List dvakrat na mesec. Posamesna št. 75p Naročnina mesečno 1 50 D. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma ee ne sprejemajo. Glasilo izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS. Uredništvo in upravništvo v Št. Peterski vojašnici. Apel na poslance in primerjanje načrta invalid, zakona. Središni odbor je izročil vsem poslancem natančno utemeljeno primerjanje načrta invalidskega zakona in apeliral ob enem na nje, da se zavzamejo za pravično rešitev vprašanja vojnih žrtev. Dotični elaborat prinašamo v nekoliko skrajšani obliki, ker radi premalega prostora ne bi mogli vsega na enkrat objaviti. Gospod poslanec! Udruženje se trudi že 6 let, da uveri vlado in skupščino, da je treba nujno invalidskega zakona, ki bi nekoliko poboljšal težki položaj vojnih žrtev. Ker že 7 let ni invalidskega zakona, pomeni to nacijonaino sramoto za celo državo, kar bi vlada in skupščina ne smele dovoliti. Beda vojnih žrtev je znana vsem in tudi vladi, ki je že večkrat pretresavala to vprašanje. Središni odbor je vedno sodeloval pri sprejemanju ter je najobjektivnejše zastopal osnovna invalidska prava. Smatral je, da bo najboljši pomagač državi pri rešitvi tega težkega vprašanja in želi, da se reši z dobrim pojmovanjem državnih interesov. Na žalost ne more konstatirati, da bi našel dobro voljo pri pristojnih faktorjih, kar je najboljši dokaz, da že 7 let čakamo najboljši sinovi domovine na svojo rešitev. V težkem materijelnem stanju smo tekom 7 let pokazali brezprimerno strpljenje in požrtvovanje. Zadnji načrt zakona je izdelal minister za socijalno politiko g. Marko Djuričič s komisijo, v kateri je bil predstavnik invalidov. Ta načrt ni sprejel najvažnejših bistvenih določil, temveč celo anuliral pravice, ki so pridobljene po drugih zakonih. In še tak načrt je naletel v ministrskem svetu na tolike spremembe v škodo vojnih žrtev, da se mora reči, da je veliko slabši od začasnega invalidskega zakona. Zato bi invalidsko vprašanje na bilo rešeno temveč poslabšano. Ministrski svet je izbrisal celo prava pridobljena v letih 1914 in 1921. Projekt ne izrazi nobene pažnje in popolnoma zanemarja: zaposlenje invalidov ter pridobitno sposobnost, odbacuje vsako ugodnost udruženja in njegovo zvezo z državnimi oblastmi. Popolnoma skoro zanemarja Narodni fond, prikrajšajoč mu dohodke, deli srbske in pre-čanske oficirje v nekoliko kategorij ter jim briše stara prava še iz leta 1878. Sploh jei načrt Prikrojen pod pritiskom: težkih finančnih razmer, zato olajšuje invalidom v malenkostnem obsegu njihov položaj in na način, ki ni priporočljiv za nje in ne za državo. Gospod poslanec! Središni odbor Vas mora opozoriti na žalostno dejstvo, da je tekom 4 let, odkar j,e bil izdelan prvi načrt invalidskega zakona po poznejših redakcijah, ki jih je bilo preko 15, treba konstatirati stalno padanje smisla in volje za moderen dober invalidski zakon. Kolikor težje čakajo invalidi na svoje dobro, toliko bolj se poskuša rešiti na njih škodo. Zadnji načrt je (najboljši dokaz, ker je šel Pe za enega, temveč za nekoliko korakov "nazaj. Da obme Vašo pozornost, Vam, središni °dbor pošlje primerjanje nedostatkov tega načrpa z objasnilom, da sprevidite, kako minimalne ‘Pvalidske zahteve se odklanja. Prinašajoč svoje zahteve in želje Vas prosi Središni odbor, da se zavzamete v skupščini za Pje, in da bodo te minimalne zahteve sprejete ^ nov invalidski zakon. Ne dopustite, da bi dobile vojne žrtve po 7 letih zelo slab zakon. Zahvaljujoč se Vam v imenu vseh invalidov z željo, da verujete v njihovo odlično spo-stovanje. Sledita podpisa predsednika in tajnika. Primerjanje: v Vojni invalidi zahtevajo priznanje in odškodnino za veliko žrtvovanje: za domovino, ker odgovarja tak izraz njihovemu žrtvovanju. Naziv, ki ga je osvojila vlada ne daje tega zadoščenja, ker ponuja pomoč in milost, ne pa plačilo za pravice, ki so pridobljene s krvjo. V vseh državah je dano invalidom priznanje za požrtvovanje v službi domovine. Na Francoskem, kjer še ni pozabljeno herojstvo najboljših sinov, navaja prvi člen invalidskega zakona to priznanje. Središni odbor zahteva, da se iz našega načrta izbrišeta besedi >pomoč in zaščita« in se unese: »Domovina daje svojim zaslužnim sinovom in njihovim rodbinam odškodnino in zaščito.« V čl. 6 so izpuščene odredbe glede pridobitne sposobnosti in dela, kar je bilo v vseh dosedanjih načrtih. Vstaviti se mora Točka 11. razne ugodnosti. Izpuščene so v čl. 8 pravice invalidskih družin do zdravljenja in raznih ugodnosti. Izpuščen je tudi IV. odstavek, ki je dovoljeval udruženju razne ugodnosti. Nerazumljivo zakaj je vse 'to izpuščeno, ker ne obremenjuje popolnoma rtič državnega proračuna, temveč so to druge ugodnosti, ki jih daje država. V projekt je treba unesti točke: pod II toč. 7 »z zdravljenjem, 8. raznimi ugodnostmi. IV. Udruženju prednjih oseb (in ustanovam, ki se z njimi pečajo. V čl. 9 je izpuščeno dosmrtno pravo brezplačnega zdravljenja za vse bolezni, tudi ki niso v zveži z ümvaliditeto za revne invalide. — Pomisliti je treba, da se posledice hib ne lokalizirajo samo na enem mestu in da so invalidi bolj podvrženi raznim: boleznim. To pa je treba nuditi tudi revnim družinam. , Treba je vstaviti: Dosmrtno pravico brezplačnega zdravljenja za vse bolezni, ki niso v vzročni zvezi z invaliditete imajo siromašni invalidi brez ozira na stopnjo nesposobnosti, ostali pa samo, ako se .najmanj 70% invalidi. