BELO S ŽIVLJENJ E
glasilo delovne skupnosti tovarne obutve alpina ziri
LETNIK 14	ŠTEVILKA 12	ŽIRI, DECEMBER 1975
Urednikova miza U Z V O Z _
Gosti
IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA TRETJE IZREDNE SEJE OOZK, KI JE BILA DNE 3. 11. 1975
Na seji so sodelovali predstavniki izvršnega odbora sindikalne organizacije in predstavniki samoupravnih organov
Planiramo za leto 1976
Ali bomo uspeli uresničiti načrte
njeročnega plana, to pa predvsem zaradi prostorske stiske, saj smo z gradnjo nove hale vsaj leto dni v zaostanku.
Stremeti bo treba predvsem za pravočasen začetek proizvodnje na strojih za brizganje smučarske obutve in to obvezno že januarja, da bi se ustvarile predsezonske zaloge in bi s tem omogočili normalno proizvodnjo na traku v glavni sezoni.
V	letu 1976 bo po vseh predvidevanjih več naročil, manj šal iz uvoza, torej večja obremenitev domačih strojev, hkrati pa bodo le-ti in orodja boljše izkoriščeni in dosežena boljša rentabilnost.
V	ostali proizvodnji plastike bo treba planirati v okviru prostorskih možnosti, seveda s tem, da bo prodaja poskrbela za enakomerno zasedbo zmogljivosti z naročili. Plan bo postavljen za dva izmenska dela, tri in štiri izmenska dela naj bi odpadla.
REZIJSKI PLAN
Režijski plan zajema tiste stroške, za katere se vedno jezimo, da so previsoki. Res naraščajo iz leta v leto in nas spreminjajo v vedno manj konkurenčno delovno organizacijo na domačem in tujih tržiščih. Vsi ti stroški obremenjujejo le končni proizvod in s tem narekujejo višje cene. Plan stroškov mora biti postavljen čimbolj realno, naša naloga pa je, da se trudimo in preprečujemo dejanske stroške, ki bi sicer presegli plan, saj to pomeni neposredno zmanjševanje ostanka dohodka.
INVESTICIJE
Plan investicij bo moral biti za leto 1976 zelo skromen, v opremo naj bi se investiralo res samo za najbolj nujne stvari, sicer pa moramo vsa prosta sredstva nameniti izgradnji nove proizvodno-skladiščne hale, ki je za nas vse prepotrebna.
Anton KLEMENCIČ
Idanesl
Tudi letos nas čaka težka naloga, to je postavitev vseh potrebnih planov za leto 1976 na ravni TOZD in OZD. Planiranje je dejansko predvidevanje — ocena naših zmogljivosti in ostalih sposobnosti TOZD in OZD za naslednje leto. Stvarnost ocene se pokaže šele ob koncu planiranega obdobja.
Manjše če je odstopanje od postavljenega plana, boljša so bila naša predvidevanja. Pri planiranju za leto 1976 bodo nastopile nekatere podrobnosti, ki nas do sedaj niso spremljale.
OSNOVE PLANA ZA 1976
Plan proizvodnje obutve za leto 1976 bo vsklajen s srednjeročnim planom. Bistvene spremembe bodo v načrtovanju proizvodnje posamezne sezone. Naš največji kupec, Sovjetska zveza, je letos prvič postavila zahtevo, da moramo dobavljati blago v enakomernih količinah po kvartalih (četrtletjih). Tako te obutve ne bomo mogli proizvajati samo v »mrtvih sezonah«, ampak tudi v glavnih sezonah. Jasno je, da ne bomo uspeli zato vedno pred domačo prodajno sezono iz-gotoviti vso obutev za domače tržišče. Posebno kritična bo sezona pomlad-poletje 1976. Za sezono jesen-zima bomo že nekaj pridobili na času v drugem kvartalu in bomo lažje izpolnjevali postavljene roke.
ŠPORTNA OBUTEV
V proizvodnji športne obutve bomo še celo prvo polletje 1976 občutili močno zamudo rokov, to je več kot mesec dni, zaradi letošnjih re-strikcij (omejitev) uvoza, saj bomo prepozno začeli s proizvodnjo gojzer šivane obutve in se nam bo zategnilo močno v pomlad 1976, ko bi že morali masovno proizvajati večino smučarske obutve.
Skušali bomo najti najboljše rešitve.
KAKO PLASTIKA?
Plan proizvodnje plastike ne more biti postavljen v skladu s predvidevanji sred-
iySEMNA. SINIHKAtNR USTJ
NajniijfweM dohodek NaivtSii osebni dohodek življenjski Krolkt in osebni del Osebni dohodek delavcevpripi Nadomestilo osebnega dohodll Rtgresoa prehrtno med deioitl Nsgradc uičncem v ^ospodatsf Nagrade Študentom in dyakoi Odškodnine izumiteljem, radd Namenite s'edsiM ?.»stanov?^ IzobraŽevanje . Oblikovanje liruibeno dogo'
Kegres«« letni dopust Solidarnostne pomoči Nagrada ob odhodu v pokoj Nagrade ob delovnih jubilejih!
Prispevek k smotrnemu gospodarjenju
Na skupnem sestanku osnovne organizacije zveze komunistov Alpine in vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov, so bila za izvajanje stabilizacijskega programa sprejeta naslednja priporočila:
Kako naj poteka stabilizacijski program Za kontrolo izvajanja stabilizacijskega programa je odgovoren Izvršni odbor sindikalne organizacije. Šefi služb pa mu morajo posredovati poročila o potoku izvajanja.
Šefi služb in oddelkov morajo dajati kratka poročila o
—	izboljšanju organizacije
—	povečanju produktivnosti z okvirno oceno v %
—	važnejših poslovnih odločitvah
V zvezi z Izvajanjem stabilizacijskega programa naj se izdaja tedenski bilten
Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi ob pomoči strokovne službe naj izdajajo tedenske biltene, na eni strani o najbolj aktualnih dogodkih o ukrepih v zvezi z izvajanjem stabilizacijskega programa.
Iskanje notranjih rezerv
Za iskanje notranjih rezerv je zadolžena zlasti komisija za inovacijsko dejavnost.
Povečanje storilnosti
Na kratkih sestankih po oddelkih in službah se dogovoriti z delavci za 5 % povečano storilnost z istimi stroški. Za poročanje o rezultatih so zadolženi šefi in vodje služb.
Zmanjšanje škarta
Na istih sestankih se dogovoriti za najmanj 5 H> znižanje škarta. O rezultatih spet tekoče poročajo vodje služb in oddelkov. Nagrajevanje
Uvedejo naj se mesečne nagrade posameznikom za najboljše dosežke (o nagradah dokončno odloča komisija za nagrajevanje).
Pohvale
Naj se uvedejo javne pohvale najboljšim delavcem. Upamo, da bomo to s skupnimi močmi uresiničilil
Sekretar OOZK Alpina 2lri Marija JUSTIN
eni blat/toni Itolelttiua vebtitanif}	!
^nei»ii 'tepu&Uiie!
<
Z boljšo organizacijo in večjo zavzetostjo
bomo odpravili probleme plastike
Stanko MRLAK:
Vsem nam jc dobro znano, da v plastiki izdelujemo razne polizdelke: termoplastične in PU, smučarske šale, PU podplate, platoje, notranje smučarske čevlje in razne po-lipropilenske izdelke. Izdelujemo jih za domačo proizvodnjo in tuje kupce, prav tako pa tudi za izvoz. Program dela je zelo širok. Vse leto smo se borili z raznimi težavami in problemi. Naj jih nekaj naštejem:
Imamo zelo neprimerne proizvodne prostore. Skoznje teče ves transport iz skladišč za vse proizvodne oddelke. Proizvodnja je zelo hitro naraščala, saj se je od začetka leta pa do konca oktobra potrojila. Tudi število delavcev se je močno povečalo, od 50 planiranih za letošnje leto, se je povzpelo na 130. Nimamo nobenih skladiščnih prostorov, tako vse skladiščimo v glavnem po hodnikih in izhodih pred tovarno. Vse to pa daje močan videz neurejenosti in neorganiziranosti v oddelku.
Na strojih GBF smo imeli velike težave zaradi razdrobljenosti in majhnih serij in različnih barv šal smo v poprečju štirih mesecev komaj dosegali tretjino zmogljivosti strojev. Vsem tem težavam so botrovali zelo kratki dobavni roki. Tako smo za silo oskrbovali s polizdelki osnovno proizvodnjo. Morali smo delati vse proste sobote, nedelje in praznike, za kar se moramo ob tej priliki zahvaliti tistim delavcem za razumevanje in požrtvovalnost.
Velike težave smo imeli tudi z delovno silo, vedno jo je primanjkovalo. Kadar smo dobili nove delavce, smo dobili tudi nekaj takih z zelo nizko delovno zavestjo. Prav ti so v oddelku kazili disciplino, za kar smo bili velikokrat kritizirani. Da ne bom preveč splošen je pa tudi večje število pridnih in vestnih delavcev.
Zdi se mi, da so v podjetju taki, ki ne želijo plastike. To pa je opaziti predvsem zadnje čase, ker je bilo izrečeno
preveč kritike na račun plastike, kar je za delavce boleče in nesprejemljivo.
Kljub vsem težavam so pa le doseženi dokončni uspehi. Letni plan smo količinsko in finančno presegli. V mesecu oktobru je bilo proizvedeno v plastiki preko 700 milijonov din Bt. produkta. S tem hočem povedati samo to, da ni res, da bi oddelek plastika delal samo izgubo podjetju. Smatram, da je v Alpini velika večina delavcev, ki mislijo in delajo pošteno za nadaljnji razvoj podjetja v tisto smer, kjer so finančni pokazatelji najbolj ugodni. S tem bomo koristili kraju, širši družbenopolitični skupnosti in nazadnje tudi celotni socialistični družbeni ureditvi.
Adolf KRIŽNAR:
Z uvajanjem nove proizvodnje, nastane tudi vrsta novih težav. Za začetek proizvodnje plastičnih in poliuretanskih izdelkov, je bilo potrebno veliko strokovnega znanja in prizadevanja posameznih strokovnjakov. Počasi, kljub velikim težavam je kvaliteta izdelkov iz plastike porasla. Organizacija proizvodnje pa je ostala še na zelo nizki stopnji. Eden od objektivnih razlogov za tako stanje je delo v neprimernih in premajhnih prostorih.
Za vse težave in napake pa ne bi smeli iskati izgovorov. Bolj bomo morali ugotavljati kakšno naročilo naj sprejmemo, da bomo lahko izpolnili
obveznosti. Organizacijsko še ni rešeno vprašanje kako čimbolj usklajeno izvršiti naročilo v celem sortimentu. Zgodi se na primer, da se med proizvodnjo pokvari orodje-kalup. Delavec odstrani kalup z vrtiljaka, ne da bi o tem obvestil mojstra. Podplati se še naprej izdelujejo brez ostranjene številke. Delavci se ne zavedajo, da podplatov brez ene številke ne moremo dobaviti kupcu. Taka napaka se večkrat ugotovi šele takrat, ko je potrebno pošiljko odposlati. Zgodi se tudi, da je podplatov neke številke že dovolj izdelanih, proizvodnja pa se kljub temu nadaljuje.
