Katolišk cerkven lisi. Danica izhaja 1., 10. in 20. dno vsaciga mesca na eeli poli, in velja po pobti za eelo leto 3 cM., za pol Iru 1 gld. CM kr \ m-karairi ■prejemana na leto 2 gld. 6U kr. in na pol leta 1 gld 30 kr., ako oni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Hamr« ditn poprej. Tetivi \VIII. V Ljubljani 1. velikega travna 18(i5. List 13. Spomini m poioranja r Miim. Spisuje Dr. Janez Zlutoust Pogacsr. 14. Cerkvi mm. Piidencijaiie in Praksede. Med vimiualskim in eskviliuskim gričem je bil nekdaj zanimivi terg patricijski (ricus pntriciu#). kleri se je tudi terg Kornelijev (ricus Corncliorum) imenoval, ker je ondi žlahtna rodbina Kornelijev stunovalu. I/, upostoljskih djanj 10. pogl. je znano, du je sveti Peter v Cezareji ker-Htil Kornelija, stotnika trume, kteri ne je reklo italijanska. Brez dvombe je bil tu novi kristjan iz paganstva odslej s posebno ljubeznijo aposteljuu vdan. Komu bi sc ne zdelo ua vse krsje verjetno, du je Korucli Petra s svojo mogočno hrambo varoval, ko je pod kraljem Agripom njegovo življenje prišlo v nevarnost? Otctcmu iz ječe po angtdu jc gotovo na struni stul, ko je bil primuran bežati iz Judeje. Menim, du si jc v naj večo čast štel. Petru ladijo presker-heti. ktera naj bi ga pripeljala v Italijo in v središujc mesto tedunjegu svetu. Tudi skorej ni mogoče druguče misliti, kukor da je Kristusovega aposteljna, po klcreiu je bil sprejet v zavetje zveličavnega mini, gorkd priporočal žlahtni Kornelijev! rodbini v llimu. Tako sc vse lepo vjema, kur uam zgodovinsko zročilo o Petrovem prihodu v llim in njegovem ondusnjem stanovanju pripoveduje. Glavar Kor-uclijeve rodbino je bil tisti čus Korueli Pudent, častit ud rimskega starešinstva, /ena mu je bilu Klavdija, žlahtna Britunka. Imel je dva siua, Timoteja in Novata, iu dve hčeri, Pudencijano iu Pruksedo. Njegovo posestvo je bilo bogato in širokosežno v patricijskcm tergu. S hišnim poslopjem sle bile sklenjeni dve znameniti knpli, kterih ena se je pozneje Timotejeva, druga pa Novatova imenovala. Pri tej žluhtni družini, kteru vsa je keršunsko vero z veseljem iu hvaležnostjo sprejela in delomu do smerti mar-terstva ji zvesta ostala, je Peter najdel prijazno bivališč. Tudi sv. Pavel jo je štel med svoje drage prijatle. (2.Tiin. 4, 21.) Sv. Justin marternik je o svojem bivanju v llimu ravno tukuj stanoval in krono marterstva dosegel. Iz sve-tišu Pudcntovega poslopja jo Peter razpošiljal na vse krajo oznuuovuvcev evangelija. To poslopje je bilo središe keršanstvo, tu je bila poglavitna iu nar starejša cerkev v llimu ; tu jc sv. Peter daroval ua lesenem altarju daritev nuve zaveze. Kakor po drugih mestih sc je tudi v llimu od začetka daritev svete maše lo na enem kraju opravljala in opravljal jo jc nuvaduo papež sam. Se pozneje, ko je bilo več cerkev zidanih, iii so sc kristjani v njih k svetim pobož-uostim zbirali, so jim diakoni sveto rešnje telo od edinega alturju poglavitne cerkve prinašali, mašniki pa jim ga v zavživanje delili. Ta edini altar je bil v llimu dolgo zgorej omenjeni leseni altar sv. Petra, poglavitna cerkev pa tista, ktera se še zdaj po Pudcntovi hčeri iu marternici, sveti Pudcucijaui, imenuje. Kakor presluvni rajni kar- diual IViscmati, bivši titular te cerkve, terdi, je četerti Pe.rov naslednik papež Kvarist žc zapovedal, da naj sc vpiihodnje altarji uarejajo iz kamna in altarski kamen z oljem mazili in posveti. V cerkvi svete Pudencijaue je pa zavoljo častitljivega spomina sv, Petra vendar vedno služil svetim skrivnostim stari leseni altar, iu sicer tako dolgo, da je bil pod papežem Silvestrom I prenesen v Lateransko ha iliko. I.e ena deska (.dilja) jc do današnjega dne branji na pri sv. Pudcucijaui. Papež Kvarist je rimsko mesto tudi razdelil v fare in farne cerkve zavoljo maziljenega altarskega kamna imenoval z ti a m li ju (tihilos) glede ua I. Moz. 2**. 17, I4*. ..Prestrašen jc i Jakob) rekel: Kako strašau je ta kraj.' Tukaj ni druzega kakor hiša božja in vratu nebeške. Jakob je tedaj zjutraj vstal, je vzel kamen, ki ga je bil pod glavo djal, gu je postavil v znamnje (in fitutumiu gu je oblil z oljem." Cerkev v Patricijskcm tergu ali cerkev sv. Pti-Ueucijaiie pu ni bila farna uli znamenje (fitnins/, icoiuc je tudi po omenjenem rnzdeljenju ostala škofijska ali velikovcč papeška cerkcv. še le papež Pij I (112 — 157) je tej eerkvi prizidal molitvcuico ali kapelo, ktero je postavil v farno cerkev ( v znamenje, in litutum |, iu ker jo je svojemu bratu Pastorju iaročil, se ji je reklo titulus 1'nslnris. ktero iuič jc bilo dolgo času primek s to kapelo skleujc-nega kardinuluta. O papežu Piju I se tudi pripoveduje, da je pri tej cerkvi stalno kerstno kopel dal narediti, druga predpravica škofijske cerkve, ktera jc bila pozneje, kakor leseni Petrov altar, na lateransko baziliko prenesena. Bere se. da jc papež Štefan I v letu 257 tribuna Nemczija z vso družino in veliko druzih oseh v Pastorje vem zuamnju (in tifulo l'usforis) kcrstil. Tukaj je tudi blagi levit l.orenc dragocene cerkvene posode med uboge delil. Ime titulus historis sc je pozneje umaknilo zgorej omenjenemu svete P u d e n c i j u n c. Kraj je ravno tisti, in iicdvomljivo je bila cerkcv svete Pudencijanc skoz tri sto let papeževa škofijska cerkev. Pač s povzdigiijcniiui čutili stopi popotnik v to svetiše. Dolga verstu papežev, ki so z martersko kervjo zaznamovali službo svojega visokega poklica, sc tu razrnotava