I n, Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v e-Ameriki. The fj-st Slovenic Daily in the United States. Issued every" day'* except Sundays and Holidays. •eptember «1, 1903, at the poet 0*ice at Mew lor*, M. Y., udn the Act ol Oeajreee •< Mtrtk ft, lt7t. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. NO. 172. — ŠTEV. 172. NEW YORK, TUESDAY, JULY 24, 1906. — V TOREK, 24. MALEGA SRPANA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Išče se dediča. Nemirni Indijanci $700,000 na razpolago. v Sonori, Mexico. KEDO VE KJE ŽIVI MR. POL-LEXFEN? UMORJENI KAPITAN OSTAVIL VELIKO PREMOŽENJE. Pokojnik je vozil med Anglijo in za-padi.jeindijskimi otoki. ROMAN. -o- "$1000 nagrade ponudim onemu, kdor mi naznani sedanji naslov Henry Pollexfena, sina kapitana Pollex-fena. Njegov oče je bil nedavno v Londonu umorjen. Tudi dani primerno nagrado onemu, kteri mi vrne španski cekin s sliko in napisom, kte-retra sem na ">. Ave. izgubil. John Cox, Waldorf-Astoria." Imenovani inserat objavilo je nedeljsko {as««pisje in za tem oglasom se skriva eel i roman. Kapitan Pollexfen je bil poveljnik npkeira angleškega tovornega parnika, ki je vozil med Anglijo in Za pad no Indijo. Lani je stari kapitan prenehal službovati" in je stanoval v nekem londonskem prenočišču. Bil je vedno eks-centričen, njego\i znanci so vedno mislili, daje siromak in radi tega so se zelo čudili, ko je tu pa tam izdal mnogo denarja. Pred par meseci ga je nekdo umoril in njegovo truplo so našli v nekem jarku blizo njegovega stanovanja. Na to se je dognalo, da je nekdo odprl v njegovem stanovanju kovčeg in ukradel iz njega za $100,000 španskih zlatnikov. V nj ego vej mizniei so našli bančnih knjig v skupnem znesku 700 tisoč dolarjev. Sluga pokojnika, ki je zamorec, naznanja. da je na zadnjem kapitano-vem potovanju kapitanu pomagal ne-sti tri težke zaboje iz nekega malega otoka na ladijo. Pokojnik je brez-dvomno na onem zapadnjeindijskem otoku našel oni denar, kterega so v davnih časih tam zakopali španski pomorski roparji. Fmor in bogastvo starega kapitana je obudilo v Londonu velikansko senzacijo in časopisje se je par tednov bavilo le s tem umorom. V Londonu >o aretovali Philip Ma-stersa kot umora sumljivega. Masters je bil pred umorom pravi siromak in je prišel stanovati v ono prenočišče, v kterem je stanoval kapitan. Ko so na
  • sle v melii-kauski državi Sonori, vedno bolj rnaio-že. V Sonori namreč ni nihče varen življenja, kajti napadi Yaqui Indijancev so na dnevnem redu. Mehikan-ska vlada sicer stori vse za vzdržanje miiii v Somori, toda to jej je zelo težavno, ker dobivajo Indijanci iz Zje-dinjenili držav v obilici orožja in stre-ljiva, bajti meje niso dobro zastražene. Radi tega poziva sedaj washinton-slka vlada arizonskega governerja, naj izda proklamacijo 'naslovljeno arizon-skemu ljudstvu, naj preneha s poši-ljanjem orožja meliikanskim Yaqui-Itvdijaneem. Zvezina vlada obijubuje arizonskim oblastim pomoč pri nadzorovanju mehibianske meje. Gover-ner Kibbev je takoj izdal zaželjeno pmklomacijo. o- Ustaja na Filipinih. Boji na otoku Leyte. POROČILU, DA JE REVOLUCIJA NA FILIPINIH 'KONČANA', SLEDE POROČILA O KRVAVIH BOJIH. Poročnika in 13 konštablerjev so ustaši ubili. Ustaška četa šteje 600 mož. "PACIFIKACIJA." Razne novosti iz inozemstva. JAPONSKI ŠEF GENERALNEGA ŠTABA, GENERAL KODAMA, JE V TOKIO UMRL. Neznosne razmere v Teheranu, Perzija. Domačini pribežali v angleško poslaništvo. POGREB LADY CURZONOVE. Raznoterosti Nevihta na jezeru Superior. Med izrednim viharjem, kteri je divjal na jezeru Suj>erior minolo soboto, se je pri Oatka Beacliu prevrnil čoln, v kterem so se vozili J. F. Arthur z ženo in gdč. Florence Tostevin iz Superiora. Vsi trije so utonili. Devet osob utonilo. Vancouver. B. C., 22. jul. V tukaj-šnjej luki sta parnika Chehalis in Princess Victoria skupaj zadela. Chehalis se je prelomil v dva dela in devet osob je utonilo. Denarje v staro domovino pošiljam«: za $ 20.50 ............ 100 kron, sa | 40.90 ............ 200 kron, za % 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad v 11. d« 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje de $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje raeske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New Yerk. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O. Manila. 24. jul. Blizo Buralna na otoku Leyte so ustaši napadli kon-štablerje, ktere je vodil poročnik Williams. Slednji in 13 konštablerjev so morali pustiti življenje na bojišču, o-stalo moštvo je moralo bežati. Ustaši, ki so iz rodu Pulajanezov, so uplenili 14 pušk in dva revolverja. Oblasti so tjekaj poslali vojaštvo. Major Neville, poveljnik vojaškega depart men t a na Leyte, poslal je na mesto, kjer see je vršil boj, sotnijo 24 pešpolka. On je dobil poročilo, da štejejo tamošnje ustaške čete 600 do 1000 mož. ŽIVLJENJE ZA DOLŽNOST. Z ozirom na žrtvovanje življenja za dolžnosti prevladujejo različna mnenja. Vojak v Evropi, kterega prisilijo, da gre v vojno, da ga ubijejo, je neprostovoljen mučenik, med tem ko je prostovoljec, kteri išče nevarnosti in vabi smrt, neumen mučenik. Tudi med nami je mnogo takih prostovoljcev. Znano nam je, da nas naše življenje vodi po najkrajših pofeh do groba in da se nas zamore prav lahko uvrstiti med samomorilce. Mi ne smemo nikdar pozabiti, da je naša dolžnost podaljšati življenje in da se to doseže le s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom. To sredstvo prepreči tudi nesmiselno razdejanje našega prebavalnega sistema: ono vedno o-zdravi želodec, tako, da je dovolj krepak za sprejem in prebavo vsakovrstne hrane. Kadar koli se vaš tek ali telesna moč pomanjša, rabite Triner-jevo ameriško grenko vino in bodite uveijeni, da bodete zopet ozdraveli. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Tokio, 23. jul. General Kodama, štabni šef maršala Ovame v rusko-japonskej vojni, je tukaj umrl. Po vojni je bil imenovan guvernerjem na Formozi. Wuerzburg, Bavarska, 23. jul. Član ameriškega kongresa in zet predsednika Roosevelta, Nick Longworth ter njegova žena, sta blizo tukajšnjega mesta padla iz avtomobila. K sreči nista zadobila nevarnih ran. London, 23. jul. Po vsej Evropi nastalo je sedaj pomanjkanje krvnikov, oziroma ljudi, kteri so za dobro plačo voljni, uboge grešnike ekspedirati v smrt. Sedaj išče tudi Danska krvnika s plačo po $3(54 za vsako obešenje. Dosedanji krvnik je moral iti v pokoj, ker je ostarel. Teheran, Perzija, 24. jul. V tukajšnje angleško poslaništvo pribežalo je 858 dijakov, trgovce*', rokodelcev in drugih, kteri so v strahu radi vsestranskega preganjanja od strani perzijskih oblasti. London, 24. jul. Včeraj so pokopali lx>kojno Lady Curzon, ženo bivšega podkralja Indije. Navzoči so bili bližnji sorodniki in dostojanstveniki angleške vlade. Dunaj, 24. jul. (.'lan avstrijske gosposke zbornice se je danes v svojem stanovanju ustrelil. Vlissingen. Nizozemska, 22. julija. Parnik Finland od Red Star Line, k»maira-jo izatreti revolucijo, za kar jim ob-Ijubuje zemljišča. Poljedelski minister Stičinskij je odstopil. Tavričesko palačo straži Še vedno policija. Petrograd, 23. julija. Razpust go-sudarst vene dume je provzročil, da so se sedaj vse opozicijonelne stranke združile. Zatiranje bode revolucionarje prisililo, da se poslužijo raznih obupnih sredstev. Beg poslancev v Viborg dokazuje, da so zatrdilo sklenili. upirati se carju in vladi in da razpusta parlamenta ne pripoznajo. V minolej noči prišlo je v petro-gradskih predmestjih do raznih nemirov, toda t liti i drugod se pojavljajo znaki pretečega viharja Po vsem mestu so vojaške patrulje jximnozili; na ulicah stoje množice ljudstva, ki govore o položaju in tu pa tam je videti vojake, ki ženo jetnike v ječe. Tekom noči so zaprli nad 1000 delavcev, agitatorjev in revolucijam a rjev. Železnice, Iki vozijo iz mesta, so sedaj [>od vojaško kontrolo. Vojaki preiščejo vse kovčeke radi orožja in revo- lucijonarnih spism". * » » Pjotr Arkadjevie Stolpin, novi mi-nisterstii jjredsednik, je bil rojen leta 1S63 kot sin znanega ruskega generala. Graduiral je na petrogradskem vseučilišču kot slušatelj naravo-slcvja ŽELEZNIŠKEJ NESREČI RALEIGHU, N. C. PRI Osodepolna kolizija na železnici Sea-bord Air Line. Raleigh, N. C., 24. jul. O nesreči, ktera se je pripetila na progi železnice Seabord Air Line pri Hamlettu, se poroča, da so bili 4 uslužbenci in IG potnikov usmrtenih, d«flnm je bilo 24 oseb ranjenih. Osebni vlak je dobil brzojavni ]>oziv, naj v Rockinghamu počaka, da vozi mimo njena neki tovorni vlak. Na ta brzojavni poziv se pa strojevodja osebnega vlaka ni ozi ral in tako se je pripetila osodepolna katastrofa Usmrtenih je bilo 8 belih ostali so zamorci. Iz Avstro-Ogrske, Bodočnost Ogrske. TRGOVINSKI MINISTER FRAN KOŠUT NAZNANJA O VELI-KANSKEJ OGRSKEJ. TRGOVINI. —o— Ta trgovina se prične, kakor hitro dobi Ogrska 1. 