To so napake, ki jih bo treba odstraniti z boljšo organizacijo dela in z večjo pozor-
Za to sezono smo prejeli materialne potrebe še kar pravočasno. Nabavna
nostjo. Velike težave so tudi v zelo kratkih dobavnih rokih, kar terja razdrobljeno dobavo in s tem tudi večje transportne stroške. Niso redki primeri, da je potrebno dnevno proizvodnjo podplatov dobavljati vsak dan sproti.
Tudi pri izbiri kupcev je potrebno biti zelo pazljiv, kajti, če je proizvod prodan, še ni vse končano. Kupec mora v določenih dneh račun poravnati, v nasprotnem primeru je treba dolg odpisati.
Kljub vsem težavam imamo v proizvodnji plastike in poli-uretana še velike perspektive. Potrebno pa bo še ogromno truda v organizaciji proizvodnje, kakor tudi s prodajo izdelkov.
služba je imela vsaj nekaj časa za raziskavo tržišča in iskanje najprimernejšega do-
Usnje pravočasno
GORNJE USNJE ZA SEZONO POMLAD-POLETJE 1976 NE BO KASNILO
Proizvodnja ta mesec zaključuje jesensko-zimsko sezono in bo prešla na pomladansko-letno sezono. Vodilni delavci proizvodnje so že večkrat izrazili bojazen, da bo spet prišlo do pomanjkanja materialov in bodo proizvodnji grozili zastoji ter pogoste menjave. To obdobje je vedno najtežje, tako za proizvodnjo kot za nabavo. Preidemo namreč povsem na drugo, lažje gornje usnje. Barve so še bolj različne in svetlejše:, kar otežkoča nabavi preskrbo primernega materiala za te namene.
razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ure
V razgovoru za urednikovo mizo v novembru smo obravnavali temo IZVOZ — NALOGA NAS VSEH; sodelovali so tehnični svetovalce in vodja izvozne službe Miloš Mlinar, vodja TOZD prodaja obutve Anica Govekar in vodja TOZD proizvodnja obutve Anton Klemen-čič. Razgovor sta vodila Vladimir Pivk in Majda Jesenko, zapiske je pripravila Anuška Starman.
1. vprašanje
Vam delavcem v izvozu so znani trendi alplnskcga izvoza v prejšnjih letih, tako na zahod, kakor tudi vzhodno tržišče.
Kaj menite, kako bo možno skleniti prodajne dogovore za leto 1976 brez povečanega uvoza, ne da bi na ta račun zmanjšali izvoz?
Mlinar: Mislim, da bi na to vprašanje težko odgovoril s
kratkim odgovorom, če pogledamo po posameznih vrstah obutve, so zahteve naslednje: smučarski čevlji zahtevajo največ uvoženega materiala; pri planinskih čevljih je izredna zahteva kup-
cev, da so podplati iz uvoza; za tekaško obutev pa mislim, da bomo imeli podplate jugoslovanske proizvodnje.
Največ možnosti pri nabavi materiala na domačem tržišču imamo pri lahki izdelavi. Tu pa se pojavi drugo vprašanje, to je vprašanje kvalitete.
Vsekakor predvidevamo v letu 1976 povečanje izvoza na zahod, istočasno pa bomo morali iskati vse možnosti, da zmanjšamo uvoz. Vendar je vprašanje, kako ga zmanj-ašti. Vedno še moramo na zahtevo kupcev vdelati v smučarske čevlje posamezne materiale, ki jih na domačem tržišču sploh ni. Npr.: integralne komponente, razne sintetične materiale itd. Poleg tega pa je tipičen primer uvoz form za smučarske čevlje, katere je sicer domača proizvodnja že deloma sposobna izdelati, vendar zaradi premajhne zmogljivosti, trenutno tega še ne zmore.
Klemenčič: Glede na to, da bo skupen obseg izvoza v letu 1976 gotovo nekaj manjši kot v letu 1975 in to predvsem zaradi zmanjšanih naročil za vzhodna tržišča, bomo skušali doseči precej optimistično napoved količine v izvozu na
zahodna tržišča in to v povečanju prodaje planinskih čevljev, tekaških in ostalih smučarskih čevljev, kakor tudi modne lahke obutve.
Prav zato, ker bomo skušali povečati izvoz na zahod, to velja posebno za smučarsko in gorsko obutev, je danes težko trditi, da bomo zmanjšali uvoz. Prav ti dve vrsti obutve zahtevata materiale, ki smo jih prisiljeni uvažati.
Vendar bomo tudi pri obutvi za zahodna in vzhodna tržišča iskali možnosti, da poiščemo čimveč materialov pri domačih proizvajalcih, čeprav nas bo včasih to več stalo in bo kvaliteta slabša. Zagotovo pa vem, da za brizgane smučarske čevlje nimamo na domačem trgu možnosti nabave ustreznih materialov.
Prav vsi dobro vemo, da se moramo še kako truditi za čimvečji izvoz na zahodna tržišča. S tem si omogočamo boljše pogoje poslovanja v OZD in se priključujemo prizadevanjem naše družbe za stabilizacijo gospodarstva in izravnavo zunanjetrgovinske bilance.
Govekar:
Realizacija prodajnih dogovorov na domačem kot na tujem tržišču temelji na pripravljeni vzorčni kolekciji, zato je že pri pripravi kolekcije treba stremeti za tem, da
Direktorju IZIDORJU REJCU so se za skoraj 10-letno vodenje ALPINE zahvalili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov in mu zaželeli uspešno delo v drugi delovni organizaciji
bavitelja. Malo se je zatikalo s pravočasno preskrbo primernih vzorcev gornjega usnja in z uskladitvijo barv po predloženi barvni karti. Proizvajalci vzorcev so jih morali večkrat izdelati, ker je nekatere barve spremenila tudi poslovodska konferenca.
Ako je dovolj časa za naročila, vedno naročamo vzorce pri večjih proizvajalcih in se istočasno pogajamo za cene. Vendar dobavitelja ne moremo ocenjevati samo po najboljši izdelavi vzorcev ali ceni. Dobavitelja je treba poznati, kaj zmore in s kakšno zanesljivostjo lahko računamo nanj.
Izkušnje ob daljšem poslovnem sodelovanju, so nam zelo dobrodošle.
Navadno ocenjujemo:
—	ali je soliden in se drži dogovorjenih dobavnih rokov
—	ali ze zmožen izdelati že-ljeno kakovost
—	ali ima dovolj zmogljivosti za naročeno količino
—	ali ima na razpolago odgovarjajoče surovine
—	kakšne so njegove cene
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
Iz navedenega se vidi, kako je važno, da nabavna služba pravočasno prejme materialne potrebe. Ce je rok dobave zelo kratek, moramo naročati pri tistih proizvajalcih, ki nimajo zasedenih kapacitet, ne glede na kakovost in cene materialom. S tem izgubimo marsikateri milijon in največkra smo nezadovoljni tudi s kvaliteto. V takih slučajih pride tudi da zavrnitve neprimernih partij. Posledica tega je, da v naši proizvodnji pride do prekinitev, zatikanj in pogostih menjav.
Kakor sem že rekel, za prihodnjo sezono nabavna služba ni bila v časovni stiski z naročanjem. Upamo trditi, da bodo materiali v glavnem pravočasno na razpolago. Prevzeli smo že nekaj gornjega usnja. Ze pri prvih prevzemih smo poizkušali odpraviti pomanjkljivosti pri kvaliteti in usklajanju barv. Konec meseca oktobra smo še enkrat obiskali vse bodoče dobavitelje, pri katerih smo sumili, da naročila ne tečejo tako kot belijo, kar bo nedvomno pripomoglo tudi k rednejšimi dobavami.
Žal pa tudi že vnaprej vemo, da bo pri nekaterih deficitarnih artiklih velik problem pravočasna preskrba in bo na proizvodnih sestankih še veliko govora, da nabavna služba ni sposobna materiala nabaviti. Ti materiali so pred-
vsem opetnice, notranjiki in še nekateri materiali, katere proizvajajo samo nekateri proizvajalci v Jugoslaviji. Le-ti ne morejo zaradi premajhnih kapacitet zadostiti niti čevljarski industriji. Po-
sebno pri teh naročilih je čas posebnega pomena.
Nabavna služba bo vložila vse sile, da bo v bodoče čim-manj prekinitev. Ravno tako se zavedamo tudi, da z dobro oskrbovano proizvodnjo, ki
teže nemoteno, dosegamo večjo produktivnost, večjo zadovoljstvo zaposlenih, boljšo kvaliteto in večjo rentabilnost celotne organizacije združenega dela.
Lojze KOLENC
dnikovo mizo — razgovor za urednikovo mizo
pri izdelavi izkoristimo čimveč domačih materialov, vsekakor pa je potrebno upoštevati posebne zahteve kupcev in tudi to, če določenih materialov na domačem tržišču res ni možno dobiti. Letošnje omejitve uvoza so nas mnogo stale, zato mora biti zmanjšanje uvoza med najvažnejšimi cilji za delo v prihodnjem letu, vendar moramo na to misliti že pri pripravi vzorcev.
2. vprašanje
Kaj menite, kaj je naloga nas vseh in kaj posameznih služb, da bi v prihodnjem letu uresničili vse naše izvozne načrte?
Mlinar: Da bi v prihodnjem letu uresničili vse naše izvozne načrte, je važno predvsem to, da bomo vsi dosledno izvajali svoje naloge.
Iz prakse vemo, da se posamezne zadolžitve niso v polni meri izvajale. Večkrat se je dogajalo, da smo zaradi raznih težav zamujali dobavne roke in tudi kvaliteta ni bila vedno zadovoljiva. Samo ena pomanjkljivost v celotnem procesu že pomeni napako, ki lahko pokvari rezultate prizadevanj vseh ostalih.
Govekar:
Ker pričakujemo tudi v prihodnje zahteve po povečanju izvoza, mora to biti cilj nas
vseh. Prizadevati si moramo, da bodo naši kupci čimprej dobili vzorce in da bomo na tej osnovi čimprej lahko dobili naročila, za katerih pravočasno realizacijo moramo skrbeti vsi. Ker je na domačem, še bolj pa na tujih tržiščih vse večja konkurenca, moramo skrbeti za res kvalitetno izdelavo vseh naročenih količin ter si prizadevati za odpravo vseh napak, ki so se doslej vse prepogosto pojavljale. Le tako bomo uspeli zadržati sedanje in si pridobiti tudi nove kupce. Menim pa tudi, da s stvarno oceno tržnega položaja lahko tudi nekaj tvegamo in določene količine obutve naročimo v proizvodnji še pred potrditvijo inozemskega kupca, kajti realizacija naročil v kratkih rokih je povezana z visokimi stroški, na kar pa moramo zlasti pri izdelavi obutve za izvoz še posebej paziti.