pred njegovim duhom. Tukaj so posvečevali mesca decembra mašnike iu diakouc zu rimsko mesto, iu škofe za razne škofije zunaj mesta. Tu jc bil sveti l.orenc v diakona, tu stu bila Pudcutova sina Norat iu Timotej v mašnika posvečena ; tu je Polikurp, tu jc Ircncj obiskal Petrovega nasledniku. Tukuj ste sveti Devici Pudencijaua iu Prakscda o Nerotiovem preganjanju kri marternikov, ki ste jo z gobami nabirale, v verče ožcmale in v podzemeljskih jamah spravljale iu skrivale. Akoravno sc tu ccrkcv zdaj ne bliši v tako bogatem kiuču, kakor uiarsikterc druge rimske cerkve, jc pa vendar keršanskemu sercu ueskotično druga. Pod velikim al- Urjem počiva veči del trupla »vete Pudencijane. Nad altar-jem »c vidijo stare lepo ohranjene mozaične podobe Zveličarja, Petra in Pavla, evangelistov, Pudencijane in Prak-sede; te dve sestri martcrnici imate v rokah z venci ovite darila , ki jih Zveličarju naproti nesete. — V pervi kapeli na cvaugelijevi strani vštric velikega altarja sc pod altar-jem sv. Petra hranuje in skoz okno vidi ena deska lesenega Petrovega altarja. Ni dolgo, kar so to desko primerjali z lesenim altarjem, ki sc zdaj znajde v lateranski baziliki, in so se popolne enakosti obojega lesa prepričali. Naslednja, obširnejša kapela ua ravuo tisti strani se Kaje-tanova imenuje, po slavni rodbini tega imena. Ta je veliko krasnejša in bogatejša memo druge cerkve; kinčajo jo razun drugega marmorja umetne presne in mozaične slike. Kajetanova kapela jc tista, ki jo je pridelal papež Pij I, in postavljeno v znamenje svojemu bralu Pastorju izročil (ft/idus Pastoria.) Blizo te kapele se vidi železen oklep, ki obdeja prtcej globoko jamo, v ktero ste sveti devici spravljale ostanke Kristusovih spričevavcev iu v verč ože-male njih drago kri. Neki slari oboki (monumenfa arcuata) pričajo, da se jc tik te cerkve razprostiralo poslopje Tiiuotejeve kopli. Ko človek nad takimi spominki stoji, mu zgine spred oči daljina osemnajst stoletij, ker začetek iu konec v en krožeč staknjen objema. Preden zapusti to nar starejšo rimsko cerkev, se šc na vse strani ozira, da bi si njeno podobo, ktera sc sercu tako zelo prikupujc, globoko tudi v spomin vtisnil. Zdaj cerkev svete Pudencijane v oblačilu vidovstva žaluje, ker ji je bil nedavno odvzet slavni ženin, njen priim-nik ali titular, kardinal \Viscman. Ne deleč od svete Pudencijane proti Marii Veliki Je druga cerkev, Pudcncijanini sestri, sveti P rak sedi posvečena. Zidana jc nad Novatovo koplo, tedaj v okraju Pu-dentovega posestva. Ze v drugem stoletju je bilu ondi molitvenica iu pribežališč preganjanih kristjanov, V devetem stoletju pa jo je papež Paskal 1 v častljivo ccrkev prezidal, ki toliko zanimivega hranuje, da le nekaj ob kratkem za-morem omeniti. Na loku pred tribuno in ua oboku nad velikim altarjem se vidijo kaj izverstne mozaične slike, ki upodobujejo nebesa. V sredi je mesto (nebeški .Jeruzalem), proti kteremu potovajo popotniki noseči v rokah ovenčane darila. Pri vratih stojita sv. Peter in sv. Pavel. Sred večnega mesta Kralj vekov derži s\etuo kroglo v roki; zveličani prebivavci svetega mestu ga obdajajo s kronami nu glavi in s palmami v rokah. — Na verhu oboka se razločijo začetne čerke Paskalovcga imena, spodej pa roka, deržeča venec, znamnje pričujočnosli božjo. Bolj v dnu je versta ovac in truma svetnikov. Nad njimi je v visoki podobi Kristus, dobri pastir, ki derži raztegnjeno desno roko, kakor da bi govoril svetično: „,Jaz sein dober pastir, iu jaz poznam svoje ovce iu moje ovce poznajo mene." Ob Zvcličarjevi desnici stoji sv. Pavel belo oblečen; zraven njega mlada devica, sveta Prakscda v zlati obleki, na kteri sc dragoceni kamni blišijo, v roki skriti pod tančico ima okrogel venec v taki podobi, kakoršno so imele darila, ki no jih pervi kristjani imeli navado pokladati na altar. Tretja podoba kaže papeža Paskala, deržečega v roki ccrkev svete Prakscde, ktero je, kakor je bilo že zgorej omenjeno, častitljivo prezidal. Paskal ima okoli glave čve-terovoglati svit, kteri znamujc, da takrat, ko su so te sliko narejale, še ni bil svetnikom prištet; zakaj svetnike malajo z okroglim svitom. Ob strani jc postavljeno zalo palmovo drevo z zelenimi vejami, med kterimi tiči skrivnostni liček feniks, pomenjajoč častitljivo vstajenje. Ob levici Zvcličarjevi stoji sv. Peter belo oblečen, zraven njega sveta devica Pudencijana v dragoceni krasni obleki kakor sestra Prak-seda, naprej blezo sv. mašnik llenou, čigar truplo tu počiva. Vse to je krasno, zolii občudovano mozaično delo. V presvetiše (prezbilerij) se gre po dvojnih stopnicah iz dragega rudečega marmorja, kakoršen sc zdaj v tako velikih kosih le redko kje nahaja. Sred presvetisa je altarna miza, nad ktero se vzdiguje mogočen baldahiu na štirih močnih stebrih iz porfida, ktere je daroval kardinal Karol Boromejev, bivši titular ali prlimuik te cerkve. Slika velikega altarja, ktero je zdelal Juli rimski, nar ljubši Rafaelov učenec, je ena zmed nar izverstniših del slikarske umetnijo; kaže žlahtni devici Pudencijano in Praksedo, ki kri marternikov z gobami pobirate in v verče itžemale. Na evangelijev! strani je kapela sv. Karola Bonme-jevega, v kteri verni katoličan z globokim spoštovanjem poljubuje kakor drage svetinjo revno mizo, na kteri je veliki spoznovavee stregel ubogim, iu lesen stol, kteri je njemuu služil. Nasproti Karolovi je kapela sv. mašnika in marternika Henona. Krasi jo tako izverstno