brate Jugoslovane, v svojo sredo. Našo radost kali samo to, da Vam pri najboljši volji ne moremo urediti živ-Ijanskih razmer tako, kakor bi želeli in to posebno v sedaj tako prena-poljeni Pragi. Zato prosimo kolege tehnike, da bi iz kolegijalnosti naproti medicincem in drugim študentom, ki so vezani na Prago — ne pozabili na našo diugo tehniko, v Brnu, ki-je ravno tako dobra in kjer bodo mogoče Še bolj ugodno študirali. Radi bi si namreč razdelili svoje mile goste, ker bi jim tako mogli bolje preskrbeti vse, kar potrebujejo. V Pragi in v Brnu se Vas veselimo. Nazdarl — „Svas češkoslovanskeho studentstva“ v Praze, Akademicky dum. Na sinočnjem shodu v Mestnem domu je poročal novoimenovani podpredsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Žerjav o našem zunanje političnem položaju in o naših zahtevah na mirovni konferenci. Zavrnil je tudi razne govorice o nesporazumljenju med nami in Čehi, pozival na red v deželi in omenil, da bi morala prva Narodna vlada z orožjem zasesti slovenski Korotan, ker se obnašajo Nemci kakor »zmagovalci" proti nam. Dr. Žerjav je govoril v duhu in piepričanju celega naroda, ki noče odnehati niti za las od svojih zahtev za osvobojenje slovenskega Korotana, prekmurskih Slovencev ter primorskega dela našega naroda. Nato je prečital bivši deželni poslanec Ribnikar resolucijo, kjer zahtevajo zborovalci slednjo fn najmanjšo slovensko vas v državo SHS. Sklepni govor je imel dr. Triller, ki je povdarjal potrebo enotnosti med našimi strankami. Shoda sej je udeležila velika množica različne strankarske pripadnosti. C. M. podružnice zganite se! Povsod se je hvalevredno oživelo društveno življenje. Društva, ki so nad štiri leta spala, se oživljajo, prirejajo občne zbore, predavanja itd. Naša najpotrebnejša narodna organizacija, naša vseslovenska šolska Družba sv. Cirila in Metoda pa je postala skoraj pozabljena. Le redke so še njene podružnice, ki še vršijo redno svojo dolžnost. In vendar nam je naša Družba slej kot prej enako potrebna. Nele, da mora brez odmora vršiti prevzete dolžnosti, so se njeni redni stroški za plače učiteljstvu in zdrževanje šol sploh potrojili. Položaj za Družbo je postal skrajno resen, a njene naloge v bodočnosti nedogledne. Danes ne more nikdo reči, da bi naša šolska družba v bodoče postala nepotrebna, vsaj doslej nikdo ne pozna mej naše Jugoslavije. Sedaj pa mora C. M. družba skrbeti za svoje mnogoštevilno učiteljstvo, ki navzlic vsej dobrohotnosti družbenega vodstva, trpi veliko pomanjkanje, ker vodstvo nima razpoložljivega denarja. Pa vzemimo tudi najugodnejši slučaj, da bi C. M. družba I kot šolska družba po sklenjenem miru postala nepotrebna, potem se porabi njena imovina, ki pripade »Slovenski Matici", .za druge kulturne name.ie slovenskega naroda. Vodstvo nujno prosi C. M. podružnice, naj z novim letom brez obotavljanja začno mar- ; ljivo, vsestransko delovati. V prvi vrsti naj nemudoma skličejo občne zbore, da se izvolijo novi odbori, ki si naj razdele delo, ter se ga lotijo (zbiranje članarine, izpraznovanje in nadzorovanje nabiralnikov, pridobivanje izrednih dobrotnikov, razpečavanje družbenih koledarjev, ki jih je še vedno dovolj v zalogi itd.) Danes ob 8. uri tveier predavanje „Akademijeu na realki I. nadstropje• Predava g. major Dj. Čirič, srbski pisatelj „AToveji srpski pesnikiOpo-zarjamo na predavanje vse one, ki se zanimajo za kulturo srbskega dela našega jnaroda. Vspeh mobilizacije letnikov 1895—1899 je bil z malimi izjemami zelo povoljen. Policijska ura za gostilne irt kavarne. Po sklepu deželne vlade za Slovenijo z dne 27. t. m. velja kot po-licijska ura v Ljubljani