Klemenčič: Jamstvo, da bi se naši načrti v letu 1976 uresničili, mislim, da je pravočasna predstavitev kolekcije tujim kupcem, in da bo kolekcija kvalitetna in modna. Tako bo lahko tudi kupec pravočasno naročil željene količine in vrste obutve.
Nabavna služba mora biti dovolj gibčna pri nabavi materialov in kontroliranju rokov posamezinh nabav. Na-
loga nas vseh je v tem, da bi s pravočasno in kvalitetno proizvodnjo zadovoljili kupce. To pa nam daje jamstvo za dolgoročnejše izvozne pogodbe s posameznimi kupci.
3. vprašanje
Že dalj časa se pogovarjamo, da bi organizacijsko in kadrovsko močna prodajna služba, v kateri bi bil tudi izvozni oddelek, lahko odločilno pripomogla k smotrnim dogovorom v TOZD Proizvodnja za usklajevanje količin, po artiklih, dobavnih rokih, vrstah obutve in tudi orientacijskih predsezonskih naročil.
Kaj menite vi o tem in vaš konkreten predlog za organizacijsko povezavo vašega oddelka?
Govekar:
Nujno je, da prodajna služba tudi v praksi zaživi kot celota tako, da je tudi izvoz dejansko povezan s prodajo, ker le tako nam bo uspelo usklajevati dobavne roke in količine za domačo prodajo in za izvoz. Prizadevati si moramo da bi bile kolekcije za domačo prodajo in za izvoz čimbolj enotne (vsaj pri nekaterih vrstah obutve). Le tako bomo uspeli, da ne bo zapostavljena ni.ti domača niti tuja prodaja. Le organizacijsko močna prodajna služba bo lahko uspela, da bomo iz-
delovali tisto, kar tržišče zahteva. To pa nam bo uspelo tudi ob tesnem sodelovanju s proizvodnjo, tako v pripravi kot v realizaciji dobro pripravljenih kolekcij.
Mlinar: V bodoče bo treba posvetiti veliko pozornosti odbiri kolekcije in jo po možnosti uskladiti med zahtevanimi inozemskih kupcev, domačo prodajo in angro kupci (kupci na debelo).
Nujno potrebno je, če hočemo zadovoljiti inozemske kupce, da bomo skupno s prodajno mrežo in angro prodajo dali že v začetku leta naročila za športno obutev, upoštevajoč potrebe izvoza. Morebitne ostanke količin pa bi prevzela domača prodaja.
Tako bomo vsaj delne/količine izvozne obutve lahko krili iz zalog, ne bomo obremenjevali proizvodnje s stalnimi menjavami artiklov in ublažili težave zaradi ozkih grl, ki nastajajo na nekaterih mestih v proizvodnji.
Prodajna služba kot celota, naj bi bila kadrovsko močna, potrebna pa bi bila tudi dobra povezava z vsemi ostalimi strokovnimi službami.
Klemenčič: Organizacijsko in kadrovsko močno prodajno službo pričakujemo v Al-pini že nekaj let. Mislim, da bi prodajna služba, ki zaje-
ma prodajno mrežo, izvoz in angro prodajo, morala delovati kot celota. Proizvodnja naj bi nudila prodajni službi obstoječe zmogljivosti, prodajna služba pa naj bi si razpoložljive kapacitete razdelila glede na zahteve domačega tržišča, izvoza in angro prodaje.
Pri določenih odločitvah v zvezi z domačimi in tujimi naročili, je potrebno prevzeti določen riziko, ker bi le na ta način uspeli zadovoljiti tuje kupce, kljub temu pa bi pravočasno izdelali obutev za domače tržišče.
Po določenem času smo se uspeli dogovoriti o vprašanju športne obutve in mislim, da smo na pravi poti, da bomo lahko pravočasno začeli s proizvodnjo. Proizvode bomo skušali izvoziti, morebitne ostanke pa prodati na domačem tržišču.
Menim, da bi bila potrebna temeljita povezava med izvozom in domačo prodajo, prodaja kot celota pa s proizvodnjo kot celoto.
Vse pomembnejše odločitve prj gospodarjenju v OZD in TOZD bo treba dobro pretehtati in jih sprejeti v smeri čimbolj šega trenutnega uspeha oz. rezultata dela, istočasno pa zagotoviti tržišče za v bodoče.
(I. del)
V drugi polovici septembra je Zavod SRS za varstvo pri delu opravil ekološke meritve v naši OZD. Merjeni so bili naslednji dejavniki delovnega okolja: mikroklima, zapra-šenost, hrup, osvetlitev in kemične škodljivosti.
Meritve so bile opravljene v delovnih prostorih v Zireh in obratu Gorenji vasi.
Mikroklimatske razmere ocenjujemo po Normativu in primerjanjem izmerjenih vrednosti za posamezne faktorje.
Temperatura zraka je bila na vseh merjenih mestih in v vseh delovnih prostorih v dovoljenih mejah. Večinoma je bila celo v mejah najbolj primerne, ali pa za malenkost višja.
Tudi hitrost zraka ni presegala vrednosti 0,3 m/sek. in bila tako v optimalnih mejah.
Isto velja tudi za relativno vlažnost, ki je po večini dosegala vrednost med 40 do 50%.
Iz gornjega lahko zaključim, da ni odstopanj od vrednosti, ki jih dovoljuje Nor-
mativ in zato tudi ni nepravilnosti glede mikroklimat-skih razmer pri nas.
Škodljivost izpostavljenosti prahu na delovnih mestih ocenjujemo tako, da primerjamo izmerjene koncentracije z maksimalno dovoljenimi koncentracijami (v nadaljnjem besedilu MDK), ki jih glede na vrsto in granulacijo prahu predpisuje JUS (Jugoslovanski standard).
Na vseh merjenih mestih so bile koncentracije prahu v času meritev nižje od maksimalno dopustnih koncentracij. Verjetno pa je ocena za-prašenosti v mizarski delavnici nerealna, ker delo v času meritev ni potekalo normalno. Zato bo meritev ponovljena.
Škodljivost hrupa ocenjujemo po Pravilniku o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih. Ta pravilnik določa najvišje dovoljene nivoje hrupa za nemoteno opravljanje različnih del. Tako hrup pri 8-urni ekspoziciji izpostavljanju) ne sme presegati 90 dB (dccibelov). Na vseh merjenih mestih hrup v
naši OZD ni presegel dovoljene jakosti, če izvzamemo stroj za mletje odpadkov PVC mase. Na nekaterih delovnih mestih v montaži pa se je hrup gibal od 80—90 dB, kar je že hrup, ki pri posameznikih lahko povzroči okvare sluha.
V splošnem pa lahko zaključim, da se je hrup, tako v Zireh kakor v obratu Gorenja vas, gibal v dovoljenih mejah.
Osvetlitvene razmere ocenjujemo po JUS in primerjavi izmerjenih vrednosti umetne osvetljenosti in dnevne osvetlitve.
Samo dnevna osvetljenost zadošča za delo v naslednjih delovnih prostorih: finiš (razen pri kabinah), sekalnica, lahka montaža, težka montaža, plastika (razen barvarne in prostor II) ter del težke šivalnice. Premajhna pa je dnevna osvetljenost na reklamacijah, v termoplastiki in prostoru I v plastiki, delu lahke šivalnice ter notranji strani tako v težki šivalnici in deloma v prikrojevalnici v Gorenji vasi.
Ti prostori morajo biti zaradi premajhne dnevne osvetljenosti, osvetljeni kombinirano, to je z dnevno in umetno svetlobo hkrati.
Samo umetna osvetljenost je v vseh prostorih zadoščala za delo in je bila tudi v skladu s standardom, ki določa osvetljenost pri različno zahtevnih delih, le na posameznih delovnih mestih, kjer zaradi okvare niso gorele lu-
či, je bila osvetlitev prenizka.
Prav tako je potrebno pri obdelavi temnejših barv usnja v šivalnici oz. prikrojevalnici uporabljati še dodatno svetilko na stroju, (nadaljevanje prihodnjič) Marija KASTELEC
ljivosti, saj izvedbo naročila poverijo tistemu centru, ki je takrat najmanj zaseden.
Dosedanje sodelovanje uporabnikov računalnikov IBM S-3 je pokazalo, da od njega nimajo koristi le delovne organizacije — člani, temveč tudi širša skupnost. Z ustanovitvijo komisije za računalništvo pri slovenski go-gspodarski zbornici se bo obseg sodelovanja med uporabniki računalnikov lahko še bolj razmahnil, sodijo člani združenja, predvsem pa bo moč uspešneje reševati niz aktualnih skupnih vprašanj.
Zdravko Stefančič
Iz nabiralnika
S kakšno rentabiliteto poslujemo z »BORCEM« Travnik, TOZD Bugojno, pri prodaji PU podplatov?
Kdo nosi stroške prevozov?
Zakaj se dostavljajo podplati vsak drugi dan?
Ali so podplati prodani franco kupec?
Skupina članov kolektiva lz nabavne službe
Za Borac Bugojno je bila dosežena zelo ugodna cena. Kupec je podplate naročil pravočasno. Izdelava orodij pa se je zelo zavlekla, ker je bilo potrebno izdelane podplate trikrat korigirati. Sele tretjič nam jih je kupec potrdil.
Podplate prodajamo franco kupec. Zato smo jih dolžni dostaviti v Bugojno. Zaradi povečanih transportnih stroškov smo se sporazumeli za delitev, zato je en dan vozil naš avto, drugi dan pa njihov. .Vedno pa smo vožnjo kombinirali z drugimi opravili — čevlje — gornje usnje.
Delo komisije za izvajanje ustavnih sprememb napreduje
Komisija za izvajanje ustavnih sprememb nadaljuje z delom. Bralce želim obvestiti o sklepih komisije, ki so bili sprejeti od zadnjega obvestila v našem glasilu?
Nadaljevali smo z razpravo o organiziranju TOZD Plastika in smo se dogovorili, da bomo pripravili vse potrebno in TOZD Plastiko konstituirali s 1.1.1977. Dogovorili smo se, da bosta Tomaž Košir in Anton Klemenčič poskrbela za pripravo vsebinskega dela elaborata za ustanovitev TOZD Plastika. Ta del elaborata bo pripravljen predvidoma v začetku marca prihodnjega leta, ker elaborat temelji na nekaterih finančnih podatkih, katere bo finančna služba najlažje pripravila po zaključnem računu, in na planu oddelka plastike za prihodnje leto, katerega je prav tako treba šele izdelati.
Zataknilo se je ob vprašanju priprave za organiziranje TOZD Plastika s pravnega vidika. Problem je v tem, da trenutno v delovni organizaciji ni človeka, katerega bi lahko za to zadolžili. Zato nam ni preostalo drugega kot počakati na izid razpisa za šefa splošne službe. Tako se je znova pokazalo, da pravnika v Alpini nujno potrebujemo, saj brez njega tudi komisija za izvajanje ustavnih sprememb ne bo mogla uspešno opraviti svoje naloge.