mozaično delo, da se je zavoljo njega tej kapeli reklo paradiž. Toda človek za vse drugo vid In sluh zgubi, ko spremljavec spred votline v desni steui potegne zagrinjalo in za oknom z berlečo svetilnico pokaže kake tri čevlje visok steber iz rudeče-belega jutrovskega marmorja, ter pravi: Glejte steber, na kterega je bil Jezus o bičanju privezan. Ta beseda vse ude merzlo prešine; človek so zgrudi na kolena, ne ve kdaj, iu zamišljenemu se oči polnijo s solzami; tacega trenutka bi za jezero posvetnega veselja ne zamenil. Vini grede sem le še pokleknil sred cerkve pred železnim okle-pom, kteri ravno tako kakor v sveti Pudeucijaui rob jame obsega, kjer ste žlahtni sestrici košice marternikov iu njihovo predrago kri v verčih skrivalo. Odznotraj oklepa je zdaj postavljena klečeča statva sv. Prukscde, ki gobo iz-žeina in serce k živi pobožnosti vnema. Oh koliko drage kervi je stalo našo odrešenje ua Kalvarii! Koliko druge kervi je stalo ziuaguvuo uterjenje keršanstva! Nuj ti potoki uiartorsko kervi nikdar ue nehajo usmiljenja sklicovati nu zda nji nehvaležni svet, ki svojegu edinega Zveličarju pozublja. Pogovor od posla* (Dalje.) Domač gost. Kakor se kaže, se mi katoličani posta nc bomo znebili, pa mene saj to nikakor ne vjeda, zakaj spoznati moram, gospodje, da zavoljo posta iu postnih jedi šo nikdar nisem kake težave ali slabosti občutil, velikoveč ko od postnega dne govoriti slišim, se mi serce smehlja; kaka lepa posterv, ščuka, uli kaka okusna močuata jed, to mi jo ljubši, kakor naj bolji pečeuku, iu v resnici mislim, du bi ino no obtožilo, ko bi se v leti tudi 365krat postil in prestopuo loto šc en dau več. — Tu sva midva prav enakih misel, zakliče Drugi domači gost. Jaz sc tudi posta nikakor no bojim. Na jedi mi žc sploh ni veliko ležeče; dobro kapljico pa naproti zelo conim, ue da bi zavoljo tega post prelomil; zakaj „fluiilum non fraugit jejunium." (Pričujoči se besedam teh dveh gostov posmehujejo, poslednjič povzame spet besedo) Kat. d uho von, rekoč: Ali zatoraj gospodje v resnici mislite, da sto tako cerkveni postni zapovedi zadostili? Poprejšnja gosta. Ne vemo, zakaj bi nad tem dvomili. Kut. duhoven. Meni so zdi, da bi pač vzrok itneli nad veljavnostjo svojega posta dvomiti, ako sicer od posta iu uaiucna, ki ga cerkcv pri tetn ima, da post zapoveduje, pravi zapopadek imate. Kupoc. In kteri jc ta namen? spoznati moram, da mi ni popolnoma znan, iu da postne zapovedi sploh v njenem raznem zuhtovauji do dobregu ne umom. Drugi kupoc. Tudi meni so tako godi in berž ko ne, tudi še komu drugemu; zakaj med tem ko kmalo od priterganja pri jedi, kmalo od zderžanja od mesnih jedi govorite, veuder vse to brez razločka poat imenujete; zd se mi iu«1i, ako t»e pruv »pomnim, da sc tudi S. cerkvena ali postna zapoved nedoločno in le bolj splošno glasi, lako da nam v resnici ni »amciiti, ako kak pest pre»rrnm iu iz nevednosti ne zadostimo vsemu do pike. kar cerkev v li zadevi od nas tirja. Vstregli nam bole tedaj, g. duhoven, ako im m to reč nekoliko razjasnilo in razložite, da vemo kako iu kaj. Kat. duhoven. Vaši želji rad in » veseljem zadostujem, temveč ker mi je vaša radovednost priča, da za pošt še kaj marate in da vam postna zapoved ni prazna reč. Čudili bi se sicer mogel in skoraj bi se mi neverjetno zdelo, da bi vam omikanim gospodom neznano bilo, česar ste se že v malih šolah učili, ko so vam je 3. cerkvena zapoved razlagala; ako bi skušnja ne učila, da se zlasti v verskih reteh pri možu le prcrado to zgublja, kar je kot šolarček dobro vedel in znal, posebno, ako komu potem ko se je izšolal, kakor se le prerado zgodi, ni več za katekizem mar, In ga ludi ne veseli verskih bukev brati ali cerkvenih govorov poslušati. Prav lahko se potem zgodi, da vera bolj in bolj peša in se *ču»oma namesto pravega spoznanja in kcišaiiekcga duha, mlačnost, nevednost in laž-njiva omika vgnjezdi iu marsikaj potem za malenkost ima, kar vender nikakor ui malenkost, kar zlasti tudi od cerkvene postne zapovedi velja, ktero prelomiti, mnogi, kakor se kaže, več zu greh nimajo, ko vender cerkvena zapoved \>c veže in zadeva, in čeravno bolj splošno, vender jasno in razumljivo govori: ,.Pusti sc zapovedane postne dni, namreč 40danski post, k vat črne poste in druge zapovedane pustne dni, z d c r ž i s c tudi ob petkih (in sabotah) mesnih jedi."111) Splošno in nedoločno je Ic to, da zapoved vsih postov, ki jih cerkev zapoveduje, posebej nc našteva in tudi nc omeni sedanjega polajšunja. Kar je pa v ti zapovedi, ki za vse razne kraje iu narode vesoljnega svetu velja, in se ravno zavoljo tega popolnoma določno glasiti ne more,— pomanjkljivega, to popolnoma nadomesti pastirski list, ki ga škof vsako leto pred 40danskim postom razglasijo iu v kternn so natanko iu določno vsi postni dnevi celega letu iu tudi v>e polajšunja zaznanivane, tako da m* prav nihče s kakim dvomom ali nevednostjo v ti zadevi izgovarjati ne more. V naši (ljubljanski) škofiji od cerkve zapovedani posti so tedaj sledeči iu polajšanja so le-te: 1. si inleset danski post. ki sc s pepeluičiio sredo prične in do velike nedelje terpi. Zapovedano je v tem času, da se sine, razun nedelj, ki niso postnim dnevom prištete, samo enkrat ua dan se nasititi, doj ušeno in polajšaiio pa, razun vseh petkov in sabut, pcpcluične in kvateiue srede, in tieli poslednjih dni vclicega tedna, da s(• smejo mesne jedi vživali opoldne in »večer.