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo tudi člani družin 'siromašnih invalidov, padlih borcev in vojne sirote. Vse osebe zaščitene z inv. zakonom so oproščene kopališčnih taks. . Izpuščene so ugodinosti za vpostavitev lastnih obratov. Čudno, da vlada ne uvidi, da je treba onega, ki ga država usposobi za delo tudi podpreti v borbi za obstanek, da ne propade napram zdravim. Drugače je vse učenje invalidov iluzorno. Zato se mora unesti: Invalidi trgovci in obrtniki, kateri zadob.e pravice do samostojnega obratovanja, morejo istega izvrševati po celi državi brez ozira na predpise in zakonske zapreke. Ta določba se mora vpoštevati tudi pri krašnjarenju, prodaji na raznih sejmih in selskih kramarijah (prodajalnah). Vse te osebe se oproščajo polovice taks za prijavo, otvoritev in vršenje. Po čl. 88 projekta se napravi vojnim žrtvam velika škoda pri trafikah. Za vojne žrtve se rezervira samo 50 % trafik (to je polovico) in sicer onih, ki bi jih monopolska uprava za naprej podeljevala. Do sedaj so imele vojne žrtve izključno pravo do vseh trafik. Tudi ni predvidenega nobenega prava za glavne zaloge. Treba je, da se popravi sledeče: Maloprodaje tobaka v celi državi gredo izključno vojnim žrtvam. V kolikor se bodo iste javile-za nje, se odvzamejo nezaščitenim in po-dele vojnim žrtvam. Velikoprodaje se morejo dodeljevati osebam, zaščitenim po tem zakonu, ali njihovemu udruženju, ako so pogoji enaki najboljšemu ponudniku. Projekt izpušča odredbe glede gospodarskega jačanja invalidov. Ako se hoče, da bodo imeli res kake koristi od učenja, se mora določiti za nje pomoč. Enako tudi v drugem oziru glede splošnega gospodarskega jačanja je treba dovoliti neke ugodnosti. Izpuščenih je kar ved členov, ki bi morali vsebovati: Pri prodaji srečk Državne razredne loterije in monopolskih predmetov se vporabljajo prvenstveno vojne žrtve in njihova organizacija, ako izpolnjujejo pogoje. Pri dobičku te loterije imajo tudi prvenstveno pravico vojne žrtve in njihovo udruženje. Po odredbi čl. 85 a) o drž. računovodstvu imajo prednost vojne žrtve in njih udruženja pri vseh državnih nabavah, prodajah, zakupih in delih, bodisi, da so oddane pogodbeno ali z javnim razpisom. Odredbe čl. 86 t. 5 zakona o drž. računovodstvu se morajo raztezati tudi na nabavo proizvodov, popravil in drugih del. Država priznava v javnem interesu ustanavljanje zadrug, ki imajo cilj čuvanja zdravja in razvijajo gospodarsko moč vojnih žrtev. Zato daje takim zadrugam, v katerih so izključno vojne žrtve različne ugodnosti in oprostitve, ako se glase pravila v duhu dotičnih odredb. Zadruge stoje pod nadzorstvom zadružnih zvez. Tudi so zadruge oproščene poštnine in državnih taks. Načrt izpušča vse privatne vožnje. V vseh državah imajo te ugodnosti, ker so uvidele nesposobnost vojnih žrtev in so jim hotele k temu nekoliko pomagati. Na ta način se jim olajša tekmovanje z zdravimi. Unesti se mora: Kadar potujejo invalidi po privatnem poslu, morejo štirikrat v letu vporabljati potniške ali mešane vsake za četrtinsko ceno. Člani družin padlih in vojne sirote pa trikrat letno za polovično cene. •;'i:Ubb Legitimacije za to daje središni odbor in sicer samo na invalidske knjižice s slikami. Za potovanje delegatov središnega odbora in izvršnih odborov izroči prometno ministrstvo vsakemu odboru po eno brezplačno karto. Po čl. 88 se dele invalidi v kategorije. Tako so 70% invalidi izjednačeni s 50%. Treba je za 70% in 80% otvoriti skupno vrsto. Člen 39 določa invalidnino. Ista je kolikor mogoče mizerna. Nobena država ne daje tako sramotnih pokojnin. Angleška daje redovu invalidu 40 šilingov na teden. Amerika daje polnemu invalidu 1200 dolarjev letno, kar znaša v naši valuti 73.000 Din. Premagana Nemčija daje polnemu invalidu 675 zlatih mark letno (brez dodatkov za ženo, deco itd.) Italija daje popolnemu invalidu 4080 lir brez specijalnih dodatkov. Tako nagradujejo celo premagane države svoje borce, pri nas pa po 7 letih niti še zakona nimamo. Zahteva se, da se sprejme v zakon: Invalid 20% dobi letno 72 Dir v zlatu, za vsakih nadaljnih 10% nesposobnosti pa no 36 Din letno več, tako da dobi 100% invalid 860 Din v zlatu preko 100% pa 600 Din letno. Pri kaplaru se to poveča za 5%, poclnuredniku za 10%, naredniku pa za 20%. • Za ostale osebe omenjene v VIII. delu zakona o ustrojstvu vbjske je invalidirina kadar zapuste drž. službo enaka poMih poslednjim pripadkom z dodatki v naravi. Ako pa take osebe ostanejo v drž. službi, dobe 30% povišanje vseh pripadkov. Invalidi-dijaki, ki nimajo oficirskega čina, dobe pokojnino podporočnika - invalida. Invalidi svobodnih poklicev, ki so bili v vojni podoficirji ali oficirji dobivajo kot invalidnino polne pripadke svojega čina in položaja, ki so ga imeli v vojski. V tem načrtu je predvideno, da invalidi zgube invalidnino, ako dobe zemljo od agrarne reforme. Omeniti je treba, da dobivajo zemljo tudi zdravi ne samo invalidi, zato je nepravilno, da bi se slednjim odvzela za to invalidnina. — Odkupnina pokojnine za zemljo se more izvršiti samo s pristankom vživalca pokojnine. Člen 66 vladinega projekta izpušča iz nad-preglednih komisij zastopnika udruženja invalidov. Isto je pri superrevizijskih komisijah in vrhovnemu sodišču. Za to ni razloga in zahtevamo : V vsako komisijo ea pregled invalidov in v vrhovni invalidski sud mora priti po en zastopnik udruženja invalidov. Zakonski projekt ne predviduje invalidskega udruženja. Uredba iz leta 1920 in začasni zakon iz leta 1921 določata izrecno, da se morajo vse vojne žrtve udružiti v različne odbor« organizacije. Na ta način obstoji močna organizacija, katera ima danes preko 600 odborov v državi. Udruženje je najboljši sodelavec v invalidskem vprašanju, ob enem pa izvršuje dobre čine med svojim članstvom. V ekonomskem oziru je pokazalo odlične rezultate v korist članstva. To kaže osnivanje zadrug in drugi podobni načrti. Pod zaščito Nj. Vel. kralja se je izkazalo tudi kot največja patriotska organizacija v državi. Vlada nima