Ugotovili smo tudi, da pred kratkim sprejet Sporazum o ureditvi medsebojnih odnosov med TOZD Proizvodnja in TOZD Prodaja še ni v celoti realiziran v praksi. Dogovorili smo se z obema vodjema TOZD, da bosta poskrbela za uresničitev vseh določil sporazuma, in sta za to tudi odgovorna.
Razpravljali smo tudi o položaju posameznih enot strokovnih služb v organizacijski shemi, predvsem o položaju tehnične in prodajne službe. Dokončne rešitve glede tega še ni.
Poseben problem pri delu komisije predstavlja to, da se nekateri vodilni delavci, ki so vabljeni na seje komisije, teh sej zelo neredno udeležujejo. Problemi, katere komisija rešuje, so taki, da si kvalitetnega dela brez sodelovanja prizadetih vodilnih delavcev ne moremo zamišljati. Zato je nujno, da se odnos le-teh do dela komisije spremeni. O tem bomo poročali na prihodnji seji skupnega delavskega sveta.
Menim, da se je komisija za izvajanje ustavnih sprememb po začetnih pripravah sedaj že dobro spoprijela s problemi in da bo ob ustreznem prizadevanju članov komisije ter sodelovanju vodilnih delavcev dosegla pričakovane rezultate.
Tomaž KOŠIR, dipl. oec.
Delovni pogoji
ALPINA je član združenja uporabnikov računalnikov IBM S/3, o katerem je pisalo tudi dnevno časopisje. Objavljamo članek iz »Dela« z dne 6. oktobra, ki bo zanimiv tudi za naše bralce.
Otipljive koristi
Sedemnajst uporabnikov je s sodelovanjem doseglo boljše in zanesljivo izkoriščanje računalnikov IBM
Uporabniki računalnikov so že dalj časa čutili potrebo po tesnejšem sodelovanju. Zato je enajst delovnih organizacij s kamniškega in ljubljanskega območja, ki uporabljajo računalnike IBM S-3, pred dobrim letom ustanovilo združenje, li kateremu je nedavno pristopilo še šest uporabnikov takšnih računalnikov z obalnega ln štajerskega območja.
Osnovni namen tega povezovanja je bil, da bi s sodelovanjem dosegli boljše in zanesljivejše koriščenje računalnikov in njihove opreme, hitrejšo in kakovostnejšo računalniško obdelavo podatkov in s tem znižanje stroškov, pravi predsednik združenja Horst Hafner, vodja računalniškega centra v dupliškem Stolu.
V času, ko postaja hitra, dnevna obdelava množice poslovnih podatkov pogoj za gospodarsko poslovanje in uspešno upravljanje, lahko že manjša okvara na računalniku ali perifernih napravah povzroči hude nevšečnosti. Pomoč najbližjega člana združenja je v takšnem primeru dragocena, saj zagotavlja slehernemu članu nepretrgano in nemoteno obdelavo podatkov.
Precejšnjo korist prinaša članom združenja tudi skupno nastopanje do proizvajal-
cev in prodajalcev računalniške opreme, do proizvajalcev papirja in predtiskanih obrazcev. Z dogovorom o tipi-ziranju nekaterih obrazcev (npr. evidenčnih listov, plačilnih vrečk ipd.) so člani združenja dosegli, da jim celjski Aero za tiskanje večje naklade teh obrazcev priznava ustrezen popust, skrajšal se je dobavni rok zanje ipd. K znatnemu zniževanju stroškov dosti prispeva tudi široko strokovno sodelovanje. V okviriu šestih strokovnih komisij si člani odprto posredujejo in izmenjujejo znanje in izkušnje, kar je med drugim že prispevalo k tipizaciji vrste računalniških aplikacij.
Kadar je potrebno, si člani združenja med seboj tudi »posojajo« strokovne kadre. Skupno prevzemanje naročil za računalniške storitve pa jim je zagotovilo polno zaposlitev vseh zmog-
Kaj prinaša osnutek sindikalne liste za leto 1976
Iz uvoda:
Sindikalna lista je skupen dogovor organizacij in organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije, ki je nastal na osnovi javne razprave na vseh ravneh njihove organiziranosti. V njej so zapisana stališča o tistih vprašanjih, za katere si sindikati prizadevajo, da bi bila enotno urejena v družbenih dogovorih za območja, panožnlh samoupravnih sporazumih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter v internih samoupravnih aktih temeljnih in v drugih organizacijah združenega dela.
Sindikalna lista nima neposredne pravne veljave. Stališča iz sindikalne liste so obvezna za udeležence samoupravnih sporazumov In družbenih dogovorov šele, ko bodo — z zavzemanjem sindikalnih organizacij in drugih udeležencev samoupravnega sporazumevanja — postala sestavni del teh samoupravnih sporazumov dejavnosti in družbenih dogovorov za območja o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za sebne dohodke. V tem primeru veljajo za nespoštovanje teh določb sankcije, kot jih določa samoupravni sporazum. Zlasti osnovne organizacije sindikata so s svojo aktivnostjo dolžne zagotoviti dosledno spoštovanje sindikalne liste v mejah razpoložljivega dohodka ter ob upoštevanju določil družbenih dogovorov o višini skupne porabe.
Odlomek iz uvoda pojasnjuje, kakšno pravno veljavo ima sindikalna lista in kakšen je njen namen.
V nadaljevanju objavljamo izvlečke iz osnutka SINDIKALNE LISTE ZA LETO 1976.
OSEBNI DOHODKI IN NJIHOVO USKLAJEVANJE
1.	Najnižji osebni dohodek
Najnižji osebni dohodek je ekonomska kategorija, ki zagotavlja delavcu materialno in socialno varnost.
Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najbolj enostavno delo in dela poln delovni čas ter dosega normalni delovni uspeh, mora znašati najmanj 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem koledarskem lotu, kot ga ugotovi in objavi zavod SR Slovenije za statistiko v uradnem listu SRS.
2.	Najvišji osebni dohodek
Najvišji osebni dohodek mora biti tako kot drugi osebni dohodki rezultat uspešnosti gospodarjenja organizacije združenega dela in individualnega U9peha delavca.
Najvišji osebni dohodek se določa na osnovi analitične ocene delovnega mesta tako kot osebni dohodek drugih delavcev in na osnovi meril samoupravnega sporazuma dejavnosti glede na doseganje poslovnega uspeha, ki je lahko pod ali nad dogovorjenim normalnim poslovnim uspehom.
3.	življenjski stroški In osebni dohodki
Pri usklajevanju osebnih dohodkov zaradi rasti življenjskih stroškov je potrebno upoštevati ob ustvarjenem dohodku:
—	resolucijo o družbenoekonomski politiki tekočega leta;
—	že doseženo raven poprečnega osebnega dohodka pri udeležencu samoupravnega sporazuma v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom v SR Sloveniji;
—	osnove in merila samoupravnega sporazuma dejavnosti o usklajevanju osebnih dohodkov z življenjskimi stroški.
Ob usklajevanju, upoštevaje navedene alinee v tej točki, se usikladijo tudi zneski iz 1. in 4. točke sindikalne liste.
4. Osebni dohodek delavcev
—	pripravnikov
Delavcu — pripravniku gre akontacija osebnega dohodka izračunanega po povprečnem OD na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v minulem letu in to:
—	pripravnik s srednjo izobrazbo lahko prejme največ 70%, z višjo izobrazbo največ 90 % in z visoko izobrazbo največ 105 % od navedene osnove.
Pripravnikova akontacija osebnega dohodka je lahko do 20% višja od dogovorjene po prejšnjem odstavku, če ima udeleženec samoupravnega sporazuma izdelan na merila za ugotavljanje njegovega individualnega uspeha ali če je njegov pripravniški staž daljši kot eno leto.
NEKATERA IZPLAČILA, KI BREMENIJO OSEBNE DOHODKE
Dodatki za Izjemne delovne pogoje:
5.	za nadurno delo 50 %
od obračunske osnove
6.	za nočno delo 30% do 50 % od obračunske osnove
7.	za delo na nedeljo 35 %
do 50 % od obračunske osnove
8.	za delo na praznik 50%
obračunske osnove
9.	za deljen delovni čas
največ 350. din, če je prekinitev delovnega časa daljša od ene ure, in največ 700 din, če je prekinitev dve uri ali več.
10.	Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni
Znesek nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni ne sme biti nižji od 90 % mesečnega poprečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega v minulem koledarskem letu. Osnova za obračun nadomestila se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila zdravstvena skupnost Slovenije v prilogi Delavske enotnosti »Vzajemnost«.
Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavec, če bi delal.
11.	Nagrajevanja lz vloženega minulega dela
Najvišji odstotek od obračunske mesečne osnove ali do-Delovna doba sežene mesečne akontacije osebnega dohodka delavca
nad 1 do 5 let	1
nad 5 do 10 let	2
nad 10 do 15 let	4
nad 15 do 20 let	6
nad 20 do 25 let	8
nad 25 do 30 let	10 nad 30 do 35 oz. 40 let 12
17.	Nadomestilo za ločeno življenje
Nadomestilo za ločeno življenje znaša največ 1.300 dinarjev mesečno.
18.	Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
Organizacija združenega dela lahko povrne stroške za prevoz na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi na na določeni relaciji, s tem, da delavec sam prispeva najmanj 30 dinarjev. Ti stroški se povrnejo za prevoz od stalnega bivališča do kraja delovnega mesta. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ 0,50 dinarjev za prevoženi kilometer.
19. Povračilo stroškov
selitvenih
12.	Dodatek za omejevanje fluktuaclje ne sme presegati 5 % osebnega dohodka delavca.
PREJEMKI IN IZDATKI, KI ŠTEJEJO MED POSLOVNE STROSKE
13.	Dnevnice za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja
Dnevnica znaša:
—	za čas odsotnosti 8 do 12 ur največ 100 dinarjev;
—	za čas odsotnosti nad 12 ur največ 160 dinarjev.
Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 190 dinarjev. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje največ 80 dinarjev.
14.	Dnevnice za službena potovanja v tujino
Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe.
15.	Kilometrina
Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene — kilometrina znaša za vsak prevoženi kilometer 1,50 dinarjev.
16.	Terenski dodatek
Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu na terenu.
Terenski dodatek znaša največ 75 dinarjev na dan.
Selitveni stroški se povrnejo delavcu ali njegovim družinskim članom, če se preselijo iz kraja dosedanjega stalnega bivališča v drug kraj zaradi dela,, upokojitve ali smrti delavca in če je preselitev v interesu temeljne ali druge organizacije združenega dela.
20.	Regres za prehrano med delom
Udeležba regresa v ceni organizirane prehrane med delom znaša največ 300 dinarjev mesečno na delavca. Ta regres se ne more izplačevati v obliki vrednostnih bonov.
Vrednostni boni do največ 300 dinarjev se lahko izplačajo tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano.