*14* I toda z meseni se uc sinejo v čistiti iu zavzivati ludi libe. 'i. lOdaiiskem postu podoben je post v ud ven tu, zapovedan zu vse srede iu petke od perve udventne nedelje do božičnega piusnika s tem pulujšanjem, du je piipuseno o sredah, razun kvateme srede, mesne jedi vživali. 3. K vu ter ni post, ki ga cerkev v enem tednu vsakterega štirih letnih časov v sredo, petek in saboto brez polajšanja zapoveduje, tuko du je prepovedano več kot enkrat na dan sc na.-ititi, zdeižati sc pa mora vse tii dneve tudi mesnih jedi. 4. P r e d d n e v i n c k t e r i h p r a z n i k o v iu sicer: Sabota prid binkuštini, pieddnevi ali dclapusti sv. aposteljnov Peti a iu Pavla. Marijinega vnebovzetja, v sili svetnikov. Maiijinega neom. spočetja iu rojstva Gospodovega. Tudi ..Jejuniu. eerlis ilicbn*, tcni|inrihuH|ue imlirta observato " (Tun. »post lis »Me ) ••) lil. puslirski list I .j. skt'. ISIJ.V v trh preddnevih, kakor v kvaternem po-tu. je zapovedano si pri jedi pritergati in se zderžali mesnih jedi. 5. Post, kteremu Nemci z latinsko besedo „ab«tineuc" pravijo, za vse petke celega leta, kjer je brez vsega priterganja pri jedi samo mesne jedi vživuti prepovedano. To so posti, ki jih dandanašnji cerkev zapoveduje, pa toliko polajšaui, da se v resnici komaj senco imenovati smejo proti nekdunji ojstrosti, kteri so se verni s čudopolno pokoršino, gorečnostjo iu vnemo podvergli, iu ktera sedanje tolikanj mlačne kristjane tem bolj toži iu »lamoti, kolikor mauj jim je mar, da bi saj v leni malem ceikvi pokorni lili, kar jim dandanašnji iz toliko blagih namenov zastran posla zapoveduje. (Dalje imsl.i Ao«t Jati, aH glattka pot na rMice. (Konec.) Ko sc je lioštjun naveličal hodili križem svet, gre k svojemu sosedu in sc mu ponudi v službo. Kekel je, d« bi rad spet živel s svojo ženo. Neki pol leta sta živela skupej, pa kar jc žena prislužila, to ji je vzel mož iu zapil na žganji. Neko nedeljo pride proti mraku domu. Ilil je prej v gostilnici in jc ves svoj zaslužek pognal po gerlu. Hotel je tedaj od žene kaj denarja dobili, zakaj vedel je, du jc dobila ona v saboto ovoje plačilo. Prav prijazno, kakor ga je malokdaj vidila, spravi ženo seboj in jo pelje daleč čez polje proti neki vodi. Tam sc vsedeta. in on »ačne z lepim in hudim tiijati denarjev od nje. Ker pa z prilizovanjciii nič uc zmore, iu sc žena izgovarja, da potrebuje vse za svoje otroke; tedaj ou strašno zaicži: ..Danes še boš zvedila, s kom si dosihmal opravili imela!" Zgiabi jo, kakor jc bil Kajn zgrabil nedolžnega Abclna. ubije njo z otrokom vred. mertvo truplo pa veižc v vodo. Potem se je vernil domu iu šel jc spal. — Glejle. ljubi moji! kako daleč zaide človek, kteri se v mladosti nc nauči llogu služili in pridno molili, kteri sc ogiba pridig, keršanskega nauka in spovedi. Kako hudo je vendar zapustiti lloga! Takemu človeku so vislice postavljene, njemu je pekel odpeti. Drugi dan Boštjan dolgo dolgo leži. Ker hišni tudi žene niso vidili, so gu prašali, kam da je šla * lin pa odgovori: „Mcni samemu se prccej dolgo zdi. da je ni; ne vem, kam jc šla." Vendar poznalo se mu je že na čelu, kaj je storil. Hišni gospodar koj pošlje po gosposko. Zvcdili so. da sta sinoč sama sla proti vodi. zato g:t peljejo tje. Ko pridejo blizo vode, začne lloštjan trepetali po vsem životu iu žila mu bije hitreje. To opazi tisti, kteri ga je peljal, torej zakliče: ..lloštjan, ravno na tem mestu si ubil svojo »eno, povej kam si dj:il truplo!" In čuda! Boštjan, kleti je terdil tolikokrat, da se ue boji ue hudiča ue beliča, ou zdaj ves t it pere, spo/.n:i -vojo hudobijo in pokaže strugo. k;er je b/.alo tr.iplo njegove »ene. — t) merzli iu lerdoviatni gnšnik. klen praviš: ..Mene vest nič no grize, nič mi ne mila." poglej ti: sem iu pomisli. kako stiašna jc huda vest, kedar se zbudi iu oglasi! Kolikor dalje je spala, toliko htij..r je. ..Strašno jc. pasti v roke živemu llogu!" piav i sv. pismo. /I*. Himfjtui mi toilbi. Boštjana postavijo na sodbo iu ga vprašajo, kako je mogel lotili r. I.cn. Klofuta r-ja, učenika sv. pisma nove zaveze; dr. A u d r. Čebašek-a, učenika verne; in dr. I.eona V o n č i n a -1 a. učenika cerkvene zgodovine in cerkvenega prava. V Jlirnipeči. P. R. — Draga „Danica!-» Poda, svojim blagim čitateljein žalostno novico, ki sc je v naši fari godila preteklo sredo, 26. t. m. Ob 9. uri zjutraj je vstal strašcu požar v vasi gorenjem Globodolu, ki šteje 35 hiš. Ilud veter, ki jc ravno pihal, je pripomogel, da je v dveh urah 30 hiš z vsitni poslopji vred do tal pogorelo. Ljudje, ki so bili večidel deleč proč po nogradih na delu, niso mogli prav nič rešiti, komaj so toliko časa imeli, da so ubogo živino iz hlevov izpustili, in šc to jc bilo dvema nemogoče, kterih pervemu je 7, drugemu 5 goved iu več prešičev v gorečih hlevih konec storilo. Celo denarja je neki veliko zgorelo, pri enem nad 500 gl.. pri drugem nad 100 gl., po manj pa mnogim, ker z dela pri-hitevšim ni bilo več mogoče priti v goreče hiše. Tako so zdaj ti reveži brez stanovanja, brez žive/.a, brez obleke, brez orodja, po nekaj tudi brez živine. Skoda, do zdaj le poverh cenjena, znaša «0.000 gl. Zoper ogenj zavarovan , kar jc še veči nesreča, ni bil nobeden. — Draga Danica! Zc veliko dobrega si storila, veliko revežem pomagala: usmili se tudi teh revnih iu nabiraj za nje milo-darc, ako bi kdo uterpel kaj dati.1*) Tudi druge rodoljubne slovenske iu nemške časnike prosimo, naj bi to nesrečo svojim bravcem