Dopisi in novice. Iz Šent-Jerneja. Pred kratkem smo končali v našem okraju šole. Pri nas je bila že 4krat skušnja, 18. januarja in 24. svečana pred c. k. deželnim šolskim nadzornikom, gospodom Eaj. Pirkerjem, pred veliko nočjo veliki teden pondelek in 12. avgusta 1875 pred c. k. okrajnim šolskim nadzornikom gosp. Mih. Wurnerjero, in 13. sept. t. 1. pa pred gospodom Viljelmom Pfeiferjem, udom okrajnega c. k. šolskega sveta v Krškem, kot sklep šolskega leta. Bilo je vse sicer kot po navadi, samo da ni bilo drugih poslnšalcev, razen dveh dijakov iz naše fare. Otrok se je nabralo mnogo, skoraj vsi razen tistih, ki so imeli bolezen v gerlu. Prisli so v šolsko sobo dvakrat, kajti obiskovalo jih je letos štiri sto in osem otrok — razen tistega, ko je na sv. Alojzija dan po slovesnem opravilu sv. maše in razlaganju tega dneva v vinograd šel, ter s hlapcom na češnjo zlezel, in iz češnje na kol padel, ter se v stran zabodel in v pol ure umerl, ko mu je iz rane kri odtekla. Otroci so odgovarjali, kolikor so mogli, trajala je skušnja od 9. ure do V4 na eno popoldne. Naš krajni šolski svet ni prišel k skušnji, ker so vis. čast. gospodje udje bili pri porotni sodbi v Eudolfovem, ali šli v Ljubljano na semenj, in tako zaderžani, morala sva z gosp. Pfeiferjem sama biti —. Naš čast. gospod grajščak, obče čislani verli, in za napredek šole vneti gospod Karol Budež je bil pri porotni sodbi v Eudolfovem, ter tako ni mogel priti k konecletni skušnji, sicer pa vselej rad pride, letos je pa meDi, kakor vsa leta, kar sem tukaj, dal zopet 10 gld., da nakupim za šolsko mladost bukvic, in jih ko mine šolska skušnja, razdelimo med pridne obiskovalce šole, in tiste otroke, ki se dobro uče in lepo vedejo, doma, v šoli, po poti in drugod. Dobil sem bil 40 knjig za razdelitev, med njimi »Zlati orehi, oče Eadecki, Medeni križ, itd.« od g. Giontinija v Ljubljani, prav izverstne knjižice za mladost. Eazveselil je pa tudi našo mladino verli g. Pfeifer, ter prinesel, ne šolska darila, ampak knjižice: »Umno klotarstvo, Domači zdravnik, Zlati vedež, Pesmarico«, okoli dvajset bukvic, da se razdele po šolski skušnji in slovesnosti med pridne otroke, kar se je tudi zgodilo; in šolski bukvarnici je podelil dva zvezka »Glaši Gorenjski« od pridnega in marljivega skladatelja, gosp. Andreja Vavkna, učitelja na Gorenjskem v Cerkljah, z obljubo še nekaj knjig poslati naši bukvarnici. Za vse to naj bo tukaj izrečena priserčna hvala in zahvala obema darovalcema! Eekel mi je gosp. Pfeifer, daon ne bi bil v taki gnječi in vročini v šoli za učitelja, ter je otrok za 4 učitelje, in res je taka, zaradi tega je pa tudi že oskerbljeno za drugo učiteljsko moč, ravno kar je služba druzega učitelja s 500 gl. razpisana, ki se bode v kratkem izvolil. Ne ve se še, kje bode podučeval, pa bodo že naš za šolstvo zelo skerbni c. k. okrajni glavar, gospod Schonwetter, za to skerbeli, da se prostor dobi, kajti želeli so še celo, da bi bili trije učitelji, pa krajni šolski svet, ki ni prenagel in nekaj na finance gleda, je sedaj le za druzega prosil. — Bo pa čez nekaj let še za tretjega, ko bodo financi boJj doma ostajali, da bo mogoče žolsko poslopje novo sezidati. Imeli srao v našem okraju večjidel konecletne šolske skušnje. Zopet se spreminja, enkrat veselice, drugi pot skušnje, da se bolj spreminja; — in da zmirom ni jedno in isto. — Od naših privatnih zborovanj bi lahko kaj pisal, a sedaj si pa mislim: Srebro je, govoriti, a zlato molčati. J. S. — Iz seje c. k. deš. šl. sveta dne 19. avgusta. Perovodja je prebral rešene vloge in to se je vzelo na znanje. — Učni čertež kočevske giranazije za 1. 