21.	Odškodnine izumiteljem, racionalizatorjem In novatorjem
Osnovne organizacije sindikata se morajo zavzeti, da bodo v samoupravnih aktih udeležencev sporazuma opredeljeni pogoji, ki bodo kar najbolj spodbujali ustvarjalnost delavcev ter merila za pravične odškodnine in nagrade izumiteljem, racionalizatorjem in novatorjem.
22.	Izplačila po pogodbah o delu
Ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računa so delavski sveti temeljnih in drugih organizacij združenega dela dolžni poimensko obravnavati izplačila za delo po pogodbah o delu in presojati njihovo upravičenost.
23.	Nagrade učencem v gospodarstvu
Nagrade učencem v gospodarstvu trajajo vse leto, tudi v času počitnic in bolezenskega dopusta. Nagrade, ki se določajo v učni pogodbi, znašajo najmanj:
—	v I. letniku 720 dinarjev (neto);
—	v II. letniku 840 dinarjev (neto); .
— v III. letniku 1.000 dinarjev (neto).
Temeljne organizacije združenega dela lahko določijo po kriterijih v svojih splošnih aktih še dodatne nagrade, odvisno od učenčevega uspeha, in sicer v času praktičnega pouka po doseženem učinku, v času teoretičnega pouka pa od doseženega učnega uspeha.
24.	Nagrade študentom in dijakom na praksi
Nagrade študentom in dijakom za obvezno prakso ne smejo biti nižje od 720 dinarjev mesečno in ne višje od 60 % poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v minulem lotu.
NAMENSKA SREDSTVA
ZA STANOVANJSKO GRADNJO IN IZOBRAŽEVANJE
25.	Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo
Namenski znesek za stanovanjsko gradnjo znaša toliko, kot je sklenjeno v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, vendar ne manj kot 6 % od bruto osebnih dohodkov.
26.	Izobraževanje
Namenski znesek za izobraževanje znaša najmanj 2 odstotka bruto osebnih dohodkov.
PREJEMKI OZIROMA
IZDATKI IZ SKLADA SKUPNE PORABE
27.	Oblikovanje in poraba družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe
Oblikovanje in poraba sredstev sklada skupne porabe določijo udeleženci samoupravnih sporazumov na osnovi določil družbenega dogovora o skupnih osnovah delovanja udeležencev v zvezi z razporejanjem dohodka in delitvijo osebnih dohodkov ter združevanjem dela in sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v SR Sloveniji za leto 1976.
V tako oblikovana sredstva niso všteta namenska sredstva za:
—	regres za letni dopust učencev v gospodarstvu;
—	stanovanjsko gradnjo;
—	gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje najmanj v višini 10 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu;
—	preventivno zdravstveno varstvo;
—	odpravnine;
—	otroško varstvo;
—	humanitarne organizacije;
—	pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu.
28. Regres za letni dopust
Sredstva za nadomestilo stroškov rednega letnega dopusta se oblikujejo v višini najmanj 1.100 in največ 1.300 (Nadaljevanje na 6. str.)
Samoupravna kronika
Od 15. 10.—15. 11. 1975
\ K
KOM SOM LfcH^O
zuv^o DO BO ZA-^O-vkza^Ž
o
Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti — 13. 10. 1975
Obravnavane so bile kršitve delovnih obveznosti zaradi neupravičenih izostankov, odklonitve dela nad polnim delovnim časom, nediscipline, pogostega zapuščanja delovnega mesta, slabega odnosa do sodelavcev in povzročitve materialne škode organizaciji združenega dela do vrednosti 100,00 din.
V štirih primerih je delavcem v postopku bil izrečen opomin, v dveh primerih je 'komisija sprejela sklep, da se postopek ustavi, v enem primeru pa je obravnavanje domnevne kršitve delovne obveznosti prestavila na naslednjo sejo.
Razpisna komisija — 24. 10. 1975
Za predsednika komisije izbran Marko Miklavčič. Razprava o razpisnih pogojih za delovna mesta direktorja, vodjo kadrovske službe in vodjo proizvodnje plastike. Ker je delovno mesto šefa splošne službe še vedno nezasedeno, je komisija sklenila, da se namesto vodja kadrovske službe razpiše delovno mesto šefa splošne službe. Glede na razpisne pogoje za posamezna delovna mesta naj posredujejo svoje pripombe še družbeno-politične organizacije.
Razpisna komisija — 29. in 30. 10. 1975
Sprejet sklep o vsebini razpisnih pogojev in sklenjeno, da se razpis takoj objavi. Komisija je skupaj s predstavniki družbeno-političnih organizacij pripravila predlog Skupnemu delavskemu svetu in DS TOZD proizvodnja obutve za imenovanje vršilcev dolžnosti na delovnih mestih, za katera je bil sprejet sklep, da se razpišejo.
Komisija za nagrajevanje — 31. 10. 1975
Obravnavano poročilo o upoštevanju 53. Člena Sporazuma o delitvi sredstev za OD pri ocenjevanju režijskih delavcev po splošni delovni oceni. Ugotovljeno je, da je pri oceni vseh proizvodnih režijskih delavcev, kakor tudi pri oceni delavcev strokovnih služb določilo upoštevano in ocene v točkah 5—10 50. člena v poprečju ne presegajo 100 poenov. Določilo o dovoljenem poprečju ni upoštevano pri ocenah v kadrovski službi in se v tem primeru ukrepa po 3. odstavku 53. člena.
Pregledano poročilo o izvajanju 34. člena Sporazuma in ugotovljeno, da se določila tega člena v glavnem upoštevajo, da pa je pereče vpraša-
nje nadur. Sklenjeno je, da se vodilnim delavcem in vodjem oddelkov da opozorilo za večjo kontrolo nad nadurami in potnimi stroški.
Obravnavane pritožbe delavk, ki so razporejene na fazo šivanje okrasnih robov na dvoiglovko in sprejet predlog za SDS.
V zvezi s pritožbami in predlogi nekaterih delavcev iz režije za prerazporeditev delovnih mest v višje skupine, je komisija zavzela naslednje stališče: Pritožb delavcev na razporeditev režijskih delovnih mest se ne obravnava in ne rešuje, dokler se načelno ne reši vprašanje sistemizacije delovnih mest in vprašanje ali je potrebna nova ocenitev vseh režijskih delovnih mest ali naj se rešujejo posamezni predlogi in pritožbe.
Obravnavana in negativno rešena pritožba na ugotovitveno odločbo, ki je bila izdana delavcu na delovnem mestu manipulant v obratu Gorenja vas. Komisija je po obravnavi sprejela stališče, da delavcu, ki je poslan na delo iz matičnega podjetja v obrat Gorenja vas ali obratno, ne pripada terenski dodatek ali dnevnica. To stališče je bilo sprejeto glede na to, da v omenjenih primerih ne nastopajo dodatni stroški, ker je tudi v obratu organizirana družbena prehrana.
Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti — 3. 11. 1975
Obravnavane so bile prijave domnevnih kršitev delovnih obveznosti in določeni datumi javnih obravnav. Obravnavana je bila tudi kritika SDS in DS TOZD Proizvodnja glede dela komisije in delavskima svetoma dano poročilo.
Delavski svet TOZD Proizvodnja in skupni delavski svet — 5. 11. 1975
Po razpravi sprejeti sklepi o imenovanju vršilcev dolžnosti razpisanih, a še ne zasedenih delovnih mest:
—	vršilec dolžnosti direktorja, Ivan Capuder
—	vršilec dolžnosti vodje kadrovske službe, Angelca Fi-lipič
—	vršilec dolžnosti vodje proizvodnje plastike, Anton Zibert.
Sprejet je bil sklep, da Al-pina poravna obveze mode-lirju E. Miillerju, ter se zagotovi odplačevanje anuitet iz odobrenega stanovanjskega posojila v znesku 673.490 din iz sredstev skupne porabe delovne organizacije. Odobreno je bilo plačilo nadur šefinji finančne službe, sprejet način obračuna dela na solidarnostne dneve, dolgoletnemu re-prezentantu Matevžu Lukan-
cu se izplača določeni znesek za zastopanje naše firme v organizaciji Pul.
Sprejet je bil sklep o imenovanju inventurnih komisij za popis sredstev in virov sredstev ob zaključku leta 1975.
Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti se mora pri svojem delu držati določil Zakona o pravdnem postopku in Samoupravnega sporazuma o obveznostih delavcev v združenem delu. Delavec v postopku mora imeti najmanj tri dni časa, da poda svojo pismeno izjavo glede domnevne kršitve delovne obveznosti, obtožni predlog in vabilo za obravnavo pa mora dobiti najmanj 8 dni pred začetkom javne obravnave. Vsi roki se štejejo od datuma vročitve.
Odgovorne osebe ne pišejo prijav kršitev delovnih obveznosti redno in tekoče. Tako se včasih dogodi, da od domnevne kršitve delovne obveznosti pa do prijave poteče tudi več dni.
Zavest delovnih ljudi do dela je odvisna od njihovih splošnih in delovnih sposobnosti, od obsega njihovih delovnih moči, od stopnje njihove kulturne ravni in konč-
Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti — 12. 11. 1975
Obravnavano je bilo 12 kršitev delovnih obveznosti. Izreki ukrepov še niso pravnomočni.
no tudi od organizacije dela in delovnih pogojev. Zato bi pri tem, ko govorimo o odgovornosti delavcev in o izrečenih ukrepih morali najprej pomisliti na ta vprašanja.
Delavska sveta sta dala priporočila komisiji, naj zadeve rešuje hitreje, toda upravičeno se vprašujemo ali bo res rešila problem discipline v plastiki, ali morda delavska sveta svojega priporočila ne bi morala nasloviti na koga drugega, na organizacijsko službo, ki je še nimamo ali na...?
Če pa že priporočila naslavljamo na organe, ki obstojajo, bi to v prvi vrsti moral biti odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, ki je pristojen, da delavce sprejme in jih razporeja na delovna mesta.
Mogoče pa je tudi ta prispeval k temu.
Komisija za ugotavljanje
kršitev delovnih obveznosti
Kaj prinaša osnutek sindikalne...
(Nadaljevanje s 5. str.)
dinarjev na zaposlenega, pomnoženo s številom zaposlenih, h katerim se prištejejo tudi učenci v gospodarstvu.
29. Solidarnostne pomoči
Za solidarnostne pomoči se štejejo:
a)	pomoč organizacije združenega dela družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu v višini razlike med pogrebnimi stroški po računu pristojne organizacije, in zneski, ki jih v ta namen prizna zdravstvena skupnost Slovenije v svojem samoupravnem sporazumu;
b)	denarna pomoč delavcu v primeru daljše bolezni ali ob smrti v ožji družini, in to največ v višini poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v delovni organizaciji v minulem letu;
c)	enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino;
č) enkratne letne obdaritve upokojencev;
d)	enkratne pomoči ob nastanku težje invalidnosti;
e)	druge solidarnostne pomoči.
Predlog za te solidarnostne pomoči — razen pod točko a) — posreduje osnovna organizacija sindikata, bremenijo pa sredstva iz prvega odstavka točke 27.