naznaniti in za tc reveže blagovolili milodarc nabirati. Vi pa, predragi Slovenci! pokažite tudi tukaj svoje blage in usmiljene serca. Res, lahko kilo poreče, da dandanašnji ni druzega, kakor le prošnja in vedno dajanje; pa kaj hočemo, mi bi gotovo raji drugim delili, kukor smo pred kratkim šc za Notranjcc pobirali in pogorelcem v Vanji vasi pomagali, kakor pa sami pro-ili. Domače fare pomoč pa bo le malo zdala, ker pol fare. Bogu bodi položeno, nam je preteklo leto toča popolnoma potolkla, tako, da zdaj reveži morebiti nič manj nc -tra-tlajo kruha, kot Notranjci; ostali pa jih bomo pri vsi dobri volji komaj le za pervo preživiti zamogli. llog pomagaj' *) Serčno radi; Bog nakloni obilno dobrih sen* \r Iz Idrije, 20. mal. travna. Preljuba Danica! Sprejmi nekaj vtistic tudi od mene, in naznani serčno hvalo vsim piijfctlom ranjcega mojega sina Anton-a Močnik-a, posebno pa: Ljubljanskim čč. gg. bogoslovcem 3. leta, ki z menoj delijo žalost in nesrečo, kar so pokazali očitno s spomin kom, ki so ga ranjkemu naredili. Priporočim pa tudi vsim inladenčem. varite svoj dragi znkkd. svoje zdravje v vsili okolišiiibh svojega življenja, da m v u m kaj lacega zgodaj ne pripeli, kakor se je moji m ii i.epuzakljivcinu Aiiion-u. Z liogom! Jož. Močnik. Iz .Mazoreta. t Pisano pred veliko nočjo v prijatel-sk«m listu.) -- Hvala Bogu! tukaj ni več snega, po hribih pa ga jc se dosti in kmetje se boje, da bi jim kmali ozi-ini na pi zella Zategadelj so bili tukajšnji farinani naprosili, da je bila pnetsija na k oka rje k Materi Božji. Ne samo naši faimaiii, tudi iz Muzirja iu l.jubnega so bili piišli. Od nas gre večkrat kak oče frančiškan maševat na kokarje. da bi Bog preložil to nadlogo. V enem tednu ga ie prav dobro spravilo, pa je bilo tudi gorko, kakor o sv. Jaki bu. Zdaj v sv. letu ljudje s tujega obilno prihajajo k spovedi v Nazaret. 1'paii je dosti dobrega sadu od tega milostnega »asa. Je pa tudi še zmiraj dosti hudobnežev. kvaleino nedeljo ponoči je bil v Muzirji kozel ( Kozlec) zažgan iu zgodilo se je škode 600—1000 gl. Dobro, da ni bilo vetra, sicer bi bilo lahko tudi po cerkvi, farovžu, kaplanii itd. Dobili so neki žuganje zapisano, da hočejo hudodclniki še po/.igati, češ, ..ker ne pustijo, da bi Mu-zircanje s slamo poki ile poslopja imeli!" — Jih bode pač pekel enkrat ogi nj peklenski take trinoge in prederzue neslanim zc. llog jim daj popiej spokoriti sc iti poplačati do zadnji v inai ja škodo, ki so jo napravili. V Sciifaiidrcju na koroškem bodo čč. oo. jezuiti i * i v e di-i v m aj in k ii obhajali slovesnost v čast zveličanega Petra k a n i z i j a . ki y bil iz njih icda. Oba mil. kneza skola kei-ki iu lavantinski prideta k temu lepemu opravilu. Trriaški školijski list, kleiega vsak mesec izhaja do!tne ne le za undoino duhov si \ o, ampak sploh za vsakega duhovna. V I. zvesku j« | m dgov or o ..duhovskih pogovorih" ali konfciciicijah, k. j b imajo ondi že nekaj lit. ter je razloženo, kako i nahajajo ze v slole:ji. kako so se goieče obhaiale, -vu-oina pa pešale in poslednjič p« nesreči se opustile. Ilazl /.iiiu je dalje, kako so tudi dandanašnji potrebne, ko -»• .-ov iazi.:ki sv. 1'erkve zoper njo voj-kti|c,o po li.-tcm i.o eiu: ..Divide it impera." ter naj bi .-e t udi mi ne vojskovali /per nje ločeni, ampak zc d in j en i ..con-er-: i balangibus" Naznanimo je, da se bodo obravnovale v pogovoiih laznoitre tvaiine iz verne, nrave. vaj-tva, j :;v:». p.i-l.i .-ti a . obredov itd. 0«lhor osem duhovnov . ki »• v ..po-;.v oi ili izvolijo, os k e i b uje ivarlne, ki se potem i a svillo dajejo. - Na-Iedva potmi okro/.uica sv. (Iceta • . pios. I^i,:, /e 2»i duhovskli pogovorov, zunaj "1"» i-ta pa laoi in It los njih šest. Naznamijcjo se zlasti • odi duhov -kc s p i e m c iii b c in v-e lehtiiiše novico v • iiii-v-ki m okrogli. Se moramo v sklepu opomniti dveh di.liov-k.h hialov-in, ki -te se v ..pogovorih" osnovale, i.non • : -v Janeza Božjega, za podporo obnemoglim, in s v k i i z a za pomot uniči lim tluhov iimn. last 2 v t i ju gl. na I. Jfifif je hej norega po sirohem &vetu ? Kamor koli se ozreš, vidiš dvoje kraljestvo, ki se med seboj vojskuje. Kraljestvo dobrega, in kraljestvo hude«ra; kraljestvo resnice in kraljestvo I a ž i, kraljestvo c e d n o s t i, in kraljestvo g r e Ii a. K a z ne dopise in naznanila smo dobili naj poslednjimi dni, ki kažejo, kako zmožni za nejevero so pogosto tudi naši ljudje, ako v slabe okolišine pridejo, zlasti mladenči pri vsi svoji oliki in omiki in pri vsem tem, da sc že zgodej korenito urijo verne in n ravne vede. O tacili, ki se do čistega na eno ali na drugo stran nagnejo, ni veliko govoriti; veliko pa jih je, ki hočejo dvema gospodoma služiti, akoravno pravi verna resnica, da je to nemogoče. To se zlasti rado kaže v našem slovstvu, liavno te dninam jc neki domorodec tožil zastran nove „SI o venske Vile," kako ž i v o popisuje t i s t o I j u b e z en, ki pelje v Ljubljanico, Savo, Donavo, pa še kam drugam! Želodec, ki škodljive jedi poželi, ni zdrav; t u d i duh je hromoten, kterega mika po kužljivem branji. Potreb a rez no na v r a ta t e r k a, d a n a j s e verne in ii ravne moči strinjajo zoper kužljivo s I o v s t v o: e e u e , u t e g n c kug a h iti s p I o š n j a. Vsako novo delo bo treba p re t res t i, in Slovence m odkrito povedati, če je za-n je, ali ne. K temu pa je treba z ed i nje ni h moči. In za zdaj nič več zasiran tega. Naj lepši prilika, dobrega duha buditi in omahujoči! vero poterdovati v sereili, ki imajo šc kaj plemenitega in pa dobro voljo, so šmarnične opravila v mesen majniku. Iz slovanskih bolj olikanih, m iz družili katoliških dežel se sliši, s koliko gorečnostjo iti s kako blago rodovitnostjo se Smarnice obhajajo. Marija, kakor sv. Metod pravi, jc „1 ii č v e r n i k o v." Ta luč stori, da se vera v terja in poživlja pri vsih, ki so dobre volje. To pa zlasti pri šmariiičneni opravilu, »ko je primerno vravnano. Letniki za razširjanje sv. vere dostikrat pripovedujejo, koliko jim smarnice k razširjanju sv. vere pripomorejo. L. IH,i() — !