..MiDElJO Clovek in denar. Denar je, ki hoče nekako obvladati vse današnje življenje. Kdor ga ima v izobilju, velja za srečnega, kdor ga nima, se čuti zapostavljenega, denar je, ki ga tako željno išče toliko človeških src. Kristus pa zavzema napram denarju, premoženju drugačno stališče. Proglasil je: »Blagor ubogim v duhu«, nad bogatini pa je izrekel svoj »gorje«. Radi teh besed današnji denarja tako pohlepni svet odklanja Kristusovo vero, češ, da je tuja vsakdanjemu življenju, da se ž njo ne da živeti, ker obsoja in prepoveduje denar in premoženje. Seveda tudi ta očitek proti Kristusovi veri ne drži. Res da je Kristus izrekel nad premoženjem svojo obsodbo, a ta obsodba velja prvič one- mu premoženju, ki je bilo pridobljeno na nepravi način. Pred 450 leti je prinesel nek Indijec v Benetke dija»nant, ki so ga cenili na 14 milijonov Din radi modre barve, v kateri se je lesketal. Pa je bilo nekaj posebnega s tem dijamantom. Vsakemu svojenau lastniku je prinesel nesrečo. Prvi je umrl na kugi, zadnji pa se je z lisodnim dijamantom vred potopil dne 16. aprila 1912 na velikem parniku »Titanic«. Tako usodno utegne postatl za Cloveka sploh vsako premoženje. Ko človek začne preveč hlepeti po pretnoženju, ko se ga za- čne preveč oklepati, začne postajatinesrečna njegova duša, začne postajati kakor zastrupljena, postaja nežžnaČajna, skvarjena, dokler nazadnje čisto ne propade, propade za veŁno. Sv. apostol Pavel pravi: »Kateri hočejo postati bogati, se zapletejo v zanjke satanove in vržejo dobro vest od sebe.« Kakor iz življenja so te besedei Kolikokrat postane človek radi denarja nepošten, nekrščanski pri svojem delu, pri svoji obrti, pri svojih kupčijah, pri vsakem svojem koraku. Kako ljudje ravno radi denarja prestopajo vse božje zapovedi od prve do desete! To je potem ona lakamnost, ona pohlepnost po denarju, ki jo sv. pismo čisto po pravici imenuje malikovalstvo, ker se radi denarja človek ne zmeni več za Boga in njegove zapovedi, temveč napravi denar Ka svojega malika, za svojega boga. To je potem oni denar, ono pre moženje, nad katerim je Kristus izrekel svoj »gorje«. In ga je izrekel po pravici! Saj se človek, ki je svoj defiar dobil na tak način, ne more zveličati. Če Kristus pravi, da ni rešitve, dokler človek ne poplača zadnjega vinarja, kako naj se zveliča človek, ki ima na svoji vesti krivične tisoče, dokler vsega ne popravi. Zato pa je lahko rekel Kristus, da lažje pojde kamela skozi šivankino uho, kakor pa bogatin skozi nebeška vrata. Velja o takem premoženju Kristusovo »gorje« tudi zato, ker tako premoženje nima obstanka. Tako je zapretil takemu krivičnemu premoženju Bog že v stari zavezi in pregovor tudi pravi, da krivično premoženie redkokedaj pride do tretjega de^ diča. Življenje, ki je napravilo ta pregovor, izprifiuje skoro vsak dan njegovo resničnost. Obsoja Kristus drugič ono premoŽenje, ki ga Clovek rabi na nepravi način. Nek nemški mladinski list je pred kratkim priobčil dvoje poročil s pripombo »brez razlage«. 'Prvo poročilo se glasi: »List »Uha«, ki izhaJa v 100.000 izvodih, je razpisal vpraSanje, kaka sredstva rabijo ženske th svojo lepoto. Prišlo je na to vprašanje vse polno odgovorov. Ena pravi: »Jaz rabim za lase surova jajca, za čelo in obraz oljčno olje. Druga piše: Jaz si namažem obraz na tanko z beljakovino, katero mi moj mož posuši s pahljačo. Nato pride še ena plast beljakovine, ki si jo izmijem s svežo smetano in oljem. In tako podobno se glasijo ti odgovori naprej.