«REDNJA Ï4JIZNIC CEDE —^ &d.o.o. Kidričeva 36, Celje, tel.: 411-336, 411-298 faks: 063/37-845, servis: 33-495 Salon Blagovnica Agrina Žalec, tel.: 711-253 PORSCHE LEASING + KREDITI POLO LIMUZINA STARO ZA STARO VELIKA ZALOGA RABLJENIH VOZIL RAČUNALNIŠKI INŽENIRING m t^l/2 (jT d.o.o\ PREBOLD LATKOVA VAS Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 računovodska enota Žalec, tel.: 715-860 NOVO ROLETNI DELOVNI CAS - AGRINA ob delavnikih od 7. do 20. ure ob sobotah od 7. do 16. ure I^njčaN COBISS s Leto XVI - številka 5 - maj 1996 (jj) Hmezad Največji uspeh žalskih rokometašic Članska ekipa rokometašic ŽRK Žalec je v letošnji sezoni državnega rokometnega prvenstva dosegla enega največjih uspehov. Letos, ko klub slavi 10-letnico obstoja, se je članska ekipa uvrstila v končnico državnega prvenstva, kar pomeni, da so že osvojili četrto mesto. To jim je uspelo po senzacionalni tekmi v zadnjem kolu pred končnico, ko so v dvorani žalske osnovne šole nepričakovano, vendar zasluženo premagale državne prvakinje igralke Krim Electa iz Ljubljane. Ob tem je uprava kluba sklicala tiskovno konferenco, kjer so novinarje seznanili o uspehu ženskega rokometa v Žalcu. Seveda je bila največ pozornosti deležna članska ekipa, ki že igra tekme v končnici državnega prvenstva. Predsednik kluba Milan Dolar je dejal, da so igralke s tem, da so se uvrstile v končnico drjpvnega prvenstva, v celoti izpolnile plan. Obe tekmi v končnici, obe so igrale doma in sicer proti Krim Electi in Robit Olimpiji, so izgubile, kar pa ni presenečenje. Trener Tone Tiselj meni, da so za dosedanji uspeh zaslužne vse igralke in vodstvo kluba. »Mislim, da smo z uvrstitvijo v končnico dosegli več, kot smo pričakovali. Sicer pa počakajmo do 25. maja, ko bomo igrali zadnjo tekmo v končnici z ekipo Vegrad Velenja doma, pred tem pa bodo 18. maja gostovale pri Krim Electi in 22. maja v Velenju pri ekipi Vegrad Velenja.« Tone Tavčar Žalska noč od 4. do 6. julija Turistično društvo Žalec vabi gostince za sodelovanje na žalski noči, ki bo od 4. do 6. julija 1996. Prijavite se lahko pisno ali po telefonu na številko 713-265. Ta zvon, ki visi v zvoniku cerkve svetega Mohorja in Fortunata v Stopniku pri Vranskem, bo s svojim značilnim zvenom, prek vseh slovenskih radijskih postaj naznanil prihod svetega očeta, papeža Janeza Pavla II. v našo državo. Z njim bo papež Janez Pavel il. pozvonil v mariborski stolnici, ob grobu Antona Martina Slomška. V čast papeževega obiska, ki bo pri nas praznoval tudi svoj rojstni dan, se je že zvrstilo veliko najrazličnejših prireditev, mnogo pa se jih še bo. V naši občini pa jih je, tudi zavoljo omenjenega zvona, največ v Stopniku. V petek, 17. maja, na dan prihoda papeža v Slovenijo, bo uro pred njegovim prihodom predvidoma ob 14. uri v Stopniku molitvena ura za srečen potek obiska svetega očeta pri naš. Sledilo bo slovensko bogoslužje, za njim pa bo zbranim spregovoril žalski župan prof. Milan Dobnik. D. N. TRGOVINA BREDA ČUVAN, ITKA S. P. Šlandrov trg 23, Žalec ŠIVANJE PO MERI in velika izbira metrskega blaga po ugodnih cenah. Športni praznik v Žalcu Osnovna šola, Športni center in Mestna skupnost Žalec pripravljajo zanimivo prireditev Športni praznik Žalca. S to prireditvijo se bodo vključili tudi v republiško akcijo boja proti drogi Veter skozi lase. Prireditev bo v soboto, 25. maja, s pričetkom ob 8. uri. Na njej bodo svojo dejavnost predstavili učenci osnovne šole,malčki iz vrtca klubi in sekcije Športnega centra, sodelovali pa bodo tudi starši, predstavniki Mestne skupnosti in Občine. Ob 11. uri se bo pričel zabavni del. J. K. Naslednja številka Savinjčana BO IZŠLA V SREDO, 12. JUNIJA 1996 Šlandrov trg, 23 tel: 715-200 Dopisništvo in agencija za trženje. Vaša televizija VTV Velenje vvop/c cafffc Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 714-285 715-140 Pražarna in kavni butik! Izredno ugodna ponudba za gostince Kava Brasil Minas 850.00 SIT Sveža kava Arabika 790.00 SIT Nagradna igra la nakup nad 1000 SIT! Nagrade 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic. Nagrajence bomo objavili v Savinjčanu. Nagrajence bomo s turistično agencijo Dober dan popeljali na zanimiv izlet Ni vsaka kava Tropic kava! Potrdili pogodbo s Celjem Prejšnji četrtek je občinski zamenjal Ivana Tomana iz Pe-svet kor.čal 13. in začel 14. re- ' trovč. dno sejo. Svetniki so brez raz- Sledila je razprava o predlogu prave potrdili zaključni račun programa del na cestni infra-javnega komunalnega podjet- strukturi in vzdrževanju gozdnih ja Žalec, odločanje o zaključ- cest. Za gozdne ceste je mini-nem računu proračuna občine strstvo namenilo 5 milijonov to-za lansko leto pa preložili, ker larjev, iz programa vzdrževanja ga še ni obravnaval nadzorni pa so izvzeli dve cesti z območ-odbor. ja krajevne skupnosti Vinska go- Nato so kar nekaj časa porabi- ra in program nato brez pripomb li za sprejemanje dnevnega reda sprejeli. Precej bolj burna je bila 14. seje. Ker je bilo jasno, da seja razprava o lokalnih cestah in javne bo končana isti dan, so nekaj nih poteh. Program v višini 94,1 točk prestavili na začetek seje, milijona SIT je potrdil odbor za poleg tega pa še razširili dnevni okolje in prostor in ga predlagal red, tako da je bilo na njem kar občinskemu svetu v sprejem, 24 točk. Najprej pa so potrdili na- svetniki desnice pa so vztrajali, domestni mandat novemu svet- da se sprejme še program za 35 niku iz 4. volilne enote Juriju Blat- milijonov SIT, za katerega gra-niku (SDS) iz Zabukovice, ki je diva ni bilo na seji, prav tako pa Sklad za razvoj kmetijstva Občine Žalec na osnovi 9. člena Statuta Sklada za razvoj kmetijstva objavlja JAVNI RAZPIS o dodelitvi posojil za ohranjanje in razvoj kmetijstva in za razvoj kmečkega turizma za leto 1996 na območju občine Žalec I. Skupni znesek za: A) ohranjanje in razvoj kmetijstva je 25.000.000,00 tolarjev, B) razvoj kmečkega turizma je 20.000.000,00 tolarjev II. Namen posojila: Pod A) 1. Hmeljarstvo: - nakup mehanizacije za obdelavo in varstvo hmeljišč, - nakup strojev za spravilo hmelja, - obiralni stroji, - novogradnja in obnova sušilnic, - oprema sušilnic. 2. Govedoreja: - nakup plemenskih telic za obnovo črede, - obnova govejih stojišč, - molzna in mlekarska hladilna oprema. 3. Ostalo: - nakup traktorjev, - nakup mehanizacije za pripravo in obdelavo tal ter linij pri spravilu krme, - nakup mehanizacije in opreme za zelenjavarsko proizvodnjo. Pod B): Za investicije v razvoj kmečkega turizma na kmetiji kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. III. Upravičenci Pod A); Upravičenci za pridobitev posojila so fizične osebe s prebivališčem v občini Žalec in statusom kmeta, ki niso v rednem delovnem razmerju, ter pravne osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo in imajo sedež in obdelovalne površine na območju Občine Žalec. Pod B): Upravičenci za pridobitev posojila so fizične osebe s statusom kmeta, ki niso v rednem delovnem razmerju s prebivališčem v Občini Žalec. TV. Pogoji Posojila se dodeljujejo pod naslednjimi pogoji: Pod A): 1. Višina posojil za ohranjanje in razvoj kmetijstva ne sme presegati 75% predračunske vrednosti programa 2. Maksimalni znesek posojila na prosilca je 3 MIO SIT. Pod B): 1. Maksimalni znesek posojila na prosilca je 5 MIO SIT 2. Izdelan razvojni program kmetije in mnenje Kmetijske svetovalne službe V. Rok vračila Rok vračila se določi glede na program, vendar najdlje 5 let. Na osnovi investicijskega programa bo možen v dogovoru z banko moratorij na odplačilo glavnice. VI. Obrestna mera Obrestna mera pod A): znašaT ali D + 8% pod B): znaša T ali D + 4% VII. Vsebina zahtevka - investicijski program, - pri objektih mora investitor predložiti veljavno gradbeno dovoljenje oz. dovoljenje o priglasitvi del, če gre za obnovo objektov - dokument pri nakupu (račun), pri nabavi opreme oz. mehanizacije tudi prospekt, iz katerega je razvidna vrsta stroja in njihov namen - zemljiškoknjižni izpisek, - potrdilo o plačanih prispevkih za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, oz. potrdilo Zavoda za zaposlovanje, - izjava o predvidenem zavarovanju kredita, - potrdilo o statusu kmeta. Vlil. Zahtevke s potrebnimi dokazili za pridobitev posojil vložite: - pod A) do 15. junija 1996 pod B) do 31. julija 1996 na naslov: Občina Žalec, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Savinjske čete 5, 3310 Žalec. IX. Vlagatelji bodo o dodelitvi posojila obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev zahtevkov. Savinjčan ga ni obravnaval odbor za okolje. Z enim glasom večine so nato razporedili še ta denar, ki so ga dodatno dobile naslednje krajevne skupnosti: Braslovče in Tabor po 3 milijone, Galicija 10 in Vransko 19 milijonov. Prav tako so svetniki potrdili predlog dodatnih sredstev za zimsko službo po posameznih krajevnih skupnostih, ki imajo višinske ceste. Sprejeli so sklep, da se podaljša veljavnost sklepa iz lanskega leta, po katerem se ne gradi novih hitrostnih ovir oziroma ležečih policajev. Prav tako so sprejeli sklep o ustanovitvi nove komisije, ki bo strokovno pregledala vse plazove v občini in opredelila prioriteto njihove sanacije. V komisiji so Niko Rožič, Franc Sušnik, Milan Gr-želj, Sandi Semprimožnik in predstavnik tiste krajevne skupnosti, na območju katere se nahaja plaz. Po posredovanju župana so se svetniki nato vendarle lotili razprave o pogodbi o skupnem ravnanju z odpadki med občinama Žalec in Celje. Nanjo so imeli vrsto pripomb, da je preveč ohlapna in hkrati preveč obvezujoča za žalsko občino, zlasti glede varovanja podtalnice. Franc Žolnir je županu očital, da občinskega sveta ni sproti seznanjal s potekom pogovorov s celjsko občino in osnutkom pogodbe, zato je županu izrekel nezaupnico. Nekateri svetniki so predlagali odlog sprejema pogodbe, večina pa se je strinjala, da občina Žalec nima izbire. Po dveh urah razprave in odmoru so pogodbo le po-trdili, zaradi spremenjenega dnevnega reda pa nato niso takoj obravnavali predloga povišanja taks za obremenjevanje okolja in povišanja cen odvoza, s katerim naj bi zagotovili denar za izvajanje omenjene pogodbe. OBČINA ŽALEC objavlja na osnovi 12. člena statuta Občine Žalec ter v skladu z odlokom o proračunu Občine Žalec za leto 1996 RAZPIS za dodelitev subvencij za izvedbo malih agromelioracij v Občini Žalec 1. Skupni znesek razpisanih sredstev je 16,000.000 tolarjev. 2. Male agromelioracije obsegajo naslednja dela: - priprava tal (čiščenje zarasti na travnikih in pašnikih), - planiranje, zasip depresij, - manjše hidroureditve, - polaganje drenažnih cevi. 3. Upravičenci Za subvencijo lahko zaprosijo občani občine Žalec, ki jim kmetijstvo pomeni glavno dejavnost. 4. Pogoji Predračunska vrednost agromelioracije po hektarju je lahko največ 85.000,00 SIT/ha. Subvencija se dodeljuje v višini do 60% predračunske vrednosti agromelioracije. 