počenši z 28. t. m. za gostilne deveta in za kavarne deseta ura zvečer. Sadjarski in viničarski tečaj za invalide. Ravnateljstvo šole na Grmu se je obrnilo z okrožnico na vsa županstva zaradi sprejema invalidov v spredaj omenjena tečaja. Vzlic temu se je priglasil dosedaj samo invalid Franc Košir iz Št. Jošta št. 29 Vrhniki. Ker se imata oba tečaja pričeti s 15. februvarjem, opozarjam® naše invalide še enkrat na to priliko s pozivom, da se priglase za sprejem pri ravnateljstvu šole na Grmu. Žirovni promet Avstro-Ogrske banke. Kakor smo poizvedeli na pri' stojnem mestu, so nakazila v žirovnem računu Avstro-ogrske banke preko mej SHS dovoljene samo, če jih je izrecno odobrilo kr. ministrstvo za finance. V najnujnejših slučajih naj se zaprosi osebno posredovanje poverjeništva za finance. Kamnik. Pri nas obstoji že od začetka našega ujedinjenja srbska straža pod poveljstvom enega častnika. Častnik kakor tudi moštvo si je pridobilo med tukajšnjim prebivalstvom obilo simpatij, izmed njih je vsak na svojem mestu, vsak cel mož. Po našem skromnem mnenju in velikem prepričanju je ta straža v Kamniku tudi potrebna, saj je treba čuvati smodnišnico, ki je že od nekdaj strah vseh mislečih ljudi. Nobeden ne bi mogel tega posla opravljati bolje in vestneje nego ga vrše bratje Srbi. A sedaj se razširja govorica, -da hočejo to stražo odpraviti kot nepotrebno. Ljudstvo se razburja. In to po pravici. Zato se nujno obračamo na merodajno mesto, da resno premisli, pre- | den se odloči, da odpokliče od tukaj edino vojaštvo, ki mu v vsakem ozir11 popolnoma zaupamo. Ponavljanje zdravil. Brez zdravnikovega dovoljenja bi se ne smel noben recept ponoviti in bi se moralo to postavno urediti, širša javnost še ne ve, koliko nesreč se je s p°' navijanjem že zgodilo. Pa ti kašlja efl mož in dobi zdravila; pri sosedu kašlja tudi eno dete. »Veš kaj," pravi soseda sosedi, »moj mož ima prav dobra zdravila zoper kašelj, tukaj imaš recept in daš jih ta malemu, bodo gotov0 pomagale." Saj imajo nekateji po celo izbiro starih receptov in če kdo doma ali pri sosedih zboli, pošljejo kar na en recept, kateri je zaznamovan 2® gotov bolezen po zdravila. Te rcnij® bodo gotovo pomagale, pa še dohtarj treba ne bo! Dr. J Zadnje vesti. Podrobaosts o demonstracijah v Mariboru. Maribor, 27. januvarja. (Lj. k. u.) Med zaslišaranjern slovenskih zastopnikov je pred okrajno glavarstvo dospela nemška množica, ki so jo nemški aranžerji iz vse srednje in spodnje Štajerske poklicali v Maribor. Demonstracija se je vršiia popolnoma v starem neaiškem duhu. Demonstranti so opetovano prepevaii „Die Wacht am > da Nemci v I ariboru uživajo vso svobodo. Vodja i atneri§kc komisije je izjavil, da te de- i roonstracije ne jemlje na znanje. Maribor, 27. jan. (Lj. k. u.) Ko : 3C ameriška komisija zapustila okrajno glavarstvo, so demonstrantje izdali pa- ; p)‘0:v na Glavni trg, pred Mestni dom! ; "oložaj na Glavnem trgu, kjer se je : rned tem zbralo več tisoč ljudi, je ; Postaja! od minute do minute opas-Pejši. Demonstrantje so napadli vojake 1ri civiliste, ki so jih spoznali za Slo-vence. Mnogim vojakom so s silo izkušali odvzeti orožje. Med drugimi so Napadli tudi vodjo mariborskega re-^arstvenega oddelka, komisarja dr. ^nekoviča; podrli so ga na tla, mu s silo odvzeli službeni samokres, ga ‘®P»i ir. tolkli po njem, da je izgubil skoro zavest. Na njegovo klicanje je pritekla straža z nasajenim bajonetom na pomoč in ga rešila iz njegovega nevarnega položaja le na ta način, da je rabila bajonete proti napadalcem. Straža je pozvala množico, naj se raz->de, ker bi bila drugače prisiljena rabiti orožje. Teinu