Katolišk cerkven list.
List	V četertik 21. maliga travna 1853.	T« ca I
Dobri Pastir.
Ti. o .Jezus serčnomili. Naš pastir naj boljši si! Kak bi vendar ne ljubili Zvesto te z vsih moči?
Doli k nam si se ponižal In ovčie iskat prišel; I.jud nezdušni te je kržal, Za naš greh si smert terpel.
Kak uHoge me ovčicc Tebi to vernile bi? — Svoje damo ti dušice
V	duhu čiste vdanosti.
Zvesto bomo poslušali Tvojih ust presladki glas, Tvojo voljo spoliiiivali Radi bomo vsaki čas.
Oh prijetno je hoditi. Pasti v tvoji čedi se! Kak je sladko ti slediti In ljubiti večno te!
Pasi nas, o Jezus mili,
V	cvetju svojiga medu, Daj. da bi sladkosti pili Pri studencu večnimu.
In ko steče čas se paše.
V	dom nebeški pelji nas — Gori v prebivaljše naše
Gledat mili tvoj obraz! A. Praprotnik.
Pisma gospod Kociančiča, misionarja v Hartumu.
III.
Častiti gospod Janez!
Predragi perjatel!
Vaše pozdravilo me je prav oveselilo. Bog Vam poplati! Zagotovim Vas vedniga spomina. Tudi bi Vam rad prav veliko noviga pisal, pa sim preveč v drenju Ne mislite, de so prazne besede. Sej veste, koliko imate s pohištvam in gospodarstvant opraviti. Taka je zdaj z mano. Delavcov je več, kakor si misliti morete. 20 jih je odšlo v gojzd 15 do 20 dni deleč po sinji ali plavi reki; 28 jih bo prihodnji teden perčelo opek delati in peči, 20 jih bo pa skale lomilo; dalje je na barkah, in sicer na dveh manjili „Negurea po imenu, \2 ljudi,
in na veči 28, v dveh vertih pa 28: zraven teh je še kovač, vertnar, učenik, opckar ino mizar per hiši: tudi so 3 hlapci per kuhinji in otrocih, kterih je okoli in okoli vsih skupej 20 z dvema kuharjema. Zamurčiki so od 6 do 13 let stari. Ženskih ni, zunaj dveh na vertu, ki za delavce kruh pečete. Kaj menite, de za vse te skerbeti ni nič? Tode vse mora biti, če hočemo kaj perčeti in eno cerkvico sozidati, in kako stanovanje perpra-viti. Plača je od o do 30 krajcarjev po delu na dan. Kes je, de ni veliko: ali ob mescu so zneski veliki. Zraven tega imam še sto in sto opravil, ki jih ne bom našteval, ki mi pa glavo grozno belijo.
Včasih ne vem, ali bi plačeval ali bi pisal in rajtal ali brevir molil. Dostikrat se pergodi, ko iniam nar več opraviti, de kaki visok turk pride, ino jaz moram po šegi per njem ostati in prazno slamo mlatiti. Ali pa pride pismo od pašata, ino moram vse popustiti ino iti. Taka je. Zdaj se bo morde nekoliko razjasnilo, ko se bo delo perčelo in vstanovilo. Le začetek je težak. Tudi viši glave jo bodo odrinile. Ne bo vedno nadleg. Gospod Dr. Keiz, c. k. namestni oskerbnik jo je z Dr. Heuglinani v Habesinio udaril. Sardinski oskerbnik, ki je v groznin zadergah s turki, jo je pa na belo reko mahnil, in drugi evropejci bodo tudi po svojih opravilih šli. Hartum bo prazin, posebno ko jo je š«' Izmael paša, zdajni poglavar, na vojsko z vsimi vojšaki napel. Sel bo na habesinsko mejo s 4000 pešci in 1500 konj ki, z 8 topi in 9 barkami smodnika. V Vod->1 edini se bodo snidili in potem pervo na habesinsko mejo šli; potlej pa med zamorce udarili. Na habesinski meji imajo zavoljo meje prepir, pa to bo kmalo poravnano, posebno ker je že pred 9 mesci habesinski vezir v Kairo z darili odšel, seAbaspa-šatu perkupit. Habesinska poslanca sini jaz pred 9 mesci srečal, ko sim z barko proti Hartumu ja-dril, potem ko je bila naša barka vse nilske slapove premagala. Bil je velik, kostanjeve barve, dober mož. Veliko daril je sabo imel; tudi je vse