5. Agromelioracija mora zagotoviti izboljšanje kakovosti zemljišča in višje pridelke. 6. Prednost pri dodelitvi subvencij imajo; - agromelioracije v območjih, ki imajo težje pridelovalne pogoje 7. Obrazec za uveljavljanje subvencije je potrebno vložiti do 30. julija 1996 na naslov Občina Žalec, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Savinjske čete 5, 3310 Žalec. 8. Obrazcu za subvencioniranje malih agromelioracij je potrebno priložiti: - mnenje Kmetijsko svetovalne službe, enote v Žalcu, - oceno vrednosti del, ki jo izdela strokovno usposobljena organizacija, - mapno kopijo v merilu 1:2880 z vrisano agromeliorirano površino in izpisom parcel, na katerih se bo izvajala agromelioracija, - zemljiško-knjižni izpisek, - ustrezno upravno dovoljenje, - potrdilo Upravne enote o legi kmetije. 9. Subvencija se bo izplačevala izvajalcu del na podlagi računov za dela, opravljena v letu 1996. Zatem so svetniki obravnavali še nekaj kadrovskih zadev. Za predsednika komisije za izvedbo javnih razpisov so imenovali Pavla Dolarja. Za dajanje soglasij k imenovanju ravnateljev šol in vzgojno-varstvenega zavoda pa so pooblastili komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. K. R. VOLITVE V KRAJEVNE SKUPNOSTI VOLITVE PREDSEDNIKA IN ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI Župan občine Žalec je za 16. junij 1996 razpisal volitve v krajevne skupnosti za vse krajevne skupnosti na območju občine Žalec. Po rokovniku volilnih opravil za izvedbo volitev je rok za vložitev kandidatur do 22. maja 1996 do 19. ure zvečer. Kandidature se vložijo pri Občinski volilni komisiji na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, do zgoraj navedenega roka. Najprimernejši in najpreprostejši način kandidiranja je kandidiranje s podpisovanjem volivcev. Kandidate za predsednika in člane sveta lahko določi skupina najmanj 10 volivcev, in sicer s podpisovanjem. Volivec da podporo s podpisom na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov (ime in priimek, rojstni datum in naslov stalnega prebivališče) in ga vsebuje tudi obrazec, ki je na voljo na sedežu Občinske volilne komisije. Volivci, ki na ta način določijo kandidaturo, so lahko organizirana skupina, ki deluje na območju krajevne skupnosti, npr. člani društva, člani stranke; lahko se skliče zbor občanov in na tem zboru volivci določijo kandidate in nato podpišejo kandidaturo. Podpise pa lahko zbira katerikoli volivec ali celo posamezni kandidat - samopredlagatelj. Skupina 10 volivcev lahko določi kandidate za vse volilne enote, vendar v vsaki volilni enoti toliko kandidatov, kolikor se jih voli v njej. Velja pa upoštevati, da lahko da posamezni volivec podporo samo enkrat za posamezno volilno enoto. Občinska volilna komisija je krajevnim skupnostim ter političnim strankam, zastopanim v občinskem svetu, posredovala obrazce za vložitev kandidatur s podpisovanjem. Obrazci so na voljo tudi na sedežu Občinske volilne komisije. Izpolnjene obrazce za vložitev kandidatur s podpisovanjem je potrebno predhodno overiti na Upravni enoti Žalec -oddelku za notranje zadeve (to lahko uredi predstavnik kandidatov za posamezni predlog kandidature). Volilna komisija bo v skladu s sprejetim rokovnikom volilnih opravil za izvedbo volitev javno objavila sezname kandidatur na oglasnih deskah krajevnih skupnosti ter oglasni deski Občine Žalec dne 1. 6. 1996, kjer se občani lahko seznanijo z njimi. Volilna komisija obvešča, da lahko glasujejo po pošti občani, ki na dan volitev niso v kraju stalnega prebivališča, to so občani, ki služijo vojaški rok, oskrbovanci domov starejših občanov, ki v domu nimajo stalnega prebivališča, ter volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah. Zahteva za glasovanje po pošti se vloži do 9. 6. 1996 na sedežu Občinske volilne komisije, Občina Žalec, Savinjske čete 5, Žalec. Predčasnega glasovanja se lahko udeležijo volivci, ki so na dan glasovanja odsotni. Predčasno glasovanje bo na sedežu Občinske volilne komisije, Občina Žalec, Savinjske čete 5, Žalec, dne 12. 6. 1996 od 7. do 19. ure. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, lahko vložijo zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu. Zahtevo za glasovanje na domu je potrebno vložiti do 13. 6. 1996 na sedežu Občinske volilne komisije, Občina Žalec, Savinjske čete 5, Žalec. Glasovanje na voliščih bo dne 16. junija 1996 od 7. do 19. ure. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja skladno s 14. in 21. členom odloka o podeljevanju priznanj občine Žalec (Ur. list RS, št. 15/90) razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 1996 I. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev naslednjih priznanj občine Žalec. 1. GRB OBČINE ŽALEC Grb občine Žalec podeljuje občinski svet za uspehe v gospodarstvu, umetnosti, kulturi, ekologiji, družbenih dejavnostih, športu in na vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja lahko predlaga svetu vsako leto največ 5 dobitnikov grbov. 2. PLAKETE OBČINE ŽALEC Plaketa občine Žalec se podeljuje za uspehe, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem in športnem področju ter za dosežke na drugih področjih. Občinski svet lahko podeli plaketo tudi za dosežene uspehe pri obrambi in zaščiti. Plaketo občine Žalec lahko občinski svet podeli tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, ki uradno obiščejo občino Žalec. Komisija lahko predlaga svetu vsako leto največ 5 dobitnikov plaket. II. Priznanje občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo na slovesen način. III. Pobudo za podelitev priznanja občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. • IV. Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati: - naziv in naslov pobudnika, - datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje, - ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naziv in naslov predlagane organizacije, podjetja, društva. Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati: a) za posameznika: - kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se predlaga za priznanje; b) za organizacije, podjetja, skupnosti, društva: - kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov zaradi katerih se predlaga za priznanje, - vrsto predlaganega priznanja. Pobude za podelitev priznanj občine Žalec sprejema komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja do 24. maja 1996. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA Savinjčan 20 let Ljudske univerze Žalec Novo središče za samostojno učenje Ljudska univerza Žalec letos praznuje 20-letnico svojega delovanja. Ob tem jubileju so pripravili strokovni in družabni del praznovanja. Tako so prejšnji petek med prvimi v Sloveniji odprli novo učilnico za samostojno učenje. Projekt implementacije središč za samostojno učenje vodi Andragoški center Slovenije, finančno pa ga podpira ministrstvo za šolstvo in šport. Učilnica je namenjena zaposlenim in honorarnim sodelavcem univerze, predvsem pa -slušateljem jezikovnih, računalniških in splošnih tečajev. Sčasoma naj bi jo uporabljali tudi drugi občani. V njej je mogoče samostojno učenje, brez nadzora učitelja. Opremljena je z dvema računalnikoma, CD romi in drugo učno tehnologijo in gradivom. Učilnico je odprla predsednica Zveze ljudskih univerz Slovenije magistra Katja Dovžan. Zatem so v eni od predavalnic univerze pripravili okroglo mizo na temo vpetost ljudske univerze v lokalno skupnost. Pogovor je vodil njen direktor magister Andrej Sotošek, župan je svojo prisotnost opravičil, poleg Katje Dovžan pa je o vlogi občin pri izobraževanju odraslih govoril vodja sektorja za izobraževanje odraslih pri ministrstvu Jože Miklavc. Povedal je, da bo država v celoti financirala samo programe za funkcionalno opisme- njevanje odraslih, več programov bo temeljilo na tretjinskem sofinanciranju države, občine in tečajnikov, večino programov pa bodo morali plačati tečajniki sami. Ljudske univerze naj bi pripravljale predvsem splošnoizobraževalne programe, medtem ko naj bi organizacijo poklicnega izobraževanja odraslih prevzeli gospodarska in obrtna zbornica. Praznovanje 20-letnice se je nadaljevalo v žalskem hotelu, kjer sta se gostom pridružila tudi župan Milan Dobnik in direktorica Andragoškega centra Slovenije Irena Benedik. Za uspešno sodelovanje z Ljudsko univerzo Žalec je Andrej Sotošek podelil priznanja ministrstvu, Andragoškemu centru, Višji upravni šoli iz Ljubljane, Srednji šoli Rudolfa Maistra iz Kranja in nekdanjima direktorjema žalske univerze Štefanu Simončiču in Alenki Bona- jo. K. R. Mladi tehniki tekmovali____________________ Osnovna šola Vransko je bila gostiteljica 16. srečanja in tekmovanja mladih tehnikov žalske občine. Nastopilo je 77 tekmovalcev v 13 različnih tehničnih panogah, tekmovali pa so v vranski šoli in njeni bližnji okolici. Zmagovalci v posameznih panogah so: predstavitev in zagovor uporabnih računalniških programov Iztok Pižorn, OŠ Polzela, tekmovanje z ladijskimi modeli MČ 11vica Cregur, OŠ. Žalec, tekmovanje s prostoletečimi jadralnimi modeli Tadej Kokol, OS Griže, tekmovanje avtomobila na električni pogon Tomaž Lipovšek, OŠ Vransko, predstavitev in zagovor nalog in konstrukcij iz elektronike, elektrotehnike in robotike ter konstrukcij z elektronsko zbirko - reševanje problemov Andrej Kumer, OŠ Šempeter, predstavitev nalog in konstrukcij iz elektronike, elektrotehnike in robotike - izdelaj, pri; nesi, predstavi Darko Kolarec, OŠ Griže, tekmovanje z modelarskimi zmaji Marjan Piki, OŠ Vransko, z modeli raket s padalom Vid Pod-pečanj OŠ Braslovče, z raketoplani Grega Pečovnik, OŠ Vransko, tehnologija obdelave lesa z uporabo električnega orodja Samo Likar, OŠ Šempeter, informatika Matija Turnšek, OŠ Griže, in strojništvo Tomi Laptoš, OŠ Žalec. Regijsko tekmovanje mladih tehnikov bo 23. maja s pričetkom ob 10. uri na OŠ Vransko in njeni okolici. Pokrovitelja tekmovanja sta bila KIV Vransko in Občina Žalec, nagrade pa so prispevali številni sponzorji. T. TAVČAR Za debelejši delavski kos kruha 4$Jjska območna organizacija svobodnih sindikatov je tudi letos pripravila prvomajske shode na tradicionalnih točkah po vsem območju. Občani naše občine so se zbrali pri Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo. Kljub slabemu vremenu se je na prireditvenem prostoru zbralo lepo število ljudi, ki so prisluhnili pihalni godbi Zabukovica in slavnostnemu govorniku Srečku Čatru, predsedniku sindikata dejavnosti za kmetijsko in živilsko industrijo Slovenije. »Danes ni čas velikih dejanj. Je čas počitka, izletov, izmenjave mnenj, izkušenj in veselega razpoloženja, toda za prvim majem pridejo drugi dnevi, ko bo potrebno nekaj storiti za izboljšanje položaja vseh tistih, ki s svojim delom vzdržujemo to državo. Vlada, samooklicani delodajalci in sindikati se že nekaj časa brezuspešno pogovarjamo o social- nem sporazumu. Jedro spora ni tako kot se želi prikazati, višina najnižje plače, marveč nepreklicna zahteva sindikata, da se plače menedžerjev ločeno prikazujejo v bilanci plač in da se vzpostavi razmerje med plačami delavcev in direktorjev....,« je povedal Srečko in nadaljeval, »da je ta trenutek v Sloveniji precejšnje število direktorjev, ki prejemajo plačo, ki je tridesetkrat in več višja od najnižje delavske plače, kar pomen, da imajo plačo prek milijon tolarjev. Ti isti direktorji pa, po Čatrovem mnenju, nasprotujejo najnižji izplačani delavski plači 33.700 tolarjev neto. Ob tem se je Čarter še obregnil ob nacionalno televizijijo in delno tudi radio, ki skušata upravičeno nezadovoljstvo sindikatov prikazati kot strankarsko nasprotje vladi. V nadaljevanju govora, je Srečko Čater spregovoril tudi o stavkah. Dejal je da je v Sloveniji, ki je za nekatere celo demokratična, vse več stavk. Žalostno pa je to, da v glavnem stavkajo le tisti, ki živijo od prispevkov in so pri državnih jaslih ali pa imajo visok monopolni položaj. Dejal je, da delavci proizvajalci stavkajo šele takrat, ko nekaj mesecev ne prejmejo nikakršnega plačila. Glede stavk je še dejal: Agencija AZUR ŽALEC Adriatic* ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), zavarovalna družba d.d. telefon: 063/712-181 PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 730 DO 17. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 11 URE. Sprejmite nasvet naših zastopnikov VRANSKO: Zoran Arsovič, tel.: 725-261 TABOR, GOMRSKO: Roman Rančigaj, tel.: 726-500 BRASLOVČE, LEHJŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj. tel.: 709-154, 712-181 Alojz Janžovnik, tel.: 726-579, ponedeljek, sreda, petek od & do 10. ure v pisarni TD Braslovče, tel.: 709-081 POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, tel.: 721-128 KZ Polzela, četrtek od 8. do 11 ure Rudi Natek, Dolenja vas 121, Aleksander Hribar, tel.: 723-694 Alojzija Tominšek, Na Zelenici 19 ŠEMPETER: Mitja Cilenšek, tel.: 701-650 GRIZE, ŠEŠČE, VRBJE: Bojan Lubej, tel.: 714-455 ŽALEC, GOTOVI M, LOŽNICA: Damjana Smiljan, tel.: 713-168 PETROVČE, UBOJE, GALICIJA: Stanko Plantak, tel.: 707-163,Marko Fužir, tel.: 707-281 VINSKA GORA, POHKVAi Milan Javornik, tel.: 856-432 OBVESTILO Obveščamo vse lastnike stanovanj, da SIPRO ni obveščal lastnikov stanovanj, da ni možen vpis v zemljiško knjigo, temveč da SIPRO ne bo pričel vpisovati, do1 kler ne bo Občina Žalec določila, do kam sega funkcionalno zemljišče, in dokler ne bo sklenjen dogovor z Geodetsko upravo in zemljiško knjigo o načinu odmere in načinu vpisa v zemljiško knjigo. V naslednji številki Savinjčana vas bomo obvestili o možnosti vpisa v zemljiško knjigo in o sklepih s sestanka, ki ga organizira Občina Žalec z Geodetsko upravo, zemljiško knjigo, Upravne enoto Žalec in stanovanjskim podjetjem SIPRO Žalec. »Prepričan sem, da se bo ta delavec, ki daje v sklade in proračun več kot polovico tega, kar zasluži, konec tega meseca udeležil generalne stavke. Samooklicani delodajalci namreč zahtevajo ukinitev regresa za letni dopust, povračila prevoznih stroškov, dodatka za minulo delo in izključitev odmora za malico iz rednega delovnega časa. Nepodpisan socialni sporazum omogoča delodajalcem, da po svoji presoji zmanjšujejo pravice iz kolektivnih pogodb. Pravice so sicer Iztožljive, vendar po treh letih, ko bi se sodni mlini odvrteli, ne bo morda več nikogar, ki bi jim to tudi plačal.« Srečko Čater je še spregovoril o vladnih podatkih, ki zavajajo javnost in prikrivajo dejanski položaj slovenskega delavstva. Govoril je o razbitem pokojninskem skladu in problemih, ki nastajajo zaradi tega. Dejal je, da se bodo pravice upokojencev v naslednjih štirih letih najmanj prepolovile. Manjkajočih 100 milijard tolarjev proračun ne bo pokril. D. Naraglav Praznično na Bukovici V soboto, 27. aprila, je bilo praznično tudi na Bukovici. Za to so poskrbeli člani planinskega društva Žalec, ki so v počastitev dneva upora proti okupatorju in 25-letnici prve postojanke na Bukovici pripravili, v sodelovanju z občinskim odborom LDS Žalec, pohod in praznično srečanje ljubiteljev planin in občanov naše občine. potomci Venetov. Po tej teoriji naj bi bili od vekomaj tukaj. Tudi če to velja, potem smo bili borci, potem so bili naši predniki pogumni in pametni in zelo prilagodljivi, kar smo še danes...« Na drugo vprašanje je Žakelj odgovoril: »Najprej je treba reči, da smo Slovenci po stoletju in pol poskusov in naporov končno dobili svojo državo. Postali smo nekoliko zakasnel državotvorni narod Evrope. Postali smo nekaj, kar se nam je ves čas očitalo, da Slovenci nismo državotvoren narod, da moramo vedno služiti bodisi Dunaju bodisi Beogradu, ali kot sedaj pravijo, Strass-burgu. Skratka, mi smo narod s svojo državo, (d se je odločil živeti kot del moderne, socialno pravične In ekološko osveščene Evrope.« In kakšen je odgovor na tretje vprašanje? »Pravijo, da je naše mesto v Evropi. Najprej je treba reči, da smo ml od vedno Evropa. Mi smo pravzaprav tu v podalpskem svetu in smo ves čas svoje zgodovine, pa naj velja prva ali druga teorija, sodelovali in živeli skupaj z evropskimi narodi. Res pa je, da smo kot narod, ki živi na razkrižju Evrope, bili vedno izpostavljeni zdaj enim, zdaj drugim in tako morali iskati svoje mesto zdaj v tej, zdaj v drugi državni tvorbi. Sedaj smo samostojni, imamo svoj parlament, svojo vlogo, svojo ekonomijo. Svojo prihodnost iščemo v tistem, čemur se reče moderna, pluralna, ekonomsko učinkovita in tudi socialna Evropa...« je med drugim povedal mag. Viktor Žakelj. D. N. Kljub slabemu vremenu se je na Bukovici zbralo kar lepo število ljudi, ki so prisluhnili zabukovški godbi na pihala in učencem osnovne šole Žalec, predsedniku PD Žalec Janezu Megliču in še posebno slavnostnemu govorniku mag. Viktorju Žaklju, podpredsedniku Liberalne demokracije Slovenije. Rdeča nit njegovega zanimivega govora so bila tri vprašanja: od kod smo, kaj smo in kam hočemo? Na vprašanje je odgovoril: »Zgodovina Slovencev pravi, da obstajata dve teoriji. V učbenikih še vedno piše, da smo prišli Iz daljnih ruskih step, Iz brezkončnih močvirij. Če je to res, potem so bili naši predniki veliki borci, saj so bili na čelu plemen in ljudstev, ki so se v davnem 6. stoletju našega štetja valila z vzhoda proti zahodu. In če smo mi ostali tu, zagozdeni med Germane in Romane, potem smo morali biti predvsem borci, da smo se uspeli obdržati. Drugi pravijo, da nismo z vzhoda, da nismo Slovani, ampak naj bi bili Pogumno dejanje slovenskega naroda Osrednja proslava dneva upora proti okupatorju v občini je bila v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu 26. aprila. Organizirala sta jo občinsko združenje borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja in Občina Žalec. Slavnostni govornik je bil predsednik občinskega združenja borcev Janko Cvikl. V svojem govoru je poudaril, da narodnoosvobodilnega boja in medvojnih dogodkov ne gre ocenjevati z današnjimi merili, ki temeljijo na zavračanju in negativni oceni povojnega razvoja. Zanikanje NOB in progresivne vloge protoganistov tega boja po besedah Janka Cvikla pomeni odpovedovanje enemu najuspešnejših delov slovenske zgodovine. NOB je Slovence rešil pred načrtovanim genocidom in narodu omogočil uresničitev prve stopnje samoodločbe z vzpostavitvijo lastne države, ki je bila vključena v jugoslovansko federacijo. Ta čas je bil odločilnega pomena za osamosvojitev Slovenije leta 1991. »Potrudimo se torej, da bomo z obvladovanjem političnih strasti in spoštovanjem moralnih vrednot prispevali k strpnim in pravičnim odnosom v naši družbi, sicer bodo divja nasprotovanja pokopala našo neodvisnost in samostojnost«, je svoje misli ob dnevu upora proti okupatorju v Žalcu zaključil Janko Cvikl. K. R. »SIPRO« d.o.o. STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 Tel.: 063/713-121, Faks: 063/714-282 Najemnine za stanovanja se bodo v mesecu maju povečale za 5,19%. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu maju 1996 8.420,25 SIT in je 172,10 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se bodo v naslednjih mesecih povečevali v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/ 95. Najemnine za poslovne prostore se bodo v mesecu maju 1996 zmanjšale za 0,33%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 730,10 SIT. Po sklepu kurilnega odbora bo v mesecu maju znašala povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe 78,51 SIT/ m2. Z ozirom na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, pa so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v pet akontacijskih razredov. Ob koncu kurilne sezone 1995/96 bo v juniju 1996 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1995/96. Porabo toplotne energije bomo spremljali dnevno. Stroške lahko plačate pri naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Odpadki in varovanje okolia Odpadki so vedno večji strošek Odpadki iz žalske občine v Bukovžlak - Ministrstvo sprejelo strategijo ravnanja z odpadki, ki poudarja njihovo ločeno zbiranje, toda interesa za predelavo odpadkov je malo V žalski občini smo se bolj po sili razmer kot zgolj zaradi skrbi zaradi obremenjenosti okolja z odpadki v preteklih mesecih zelo intenzivno ukvarjali s problemom odpadkov. In tako je naneslo, da je bil problem odlaganja odpadkov v občini rešen prav v dneh, ko je ministrstvo za okolje in prostor končno pripravilo in objavilo strategijo ravnanja z odpadki v Sloveniji. Ministrstvo napoveduje, da se bo med drugim cena odvoza in odlaganja odpadkov občutno povečala, kot kaže, pa bodo občani žalske občine to občutili med prvimi. Župan Milan Dobnik je s celjskim županom Jožetom Zimškom 10. aprila podpisal pogodbo o skupnem ravnanju s komunalnimi odpadki, ki jo je 25. aprila že potrdil tudi občinski svet občine Celje. Ta pogodba je v skladu s slovensko strategijo, po kateri naj bi iz 53 nekdaj predvsem občinskih odlagališč nastalo nekaj sodobnih centrov za ravnanje z odpadki. Tak center naj bi bil v celjski občini, v času do njegove gradnje pa se bodo odpadki iz občine Celje, Žalec, Vojnik, Štore in Šentjur odlagali na sedanji deponiji v Bukov-žlaku, ki je bila pred kratkim že razširjena. Ločeno zbiranje odpadkov Po pogodbi mora občina Žalec sprejeti v celoti usklajeno strategijo ravnanja z odpadki s strategijo, ki jo je skupščina občine Gelje sprejela v letu 1993. Po besedah višje svetovalke občinskega oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Marjane Kopitar pri tem ne bo večjih težav, saj so celjske Javne naprave istega leta že izdelale to strategijo