(>. sušca pride misij«.nur o. Malfait (r. Malic) na veliki otok llong-Kong med iic\črnikc na Kitajskem in )iui kraljestvo resnice nzna-niijc. V prijaznem tit a j ti i k u z novokcršenci oblin ja tudi blage Smarnice. Že precej pervi dan stopi v leseno kočico čverst Zli tin mož nejevenrik. Osem ur deleč ga je bila privabila .Mali milosti božje. Prosil je. naj ga podučijo, ker zeli sprejeti vero, od ki« re hlagosli j;; lepote je slišal praviti. V verskem pod-nčcvaiiji je Inl tako goreč, da še na jed ri mislil. Ilr«z ste vila-krati sc je meti učenj' iii iih kolena vergi I pred .Marijnu podobo in jo jr pozdravljal. Spoznanje jc močilo gnalo bistrega nevčrnika ter jc govoril misijonarju: ..Moj oče! greli je v mojem sercil. > ker-sloni mi ga boš iz serca spravil.44 Konic; da je bil biukoslni praznik keršen. žc hiti domti, pripelje vso svojo dcržiuo, ktero enako ila podučili in kcrstili. Tisii mesec se je spreobcrnilo še pet mali kov a\škili služabnikov in en odpadnik , čez deset mescev pa je bil pobožni misijonar žc -1*1 nrvernikov s sv. kcrstnni sprejel v naročje matere katoliške Cerkve. ..Moj oče, greh jc v mojem sercu!*4 . . . Tc besede zdravega natornega uma naj prevdari nesrečni zaslepijeiiec, ki se balia, da ima mir. odkar več k spovedi ne hodi! Nad blatom in glčimm stoječa smerdljiva luža ima tudi ..mir." pa zato jc menila ne boš čislal nad hislri studence, če tudi le-tii med niar-sikterim nepokojeni šumi ju po bregovih in ravninah. O« •iševanje je ncnmakljivo potrebno, to se ne dii utajiti. Ako tvoj od judovskega in mavtarskega mo- drovanja zagnjzdeni um nc prenaša več besede Večne luči, poslušaj posvetno modrost, ki ima tudi v tvojih očeh veljavo! Ko je bil Aleksandar Veliki svojega preljubega prijatla Klit-a ob življenje pripravil, mu je toliko kesarlje serce stiskalo, da je za pokoro hotel *am sebe do smerti izstradati. Pripoveduje Cice-ron. - Neverskega junaka Alcibiada je bil modrijan Sokrat prepričal njegove nespameti. Serčnega viteza je nato presunil tolik stud zavoljo napčnega življenja, da se je brilko jokal. Zapisal sv. Avguštin. — Tudi Aristotel priznava, da posvetnemu veselju vdani, ne-spokorni človek je zaveržen človek. — Seneka, Plu-tarli in vsi Pitagoroviči izpraševanje vesti močno hvalijo. kajti pokora jim je bila imenitna reč. Zlasti Seneka veliko piše o hudih nepokojih in stiskali, ki jih utegne zbuditi v duši zim t ra rije glodanje ranjene vesti... Ako se zbudi vest tudi kteremu koli pisavcu, ki je nastavil, celi — bi djali še mnogotero deviški narod kužili s sladkim strupom, in zlasti v mladih screili podžigati naj nevarniši ogenj ter buditi levjalana vsili strast: gotovo ne bo majhno pečenje, ako je tudi slabovernik ali celo nejeverec; — samo če serce še ima! — Pa kam nas je zanesel ta premislik? Hotli srno omeniti, kako koristne so Šmarniee, če so prav vrav-nane. Illago slovensko serce! Ako želiš veliko lepege cvet ja in dobrega sadti ud ljubeznjivega mesca majnika, daruj ta mesec svoji nebeški Kraljici Marii Devici. Vsako jutro daruj ves dan z njegovimi opravili v čast Marije II. in po nji njenemu božjemu Sinu. Pri s\. maši in pri šmarnicali bodi vsaki dan, ako ti je moč, če ne, pa saj doma kaj opravljaj. Prizadevaj si >koz mesec zatirati zlasti tisto napako, kteri si naj bolj vdan, prilastovati si pa tisto čednost, ki ti je naj Prej ko moreš v mescu opravi spoved in sv. obhajilo, da se vdeležiš popolnoma odpustka — enkrat v mescu . pa ludi vsaki dan 30(1 dni odpustkov , ako doma ali v cerkvi kaj storiš za šmarnično opravilo. Iz amerikanskih listov. „Volkszeitung** v Balti-mori piše zastran Avstrije: Kacih 10 let je, kar so se po Avstrijaiiskem kazuovavuice mnogotero zročcvalc ženskim redom v varstvo iu oskerbilev. lilagoviti nasledki t«; na-redbe so očitni in sploh spoznani, le samo ,,liberalni" s svojo zagrizeno jezo zoper vse verske redove išejo vladitic uaredbe rešetati iu zavračali, kakor koli morejo. Že I leta ,,liberalni" poslanci v zbornici spušajo svoje bolečine in emendre (.,Schmerzeiischrci" | zastran tega itd. Poslednjič omeni Amerikanec. da minister l.asscr iu poslanec žl. Sza-bel sta govorila v prid usmiljenih sester. - Novo - avreli-jauski škof v svojem pastirskem listu po cerkvenih postavah na novo prcklicuje vse skrivne družbe, ki so eden poglavitnih vzrokov tistih britkost, ki zdaj občinstvo stiskajo. Noben duhoven ue sme udu take družbe odveze dati, tudi v smertni uri nc. ako ui voljan hudobni zvezi odpovedali se. Tudi se ne sme pokopovanja vdeležiti, ako so udje tacih družb pričujoči s svojimi trakovi iu znamnji ... Druga naredba katoličane opominja, kako težka pregreha jc, s ktero si izobčenje nukopljejo, ako pred krivoverskim duhovnom zakon sklepajo, u. pr. pri /.mešanih žcuitvah in možitvah. Tudi svari napake