pozivu pa se demonstrantje niso odzvali, temveč navalili na Mestni dom, ki je bil zastražen M oddelkih vojakov in redarjev. Mno-skušala nekaterim vojakom odvzet, orožje in ker je istočasno padlo iz njene sredine nekaj strelov, katerih eden je nekemu vojaku odbii konico bodala, ki je odletel za njim stoječemu tovarišu v glavo, so vojaki uporabili proti nasilnikom orožje. Pa-djo je približno 50 strelov. Pet oseb je mrtvih in okrog 30 ranjenih. Nato so se demonstrantje razkropili in je bil zopet vpostavljen mir in red. Med demonstracijo pred okrajnim glavarstvom je poikovnik Miles vprašal generala Maistra, ali ne bi imel ničesar proti temu, da se pokaže množici. Na povoljni odgovor generala Maistra je stopi! polkovnik Miies na balkon in se čez nekaj minut zopet povrnil v sobo. Demonstracije so bile dobro organizirane in pripravljene! Maribor, 27. jan. (Zasebno.) Današnji dogodki so posledica dobro premišljenega in organiziranega načrta, ki je bil že pred dnevi izdelan. Ob današnji navzočnosti ameriške komisije v Mariboru so bile vse trgovine zaprte, nemška gimnazija in realka (obe v istem poslopju) kakor tudi ljudske in meščanske šole so zaključile pouk ob enajstih, da se je mogla šolska mladina udeležiti demonstracij, delo v delavnici in kurilnici južne železnice 5e počivalo in bila je opažati splošna "apetost. Raz stolp stolne cerkve je P‘aPolala frankfurtarca in tudi na Knezoškufovi palači je bila razobešena t °eg belo-zelene (štajerske) tudi cruo- rdeče -rumena zastava. Demonstrantje so nosili table z napisi: Hoch J11® Republik! Es lebe Wilson! Es •eben die 14 Punkte Wilsons! in vzklikali: Heil England! Heil \Vilson! 1 udi raz razna zasebna poslopja so plapolale zastave, med temi tudi črno-rumene. H generalu Maistru je prišla deputacija nekoliko uglednih nemških mož zaradi demonstracij in trdila, da niso organizirane, ampak spontane. It navzočnosti nemško-avstrijskih castmk*v in nemških dijakov iz Grad- ca kakor tudi raznih Ncmcev iz Cmu-reka, Straž in drugih manjših obmejnih krajev pa se da sklepati, da je bilo vse dobro organizirano. Zato je general Maister odgovori! deputaciji, da njihove izjave ne more sprejeti na znanje. Napad na poročnika Vidmajerja. Maribor, 27. januvarja. (Lj. k. u.) Ko se je poveljnik baterije v Spodnjem Dravogradu, poročnik Vidmajer snoči vračal v svoje stanovanje, ga je napadel kmet in. z nožem težko ranil v trebuh. Po kasnejih poročilih je Vidmajer za zadobljenimi ranami umrl. Kmeta so prijeli. Poskušen atentat na generala Maistra. Maribor, 27. jenuvarja. (Lj. k. u.) Očividec izjavlja, da je 35—40 leten mož nameril z revolverjem na generala Maistra, ko je zapuščal okrajno glavarstvo. Ko pa je množiea ob njegovem prihodu pričela vzklikati: živio! je povesil roko z revolverjem. Polkovnik Miles obsoja nemške demonstracije in izraža Slovencem priznanje. Maribor, 27. januvarja. (Lj. k. u.) Voditelj ameriške vojaške komisije, polkovnik Miles, se je izrazil proti vodji okrajnega glavarstva, dr. Lajn-šiču, medtem ko je bila pri generalu Maistru deputacija, tako-le: Vzemite kot prva vladna oseba in kot imejitelj vladne moči na ozemlju, na katerem se nahajam, na znanje in obvestite o tem tudi trenotno odsotnega generala Maistra, kot vojaškega poveljnika teh pokrajin, da zelo obžalujem, ker je moja navzočnost povzročila demonstracije pred glavarstvom in po mestu Mariboru. Bodite pa prepričani, da so vsa dejanja popolnoma brezpomembna in da jih niti na znanje ne vzamem. Obenem izjavljam, da se vrši štetje glasov za Nemško Avstrijo ali proti njej, ki so ga vprizorili Nemci baje po nalogu ameriške komisije, popolnoma