tudi za območje žalske občine. Tako je predvideno ločeno zbiranje odpadkov tudi za gospodinjstva, in sicer na biološke odpadke, papir in steklo. S tem naj bi se zmanjšale količina odpadkov, ki končajo na komunalnih deponijah, žal pa je zanimanje za predelavo ločeno zbranih odpadkov v naši državi izredno majhno. Na območju mesta Žalec se je ločeno zbiranje odpadkov začelo jeseni leta 1993, ko je bilo nameščenih po 25 zabojnikov za papir in steklo. Te odpadke odvaža Surovina, jih sortira in izbere tiste, ki jih lahko nato proda, ostali pa romajo naprej na deponije. Trenutno Surovina vzame samo bolj kakovostno železo, navaden časopisni in računalniški papir, stekla pa že dalj časa ne odkupuje nihče v Sloveniji. Nekaj večjih zabojnikov v drugih krajih občine pa ima tudi Papir servis iz Ljubljane, te odvoze pa plača občina. Za industrijske odpadke bo morala občina Žalec pridobiti strokovna mnenja o primernosti za njihovo odlaganje v Bukovžlaku, po besedah Marjane Kopitar pa so ta mnenja za večino že pridobljena. Nekoliko več zapletov je v zvezi z muljem iz čistilne naprave Ka- saze, ki ga bo potrebno dodatno stabilizirati z apnom. Finančne obveznosti Občina Žalec mora celjski poravnati 30% sredstev, ki so bila doslej že porabljena za razširitev odlagališča v Bukovžlaku. Tako mora na njen račun do 1. julija letos nakazati 48,6 milijona SiT, v letu dni po podpisu pogodbe pa še 20,9 milijona. Ža še predvidene naložbe bo morala občina zagotoviti denar ob ceni odvoza ali neposredno iz proračuna. Odpadke bo še naprej odvažalo javno podjetje Javne naprave, katerega lastnica je občina Celje. Določanje cene odvoza smeti je v pristojnosti države in ker ta cena ne pokriva dejanskih stroškov odvoza, imajo Javne naprave precejšnjo izgubo. Zato pogodba določa, da mora žalska oMna pokriti dejanske stroške odvoza, in sicer za lansko leto 18 milijonov SrT, za letos pa po milijon za vsak mesec do začetka odvažanja smeti v Bukovžlak. Javne naprave naj bi odslej zaračunavale 43% višjo ceno odvoza odpadkov, za kar je potreben sklep žalskega občinskega sveta. Med finančne obveznosti po tej pogodbi pa spada tudi delež ekoloških odškodnin, ki ga mora poravnati občina Žalec. Ta delež bo letos znašal predvidoma 2,3 milijone SIT, plačeval pa se bo mesečno na žiro račun občine Celje. Občina Žalec bo seveda s celjsko sodelovala tudi pri iskanju lokacije za regijsko odlagališče in pri pripravi in izvedbi tega projekta, prav tako pa sta se občini dogovorili, da se bosta skupaj lotili hi- droloških preiskav na območju občine Žalec in tako skupaj reševali problem oskrbe s pitno vodo in varovali podtalnico. Višje takse Zaradi vseh teh finančnih obveznosti so občinske strokovne službe že predlagale spremembo odredbe o taksah za obremenjevanje okolja. Taksa se je tako povečala, še preden so jo sploh začeli obračunavati. Za gospodinjstva in lastnike vikendov naj bi taksa znašala 200 SIT na mesec, za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in druge dejavnosti pa 2.000 SIT na m3 odpadkov oziroma 12 SiT na m2 uporabne površine. Tako naj bi se letos zbralo 132 milijonov SiT, od tega bo 5% namenjenih za samo zbiranje taks, 125 milijonov pa za investicije, opredeljene v posebnem programu. Po tem programu naj bi bilo za sanacijo in rekultivacijo odlagališča na Ložnici letos namenjenih 13,5 milijona SIT, 2 milijona za sanacijo divjih odlagališč, 12 milijonov za ločeno zbiranje odpadkov, 6 milijona za ekološke rente, 69,5 milijonov za plačilo obveznosti občini Celje in 22 milijonov za obveznosti do Javnih naprav Celje. Občina Žalec se je prijavila tudi na republiški razpis za sofinanciranje sanacije deponije na Ložnici. Če bo ta denar dobila, bo višek sredstev od taks prav tako namenjen investicijam na Ložnici, in sicer za tista dela, katerih izvedba je sicer predvidena nekoliko kasneje. K. Rozman OBČINA ŽALEC objavlja na osnovi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 28/93) NATEČAJ za dodelitev subvencij za izvedbo malih agromelioracij v Občini Žalec 1. Skupni znesek razpisanega posojila je 18.000.000,00 tolarjev. 2. Subvencije so namenjene za agromelioracije: - priprava tal (čiščenje zarasti na travnikih in pašnikih) - planiranje, zasip depresij - manjše hidroureditve - polaganje drenažnih cevi 3. Upravičenci Za subvencijo lahko zaprosijo občani občine Žalec, ki jim kmetijstvo pomeni glavno dejavnost 4. Pogoji Subvencija se dodeljuje v višini 60% predračunske vrednosti investicije. 5. Agromelioracija mora zagotoviti izboljšanje kakovosti zemljišča in višje pridelke. 6. Prednost pri dodelitvi subvencij imajo: - agromelioracije v hribovskem območju 7. Prošnjo za pridobitev sredstev je potrebno vložiti v roku 15 dni od objave razpisa na naslov Občina Žalec Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Savinjske čete 5, 3310 Žalec. 8. Prošnjo vam na podlagi ogleda izdela Kmetijsko svetovalna služba, enota v Žalcu in mora vsebovati naslednje podatke: - lastništvo in velikost kmetije (posestni list, mapne kopije) - k. o. in pare. št. zemljišča, na kateri se bo izvajala agromelioracija - popis potrebnih del in predračunska vrednost investicije 9. Subvencija se bo izplačevala izvajalcu del na podlagi računov. Mare Cestnik SLEČENI IN ZAKRINKANI Oglaševanje je znak blaginje, razvitosti, uspešnosti in sodobnosti! pravijo nekateri. NI res, pravijo občutljivejši, oglaševanje je potuhnjen, pronicljiv In zanesljiv način onesnaževanja narave in človeške zavesti — predvsem slednjega! V mislih imam velike obcestne table, ki potujočim, torej vsem nam, vsiljujejo porabniška sporočila. S srhr-Ijivo množičnostjo so se razplodile ob sunkovitem obratu iz ene v drogo vase zaljubljeno politično kliko. Kot vse reklame laskajo najbolj nizkotnim strastem, modnosti, zavisti, materialni tekmovalnosti, in nam vsiljujejo tisto, česar ne potrebujemo ter bi bili brez tistega srečnejši in zadovoljnej-ši. Samo poglejte plakate za avtomobile, okrašene z debilnimi izreki, ponižujočimi za vsakega človeka z malo samozavesti: trgovci seveda dobro poznajo slovensko brezumno slo po bleščeči pločevini in zaplotno tekmovalnost, čeprav vsak pameten človek ve, da je drag avtomobil hudo plehko in ničevo zadoščenje. Meni so, če bi že moral izbirati, seveda najbolj všeč tisti plakati, ki pokažejo kaj lepega in živega, radostnega. Znamenita paleta bolj ali manj zagorelih dekliških zadnjic, na primer. Ali elegantne znanilke letošnje modne in prave pomladi, ki razveseljujejo v obliki ponudbe spodnjega perila, nameščenega tja, kamor sodi. Moj prijatelj prisega, da mu je najbolj pri srcu droga z leve — ne da bi sumil, da je tisto le ena izmed štirih izvedb iste prvine, svetlolaske izzivalnih oblin in dražljive drže, ki dela družbo lepemu mladeniču. Človek se ozre, tudi če se ne bi hotel, nasmeji se mu in dan takoj postane lepši. Kaj pravijo feministke, kaj puristi, kaj farji, kaj naravovarstveniki? Ge vprašate mene, se na to požvižgam in obenem iskreno navijam za podobne razveseljujoče izjeme. Toda misli se, na žalost, ne znajo ustaviti na lepih, površno zakritih oblinah in v pomladnem ozračju, ki je že tako ali tako polno erosa in slabo prikritega vzburjenja — ne, kaj kmalu se nehote preselijo v sfere neusmiljenega boja za nadvladovanje, sfere, ki jim s svojim paberkovalstvom služijo dnevno časopisje in »informativne« oddaje radia in televizije. Vem, predvolilna histerija bo ob cestah, na pročeljih hiš, na vsakem ovinku izbruhala bolj ali manj dobro znane obraze politikov, poklicnih utajeval- cev resnice in uzakonjevalcev nepoštenja, tistih veličin, ki jih slovenske gospodinje, upokojenci in malokalibrska jara gospoda izbira za osebnosti leta. Zvelikih plakatov bodo zrli Veliki bratje (saj poznate Orvvellovih 1984) z očmi, ob katerih omedlevajo nostalgične tovarišice in mamice, ki so prepričane, da prihajajo njihove pokojnine naravnost od predsednika države — z očmi, ki v resnici težko prikrivajo cinizem in omalovaževanje, z nasmehi, popadljivimi kot bes steklega volčjaka.ln obljube, koliko bo obljub, koliko prozornih parol in cenenega podkupovanja! Nič novega, bi porekli. Se strinjam, zato mi misli tudi begajo k reklamam za spodnje perilo in k svetlolasi lepotici, sladki in kot uliti iz samega medu in rjavega sladkorja — ter si zamišljam, kako bi bilo, če bi se v takšnih in podobnih kostumih pokazali gospodje in gospe politiki, tisti sivi duhovi jeklenih obrazov in gumijastih ust! Zamišljajte si tudi vi. Zbor strankarskih prvakov, na primer. Eden v progastih bermudah, drogi v minimalkah, tretji v usnju in z jermenastim bičem v rokah, četrti v srajčki do sredine stegen. Predstavljajte si gospe poslanke v čipkastih podvezicah, prozornih nedrčkih in v rožnatih nogavicah, vse skupaj postavljeno na vratolomno visoke pete. Izberite si vsakega kandidata posebej in ga oblačite tako, kakor bi bili oblečeni samo za varno spuščenimi roletami. Slecite predsednike, slecite ministre, slecite male ribe, župane in njihove prisklednike, slecite tajnice, slecite gospode svetnike; pripnite jih na vsepovsod razsejane velikanske reklamne deske in si postavite pred oči, na kako klavrni estetski moči sloni vaše strahospoštovanje do malih in velikih koritarjev. Seveda ne boste na zunaj s tem ničesar spremenili, še naprej se vam bo zdelo, da so ti gospodje neznansko, pametni, ker ničesar ne znajo povedati jasno in naravnost, še vedno boste zadnji na oblastniškem seznamu vrednot— toda polepšali si boste dan in pomlad bo bolj vedra, če se boste prepustili užitku razkrivanja in razgaljanja tistih, zaradi katerih ste bolj ali manj vselej slabe volje. Plakate tistim, ki imajo pokazati kaj lepega! Oblast golim — da ne rečem razgaljenim! Drogi pa naj pospravijo svojo navlako in umazanijo. Preden nam jo sploh pokažejo. ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA Zaprta Ložnica — dražje smeti S 1. majem naj bi odlagališče komunalnih odpadkov na Ložnici dokončno zaprli. Po podpisu pogodbe županov celjske in žalske občine bi se smeti morale začeti voziti na deponijo komunalnih odpadkov v Bukovžlak. Ko to pišemo (6. 5.), se to še ni zgodilo. O tem pričajo kupi vrečk ob zabojnikih in smetnjakih, ki ne morejo več sprejeti novih odpadkov. Kako se bo zadeva uredila, bo najverjetneje znano, predno boste prejeli Savinjčana. Kaj o zaprtju Ložnice in o odvozu odpadkov v Celje ter zato tudi o večjih zneskih na položnicah menijo naši naključno izbrani občani. Leon Pader, Griže: »Menim, da je treba stanovalce Ložnice povsem razumeti. Res je tudi, da je v času, ko je tam nastajalo odlagališče, bilo manj hiš in s tem tudi precej manj prebivalcev. Danes je situacija obrnjena. Tako ljudi kot smeti je več, in to ne samo tam, ampak po vsej dolini. Poleg tega postajamo ljudje tudi bolj osveščeni in s tem pripomoremo, da naše okolje postaja vse bolj čisto, hkrati pa se vse bolj povečuje ko- ličina odpeljanih smeti na deponijo, kar je seveda dobro. Menim, da bi teh odvozov moralo biti še več, tako da bi enkrat za vselej izginila divja odlagališča. Žal vse to stane, vendar če nočemo, da nas smeti ugonobijo, bomo pač morali plačati višjo ceno odvoza...