ljudstva pri porokah, ko u. pr. po cele trume postopačev v cerkev priverši, ki zijajo, glasno govore, noter iu ven letajo, ter svoje oči - morebiti celo pregrešno pa«ejo. Taki ljudje ue pomislijo, da s takim obnašanjem svetiše skiunijo, vero gerdijo, cerkev znečaste in jezo Božjo na maševanjc kličejo. (To je, kakor bi ta mil. škof pri nas bili vidili.) Pozno uro poročevanja imenujejo škof „nekatoliško šego.'4 Cerkev rezno želi. da naj se poroka godi ob času, ko sc zamore sv. maša brati. — V Kolurnbia-Siti v lulijani je o tnisijonu o. Veningeija mesca pros. 12 ljudi prestopilo v katoliško Cerkev. — V Cikagi je bila 5. sušca nova cerkev sv. Bonifacija posvečena. — Zakonskih ločenj. s kterimi je reformacija človeštvo osrečila, pravi ..Volksztg.4' jc brez števila, iu listi take pravde prav obširno razglasujejo. v kterih se uar bolj po-hujšljivc reči slišijo. (So se ne mara od nekih dunajskih listov učili?) Časnik podueuje ljudstvo, da naj tacih nesnag nikar ue prebirajo, temuč serčno uaj naznanijo, da tacih mažarij nočejo, in kmali bo pomagalo. — V Londonu jc undan umeri neki žgaujarsk kupčavar, ki je v poslednji volji to-le naročil: ..Svojim dedičem naložim, da uaj moje truplo dajo zdravnikom, ki ga naj ua tanko preišejo. kajti prav veliko mi je ua tem ležeče, da zvem vzrok svoje smerti.** — Stirdcset znatnih poljskih literatov je umerlo «auio preteklo leto lšl>4! — V Filadelfii sta dva imenitna prokstan-ška paslotja prestopila v katoliško Cerkev. — Pri nesreč-kanji za vojaštvo v Filadelfii je undan zadelo .'{ duhovne iu .'i bogoslovce. — V cerkvi sv. Janeza ua Itultimoi«kem je undan pred misijoiioui bilo birmauih 187 osrb. med njimi 27 spreobernjencev. — Neprenehoma se ohha|.ijo m sijoni in duhovne vaje po Ameriki in ravno s tem t. lik« krivo-vercev spoziui resnico iu prestopa v katoliško cerkev. Sv. Jožefa dau. 10. sušca. je bila v Cikagi posvečena nova stoljnica sv. Jožefa med silno imeuiluimi slovesuo-tmi. Po-svečevavec je bil mil. škof Duggan, pridigar znani misijonar Veuinger, pričujoči so bili zraven nešteviluih družili tudi iz vojaštva veliki maršal llcrsting s (i divizijskimi maršali. Silne trume redovnišlva m premiiogolciih braiov-šiu in keršanskih družb so zališale pioces jo . .. Katoliška Cerkev v .Ameriki se res močno iu veselo razevcia. — Iz f vropcjskill listov. N' naših spredenih iu omikanih časih ne le pri katoličanih, ampuk tudi pri protestantih duhovstva primanjkuje. Mnogi protcšianski pastorji ua Švedskem vsako tretjo nedeljo v drugi cerkvi pridigajo. —• Pomanjkanje jc posebno občutljivo ua Maiskem, tako da imajo nekteri duhovni posebno privoljenje po dvakrat oh nedeljah maševaii. V Bernu bo bolj zgodej posvečevanje du-hovuov. da se bodo potem uovoposvečeuci hitro podali v vinograd fiospodov. V Iliinii je bilo veliki teden Ml,000 tujcev. Veliki čc-tertek je bilo v sikstiiiski kapeli do 100 duhovnov (škofov iz Amerike. Azije. Francije, prelatov iu ii|ih kaplanov |. Pred stolnico sv. Petra, spred ktere so sv. Oee velikonočno nedeljo blagoslov dajali, je bilo kacih 2*»0.0iui ljudi. Dopisnik v ..Blahovč-ltr* pravi: ..Sv. Oče je zuad več kot vclikau-skega hrama molil molitve kakor prerok, kakor angel z nebes je razpel roke iu blagoslovil »vt-l! To pa s lako močnim, jasnim, gorečim, giuljivim glasom, da |c po tem obširnem prostoru deleč do sosednjih ulic vsaka beseda donela kakor zvon nebeškega mesta. Mislim, da je tudi to čudež, da 73lctni mož moreš takim močnim iu častitljivim gla-oiu svetu blagoslov oznanovati! Jaz imam dosti močen glas. veuder pa dvomim, ako hi mi bilo s tako visokega prostora spregovoriti . bi li mo| glas prišel tudi le do enega u-e^a. Po blagoslovu so zapeli zvonovi, sc je oglasil strel in ..slava" brez konca. — V Niči je 2.'». u. m. umeri ruski carevič naslednik. Nikolaj Aleksandrovič. Tudi njegov mlajši brat Alek-undci je lako bolchcii. da blczo ne ho zmožen carovali po očetovi smerti iu upanje je zdaj na Ircijerojeneiii Vladimiiu Car ima v tacih stiskah priložnost ve-t spraševati iu premišljevati britkosti. ki jih dela sv. Očetu »tiskaje njegove katoliške otroke ua Poljskem. tirof Persignv . ki je blczo v Napoleonovem imenu v Bim prišel, je pri južini, ki jo je bil napravil franc. poročnik Sartigcs. pričujočemu Antonelli-tu slovesno zatcrdil, da ne ho nikoli iu nikakor dopustil, da bi Piemoiit ali kdor si bodi, vzel sedanje posestvo papeževo. Napoleon stanovitno hoče, da naj se ta svetna posest za papeštvo sploh 02193766 ohrani, ko hi ac imele tudi nove vojne tje pošiljati, ali ko bi bilo treba tudi stokrat Kim obsesti. Pri vsem tem pa vender pravi dopisnik i z Kima v „Volksfreund-u*' da sv. Oče ho francoskega poslanca Persigny-a v zaslišanji sprejeli le s to pogodbo, da o politiki ne bo nič govorjenja. Sartiges ni nezmerno prizadeva, da bi v Kimu obudil za-upuust do cesarja Napoleona. Veliki teden so vse opravila sv. Oče osebno opravljali, ali pa piičujoči bili. Kilo jc silo ljudstva v Kimu in vse se je čudilo zdravju in jasnosti Pija IX. Severno-amerikanski predsednik Lin kolu je bil 14. u. m. potuhnjeno ustreljen. Tudi derž. tajnik je ranjen. Od kod so take strašne hudodelstva, se naznanila pričakujejo. Jfted in pelin• Kteri lj udje so g er d i ? 1. Tisti, kteri velikonočne spovedi ne opravijo. 