samovoljno. Jaz nisem dal nobenega naročila za tako štetje, ki je, kakor mora uvideti vsak pameten in resen človek, popolnoma brezmiselno. Istočasno Vam izražam svoje priznanje .na vzorni upravi in redu v Vašem ozemlju, kar vse najbolj priča, da so Slovenci sposobni za vladanje. Prosim Vas in gospoda generala Maistra, da ohranite še zanaprej ta red in da zaradi samovoljnega pobiranja glasovnic za Nemško Avstrijo kakor tudi zaradi današnjih demonstracij — ki jih, to povdarjam še enkrat in slovesno, niti na znanje ne jemljem — ne preganjate nikogar, kolikor to iz posebnih razlogov zaradi ohranitve miru in reda ne bilo nujno potrebno. Dr. Korošec na potu v Belgrad. Zagreb, 27. januvarja. (Izv. por.) Na svo|em potu v Belgrad je dospel danes popoldne ministrski predsednik dr. Korošec v Zagreb. Po kratkem odmoru se je odpeljal takoj naprej proti Belgradu. Prvo narodno društvo v Medži-murju. Čakovec, 27. januvarja. (Izv. por.) Včeraj je bila osnovana v Čakovcu jugoslovanska čitalnica, ki je prvo narodno društvo v Medžimurju. Društvo šteje že nad 100 članov. Predsednik društva je poverjenik Narodne vlade v Zagrebu dr. Novak. Protestni tabor koroških Slovencev. Guštanj, 27. januvarja. (Izv. por.) Včeraj se je vršil velik protestni tabor koroških Slovencev. Shoda se je udeležilo nad 3000 Slovencev iz bližnje in daljne okolice. Zborovalci so protestirali proti okupaciji domače zemlje po Nemcih in proti njihovim nasil-stvoin. Protestirali so tudi proti italijanski invaziji in apelirali na pravičnost Wilsonovih načel o samoodločbi malih narodov. Posledica neumestnih demonstracij. Sarajevo, 27. jan, (Izvirno por.) Aranžerji zadnjih velikosrbskih demonstracij so bili od policije stroga kaznovani. \ Preventivna cenzura za Bosno in Hercegovino. Sarajevo, 27. jan. (Izv. poročilo.) Po sklepu ministrskega sveta v Belgradu je upeljana za cclo Bosno-Hercegovino iz političnih in vojaških razlogov preventivna cenzura za časopisje in pisemska cenzura. General Segrč v Ljubljani. Dunaj, 27. jan. (Lj k. u.) Glasom Dun. kor. ur. poroča »Korrespondenz Wi!che!m“, je odpotoval poveljnik italijanske komisije general Segre s petimi častniki v Ljubljano. Še vedno deželne meje. Zagreb, 27. jan. (Izv. por.) Dalmatinski krogi se pritožujejo, da so naleteli pri hrvatski vladi na občutne zapreke, ko so se obrnili do nje za pomoč v prehrani. Pravijo, da so meje med banovino in Dalmacijo danes skoraj večje zapreke nego so bile za časa madžarske vlade. Dalmatinci zahtevajo, da stopi banovina iz rezerve in pošlje v Dalmacijo potrebno zalogo živil. (Torej je tudi med Zagrebom in Dalmacijo podobno razmerje, kakoršno je omenil sinoči dr. Žerjav v Mestnem domu — med Zagrebom in Slovenijo! Op. ur.) Aprovizacija. Trije novi peki v III. IV. in VIII okraju. Ker vstopijo trije novi peki, (ki so debelo natisnjeni) se bode dobil kruh in moka j v gorenjih okrajih od nedelje 2. februarja j naprej v sledečih trgovinah v III okraju: Na ! izkaznic: štev. 9 kruh pri Leskovcu, Ope- j karska cesta, moka pri Jelačinu, Cojzova cesata; štev. tl kruh pri Posavcu, Rimska : cesta, moka pri Ješetu, Rimska cesta; štev. i 12 kruh pri Pi celju. Rečna ulica, moka pri Jelačinu, Rimska cesta; štev. 13 kruh v vojni prodaialni na Bregu, moka pri Velkavrhu, Rimska cesta; v IV. okraju na izkaznice: št. 14 kruh pri Trčku, na Bregu, moka pri Leskovcu-Medenu, Jurčičev trg; št. 15 kruh pri Zalarju, Stari trg, moka pri Staculu, Se-lenburgova ulica; št. 16 kruh pri Vidmarju, Rimska cesta, moka pri Elbertu, Zvezdi; štev. 17 kruli pri Žabnikarjevi, moka pri Fajdigi, Valvazorjev trg; štev. IS kruh pri Be-denu, Tržaška cesta, moka pri Fajdigi, Valvazorjev trg; Vlil okraju: na izkaznice: štev. 39 kruh pri Vide m še k Selo 45, moka pri Šarabonu Martinova cesta. Mast za III. okraj št. 151 do konca. Mestna aprovizacija bo oddajala mast za tretji okraj na razna nakazila za mast, pri Muhleisnu "na Dunajski cesti. Določen je tale red: v torek, dne 28. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 151 do /70, od 9. do 10 štev. 271 do 390, od 10. do 11. štev. 391 do 510, popoldne od 2. do 3 štev. 511 do 630, od 3. do 4. štev. 531 do 750, od 4. do 5. štev. konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stane'25 kron. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. Poslano.* „Slov. Narod“ je priobčil moj dopis iz Beograda, seveda s pripombo po receptu lista „Napreju, da se me ima postaviti med druge krvosese na sramotni oder. Mistil sem, da se v svobodni Jugoslaviji sme resnico poročati in javnosti pojasniti položaj glede dobave blaga, kakor je v resnici — pa pride na koncu mojega poročila uredniški informator in me z bolševičkim kolom lopne po glavi. Gospod doktor, informator uredništva „81. Nar.“, a|j hočete res ljudstvo še dalje imeti za norca? Ali hočete z zavijanjem resnice res, da čakajo ljudje raztrgani na tiste ameriške ladje napolnjene z cenim blagom, ki jih nikjer ni? Ali hočete meni še nadalje delati krivico in me pred javnostjo slikati kot največjega vojnega oderuha? Kdor je i-ital moj dopis v „Slov. Nar.“ od 20. t. m. je lahko takoj uvidel, da spodnja pripomba uredništva da se krepkejše ne izrazim, mistificira čitalca, ker neresnica je, da sem kot reprezentant manufakturnih trgovcev zapeijaval ministre in trgovce v mnenje, da je pri nas blago še prepoceni, da bo dražje i. t. d. res pa je, da o našem blagu nisem uičesar pravil, pač pa so mi sami pravili visoke cene blaga v inozemstvu in da ga pred 1 letom ne bo dobiti. Kar sem pisal o cenah v inozemstvu je nepobitna resnica. Ravno Vam gosp. doktor jc najbolj znano, da je neresnica * Uredništvo ne prevzame za razna „Po-slana“ nobene odgovornosti. g. poverjenik za trgovino in da bi se industrijo v potu svojega obraza trudil iu trgovcem prigovarjal za popust, res pa je, da so trgovci v Ljubljani že preje sklenili, da cene znižajo za 25—30%, nato pa poslali poslanstvo li g. poverjeniku, da poročajo o svojem sklepu. Informator „Sl. Nar.'*' sc spodtika nad mojo kupčijo s sirom, žganjem i. t. d. Predno drugikrat kaj takega piše, naj se bolje informira. Povem mu, da imam jaz to trgovino z mešanim blagom že skozi 18 let in sem jo skozi celi čas izvrševal, če tudi ne v Ljubljani. Tudi pri tej kupčiji nisem izvrševal bi kak e ga oderuštva. Gosp. Janušovsky kot preiskovalni sodnik moje pravde ua j bode priča, da nisem več zaslužil kot 21 /2°/o- Da si informator uredništva ,,SI. Nar.“ ne bo belil glave, zakaj me niso bacili čez prag, mu povem v njega po-mirjenje, da sem imel tudi priporočilo od naše Narodne vlade do ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu. Ker me je uredništvo „Slov. Nar.“ s „težavami pri sodišču" izvalo in svoj čas o teku moje pravde pisalo, — o izidu pa ničesar poročalo, upam, da bode uredništvo tudi toliko lojalno in to poročilo skonČalo. Kakor vidim iz notice uredništva in k današnjega lista „Naprej“ me še vedno zmerjate z vojnim dobičkarjem in ne pride nobenemu na um, da bi popravil prizadeto krivico, ki se mi je zgodila z tisto podlo laško ovadbo. V svojo obrambo proti razširjanju nadaljnih takih nečuvenih vesti se sklicujem na oprostilno razsodbo bivšega c. kr. dežel, sodišča v Trstu z dne 7. oktobra Vr. 15r>/17 1. 