razlogov v očigled tega odklanjati udruženja in mu odrekati pomoč k razvitju. Invalidi zahtevajo, da se sprejme v zakon: Vse osebe zaščitene po invalidskem zakonu *e organizirajo v udruženju, katerega pravila odobrava minister za socijalno politiko. Vrhovni organ (središni odbor) je predstavnik in zastopnik vseh članov udruženja. Državno nadzorstvo nad udruženjem ima minister za socijalno politiko, v kolikor se nanaša to na njegov delokrog. Minister za socijalno politiko more poveriti udruženju tgtzne posle po invalidskem zakonu kot: vodstvo evidenc, zbiranje podatkov, sprejemanje prijav, prošenj, pritožb, odlokov in rešen j, ter izplačevanje invalidnin in drugih pomoči. V vodenju takih poslov se ima udruženje držati predpisov ministra za socijalno politiko. Službene pošiljatve udruženja so proste poštarine. Dalje izpušča vladni projekt 40/0o od veliko-prodaje in 1% od maloprodaje tobaka. Svoj čas je uprava monopola ponudila udruženju, ako ne izkorišča svojega prava, da sili v oddajo ve-likoprodaj tobaka gori navedene ugodnosti. Po čl. 58 pravilnika se daje 4 pro mile udruženju za gospodarsko jačanje članov. Zato zahtevamo, da se to pridobljeno stanje obdrži in unese v zakon. Dohodki 4°l00, ki jih ima uprava monopola od velikoprodaje in 1% od maloprodaje, se izplačujejo udruženju vojnih invalidov, katere mora uporabiti edino za gospodarsko ojačenje svojih članov, t. j. za zadruge, obratne kapitale itd. Čl. 69 projekta predviduje »Narodni fond«. To pa bi ne bil Narodni fond, pač pa nekaki dispozicijski fond ministra, ki razpolaga z njim in ga vodi s tremi uradniki. Udruženje vidi v tem fondu neko samostojno narodno ustanovo, katere cilj je, da dobi pomoč od celega naroda 1 ' IIIWNI-Lm-SMgggHgtgJi-L-1-1 ■'■l I. A. Bunin — Dr N. Preobraženski: Gospod iz San-Franciska. UVOD. Ivan Alckscjevič Bunin (rojen L 1870, zdaj biva kot begunec v Parizu) je največji sedaj živečih ruskih pisateljev. Izza 1. 1919 je Bunin častni akademik Ruske Akademije Znanosti. To je najvišje odlikovanje, ki »ta ga bila deležna tekom zadnjih let razen njega samo A. P. Čehov in Maksim Gorki. — Bunin slove zlasti kot poznavalec ruskega kmeta. Nehat er e njegove povesti i» pesmi pa so nastale kot spomin na daljna potovanja’ od Balkana, Turčije, Sv. Dežele tja do Cejlona in Južne Afrike. Na Capri je bival pisatelj večkrat celo zimo. — »Gospod iz San - Frančiška« je izšel 1. 1916, v nemirnem vojnem času, pa je takoj postal in ostal literarni dogodek. Kdor bere izvirnik, vživa predvsem godbo ruskega jezika. Kritiki primerjajo besedilo povesti s težkim bleščečim brokatom. Ni lahko prevajati teh dolgih stavkov, toda slog je tu nečitljiv del vsebine. Cela povest se zdi kot edina besedna celota, ki jo zaključi šele zadnja pika. Glavni čar »Gospoda iz San-Franciska« tvorijo seveda podrobnosti: njih barve in grozeči sarkazem. Njegove veličastne slike pridobivajo simbolično moč. Njih nasprotja zapuščajo globlji vtis nego zvezki socijalističnih romanov. Prava umetnost je prepričevalna tudi brez vsiljivega povdarjanja. Os glavne Buninove povesti tvori neznaten dogodek, toda sedanjost je poostrila večno odprto vprašanje. Koncem februarja 1. 1924 je govoril pisatelj na protestnem zborovanju ruskih beguncev krasen govor proti grozo- in‘zares ublaži pomoč, kakoršnei država ne more nuditi. Zato je v interesu, da se razvije privatno, ne kakor kak državni faktor in da se čuti v njem cel narod dolžan pomagati ne samo država. Ta praktični način so vzele vse zapadne države in prenesle potom svojih zakonov večji del delokroga na privatne korporacije, v katerih so poleg javnih faktorjev zastopani tudi privatni sloji. Po vladnem načrtu bi bil Nar. fond navadna birokratska ustanova pod upravo 3 uradnikov. Ako hoče biti Narodni fond zares narodna ustanova, morajo priti v njegovo upravo tudi invalidi in drugi predstavniki naroda. Tako bi zbiral vse bogate moralne in materjalne sile naroda in pokozal uspešno delo. Podana bo garancija, da nas bodoče vojne ne bodo našle nepripravljene in se ne bi ponovila žalostna zgodovina našega reševanja vprašanja žrtev svetovne vojne. Predvideni dohodki Narodnega fonda so sselo ograničeni in nezadostni za najnujnejše potrebe vojnih žrtev. Edino pravilno funkcijoniranjel pa bo zagarantirano, ako pride v roke izrazitih predstavnikov države, naroda in invalidskega udruženja. Treba je čl. 91 projekta spremeniti tako-le: Narodni fond ima glavno upravo v Beogradu, načelujeta ji upravni in nadzorni odbor, ki se postavljata s kraljevim ukazom. Upravni odbor ima 11 članov (predsednika, dva podpredsednika in 8 članov. Predsednika predlaga ministrski svet, enega podpredsednika narodna skupščina, drugega pa središni odbor udruženja. Od ostalih osem članov pa narodna skupščina 2, minister socijalne politike in minister financ po 1, središni odbor udruženja pa 4. Nadzorni odbor ima predsednika in 6 članov. Predsednika predlaga glavna kontrola od ostalih 8 članov narodna skupščina, minister Društvo Rdečega križa 1 in središni odbor za socijalno politiko in minister financ po 1, udruženja 2. Vse člane obeh odborov postavlja kralj z ukazom na predlog ministra za socijalno politiko. Nagrade in notranje vodstvo predpisuje minister socijalne politike s pravilnikom. Načrt zakona izraža da velja zakon le za vojne žrtve izza leta 1912 naprej. Toraj prezira invalide iz prejšnjih vojn, ki še žive. Zato zahtevamo, da velja zakon tudi za invalide vseh prejšnjih kakor bodočih vojn. Čl. 109 projekta predviduje za oficirje srbskih in črnogorskih vojn prevedbo v višje čine po zakonu! o ustrojstvu vojske iz 1. 