« naši KS je v JRš odvoz smeti jLAg vključenih I 52% krajanov. fm Zazvemamo HjlB se, da bi ta ¡■H procent bil v prihodnje še večji, hkrati pa tudi ugotavljamo, da nas, kot KS, veliko stanejo odvozi zabojnikov. Tega denarja nimamo in ga moramo zato odškrniti od kupčka, ki' je namenjen za druge infrastrukturne objekte. Z zaprtjem ložniške deponije se bo ta problem še povečal, že sicer dragi odvozi bodo še dražji. V takšni situaciji pa bo težko prepričati še druge ljudi, ki doslej niso bili vključeni v odvoz smeti, da to store. Pred’leti smo uspešno očistili veliko divjih odlagališč, v prihodnje pa se nam lahko zgodi, da zaradi pomanjkanja sredstev znova nastanejo. Zabojnike imamo v vseh zaselkih in na pokopališču, kako bo v prihodnje, pa je težko reči...«' Rado Cilenšek, Griže: »Razumem prebivalce Ložnice, saj res ni prijetno živeti blizu smetišča, hkrati pa bi pokaral občino, da se ni tega problema odločneje lotila, ko je bil še čas. Sedaj je prebivalcem prekipelo in kako se bo vse to končalo, bi težko rekel. Si- cer pa je smeti nekam potrebno odvažati, pa četudi v Celje. Pripravljen sem tudi več plačati, samo da se smeti spravijo na primerno odlagališče. Že sedaj je po naših gozdovih in obrobjih polno divjih odlagališč, zato ne bi smeli tega problema podcenjevati, saj jih v takšni situaciji, kot se sedaj kaže, lahko nastane še več.« Cilči Cizej, Prebold: »Gasiti požar ni lahko. Mislim, da bi se mora-li odgovorni resneje lotiti tega in do te situacije ne bi prišlo. Vedelo se je, da je deponija polna in da bo slej ko prej nastal problem, kam z odpadki. Sočustvujem z ljudmi z Ložnice, iz Kasaz in še kje, ki morajo v bližini svojih domov prenašati neprijetne vonjave, ki se širijo s smetišča ali iz čistilne naprave. Za vse je denar, zivse politične stranke, za to ga pa ni. Z odvozom smeti v Celje bo ta problem morda rešen, vendar mislim, da ljudje ne bodo veseli, ker bodo morali zaradi tega globlje seči v žep. Milan Zupanc, Griže: »Rekel bi takole. Celjani vedo, kje je denar, zato so tudi soglašali s podpisom obeh županov, da se bodo žalske smeti za masten denar vozile na deponijo v Bukovžlak. O Ložnici in tamkajšnji deponiji pa velja reči, da je župan občine Žalec že dvakrat v svojem volilnem programu povedal, da je eden njegovih glavnih ciljev tudi sanacija ložniške deponije. Ker se to ni zgodilo, je prišlo do situacije, ki je primorala Lož-ničane, da so protestno zaprli deponijo. Razumem jih, rekel pa bi, da bi se vodilni v občini morali vsaj zdaj potruditi in najti primernejšo rešitev, da bi občina imela lastno deponijo. Seveda pa je to dolgoročnejša zadeva in za zdaj bo moralo biti dobro Celje, čeprav nam bo pobralo precej denarja.« Milan Kupec, Prebold: »Z ljudmi na Ložnici se povsem strinjam, saj je to že dolgo znan problem, na katerega so s podobnim protestom kot pred kratkim opozorili že pred štirimi leti. Soglašam tudi s predvideno rešitvijo — odvozom smeti na deponijo v Bukovžlak, hkrati pa mislim, da bi morala regija kot celota stopiti skupaj in narediti takšno deponijo, ki bi omogočala reciklažo koristnih odpadkov. Zato pa bi morali ločeno zbirati odpadke, in to že na samem izvoru, kjer smeti nastajajo. Smeti je čedalje več in če ne bomo znali ravnati z njimi, bomo imeli v prihodnje še veliko problemov.« D. Naraglav Na osnovi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja podjetništva In obrtništva v občini Žalec objavlja Sklad za razvoj obrti In podjetništva Žalec sklep o razpisu 9. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje podjetništva In obrtništva v Občini Žalec I. Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil v skupnem znesku 50.000.000 SIT (petdeset milijonov tolarjev) II. Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v proizvodne dejavnosti, za investicije v odpiranje novih delovnih mest, za investicije v proizvodno usmerjene dejavnosti, za investicije v ekološko čiste tehnologije, vse pod pogoji dajanja pozitivnih ekonomskih učinkov v skladu s kriteriji pravilnika ter pod pogoji usklajenosti s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva. III. Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občina Žalec. IV. Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po obrestni meri T ali D + 8% in v maksimalnem znesku 5 milijonov SIT na prosilca. Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevno dokumentacijo oddajo do 5. junija 1996 na naslov Sklad za razvoj obrti In podjetništva, Ul. Savinjske čete 5, Žalec, s pripisom - »9. natečaj«. Vlogi morajo priložiti: - kratek poslovno-investicijski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicijskega programa manjših naložbenih projektov Inštituta za ekonomiko investicij LB d. d., - potrdilo o vpisu v register obratovalnic oz. v drug ustrezen register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ali potrjeno vlogo o pričetem postopku za ustanovitev, - potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih za samostojne podjetnike oz. BON 3 za družbe in BS in BU po zadnjem ZR, - izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojila, - druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje,...). VI. Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev vlog. VII. Posojila se bodo dodeljevala prek Hmezad banke, s katero bo Sklad sklenil pogodbo. Vlil. Sklep se objavi v Savinjčanu. Opomba: - Dodatne informacije lahko dobite pri članih UO ali na tel. 715-313 int. 240 ga. Rehar - T - temeljna obrestna mera, D - devizna klavzula - BS - Bilanca stanja - BU - Bilanca uspeha - ZR - Zaključni račun Upravni odbor HIT LATKOVA VAS 34, 3312 PREBOLD, TEL.: 063/701-749 SONČNE STREHE VALLKO IN FARMONT zavorne ploščice ATE za več tipov vozil, izpušni sistemi, olje, svečke, filtri, dodatna oprema — AVTOHIT - VSE ZA VAŠEGA KONJIČKA! OBVESTILO LASTNIKOM PRŠILNIKOV IN ŠKROPILNIKOV Obveščamo vas, da bo Občina Žalec sofinancirala testiranje pršilnikov in škropilnikov. Testiranje je potrebno opraviti pri pooblaščeni organizaciji. Sofinanciranje se uveljavlja na osnovi računa. Delež sofinanciranja bo odvisen od števila testiranih pršilnikov in škropilnikov. Vlogo za uveljavljanj znesek dobite na Občini Žalec, soba št. 45. Upoštevane bodo vloge, prispele najkasneje do 31. avgusta. Kili kupil Keramično Nekdanje premoženje Keramične Liboje, katere prostore, stroje in opremo je po stečaju najelo podjetje Kili, je grodano. Za 24 milijone ga ie od anke Celje kupil sedanji najemnik. RAZMIŠLJATE O SVOJI USMERITVI V PODJETNIŠTVO? ŽELITE PREVERITI SVOJO POSLOVNO IDEJO? ŽELITE IZVEDETI VEČ O PODJETNIŠTVU? Udeležite se PODJETNIŠKE DELA VNICE v Žalcu OD 4. DO 5. JUNIJA 1996 OD 16. DO 20. URE v v prostorih Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec, Levstikova 2. Na delavnici bodo predstavljene naslednje teme: OSNOVNI POJMI O PODJETNIŠTVU, PRAVNI VIDIKI, MARKETING, FINANCE IN DAVKI, POSLOVNI NAČRT PODJETNIKA ter še veliko drugega. Udeležba na delavnici je brezplačna. Prijave in dodatne informacije: - UPRAVNA ENOTA ŽALEC, Melanija Žvikart, tel.: 715-313 - IZVIR ŽALEC, Janko Kač, tel.: 712-181. d M" ifi iM ŽALEC, tel. 715-460 -RJRJ8T1ČNA AGENCIJA u bemi CIZEJ d. o. „ PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižljel, BRASLOVČE tel.: 063/720-181, faks & tel.: 063/720-065 NUDIMO VAM MATERIAL ZA: - centralno ogrevanje - vodovod - opremo kopalnic - pribor za zalivanje * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1-4 leta Z MINIMALNIMI OBRESTMI. ‘ ' popust za takojšnje plačilo •^montaža m dostava na dom PRIČAKUJEMO VAS, OGLASITE SE! ... tudi na spomladanskem sejmu ______________v Celju ____________ UPI šola prijaznih ljudi LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Ulica Ivanke Uranjek 6 • 3310 Žalec • tel.: 715 401,715 402 • fax: 715 402 VABIMO VAS K VPISU: 1. TRGOVINSKI POSLOVODJA (za opravljanje izpitov na GZS) 2. NOVOST: VISOKA POSLOVNA ŠOLA LJUBLJANA (vpis v študij na daljavo) 3. V ENOLETNE PROGRAME PO V. stopnji: - KOMERCIALIST - RAČUNOVODJA - VODENJE MANJŠIH PODJETU - POSLOVNI SEKRETAR ne odlašajte pokličite še danes 715-401 715-402 Renomirano slovensko trgovsko podjetje iz Ljubljane želi navezati dolgoročno poslovno sodelovanje z družinskim trgovskim podjetjem, ki se ukvarja z maloprodajo tehničnega oz. širokopotrošnega blaga in razpolaga s primernim poslovnim objektom na področju Polzele in Žalca. Vljudno vabimo interesente, da pokličejo na telefon 061/314454 PUV med najmočnejšimi v Sloveniji Začetki podjetja za urejanje voda PUV Celje segajo v leto 1957 , ko je bila tedaj ustanovljena Melioracijska skupnost Ložnica pri Žalcu. Zaradi posledic poplav leta 1954 se je podjetje preimenovalo v Vodno skupnost Savinja, kasneje pa v Savinja-Sotla. Leto 1974 pomeni nov mejnik z ustanovitvijo podjetja PUV Nivo Celje. Po skoraj dveh desetletjih uspešnega razvoja so leta 1992 pričeli postopek lastninskega preoblikovanja in tržnega prilagajanja, ki so ga zaključili že v začetku preteklega leta. Tako podjetje Nivo-vodno gospodarstvo d. o. o., ki je v stoodstotni lasti države, in PUV d. d. nadaljujeta na trgu uveljavljeno tradicijo nizkih in vodnih gradenj. O poslovanju in načrtih nam je več povedal direktor delniške družbe PUV Konrad Plantev. »Podjetje PUV delniška družba zaposluje 330 delavcev. Smo specializirano podjetje za gradnjo vodnogospodarskih objektov in komunalne infrastrukture. Dela dobivamo izključno na trgu. V naši dejavnosti predstavljajo regulacije in vzdrževanje vodnih tokov deset odstotkov, ostalo pa predstavljajo gradnja čistilnih naprav za komunalne odpadne vode, sanacija čistilnih naprav, gradnja kanalizacijskih kolektorjev in plinifikacija. Tako smo med drugim zgradili nove čistine naprave v Straži in Veržeju, sanirali pa v Škofji Loki, Piranu, Kočevju in Novem mestu. Opravljamo tudi dela na avtocesti, in sicer pripravljalna dela za gradnjo tunelov v Ločici pri Vranskem, gradimo pa tudi vzhodni portal Trojan. Uspešno se uveljavljamo tudi na področju gradnje plinifikacije. Zgradil smo 70 km dolg primarni cevovod Radeče—Krško-Novo mesto, prav sedaj ga gradimo tudi v Žalcu, primarni vod s priključki pa smo zgradili v Izlakah, Zagorju, Radečah, Celju, Šentjurju, Škofji Loki in Vižmarjih. S strokovnim in kakovostnim delom smo postali odgovorni tudi za vzdrževanje 700 km plinskega omrežja. Omenim naj še proizvodnjo armiranobetonskih cevi v Vrbju in Lesni obrat za predelavo topolovine, ki jo Elan uporablja za izdelavo smuči. V Celju skrbimo za industrijski vodovod, kjer se pripravlja tehnološka voda za Cinkarno in Emo. Naše podjetje, ki je lani ustvarilo 1,6 milijarde prihodka, se po £m GflFMNf Industrijska prodajalna pohištvena industrija Polzela polzela tel. 063/720-020 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT-POLZELA CENE ZA GOTOVINO: - zakonska spalnica MAJA 92.772,00 SIT - zakonska spalnica VEGA NOVA 96.813,00 SIT - zakonska spalnica LARA 108.851,00 SIT - zakonska spalnica NATAUE 136.372,00 SIT - samska spalnica HALA 43.559,00 SIT * omare z drsnimi vrati v barvah: * beli jesen, črni jesen in hrast: dvodelne 27.113,00 SIT tridelne 34.178,00 SIT * omare z masivnimi drsnimi vrati - smreka: dvodelne 35.866,00 SIT tridelne 48.286,00 SIT GOTOVINSKE CENE ZA OMARE V BELI BARVI višine 218 cm, globine 58 «m * tridelna omara, 1/3 police, širina 140 cm 25.691,00 SIT * štiridelna omara, 1/2 police, širina 184 cm 29.420,00 SIT * šestdelna omara, 1/3 police, širina 275 cm 44.898,00 SIT - pisalne mize od 7.576,00 SIT dalje - omarice za čevlje 6.417,00 SIT - vzmetnice vseh dimenzij - bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo Iz masive, pisarniško pohištvo in še in še. - NOVO - NOVO - -.