{>rav lepo v Kairu poravnal. Ali nikdar ne bo več labesinskih gora vidil: vernivši se je v Asuatiu umeri. Njegov pisar še živi. Ravno je pred enimi tedni domu odrind. Z njim je pa bil Omar paša, ki ga je Abas paša z mnogimi dragimi darili poslal, jih habesinskimu poglavarju podarit. Tako tedaj ne bo zlo terdo šlo. Vzrok te vojske je neki narod na meji med Habesinio in turškimi deželami. Ta narod je mogel grozno veliko prestati. O suši so turki s silo vsako leto davke tirjali, in po dežju so habesinci perderli in zadnji živež pobrali. Zdaj se ti ubogi pertožujejo, in habesinci in turki se začnejo pisano gledati. Latif paša, kije bil pred 2 leta ni a tukaj v Sudanu poglavar, piše, kaj je storiti;
in z«laj, Wo jc Latif odstavljen in že novi paša Kupnim umeri, je peršlo do zadnjiga poglavarja Izmaela povelje, z vojsko to poravnati. Se bo sila. Potem ko bo meja gotova, se bo Izmael paša proti jugu nad zamurski rod Dinka obernil. Ti so deleč od llartunia proti jugu, posebno na bregu ob vodi Z oba. ki se v belo reko steka. Tam jih je milione in milione: sam Bog ve, koliko: gotovo pa veliko, ker »o skorej vsi sužnji is tega naroda. Njih jezik je tudi nar obsiruiši, iu še drugi narodi na beli reki ga razumejo. Ta je sicer mirin narod, bolj ko bližnji šiluki: tode, če jim sosedi le miru ne dajo. so grozov itni. Več let jih že turkam podložni arabci dražijo in dražijo. Zdaj jim živino, zdaj otroke, zdaj žene kradejo čez mejo planivsi. Ali letaš no jim vernili, več ko 2000 teli nadlegežev so pobili in polovili, vasi pa požigali in podirali. \a I«' hoče paša planiti, to de bo malo opravil, ker bodo po navadi vedno pred njim bezali. To dobro vedo, de s sulicami in pušicami malo opravijo proti puškam in lopam, ki jih kamele prenašajo. K veeimu bodo vojaki nekaj sužujih nalovili in med vojake vtaknili ali pa poprodali: zraven pa menim, ho veliko begunov, ker je več ko polovica vojakov iz ravno tega naroda. Hotno vidili. Ko bi ti obilni narodi zraven sercnosti umne vojvode iu saj nekoliko holji orožje imeli, gorje turkam! — Tode bodo časi peršli in Hožja pravica! — Xa drugih plateh je mir: tudi od roparjev se ne sliši, zunaj de so pred nekoliko mesci dva popotnika .,fran-cozau na liahesinski meji popolnama opulili. Več ko 1 lOOO tolarjev so jima pobrali. Pa jih je hila tudi grozna množica pcrderla t ti vsi na arabskih konjih v železnih srajcah: prav čuditi se je, tc grozovite obraze v železu oblečene viditi. Kdo bi mislil, de imajo tukaj železne srajce? In je vender taka. Te roparje so ze dobili, tode pravijo: ..Samo 4000 tolarjev smo pobrali". Pa ho ze na dan peršlo. Tako dolgo jih tepejo, de po pravici povedo. L ni dan so tudi nekiga razbojnika obesili, prcc na sredi terga. de ga vsi vidijo. Drugo pot Vam bom, če bo mogoče, kaj več novic napisal. Z Bogam. dragi prijatel! . . .
Marica!