1923 in sicer za polne in pretežke invalide. Nepravilno je, da se smatra za take invalide samo one, katerim manjka n. pr. noga do kolka, ali obe roki ali nogi. Največji del oficirjev ostane na ta način pri svojih mizernih pokojninah. Ako je ofi- tam boljševiškega preganjanja; govoril je o nravstvenem propadanju Rusije pod sovjeti. Navroči Anglež, eden izmed častilcev Bunina, je pripomnil: »Saj tuli gospod iz San - Frančiška ni nič boljši od njih.« — In vendar ni bistvene razlike med materijalizmom komunistov fn onim ameriškega milijarderja. V obeh slučajih pogreSa-mo vsak idealizem. Tu in tam je eilj življenja le kopičenje premoženja in vživanje ... Kakor drugi vodilni ruski pisatelji, tako je tudi Bunin odločen nasprotnik podobnega »svetovnega naziranja«. * * * Gorje ti, Babilon, mesto utrjeno! Apokalipsa- (Razodetje sv. Janeza.) Gospod iz San-Franciska — njegovega imena si ni mogel nihče zapomniti niti v Nea-polju niti na Capri — je potoval v Stari Svet za celi dve leti z ženo in hčerko edinole radi zabave. Bil je trdno prepričan, da ima polno pravico na počitek, a užitek, na dolgo in udobno potovanje in še na bogve kaj. Za to prepričanje je imel vzrok: prvič, ker je bil bogat in — drugič, ker je hotel šele začeti živeti, ne glede na svojih petdeset in osemdeset let. Do tega časa ni živel, temveč samo životaril, sicer nikakor ne slabo, toda samo z nado v bodočnost Delal je in ni držal križem rok. — Kitajci, ki jih je naročal za delo kar na tisoče, so dobro vedeli, kaj to pomeni! — in končno ie videl, da je že mnogo storjenega in da se skoraj lahko meri Z onimi, ki si jih je bil nekoč vzel za vzor, pa je cir nesposoben za službo mu je država dolžna zasigurati eksistenco tako, da mu prizna polne pripadke prvega višjega čina po zakonu o ustrojstvu vojske. Zato zahtevamo: Da se ne dela razlike med aktivnimi in re-Eervnimi oficirji brez ozira na profesije, temveč se da vsem naslednje višje čine in se prevedejo v polne pripadke po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice iz 1. 1923. Med dijaki je bilo dosti slučajev, da so morali pustiti knjige in jih zamenjati s puškami. Danes zavzemajo njihovi sošolci visoka mesta, medtem, ko se bore bivši vpokojenci za kruh s službami neznatnih pisarjev. Pravilno je, da se prepusti tem olajšave pri sodnoadvokatskih izpitih, kar je na primer na Francoskem. Treba je v zakon sprejeti odredbo: Vojni invalidi iz prejšnjih vojsk, ki so redno izvršili pravne študije in so v praksi sodišča ali advokata eno leto dni, imajo pravico takoj polagati sodne ali advokatske izpite, potem pa pravico samostojno izvrševati te poklice. Projekt predvideva, da se izplačuje invalidnina z dodatki šele, ko stopi invalidski zakon v veljavo. Ni imela v vidu, da je bilo treba napraviti takoj po osvobojenju pravi invalidski zakon. Treba je bilo, da izide pred uradniškim zakonom. Zato se mora glasiti: Pokojnina z dodatki teče od 1. januarja 1. 1925. Iz tega primerjanja se razvidi, koliko najvažnejših točk za nas vojne žrtve je pogaženih v sedanjem projektu; invalidskega zakona. Središni odbor dostavlja k objavi teh ne-dostatkov še svojo kratko oceno, ki v kratkih potezah obsodi vse to delo. Vsak naš čitatelj mora z začudenjem sprevideti, kako slaba rešitev se nam obeta. Toda vesti govore zopet drugače, ker je naša organizirana borba zopet obrnila celo dolgotrajno vprašanje. Kaj je z invalid, zakonom? Čujemo razna poročila. Dnevniki poročajo, da je načrt zrel za skupščino in da nam je pričakovati še v tem zasedanju skupščine invalidskega zakona. Nobeden časopis pa ne poroča natančneje o podrobnosti njegovih določb ter ne izrazi kritike. In vendar je invalidsko vprašanje tako važno državno vprašanje, da bi se morala zanimati zanj cela javnost. Nam ne sme biti zadosti samo dejstvo, da se invalidski zakon sprejme. Mi hočemo vedeti na kakšen način se misli rešiti naše vprašanje. Bolje nie, kakor pa slaba rešitev. In ravno tega ne pove nihče izrazito, kaj se pravzaprav misli z nami. sklenil, da se oddahne. Krogi, katerim je pripadal, so imeli navado začeti uživanje s potovanjem po Evropi, v Indijo, y Egipt. Sklenil je tudi on tako. Seveda je hotel v prvi vrsti poplačati sebe za mnogoleten trud; toda veselil se je tudi za ženo in hčerko. Njegova žena se ni nikdar odlikovala po posebni občutnosti, toda saj so vse priletne amerikanke — strastne potovalke. Kar pa se tiče hčerke, precej zrele in nekoliko bolehne device, je bilo potovanje zanjo naravnost potrebno: ne glede na korist njenega zdravja — ali se ne dogajajo tudi na potovanji ugodni sestanki? Tam včasih človek sedi pri mizi ali pa gleda freske zraven kakega milijarderja. Potni načrt, ki ga je izdelal gospod iz San-Franciska, je bil obširen. Decembra in januarja je nameraval vživati solnce Južne Italije, starinske spomenike, tarantelo, podoknice potujočih pevcev in tudi — kar ljudje njegove starosti posebno dobro razumejo — ljubezen mladih neapolitank, dasi ne brez koristi; karneval je mislil preživeti v Nizzi, v Monte Carlo, kjer se zbira ob tem; času najbolj izbrano občinstvo — isto, ki je merodajno za vsak blagor civilizacije: kroj smokingov, neomajnost pre* stolov, vojne napovedi in blagostanje hotelo^ — kjer se eni strastno udajajo tekmam avtoniO' bilov in jadrnic, drugi — ruleti, tretji — one' mu, kar se navadno zove flirt, a četrti streljO' nju golobov, ki zelo slikovito zletijo iz kletke ČeZ smaragdne travnike z morjem liki spominčice v Iz našega takozvanega opozicijonalnega časopisja moremo le povzeti-splošno sodbo, da je sedanji načrt invalidskega zakona nezadovoljiv in slab. Tako povzamemo tudi iz »Slovenca«, ki se obenem čudi, zakaj je invalidsko udruženje tako tiho in popolnoma nič ne protestira proti načinu rešitve invalidskega vprašanja. Udruženje invalidov pa ne drži rok križem, temveč vedno