2. Kteri spovedi božjeropno opravljajo. Neki g. Guerouit (r. Gerii) v francoskem postavoda-javnem zboru je 6. t. m. našteval osebe redovnega stanu na Francoskem, jih naštel 108.000, pa nasvetoval, da naj se vsi oropajo in iz dežele izženejo. (Menda bi namesti njih mu bolj dišalo kacih 300.000 freimavrarjev!) Vprašanje je, če je to svoboda, ako se takim murčem in ne-zdušnim sovražnikom človeštva svoboda pusti govoriti in papir čečkati? Predsednik deržavuega sveta g. Vuitry pa je dva dni pozneje v imenu vlade odbijal ta bogoskrunski iu svobodoteptavni nasvet. Kar n. pr. govori minister o usmiljenih sestrah, bi si utegnili za ušesa zapisati tudi mnogi ..človekoljubi" v našem cesarstvu, kteri bi se še Ic potlej osopli, ako bi mogli vse poživiniti, kar še ni živina, in pa vse redovništvo v dimniku posušili, da bi ne moglo več poživinovanja ustavljali. Govornik najpred brani ^usmiljene sestre, ki se s tako vclikoserčuim zatajevanjem posvečujejo vtehi ubozih bolnikov (klicanje: Prav dobro!), ki so čast keršanstva (Prav dobro! Prav dobro!) in čast naše dežele, ker to je čisto francoska naprava (Res, res, pohvala). Potlej ..učivne redovnice, ki so enako vredne vsega našega sočutja, veliko dobrega delajo in nam odrejajo naj čedniši gospodinje.- Zastran premišljevanjih redov vpraša Vuitrv z Ilonjean-om (r. Boužanom): „Ali nam ni potreba pribežališa zoper toliko zdivjanih sere | Prav dobro!)? Potem hvali in brani mnoge moške redove posebej s Tra-pisti vred, ki zemljo obdelujejo. — Temu nasproti se je pa zbornica laška v Torinu ravno veliki petek iu poprejšnje dneve pogovarjala, kako bo mnihe iu redovnice ropala, križala , preganjala iu terpiučila. Samostaustvo je perva podpora sv. Cerkve in čednega življenja: zato ga bezničarji iu njih sužnji, inavtarski časniki, ne morejo terpeti. Mestna gosposka v n o v e m J o r k u jc j e z u i t o m dovolila 25.000 fr. letne pomoči, prostost davkov iu rešila jih je dolžnosti za vojašino. Zakaj? Ker iz te naprave so izhajali vojaški duhovni za katoličane v zvezni vojni. — Ali ne bo kak evropejski „liberalec" od same groze iz kože skočil ? — Iz Ljubljane. Včeraj se je v velikem parlatorii v ursulinskem kloštru pričela razstava cerkvenih oblek in druzih reči, ki jih je bratovšina sv. Res njega Telesa napravila za ubožne cerkve. — O tej priliki je posebno pripravno zapisovati se v novo bratovšiuo. ki se imenuje Apo*toljstvo molitve in je namenjena zlasti za sedanje potrebe. Za malo molitve se veliko veliko duhovnih dobrot doseže. Ta bratovšina, od sv. Očeta poterjena, ima svoj sedež v Pujski škofii na Francoskem, in pri čč. gg. Cršulinaricab v Ljubljani je 26. sušca 1865 vstanovljena podružnica, ki so jo mil. skof dovolili. Prihodnjič o tem obširno. Iz Ljubljane. „Dušne hraneu peti zvezek jo na svetlem. — Iz ftovomesta, 28. mal. trav. S. — V fari Verh je 23. mal. trav. pogorelo 39 hiš z drugimi poslopji vred. streha pri farovžu in pri cerkvi. Dobrotni darovi. Z a sv. Očeta: 12. apr. Mati daruje 1 gl. sr. sv. Očetu, da bi sprosili Božji blago ,.ov njenim otrokom, posebno sinu. — Keršanski oče daruje 1 gl. sv. Očetu, da bi sprosili blagoslov Božji za njega, za ženo, za voljno poterpljenje v nadlogah in bolehnosti — vse zavoljo Boga in za srečno zadnjo uro. — G. J. T. in več pobožnih duš iz M. darujejo sv. Očetu: 9 gl. v pap., 2 križavca po 2 gl. 12 kr., 2 terdnjaka po 2 gld., 1 križa vec za 1 gld. 6 kr. iu enega za 33 kr., 1 tol. za 1 gl. in pa 6 dvajsetic, vse star. den. Poverni, Gospod! vsim ki sv. Očetu keršanstva dobro store, zavoljo svojega imena večno življenje! — Iz Toplic: Katra S. 3 sr. dvajsetice. da bi mogla pobožno živeti. -- G. Fr. S. 3 sr. dvajsetice. — A. S. 2 gld. — Neki gimn. učenec sv. Očetu 2 sr. dvajsetici. Ponižno Vas prosim, sv. Oče! sprosite mi: modrost, čistost in lahko in natanko spoluovanje mojih dolžnost. V Ljubljani 27. apr. 1865. — (Dalje nasl.) Za Notranje e. Z Zaliloga 2 gl. 50 kr. Za pogorelce v gornjem Globodolu. G. M. H—r 2 gl. Neki duhoven 2 gl. Mluhovshe spremembe. V Ljubljanski skolii. Gosp. Fel. Knific, mestni kaplan v Kočevskem mestu gre za duh. pom. v Smartin pri Litii; g. F r. G oriše k pa od ondod v Žiri. G. Kašpar. Majhen ič, iz križanskega reda, farni opravnik v Vinici, pride za komendnega duhovnika iu vodja Križanske cerkve v Ljubljano; na njegovo mesto je izvoljen g. T o m. Mraz, kandidat križanskega reda. — Umeri je 24. u. m. g. Jak. Finšinger, loka list pri sv. Katarini; in lokalija je bila razpisana 26. mal. trav. V lavantinski skolii: Župnika sta postala, gosp. Fr. Feich ti tiger pri sv. Pavlu v Priboldi, in g. Mart. I v a n e c v Šmarjem. — Prestavljeni so gg. duh. pomočniki: G u z a j Jer. za duh. oskerbnika v št. Andrej nad Polzelami; Brečko Mat v. za duh. oskerbnika v Jurjev klošter; Potočnik l.ovr. v Konjice; Pajek Jan. v si. Bistrico; Vodeb And. v Prebold; Jan Ferd. v Šmarje; Masten Jož. k sv. Tomažu pri Veliki nedelji; Horvat Jož. v Vitanje; Košar Mat. k sv. Ani na Krembergi; Repič And. v Najšberg(?*); Pečnik Jak. v Rogatec; Gregorec Lavo si. v Marenberg; Piutar Fr. v Dram Ije; Hajšek Jož. na Planino; Petan Fr. v Zibiko; Je-riša Luk. k sv. Jurju pod Taborom; Jančar Fr. v Ne-govo; Mi I oš i č Mih. k sv. Beuediktn. Pogovori z gg. dopisovavci. Pri nekterih pošiljanjih te dni se je po zmoti primerila neka nepriijudnofct; prosimo naj nc zamerijo zadevni p. n. gospodje. •) Tako je postavljeno ali prav za prav po slovensko zavito ime >1 on s bere. Ko bi vendar Slovenci skoraj prave imena svojih krajev zvedili in jiin pravico povernili! Pis.