30.	Nagrade ob odhodu v pokoj
Nagrada ob odhodu delavca v pokoj znaša najmanj dve in največ tri poprečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu.
31.	Nagrade ob delovnih jubilejih
Ce udeleženci v družbenih dogovorih za območja ali v svojem splošnem aktu doio-čajo nagrade za delovne jubileje, so zgornje vrednosti:
—	za 10 let delovne dobe v delovni organizaciji 2.300 dinarjev,
—	za 20 let delovne dobe v delovni organizaciji 3.450 dinarjev,
—	za 30 let delovne dobe v delovni organizaciji 4.600 dinarjev.
Ob začetku uporabe določil o nagradah za delovna juorle-je se lahko upošteva tudi delavec, iki je že prekoračil enega takih jubilejev. V tem primeru se lahko izp'ača nagrada samo za en delovni jubilej.
Okviri so torej predlagani in vidimo, da bistvenih novosti ne prinašajo. Postavljeni pa bodo, ko bo osnutek sprejet, to pa bo predvidoma do konca leta 1975.
Po sprejetju osnutka bomo obravnavali stališča sindikalne liste tudi pri nas In jih vključili v naše interne samoupravne sporazume.
Kako rešiti problem discipline
V nekaterih oddelkih, zlasti v plastiki, ugotavljamo precejšnjo nedisciplino. Na zadnji seji delavskega sveta so padla nekatera vprašanja, zakaj komisija ne rešuje teh vprašanj hitreje in učinkoviteje.
Zmanšujmo stroške!
Komisija za nagrajevanje je na zadnji seji pregledala upoštevanje določil 34. člena Sporazuma o delitvi sredstev za OD, ki zajemajo delo nad polnim delovnim časom in obravnavala poročilo o nadurah v režiji v mesecih junij —september letos.
Kot prvo je komisija ugotovila, da vodilni delavci od 1.—3. skupine v teh mesecih niso imeli obračunanih nadur ter da se šoferjem, kot je določeno, nadure obračunavajo po prevoženih kilometrih.
Naslednja ugotovitev pa je bila, da je v ostali režiji nadur izredno veliko. V nekaterih primerih dela nad polnim delovnim časom ni odgovorna oseba predhodno izdala naloga; delo opravljeno v nadurah se tudi premalo kontrolira, v določenih primerih pa bi se moralo delo organizirati v rednem delovnem času in poiskati nadomestilo za odsotne delavce.
Komisija je glede na to izdala vodilnim delavcem in vodjem oddelkov opozorilo, da se nadure zmanjšajo na minimum in da se odpravijo navedene pomanjkljivosti. Kadar je dana možnost, naj se nadure koristi. Komisija je zavzela tudi stališče, da je potrebno več prizadevanj za
zmanjševanje potnih stroškov in stroškov prevozov. Stroški s tega področja so močno narasli. Mnogokrat se službe premalo povežejo, da bi potrebe po prevozih združile, kolikor se največ da.
Povečati bo treba kontrolo nad časom odsotnosti, ki je potreben za izvršitev danih nalog, nad kilometrino, nad prevozi z osebnimi avtomobili delavcev in potne stroške tekoče obračunavati. Tudi na tem področju naj bi odgovorni delavci čimbolj skrbno gospodarili.
Komisija pričakuje, da bo opozorilo upoštevano, saj je bilo izdano z namenom, da zmanjšamo stroške.
Stališče komisije za nagrajevanje v zvezi z delom nad polnim delovnim časom in stroški prevoza je obravnavala tudi. delavska kontrola, ga v celoti podprla in bo tudi spremljala izvajanje izdanega opozorila.
Odbor delavske kontrole in komisija za nagrajevanje sja bili enotni, da moramo prav vsi, ki združujemo delo v ALPINI, delati za zmanjševanje stroškov vseh vrst, saj njihovo naraščanje prav gotovo slabi uspešnost našega poslovanja.
M. J.
Kako bi več zaslužili
Tole ne bo recept. Morda misel, ki bi pripomogla k uresničitvi našega načrta, ki se imenuje stabilizacija.
V	lepih, visoko donečih mislih često načrtujemo način dela, ki naj bi bil smotern in naj bi nam prinesel obilo sadov. Zal je prevečkrat to le »sejem želja«, kajti do resničnih uspehov je še dolga in naporna pot. Pozabljamo zlasti na določitev izvedbe zastavljenih nalog, opredelitev naloge v določenem času, točno ugotoviti, kdo je za kaj odgovoren in pa predvideti ustrezno nagrado vsem sodelujočim v tako zastavljenem delovnem načrtu.
V	tem okviru pa imamo še niz možnosti. Pravijo, da je eden najpomembnejših, iskanje že tolikokrat omenjenih notranjih rezerv. To omenjam zato, ker za naše težave morda prevečkrat krivimo le zunanje dejavnike, pozabljamo pa, da je v delavcih, ki združujemo svoje delo izredna energija, ki jo s smiselno zastavljenim načinom dela lahko sprostimo, vpreže-mo v na prvi videz neuresničljive delovne naloge. Pravimo, da živimo v dobi samoupravljanja, da je omenjeno pravzaprav naloga nas vseh. Vendarle pa je iskanje notranjih rezerv na eni strani strokovna naloga, na drugi strani pa mobilizacija vseh tistih, ki želijo kolektivu dobro in ki nekaj znajo.
S strahom beremo, da je Jugoslavija na repu svetovnih statistik, kar zadeva izume, tehnične izboljšave in podobno. Menim, da nas to ne bi smelo prestrašiti toliko, da bi ohromeli. Prav nasprotno. Naj nam bo to alarm za premišljeno ukrepanje.
Tudi v Alpini. Morda ne bomo dosegli rezultatov, kot so jih v Nemški demokratični republiki, ko je v letu 1973 pri tehničnih izboljšavah sodelovalo preko 24 % vseh zaposlenih delavcev. Osnova za našo akcijo so lahko že sklepi družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ki so jih sprejeli novembra. Komisija za nagrajevanje že pripravlja predlog, kako bi s primernejšim nagrajevanjem delavcev, ki bi predlagali določene izboljšave, širili to dejavnost. Na drugi strani je tudi komisija za inovacije pripravila nekaj predlogov za organizacijo inovacijske dejavnosti v Alpini.
Pri našem skupnem prizadevanju nam bo, vsaj upam, mnogo pomagala sprotna izmenjava doseženih rezultatov, ki jih bo sproti prinašal Informator.
Prepričan sem, da bomo z združenimi močmi lahko napravili ali popravili marsikaj, razrešili kak tehnološki ali organizacijski problem, in komaj čakam, da čestitam prvim novatorjem.
Nejko Podobnik
V mirnem okolju, neko-likanj odmaknjeno od mestnega trušča v Goru-povi ulici v Ljubljani smo se sestali z direktorjem Inštituta za ekonomska raziskovanja MARJANOM DOLENCEM.

Kar dobro pozna naš časopis in tudi rubriko, v kateri je tokrat naš gost. Zato ni bilo potrebno mnogo besed. Razgovor je stekel sam od sebe, problem je bil le v tem, da smo ob spremljanju njegove iivljenjske poti stalno obravnavali iivljenjske
in delovne razmere v Zi-reh. Morda je tako prav. Se posebno zato, ker kale kako neločljivo se vsa ta desetletja povezuje livlje-nje našega rojaka, z liv-ljenjem našega kraja.
»Nekako slučajno,« pra-vi, »sem se odločil za ekonomijo. Najprej me je veselila tehnika, saj je moj oče gradbenik. No, kot veste, po vojni so bile razmere glede študija zelo čudne. Vse generacije hkrati smo hodile v šolo in ni čudno, da je mar-sikak talent ostal neodkrit. Sam sem se kmalu odločil, odšel v Ljubljano, tam v petih letih dokončal osem gimnazij, in ekonomija je bila tu. Od takrat se od nje še nisem ločil. Kot zanimivost naj omenim še, da sem ob zaključku študija na ekonomski fakulteti opravljal obvezno šolsko prakso prav v sedanji Alpini. Kot zelen študent sem vendarle opazil marsikaj. Nekako ni bilo prostora za šolane ljudi. Mislim, da je škoda, kajti v tistih letih
bi marsikdo od nas, ki se potepamo po svetu, ostal v Zireh.
Postal sem asistent na fakulteti in se mnogo ukvarjal s financami. Kasneje pa sem se javil na razpis za delo na Ekonomskem inštitutu, in od takrat do danes sem tukaj, Z izjemo tistih let, ko sem se profesionalno ukvarjdi s politiko.«
Marjan Dolenc, ta 45-let-ni ekonomist slovenskih razselnosti ima za seboj res zanimivo pot. Bil je zvezni in republiški poslanec, član slovenske vlade in sekretar za gospodarstvo.
Pred tem je po prihodu iz Združenih driav Amerike pripravljal doktorat znanosti, toda drulbene doltnosti so ga preveč zaposlovale.
Njegovo sedanje delo je izredno obširno. Od analiz, investicijskih zamisli, koncepta dolgoročnega razvoja Slovenije, problemov ceste do rudnika urana v Zirovskem vrhu, do seznanjanja slovenskih ekonomistov z nekaterimi sodobnimi problemi ekonomije, na primer večsek-torske analize, ki jih posreduje ekonomistom iz oljih drulbenih sredin.
»Za vas v Zireh bo cesta do Gorenje vasi zelo pomembna. Kajti povezave s svetom so za sodobno gospodarstvo vedno bolj pomembne. Tudi problem kadrov se na ta način laije rešuje. Sicer pa je vedno, da v Zireh delate po nekem smotrnem dolgoročnem programu. Mnogi, ki tivimo zunaj, smo vam pri tem pripravljeni pomagati.«
Tekst: Nejko Podobnik Foto: Franc Jescnko
Kadrovske novice
V zadnjem mesecu je bilo manj sprememb kot običajno. V združeno delo sta vstopili Pavla Pagon, delavka v lahko šivalnici obutve in Majda Kukovec, prodajalka v prodajalni ALPINA Maribor.
Iz združenega dela so izstopili Janez Vehar, delavec v oddelku sekalnlce, Tončka Sedej v obratu ALPINA Gorenja vas in Izidor REJC, direktor delovne organizacije.
Število zaposlenih po TOZD-ih po stanju 30. 10.
1975 pa je sledeče: TOZD Proizvodnja obutve
1080
TPZD Prodaja obutve 267 Delovna skupnost skupnih služb	245
A. F.
V slovo
Ivanu
Bogataju
	
^ j	
	v" -
	
V	79 letu starosti smo se poslovili od našega delavca — upokojenca Ivana Bogataja iz Dobračeve 122.
V	Alpini se je zaposlil že sredi meseca julija
1945 in delal vse do svoje upokojitve januarja 1953.
S svojim delom In prizadevanjem je pomagal pri razvoju čevljarstva in prispeval k izgradnji sedanje ALPINE.