Ne moreš si mislili mojiga veselja, ko sim Tvoje pismice prejel in v njim podpis zagledal: \ asa nekdanja učenka. Iles, moja učenka si bila, se vedno se tega z veseljem spomnim in prosim Boga. ile naj bi s svojo gnado polival nauke, ki sim jih v Tvoje mlado serce vsajal. Marica! Bog naj Te blagoslovi, prečista devica Maria naj Te varuje, angel varli naj Ti bo vedno na strani in naj Te spremlja po poti k večnimu življenju! Bada imej svoje ljube starše, pa tudi ubožčika ne pozabi, ne sramuj sc ga, sej je podoba Božja, Tvoj bral. Kako bom vesel, ako Te bom zopet vidil vso ponižno, pohlevno, nedolžno! Ce me bo pa Bog poprej k sebi poklical iz solzne doline, iz dežele vedniga vojskovanja. Te serčno prosim, kakor brat sestrico prosi, mnii za svojiga nekdanjiga učenika, in tudi jest ne bom Tebe pozabil. Pa tudi zdaj zame moli. dokler se na svetu vojskujem, dokler zmaga omahuje, de ne onemagam, de Tvoje černe bratce in sestrice poterpežljivo podučil jem, de jih z ljubeznijo peljam po poti k večni Luči, ki je Jezus Kristus, de bodo enkrat z belimi bratci in sestricami vred pred sedežem Božjim čast in hvalo prepevali. Kolikorkrat černo deklico zagledam, se Tebe in tvojih sester spomnim. Kako rad bi bil
fier Vas! Ali Bog hoče. de tukaj posvoji moči de-am, ker je Jezus Kristus tudi za zamorce svojo drago kri prelil. Moli, de naj se Bog usmili Tvojih černih sestric in de naj pobožnih žen v to deželo pošlje, ki bodo sosebno za uboge deklice sker-bele, ker bi sicer celo nič podučevane ne bile. Xe znajo ne moliti, ne plesti. ne šivati, ne prati; tudi so skorej brez vse obleke, ©e so ie tudi velike. Nimajo tako skerbnih staršev in tetk, kakor Ti. še enkrat Te prosim, dobra Marica! prav pridno moli. poklekni pred Materjo vsih otrok, povzdigni svoje ročice, Tvoja pobožna molitev bo oblake prederla, in Bog bo našimu trudu srečo dal.
Kako ii a j se misionar ji na popotvai^fu do Harf uma obnašajo.
I.	Perva staja za popotnike gospod misionarje jc Terst, kjer naj se per lekarju gospod Napolitu oglase, ki jim bo per opravilih z veseljem v pomoč. Iz Tersta se podajo v Aleksandrio na pa-robrodu lojdovim, ki 10. in 27. dan v saciga mesca iz Tersta naravnost v Aleksandrio gre. V Aleksandru se podajo k c. k. velikimu oskerbniku in prebivajo ali v samostanu častilih očetov frančiškanov ali pa po okolišinah v gostivnici. Gospod Aleksander (libara, misionski oskerbnik. jim bo per opravilih perpomogljiv. Dokler železnice ni. se iz Aleksandrie v Kairo nar ložej ua parohrodu pride: kdaj de parobroil odide, jim bo c. k. veliko oskerb-ništvo naznanilo: ko hi pa okolisine nanesle, de bi na najeli ladii iz Aleksandrie do Kaira popot-vali, bodo mogli seboj vzeti kuhinjo in hrane za 15 do N dni. V Kairu naj se zopet k c. k. oskerbni-stvu in k misionskimi! oskerbniku Petru Maiidrusu podajo in naj prebivajo kakor v Alcksandrii. Od Kaira dalje se drugač popotva, zalo jc to mesto druga velika staja, kjer naj si popotniki potrebnih reči omislijo, ki se bodo pozneje naznanile.
V Kairu se najine ladija do Asuana. mejniga egiptovskiga mesta, kjer bodo popotniki zopet im-sionskiga oskerbniku, Abu-el-ain-a, dobili, ki jim bo per daljnim popotvanju perpomogljiv. Od Asuana prenesd reči vclbljudi eno uro deleč do utikraj slapov, in ladija se spet najnie do Koroško, kamor se v 5 do 6 dneh pride. Pri Korosku se pušava začne: naj toraj popotniki poskerbč velhljudov za sc, za blago in za mehe. Mehov za vodo mora biti za vsaciga človeka o ali (i. Ker vcihljud ne more več nesti kakor na vsaki plati tri cente, toraj skupej šest centov manjši egiptovske teže, se morajo po tem tudi zaboji napraviti. Popotnik naj ima kernir, posteljne in druge majhne reči per sebi na velbljudu. Tako se pride v 14 ali 15 dneh do Berbera. Od tega mesta se pa v enim dnevu po Nilu pride v Hartum, veliko stajo misionsko srednje Afrike.