1. ki je na podlagi zaslišanja prič mojih bivših uslužbencev, na podlagi 1G00 zahvalnih pisem mojih odjemalcev in delno zaslišbo istih, na podlagi zaplenjenih trgovskih knjig, na podlagi izpovedbe bivše c. kr. državne policije v Ljubljani, na podlagi sodnih izvedencev in na podlagi izjave bivše komisije za presojanje cen v Trstu in Ljubljani po dl/2 dnevni sodni obravnavi obtožbe popolnoma oprostilo. Niti ene oderuške kupčije mi niso dokazali ako-ravno so mi preiskali vse obisti do 20 let nazaj. Še celo tukajšna državna policija ki gotovo ni bila prijazna Slovencem je poročala sodišču da sem jaz vedno na podlagi poizvedbe z zelo malim dobičkom kupčeval. Presojev&lnica cen je na podlagi sodnih izvedencev knjig cenikov in računov izjavila sledeče: „Cene blaga, ki ga je obdolženec B’r. Vokač prodajal v letu 1916 iu začetkom leta 1917 odgovarjajo cenam pred vojno. Prodajal je najmanj za 30% ceneje od cen na tukajšnjem trgu. Zaslužil je komaj 5—10% kosmatega dobička. Tukaj je g. Vokač sploh znau kot najcenejši prodajalec in je iz trgovskega stališča ne-umljivo, kako je mogel tako po ceni prodajati." Gospoda! (Je mi jc bivša presojc-valna komisija c6n, v kateri so sedeli sami Nemci izvzemši g. Rolirmana in Urbanca izstavila tako spričevalo, pa se najdejo sedaj še ljudje, ki niso imeli nikoli vpogleda v mojo trgovino in me sramotijo z vojnim dobičkarjem. Ker sem napravil veliko prometa pa s skromnim dobičkom, so me tržaški italija-naši razglasili za večkratnega milijonarja. Tudi slov. časopisje je jelo po meni udrihati in pomagati, da mi je državni pravdnik zagrizen slovanožrc oropal vse premoženje. Prodal je vse moje blago tržaški ljudski oblačiluici in pa vojaštvu soške armade. Pooblaščenec vojaške soške armadne zaloge mi je ponudil čez nekaj dni naj kupim moje blago od njega nazaj in je zahteval 200% dobička.'Ker sem to ponudbo odklonil, prodal je drugam 300% dražje. Tudi centrala za ljudsko preskrbo v Trstu je prodajala moje blago čez l00«/0 dražje. Tako so delali prejšnji državni ljudski dobrotniki. Pred sodiščem v Trstu hotel jc to lumparijo moj zastopnik Dr. Ribal- spraviti na dan, pa mu jo predsednik takoj odvzel besedo. Prejšne centrale, nekatere^ aprovizacije in druge take organizacije pod državno imuniteto so delale lumparije in drle ljudi. Seveda je država, da je ščitila sebe, zvračala vse na trgovce. Ce danes ljudje vidijo pri komu večjo zalogo blaga, pravijo takoj: ta je miljonar• ne vprašajo se pa, če je tudi njegovo. Tistemu zavistnežu pa, ki zre v meni miljonarja in me napada kot vojnega dobičkarja, mu povem, da po- 5-. N O > 03 N s ! SVETLA! Baterije, žarnice, elektrotehnični predmeti (izdelek svetovne slovanske tvornice) 272 jo— * Generalna reprezentanca za en groš v kraljestvu SH& JANKO POGAČAR, Zagreb, =□ začasno Ljubljana, Ilirska ulica št. 29/1. '□= i BS SS BI a K! S C. !E Priporočamo sledeče knjige: Dr. Ivan Lah: „DORE“. Povest slovenskega dečka iz sedanje vojne Cena vez. 350 K Milan Pugelj: „MIMO CILJEV". Novele...........Vez. 4'50 K Cvetko Golar: „KMEČKE POVESTISedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja....................Vez. 4-50 K fakob Dolinar: „IZ DEVETE DEŽELE“. Predpusina igra o naprednem carju in parlamentu.................Bros. —•60 K Mrs. Hungersdorf: „SNAHA“. Roman irske deklice iz najvišjih krogov angleške aristokracije................Broš. 3'— I< Anion Pesek: „SLEPA LJUBEZENLjudska igra s petjem v petih dejanjih.................................Bros. 2— K A. Siroivy in A. F. Herd: „NAUK O SERVIRAN/Ua. Pomožna knjipa za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke. Vez. 8-50 K Manica Komanova: „ŠOPEK SAMOTARI