>:8UPei P0Nt®8A N0V0 ' NOVO - Izjemno ugodna ponudba KUHINJ v izvedbi HRASTA. Cena za 1 m visečih in spodnjih elementov od 20.000,00 SIT dalje. POHIŠTVO GARANT Tel.: 063/720-020 POHIŠTVO ZA VAS DOM! VABLJENI! opremljenosti in strokovni usposobljenosti uvršča med najmočnejše v Sloveniji,« pravi direktor Konrad Plantev. Podjetnice in podjetniki, zagotovo vas vse večja konkurenca, odpiranje slovenskega trga, zaostrene možnosti prodaje silijo, da: - razmišljate o pomoči za daljši ali krajši čas pri prodaji vaših izdelkov in storitev, - načrtujete pridobivanje tržnih informacij o novih kupcih, obstoječi in bodoči konkurenci, dobaviteljih,... - se dodatno marketinško izobražujete vi in vaši sodelavci -in vas zanima, kaj si mislijo kupci o vaših izdelkih in storitvah. Potem me lahko pokličete, tellfaks 70-90-51 trženje, tržne raziskave, svetovanje Ignac KRIVEC, s. p. Rakovlje 50,3314 Braslovče obiskal vas bom in dogovorili se bomo za sodelovanje! Rejcem krav dojilj Vse rejce krav dojilj, ki imajo najmanj 3 krave, obveščamo, da ste upravičeni do državne podpore v naslednji višini: - nižinsko območje 15.0«) SIT/kravo - hribovsko območje 18.000 Srr/kravo - gorsko višinsko območje 20.000 SIT/kravo Pogoji za pridobitev sredstev so: - Obvezna je vsakoletna osemenitev z bikom mesne ali kombinirane pasme znanega porekla {selekcijska služba Celje je vsem veterinarskim postajam dala predloge, kateri plemenjaki so za tovrstno rejo najprimernejši}. - Minimalni stalež so vsaj 3 krave dojilje. - Registrirana reja prt območni selekcijski službi. - Kmetija ne oddaja mleka v prodajo na domu ali v mlekarno oz. ni predelave mleka na domu. Postopek za pridobitev sredstev je naslednji; - Ko krava dojilja teli, lastnik to takoj sporoči na Kme-t ijsko svetovalno službo v Žalcu, tel.: 713-388. - Svetovalna služba to informacijo posreduje Selekcijski službi oz. območnemu kontrolorju. - Kontrolor se oglasi pri kmetu, kjer pod pogojem, da so vsi zgoraj navedeni pogoji izpolnjeni, evidentira in oštevilči živali. Kmet posreduje kontrolorju tudi podatke za Register kmetije ter podpiše izjavo in pooblastilo. - Svetovalna služba, ko ji je posredovana vsa potrebna dokumentacija, vloži zahtevek na Poslovno združenje prehrane Slovenije, in sicer do 15. v mesecu za pretekli mesec. M. Tevž AVTOAUriOK TRGOVINA IN SERVIS d.d. CELJE 3000 Celje, Miklošičeva 5 Telefon: 063/443-033 Telefax: 063/443-525 PONUDBA RABLJENIH VOZIL V CELJU Tip vozila letnik cena do registracije Tip vozila letnik cena do registracije BMW 518 I 1991 2,249.000,00 R - 5 campus 1992 899.000,00 Mercedes 200 D 1986 1.749.000,00 Samara 1300 S 1990 549.000,00 Lancia Thema 16 V turbo 1990 1,890.000,00 Jugo 45 A 1988 219.000,00 Renault 16 16V 1993 2.199.000,00 Samara 1300 S limuzina 1993 839.000,00 Hyundai Pony LS 1993 1.099.000,00 Niva 1600 1992 699.000,00 Chrysler USA GTS 1991 1.449.000,00 R - 5 campus 1992 899.000,00 Nissan 200 1,8 SX turbo 1993 3,399,000,00 Jugo 55 skala 1990 369.000,00 Hyundai Pony 1,5 GLS 1991 1.149.000,00 Jugo 55 skala 1990 349.000,00 Jeep Cherokee 4.0 L 1991 2.599.000,00 Hyundai Pony 1,3 LS 1990 .890.000,00 Chrysler Voyager 2.5SE TD 1993 3.399.000,00 Samara 1300 1987 319.000,00 Seat Toledo 1,8 GLX 1993 1.899.000,00 Niva 1600 1989 598.000,00 Ida Omega 2,0 I karavan 1988 1.199.000,00 Samara 1300 S 1991 629.000,00 Škoda Forman Plus LX 1994 1.050.000,00 Citroën AX 14 RD 1990 699.000,00 Alfa Romeo 155 TD 1,8 1994 2.290.000,00 Lada Samara 1300 1990 539.000,00 C - 25 D 1988 1.249.000,00 Tavrla 1993 349.900,00 Hyundai Lantra 1,6 GLSI 1993 1.699.00,00 R - 5 campus 1993 949.000,00 Chrysler USA Saratoga 1991 1.799.000,00 Škoda 105 S 1982 99.900,00 R - 19 Chamade TSE 1992 1.449.000,00 Jugo 55 koral 1989 349.000,00 BMW 316 I 1993 2.794.000,00 Niva 1600 1987 539.000,00 Hyundai Scoupe 1,5 GTI 1995 1,990.000,00 Ida kadett 1,3 S 1989 999.000,00 Hyundai Pony 1,5 LSI 1994 1,299.000,00 Jugo 55 koral 1989 269.000,00 Niva 1,7 1995 1,399.000,00 Zastava 126 P 650 GL 1991 219.000,00 Mitsubishi Expo LRV 1992 2.469.000,00 R - 5 campus 1991 749.000,00 Clio 1,2 RN 1993 1,199.000,00 Cimos AX 11 TRS 1990 799.000,00 Citroën AX Caban 1,1 I 1993 1,109.000,00 Samara 1300 1993 749.000,00 Hyundai Lantra 1,6 GLSI 1993 1.749.000,00 Samara 1300 1989 499.000,00 Samara 1300 1989 489.000,00 Fiat Duna DS 1990 . 749.000,00 J - 55 Skala 1991 389.000,00 Hyundai Pony GLS 1990 880.000,00 R - 5 campus 1992 849.900,00 R - 4 GTL 1988 324.900,00 Lada 1500 karavan 1993 569.000,00 Nissan Mlcra LX 1991 939.000,00 Samara 1300 S 1992 649.000,00 Hyundai Pony 1,5 GLS 1990 990.000,00 Hyundai Pony 1,3 LS 1990 889.000,00 R - 5 campus 1992 899.000,00 Samara 1300 1993 819.000,00 Tavria 1992 349.000,00 Visa 11 RE 1986 339.000,00 Z 126 P 650 GL 1990 199.000,00 J - 45 koral 1987 249.000,00 Jugo 45 1984 129.000,00 AX 11 TGE 1990 829.000,00 Z 126 P 650 GL 1990 219.000,00 Samara 1300 S 1993 799.000,00 Z 126 PGL 1989 179.900,00 Hyundai Pony 1,3 LS 1990 949.000,00 R - 5 campus . 1992 989.000,00 R - 5 campus 1993 869.000,00 R - 5 campus 1991 799.000,00 Jugo 45 koral 1991 369.900,00 Z 126 P 1987 129.000,00 Jugo 45 koral 1990 339.000,00 Zastava J 1.1 GX 1988 249.000,00 Škoda forman GLX 1994 949.000,00 Citroën C 15 D 1990 990,000,00 IMV R - 9 exclusive Cimos BX 16 TRS 1988 1989 519.000. 00 849.000. 00 Opel record 1,9 1980 349,000,00 POSEBNA PONUDBA LEASING CHRYSLER VISION, letnik 1994, polog 7100 DEM + 36 x 1490 DEM Nakup rabljenih vozil možen na kredit do 5 let Vozila odkupujemo z »menjavo staro za staro ali staro za novo. NOVA VOZILA: KIA, HYUNDAY, LADA, CITROEN, CHRYSLER. INFORMACIJE: AVTOMOTOR d.d. Celje, Miklošičeva 5, tel. 063/443-033 bk Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA BRASLOVČE z.o.o KMETIJSKA PRESKRBA BRASLOVČE, BRASLOVČE 23 Telefon: 063/709-075, 063/709-072 Telefax: 063/709-075 Mobitel: 0609 627-771 NAJCENEJŠA PONUDBA V SLOVENIJI VELIKA AKCIJA ZA TRAKTORJE UNIVERZAL PO STARI CENI S POPUSTOM MOŽNO JE DOBITI TIPE: 445 DTC, 530 DTC, 640 DTC, 445 U, 453 DT, 533 DT, 643 DT, 703 DT, 1010 DTC, 453 DTP, 533 DTP, 643 DTP, 803 DT TURBO, FORTEitd. PONUJAMO ZELO UGODNE KREDITE IN BREZPLAČNO DOSTAVO NA DOM. VLJUDNO VAS VABIMO>, DA NAS OBIŠČETE NA CELJSKEM SEJMU, KI BO TRAJAL OD 14. 5. 1996 DO 19. 5. 1996 NUDILI VAM BOMO NIZKE CENE, POPUSTE, NAGRADE, UGODNA POSOJILA IN DOSTAVO NA DOM. PRODAJAMO KOMPLETNO KMETIJSKO MEHANIZACIJO S POPUSTOM OD 5% DO 10% PONUDBA MESECA MAJA: SAMONAKLADALNE PRIKOLICE, KOSILNICE, ZGRABLJALNIKI, SILOKOMBAJNI, OBRAČALNIKI, TROSILO HLEVSKEGA GNOJA, PRIKOLICE, ŠKROPILNICE, CISTERNE PO STARI CENI itd. PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP KMETIJSKA PRESKRBA BRASLOVČE TRI ° C/(/& PREBOLD tel. & faks: 723-243 V MAJU vam po ugodnih cenah nudimo: * gradbeni material * * barve, lake * * lepilo za keramiko * * elektrode * NOSILCE IN POLNILA Odprto; od 7.30 do 18. ure, sobota do 12. ure. V stiski vam postrežemo tudi po 18. uri. TRGOVINE MEŠIČ s.p. Na Polzeli imamo nekaj novega. To ie nova pekarna peciva DON'DONATS na Polzeli Pecivo DON'DONATS sodi v pisano družino ocvrtega peciva, lahko pa se pohvali z naslovom zdravega in manj kaloričnega živila. Pripravljeno je namreč iz skrbno izbranih sestavin: obogatene pšenične, koruzne in sojine moke ter posnetega mleka. V pecivu DON'DONATS je ravno prav jajc, kar daje testu lahek okus in primerno čvrstost. Ko ugriznemo vanj, nas preseneti obilje nadeva, ki ga dopolnjujejo čokoladni preliv, kokosovi kosmiči ali sladkorni posip. Pecivo DON'DONATS nam ponuja več ugodja kot druge sladice in nam po zadnjem koščku ne vzbudi niti najmanjšega občutka slabe vesti. Ker ima manj kalorij, a je vseeno nasitno, je pripraven prigrizek tako za zajtrk in malico kot za poobedek, lahko pa si ga privoščimo tudi pri popoldanskem klepetu ob skodelici kave in čaja. Izvrstno se poda še k jogurtu, mleku in kakavu. Po želji pač. Tudi za tiste, ki niso tako sladkosnedni, ki ne uživajo veliko sladkorja ali ga mogoče celo ne smejo, smo pripravili nekaj: pecivo v obliki potičke z nežnim cimetovim okusom in pecivo svežega okusa, polnjeno s sočnimi jabolčnimi krhlji. Kar priznajmo, okusnemu pecivu se ni moč upreti. To so pokazali tudi odlični prvi odzivi povsod po naši dolini. Pecivu DON'DONATS še nihče, ki ga je pokusil, ni rekel ne, saj je nadvse vabljivega videza. Slastno je pri prvem grižljaju, pa tudi potem, ko se okusi nežno prepletajo v naših ustih. Pecivo DON'DONATS je že mogoče kupiti v DmfDoiKtfs številnih trgovinah po Savinjski dolini in priča- kujete lahko, da ga boste kmalu našli tudi v vaši ■'* $HIj| trgovini, podjetju ali šoli. Pa dober tek! Levec 56 Tel.: 063/471-015 Faks: 063/472-015 Akcijska prodaja JAMO zvočnikov Bogata izbira televizorjev, videorekorderjev, glasbenih stolpov in avtoradiov. Specializirana trgovina za vse vrste Panasonic telefonov, telefaksov in telefonskih central. Ugodne cene in ugodni plačilni pogoji! Cesta Kapla-Pondor asfaltirana Ob krajevnem prazniku KS Tabor so se letos veselili tudi nove pridobitve. V zaselku Pondor so odprli novo asfaltirano cesto do zaselka Kapla v dolžini 1 km. Na slovesnosti, ki se je je udeležilo veliko krajanov, predstavniki občine so se opravičili, je zbranim v imenu režijskega odbora spregovoril Anton Grobler, ki je med drugim dejal, da so pripravljalna dela za obnovo ceste pričeli že lani, letos pa so jo končno asfaltirali. Vrednost vseh del znaša 3,5 milijona tolarjev, dve tretjini sredstev je prispevala občina Žalec, ostalo pa krajani s samoprispevkom. Ob koncu je