1875/0 se je sprejel po nekaterih popravkih. — Prošnja uekega realca za ponavljanje preskušnje iz krasnospisja in risanja se je vslišala. — Nekemu gitnnazij. profesorju se je priznala tretja petletna doklada. Poročilo dež. nadzornika za hum. predmete o nadzorovanju c. k. višje gimnazije v Ljubljani se je na znanje vzelo in predložilo sl. ministerstvu. Učni čertež za vadnici na c. k. možkem in ženskem izobraževališču za 1. 1875/6 se je odobril. — Poročilo dež. nadzornika za ljudske šole o nadzorovanju nekaterih šol v Eadovljiškem okraji se je na znanje vzelo in c. k. okraj. šl. svetu -so se dali vsled tega potrebni ukazi. — Poročilo o ustanovitvi pripravljavnega tečaja na c. k. možkem izobraževališču se je predložilo slav. ministerstvu. Prošnja c. k. okraj. šl. sveta Logaškega za pripomoč k zidanju šole v Eovtah se je predložila slav. ministerstvu. — Prošnja nekega krajnega šolskega sveta, da se mu pregleda vplačevanje nekaterih doneskov za normalni šolski zavod se ni vslišala glede na obstoječe postave v ti stvari. — Prošnja nekaterih občin, da se opuste sedanje šolske davščine, se ni vslišala. — V Kočevji se napravi dvorazredna dekliška šola s šolskim letom 1876/77 in c. k. okraj. šl. svetu v Kočevju se ukažuje, da naj obravnave zastran enake šole v Eibnici prej ko prej spelje. — Na novo ustanovljeni šoli v Vrabčah bode šolska plača, začenši od šl. leta 1876/7 po 400 gld. Letna plača na enorazrednih ljudskih šolali v Premu in na Colu in za drugo učiteljsko službo v Semiču bode s šolskim letom 1876/7 po 500 gld. — da se vrede ljudske šole v Spodnjem Semonu, v Verbovem, v Suhorji in da se razširi dvorazredna ljudska šola v Semiču se je sklenilo, da se pozivljejo dotični okrajni šolski sveti, naj tirjajo od potnnoženih krajnih šolskih svetov troškin prevdarek za letno plačo na omenjenih učiteljskih službah, in to naj o pravem času predlagajo. Poterdilo se je imenovanje dež. odbora za stalno vmestenje pervega učitelja na Verhniki, potem pa ono ljublj. srenjskega sveta za vmestenje dveh učiteljic in ene podučiteljice na novo vstanovljeni mestni dekliski šoli v Ljubljani. Eešile so se še nekatere prošnje za nagrado in seja se je končala. Iz Ljubljane. Kakor je bilo naznanjeno, je zborovalo vdovsko učiteljsko društvo 23. t. m. Ob 8. uri bila je tiha maša pri sv. Jakobu, in ob 9. uri se je zbralo 29 udov pri Virantu v dvorani katoliškega društva, ker tu ni bilo najmanjših nepriličnosti, niti troškov zarad zborovanja. — Predsednik društva v. č. g. dr. Anton Jarec pozdravlja v prijaznem nagovoru navzoče. Blagajnik in tajnik prebira račun o dohodkih in troških, ki je bil zboru že večinomazuan, in daje potrebna pojasnila. *) — Društvo ima 65 udov, med letom je umerl 1 ud (J. Sot) in l*na novo pristopil (Fr. Jurman iz Toplic pri Zagorji). — Pokojnine je dobivala: 1 vdova po 60 gl. (star prav.), 5 vdov po 50 gl. (n. pr.); a podpornine 3 sirote po 15 gl. in 3 po 12 gl. (st. pr.); a 10 sirot po 20 gl. (n. pr.). Na dolgu je 78 gl.; 2 uda sta dolžna za 2 leti po 6 gl., 8 udov za 1 leto po 6 gl., 2 uda za 1 leto po 4 gl. Bila je med letom le 1 odborova seja; navadne in manj važne reči so se reševale po okrožnicah. Pri odborovi seji 17. junija je bil g. Fr. J. za uda sprejet in g. J. U. se je posodilo 100 gl. pod tem pogojem, da naredi dolžno pisrao za 124 gl. in da se odpove, za se iu za svojo družino, vsaki podpori, dokler dolg ni plačan in da sedaj na enkrat odrajta letnino za 4 leto po 6 gl. in daje 5 odstotne obresti. — Preteklo leto se je vdovam in sirotam splačalo 711 gl., svota za bodoče leto, bode berž ko ne večja, ker na novo pristopi za izplačevanje še ena vdova s 4 sirotami. Letnina in vstopnina društvenikov ne zadostuje za podporo, jemati se mora nekoliko vselej iz obrest, ki donaša glavnica. — Sklepi. — Prihodnjemu odboru se nalaga: Naj 'pozove una 2 uda, da plačatasvoj dolg s6^ obresti do konec leta 1875, sicer nehata biti uda temu *) V zadnjom liatu nUč. Tov." v računu pod št. 14 beri 53 kr. a ne 85 kr. društvu. — Povdarjalo se je točno, da to ima veljati le za ta slučaj, pri teh 2 udih, sicer naj se pa strogo ravna po §. 