Na tem popotvanju je še tole pomniti.
1.	Vsaj eden zmed popotnikov mora znati laško govoriti, še boljši pa, arabsko: če ne se po Afriki težko popotva.
2.	V Sudanu so zmed avstrianskiga denarja lc tolarji cesarice Marie Tcrezie veljavni: zato naj popotniki denar v Alcksandrii ali v Kairu v egiptovski denar zmenjajo, in naj, kolikor morejo, drobiža seboj vzamejo.
3.	Eden naj vse stroške zapiše, jih misionskimu predstojniku skazati.
II.	Dobro je od Tersta dalje svetno obleko
imeti, kakor tudi dovolj perila, hlač, škornjic in čevljev, plajš in dežnik. Za posteljo je nar boljši plahta in volnata odeja, ki pn noči mraza varuje; oboje se v Aleksandrii ali v Kairu dober kup dobi; tarbuše iz Tunisa, rudeče pokrivalo za glavo (kofie iz Hegiasa) in rudeče volnate pase iz Maroka, varovati se prehlajenja in unetja možganov.
III.	V Kairu morajo popotniki za popotvanje do llartuma, ki okoli dveh mescov terpi, potrebniga živeža nakupiti. Naj toraj dobe kuharja, kuhinjsko posodo, dovolj laškiga pšena. soli, suliara in druge hrane, posod za jesti in piti: zakaj po poti se le meso in sem ter tje tudi kruli zamore dobiti. Ako so v Kairu malo kruha seboj vzeli, si ga zamorejo še v Girgi ali Esni dati peči. V Kairu naj si tudi omislijo tako imenovanih zanzamij, v kterih se po pušavi vode za vsakdanjo potrebo hrani: po-potnikaiu posebno koristne so v pušavi tudi neke vreče fdvojnati horašij in šotor.
IV.	Vsaki misionar naj seboj vzame popirja, peres iu potrebnih bogoslovskih in pobožnih bukev za duhovno pastirstvo in za lastne potrebe; tudi bi hilo dobro, ko bi vsaki za duhovno pastirstvo potrebne reči ali kako orodje seboj vzel: posebno naj rokodelie več vsakteriga orodja, ki ga per svojih delih rabijo, seboj vzamejo.
Dr. /</. Knnbleiier .v. r.
Brseda o bratovšini *s. Cirila in jflclinia.
Slovenski narod sedanje čase veliko dela za razširjanje in povišanje svete vere v daljnih krajih. Slovenski mašniki se pred drugimi trudijo v Ameriki, med divjimi Indijaui, in spet so skorej sami slovenski mašniki mision začeli v A Tri k i med zapušcnimi Zamorci. Slovenske, dcsiravno ne velike škofije v oznanilih prineskov Leopoldin i ne družbe, poročništva za sveto deželo in Marii ne družbe niso z nar manjšimi zneski zapisane, tedaj tudi tiste naprave ne štejejo premalo udov ali podpornikov iz teli strani. II ra t o vši n a s s. Cirila iu Metoda za soedinjenjc ločenih slovanskih bratov s katoliško cerkvijo se je pod kri— lam častitinra cerkveniga pastirja ravno na Slovenskim vstanovila.
Eno p;i morebiti bi bilo se v ozir vzeti. Veliko slovanskih bratov, pa vernih k a t o I i-čanov prebiva v Turčii v veliki stiski, med ropanjem, požiganjem, tepenjem, morijo: malo štejejo duhovnih pastirjev med seboj, slabe ali celo poderte so njih cerkve in kapelice za božjo službo. Ali bi ne bilo tudi tem, nam še bližjim bratam kaj pomagati? in sicer ne samo z molitvijo, ampak tudi z denarno pomočjo? Kar se je pobožni in viteški pa tudi za to od iioga čudno ohranjeni cesar Franc Jožef za kristijane pod turškim jariiiam krepko potegnil, zamore tudi drugačna pomoč do teh nesrečnih pravovereov, ko ji je bila popred vsaktera pot zaperta.