1917 samostojno carino. RAZSTRELBA PRI BRNU. Budimpešta, 24. jul. Trgovinski minister Fran Košut je včeraj v javnem govoru naznanil, kaka bode LrosjM»dar-ska bodočnost Ogrske in kaki so cilji njegove stranke na gosi »oda rskein polju. On naznanja, da bode ogrska trgovina nepopisno razvila in da bode ogrska trgovinska ]xditika uprav velikanska ( ?), kakor hitro dobi njegova domovina |m» preteku sedanjih trgovinskih pogodb, 1. 1017. samostojno in neodvisno carino. Brno, Morava, 23. jul. V Boskovici pri Brnu se je pripetila obžalovanja vredna nezgoda. V nekej kleti je pričelo goreti in požaru je sledilo več razstrelb; 40 osob je bilo nevarno ranjenih. -o- ZAHVALNE REPUBLIKE. Predsedniki republik Guatemala, San Salvador in Honduras se zahva-1 j a j o predsednikoma Rooseveltu in Diazu. Washington, 24. jul. Državni oddelek dobil je brzojavke predsednikov Escalon (Salvador), Cabrera (Guatemala) in Bonilla (Honduras), s kte-rimi se predsedniku Rooseveltu za-hvaljajo za mirovno posredovanje v srednjeameriške j vojni. Jednake zahvale je dobil tudi mehikanski predsednik Porfirio Diaz. včeraj, se je sUlenilo, da odpol-ujejo posjanei takoj na Finsko in tam nadaljujejo s sejami. Mali oddelki poslancev so že odpotovali na Finsko, in sicer v Viborg. V slučaju, da jih vlada tudi tam preganja, odpotovali bodo na Švedsko. Celo grof Hev d en, voda desnice, in drugi člani desnice so odpotovali na Finsko. Ustavni demokratje in drugi inteli gentni poslanci priznavajo, da se ba jonetom Vlade oni ne morejo ustavljati in protiviti, talkb da oni tudi ne bodo uprizori.! kakih nemirov. To bodo pa storili socijalni demokratje in vodje delavstva, kteri so se na to že davno pripravili, in sicer s tem, da bodo uprizorili po vsem carstvu ge neralni štrajk. Načrte za štrajk so skrbno izdelali, tabo da ne bodo štrajkali le vslužbenci prometnih sredstev, temveč tudi vsi 'kmetje. — Vodje revolucijonarjev so prepričani, da se vlada ne more več zanašati na lojalnost vojske, ktera se bode kmalo razdelila v dva dela. V Moskvi se je že zbral skupni odbor delavskih organizacij, kar velja tudi o Petrogradu. Namen tega odbora je pripraviti ljudstvo na vstajo. Vodje sedaj svare ljudstvo, naj se ne prenagli in naj nikjer ne nastopa razdvojeno. Kakor hitio pa dobi znamenje, naj prične z razširjanjem štrajkov in pri pričetku štrajbov naj se skrbno izogiba izgredom. Najspret-nf.jši vodja ljudske mase je neiki Čer- J.OV. Dasiravno je ministeraki predsed ARZENIK V ŽELODCU. ELnudson v Chicagu je baje zastrupil svojo ženo. Chicago, 111., 24. jul. Profesor Walter S. Haines je po nalogu tukajšnjega državnega pravdništva preiskal že lodec umrle gospe Jennie Knudsono-ve. On poroča, da je našel v njenem želodcu arzenik. Kljub temu pa njenega moža za sedaj še ne bodo zaprli, ker profesor Havnes dosedaj ni mogel dognati, je li oni strup v želodcu posledica balzamovanja trupla pokoj-nice. Dva dečka ubita. Itto si namenjen sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila m vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New Yerk, N. Y, ker tu bodeS najpoSteneje in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zasto' -1 nik vseh imenitnih parobrodnib nik Stolpin jačji, nego je bil njegov poročila o dogodkih v Petrovem dvotr Pittsburg, Pa., 24. jul. V prepiru radi pet centov je včeraj 121etni Ralph Bailes v West Newtonu, Pa., ustrelil osemletnega William Burk-harta. Zadevo preiskuje pomožni coroner Robert I. Haslet. Zopet drugi deček, 121etni Anton Pitlow, je bil po naključju ustreljen, ko je ležal v gu-galnej postelji. Ustrelil ga je 141etni Karol Stein, kteri trdi, da je streljal na neko mačko. Oba mlada ubijalca so zaprli. Uporen jetnik. V ječah v Columbusu, O., je v smrt obsojeni kaznjenec Butler Styles, kteri je umoril paznika Moorheada, zopet napadel štiri druge paznike, kteri so ga pa pobili na tla in nevarno ranili. Požar v East Buffalo. V Fast Buffalo, X. Y.. razdejal je požar konjski hlev tamošnjih Stock-vardov. Škoda znaša $25,000. Konje so rešili. Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, ie tako majhna, je v njej vedno dovolj ftmtor* u Sidro Pain Expeller proti oslabelosti in druge bo-Bteklamiee po 60 ki 25 eeoiov. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Princess Alice 23. julija iz Bremena. Potiti am 23. julija iz Rotterdam a. Carpathia 23. julija iz Reke. Vaderland 23. julija iz Antwerpena s 147S potniki. Despoti imajo: Furnessia iz Glasgowa. Bremen iz Bremena Smolensk iz Libave. Cevic iz Liverpoola. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Carmania iz Liverpoola Francesca iz Trsta Baltic iz Liverpoola. St. Cuthbert iz Antwerpena. Pretoria iz Hambui-ga. Amerika iz Hamburga La Lorraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Finland iz Antwerpena. Cretic iz Genove. \storia iz Glasgowa. Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena Friedrieh der Grosse iz Bremena. Xoordam iz Rotterdama. Odplnli so: Mol tke 24. julija v Genovo. Georgic 24. julija v Liverpool. Otfplali Me: Teutonic 25. julija v Liverpool. Georgia 25. julija v Trst. La Provence 26. julija v Havre. Vaderland 27. julija v Antwerpen. Cedric 27. julija v Liverpool. New York 28. julija v Southampton. Etruria 2S. julija v Liverpool. Princess Irene 28. julija v Genovo. Caledonia 28. julija v Glasgow. "GLAS NARODA" slovenskih delavcev * Ameriki. H/sednik: Editor? ZMAGOST^AV VALJAVEC. M^fcjik: Pablishec FRANK SAKSER, MJ9 Greenwich Street, New York City. fe leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol J-ta............. 1.50 »a Evropo, za vse i^o.......4 50 " pol leta.......2.50 44 ** " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. -GLAS NAHODA .xhaja vsaki dan iz-vietnši nedelj in praznikov. «OLA8 NARODA*« ("Voice of the People") m»heU every day, except Sandays anfj Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača X nentov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ic natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po \Icm-y Order. Pri spremembi kraja naroCnikov trosimo, da se narn tudi prejšnje bivali^ 5e n^jriani, da hitreje najdemo naslov-' lika. - Dopisom in pošiljatvam naiedUe "Rile "e jt* pričelo v Rin de Ja-tN lati je panamerišUega kon-ivmii prisostvujejo zastopni-lu-riških republik. Značilno je par dni pred ks.i:: czaimi republikami, ai.vim sj>>razumom se bodoče ne prenehajo, oziroana da voj-t i-e sploh ne more več priti, je — žal — dosedaj često- pa:i tal L! a. itn krat Do LITI raj: :e v ofenzivnem in defenzivnem smislu med vsemi ameriškimi republikami na pa name ris k em [kongresu v liio de Janeiro še ne bode prišlo, kajti ni .v »k ti za-t ;pnik ni j-wibl-a-.šren \ - . rli•» spklt . anja diplomatičnih zvez. Kakor nam že ime kaže, se Uion^TLs vrši le v posvetovalnem smisla. it da bi se pri lijem vršila sklepanja kakih pogodb. Jed:. . najvarnejših točk te*ra k<>n-jinsa tvori tudi posvetuj van je o tako-y.\a.!tj Dra'j'o-doktrini, Ikjtera določa, da se ni jednej državi na svetu ne prizna j -avii v ameriških republikah izterjav a;i eventuelne dolgove s silo. <> tej doktrini so mnenja aelo različna in i-avjio tako različno je tudi domnevanje, .:;'.ko sta išče bodo zavzele Zje-dinje e države napram doik/trini bivšega argentinskega ministra inostra-lili Jel sevelt ob neke priliki izjavil, da M-rnioe-doktrina n« obstoji v svrho čuvanja zadolženih južnih republik, je kmal<. j h >11*111 tubdi dokazal, da se Zje-rinjene t Iržave ne protivijo zasedenju Ink kau«* repub.ike v svrho izterjanja dolgov. Ko so pa kasneje inozemske vla-vti i i rja le republiko San Doming«, je naša republika zabrainila nasilno iztirjanje dolgov v tej republiki. S tem »korakom je torej naša vlada udo-ibrila tudi Drago-doktrino. Kako s*1 lx>de zadržal zastopnik Zjedinjenih držav napram tej točki, hočemo tekom par dni zvedeli. Novo pečen grof. Baron Gyulay, sin pokojnega poveljujočega generala v Budimpešti, je povzdignjen v grofovski stan. Grozna nevihta. V Mostu na Češkem je dne 5. jul. dkvjala grozna nevihta z viharje min točo. Toča je biia debela kalkor go-lobja jajca. Toča je totalno uničila •vse poljske pridelke. Nesreča na železnici. Na kolodvoru v Žiti pri Franko-.brodu na Nemškem sta trčila dva vlaka drug ob drugega. Ubitih je bilo 5 o sob, ranjenih pa 15. Roparski napad v železniškem vozu. Na projri Bero lin—Nord£rney je 4. julija ponoči ob postaji Rate no v neki neanainee med vožnjo v vlaku napadel soprogo finančnega svetnika Noel-le in jo oropal. Dasi se je vlak toikoj nato ustavil, vendar se ni posrečilo ■vjeti roparja. Jednakopravnost žensk. V novejšem času vrše se po vseh ameriških mestih živahne debate o jednofkopravnosti žensk rn pri tem se je razmotrivalo tudi 'vprašanje, naj se .i napram 'taticam ravno ti«iko postopa, kakor proti možkim — ki ikiradejo. liesniea je, da na svetu mnogo žensk, ktere zainorejo glede tatvine tekmovati z marsilkiakim izurjenim tatom. Marsiktera ženska je že izvedla take 11 jobe'na ktere bi zamogel biti vsak možki tat uprav ponosen. Kot pomočnice pri tatvini se ženske vedno dobro obnašajo in v novejšem času se je marsikiaika uprav odlikovala. Da pa bodo ženske tudi na polju/ tatvine postale samostojne in tekmovale s tatovi, tega ni nihče pričakoval. Toda v novejšem času smo tudi v tem oziru napredovali. Da je opažati tudi na tem polju žensko emancipacijo, m nič čudnega, to tem bolj, ker se v novejšem času vsi stranski deluje v prid ženske rav-ir.ipravnosti Kadi tega je sedaj u-mestno, da se ženam in deti et a m svetuje, da se zvežejo s tatovi tako, da bodo ukradeno blago ]>ošteno de.ile s tatovi, policijo in detektivi. Jedino, za kar ženske niso sposobne. je vlom v drugem in nadaijnih nadstropjih, kajti za te i*>sle je treba pred vsem znati dobro plezati. Tudi to nalogo bi končno ženslke dobro in uspešno izvršile, ako bi odšle na delo v hlačah, toda to zoj>et ni umestno, ker hlače so za ženske umestne najbolj doma v rodbinskem življenju. Izborilo se pa dajo ženske porabiti pri tatvini v pritličju, to tembolj, ker za-morejo svoj plen v svojo obleko skriti tako, da je ni opaziti in ne da hi kedo >iamil, da nosijo prisvojeno si blago. Tatovi zamorejo torej biti ] m nosni na to. da hi priredili ženskam nov delokrog, v kterem naj se ženske izurijo do popolnosti svojih ženskih ^ko-le£r<>v. .. Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, 0. julija. Te dni je Avstrija pokazala zopet stare rane. Naša Avstrija se kaže Evropi v svoji krasni obleki tako, la bi človek mislil, da je to podoba sreče, blagostanja in moči. Po vsem telesu te Avstrije pa so znamenja bolezni, so globolie rane, ktere zakriva -ijajna obleka. Te dni je zopet za-ječala Avstrija: zabolele so jo stare rail'- in državni zguba, alko se med selxij koljejo. Takrat pa je bilo v Avstriji le kakih S milijonov Nemcev, a gotovo 14 milijonov Slavjanov. Avstrija torej ni bila nemška država. Avstrijska vlada je sicer ponemčevala Slavjane, aui ponemčiti jih ni mogla. — Kar smo že večkrat povdarjali, to je zgodovinska resnica. Avstrijski vladarji so rodom Nemei; to so nemiri vladarji, ki le nemški čutijo in ki so delovali le za to, da bi ponemčili vse nenemške narode. Avstrijski \ia-dar, v čigar državi je veliika večina prebivalstva slavjanska, ne bi smel reči, da je najnessrečnejša vojska tista, kadar se bore Nemei proti Nemcem, to je "nemška" Avstrija proti nemški Prusiji. Njegovega prestola ne 'branijo sami Nemci, 'ampak največ Slavjani. Stockmar, odgojitelj princa Alberta, izrelkel je besede, ki ere so vznemirile vse Nemce. Rekel je namreč, da 9 milijonov Nemcev v Avstriji ne bode moglo zmagati. Nemci si v Avstriji ne bodo mogli ohraniti prvenstva in naidvlade; morali bodo spoznati, da imajo Slavjani isto pravico do jedna-koprravnega državljanskega življenja. Avstrija je bolna, ali le radi Nemcev in radi krivic, ktere Nemci delajo Slavjanom. Ni ga slabšega izgovora od onega, na fcterega se sklicujejo Nemci, namreč da so 'Slavjani manjvreden narod in da vsled tega morajo biti Nemci gospodarji v državi. Nemce bi moralo biti sram, da s talkami izmišljotinami zagovarjajo svojo nadvlado. V Avstriji živi več narodov, izmed teh so Slavjani najmočnejši po števi- lu«. Ako bode Avstrija hotela obstati, morala bode predrugačiti svojo star« politiko, moraJa bode izvršiti narodnostno jednakopravnost, to je morala bode postati narodnostna država. Kar določajo temeljni zakoni, namreč da so vsi narodi jednakopravni, to se mora izvrški v upravi, šoli in uradu. Ako se to zgodi, bodo se zacelile vse stare rane na telesu Avstrie. Češki poslanec Klofač je rdkel v delegaciji, da se Nemci zavzemajo za t razvezo le zato, ker ta t razveza podpira le germaniacijo in zato vpijejo: Živela t razveza! Klofač pa kliče: Hudič naj vzame trozvezo! Trozveza (Nemčija, Avstrija in Italija) hoče si napraviti pot po Avstriji in Balkanu v Malo Azijo. Lipski profesor Rosclie je svetoval, naj se Nemei selijo na južno Ogrsko in v Slavonijo. Nemci so to storili. Na Hrvatskem in v Slavoniji prebiva 134,000 Nemcev, vse polno jih je že v Bosni in Hercegovini. V Bosni imajo Nemci državne iti privatne šole. Leta 1S79 se je iz Hannovera in Braunscinveiga izselilo 800 Nemcev v Bosno in so si ustanovili šolo v BanjiJuSki. Istega leta so zasedli Nemci Doberiin, a leta 1SS6 so osnovali občino v Belini. To naselbino so nazvali '' Franz-Josefs-tlial", tu imajo šolo z 200 otroki. Na ravnini pii Maglaju je nemška naselbina '1 Rudolfstaišteje 130 rodbin in ima nunski samostan. Tako e razprostirajo Nemci proti jugu. Vedno jih je več. V Bosni so gospo-larji Nemci. Bosenska vlada je nemška, uradni jezik je nemšlki. V Bosni je uradnikov 37.5% Madjarov in Hrvatov. 35..")% Nemcev, a ostali so domačini. Bosna ise ponemčuje. Gotovo j ev Bosni že toliko Nemcev kakor na Kranjskem. Nemški profesor List je spisal 1. 1SS4 knjiiro 'i)as nationale System in der pnlitischc-ii Oekoiiojuie" in v tej knjigi priporoča Malo Azijo za nemške naselbine. Nemški trgovci in bankirji so si že napravili pot tja. I Vtisi ja gradi železnico od Carigradu do Bagdada, to je eufratska proga. Velilk je to načrt. S trgovino s" osvaja svet. Vsa trgovina pa pojde iz Indije, Perzije in Turške v Evropo po tej progi, ki je zidana v nemške svrhe. Tako misijo Nemei na bodočnost, tako mislijo prodirati preko Carigrada v Malo Azijo. S trgovino in prometom si na rad i delajo bogastvo in moč, s ktero osvajajo tuji svet. Omenil sem, da Ikoliko je že Nemcev na Hrvatskem in v Slavoniji; rekel sem tudi, do so dobro organizo-vani. Danes hočem le omeniti nemško časopisje. Na južnem Ogrskem in v Srjeimu, torej v najbogatejših jHikrajinah, imajo Nemci' 6 časopisov, ki brezobzirno delajo nemško propagando. V Zemunu izhaja ''Semlmer Voll'isblattki piše proti Srbom iti Hrvatom tako strupeno kalkor celjska '•'Deutsche AVaclit"; v Rum i imajo Nemci '1 Deutsche s Volksblaitt fuer Svrmien"; potem izhajajo nemški listi v 1'ančovi, Tcmešvarii, Vršcu in še v jed nem mestu ob Dunaviu In sem prihajajo vsako leto še novi izseki in talko se tu utrjuje nemški živelj gmotno in moralno. Na to nemško nevarnost sem že dostikrat opozarjal; zdaj je še čas, da se napravi jez proti nemški povodnji. Mad jar i tudi zahtevajo, da se v Bosni p lipo zna madjarski jezik. S 'kakšno pravico to zahtevajo, tega nihče, ne ve. V Bosni sta res dve -madjarsfci vasi. Te Madjare so pognali v Bosno, samo da bi mogli reči, da v Bosni tudi Madjari prebivajo. Madjari zahtevajo, naj se na vseh srednjih šolali v Bosni uči poleg nemškega tuli madjarski jezik. Vlada pa je odredila, da je dijakom na prosto voljo dano, da se tiče nemškega ali ma-djarskega jezika. Dijalki pa ne marajo madjarskega jezika in se rajši uče nemški. V volilnem odseku na Dunaju smo propadli. Na Koroškem in Štajerskem nam odsek ni ugodil, to je aii bilo večine, da bi se nam dal na Koroškem še jeden mandat. Takisto je ostalo za Štajersko pri starem načrtu. Krščanski socijalisti, nemški demokrati, Vsenemei in Italijani so bili zoper nas v odseku in tafko nismo mogli nič pridobiti. Kranjski Nemci, kterih je le 28,000 duš, in so razven kočevskega okraja raztreseni po visej •deželi, zahtevajo jeden mandat, kar je pač Okrajna predrznost. O tem nemškem mandatu ni se še sklepalo v od-sekui; upamo, da ga kranjski Nemci ne dobodo, ali že to je nesramno, da ga .zahtevajo. V Dalmaeiji je 15,000 Italijanov in italijanski poslanci zahtevajo za dalmatinske Italijane tudi jeden mandat. Slovenci izgubimo na Koroškem do 90,000 Slovencev; imamo torej pravico, da dobitmo na Koroškem najmanj še jednega poslanca, kajti teh 90,000 Slovencev je vlada stlačila v nemške volilne okraje. Ali mi ne dobimo nič, Italijani pa so tako drzni, da za 15,000 dalmatinskih Lahov 'zahtevajo jeden mandat. 'Lahi tega mandata ne bodo dobili. Vsled tega pa je nastalo še večje sovraštvo nego poprej. Osobito se to kale med mladino. Iz Zadra nam prihajajo vesti, da Iašlki dijaki na ulici napadajo tiste Hrvate, ki hrvatski govore. Ali ni to nesramnost, da peščica Lahov na tak način žali čast in hvala doktorju Leonardu Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma eo poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, CaL; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk. 5 Chestnut St., Calumet, Mich- in Andro Ivančič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio. DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, uew york, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, crevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronchialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz uši s, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste m rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci \ Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. Slovenskj katoliško ogromno večino Hrvatov v Dalmaciji ? Kakoršni so naii nasprotniki, takšni bi morali biti tudi mi in naši nasprotniki bi nas bolj vpoštevali, nego nas vpoštevajo z,d;>j, ko se kažemo skromne in pohlevne. A. T. Iz Srbije. V Belgradu, 5. julija. Končni rezultat vo.itev je ianeuadil vse — tudi radikalce, ki v poslednem času niso vorila tako, tlcakor je morala odgovoriti. namreč: da ona pod nobeno ceno tej zahtevi ne more udovoljiti. Ta odgovor srbske vlade so dobili