10. dr. pr. Gsp. J., učenik v pokoji, prosi podpornine opiraja se na §. §. 12. 16. in 17. dr. pr. Prošnja se odreka, prosivec vživa popolne pokojnine, toliko kot 3 ljudski učitelji v djanski službi, tedaj se ne more prištevati onim, ki bi po §. 12. do društvene podpore pravico imeli, ker podpornina se nikakor redno ne splačuje, sicer razpade vse premoženje i. t. d. Gsp. M. A. iz H. na Notranj. se dovoli izvanredne podpore 40 gl. a le v tem slučaji, ko je verjetno dokazal, da so njegove okoliščine, učit. plača in dr. res take, da je pomoči silno potreben. — Poslednjič se tudi sklene, da imajo v prihodnje neoženjeni udje ravno toliko vstopnine plačevati, kakor oženjeni, razloček ima biti v letnini, tedaj se ima dotičen §. 7. društ. prav. prenarediti, a letos se ne more zgoditi, ker se ni za časa gledalo na §. 26. dr. pr. V pregledovalce računov se volijo g. g. Govekar, Kogej in Kovšca. — V predsednika se voli per acclamationem dosedanji predsednik gsp. dr. A. Jarec, ki prevzame volitev. Zbor mu izrekuje zahvalo za njegovo požertovalnost in delavnost . . ., Močnik ostane blagajnik, isto tako ostane ves sedanji odbor namreč: g. g. J. Borštnik, J. Čenčič, Bl. Kuhar, And. Praprotnik, Fr. Praprotnik, Ivan Tomšič, le namest r. Šota stopi po večini glasov v odbor g. Fr. Govekar. — Zbor se konča ob 11. uri in pregledovalci zdajci pregledajo društveno premoženje in račuue. Precej za vdovskim društvom zboruje slovensko učit. društvo. Predsednik g. Feliks Stegnar pričujoče prijazno nagovori: Slavni zbor! častiti g. družabniki, mili tovariši! V pervič mi je čast, predsedovati zbranemu učiteljskemu društvu, katererau je lepa naloga, duševno podpirati slovensko Ijudsko šolstvo. Ees lepa naloga, toda reševali smo jo vsak za se po svoji moči v ozkem delokrogu domače šole, v katero smo postavljeni, spolnovaje zvesto stanovske dolžnosti, nam odločene po postavi in po svoji vesti. Skupno delovanje društveno pa je na mnogo strani zajezeuo, in te jezi predreti niti ne moremo, niti je ne smemo, vsaj veste, kaj se je žabi pripetilo, ko je vola videla, pa hotla biti tudi tako velika. Kar moremo v teh razmerah stcriti, je edino: poterpeti, mirnim biti, v težavnem položaji vstrajati, naj bolj pa skerbeti za lasten napredek in omiko ljudstveno, da se javnost prepri&i o našera blagem prizadevanji in mine sum podtaknjenega nam »rovanja« zoper vse dobro in pravo. Društveno delovanje more zdaj le biti koncentrirano v didaktično pedagogičnih vprašanjih, katera bi se dala v konferencih razpravljati. To bi bilo gotovo naj plodnejše za društvo; ker pa po enem kopitu ni moč, vsakemu čevljev prav narediti, tudi ni nadjati se onega zedinjenja v pitanjih, ki bi bila reševati za ljudske šole v mestih drugače, in za ljudske šole na deželi drugače, ker učitelji služimo eni temu, drugi pa drugemu. Pa ko bi tudi teh zaprek ne bilo, manjka nam materjalne podpore, da bi mogli v to sverho delovati, manjka edinosti. Preraišljevali smo mnogokrat, kako bi se dalo društvo povzdigniti, kako z delovanjem društvu voč zaupanja pridobiti. Sredstev se je našlo mnogo, toda izpeljava se je kazala nemogoča, ker ima zadnjo besedo slavna deželna gosposka, oziroma vlada, pred katero smo gerdo počernjeni, kakor da bi ji hotli — Bog vedi — kakošno škodo delati, ter ji kratiti pravice. Nas učitelje vodi le blago načelo, deželi koristiti po vsi svoji moči, vpiraje se na zdrave pedagogične zakone. Obžalovati moramo toraj, da nas ne razumo in da smo osamljeni, ter odtergani od trupla, ki bi moral z vsemi udi bolj delati, nego kedaj, ko ljudski šoli ni bilo toliko važnosti podložene. Spominjajmo