„DOM IN SVETS' 1892, štev. 11.                                      525
kal, iz katere je vzrastlo vse njegovo preroško mišljenje in hotenje. »Mohamedovo preroško navdihovanje se je začelo sedaj s tem, da je videl v sanjah ,resnične' podobe, ki so se mu prikazovale, kakor jutranji svit. Nato se ga je polastilo hrepenenje po samoti. Navadil se je, da je bil vsako leto po j eden mesec na gori Hira, ki ni daleč od Mekke, in opravljal je nekake posebne vaje, kakor tudi drugi meščani. Konec meseca je tekal okoli Ka'be, potem se je povračal domov. Ko je zapustil 1. 621. v mesecu Ramaddanu zopet Mekko z vso družino svojo, približa se mu neko noč angelj Džibril na božje povelje s pisanjem   in mu reče: Beri!
OLOVENSKO    SLOVSTVO.
Knjige družbe sv. Mohorja za l. 1892.
Ker pridejo knjige družbe sv. Mohorja v roko vsem našim naročnikom, in ker nečemO ponavljati priznanih stvarij. obdelovali bodemo knjige naše vzorne družbe kratko. Treba je pogledati le »Koledar« za 1. 1893., da sodiš o napredku družbe. Kako bogat in mnogovrsten je! Gospod M. Opeka pozdravlja sv. očeta ob petdesetletnici škofovanja, pisatelji. V. pa opisuje Krištofa Kolumba v spomin 4001etnice odkritja Amerike. Ta spis je jako dober. Gospod Ivan Navratil nadaljuje svoj lanski spis o potovanju na Dunaj in opisuje letos Dunaj sam. Spis je dovršen in bode mnogim ustregel. Večji spis je tudi J. Barle-ta: >K slovanskima razstavama na sever in jug«. Našim čitateljem znani gospod sotrudnik opisuje lahko umevno in zanimivo, kar je lani tudi v našem listu prav ob kratkem označil. Tudi v spisu: »Bonaventura Suhač, šolska sestra in slovenska pesnica«, smo srečali znano osebo. V tej številki podajemo pokojne pesnice pesem za vzgled. 0 spisu bi lahko marsikaj opomnili in o pokojni Bonaven-turi, katero je pisatelj teh vrstic poznal do dobra, mnogo pisali, a za sedaj se nam še ne zdi primerno. »Razgled po katoliških misijonih« ima iste prednosti, kakor druga leta. Jezik se nam zdi (razven malenkosti]) še boljši v letošnjem spisu mimo prejšnjih. Poleg teh večjih spisov ima koledar tudi manjše, kakor Pod-korenčanovo pesem »Smerek maščevanje«,
Mohamed se je ustavljal in mu rekel: Nečem brati. Nato ga je angelj tako močno pritiskal, da mu je bilo, kakor da treba umreti. Dvakrat je ponavljal angelj ukaz, dvakrat se je branil Mohamed. Naposled je vprašal: Kaj naj berem? Nato mu je angelj čital: Beri v imenu svojega gospoda, ki je stvaril — ljudi iz strjene krvi. — Beri! Tvoj Gospod je najbogatejši v časti — ki je učil ljudi s pisalom, česar niso vedeli!«1) Tako pripoveduje Ibn Ishaq po raznih poročilih začetek Mohamedovega preroštva.2)                                     (Konec.)
*) To je začetek 96. sure. 2) Mohammed.   Dr. Hubert  Grimme.   1892., I., stran 10.
in A. Medvedovo »Beračeva tožba«; v njem so povesti in poučni spisi, smešnice, zastavice — s kratka: res obilo blaga je v »koledarju«, ki se meri zlasti še zaradi mnogih lepih slik z najboljšimi in največjimi koledarji drugih narodov. — Pregled vseh udov nam kaže število 57,703. Med temi je 837 dosmrtnih. Lani jih je bilo 51,827. Zares časten napredek!
»Koledar katol. tiskovnega društva v Ljubljani za 1.1893« z drugačno obliko, vsebino in uravnavo ima tudi drugačen namen, kakor prejšnji koledar. Namenjen je zlasti slovenski duhovščini. Izmed vse jako rabne vsebine nas zanima tudi letos najbolj »Ocena slovenskih knjig za mladino in ljudstvo«; natančna je in temeljita. Cena za neude je 1 gld. 20 kr.
Janez Gigler, slovenski pisatelj. V spomin stoletnice njegovega rojstva spisal Ivan Vrhovnik, župnik trnovski v Ljubljani. Izdala in založila »Družba sv. Cirila in Metoda«. 1892. Knjižnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« VIII. zvezek. 8°. Str. 54. Cena 20 kr., 100 izvodov skupaj 15 gld. — Za 7. zvezkom je izdala naša družba, ki se bode skoro smela imenovati tudi slovstvena, naglo 8. zvezek s prezanimivo vsebino. Rekli bi, da nas je g. pisatelj s to tva-rino nekako prehitel, ker zbiramo tudi v prostorih tega lista spominske listine slavnih naših umetnikov in slovstvenikov. No, bodi! Težko bi bili mi postavili vrlemu duhovniku in književniku boljši spomenik, kakor ga je g. pisatelj. Ob jednem je  plačal — rekli bi — v imenu
»4
Slovstvo.