novo cesto blagoslovil taborski dekan Leopold Selčan ter vsem zaželel varno in srečno vožnjo po novi cesti. Na sliki: Cesto je s prerezom traku odprl 82-letni Leopold Grobler. T. TAVČAR Za čisto Polzelo Prizadevnost večine izničujejo posamezniki Že od 17 aprila poteka v KS Polzela spomladanska akcija za čisto okolje. Na različnih mestih je bilo postavljenih 14 velikih in 19 manjših zabojnikov, kamor so krajani lahko odložili večje odpadke, ki so se nabrali čez zimo. Čeprav je spomladanska akcija že v navadi, pa nekateri nemar-ščlno s svojega doma še vedno odpeljejo na divja odlagališča. Velika večina krajanov se zaradi tega jezi, še posebno jih moti divje odlagališče, imenovano Malikova jama, ki je na vzpetini in zaradi tega nečeden okras Polzeli. Odkrili pa so še dve manjši odlagališči. Pred dnevi so vsa tri že začeli čistiti. Nekaj pa je med krajani takih, ki jim je najbolj pri roki kanal Struge in vse, kar ne marajo imeti doma, ker je grdo, ker kazi njihov dom, ker smrdi, zmečejo v vodo. Nesnaga pa se nabira na rešetkah hišne električne centrale v Ločici ob Savinji, kjer morajo ob sobotah in nedeljah prav dežurati, da se vsega ne nabere preveč, saj bi lahko prišlo celo do poplav. Na sliki: Žabojniki so bili polni že prvi dan. T. T. Polzela 40 let domskega varstva v občini S slovesnostjo v kristalni dvorani graščine Šenek na Polzeli so zadnji petek v aprilu proslavili 40-letnico organiziranega varstva ostarelih v občini Žalec. Zbrane je najprej nagovorila direktorica doma upokojencev Martina Jurjevec, ki-je povedala tudi, da sicer seže skrb za starejše in invalidne osebe petdeset let nazaj, v občini Žalec pa je bila prva tovrstna ustanova v graščini na Gomilskem, ki je odprla svoja vrata 1956. leta. Od leta 1970 pa je odprt dom na Polzeli, kjer je bilo najprej 115 mest, pozneje pa se je razvijal v skladu s potrebami; tako so leta 1978 do- družino in socialne zadeve Bojana VVraber in predsednik upravnega odbora skupnosti socialnih zavodov Slovenije Franci Gostinčar. Učenci osnovne in glasbene šole Polzela so pripravili priložnostni program, slovesnost pa so obogatili tudi z razstavo ročnih del in drugih izdelkov ter slik in dokumentov o razvoju in življenju doma upokojencev na Polzeli. Martina Jurjevec je direktorica OTVORITEV NOVE TRGOVINE Z GRADBENIM MATERIALOM, PVC CEVI, VODOVODNI MATERIAL, IZOLACIJE, BARVE, LAKI, ORODJA DNE 14. 5. 1996 OB 10. URI. DELOVNI ČAS OD 7.30 DO 18. URE. POC. VRTNO PLETIVO 180 SIT/m2 POC. ŽICA 3,1 110 SIT/kg STREŠNA LEPENKA 1.050, SIT/rola PARKET HRAST EXTRA 16x16 PARKET HRAST STAND. 16X16 OD 1.920 PARKET BUKEV 16X16 2.190 SIT/m2 —1.990 SIT/m2 1490 SIT/m2 PARKET JASEN RUSTIK 16X16 1.990 SIT/m2 JUPOL 25/1 2.660 SIT/2 JU POL 8/1 999 SIT/2 JUPOL3/1 465 SIT2 BELLES 0,9 I 680 SIT/2 BETON 0,9 I 750 SSIT KOTNA BRUSILKA 600 W 6.900 SIT SVEDRI 300-DELNI KOMPLET 1.597 SIT ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 1.772 SIT NAMIZNI PRT ŠIR. 120 cm 610 SIT ifr stpen Á.9.7. J* Uanprovre« 4 uto zue c ? SkRSt Stpex TEL.: (063) 716-240, TEL.&FAX: (063) 716-260 MOB: (0609) 610-088, (0609) 625-368 M )2y\KSTVO-S^RV)5 sorčan veze*.** Na terasi 2, 3312 PREBOLD, telefon: 0631723-472 Mizarstvo, izdelava notranje opreme, stavbnega pohištva, parketarstvo. Se priporočam gradili depandanso s 54 mesti, pozneje pa so obnovili tudi graščino Senek, da je primerna za nego varovancev. Danes je v domu 22 stanovalcev. Moto doma je, so zapisali v svojem glasilu Brazde, dodajmo življenje letom. V Imenu občine Žalec je govoril župan prof. Milan Dobnik, ki je poudaril posebno velik pomen takih ustanov. K besedi sta se javila tudi strokovna sodelavka ministra za delo, v domu na Polzeli že 24 let. Na proste postelje v domu je treba čakati kar precej časa. Trenutno rešujejo lansko prošnjo za sprejem. Prednost imajo občani žalske občine, prednost pa dajejo tudi ljudem iz Mozirja, saj je tudi ta občina sodelovala pri gradnji depandanse in pri obnovi. Na sliki: Prof. Milan Dobnik Izroča Martini Jurjevec sliko, darilo občine domu. T. TAVČAR Gasilska parada na dan sv. Florjana V čast Sv. Florjana Gasilska parada in maša Ob nizu prireditev, ki so bile organizirane ob dnevu upora E roti okupatorju in prazniku dela, so za eno poskrbeli pre-oldski gasilci. V soboto, 4. maja, so namreč malce nenavadno počastili svojega stanovskega svetnika sv. Florjana — zaščitnika gasilcev. Že pol ure pred napovedano prireditvijo se je pred gasilskim domom v Preboldu začela zbirati množica uniformiranih gasilcev s celotnega preboldskega območja. Kmalu zatem so se postrojili pred svojimi gasilskimi vozili In ob igranju preboldske pihalne godbe, ki je bila na čelu kolone, odkorakali proti preboldski cerkvi Sv. Pavla. Pogled na množico uniformiranih gasilcev in godbenikov, na prapore gasilskih društev, ki so ponosno plapolali v vetru in bili ožarjeni z zahajajočim soncem, je bil res lep. Slovesna pa je bila potem tudi sveta maša, ki jo je opravil preboldski župnik Franc Serec, ki se je zahva- lil gasilcem za njihovo nesebično delo in pomoč v nesreči. Tako kot so gasilci in godbeniki prišli do cerkve, so se v koloni in ob igranju godbe vrnili pred gasilski dom preboldskih gasilcev, letošnjih organizatorjev te prireditve v čast sv. Florjana. S tem pa je bil končan le uradni del tokratnega srečanja, neuradni pa se je, po stari gasilski navadi, zaključil dosti pozneje. Ob tem ni manjkalo dobre kapljice, glasbe In petja, kar je naredilo praznovanje sv. Florjana še prijetnejše. Tovstno srečanje preboldskih gasilcev bo odslej tradicionalno. Vsako leto pa ga bo pripravilo drugo gasilsko društvo. D. N. Kulturno društvo Galicija je po večletnem zatišju ponovno zaživelo. Pripravili so nekaj imenitnih prireditev in uredili knjižnico, tokrat pa se je prvič predstavita tudi gledališka skupina z Ohcetnim prikazom. Izvirno besedilo je delno prirejeno za gledališče in ga je prispevala Galičanka Justina Dolar. V skupini sodeluje več kot 30 izvajalcev, med njimi tudi oktet Podoglarji iz Celja in muzikantje. Veliko je bilo dela s sceno, kostumi, predvsem pa z ureditvijo odrskih luči. Predsednik kulturnega društva Galicija Ivan Lindič je zadovoljen, z njim pa tudi izvajalci, ki so se na premiero pripravljati pod režiserskim vodstvom Jožice Ocvirk iz Žalca od februarja letos. Premiero so imeli 27. aprila v dvorani zadružnega doma v Galiciji. Z delom bodo tudi gostovali. Na sliki: Utrinek z Ohcetnim prikazom. T. Tavčar 100 let zborovskega petja v Taboru Kogojeva Babilonija v Žalcu Občni zbor ZKO Žalec Množična ljubiteljska kultura V dvorani kulturnega doma v Libojah je bil občni zbor Zveze kulturnih organizacij občine Žalec. Udeležili so se ga predstavniki društev, Zavoda za kulturo Žalec, ZKO Slovenije in drugi gostje. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili člani sekcij DPD Svoboda Liboje, so poročali o delu ZKO Žalec. Iz obširnega poročila predsednika ZKO Žalec Jožeta Jančiča je razvidno, da je v ZKO 18 krajevnih in 20 šolskih kulturnih društev, posebno zadovoljni pa so, da je po daljši prekinitvi pričelo delati kulturno društvo Galicija. Zveza je v preteklem letu uskladila statut z zakonom o društvih in opravila več formalnosti v zvezi s postopkom za vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. Govorili so tudi o financiranju dejavnosti društev, vzdrževanju prostorov in opreme ter ugotovili, da je potekalo nemoteno, kot so se dogovorili. Osnovna dejavnost društev pa je kulturna, člani so se izkazali na vokalnem, instrumentalnem, gledališkem, plesnem, likovnem, knjižničarskem, filmskem in izobraževalnem področju. Posebno mesto pri tem imajo šolska kul- turna društva. Največ je v dolini pevcev, saj je evidentiranih 32 odraslih vokalnih skupin, ki so v preteklem letu nastopile kar 313-krat. Bilo je več pomembnih prireditev, kot so občinska revija, skupni koncerti, samostojni koncerti, poleg tega pa še prireditve Pesem v maju na Ponikvi, Družina poje v Andražu, ki jo obišče več kot 2000 poslušalcev, in druge. V občini delujejo štirje pihalni orkestri, ki so nastopili 193-krat, najpomembnejša pa je bila prireditev ob 115-letnici godbe na pihala Zabukovica. Med instrumentalnimi skupinami so še ro-gisti, tamburaški orkestri, citrarji in plesni orkester Žalec, ki je pričel delati lani. Zelo številne so gledališke skupine, ki so pripravile štiri premiere, 49-krat nastopile, gostile pa tudi več prijateljskih gledaliških skupin. Ostale dejavnosti niso tako množične. Zelo razpredena je knjižničarska dejavnost, ki je tesno povezana z občinsko matično knjižnico, film si ponovno utira pot in pridobiva gledalce, zelo delovna pa so šolska kulturna društva, ki so se udeležila občinske prireditve Naša beseda, revije Naše trate, srečanja mladih literatov in likovne razstave. Skrbijo tudi za izobraževanje režiserjev in zborovodij. Po poročilih in razpravi so sprejeli delovni in finančni program za tekoče leto, ob koncu pa izvolili novo vodstvo - odslej bo predsednik Stanko Novak s Polzele. Podelili so še priznanja in plakete. Zlate so prejeli Valčka Gnus iz DPD Svoboda Griže, Konrad Podbregar iz KD Petrovče in Jože Meh iz KD Vrbje; srebrne Franc Mandeljc in Dani Jelen iz KD Ponikva ter knjižnica Petrovče; bronaste Nuša Božiček iz OŠ Petrovče, Kristina Zupanc in Anton Cizej iz DPD Svoboda Griže ter Martin Adrinek, član godbe iz Liboj. T. TAVČAR Če predstava ne poboža, ampak udari Kaj je vendar morala? K filmu Duhovnik (The Priest), prikazanemu v okviru filmskega gledališča v kinu Žalec četrtega malega travna letos. V svoji gledalčevski navdušenosti, ki ne vkjučuje veliko teoretičnega filmarskega znanja in podatkovne vednosti (čeprav po dobrem filmu vselej obsedim do zadnjega napisa, se slabo spoznam na imena, s katerimi žonglirajo distributerji, da bi nanje zakavljali kupovalce vstopnic), delim filme na tiste, ki so preprosto lepi in všečni očem, na one, ki me navdušijo s sporočilnostjo, ter na redke umetnine, ki premorejo oboje. Seveda ne da bi vštel milijone kilometrov celu-loidnega kiča in pretiravanja, ki se po navadi podpiše z imenom Amerika. V filmu Duhovnik, ki je - kakšno olajšanje! -angleški, pogojno rečeno evropski, sije predvsem surova, vendar zdravilna življenjska neposrednost - četudi se igra s tako rekoč prepovedano, nevarno, pritišano snovjo, človeškostjo tistih, ki predstavljajo vrhovne služabnike krščanske-gam boga. Mlad duhovnik, ki pride službovat v revno predmestno faro neimenovanega angleškega industrijskega mesta, je homoseksualec. Najprej seveda skrivaj, toda v filmu nujno - zakonitost scenarija - pride do razkritja dvojnega življenja človeka, ki svojega nagnjenja nemara ni najbolj posrečeno združil s poklicem. Ljudje, verniki, farani, ki dobrohotno tolerirajo »normalno« spolno življenje drugega