se novih učnih čertežev, našib šolskih bukev in dmgili literarnih potreb, koliko rodovitnega polja bi bilo treba skupno obdelovati. Toda ti nisi poklican, za plug prijeti, — ker bi zaoral! Pustiš ga toraj pri miru; pustimo ga vsi, nadejaje se, da postauejo časi nam prijaznejši! S temi poveršnimi potezami sem Vani, mili tovariši, narisal naš neizrečeno nevsjoden položaj. Tak položaj je bil popred, tak, ali še slabeje je zdaj. Za napredek unetemu pedagogu je to skoraj nesterpljivo, zato moramo obžalovati odstop gospoda Praprotnika, mojega mnogozaslužnega prednika. Naše učiteljsko društvo ima nošiti velik križ, breme njegovo naj bolj zadeva mene, ki ste me izvolili, da pred Vami hodim, a priznati moram, da moje moči niso zadostovale prenašati to težo, zato morda nisem dosegel, niti zaslužil zadovoljnosti častitih družabnikov. Od Vas, mili tovariši, ki ste se žertovali, da današnji zbor počastite s svojo navzočnostjo, pvosim toraj obsodbe ali pa odveze. S to meni jako grenko izjavo Vas, častiti društveniki, priserčno pozdravljam ter prosim, da še blagovolite zaslišati sporočilo tajnikovo in blagajnikovo. — V enakem smislu poroča tudi tajnik in blagajnik naslednje: Pret. leta je bil občni zbor 10. sept. Sklenili smo pravila prenarediti, in v odbor so bili voljeni g. g.: A. Praprotnik, Feliks Stegnar, Ivan Tomšič, France Govekar, M. Močnik, Ivan Lapajne, Blaž Kuhar, Jernej Čenčič in France Gerkman. Ko je sl. vlada dne 11. oktobra pravila potrdila, konštituiral se je odbor in si volil predsednika g. F. Stegnarja, blagajnika in tajnika g. M. Močnika in knižničarja g. Fr. Gerkmana. (Dalje.) — ITčit. društvo za slov. Štajer ima letošnji občni zbor v Celji, 5. oki, kakor je lanski občni zbor in letos pa odbor želel. — Vabljeni so kot gosti vsi slovensko-štajerski sobratje in učitelji sosednih dežel. — Zborovalo se bode v gostilnici »k belemu volu« v vrtni sobani. — V pondeljek zvečer je predskupščina, ki bode izmed nasvetovanih pitanj vprašanja za dnevni red odločevala. V torek 5. oktobra se začne glavni zbor ob 9. uri. Po končanem zborovanji bo v isti gostilni skupni obed. — Isti dan zvečer bo veselica s petjem. Na dnevnem redu glavne skupšfiine je: I. Društvene zadeve: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo; 3. Volitev treh pregledovalcev računov; 4. Pogovor o prihodnjem društvenem delovanji; 5. določevanje društvenega doneska za prihodnje leto; 6. Določevanje društvenega sedeža za bodoče leto in kraja za prihodnji občni zbor. — 7. Volitev predsednika in 14 odbornikov. — II. Občne šolske zadeve. V razpravo so nasvetovana sledeča vprašanja: 1. Učni naCerti za slovensko-nemške šole. 2. Čitanke za slovenske šole. 3. Kmetijstvo v narodni šoli. 4. Telovadba. 5. Disciplina. — Mi menimo, da ne bode nihče slovensko-štajarskih učiteljev 5. oktobra doma ostal, kajti naših starih gesel »v družbi je moč« in le v napredku našega šolstva je naša bodočnost ne smemo nikdar zabiti. — — Učiteljska spraševanja se začnejo letos 18. oktobra. — Prošnje se vlagajo c. k. spraševanski komisiji za splošne Ijudske in meščanske šole do 11. oktobra, pozneje se vloge ne bodo sprejemale. Spraševanci naj pridejo 18. oktobra ob 8. uri zjutraj v prostore c. k. učiteljišea, da se začnejo pismeni izpiti. — Ljubljanske šole, ljudske in srednje so se začele 26. pr. m., kakor navadno s slovesno sv. mašo. 17. in 18. so bila sprejemna in ponavljavna spraševanja, tako da se je šola prav za prav začela še le 20. pr. m. — VI. mestno šolo, ki je sedaj v licealnem poslopji, — 1. razred je pri tleh na nek- danji Velki straži (Hauptwache) — se je oglasilo dosihmal 422 otrok, samo 4. razred ima dva oddelka, a drugi po jedni. V II. mestno šolo, sedaj v novem poslopju na Cojzovem grabnu v Krakovem, se je oglasilo dosihmal. 527 otrok.