deluje. O invalidskem vprašanju je veliko več informirano, kakor pa piše naše časopisje. Danes stoji vprašanje v takem stadiju, da še ni zrelo za pred skupščino, ker se glede načrta še vedno deluje. Ravno udruženje vojnih invalidov je dalo inicijativo za to, ker se je prepričalo da sloji stanje slabo in se mora rešiti vprašanje vojnih žrtev bolje. In sicer je k temu pripomogla intervencija Njegovega Veličanstva kralja, kateremu je središni odbor izročil obširen memorandum. To pot je zavzelo udruženje tiho in mirno, ker smatra Najvišjo zaščito za edino merodajno, nikakor pa brezpomembno vpitje doma, ali pa mogoče kako rotenje poslancev in političarjev, ki so že vsi pokazali svoje mnenje in delovanje glede vojnih žrtev Moremo reči, da je bilo uspešno. To nam potrjujejo zadnja po-očila iz Beograda, ki smo jih" dobili od merodajnih faktorjev. Udruženje invalidov se je moralo zavzeti za takozvani »Behmenov načrt,« ker je isti najbolj zadovoljiv za vse vojne žrtve brez razlike stanov in prepričanj. Zadovoljiv je zato, ker vsebuje vse najvažnejše točke, ki teže danes vojne žrtve. Ravno nasprotno pa sedanji načrt popolnoma prezira razne najvažnejše točke: Središni odbor je vse te točke obrazložil v svojih dveh memorandumih, katera je poslal in sicer kakor smo že omenili Nj. Vel. kralju, drugega pa tudi skupščini. Ako povzamemo glavne poteze teh točk so iste sledeče: 1. Sedanji načrt daje milost in ne plačilo za zasluge. - 2. Pokojnine so slabše kakor skoro v vseh drugih načrtih invalidskih zakonov. 3. Vozne ugodnosti po železnicah in paro-brodih so popolnoma izpuščene, medtem, ko uživajo take ugodnosti pri nas razna društva. 4. Narodni fond je bil mišljen kot samostojna avtonomna ustanova, da bi mogla nuditi potrebam vojnih žrtev čim večje materijelne ugodnosti. Sedanji načrt pa misli izročiti Narodni fond v roke enega ministra ter v upravo samih državnih uradnikov z vezanimi rokami. 5. Deliti misli prečanske in srbske oficirje. 6. Ne priznava Udruženja vojnih invalidov, ki ima celo po sedanjem začasnem invalidskem zakonu popolno priznanje in podporo države. 7. Odvzeti misli vse materjelne ugodnosti, ki jih prejema Udruženje v smislu čl. 18 začasnega invalidskega zakona. ozadju in se bijejo takoj kot bele kroglice ob tla; začetek marca je hotel posvetiti Florenci, za veliki teden se peljati v Rim, da bi poslušal tam »misererec. V njegove načrte so spadale tudi Benetke, Pariz, bikoborba v Sevilli in kopanje na angleških otokih, pa še Atene, Carigrad, Palestina, Egipet in celo Japonska, seveda že na povratku... In začetkoma je šlo vse izvrstno. Bilo je koncern novembra. Skoraj do Gibraltara so se morali voziti zdaj v ledeni megli, zdaj v burji z mokrim snegom; toda potovali so srečno in celo brez zibanja, na parobrodu se Je sešlo mnogo potnikov in sami ugledni ljudje, Parobrod — znamenita »Atlantida« — je bil Podoben najdražjemu evropskemu hotelu z vsemi udobnostmi, — z nočnim barom, z orijen-talsko kopeljo, z lastnim časopisom — in življenje je na njem potekalo po najbolj imenitnih pravilih: vstajali so rano ob zvokih trompet, ki so se razlegali po hodnikih že ob tej mračni uri, ko se je tako počasi in neprijazno svitalo nad sivozeleno vodno puščavo, ki je težko valovala v megli; ogrinjali so flanelaste pijame in pili kavo, čokolado, kakao, nato so posedli v mra-jnornate banje, pa telovadili, da si obudijo tek in dobro razpoloženje, dovršili dnevno toaleto in odhajali k prvemu zajtrku. Do enajstih se je spodobilo živahno se sprehajati po krovu in vdihavati hladno svežost oceana ali igrati sheffle-horde in druge igre, da se zopet obudi tek, ob Enajstih pa — se okrepčati z obloženimi kruhki 151 bouillonom; ko so se okrepčali, so z naslado 8. Se ne izrazi določno glede poprave krivičnih redukcij potom specijalnih komisij. Kdor pozna invalidsko vprašanje in potrebe vojnih žrtev mora priznati, da bi bil tak invalidski zakon precej slabejši od začasnega. Ako vzamemo samo, da se po njem ne bi mogle popraviti redukcije in bi se zelo pritisnila organizacija ter poleg tega še ločitve med posameznimi plemeni vidimo, da bi bilo celo vprašanje vojnih žrtev na ta način malodane uipropaščeno. Tega poprejšnji načrti vendar niso obetali. Zdelo se nam je že takoj v početku izdelovanja sedanjega načrta, da ne moremo pričakovati ugodnega, ker se je to vršilo tajno brez vsakega našega sodelovanja. Ako hočemo prizadetemu resno nekaj nuditi, ga bomo vprašali po čem teži in se ozirali na njegove težnje. Razumljivo je, da moramo forsirati naše težnje ter oni načrt, kateri je bil napravljen z nami, to je najprikladnejši Behmenov načrt. In res je bila pred kratkim vladna opozicija napotena, da je predložila skupščini Behmenov načrt, kateremu pa vlada ni priznala nujnosti. S tem je hotela reči, da misli sama izpopolniti vprašanje vojnih žrtev in načrt invalidskega zakona. To je za enkrat važen uspeh, ker je preprečeno sprejetje nameravanega slabega invalidskega zakona. Vsekakor bo morala vlada gledati v bodoče na to, da prikroji svoj načrt v tem smislu in z onimi ugodnostmi, katere so že nudili poprejšnji načrti. Ako bo storila slabše, si bo nakopala nezadovoljnost mase, ki se krčevito drži svojih pravic. Izgleda, da invalidski zakon še ni pred sprejetjem in ga skoro gotovo skupščina ne bo še sprejela v tem zasedanju. Poroča se nam, da se načrt sedanje vlade že izpolnjuje. , Za nas je na vsak način bolje, čeprav se vprašanje zavleče, da preprečimo udarec, ki postane lahko usodepolen za naše vojne žrtve. Kaj je z reducirana? Minuli bosta že dve leti, odkar je specijalna komisija delovala. Ministrstvo za socijalno politiko je hitro ustavilo vsem dotičnim, katere je specijalna komisija predlagala