Ali bi tukej ne zamogla bratovšina ss. Cirila in Metoda svojiga perviga namena razširiti, molitve tudi na stiskane katoličane obračati, in denarne ali drugačne doneske za-nje nabirati? Visoki in častiti podporniki te bratovšine naj takošne misli nižjiga mašnika ne vzamejo za prederzno.	P. H.
Juri Holiilar.
Gospod fajn.ošter so bili velikonočno spoved oznanili in pristavili, de hočejo po veliki noči precej spovedne liste sprejeti, kdor bo od cele hiše jih odrajtati zamogel. Neki pospodar, domu pridši, svoji družini (hotel se je med boljši šteti) reče: ..Kdor ne bo do velike noči spovedi opravil in meni spovedniga lista odrajtal, nc bo kolača dobil". Vsi so opravili pred veliko nočjo, sam hlapec, ki mu je bilo Juri ime, ne: zakaj mislil je o svetim Jurju proč iti ter se je nadjal, de si bo že tako hišo dobil, kjer ga za spovedni list uc bodo nadlegovali. Pa tudi res kolača ni dobil.
Po beli nedelji gre cela družina, tudi Juri z njimi, v gojzd, butare delat. Juri, kteriga tudi druga družina ni nič kaj dosti obrajtala, gre. po navadi, precej zadej po gojzdu; ves zamišljen ko-rači počasu, neki notranji nepokoj sc mu ua obrazu bere: na enkrat zasliši nad seboj neki glas: ..Juri! zakaj paše nisi bil?- liti je pa le glas ptiča: ..ko-bilarja", kteri res nekako tako zapoje. Jezno pogleda kviško in zdi se mu. de spet slisi: »No! zakaj se nisi bil?** — Sam ne \e, kaj bi storil, ker že neumni ptič ga opominja, in mu vest šc bolj oživlja. Jezno korači dalje do svojih sodelovcov in celo dopoldni* nič nc zine. Nekoliko časa sekajo. kar tudi blizo njih kobilar zapoje: »Zakaj se nisi bil?** Pastir, ki je z drugim butare delal, ga oponaša: Juri, zakaj šc nisi bil? Juri. ki vedno misli, de vse to sc Ic zavoljo njega godi. jo tiho pobegne. Nobeden ne ve, zakaj iu kam. Opoldne ga ni k južnji, šc zvečer ne k večerji. Vsih je začelo skerbeti, kam dc bi bil v delavnik sel, ker popred je Ic kako nedeljo zginil. Ilrugo jutro nas Juri zgodaj vstane ua svislih, kamor se je bil skril, in celo noč brez spanja prebil, gre k spovedi iu proti poldnevu pride, ter gospodarju spovedni list pernese, kteri se začudi. Tode Juri je bil ves dru-gačin: vse svojimu gospodarju odkrije, ter ga prosi, ga še v službi obderžati, iu od tistihmal je prav priden Juri. Kobilajur ga je spreobcrnil. Janez.
Offletl po Slovenskim.
Iz l.jubljanc 15. mal. travna je umeri gospod Blaž Le beti, fajmošter r .Soteski. Naj v miru počiva!
O d s I o v e h n e ponovitve obljube treznosti na k raj us k i Gori. (Konec). Pa še drugačno hladilo iu sicer nar tečniši si bomo s to cerkvi iu Bogu dopad-Ijivo zderžnostjo za uno deželo v večnosti pripravili. I.ejtc! jutri in prihodnje vsako leto ua dan svetiga Blaža škofa in marternika se bo presveta daritev svete maše posebno za odmerle družnike te družbe treznosti opravljala. Ne bo le Lazar konca svojiga pcr*ta v violo omočil, potrebnim dušicam jezik ohladiti, temuč Jezus bo studeuec svoje presvetc kervi na-uje napeljal, in j h poživil. - Dva izmed zapisanih družnikov sta v tečaju tega pol leta zamerla, in jih vam zato v vaš sp »min priporočim. O, če kake pomoei od nas potrebujeta, kakšno veselo poživljeuje jima bo jutrišnji dan doucsel! Kako prav jima tam ta sveta zaveza pride!
Vse to naj nas spodbada. svojo obljubo danes zopet in seer za eno leto ponoviti, in svojo molitev zvesto v ta namen opravljati. To naj pa tadi druge spodbada. k tej od cerkve pohvaljeni bratovšini prostovoljno in z veseljem pristopiti".
