OBKKALISMO SOSEDNJO OBČINO            /      ~        \
Smel razvoj Grosuplja
Vrnroj^priprrclinšcincros«-peljsfce občaae so zapisane nekatere ra-zvojae infai^i, ld zadevajo obe dražbe-¦opoGtiaH ilfiistL O tem, o razvojo kaKtijstai m dhiiftjli oMfltah medseboj-¦ega soddovaaja je stekel med obi-
sfcom ddegarije naše obdne <V njej so biii predstavn&i sfcnpščne, izvišnega sveta in dnaftenopofitiadi organizacij) v Grasoplja, živahen razgovor,
Z azirom na vsestranske in pogiobijene razprave, ki jih pred zasedanjem novembr-ske skupščine vodinio v nasi občini s poseb-nim poudarkom na intenzivnejšem razvoju kmetijstva v našlednjem oixlobju, je bil vse-kakor koristen obisk mlečne faime Boštanj. Ta farma deluje v okvim TOZD — posestva Ljubljanskih mlekam. V sodobno urejenih hlevih 650 krav motznk daje dnevno 10.000 litrov mleka. Ob tem pa imajo na tej farmi v prosti reji tudi plemertskc telice. Naj še na-pišem. da pridelajo na 580 hektarih zemlje vso krnK) (z izjemo močnih knmil) sami. Zapnslenih je skupno 54 delavcev, v zad-njem času pa imajo nekoiiko težav z delov-no siio, saj delo na takšni farmi zahteva cdodnevno prisotnost.
Modernbanmo kmetijstvo daje reznltate
Nič manj zanimiv pa ni bil obisk druge večje farme v sasednji občini, to je faime bekonov v Ivančni Gonci, ki posluje v okvi-ru pogojev, dobro. Letna proizvodnja be-konov (ihanska pasma) se sedaj suče od 10 do 11.000 glav, V modernih in že tudi nad-stropnih hlevih pa nameravajo z rekonstruk-cijo sedanjih zmogljivosti to proizvodnjo v naslednjem letu podvojiti. Ob dodatni zapo-slitvi §e štirih delavcev bodo tako produktiv-nost dvignili zS 90 odstotkov. Ta investidja bo veljala 175 milijonov, lastnih sredstev so imeli na voljo 25 milijonov. astala siedstva pa so v pretežni meri prispevali sovlagatelji (Jesenice, Litjja). Zanimivo je ob tem dej-stvo, da Ljubljana kot velik potrbšnik vlaga komaj znatna sredstva le posredno. V krogu te faime redijo tudi govedo. prav sedaj pa imajo v načrtih tudi rekonstrukcijo teb hle-vov. Dočim za govedo pridelujejo krmo skorajda v cektti sami, pa se s krmo za bekone oskrbujejo iz tovarne močnih krmil
V Šidu, Precejšen del proizvodnje pa ta far-ma preko Grude tudi izvaža.
Spomladi pričetek investidje naGaljevki
Stično razvojno sodelovanje med občina-tna pa se nanaša tudi na kovinsko predelo-valno industrijo. Pri nas na Galjevici deluje TOZD - Livarna barvnih kovin, torej ena izmed temeljnih organizacij zdniženega dela delovne organizacije Livar, ki se povezuje v SOZD IMP. Z ozirom na to, da se bo pte-dvidoma že v prvih pomladanskih mesecih pričela npva investicija (modernizacija ob-stoječih zmogljivosti) na Galjevici, tudi obisk DO livar ni bil naključen. V tej de-lovni organizaciji, ki mimogrede povedano, ustvarja dvanajst odstotkov celotnega do-hodka fMP, je zaposlenih nekaj nad 700 delavcev (med njimi je kar 50 odstotkov visokokvalificiranih kadrov). Ponašajo se pravzaprav kar z zavidljrvimi rezultati go-spodarjenja, saj bo letošnja proizvodnja presegla 115 starih milijard dinarjev, doho-dek pa so bo sukal med 40 in 45 starimi milijardami dinarjev   Kar polovico izvoza.
letos je ocenjen na 7 milijonov dolarjev -odproda na konvertibilno področje). Kolek-tiv, ki v času svojega 18-letnega obstoja še ni zabeležil izgube, se ob dobrem gospodar-jenju tudi v tem času dokaj redno oskrbuje z repromaterialom, nekaj več preglavic pa jim povzročajo težave z energetsko oskrbo.
Sodelovanje na komunabieni področju
V razgovorih so se predstavniki dotaknili tudi vprašanj komunalnega razvoja, kjer so že v preteklosti dobro sodelovali. Naj ome-nimo cestno povezavo Rašica-Ponikve, vo-dovod Rob-Dobro polje, PTT povezan Ro-bek in Ponikve.
Prav tako SGP Grosupije kot eden izmed poglavitnih proizvajalcev gradbenih del v naši občini beleži rezultate sodelovanja, zadnjega vsekakor predstavlja izgradnja no-ve tovame armatur na Viču.
Med predstavniki skupščine in dmžbeno-političnih organizacij pa so osrednjo temo razgovora zavzemala vprašanja razvoja de-legatskoga sistema in vloge subjektivnih sil.