pokojnine in druge pomoči. Vse to se je izvršilo kar interno, nihče ni vedel, kaj se je zgodilo z njim, zato so mnogi popraševali kako to, da ne dobivajo več pokojnin. Od začetka do dobili nekateri obvestila, pozneje pretežna večina pa nič. Ne moremo navesti števila, koliko je reduciranih v Sloveniji, toda približno sodimo in kakor smo informirani 40 odstotkov vseh vojnih žrtev. Ako opazujemo posamezne obupane reau-cirance, vidimo zelo žalostno stanje. čitali časopise in mimo pričakovali drugega zajtrka, še bolj redilnega in raznovrstnega nego je bil prvi; prihodnji dve uri sta bili namenjeni počitku; vsi krovi so bili takrat natrpani z naslanjači, v katerih so ležali s plaidi pokriti potniki, gledali oblačno nebo, peneče klance, ki so se izgubljali za obzorjem, ali sladko zadremali; okrog pete ure so jih, osvežene, vesele, napojili s krepkim dišečim čajem s pecivom; ob sedmih je bil s trompetami naznanjen deve-teroreden obed. In zdaj se je hitel oblačit gospod iz San-Franciska, mencaje roke od pritoka življenskih sil, v svojo bogato luxe-kabino. Zvečer so bulila nadstropja »Atlantide« kakor ognjene brezštevilne oči in velika množica slug je posebno mrzlično delovala po kuhinjah, pomivalnicah in vinskih kleteh. Ocean, ki je butal ob stene, je bil grozen, a razmišljal ni o njem nihče, ker so vsi trdno zaupali v moč, ki jo je imel nad njim kapitan, rdečelasec orjaške velikosti in teže, vedno kakor zaspan, ki je bil v svoji uniformi s širokimi zlatimi našivi podoben velikanskemu maliku in se je zelo redko prihajal družbi iz svojih skrivnostnih prostorov; na robu ladje je vsak trenutek zatulila s peklensko 'mračnostjo sirena in zacvilila z besno zlobo, toda malo obedujočih je slišalo sireno — zaglušili so jo zvoki prekrasnega godalnega orkestra, ki je izbrano in neumorno sviral v ogromni dvorani, ki je imela dve vrsti oken in je bila obložena z mramorjem in postlana z baržunastimi blazinami. (Dalje prih.) Pride invalid z amputirano roko ali nogo, ali popolnoma zverižen in polomljen, tudi bolni tuberkulozni, ki potrebujejo nujno zdravljenja in pomoči in taki ljudje so predlagani za redukcijo. Takih ljudi nočejo več priznavati za vojne invalide. V vseh slučajih je vzrok, ker niso doprinesli dokumentov, da so postali pohabljeni ali bolni pri izvrševanju vojaške dolžnosti. Če bi se naši predpisi ozirali na faktični stan in bi specijalne komisije delovale v pravem smislu, bi kaj takega ne mogle storiti. Način je bil sistematičen, sicer bi specijalnih komisij sploh ne bilo treba. Zakaj je bilo treba špecijalnih pregledov, ko so bili vsi invalidi že po parkrat pregledani in njih invalideta presojena ina podlagi zakon skih predpisov. Specijalna komisija pa je pregledovala pc večini samo akte ne pa ljudi. Zahtevala je dokaze, katere so ljudje doprinašali, ali pa jim jih deloma tudi ni biio mogoče spraviti takoj skupaj. Invalidi trdijo, da so navedli priče, ki niso bile zaslišane, prinesli dokumente, na katere se komisija ni hotela ozirati in jih tudi niso dobili nazaj. Sploh ni dopustila komisija nobenih intervencij in zaslišanj. Ako bi se vršil specijalni pregled takoj po prevratu. Takrat so imeli invalidi v rokah dokumente iz vojne in odpustnice. Pozneje pa so jih morali oddati raznim komisijam, ki so jih zamenjale z novimi nad-preglednimi listi. Ali pa je to, da izvira hiba iz vojne težko dokazati? Nikakor ne. Po naših vaseh pozna posameznega človeka cela soseska. Natančno se spominjajo kdo je šel v vojsko in kakšen je bil poprej, kakšen pa je prišel nazaj. Znano je tudi, da se ni imel smisla nihče drugače poškodovati ter mu je bilo skoro nemogoče, ker je bil od vseh strani nadzorovan. Odkod pa naj bi bilo toliko pohabljencev pri nas. Mar ima Slovenija kar približno 15.000 invalidnih oseb, ki bi postale take doma? Ysled današnjih redukcij, s katerimi se izmeče težko pohabljene ljudi iz zaščite, pa človek ne more misliti drugače, kakor da se hoče likvidirati invalidsko vprašanje. Taka mahinacija se je izbrala za način postopanja in to po šestih letih, da se išče stare dokumente potem, ko je invalidsko pravo očitno in jasno in stalež ugotovljen. Invalidi nosijo svoje zadostne dokumente na telesih in noben zdravnik ter tudi noben la-jik ne more dvomiti, da ne izvirajo iz vojne. Saj se poznajo streli, zmrzli udi, amputacije itd. Kje so toraj dobili ti ljudje svojo nesrečo, katero so usojeni nositi vse svoje življenje? Kdo bo povrnil zlo in ublažil trpljenje, ki ga prestajajo danes reduciranci? Kar so izvršile špecijelne komisije to danes stoji. Ustavljene so pokojnine in pomoč, da celo zdravljenje jim je bilo prvotno odrečeno. Šele na intervencijo Udru žep j a so zopet dovolili, da imajo reducirane! do rešitve špecijalnega sodišča zdravljenje za svoje vojne hibe na državne stroške. Toraj s tem se nekako potrjuje, da so reduciranci res vojni pohabljenci, ker bi se jim sicer kaj takega ne bi dovolilo. Ako pa so vojni pohabljenci, morajo imeti tudi vsa druga prava po zakonu. Kako pridejo 3o tega, da se jim že skoro dve leti ne izplačuje pokojnina in nobena druga pomoč in se za nje ne reši? Zakaj stoje njihovi akti in se ne popravi tega, kar je znano vsej javnosti, da ni pravilno storjeno. Poleg vsega tega pa se zavlačuje invalidski zakon, katerega ravno naši reduciranci najbolj potrebujejo. Ako se misli s celim staležem vojnih žrtev tako, kakor z reduciranci, je razumljivo, da ni invalidskega zakona. Redukcija je povzročila, da stoji danes invalidsko vprašanje za 50 odstotkov slabše, kakor tik po prevratu. Naše Udruženje je že ponovno zahtevalo popravo tega nevzdržnega in za državo škodljivega stanja. To pa zato, ker ima vpogled v invalidske vrste, ker pozna gorje in ker ne sme