Po teh besedah vidno ginjeni so vsi pričujoči iu zapisani udje zaobljubo treznosti, kakor so jim jo g. fajmošter narekovali, na novo za eno leto storili. K
sklepu ho še družbino molitev očitno skupej opravili. Potem je bila sveta maša zlasti za vse žive ude. drugi dan (v sopraznik svetiga Blaža) pa zlasti za mertve ude te družbe Bogu darovana s slovesnim duhovnim opravilam po mertvih. kakor je v družbinih postavah zapisano. Vse to je ljudi za to dobrotno družbo še bolj obudilo in vnelo, in po milosti Božji na prošnjo Marije prečiste device pripomoglo, de jih je dozdaj 143 udov moških iu ženskih v zlatih bukvah te družbe treznosti zaznamnjanih, in de se za razširo te potrebne družbe upanje kaže.
ker zoper strupeno žganjopijo. zoper pijanost iu zoper druge pregrehe iz pijančevanja izvirajoče po obilnih skušnjah in spričbah družba treznosti nar tečniši pomagati zamore. moramo serčne želje izreči: O de bi se ta dru/.ba po več krajih, kjer je silno silno potrebna, vpeljala in vstanovila ! (I de bi sc pač duhovni in drugi spredniki nasprotnikov in zaderžkov. ki se per vsaki dobri napravi zlasti v začetku najdejo, ne zbali, in od vpeljave te na vse strani koristne in zveličavne družbe ustrašiti in odverniti ne dali! \aj bi v ta namen brali in porabili bukve: ..Rii-Mkammer gegen die Macht des Branntueins". in pa še druge enake spise in bukve. i*.
Iz Gorice i*, mal. travna 1853. Teržan. Mož. ki ga prava keršanska ljubezin navdihuje, je blagi gospod, ki sadaj že nekaj let napravo gluhonctnov v Gorici vodi. Ne bom Vam pravil. ktere znamenite službe je popustil, dc se zamore popolnama posvetiti svojimu novimn poklicu, sej to vedo že tako vsi tisti, ki tega človekoljuba osebno poznajo; tega pa ne morem zamol-čati. koliko si on sedaj prizadeva za časni in večni blagor sebi izročenih nesrečnikov. Ve jim naj veči skrivnosti naše svete vere tako umevno razlagati in v njih mlade serca vsajati, de se je čuditi, kako je mogoče takim, ki nc slišijo in nc govorijo, čeznatorne, čisto duhovske reci z zunajnimi znamnji razjasnovati in jim visoke resnice naše svete vere v mehke serca vcepo-vati. In ali bi verjeli, de napravlja gluhomutcc tudi k službi svete maše? Sam bi ne verjel, ako bi ne bil s svojimi očmi vidil in s svojimi ušesi slišal, kako deček, ki ne sliši, in sicer tudi ne govori, pri sveti maši du-ho\nimu lepo na glas odgovarja, in mu spodobno streže, kakor de bi bil popolnama drugim otrokam enak. ki iinajo vse svoje ude zdrave. De pa nektere besede nekoliko bolj vleče, kako besedo pa tudi nekako popačeno zgovoii. se mu ne more kej. sej revček ne sliši, kaj de zgovarja: in pa. sej tudi kak cerkovnik na kmetih, kterimu služijo vsi počatki. in morde še po mestih, svoj -liiiili'wr iu druge nudit ve tako moli, de mora mašnik svoje ušesa zatisniti. de gerdo spakedranih besed nc sliši, ki mu jih strežnik odgovarja. — Razun vsakdanje šole ima še nedeljsko šolo za tiste gluhomutce, ki so ze «>drašeni. in ne In dijo več na vsak dan v šolo, kterih je več v našim mestu. Te in svoje redne šolarje vselej o svojim času pripravlja k prejemanju svete pokore in presvetiga rešnjiga telesa, in jih spoveduje nekej on sam. nekej drugi duhovnik, ki z njim vred za ie nesrečne otroke goreče skerbi. Tode jaz bi mogel dolgo govoriti, ako bi hotel vse povedati in popisati, kako se pohvaljeni vodja gospod Janrz Budau te prelepe naprave v vsim vede, kar dušni blagor njegovih liubih rejeneov in rejenk zadeva, kdor bi hotel sam se prepričati vsiga te-a. naj pride enkrat konec polleta k •»čilm pre>ku!>iiji teh terpineov. in bo še več vidil. in slišal. kakor sim jaz v teh kratkih versticah povedal.