na Dunaju že sinoči, tali odgovorili še niso, hočejo-li opustiti svojo nečuveno zahtevo ali ne. Srbija niti za las ne more i>opnstiti več! Ona je mogla popuščati v vseh vprašanjih, ki se tičejo trgovinske pogodbe ikot t«ake, ker je za njo bolje, da dobi tudi slabo trgovinsko poprod-bo. kakor da je sploh ne dobi, ali svojih svobodnih rok si ne more in ne sme dati zavezati! Ako bi Srbija podpisala zahtevo Avstro-Ogrske, da ne stori v teku treh mesecev nobenega koraka v reševanju vprašanj o državnih milijonskih na-ročbah, bi s tem priznala avstro-ogr-rlki monarhiji pravico odločujočega ;rlasu v Srbiji, a to ne sme biti! Srbija je ravno tako svolxKlna in suverena država kakor Avstro-Ogrska. in kakor nima Srbija pravice vmešati se v notranje razmere avstro-ogrske monarhije, ravno t alko niti Avstro-Ogrska nima nobene pravice mešati se v notranje stvari kraljevine Srbije! Stvar je popolnoma jasna, ali domišljavost dunajskih dvorskih krogov presega že vse meje! Pravim: domišljavost dunajskih dvorskih krogov, to pa zato, ter ti in samo ti krogi odločujejo o zunanji ]H»'litiki Avstro-Ogrske, kar se ravno sedaj na ek.a-tanten način dokazuje. V delegacijah je moral grof Goluehowski požirati radi svoje balkanske politike take grenke kakor jih požira redkodaj ak minister zunanjih zadev. Posebno njegovo držanje napram Srbiji obsojajo soraj vsi in on se je moral — posebno v ogrsko-hrvafski delegaciji — opravičevati in končno izjaviti, da on ne v silu je Srbiji S kodov ih (Oh. Skoda, škoda!) tojniv! Komaj pa je bil vsprejet proračun, postal je Goluehowski zopet "korajžen" in sedaj zopet brez sknbi votli ono politilko, ki ugaja djvorskim krogom in se čisto nič ne briga za to, da-li ta politika ugaja narodom avstro-ogrske monarhije, ali ne. Dvor, grof Goluehowski, dr. Lueger, grof Svlva Taroucca, dr. Susteršič itd. — to so jedno, a drugo so narodi---! Carinska vojna med Srbijo in Av-stro-Otnrsiko sicer še ni napovedana, ali ova že besni. Avstro-Ogrska je zaprla svoje meje srbskemu eksportu, a Srbija odgovori z enako mero in čez nekaj dni se iz Avstro-Ogrske ne bode mogla prenesti v Srbijo niti najmanjša stvaT, ker udari Srbija na stvar, (ki je vredna 1 K 100 dinarjev carine! Srbija je storila od svoje strani vse, kar je mogla, samo da se odkloni vsako nesporazumljenje, ali Avstro-Ogrska je domišljala, da sme stavljati Srbiji tudi žaljive in poniževalne zahteve. Teh Srbija seveda ni hotela akceptirati, ker rajše pretrpi materijalno škodo, (kakor da bi se dala poniževati od Avsbro-Ogrske, v kteri živijo milijoni ffugoslavjanov, ki zahtevajo od Srbije, da je kot center Jugoslav jamstva moralno močna in odvažna! » * • Te dni se je navršilo trideset let od onega znamenitega dne, ko je mlada in takrat še majhna Ikmezevina. Srbija napovedala Turški vojno. Cela Evropa je simpatično pozdravila ta korak Srbije, a še neosvobojeni Srbi so nestrpno pričakovali prihoda srbske vojske v svoje (kraje. V tej vojni je srbska vojska — prvič po glasovita kosovski bitki — bila obhajana na klasičnih tleh Kosovega polja! podp. društvo X' svete Barbare Xa Zjedinjene države Severne Amerik©, Sedež: Forest City, Pa. tasoetxirtrano dne at. januarja 1903 v- drža vi p©nn*vi- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 647, For.* 01»», *» Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon lu, Trn. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. P*. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Foreit City. Pa Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 637, For.st Oity, Pt. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, For«« Ci»( f»« ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Fa. ANDREJ SUDER, Box 1C8, Thomai, W Ta. FRANK SUNK, P. O., Luern«, pP POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City P* JOHN SKODLAR. P. O., Foregt City, P, .ANTON BORŠTNIK, ?. O., Forest C*ty Pa Oitrjpj!81 M poialjajo L fcajniku: Ivaa ? Drnitveno glasilo je "OLA« NARODA". BOLNIKI! ŽELITE OZDRAVITI? So zdravila, s kterim se ozdravite prav gotovo in popolnoma » nit ČCtUdl VaDl Uis° m°eH dru«» zdravili k i j'ra v Vi lahko ozdravete in ozdraveli morate, ker je to odvisno r.o-polnouia od vase volje. Slavni 3I,lanski laboratorii medicin na-pravlja zdravila k teraso v teku stoletij iznašli protinrji in zdrav-n.ki. 1 o m iznajdba jednega človeka: to so zdravila ktero so odkrili zdravniki m ljudje, ki so žrtvovali vse svoje življenje v to da najdejo za gotove bolezni zanesliva zdravila ' Niso torej zdravila posameznika, ampak največjih ljudij na z.lravniskem polju Ml smo edini v Ameriki, kteri modaiamo ta zdravila po $3.00, jedno steklenico. loaajamo ta ZDRAVILA OROSI -o naj<-stejša, najnaravDejša in uspešna v zdravljenju, ker so napravljena iz samili koreninic. Zdrave veduo tiste bolezni z i ktere so najira vljene. Posebna zdraTilaza vsako bolezen. Zdravilo za posamezne bolezni samo po $3 Revmatizem, jetika, srčue bolezni, bolezni očij, nosa, ušes in vratu, kašelj astma, opekline, zastruplenje krvi, malarijo, slabosti telesa in želodca, izguba telesne moči, ženske bolezni, beli tok iz pahenje^ jetrne bolezni, nervoznost, strah, padavico, Sitilis zlato žito, možgane m mozek, kakor tudi vse druee bolezni Zakaj zgubivate lase? Po naših zdravilih vam zopet zrastejo Najboljši zdravniki sveta priporočajo zdravila Orosi, ktere rabijo v vseh bolnicah in pri vojakih. Prvi svetovni zdravnik profesor medicine Vulpi je proglasil ta zdravila za prva in jih je prijioroal zdravnikom na zdravniškem sestanku v Parizu dne 22 oktobra 18hJ. Med drugim je on rekel na tem sestanku, da je ni bolezni ktere bi on ne ozdravil s temi zdravili, če govore tako ljudje, kteri so po celem svetu znani radi svoje velike učenosti v zdravilstvu, potem je naravno, da ga bodo tisti ljudje pokušali kteri ga vedo ceniti radi njegove znanosti, in si takoi naročili zdravila. Da se pa vsaki, tudi najubožnejši človek lahko okoristi s sadovi tega znanja, proda jemo mi samo za tri dolarje jedna zdravila Bolniki! Od vas je odvisno, ali hočete zdaj ozdraveti ali ne- naj zdravniki pravijo, kar hočejo, zdravite se pri nas če tudi ste brezuspešno rabili že vsamogoča zdravila. Da vas pa že vnaprej i re-pričamo, do gotovo ozdravite, naznanjamo javno v časopisu sledeče jamstvo. nase jamstvo. Ko prejmemo od Vas tri dolarje, vam pošlemo zdravila za vašo bolezen in knjigo s sledečo pogodbo : Povrnemo Vam denar! Ako niste peti dan po prejemu zdravd povsem zadovolni in ne čutite dosti boljše, povrnite nam zdravila plačano po Expressu. Ako jih niste porabili več od jedne tretiine Vam povrnemo denar, kterega ste izdali za zdravila. ' Boln ki! Poskusite: zgubiti ne morete nič, ker vam povrnemo denar. (Je poskušate, zamorete dobiti le bogatstvo in srečno iv Ijenje, kar jc za Vas Vaše zdravje. Več se Vaui ne more obetati ' Vsa zdravila Orosi so pri nas po tist-i ceni in velja jedno Mi ne pošiljamo zdravil brez denarja, ker so neprijetnosti "na ekspresu in tudi dražje pride. -:- TO JE NAŠA POŠTENA PONUDBA ktero dajemo v časopis v znanje celemu svetu, ker smo uver-jeni da ozdravezdravila Orosi vsako bolezen. Pišite nam, ali pa pridite; zdravnik je vedno na razpolago, do vas pregleda in prouči vašo bolezen. Bolnike v New Yorku 'prosimo da pridejo po možnosti ob nedeljah od 10 do 12 ure predpolu-dne ker je sicer predrenj. Vsa pisma in liste za pojasnila pošlite na AMER1CA=EUR0PE COMPANY 161 COLUMBUS ATE.,__NEW TORK. N. Y. Vojna je imela uspeha, tker se je Srbija teritorijaino povečala za pet okrožij, ali Kosovo je ostalo in je še danes v turških rokah. V -vsakem Srbu živi goreča želja, da se maščuje za poraz na Koso vem polju in ona lepa pesem črnogoirskega kneza: "---Onam onamo — da vidim PrLzren —--je vzeta iz duše srbskega naroda. Pride čas, ibo bode slavno Kosovo polje zopet srbsko! Že sedaj pokajo po njem ptiške srbskih vstašev — in to je samo znamenje, da ''Srbin još ž-ivi. dqj je junak'', a definitiven obračun s Turško pride pozneje! Gotovo bode zanimalo čitatelje, ako povem, da se je v srbsfco-turski vojni pred 30. leti bojevalo v srbskih vrstah tudi nekoliko Slovencev, ki so kot prostovoljci stopili v srbsko vojsko. Od teh slovens&ih bojevnikov za srbsko svobodo živi d^nes v Srbiji samo še že znani podpolkovnik g. Vukaso-vič- Štibil, ki se je v tej vojni posebno odlikoval. Proslave ni bilo prigodom te zna-čajne tridesetletnice nobene, to pa zato ne, ker Srbi vedno mislijo na Kosovo in čakajo momenta, da tudi to osvobodijo — — —! IŠČem v drugič brata JERNEJ TAV-ZELJA. Meseca julija lanskega leta je od tulklaj šel v Chishohn, Minn. Prosim cenjene rojake, kdor le vsaj približno ve o njem, naj mi blagovoli naznaniti, za kar bodem vedno hvaležna. Antonia Tavželj, Box 193, Dunlo, Pa. (23-26—7) Išče se ALOJZIJ MALNAE. Zadnji čas je bival v McKinley, Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu bratu: John Malnar, 1204 Cherry Alley, Braddock, Pa. (19-25—7) Kje je IVAN" SOK, po domače kranjske dežele patron? Kdor izmed cenjenih rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Štefanu Grill, Box 339, West Newton, Pa. (20-24—7) \ Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNT&x: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th 8t., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbin*, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. N ADZONRNIKI: FRAN ME DO S, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IT AN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine. Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsbnrg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St.r Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVE C, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov n druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. L>euarn«s pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN CJOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-«em. Zast> pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov aai ee p<<-i!.jajo na predsednika porotnega odbora: JATJOB ZAhsCJKOVEC, 4*24 Bid k!ierry £t. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki r«ake pritožba * Društveno glasilo ja: "GLAS NARODA". DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. l>ne 5. jul. se je oddalo z južnejra kolodvora v Ljubljani Ameriko b Slovencev in 2 Hrvata. Goldinarski falzifikati krožijo po jubljani. Falzitikati so dobro izdela-i. imajo cvenk, kakor pravi gohli-arji. le besedilo na robu ii Viribus nit is" se nekoliko razlikuje od pra-ili "oldinariev. Poskušeno posilstvo. T>ne 0. jul. je Hradeeke^a vasi hotel neki pohot-r-ž poViliti neko 661etno staro ženo. ločina pa ni izpeljal, ker se mu je u-& je pri tem prišla tudi rja. kterega je imela v je nekega sumljivega Ž« K -pu. Policija j. i .rar. t a prijela. Velika nesreča » je pripetila v Beli Tiri Idriji. Štirje gozdni delavci so ob tem «'■ a - u razmetavali skladovnico za plavbo pripravljenega lesa jk> strugi Belce. Le> je bil zložen na peščenem obrežju tikoma nad strugo. Nakrat se napravi usad in skladovnica drv z delavci vred z dr«'-i v potok Belco, ki je na tem kraju <> do 8 metrov globok. Delavca Ivan 0;.*rie in Jakob Ferjan-čič -t' rešita, zadobila sta pri padcu le lahke jH.škodbe, brata Kuštrina z Vojske-a pa pokoplje les ]kh1 sabo in ni-*ta se motri a rešiti. Ko so ju potegnili •/. v'ile, sta bila že mrtva. Obo pone-srečenca 'ta bila oženjena in Ferdinand Koitrun zapusti poleg vdove še tri mladoletne otroke. Nesreča. Dne 6. jul. je kleparski mojster Leopold Lebar popravljal -trelio. Pri tem se mu je pretrgala vrv in nadel je s 25 metrov visoeine na tla. Za dobil je take poškodbe, da so ea n>orali prepeljati v deželno bolniš- Strela ubila vola. V Kozarščah pri I»"ateu je udarila strela v hišo in hlev posestnika Ivana Žnidaršiča in ubila vula vrednega 400 K. Dva otroka rešil smrti. Mizar Ka-stelie v Novem mestu je rešil dva o-troka čevljarja I>enarta zadušenja. Mati ju je pustila sama doma v zaklenjeni sobi, kjer je večji, triletni, za-žual cunje, da je bila vsa soba polna dima, ko je prihitel Kastelic, razbil okn<' in jxiteynil skozi njega otroka na prosto. 14 kopic sena je pogorelo na seno-žeti župnega upravitelja Jožefa Ivan-ca v Rakitni. Ivane naj bi bil te kopice zavaroval, ko je zadnjič, 24. jun., v cerkvi tako priporočal vzajemno zavarovalnico. Ako bi bil agent te zavarovalnice najprej zavaroval Ivančeve kopice, bili bi gotovo ljudje imeli veliko zaupanje vanj. PRIMORSKE NOVICE. Delavci trpini. Neki Alojzij Sas-sida v Tržiču na Goriškem je imel v neki luknji na stanovanju 40 delavcev tvrdke Faecanoni. Ker mu, dasi prej redni plače.valci, niso mogli takoj plačati stanarine za tri noči, jih je vse ponoči speče zbudil in spodil na cesto. Dasi je neki usmiljeni gospod Viktor Cristin bolel prevzeti garancijo za tistih par desetič dolga, je gospod Sas-sida junaško zaprl vrata in pustil delavce na cesti. Čudimo se samo potrpežljivim delavcem, da ga niso na-klestili! Ubil je v tržiški okolici delavec C vek hlapca Janeza Lukanca. Ponemčevanje in poslovanj en je Pu-lja. Milanski "Seccolo" toži, da av- strijska vlada razna rodu je starodavni P ulj, kjer je stoletja vladala bizantinska in beneška kultura. Pulj ima 38,01)0 prebivalcev, ne vštevši 10,000 vojakov, in od teh je 70.5 odstotkov italijanskih. Toda vlada tega ne upošteva. Kakor hitro je magistrat ustanovil laški žen>ki licej, že je vlada jela graditi nemški. Mornariška uprava pa protežira Slovane in pospešuje slovanski delavski naraščaj v arzena-lu. Sedaj pa ti Slovani Še zahtevajo, naj jim laška občina vzdržuje šole. Lahi pač ne morejo zabavljati čez Nemce, da ne bi ob enem udarili po Slovanih. Stvar se jim gotovo ne bo splačala. 63 let so čakali prebivalci IV. tržaškega okoliškega okraja v Skorklji na cesto skozi okraj. Po 03 letih jo boilo j menda vendar le dobili, ker se je o njej obravnavalo v zadnji seji trža-! skega mestnega sveta. ! Žalostna igrača. Babica Lucija | Dhh- se je v Trstu vrnila okoli pol-j dneva domov v Ujadinsko predmestje. ' V ulici Fremo naleti na tolpo mula-j rije, ki se je igrala z mrtvim truple-' eem. Babica je barabe razgnala in po-, nesla truplo domov. Tu je videla, da je truplo trimesečni, toda popolnoma razviti splav moškega spola. Otroci so ' tra našli v travi, 600 korakov stran od ulice Domenico Rossetti. Vsega okr-, vavljenega so izprali v neki luži in se I potem ž njim zabavali. Deset dni obešen. Dne 4. jul. so našli v Pulju poslovodjo plinarne, Mu-| ličko, obešenega v njegovem stanova- ' nju. Bil je deset uni mrtev in ves Čr-I '. viv. — Sadovi italijanske kulture v Istri. Italijanski kulturonosci v Svetvičenci v Istri so pobili vsa okna na hiši, kte-j ro je pred kratkim kupila "Posojilnica" iz sosednjih Štokovcev. To delo je pač vredno italijanskih kulturonos-' cev. Pod voz je padel 131etni Martin Svetina, ko se je peljal iz Divače v j Trst. Dobil je hude poškodbe in rane ' po plečih, da je moral v bolnico. Puljska dijaika afera. Pred krat-j kim so prinesli razni listi vest, da je i bilo več dijakov puljske gimnazije I vsled protiavstrijskih demonstracij izključenih iz vseh avstrijskih šol oziroma gimnazij. Stvar pa je nekoliko drugačna. Sedmošolec Lueijan Feru-glio je res izključen iz vseh avstrijskih gimnazij, toda ne vsled te zadeve, ampak ker j« takrat, ko so bili zadr-ski Italijani v Pulju, demonstriral ž njimi in ker je policija našla pri njem italijanski politični Kst, ki je v Avstriji prepovedan. Sicer je bil pa Fe-ruglio Italijan iz kraljestva. Sedmošolec Rovner in osmošolca Decarli in Hinko Irgolič so pa izključili iz istrskih gimnazij. Slednjemu je pa deželni šolski svet istrski s potrditvijo mi-nisterstva dovolil, da sme kot ekster-nist maturirati v Pulju. ŠTAJERSKE NOVICE. Nečloveški sin. Svojo lastno mater je pretepal 281etni Anton Dreo iz Ci-gonce na Štajerskem. Ko jo je hotel njegov mlajši brat braniti, ugriznil ga je v roko ter udaril po glavi s hlodom, s kterim je prej tepel mater. Sodišče mu je prisodilo za to nečloveško dejanje dva meseca ječe. Bivši socijalno-demokratski kolovodja v Trbovljah Josip Mlakar je bil dne 6. jul. pri okrožnem sodišču v Celju obsojen radi goljufije i poneverje-nja na dva meseca težke ječe. HRVATSKE NOVICE. Nezaupnica poslancu. Madjaron-skemu poslancu B. Penjiču so poslali volilci v Osjeku nezaupnico. To neza^ upnico je podpisalo 351 volilcev, ki tvorijo absolutno večino. Ako je Pe-njič pošten človek, bo izvajal konse-kvenc-e in odložil mandat. Dalmatinsko parobrodno društvo "Dalmacija" je ustanovljeno in so vse potrebne pogodbe že podpisane. Kakor se je poročalo po listih, so se vršila na Dunaju poganjanja med vlado, med dalmatinskimi brodarji, med avstrijskim Lloydoip in med skupino dalmatinskih bank, na čelu jim "Jadranska banka" v Trstu. Glasom teh zdaj končanih dogovorov se ustanovi parobrodna akcijska družba "Dalmacija" s kapitalom 8,200.000 K. Novo društvo prevzame od dalmatinskih brodarjev ves njihov park za 4:2 milijona kot aport in od avstrijskega Llovda dalmatinski park za 2 milijona. Ostala dva milijona se emitirata v 10,000 akcijah po 200 K. Financiranje novega društva "Dalmacija", ki je že natanko dogovorjeno in določeno. bode izvršila "Jadranska banka v Trstu, Prva pučka dalmatinska banka v Spljetu, Dubovačka trgovačka banka in Hrvatska vjeresijska banka v Dubrovniku. "Dalmacija" bode o-skrbovala ves vozni in poštni promet ob jadranskih obalih pričenši s 1. januarjem 15)07. Država bode podpirala družbo z letnim prispevkom 1.500,000 kron. S tem je ta dalmatinski problem, ki ima zanimivo predzgodovino, končno rešen, in bode tedaj zopet "Slovanski brod" vozil jk> sinji A-driji, kajti "Dalmacija" bode imela hrvatski poslovni jezik in je njeno ti-nanciranje v rokah slovanskih bank. Zlasti "Jadranska banka" v Trstu si je pridobila mnogo zaslug za novo ve-lepomembno podjetje, ker je v zadnjem hipu s svojo odločnostjo preprečila, da bi dve tržaški banki (Union in kreditni zavod) izvedli ta rentable na povsem internacijonalni podlagi. V vodnjaku je utonila v Boboti pri Vukovarju na Hrvatskem 721etna