Opekline
Povzroči jih suha vročina:
plamen, vroč zraik, segreta kovina, sonce, močno trenje kože, električni tok ali strela. Podobne so oparine, ki jih povzroči vroča tekočina, segreta mast itd. Kemične snovi, ki so jedke (kislina, lug) povzročijo opeklinam »lične poškodbe.
Prva pomoč:
Osnovno napotilo naj bo: ČIMPREJ MORAMO S KOŽE ODSTRANITI VROČO ALI JEDKO SNOV, ki je opeklino povzročila.
1.	Pogasimo gorečo obleko s tem, da preprečimo dotok zraka do plamena. Goreči del telesa pokrijemo z odejo, h.v ljo, posujemo z zemljo, peskom. Tekanje okoli poškodovanca gorenje samo še poveča
2.	Takoj slečemo poparjeno oziroma z vročo tekočino prepojeno obleko
3.	Sežganih ali na kožo prilepljenih oblačil ne trgamo s ponesrečenca
Opekline povzroče pri opečenem zelo hude bolečine. Najenostavneje jih zmanjšamo — istočasno pa s tem tudi ponesrečencu najizdatneje pomagamo, če opečeni del telesa hladimo.
Hlajenje opeklin:
Najbolje bo opečeni del držati 15—20 minut pod pipo s hladno vodo. širše poškodbe lahko hladimo s polivanjem ali oblaganjem s čisto, mokro brisačo. Voda s prevelikim pritiskom iz cevi lahko kožo poškoduje, zato jo uporabljamo previdno.
Takoj obvestimo zdravstveni dom, kjer bomo dobili ustrezne napotke (prevoz v dežurno ambulanto, pošljejo reševalni avto, pošljejo zdravnika).
Zares, z združenimi močmi bomo še marsikaj dosagli.
Še posebno je važno, tki ljudje nismo zadovoljni zgolj s tem, kar imamo, temveč želimo ustvariti še in še. Krajevna skupnost bo tako res lahko postala Krajevna skupnost občanov in njihovih interesov.
Tokrat je bila delovna zmaga kronana z lepo organizirano otvoritvijo asfaltirane ceste od »Mrovca« do »Ančnka« ter od Malovrha do »Župana« in od Jožeta Peternelja do Rakulka. Zbrala se je množica sodelujočih pri akciji, pa tudi mnogo drugih občanov, ki so radovedno opazovali program.
Kdaj dokončno oskrblmo opeklino sami, brez zdravniške pomoči?
Samo tedaj, ko je po hlajenju koža le rahlo pordela in je opeklina na majhnem delu kože (npr. 5x5cm). Nikoli pa ne smemo zdraviti opekline sami, če je opečena koža vek, ustnic, dlani, spolovila.
Pri opeklinah na očeh je potrebno samo hlajenje. Opečenega takoj po hlajenju (ali pa ga hladimo med prevozom) odpeljemo k zdravniku.
Opekline s tekočim aluminijem ali vrelo plastično maso
Ce je aluminij brizgnil na obleko, padel v rokavico ali čevelj, se takoj sezujemo, snamemo rokavico in aluminij odstranimo. Sledi običajno hlajenje in prevoz k zdravniku.
Kako po hlajenju opeklin ravnamo s ponesrečencem?
Razen na obrazu — opekline sterilno pokrijemo s prvim povojem ali gazo, ki jo nalahno in previdno pritrdimo na kožo s trikotno ruto ali navadnim povojem. Ponesrečeni lahko dobi napitke — čaj in podobno — seveda, če je pri zavesti.
POZOR!
Opeklin ne posipamo s praški, jih ne mažemo z mazili, mehurjev ne prediramo, ne trgamo z opečene kože sežganih in prilepljenih kosov oblačil.
Oprema za prvo pomoč:
1.	Prvi povoj — srednji in veliki oziroma opekllnskl povoji
2.	Sterilna gaza 1/2 In 1 m
3.	Povoji 8 cm, 12 ln 15 cm tkani rob
4.	Trikotne rute
Dr. Tone KOŠIR
Upokojenci
ne mirujejo
Zdi se mi potrebno, da se tudi naše društvo oglasi v vašem glasilu, kajti še vedno smo zainteresirani za življenje kolektiva Alpine zato, ker je tovarna prevzela pokroviteljstvo nad našim društvom in nam vedno tudi pomaga.
Naše društvo šteje	sedaj
432 članov, od tega je	samo
iz Alpine upokojencev	okoli 180 članov.
Namenili smo se, da pri svojih društvenih prostorih prizidamo nove sanitarije. Imamo vse potrebne načrte in dokumente, nimamo pa potrebnih denarnih sredstev, ki jih zahteva zakon. Upamo pa, da bomo v prihodnjem letu rešili tudi ta problem.
Letos je društvo precej skrbelo za razvedrilo svojih članov. Organizirali smo 4 enodnevne izlete, katerih se je udeležilo 178 članov.
Z vseh teh izletov smo se vsi udeleženci vrnili domov zadovoljni in bogatejši. Mnogi so se šele kot upokojenci prvič peljali z letalom.
Septembra se je 6 članov udeležilo desetdnevnega oddiha (na regres) v Piranu. Tudi za oktober smo imeli 25 prostih mest na regres v Piranu, ugodnost pa je izkoristilo le 6 članov. Želimo, da bi v bodoče to možnost letovanja izkoristilo čimveč članov in njihovih svojcev.
Julij GLIHA
Ponovno izide knjiga o črni roki
Najbolj iskana knjiga letos pri nas je bila Jožeta Vldica PO SLEDOVIH ČRNE ROKE. Prva naklada 7000 izvodov je bila razprodana v dveh tednih. Prvi bralci so poslali avtorju nekaj pripomb, opozorili so ga na zločine, zločince in žrtve, ki zanje še ni vedel in Jože Vidic se je znova podal po sledovih črne roke, da je knjigo dopolnil. Pisec v okviru knjige obravnava tudi nekatere zanimive dogodke ln zločine črne roke v žireh.
Knjiga je tako narasla za nad 100 strani in bo ponovno izšla 20. decembra. Bralci, ki bi knjigo naročili pred izidom in jo plačali do 15. decembra, jo dobijo za 180.—din, kolikor je veljala prva izdaja. Po 15. decembru bo cena knjige zaradi povečanega obsega 202.— din.
Naročila je treba poslati na naslov: Založba Borec 61001 LJUBLJANA Miklošičeva 28 p. p. 203
Hkrati z naročilom Je treba nakazati 180.—din po položnici na račun št. 50101-603-45772 s pripisom »Za črno roko«.
Obvestilo
Dne 7. decembra bo ob 9. uri v dvorani SVOBODE občni zbor društva upokojencev.
Na tem ustanovnem občnem zboru, ki je sklican po novi ustavi, se bomo pogovorili ln slišali marsikaj, kar je v interesu upokojencev. Prosimo, da se tega zbora udeležijo vsi člani in tudi nečlani.
Možnost za vpis v naše članstvo imajo tudi vsi kmečki upokojenci in imajo enake pravice kot ostali upokojenci.
Društvo upokojencev Žlrl
Misli
Misel, pravi kitajski pregovor, je podobna kopanju vodnjaka: voda je najprej kalna, počasi pa se zbistri. Pa naredimo nekaj zamahov v upanju, da bo kdo od poklicanih dokopal bistro vodo. Sam ne
zmorem, a kalne vode se še v sanjah bojim. * * *
Zvemo, da se spreminja sestav partijskega članstva, da je v zvezi več neposrednih proizvajalcev. Le-ti naj bi pregnali zatohlost, ki vlada v prenekate-rih osnovnih organizacijah. Ko sem o tem razmišljal, sem se spomnil pesnikovih besed: »Moj oče še ne boji socializma, boji se vetra z zadružnih njiv.« Da, veter je tisti, ki seje, a tudi ruši, če se mu zahoče ...
* * *
Naj bruham naprej? So organi KS sestavljeni skladno s socialno strukturo Zirov? Bil sem prisoten pri oblikovanju teh organov in vem, da smo telili za tem. Pri oblikovanju sveta nam ni šlo, da bi le formalno zadostili povedanemu, temveč za ljudi, ki so zaradi svojega objektivnega pololaja v svojih delovnih sredinah in svojega strokovnega znanja, sposobni oblikovati in tudi izvajati sprejeto krajevno politiko. Sodim, da je, poleg nekaterih drugih okoliščin, to temeljni kamen razmeroma uspešnega dela sveta.
Skladno s tem lahko postavimo vprašanje kako je s sestavo organov Zveze komunistov in Socialistične zveze kraja? Morda bi kazalo v teh zimskih sestankarskih dneh presoditi, kako nova organiziranost (in novi ljudje) prispeva k povečani politični razgibanosti, ki smo ji priča. Ob tej priliki bi kazalo osvetliti, kako osebni zgled vpliva na uveljavitev idej in prakse najbolj naprednih drulbenih sil v naših Zireh.
Sodim, da je umestno tudi naslednje vprašanje: kako smo kot kraj zastopani v organih občinske skupščine, njeni upravi in v političnih organizacijah na nivoju občine? Bojim se, da bo vprašanje napak razumljeno. Ne gre zato, da bi izrekali nezaupnico temu ali onemu. Še manj, da bi odpirali stare rane. Nasprotno! Opozoriti hočem, da ustrezno razmerje v zastopanosti vnaprej preprečuje razna sumničenja, ki vznikajo ob ukrepih političnih organov občine ter skupščine in njenih organov. Nekateri takemu razmisleku ugovarjajo, češ, da ne gre za organe, ki so sestavljeni po teritorialnem principu, temveč, da je edino merilo znanje, ki ga kandidati za posamezne organe morajo imeti. Praviloma pa se ne vpraša, kje tiči vzrok, da posamezni manjši center v občini nima
človeka iskanega znanja.
* * *
Saj res. Kako pa teče policentrični (v več cen-trih) razvoj, za katerega smo se dogovorili? Če nič drugega, bo treba okrepiti kadrovski priliv teh centrov. S tem kar je trenutno v Zireh, ne moremo zadostiti (kljub morebitni dobri volji) niti trenutnim potrebam, kaj šele perspektivnim potrebam kraja. Verjetno je res, da ni najbolje izkoriščen niti tehnični niti človeški dejavnik. Brez novih ljudi ne bo moč prerasti obrtniške miselnosti, ki pod krinko lalne enakosti spletkari z javnim mnenjem in se tako zelo spretno ohranja pri livljenju, kot celota pa
zaostaja za družbenim razvojem.
* * *
V tem trenutku je nujno vsestransko pretehtati zahteve po integraciji in vseh vrstah poslovnega sodelovanja našega gospodarstva. Kaj si lahko obetamo od »zdrulenega dela in sredstev«? Ali je upravičen strah, da se bodo integracije končale ob sotočju obeh Sor? Dobro preglejmo, da ne sedemo na napačen avtobus! Še hujše pa bo, če nam ostanejo samo lastne oluljene noge. Sodim, da bi morali javni delavci spregovoriti (pisati) o tem in drugem, kar nas v tem trenutku skrbi. Nekaj »obkofetnih« besed po lirovskih »ambasadah« ne more in ne sme nadomestiti njih »javnega delovanja«.