De pa tudi za časne potrebe svoje učilnice in svo-jh sir-.i ta blagi gospod goreče skerbi. vedo povedati vsi tisti, ki tega in o ž a po volji Božji bolj poznajo,
kakor tudi vsi blagodušoi dobrotniki in dobrotnice cele primorske dežele, pri kterih on neutrudeno terka , do svojim preljubim revčikam njih nesrečno stanje količkaj olajša. V la namen je te leta že napravljal loterije, ki so vsakrat dobiček tje napravi prinesle, in letaš meni veliko loterijo napraviti, kakor je bilo že v dveh slovenskih časnikih oznanjeno, zato de bi s čistim dobičkam dolg splačal, ki je še na hiši, v kteri gluhomutci stanujejo. In kakor slišimo, začetek je prav dober. Posebno se sponašajo Teržačani z darovi, ki mu jih za fo loterijo pošiljajo, Nadjamo se torej . de bo Bog dober u-peh dal tudi temu početju, kakor je dal se vsimu, kar je ta gospod vodja do sadaj v prid svojih nesrečnikov storil.
Razgled po kerKaiiskim svetu.
Pariški veliki škof so prepoved časnika „Uni-vers" preklicali.
Xa Dunaju je 13. maliga travna umeri naš rojak gospod Janez Priinic, bivši spovednik velikiga vojvoda Maksimiliana, v 84 letu svoje starosti. Njegovo truplo je bilo na stroške velieiga vojvoda v Hncersdorfu pokopano, kjer si je ranjki dal spominek napraviti. Naj v miru počiva!
Več glasovitih ncapolitariskih in sicilianskih škofov jc 1851. leta v Xe a pelnu veči bog oslovsko semenišč napravilo, kamor so škofje nar bolj pripravne bogoslovce poslali. Vodstvo je bilo očetam iz Jezusoviga reda zročeno. Ta naprava je bila kmalo tako sloveča, de jo je kralj Ferdinand II. posebno pohvalil iu de so sveti oče v dopisu do kardinala Cosenza, Kapu-anskiga velikiga škofa . veliko pohvalo temu semenišu naznanili.
Darovi.
Zrt pogorele Braklorcane.
Dobra duša 50 kraje. — Gosp. M. I gold. — Gosp. J. S. v Ljubljani 1 gold. — Neimenovan dobrotnik 2 gold. — Trije duhovni iz Ljubljane 6 gold.
—	Gosp. J. B 2 gold. — Neimenovan dobrotnik 2 gold.
—	Gospodičina 5 gold. — Dekla I gold. — Duhoven 1 gold. — Dobrotna oseba iz Višenjske fare 2 gold. — 5 goldinarjev z naslednjim napisam: Draga moja Danica! kdo ti zamore odreči, ker si tako milo v Jezusovim imenu za pogorelce prosila. -—
Mili darovi.
Za afrikanski mision. Deklica iz Cerkljan zamorskim deklicam 1 tolareek za gold. — Oče tiste deklice za misionarje 1 tolar za 2 gold. — Alenka Kepic iz Cerkljan 4 bukve r..za zamorske deklice"". — Bog vam poveini. dobri ljudje!
Današnji Danici so pridjane podobice za pervo spoved. Te primerne podobice, kakoršnib smo že dolgo pogrešali. priporočimo vsim gospodam, ki otroke za pervo sveto spoved učijo. Ima jili gosp. •I. Iflay.iiik* černili po 80. svitlih ali bronsi-ranih pa po 45 krajcarjev zvezčič s 100 podobicami. Dobe se s slovenskim in pa z nemškim pisanjem.	Vredništvo.
Popravek. Xe gospod Marešič, ampak gospod Jersinovič pride v llarije za izpostavljenima kaplana.
OJ-ovorna vrednika : Luka Jeran in \ndrej Zamejc. — Založnik: Jožef ttlazmk.