sta-rica Senija Parabucki, ko je zajemala iz njega vodo, a je zgubila ravnotežje in padla za vedrom v globočino. Boj na svatbi. V Kraljevcu na Hrvatskem je na neki svatbi občinski stražnik v prepiru sunil nekega mladeniča in ga težžko mnil na rami. Malo je manjkalo, pa bi bil mladenič zaboden v srce. BALKANSKE NOVICE. Dr. Vladan Gjorgjevič pomiloščen. Srbski kralj Peter bo na svoj rojstni dan dne 25. julija pomilostil bivšega ministerskega predsednika dr. Vladami Gjorgjeviča, ki je bil radi izdaje državnih tajnosti obsojen na šestmesečno ječo. Carinski konflikt s Srbijo. Belgrad, 5. jul. Ministerski predsednik Nikola Pašič je danes povabil k sebi urednike vseh bel grajskih listov ter jim razložil stališče, ki ga zavzema vlada napram konuiktu z Avstro-Ogrsko. Pašič je naglašal. da je srbska vlada šla napram Avstriji do skrajne meje popustljivosti, za nezdružljivo pa smatra z dostojanstvom neodvisne države — prevzeti nase obvezo, da bi Srbija ne smela ničesar naročati v inozemstvu, dokler traja provizorij. Obenem je obvestil urednike, da so srbski ca-] rin-ki uradi že dobili ukaz, da z današnjim dnem uporabljajo za avstrijsko blago splošni carinski tarif. — V srbskem kabinetu je prišlo med ministri v zadevi konflikta z Avstrijo do razpora. Vsled tega so podali demisijo ministri Jovanovič, Putnik in Vesnič. Fini lopovi. Novi, zelo spretni lopovščini je prišla na sled pariška policija. Že več tednov so se pritoževali bogati Angleži, ki so dohajali z eks-presnimi vlaki iz Calaisa, da so jim bili na kolodvoru pokradeni ročni koveegi, listnice in ure, a vse to na zelo čuden način. Policija je postala vsled teh pritožb zelo oprezna na severnem kolodvoru in je strogo opazovala sumljive ljudi in končno se ji je posrečilo zasačiti lopove pri njih "o-brti" na nov način. Brzovlak je pravkar dospel s potniki iz Londona; iz spalnega voza prvega razreda je brez težav izstopil debel Anglež. Tujcu se je že od daleč poznalo, da ni iz vrste onih ljudi, ki se za vsakdanji kruh težko bore. Obraza je bil veselega, češ, kako dobro se bode zabaval v lepem Parizu, kjer noč za dan zamenjavajo. Ko je dobrodušni Anglež stopil na zadnjo stopnico, se je proti vozu usula četvorica elegantno opravljenih gospodov, kakor bi hoteli stopiti v voz. Pri tem pa je eden hudo zadel seveda po naključju Angleža, ki mu je izpadel koveeg. sam pa se zelo opo-tekel. Takoj so pristopili ti fini gospodje in mu pomagali, ga okrtačili in mu obenem izpraznili vse žepe. a tako hitro, da tega mož niti opazil ni. Mož se jim je zahvalil za njih uslugo, ali sedaj je prišel na površje detektiv in te štiri fino oblečene gospode areto-val. Našli so pri njih listnico Angleža in poleg te velike svote denarja, dragocenih nr in zlatnine. Vsak teh lopovov je izgledal kakor kak fin gospod iz vrste kavalirjev, toda ni eden ni znal francosko. Prvi je bil inženir iz Dublina, drugi je zagotavljal, da je angleški državljan, tretji je govoril italijanski, četrti pa rumunski jezik. Štiriperesno deteljico so seveda posadili na varno. VABILO NA NAROČBO! Prva polovica leta je minola in ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo 'GLAS NARODA*. List velja do koncem leta $1.50, ali za četrt leta 75c. Vse one rojake-naročnike pa, kterim je potekla naročnina, prosimo, da nam isto čim preje blagovole ponoviti 'GLAS NARODA' je prvi in v isti-ni največji slovenski dnevnik, kteri se bavi z resnimi dnevnimi vprašanji, ne pa z neumnostjo in otročarijo. 'GLAS NARODA' je treba le nepristransko ceniti in pregledati, in vsakdo, ki ni strasten, mora priznati, da je na stališču časa in razmer. Zato pa nam ne kaže dajati lista ceneje. Osobje nas veliko velja in vse druge tudi. Mi ne igramo 'va banque' — ČE GRE, GRE — ČE NE PA POJ-DEMO MI, kar se je že zgodilo in se utegne še zgoditi pri smešni umazani konkurenci. Kar je ceno, je gotovo za nič, S tem se lahko sleherni vsak dan in v vsaki kupčiji prepriča; dobro stvar je pa treba plačati 'GLAS NARODA* je dosegel nad 4000 naročnikov, in krog se še širi, in upamo, da se bode še bolj širil s pe-močjo zavednih rojakov. Naše geslo je bilo in ostane: vsakemu svoje 1 Upravništvo 'GLAS NARODA*. SLUŽBO IŠČE. Dobro izvežban slovenski organist, vešč slovenskih in latinskih pesmi, želi dobiti njemu primerno slutžbo. Natančnosti zvedite pri uredništvu "G.asa Naroda", 109 Greenwich St., New York. (20-7—20-S v d) NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare št. 7 v La Salle, III., se tem potom naznanja, da tode prihodnja mesečna seja dne 29. t. m. v cerkveni dvorani. V bodoče bode pa zopet društvena seja vedno vsako prvo nedeljo v mesecu, in sicer v cerkveni dvorani in ne več v prostorih g. Jakoba Zupančiča. Objednem opozarjam pa tudi vse one ude, kteri so odpotovali od tukaj in se ne javili, da naznanijo svoj naslov ter poravnajo zaostale mesečne doneske vsaj do 1. avgusta. Ivan Šetina, tajniik, 1101 Main St., La Salle. 111. (23-27—7) ens Kje sta MIHAEL in FRAN ZORKA1 Doma sta od Sv. Križa pri Kostanjevici na Dolenjskem. Do 14. julija bila sta pri meni na hrani ter ne vem, kam izginola.. Kdor izmed rojakov ve za njun naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Martinu Robek, 918 Main St., Allegheny City, Pa. (23-25—7) POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske dege in za toge za kadi Posodimo tudi potrebni denar za iz delovanje dog. Ako imate doge na predaj, pišite nam, naii pogoji so ugodni FRTTiHT.AF.NDE« * OLIVEN CO.. •kreveport. La. P. O. Bex 602. Spominjajte se ob raznih prilikao naše prekoristn« družbe »v. Cirila ia Metoda v Ljucljaail Mal položi daz domu aa oltar I (▼ d) JOHN KRACKER, 119»8t Claii St., Cl9ve!»n4,0c Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vina (Concord) prodajam po 50c g&lono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem Lm portiral brinje iz Kranjske, velja IS steklenic sedaj $13.00. TROPINOYBC $8.50 gaiona DROŽNEK $2.75 ga Iona. — Najmanje posode za žganj p •o 4 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER UM St. Clair flk, Cleveland, Ohio. Rojaki naročajte se na "GUac Na roda", največji in najcenejSi dnevnik. POZOR ROJAKI! Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi maie ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznaio, ampak samo hvalijo sebe. tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS4Medical Institute, ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more t resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor : bolezni na plučah, prsih, želodcu, crevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v prlu, nosu, glavi, nervoznost, žrvčne^bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlaienje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebaviianje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onamie (samoizrabUevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lisaje, ,mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni r.a maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tiljlie spolne bolezni moške in Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.) Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ..Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko postnih znamk ali mark za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih roiakov. A at. Klapčič, Box 183. Barberton, O. Spoštovan! gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins ' New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat Zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem ■* Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins M. I. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaš-a drutre medecine ponu«j.lo, nobenih znakov bolezni ni več in nol < mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vain ostanem hvaležna Ivana Šume, Box Forest City, Pa. Zatoraj rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Tse vaše bolezni, trplenja i U slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. NABAVXA CALIFQRNIJSXA VINA NA PRODAJ. Dobro črno in belo vino od 35 do 4.5 centov gaiona. Staro belo ali črno vino 50 centov gaiona. Reesling 55 centov gaiona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik od $«.25 do $2.75 golona. Slivovicapo S3 gaiona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem Stefan Jakde, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. Prvi in edini slovenski zdravniški zaved v Aoriki©) Zdravimo vse fplučr.e, želedčne, srčne, očesne, ušesne, rosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatiz« m, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse tajne moške in ženske bolezni. Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z e«rcpejsko in ameriško zdravniško prakso. Rojaki! Pišite ali pridete. Is i hunitug. Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila rapravljena po zdravnikovem predpisu. l L E I S V R 1 V O ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Le»sy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Pozor Slovenci in Hrvati! Na milijone ljudi si je izdravilo potenje nog s KNEIPPOVTM P BASKOM, kterega je iznašel jedini doktor na svetu Monsignore Sebastijan Kneippl Samo jedekrat v tednu na-prašite .nogovice s Kneippovim praškom in noge bodo v največji vročini vedno hladne, suhe in zdrave! Za prašek jamčimo, da takoj po pr-skusu imeli bodete hladne, suhe, zdrave in čiste noge ter prenehal bode nadležni pot. Eden zavitek stane $1.00, kteri zadostuje eni osobi eelo leto. Kdor želi omenjen prašek, naj nam pošlje $1.00 in mi mn takoj pošlemo istega. JAKOB VAHCICJ& CO.^ 850 Second St., Steelton, Pa. (12-7—12-8 v d) Rojakom na znanje ! JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E„ Cleveland, 0 Izdelovalec ikranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanj* in popravljen je harmonik. Delo nr pravim na zahtevanje naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpel no in dolno. Cene tri vrstnih od $2. do $45. PloUe 00 is najboljšega ein ka. Izdelujem tudi plošče Iz alumi nijm, nikelj* ali medenine. Cena tri je od $45 do $80. Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakai bi kupovali za drag de- \ nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaja- ^ mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. Ta izvleček kupujejo zdai trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker a^ je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. $ Zapravljati žganje In likerje ni težko. $ Če imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jam-Sj čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa V/ Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega bi morali izdati, plačate le 20 centov. CPDirrVAI n italijanskem zakonu $43, sklenjenem 24 juniia/A 1895 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po držav-® nih uradnikih; če so tisti, odtisne se na njih pečat. ® Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo i 12 litrov (a galon) kterega sibodi sledečega ivania? mi v napravo 1 liter slivovke 1 „ Vlahova 1 ,, Maraskina 1 „ Kimljevca (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: 1 liter Pelinovca 1 liter Chartreussa 1 „ Konjaka 1 „ Ferneta l „ Brinovca 1 ,, Absinta 1 „ Ruma 1 Anisetta. naše nesnago 12 litrov (3 galone) samo za tri dolarje. Istočasno Va^i priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kako l se delajo razna žgania. I Pošlite nam tri aolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta koj rečene izlvlečke in knjigo. Brez denarja se ne odpošilja. NADALJE PRODAJAMO vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. Prodajemo xdravilno milo za lišajasto kožo in razne prišie na njej" milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani iz telesa. Ml JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju. Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa-) ko bolezen. Pisma in vse poizvedbe naslovite na . AMERICA-EUROPE COMPANY v 161 COLUMBUS ATE., NEW YORK, N. T. BS®®®®®®! "Winnetou, rdeči gentleman Spisal Karl May. Prirelil za 44Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) "Kako morete vprašati! Jaz vendar ne razumem nič o konjskem lovu; vi ste mojster v tem in po vas se hočem ravnati." Well, imate prav. Že marsikterega divjega mustanga sem imel pod seboj, ga premagal in ukrotil; zato opravičeno mislim, da niste z besedo mojster' me neumnega povedali. Pojdite torej, da ne zakasniva." Zajahava in odideva. on severno, jaz pa južno do tja, koder sva prišla na prerijo. Ker mi je bila puška za medvede pretežka in nepotrebna za j te namene, bi se jo bil rad za nekaj časa iznebil; toda čital in slišal sem, ' da se previdni westman samo tedaj loči od puške, če ve za gotovo, da se mu 1 ni ničesar bati in da jo res ne bode potreboval. V tem slučaju pa ni bilo tako; vsak čas utegne priti kak Indijanec ali eelo kaka zver; zato poskrbim j le. da privežem močnejše "stari gun". Nato čakam nestrpno dohod konj. Ustavim se med prvim gozdnim drevjem, privežem drugi konec lase trdno k sedlu ter jo v zankah tako pripravim. da mi jo je bilo treba samo prijeti in vreči. Daljni del prerije je bil tako oddaljen, da ni bilo mogoče videti, ke-daj pridejo mustangi. Zamogel sem jih videti šele tedaj, ko jih Sam napodi. Komaj stojim Četrt ure na mestu, ko zapazim veliko Črnih pik. ktere se naglo premikale in hitro večale. Najprvo so bile velike kot vrabci, potem kot mačke, psi. teleta, dokler se mi ne približajo tako. da jih zrem v njih popolni velike.sti. Bili so mustangi, ki so se mi bližali v divjem diru. Kako krasen pogled je na te živali. Griva plapola na vratu in repi plavajo kot šopi peres v vetru. liilo jih je k večjem do tristo, a vendar se je zdelo, da se zemlja trese j*>d njihovimi kopiti. Bel žrebec. krasna žival, je tekel pred vsemi; tega bi se moralo pravzaprav vjeti. Toda tako bela žival m za prerijskega lovca, ker ga sovražnik že od daleč vidi. Prišel je Čas. da se izkažem. Stopim izpod drevja na prosto in posledice nastopijo takoj: vodeči belec sk.n-i nazaj, prav kot bi bil dobil kroglo v telo; rreda se ustavi in zre; sledi glasno; boječe razgetanje, pomenjajoč: ves švadron okreni; belec gre na nasprotno stran za vodnika in zopet dirja cela ("•reda, od koder je bila prišla. Sledim jim polayoma; ni mi mudilo, saj sem vedel, da jih Sam Haw-kens zopet obrne. Medtem si skušam raztolmačiti nekaj, kar sem zapazil. Dasi so s0 konji obrnili takoj, se mi je vendar zazdelo, kot bi jedna izmed živali j ne bila konj ampak mula. Mogoče je seveda, da sem se motil, a vendar mislim, da sem dobro videl. Drugič hočem bolje paziti. Ta mula je bežala v prvih vrstah, takoj za žrebcem vodnikom; konji jo niso torej pri-poznali kot >ovr>tnico, ampak ji dali še prednost. Za nekaj Časa čreda zopet pridrvi, a se takoj obrne, ko me ugleda. To je ponavljalo še večkrat in pri tem se dodobra prepričal, da se nisem motil; bila je res med njimi mula, jasnorjava, s temno črto po hrbtu. Napravila je name takoj dober utis in je bila kljub veliki glavi in dolgim ušesom lepa žival. Mule so za dovolj ne jše kot konji, stopajo varnejše in se jim ob prepadih ne zvrti v glavi. To pa so prednosti, ktere se vedno jemlje v potov Seveda tio tudi trmaste. Videl sem mule, ktere bi se dale rajše ubiti, kakor pa da bi se premaknile iz mesta, dasi je bil voz prazen in pot gOVOnL lepa. Niso ubogale, pa niso. ~ Zdelo se mi je. da je ta mula kazala mnogo ognja; njene oti so bile jasnejše in pametnejše od ostalih konj in zato sklenem, da jo vlovim Gotovo je u,la svojemu lastniku pri prehodu divjih čred in ostala med mustamn Zapodim čredo zopet proti Samu. Prišla sva že tako blizu skupaj, da sem ga u.iel. Ker niso mogli mustangi ne naprej ne nazaj, udarijo jo na stran Midva jim >!ediva. Čreda se razdeli in precej zapazim, da je mula pri glavnem oddelku; ob >.rani belca drvi v velikih skokih: bila vam je izvan-rediio hitra m trpežna žival. Držim se torej te črede in zagledam, da -re tudi Sam za njo. ° "V sredo vzemiva, jaz levo. vi desno," zaklife mi. Spodbudiva z mtngami konje in jahava ne samo jednako hitro z mustang, ampak se precej hitrejše, tako da jih dojdeva, predno dosežejo "ozd Seveda ne gredo vanj; obrnejo se in hočejo med nama nazaj. Da to pre-preena, zdrava drug proti drugemu; v tem pa se razkrope na vse strani kot kokoši, <-e jastreb plane med nje. Belec in mula švigneta skupaj med nan a: tak.,, obrneva za njima. Pri tem mi pravi Sam držeč svojo Ia*> pripravljeno nad glavo: 1 "Zopet greenhorn! Saj tudi večno ostanete»" "Zakaj t" • Ker na belca škilite; to pa wore storiti le greenhorn, hi-hi-hi!" Odgovorim mu. a me ne sliši, ker prevpije njegov glasen smeli moje .<-. On t,,re, nos!,, da sem si belca vzel na piko. Naj si misli! Pre-" »m mulo in >e obrnem na stran, kjer so mustangi boječe razgetali r/ r!ed tega silno na tla. Sam Hawkens Odleti \ velikem pdkrogu, obrne se parkrat v zraku in telebi na tla. Konj - , m. p..h.-n. rn dirja naprej. Vsled tega popusti napetost lase: mula ktera je , m j ostala, ne da bi s,- bila prevrnila, ,x,stane vsled tega zopet I« * > Zato zdi rja m potegne konja, ker je bila lasa na sedlo pritrjena, Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller. zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neural gije, prehlajenja, bolezni v prsih ^^ in hrbtu. Ono ima 351etni . ■ . rekord svojega vspeha. jkl A Brez varnostne znamke ^^^ "sidro" ni pravo. ▼ 25 in 50 centov. . F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. Skušnja učil Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO 6RENK0 VINO po najboljšem navodilu, iz najbolj-iik rož ta korado, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz fiaet", narivoega vina. Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JI OSI F* RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Čast mi je naznaniti slavnema občinstvu v tudi da si icagi, iu.. kakor o Z jed. driavmh, rojakom m v____ cm o tvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu' Comoagnie Generale Transatlantic. |Francoska parobrodna družba.j #17 S. Center Ave., Cbicajo, III., bliro 19. ulice, kjer točim pristno uleiano Atlas-pivo, Izvrstni whiskey. Majboljft vina in dišeče smodke no pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodoSli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. BB.ZOPARNIKI francoske dražbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer: V Havre : La Provence. .26. jul. ob 10. uri dop. La Lorraine..2. avg. ob 10. uri dop. La Goscogne. .9. avg. ob 10. uri dop. La Bretagne. .16. avg. ob 10. uri dop. La Touraine. .23. avg. ob 10. uri dop. La Savoie— .30. avg. ob 10. uri dop. V Bremen : Kronprinz Wilhelm 31. jul. ob 11. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm der Grosse 7. avgusta ob 10. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm II. 21. avgusta ob 6. uri zjutraj. VHamburg: Deutschland. .26. jul. ob 8. uri zjutr. Deutsehland. .23. avg. ob 7. uri zjutr. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasne na FRANE SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno ©d- -ooo- On se medtem pobere in 7.a sen Hitim k Samu, da vidim, ali je kaj ranjen, mi pravi prestrašen: • V>i zlomki' Dick stonetovo kljuse je odilo z mulo ne da bi mi reklo z. Bogom, i-e se ne motim!" "Ali ste se kaj poškodovali ?" "Ne. Stopite raz konja in posodite mi ga. Moram sra vie t i " j*-". /.J k a.) T "No, iti hočem za beguncema. Stopite torej hitro doli!" •■Mi ne pade v glavo. Lahko se zo]>et prevrnete, pa sta oba konja pri ri teli 1 k-.Wah jjo/.eiiem svojega konja za mulo. Bila je že preeej daleč, s konjem zmeša v diru. Ona hoče na to, konj na drugo stran; na ta ol»taneta. ker jih ia-a veže med seboj. Dojdem jih kmalu. Niti na n." pride, da bi upotrebil mojo laso; rajši primem za ono, ovijem ne- ...hkokrat okrog roke in sem bil prepričan, da bodem mulo zdržal, rv,. Wim z obema in privlačujem laso k sebi, da jo je bilo vedno manj e. I'll tem se ,iale živali dosti dobro voditi; pripravim jih pola-t, da se v polkrogu obrnemo proti tistemu kraju, kjer je Sam obstal. Tam pa petopMp zanjko naenkrat tako močno, da se krepko za- Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Američana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Cunard-črte: Carpathia........31. julija opoldne. Slavonia... .2S. avg. ob 11. uri pop. Parniki Austro-Americana-črte: Francesca........28. julija opoldne. Sofia Hohenberg.16. avgusta opoldne. RED STAR LINE Prekoiaorska prodna diužfca »Rudeča zvpzda" posreduje redno vožnje- s poštnimi parniki med New Yorkom In Aotwerpeaom 4 * * * ♦ * * * Fhiiadelphijo in Actwerpeaom C .m '-iiMf - Gerty.. .25. avgusta opoldne. Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka: V Antwerpen: Vaderland.28. jul. ob 10.30 dopoldne. Finland... .4. avg. ob 3.30 popoldne. Zeeland____11. avg. ob 10:30 dopold. Kroonland. .18. avg. ob 2.30 popoldne Vaderland----25. avg. ob 8.30 zjutraj V Hamburg: Patricia. .28. jul. ob 10. uri dopoldne. Amerika..2. avg. ob 3. uri popoldne. Bluecher..9. avg. ob 9. uri dopoldne. Aug. Victoria. .16. avg. ob 2. uri pop. Amerika......30. avg. ob 2. uri pop. P vri ko £ nači min« si j< Najprvo proste, goma do m drsne okoli vratu mule; takoj zgubi sapo in pade na tla. "Vrzite, dokler ne primem jaz. potem pa izpustite," mi zakliče Sam. S koči [>o!eg in se postavi prav do živali, dasi je ležala na tleh in bila z nogami na vse strani. "Zdaj!" pravi. Izpustim laso; mula pride k sapi in poskoči; prav tako hitro se zasuče San: na njen hrbet. Obstane par trenutkov popolnoma mirna, kot otrdela od igralni: |N.tem pa se izstavi na zadnje noge, poskoči na vse štiri strani in pove*i irlavo prav do tal: a Sam obsedi kot prirastel. "Me ne spravi raz - be," pravi mi. "Zdaj bode poskušala še zadnje in zbežala z menoj. Počakajte me; pripeljem jo krotko nazaj!" A motil je. Ne ubeži / njim, ampak se vrže naenkrat na tla in se vjija. .Malemu človečku polomi lahko vsa rebra; moral je raz sedlo. Jaz sk.*-im i;.i tla, zagrabim na tleh >e plazečo laso in jo krepko potegnem in ovijem okn.g neke močne korenine. Otrese se svojega jezdeca in poskoči. J loče zdirjati, a korenina drži dobro. Lasa se napne in zanka se krepko zadrgne; žival zopet pade. Sam Hawkens odskoči v stran, potiplje rebra in stegna ter napravi tako kisel obraz, kot bi se bil najedel samih lesnik: "Naj strela gre," pravi mi; "te ne vzdrži nobeden človek, če se ne "Kaj se! Od te mule bi se dal človek osramotiti, ktere oče ni bil nobeden gentleman, ampak, čisto navaden osel I Mora ubogati. Pazite!" (Dalje prihodnjič.) V Rotterdam : Rotterdam----25. jul. ob 10. uri dnp. Potsdam.........1. avgusta opoldne. Noordam. .. .8. avg. ob 6. uri zjutraj. N. Amsterdam 15. avg. ob 10. uri dop Statendam. ,2p. avg. ob 10. uri dop. Ryndam----29. a\g. ob 10. uri dop. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga nad uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestila pošljemo našega nslnžbenea po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorkn. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER 109 Greenwich St, New York City. Frcraža p^jrLxc S siedočimi roštnim: poinik?. WOfcRUND dw »fjak? 12017 fen.! KhuCHLAMD........... »2760 ton ZEELAND............>.305 tonj FINLAND..............I27S0 tor, Pri cenan za m_dkrov]> so vpoStete t potrebščine cSotarr-hrana, najboljša postroiba. ' Pot &a Antwerpen je jedna najkrajgih in na-prijetn-j^ih za potnika Iz a: y Avstrijo : na Kranjsko, Šuje-sko. koroško, Primorje, Flrvatskor»alralclfo t druge dele Avstnje. ' w^tl1^^ VORlJCA odpljujej? parniki vsako soboto od 10:30 ur" dopo^ ludne od pomoia štev. 14 ob vznožn F ji ton Street. — Iz PHILAOEL* P"IJE< vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vprašan; ali kupovanja voiailh listkov se je obrniti na- OFFICE : 9 BROADWAY, NEW YORK CITY, 90-96 Deaborn St., Chicago, — Ceutuiy Building, St. Louis, -l*ost street, San Francisco Cal., ali na njene zastopnike. Velika zaloga vina in žganja Matija Griži; Prodaja belo vino po 70c ga'lon t, črno „ 50e „ Drožnik 4 pdlone za.......811.00 Brinjeveo 12 steklen5«; zn gl2.00 ali 4 gnil. (sodček) za........8lti.no Za obilno naročilo se priporoča Matija Grillv - Slik^ nrtuSta/lja uro z^ gospode z zlutom prevlečeno in dvojnim' pokrovi, velikost 16", in je jarcčena za 20 iei. Kolesovje je najboljšega ame- rikanskega izdelka — Elgin aliSpringfield na IS kamnov. Blago se pošilja na zahtevo in stane sedaj samo $13.00, Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem Jacob Stonich, 72 E. Madison St. o Chicago, 111. ROJAKI, NAROČAJTE SE N.A "GLAS NARODA", NAJVEČJI IK NAJCENEJŠI DNEVNIK! NAZNANILO Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici priporočamo našega večletne ga zastopnika Mr. FRANK BATJDE KA, stannjoč 342 Reed St., Milwaukee, Wis., ali Box 5, Station A. Ta sprejema naročila za list, oglase in ima t zalogi raznovrstne slovenske knjige. Upravniitvo "Glasa Naroda". r Nilje podpisana pripono1 5am potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.......... 1SAL00N T L. rt urecnwka o«____ o o NEW YORK c e T katsrem točim vedno pivo, doma j,rcšana in importirana vina, fine likerje tor prodajam izvrstne sroodke..,..... Imam vedno pripravljen dober • prigrizek, Potujoči Slovenca in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postre • šba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON'KROGE 197-lif Qrtmwkk Stmt, New Yscfc. — i i s Ll i direktna crta do havre. pariza. švice, inomosta in ljubljane POSTINI PARNIKI SO: "La Lorraine" na dva viiaka____ "La Savoie" „ „ 16,0()0 9,OtJO ...................12,000 ton, J-,iv>0 konjskih moči. «T ^ t, " " " ...................12,(KR) ,, La Touraine „ „ „ ..................... (MM| " L'Aquitaire „ „ „ ...................lif> LaBretagne"................................. s,»k, La Champagne" .............................. "La Gascogne".................................s^jO Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. vri dopoludns iz pristanišča št. 42 North Eirer, ob Morton St, N. I. •LA PROVENCE •LA LORRAINE La Gascogne La Bretagne •LA TOURAINE 26. julija 1906. *LA SAVOIE 2. avg. 1906. *LA PROVENCE 9. avg. 1906. *LA LORRAINE 16. avg. 1906. *"LA TOURAINE 23. avg. 1906. *LA SAVOIE 30. avg. 1906. C. sept. 1906. 13. sept. 1906. 20. sept. 1906. 27. sept. 1906. Parnima z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Kozmiriski, generalni agent za zapad. 71 Dearborn St., CMce^o, 111. CUNARD LINE SPARIViSC! P>JUaUJIB^iO MED TRSTOM, REKOJNNEW YORKOM PARNIKI IMAJO J1JI0 OBSEŽEN P0KBI1 PROSTOR X2QVV ZA SETANJS POTKIKOV rBET-iEfcr* HAZRKIr odpluje iz New Yorka due 31. julij«. odpluje iz New Yorka dne 28. avgusta. odpluje iz New Yorka dne 11. septembra. ULTONIA, 9LAV0N1A in PAMONU ^ parmia na ao isti dan na ]>armk, ko od doma gredo. Phelps Bros. C8, Co., General Agents, 3 Washington'St., New^York. Rojakom "" r.aznaniam, da jr. za tamošnji okraj moj edini pooblaščeni zastopnik za vse posle . JAKOB Z i 1 4824 Blackberry Alley- _ Fittsburg, Pa. ^ Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do ^ 8. ure zvečer. fk «ypk. priporočam. Frank Sakser. ^%'MHHi II ^ ll^l ličili M fa