Hie Rhodus, hie solta!
* * *
Za konec; če bi v Zireh v tem trenutku imeli kak ducat tehniško-ekonomsko-pravnega izobralenstva, bi zlahka »podelili karte«, pa tudi »špil« ne bi bil hazardski. Tako pa ...
* * *
Res, misel je le začetek dela. A brez nje ne gre!
V. 2AKELJ
Ideja
V mesecu oktobru, točneje 25. in 26. oktobra so nas obiskali člani KPJ iz Torina. Mnogi so se spraševali, zakaj ravno iz oddaljenega Torina?
Da bi na to vprašanje lahko odgovoril, moram poseči malo nazaj, v mesec junij tega leta. V tem mesecu smo se slučajno srečali z nekaterimi tovariši iz Torina, ko so obiskali grobove svojcev, borcev partizanske divizije Garibaldi in grobove drugih italijanskih drlavljanov, ki so se borili v enotah NOV in padli ali pa umrli v bolnici Fran ji. Izrazili so leljo, da bi nas obiskali.
Svet ZK Ziri je razpravljal o tem obisku na eni svojih
ne pozna
nju jezika lahko dojeli misel in lepoto programa. Posebno jih je navdušilo petje naših pevcev revolucionarne pesmi v italijanskem jeziku »Bandera rossa«.
Naslednji dan smo se zopet zbrali v Strojarni pri zajtrku. Nato so si odpočili in nadvse zadovoljni obiskovalci, ogledali naš majhni, a zanimivi muzej, kjer jim je Alfonz Zajec govoril o razvoju čevljarske obrti v Zireh. Nato so si ogledali še naš kraj, ki jih je tudi izredno navdušil, saj prihajajo iz velikega industrijskega mesta, kjer ni travnikov, polj in gozdov.
Po kosilu smo se od naših gostov prisrčno poslovili. Navdušeni nad vsem kar so vi-
meja
deli, nad prijaznostjo ljudi in lepoto kraja, so s solznimi očmi obljubili, da bodo čez 2 leti spet prišli.
Naj se na koncu še zahvalim vsem, ki so karkoli prispevali za njihovo dobro počutje. Predvsem vsem tistim tovarišem, ki so jih brezplačno sprejeli na prenočišče in pa tistim, ki so nam pomogali premagovati jezikovne telave. Posebna zahvala gre tovariši-ci iz Škofje Loke, ki je strokovno in z velikim znanjem italijanščine vestno tolmačila vsako izgovorjeno besedo. Naj omenim še to, da so nas torinski tovariši za 1. maj 1976 povabili v Torino.
Bogomir Cokan
Ob sprejemu pred zadružnim domom
sej. Obveščeni so bili tudi vsi sekretarji OOZK, predsedniki SO in ZB ter občinski komite ZK, ki je obljubil tudi kritje stroškov. Tako smo se dogovorili.
Veliko število ljudi je pričakalo tovariše iz Torina in jih prisrčno pozdravilo. K lepemu sprejemu je precej prispevala godba Alpine. Po pozdravnih besedah tov. sekretarja smo goste povabili na ogled Alpine. Po ogledu delovnega procesa pa smo se v jedilnici Alpine pogovarjali o delu v ZK in sindikatih.
Vse kar so slišali in videli v Alpini jih je zelo navdušilo, tako da smo se pri odhodu iz Alpine le pogovarjali kot stari znanci, nič ni bilo več tujega med nami. Iz Alpine smo jih povabili še v osnovno šolo, kjer so jih le nestrpno pričakovali pionirji, posebno še mladi kleklarji, kateri so z vso spretnostjo prikazali delček naše slovenske kulture. Slobodan Poljan-šek jim je v pozdravnem govoru opisal tudi zgodovino in bodoči razvoj te ustanove. Navdušeni nad vsem kar so videli in slišali, so odšli na piknik na Goropeke, ki so ga pripravili člani turističnega društva. Vrhunec vsega je bila lepo pripravljena proslava v počastitev krajevnega praznika, saj so kljub nepoznava-
Poročili so se:
Pavla Klemenčič iz obrata Gorenja vas, Anka Strugarič Zagreb II, Vjera Budinski, Vinkovci, Ne-venka Gavrilovič, Osijek, Anka Šikič Rijeka, Olga Jereb, Metod Nediževec, Silva Dolinar in Slavko Justin, obrat 2iri.
Iskreno čestitamo!
Delo v Alpini je goste zanimalo
^ V STRAN 10
Sodelavce Dela-življe-nje naprošamo, da svoje prispevke za januarsko številko od^ dajo najkasneje do 15. 12. 1975
Uredništvo
Sodelovali so tudi v tekmovanju za republiški pokal, kjer pa so že v prvem kolu izpadli proti »Savi« v Kranju.
Kdo zna?
prvo uvrščeni ekipi tekmujeta še v Jugoslovanskem pokalu, kjer so se igralke Kladivarja še uvrstile med 8 najboljših ekip v državi, potem ko je splitska Jugoplastika v osmini finala predala dvoboj. Sledeči nasprotnik za tekmo v februarju 1976 še ni znan.
6. Mladinke — samostojnega tekmovanja niso imele, ker jim niso dovolili tekmovati v ljubljanski podzvezi (izven konkurence). Udeležile so se tekmovanja za naslov republiškega mladinskega prvaka. Uspešno so prebrodile kvalifikacijska tekmovanja. 2. 11. pa so imeli finalno tekmovanje v Ljubljani, v katerega so se poleg njih uvrstile še ekipe: Olimpija, ZKK Maribor in Idrija. Prvo tekmo so igrale z Olimpijo. O končnem vrstnem redu pa vas bomo obvestili v prihodnji številki.
26 pomožnimi sodniki 5 izprašanimi sodniki
košarke 7 trenerji s preko 70 aktivnimi in podpornimi člani kluba.
O načrtih za v bodoče pa kaj več kdaj drugič.
Miha GOVEKAR
— A tako raztegnem testo Jaz!
5. Članice — tekmovale so v I. slovenski ligi, kjer so v konkurenci dosegle 6. mesto (tekmovalo je 10 ekip). Z ma-
Pravkar so z lastnimi sredstvi in trudom asfaltirali cesto. Toda ne odnehajo; sedaj urejujejo še odbojkarsko igrišče, drsališče, igrišče za badminton, skakališče, otroško igrišče in drulabni prostor soseske. Ni jim ial ne denarja ne truda za skupno stvar.
Pri oceni uspehov ali neuspehov tudi ne smemo prezreti dejstva, da ima članska ekipa povprečje starosti 19 let, ženska ekipa pa 16,5 let in da so v obeh članskih konkurencah razen 6 pravih članov, tekmovali v glavnem mladinci.
Tudi ne smemo mimo ugotovitve, da je klub trenutno edini v občini in verjetno tudi na Gorenjskem, ki nima svoje dvorane, oziroma dvorane v domačem kraju.
Ker se dejavnost kluba ne šteje samo po uspehih posameznih ekip, ampak tudi po ostalih dejavnostih, naj navedem, da je klub v letošnjem letu uredil razsvetljavo na igrišču pri TVD Partizan, da si je uredil poleg 2 garderobi, tudi klubski prostor, ogradil igrišče in postavil pokrito mizico za zapisnikarje, da je še bolj delal na tem, da se okolica TVD Partizan čim lepše uredi (asfalt pred vhodom, pesek na dvorišču itd.).
Uspelo mu je, da je v letošnjem letu organiziral tečaj za pomožne sodnike. Izpite je uspešno opravilo 14 kandidatov.
Tako sedaj klub razpolaga s 74 aktivnimi igralci
»DELO ŽIVLJENJE« Je glasilo ALPINE tovarne obutve 2iri, Stara vas 23 —- n. sol. o., ki Ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnja obutve, TOZD Prodaja obutve in Delovno skupnost skupnih služb.
Ureja ga uredniški odbor:
Vladimir Pivk Alfonz Zajec Ivan Capuder Janez Smeh Martina Gregorač
Majda Jesenko — glavni urednik
Nejko Podobnik — odgovorni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1600 izvodov.
Fotografije: Franc Je-
Tisk: Gorenjski tlak, Kranj
Predstavljamo vam delovno mesto: ULIVANJE POLIURETANSKIH PODPLATOV. Vaša naloga je, da do 15. decembra sporočite vaše predloge za izboljšave:
1.	organizacije delovnega mesta	Nagrade so: 1. nagrada 200.— din
2.	transporta do in od delovnega mesta	2. nagrada 150.—din
3.	varnosti pri delu ln delovnih pogojev	3. nagrada 100.— din
Šport - šport - šport - šport - šport
stopilo je dvakrat po 6 ekip). Do naslova so prišli kot zmagovalci v svoji skupini tekmovanja in potem še kot zmagovalci nad prvo in drugouvr-ščenimi iz druge skupine tekmovanja. Uvrstili so se v pol-finalc republiškega tekmovanja za pionirje, kjer so premagali Postojno, iz nadaljnjega tekmovanja pa jih je izločil »Slovan« Ljubljana, ki je kasneje osvojil naslov republiškega prvaka.
3.	Mladinci — osvojili so drugo mesto v tekmovanju II. slovenske mladinske lige (nastopalo je 10 ekip). Uvrstili so se v četrtfinale republiškega tekmovanja za mladince, kjer so po porazu proti Iliriji Ljubljana in Litiji, izpadli iz nadaljnjega tekmovanja.
4.	Člani — osvojili so 7. mesto v II. slovenski ligi — zahod (nastopalo je 10 ekip). Po izredno slabem startu v prvem delu (le 4 osvojene točke) so mnogo bolje nadaljevali, saj so zmagali kar 6-krat zaporedoma in samo tri srečanja izgubili z minimalno razliko.
lo več zbranosti na nekaterih tekmah, bi bil rezultat lahko še boljši.
Članice tudi tekmujejo v Jugoslovanskem košarkarskem pokalu. V republiškem pokalnem tekmovanju so bile druge (v finalu so izgubile z Olimpijo iz Ljubljane). Obe
Košarkarji KK Kladivar so zaključili letošnjo sezono. Ali je bila uspešna ali ne, to je stvar posameznika, kaj pod uspehom razume. V kratkem bom navedel, kaj so vse v letošnjem letu dosegli, sodbo o uspehu pa prepustim bralcem samim.
Klub je nastopal v 8. različnih tekmovanjih s petimi ekipami, in sicer:
1.	Pionirke — osvojile so naslov gorenjskih prvakinj (nastopalo je 6 ekip). Skozi kvalifikacijske borbe so se uvrstile v finale republiškega tekmovanja za pionirke, kjer so zasedle 3. mesto, z istim številom točk kot prvo in drugo uvrščeni, vendar s slabšo razliko v koših.
2.	Pionirji — osvojili so naslov gorenjskih prvakov (na-