dopustiti, da bi se tovariši neupravičeno zapustili, ker so v resnici težko prizadete vojne žrtve. Zahteva naša je, da se ukine vse delo specijalnih komisij in da se poveri vso revizijo rednim sodiščem, ki naj postopajo točno, pravilno, da se ozirajo na vse dopustne možnosti dokazov in prepuste vsakemu zavzeti dovoljeno pravno pot. Prepričani smo, da bodo na ta način vsa invalidska uverenja točna in da ne bo med invalidskimi vrstami učinjenega nobenega neprevidnega zla. Za specijalne komisije ni bilo treba invalidskga zakona, za to naj se tudi revizija in obnova izvršita takoj, ker naši reduci-ranci ne morejo čakati šele invalidskega zakona, ki se sprejema tako počasi. V tem smislu je zavzel čisto pravilno in upravičeno pot središni odbor, ki je začel zbirati med invalidi dokumente in jih pošiljati s prošnjami pristojnim sodiščem, da priznajo invalidom, ki dokažejo svoje pravice nadaljno pokojnino in zaščito ako jim je bila po predlogu specijalne komisije odvzeta. ' Zakaj? Vsak dotični, ki ga je špecijalna komisija predlagala za redukcijo in ima ustavljeno pokojnino brez vsakega dokumenta v rokah, je še popolnoma priznani invalid. V rokah ima dokument nadpregledne komisije, katera ga je spoznala za vojnega invalida, ß tem dokumentom vedno lahko zaprosi sodišče za priznanje pokojnine, ako lahko dokaže, da je zadobil svojo hibo pri izvrševanju vojne dolžnosti. Kdo more oporekati pravo takemu, ki zbere popolne dokaze pa bodisi prej ali slej? Nobena špecijalna komisija mu ne more tega odrekati. Zanj je merodajen začasni invalidski zakon in vsi poprejšnji stari zakoni, po katerih mora on prejemati pokojnino. Zato pa kakor čujemo, akcija središnega odbora v Srbiji ni bila brezuspešna. Tam so si na ta način pridobili reducirane! svoje pravice po večini nazaj. Tako mora biti tudi pri nas. Naši reduci-ranci naj zaprosijo s popolnimi dokumenti za nadaljno priznanje pokojnin. Po dokazih upamo, da jim sodišča tega prava ne bodo mogla odrekati. Nihče ni kriv sam, da mu upravne oblasti, ki so poprej pri nas priznavale invalidske pokojnine niso zbrale vseh dokazov, ki jih danes zahtevajo specijalne komisije. Ako pa zamore te dokaze takoj,, ali pa šele naknadno doprinesti, je popolnoma krivično, da se mu še nadalje zavlačuje in odreka pristo-ječe mu pravo. Nihče ne sme biti obsojen, ako. ni kriv. Zato se mora delo specijalnih komisij spraviti čimpreje v faktično stanje. Naše gibanje. V Škofji Loki se je vršil dne 3. maja t. 1. izredni občni zbor in sicer samo radi volitve novega odbora, ker je poprejšnji odbor radi zaprek pri nekaterih odbornikih postal delane-zmožen in je raje odstopil. — V nov odbor so bili izvoljeni tovariši: preds. Ravnihar, tajnik; Humer, blagajnik Gašperšič; odborniki: Pogačnik, Zaletel in Oman, nam. Markelj Langerholc in Štelcar. Nadzorni odbor: Debeljak, Kalan In Sodnikar, namestnika Pintan in Finžgar. Podružnica Maribor. Podružniški odbor je v svoji seji dne 27. maja t. 1. soglasno sklenil na predlog tov. A. Krepka, da podvzame akcijo za postavitev spomenika padlim nepozabljenim vojakom in primerno ureditev vojaškega pokopališča. V ta odbor, ki naj bi vse to pripravil, je podružniški odbor določil tov. predsednika in podpredsednika A. Krepeka in F. Geča, dalje tov. A. Goleža, F. Frasa in M. Prav-diča. Dalje se povabi v ta odbor zastopstvo mestne občine, vojaške komande, katoliškega in pravoslavnega vojnega kurata, zastopnika novinarskega udruženja sekcije Maribor in dva strokovnjaka. Po dosedanjih predpripravah vlada med vsemi krogi veliko zanimanje za to akcijo in je pričakovati, da odbor ne bo imel pre-težavne naloge, če ga bo javnost dovolj podpirala. Sicer pa je tudi dolžnost vseh, da se! pobrigajo za vojaške grobove, ki jih je posebno na mariborskem mestnem pokopališču! veliko število. čut pijetete do rajnih bojevnikov to zahteva. Na mariborskem vojaškem pokopališču počiva več tisoč vojakov, toda to pokopališče je v tako žalostnem in zanemarjenem stanju, da se nam je treba naravnost sramovati pred tujci. Kakor predvideva načrt, bi se spomenik odkril že tekom tega leta in sicer pred praznikom vseh svetih. Obenem se bo do tega uredilo pokopališče. Splošna sodba mariborskega prebivalstva je tako dobra za ta sklep podružnice in obljublja se pomoč. Več se bo poročalo pozneje. Mariborska podružnica je nabavila za svoje člane več vagonov premoga, ter ga razdelil« po lastni nabavni ceni med nje. Člani podružnice, ki se izkažejo s potrdilom podružnice imajo pri nabavi zdravil v lekarni pri »Sv. Arehu< tna Glavnem trgu št. 20 30 odstotni popust. Na željo članstva priredi mariborska podružnica dne 7. junija v Rušah pri Mariboru invalidsko zborovanje in sicer ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne Preac. V nedeljo dne 14. junija pa se vrši shod v Selnici pri Mariboru in sicer po prvi maši v prostorih gostilne Hernah. Članstvo se vabi k polnoštevilni udeležbi. Novost v reklami. Kakor smo informirani, dobil je središni odbor Udruženja vojnih invalidov od Uprave drž. m on op. koncesijo za oglašanje na še praznem delu ovitka in škatljic vseh vrst.. Povodom tega se je osnoval poseben zavod »Reklama Invalide, ki je začel že poslovati v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Splitu, Skoplju in Nov. Sadu. Ker predstavlja oglašanje na škatljicah vžigalic novost v reklami, opozarjamo in to še tembolj, ker je to koncesijo odstopila država našim invalidom. Trbovlje, širši sestanek tukajšnje invalidske organizacije že dolgo ni bil tako buren kakor v nedeljo 24. maja. V prvi vrsti se je obravnavala rešitev prošenj nekaterih članov, ki so zaprosili podpor pri izvršnem odboru v Ljubljani, nato okrožnica, ki jo je poslal isti izvršni odbor, dopis velikega župana ljubljanske oblasti in končno odgovor Trboveljskega gerentske-ga sosveta tukajšnji podružnici vojnih invalidov, ki je zaprosila podporo za svoje najbednejše člane. Izvršni odbor v Ljubljani, kakor je poročal predsednik Stanko Kolenc, je z ozirom na slabe finančne razmere in težkooe odbil 6 prošenj medtem ko je nakazal prosilki Mariji Smodišev! 