« Drugo poročilo pa je: »V hiši Kraljevičeva ulica št. 8 so našli včeraj za- strupljeno s plinom S71etnega trgovskega nastavljenca H. B., njegovo 341etno ženo in 151etno hčerko. Kakor je razvidno iz pisma, ki ga je zapustil H. B., so vsi trije šli v smrt sporazumno radi velike bede, v kateri so zadnji čas živeli.« Kaj ne, pretresljiva slika človeške otopelosti in neusmiljenosti. Žalibog, da se ta slika danes tolikokrat ponavlja. Na eni strani se razsipa denar za nespamet, se rabi za strast, razuzdanost, za nezmernost, da se od nje kvari in uničuje človeško zdravje, na drugi strani pa je revščina, da od nje ljudje hirajo in umirajo. To vporabo premoženja je Kristus obsodil in tudi označil njeno usodo, ko je povedal priliko o bogatinu, ki se je oblačil v škrlat in tančico ter se je vsak dan imenitno gostil, in o ubogem Lazarju, ki je ležal pred bogatinovimi vrati, pa še drobtin od njegove mize ni dobil in je na koncu pristavil: »Prigodilo se je, da je bogatin umrl in bil pokopan v ognjeno morje.« Kakor je Kristus obsodil one, ki denar, premoženje razsipavajo za greh in strast in črezmerno uživanje, tako je pa še tudi obsodil one, ki so zaljubljeni v svoj denar, ki imajo denar samo za to, da se nad njim veselijo, da se ž njim bahajo in ponašajo. Povedal je priliko o možu, ki mu je polje bogato obrodilo, pa si je napravil nove velike žitnice in se je veselil svojega bogastva, pa se mu reče: »Neumnež, še to noč bodo tirjali tvojo dušo od tebe, in čigavo bo, kar si si pripravil?« Da, to je obsodil Kristus. Po Kristu sovi volji naj bi, kakor vse drugo na svetu, bil tudi denar tisti, ki naj bi nam bil pripomoček za srečno zveličanje. Zato govori Kristus, da naj si s krivičnim mamonom pridobimo prijateljev, ki nas vzamejo v večno prebivališče. Da, prav pridobljeno in prav rabljeno premoženje naj bi nain bilo ključ do nebeških vrat. Vzgledno! Na Francoskem, kjer se je posebno kmečko in delavsko ljudstvo odtujilo Cerkvi in veri in kjer duhovniki ne morejo dobiti pristopa v delavske Vrste, so se organizirali delavci sami, da svoje zapeljane tovariše zopet pridobijo za Kristusa. PreteCeni mesec so imeli ti novodobni apostoli v nekem pariškem predmestju svoje letno zborovanje. Bilo je na tem zborovanju 1200 mladih delavcev, ki opravljajo med svojimi tovariši to plemenito delo. EvharistiČno življenje na Poljskem. Od 15. do 18. junija 1.1. so imeli v Lvovu velik evharistični kongres, ki je potekel zelo sijajno. Udeležili so se ga kardinal Hlond, dva nadškofa in osem škofov ter ogromne množice ljudstva. Tekom letošnjega leta mislijo obhajati taka zborovanja po vsem Poljskem, da bi se verniki tem bolj oklenili Kristusa, ki v najsvetejšem zakramentu živi med nami. , Prestopi v katoliško Cerkev. Škof v Vilni je pred kratkim sprejel v katoliško Cerkev precej znatno število pravoslavnih duhovnikov. Eden od njih, o. Paznik, je prestopil v katol. CerkeT s celo ivojo župnijo. To je ˇ žkofiji Vilna že deseti slučaj, da s« je vrnila v Cerkev cela župnija. — V Rimu pa je bil sprejet v kat. Cerker mlad Japonec, dijak v zavodu svet.e Cecilije. Pri sprejemu prvega japonskega škofa Hayasakija je bil še pogan, pa je vendar sodeloval pri petju in je tako lepo pel Ave Maria, da ie kardinal Bossum rekel: »Kdor zna tako lepo peti Mariji v čast, mora postati katoličan.« To se je sedaj po enem letu zgodilo. 'Papež sam je sprejel mladega Japonca v razgovor in mu podelil krasen rožnivenec.