150 Din podpore. Po prečitanju okrožnice izvršnega odbora se je vnela huda debata radi reduciranih invalidov, ki že nad leto dni ne dobivajo nikake penzije in žive v nezaslišanih materijalnih razmerah. Pri dopisu velikega župana ljubljanske oblasti glede pobiranja prostovoljnih prispevkov za vpostavo invalidskega doma v Trbovljah z vzidavo spominske plošče, se je sklenilo, da se pošljejo v potrdilo slike sledečih invalidov, ki bodo upravičeni pobirati denarne prispevke: tov. Štendler, Obreza, Vidmar in Hren. Pri obravnavanju odgovora Trboveljsikega gerentskega sosveta tukajšnji podružnici glede ■podpore svojim bednim članom, je med invalidi, ki so bil navzoči, nastalo splošno ogorčenje. To pa ne proti sosvetu kot celoti, marveč proti g. Klenovšeku kot zastopniku delavstva v sosvetu. Sprejeta je bila soglasno sledeča resolucija: Člani tukajšnje podružnice UVI odločno protestiramo proti nesocijalnemu postopanju g. Jaka Klenovšeka, člana gerentskega sosveta v Trbovljah, ker se kot delavski zastopnik ni potegnil za najbednejše izmed bednih, to jei žrtve svetovne vojne, ki se je pretresala na seji gerentskega sosveta, prošnja naše podružnice, ki je zaprosila podpore našim najbednejšim članom. Ako živimo v svobodni državi naj nikdo ne izrablja svobode v svoje lastne in strankarske koristi, kakor dela g. Klenovšek. Če je delavski telovadni in kulturni zvezi »Svoboda« lahko izposloval 6000 Din podpore, bi lahko to storil tudi za našo podružnico, ne pa da je dal našemu podružničnemu odboru nezaupanje. (Gerentski sosvet je odgovoril, da naj se za vsakega invalida prošnjo za podporo posamezno vloži.) Zato protestiramo, da sedi v gerentskem sosvetu g. Jaka Klenovšek kot delavski zastopnik, ker ne zastopa ne delavskih, še manj pa interese ubogih preganjanih vojnih žrtev. Kakor g. Klenovšek nam, tako tudi mi njemu na današnjem zborovanju izrekamo nezaupanje za njegovo nesocijalno postopanje pri rešitvi prošnje naše podružnice in sploh vsemu njegovemu delovanju v sosvetu in zahtevamo, da se pošlje ta resolucija v »Vojnega Invalida«, kakor tudi druge časopise, da vidi javnost, kako nesoci-jalnega zastopnika ima Trboveljski gerentski sosvet. Ta resolucija je prišla od strani večine članov tukajšnje podružnice, katero je pa predsednik hotel preprečiti, da bi se ne napadala Šele na pritisk- večine članov se je končno moral predsednik udati z zagotovilom, da bo res poslal v vse časopise, da je pomiril žrtve, katera so bile opravičeno razburjene. Stanko Kolenc, m. p., t. č. preds. Ratni Invalid obvezen. Središni odbor •* pritožuje, da nekatere naše podružnice vračajo centralno glasilo Udruženja list »Ratni Invalid«. Opozarja nas, da je po sklepu plenarne seje la 1. 1923 dolžan vsak odbor, da je naročen in prejema »Ratni Invalid«. Opozarjamo vse naše podružnice, da se tega sklepa drže. Je res mogoče, da po nekaterih krajih naši ljudje ne znajo cirilice, vendar pa je treba, da smo solidarni In podpiramo invalidski tisk. Podružnice naj centralno glasilo shranijo, ker pride mogoče pozneje drugim prav. Najbolje pa je, da ga dajo na razpolago raznim čitalcem, ker je centralno glasilo zanimivo za vsakega našega človeka. Toraj podružnice naj ne zavračajo »Ratnega Invalida«. Reklama ^Invalid«. Z odlokom Monopolske uprave je bilo izdano središnjemu odboru Udruženju vojnih invalidov itd. pooblastilo, da sme oglašati na ovitku škatljic od vseh vrst vžigalic, ki se izdelujejo za celo našo državo. Vsi interesenti se opozarjajo na to novost v reklami, ki garantira vsakemu! oglaševalcu siguren uspeh. Vsa pojasnila daje: »Reklama Invalid« Ljubljana, Št. Peterska vojašnica št. 49. Razpis uradniškega mesta. Pri okrajnem sodišču v Ljutomeru, ali kje drugod po izpraznitvi je razpisano mesto pis. uradnika III. kategorije. Pravilno sestavljene prošnje z dokumenti ie naj vlože do 20. junija t. 1. predsedni-štvu okrožnega sodišča v Mariboru. Umrl je predsednik podružnice v Žirih tov. Ivan Poženel. Pokopali so ga 23. V. t. 1. Pokojni je bil dolgo časa vnet sodelavec v našem Udruženju in se ga bo marsikateri izmed tovarišev spominjal od različnih anket in občnih zborov. — Bodi mu lahka zemljica! ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Čisto ebostavno. Učitelj je peljal učence na sprehod. Pridejo mimo pošte. Več uradnikov in uradnic je gledalo pri oknih ven, med njimi tudi poštni načelnik. Tako glasno, da so morali vsi otroci slišati, je rekel načelnik: »Jaz bi tudi rad ves dan hodil zunaj okoli«. Učitelj pa odvrne: »Dobro, kar zamenjajte s pismonošo!« PREKLIC. Podpisana Marija Bozpvičar, posestnika žena v Žirovskem vrhu št. 37, občina Trata, tem potom preklicujem vse žaljive in obrekljive besede, katere sem govorila o g. Francu Gruden, posestniku v Žireh št. 18, bivšem tajniku organizacije Udruženja vojnih invalidov, podružnice v Žireh. Obenem se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Žirovski vrh, dne 24. maja 1925. Marija Bozovičar, 1. r. NOVE KNJIGE A. L. VIEIRA - A. DEBELJAK: <&> ÄMÄD1S ^ Roman. Cena v snopičih Din 20'—, broširan Din 22'— s poštnino vred. To prelepo delo, ki ga je iz portugalščine prevel naš priznani književnik dr. Debeljak, ne bi smelo manjkati v nobeni naši hiši. Na željo pošlje založba tudi posamezne snopiče na ogled. Prodajalci imajo znaten popust. Naročila sprejema in pojasnila daje ZaSožba „VIGRED“