duhovnika svoje fare (v vseh katoliških srenjah znamenita vloga farovške kuharice!), se ob »nenormalnosti« mladega prišleka v svetem gnusu obrnejo proč. To se zdi' še kako samoumevno v svetu, ki je hudo mlačno prizanesljiv do drugačnih, naj bodo takšni po barvi kože, jeziku, kulturi ali spolni usmerjenosti; v resnici zahteva sprejemanje drugačnosti veliko več zrelosti, odprtosti, človekoljubja in moralne veličine, kolikor je je sposobna imeti civilizacija, ki temelji na krščanstvu. Tudi, če ne predvsem, glede spolnosti. Bolj si- lovito in manj neposredno, kot je to povedal film Duhovnik, bi bilo to žalostno dejstvo težko izreči. Snov je vsekakor strašno občutljiva, kar navsezadnje dokazujejo tudi številne prepovedi predvajanja filma. Ni dvoma, šokantno deluje obrat, v katerem se gledalec iz kadra, kjer je mladi duhovnik oblečen v mašniška oblačila, skoraj neposredno preseli v prizor, kjer se isti moški strastno poljublja z drugim mladim moškim. Brez težav si predstavljam, kako bi se gledalstvo, navajeno na, na primer, Moje pesmi, moje sanje ali Kremenčkove, zgražalo in posmehovalo nad homoseksualnim poljubom, čeprav bi v njen ne sodeloval katoliški duhovnik. Nemara bi vprašali: kje je vendar morala? Meni se postavlja drugo vprašanje: kje je prava morala, tista, ki biva v človečnosti, in ne ona, ki nasprotuje človekovim prvinskim potrebam duha in telesa? Slejkoprej je središčni prizor v filmu Duhovnik tisti, v katerem nosilec naslovne vloge kleče pod razpelom v solzah obtožuje svojega boga, zakaj je izkoreninjanje zla omejil z ukazom o spovedni molčečnosti, ki daje zlu potuho - ta prizor pa se preliva s prizorom spolnega nasilja očeta (ki je, mimogrede, spoštovan prihajalec k maši!) nad osnovnošolsko hčerjo, za katerega je duhovnik vedel, vendar zaradi togih in neživljenjskih cerkvenih paragrafov ni mogel posredovati. Po drugi strani je presunljivo prijateljstvo med obema duhovnikoma (neseksualne narave, da ne bo pomote!), ki postaneta z zavestjo, da sta oba grešnika - kot smo grešniki vsi na tej zemlji - mnogo bolj človeška in s tem (paradoksalno samo na videz) mnogo bližja bogu. Ta večna hinavščina morale, še kako očitna tudi v tem času in našem prostoru: obsodimo, križajmo, pokopljimo ljubezen, sploh če ima obliko »nenaravne«, »nenormalne«, »neuzakonjene« spolnosti - da bodo lahko mirno naprej živeli laž, nepoštenje, zavratnost, škodoželjnost, grabežljivost, napuh, nespoštovanje življenja in narave navsezadnje. V filmu je mladi duhovnik prejkone samo nedolžen strelovod, ki ga udarjajo strele iz nevihte, v kateri premetava družbo, ki na račun brezsramnega materializma izgublja svoje človeške vrednote. Na prvem mestu ljubezen, ki je v bistvu edina in ne prenese nasprotujočih si predznakov kot krščanska ali spolna. V filmu duhovnik doživi očiščenje. Sprejme ga prijatelj, drug duhovnik, ki je popolnoma drugačen, od vernikov v cerkvi mu prva odpusti šolarka, ki ji zaradi cerkvenih paragrafov ni mogel pomagati, čeprav bi ji po vseh »božjih« in človeških zakonih moral. Ali kot je rečeno v filmu, vzeto vanj iz svetega pisma; prvi človek, ki je prišel k Jezusovemu grobu, je bila prostitutka Marija Magdalena. To je dokaz več, kako se v masovni, oziroma v voditeljski uporabi za množice ideja vselej sprevrže v njeno brezsramno posiljevanje in zlorabljanje - naj bodo njeni začetniki Marx, Einstein ali Kristus. Ogled filma Duhovnik bi bil zelo dobra učna ura za vsakogar, še posebej za tiste, ki ne vedo prav dobro, zakaj hodijo v cerkev. Ali na možganopral-ne partijske shode - da me ne bi hotel kdo morda kakorkoli opredeliti. Mare Cestnik Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 701-989 SERVIS BELE TEHNIKE IN ELEKTROINŠTALACIJE. Na osrednji prireditvi so se spomnili vseh nekdanjih zborovodij in podelili številne plakete in priznanja Letos v Taboru praznujejo 100-letnico zborovskega petja. Leta 1896 je bilo namreč ustanovljeno Bralno društvo, v njegovem okviru pa pevski zbor, kasneje pevsko društvo. Pevsko društvo je po mnogih letih spet zaživelo in ob tej priložnosti izdalo knjižico, v kateri je na kratko orisanih 100 let organiziranega petja v kraju. Osrednja slovesnost pa je bila 4. maja v dvorani Doma krajanov. Da Tabor res živi s petjem, dokazujejo ne le trije domači zbori, ampak tudi dejstvo, da so ljubitelj petja dvorano napolnili skoraj do zadnjega kotička. Najprej so prisluhnili otroškemu zboru, ki ga vodi Mojca Dobnik. Velik aplavz je požel starejši moški zbor, ki se je spet zbral posebej za to priložnost pod vodstvom nekdanjega zborovodje v Taboru Milana Lesjaka. Nastopil je tudi gostujoči mešani zbor Slovencev - Slavec iz Boršta in Ricmanja pri Trstu. Zbor, ki ga vodi Danijel Grbec, s taborskimi pevci prijateljuje že 25 let. Pred začetkom drugega dela prireditve sta zbrane pozdravila in Taborčanom čestitala za jubi- lej žalski župan Milan Dobnik in svetovalec ministra za kulturo Ivan Pal. Sledila je podelitev priznanj krajevne skupnosti Tabor, ki so jih prejeli: mešani pevski zbor Tabor, najstarejši še aktivni pevec Valentin Groblar, predsednik zbora Ivan Topovšek, svetnik Vinko Drča in Savinjski rogi-sti, ki letos praznujejo 15-letnico delovanja. Več plaket za dolgoletno prepevanje in pomoč pri razvoju zborovskega petja je podelilo Pevsko društvo. V imenu Pevske zveze Slovenije je predsednik ZKO Žalec Stanko Novak podelil še Gallusove značke. Zlate značke za 25 let prepevanja so prejeli: Jože Cestnik, Valentin Grobler, Ivan Juhart, Aton Lu- kman, Martin Rak in Franc Stro-žič. V drugem delu prireditve pa so zadonele pesmi moškega in mešanega pevskega zbora Tabor, ki ta čas potrjujeta sloves Taborča-nov kot odličnih pevcev. Oba zbora vodi Milan Kasesnik. In oba zbora, predvsem pa seveda najmlajši pevci, so porok, da ubrano petje v Taboru še dolgo ne bo zamrlo. K. R. V Savinovi hiši v Žalcu ima priznani slovenski oblikovalec Oskar Kogoj stalno razstavno-prodajno galerijo, konec aprila pa je razstavljal tudi v Savinovem likovnem salonu. Naslov razstave je bil Babilonija za Babilon. obstoja naše civilizacije. Poleg venetskih konjev, babilonskih Ob odprtju razstave se je v Žalcu zbralo mnogo uglednih gostov, med njimi avtor Oskar Kogoj. Razstavo so ob sodelovanju pokroviteljev pripravili Slovensko narodno gledališče Maribor, Občina Žalec in lastnika Kogojeve galerije Marija in Borut Dolinar, odprl pa jo je generalni direktor Banke Celje Niko Kač. Večina razstavljenih skulptur je nastala ob predstavi Slovenskega narodnega gledališča Maribor z naslovom Babilon, ki jo je režiral Tomaž Pandur, in nekatere so bile v večjem formatu uporabljene tudi v predstavi Razstava je bila prvič £5 na ogled ob premieri v Maribo-ru, v Žalcu pa je bila njena dru- C ga postavitev. Tudi zanjo je po- p skrbel scenarist predstave Mar-ko Japelj. ^ Tema razstave je bil mit o ba- Jr” bilonskem človeku, razcvet in'*® ptic in babilonskega človeka, pri katerem se izteka dvojnost razstavljenih eksponatov, je bil v galeriji Oskarja Kogoja na ogled tudi Slomškov kelih. Kelih, ki ga je oblikoval Oskar Kogoj, bo v Mariboru kot darilo prejel papež. K. R. 3^KVALITETA &€ ZADOVOLJSTVO Sc Trgovina in šiviljstvo Žalec, Ul. talcev 3 (za tržnico) tel.: 714-175, faks: 714-182 * velika izbira metrskega blaga, MODA O j- I O ^ * šivanje po meri, tudi za močnejše postave, * ekspres šivanje. oblačenje gumbov. ZELO UGODNO V MESECU MAJU!!! * izdelava poletnih kostimov po naročilu, cena z blagom že od 16.000 SIT dalje * Vabljeni v trgovino In šiviljstvo TWEED, vsak dan od 8. do 12. In od 14. do 18. ure, ob sobotah od & do 12. ure (za žalsko tržnico). DiionsKem cioveKU, razcvet in - a r propad Babilonije in vprašanje MODA KVALITETA ZADOVOLJSTVO 3^ Savinjčan Polzelani dvakrat zlati V Mariboru je bil 10. otroški festival Turizmu pomaga lastna glava, ki ima letos podnaslov Gostoljubnost - nasmeh turizmu. Na finalnem tekmovanju je sodelovalo 12 slovenskih šol, ki so se predstavile z razstavo, odrsko predstavitvijo in raziskovalno nalogo. Pri tem so veljala stroga pravila. Razstava je imela točno določen prostor, na odrski predstavitvi je lahko sodelovalo le sedem učencev, za predstavitev naloge pa so imeli 10 minut časa. Komisija Turistične zveze Slovenije je podelila 8 srebrnih in 4 zlata odličja. Zlato je dobila tudi OŠ Vere Šlander Polzela, ki si je za predmet raziskovalne naloge izbrala grad Komendo. Polzelski šolarji so predstavili malteški viteški red, ki je bil gospodar Komende celih 475 let. V ta na- men so pripravili »Malteški viteški dan« in izdali zgibanko in razglednico o Komendi. V odrski predstavitvi so prikazali, kako si predstavljajo gostoljubnost v Komendi. Komenda naj bi postala svet v malem, kjer bi se gostje zabavali in v različnih časovnih obdobjih pozabili na tegobe današnjega časa. Razstavo so pripravili člani likovnega krožka z mentorico Regino Martinko-vič. Mentorica projekta je bila ravnateljica šole mag. Marinka Marovt (na sliki z učenci). Polzelska šola je prejela tudi priznanje z zlatim znakom za desetletno sodelovanje na finalu festivala. T. TAVČAR Bo letos bazen zaprt? Zaradi nezaključenega denacionalizacijskega postopka zastala obnova bazena v Preboldu Poletje se bliža in kot vsako leto ta čas se pojavljajo vprašanja, kako bo s kopanjem v letnem bazenu v Preboldu. Bazen je potreben temeljite obnove in posodobitve, sicer dovoljenja za odprtje ne bo. Občina je zato že razpisala ponudbo za izvedbo projekta sanacije, nekaj denarja za obnovo rezervirala v proračunu in se tudi prijavila na razpis za sofinanciranje ministrstva za šolstvo in šport. Toda - člane gradbenega odbora za sanacijo bazena Prebold je pred dnevi vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti občine Žalec Tanja Razboršek Rehar z dopisom obvestila, da občina ustavlja vse aktivnosti v zvezi z obnovo in posodobitvijo bazena, zaradi česar bo to sezono bazen verjetno zaprt. Razlog za to je še vedno nerešen denacionalizacijski zahtevek za bazen. Upravna enota Žalec, ki je pristojna za denacionalizacijo, namreč delne odločbe za bazen s funkcionalnim zemljiščem ne izda. Kot je povedal načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar, je bil bazen z udarniškim delom domačinov oziroma društva Partizan zgrajen leta 1950 na zemljišču, nekdaj last Zanher-jevih (ta družina je bila lastnica starega hotela in več drugih stavb v Preboldu in Šempertru). Lastništvo pa. zemljiškoknjižno ni bilo urejeno in je v zemljiški knjigi večji del zemljišča še vedno voden kot kmetijsko zemljišče. Zato imajo denacionalizacijski upravičenci (več dedičev) po zakonu možnost zahtevati vrnitev premoženja v naravi. Ker tudi upravičenci vedo, da v resnici to ni več kmetijsko zemljišče, bi želeli od sedanjega lastnika bazena, to je občine, plačilo odškodnine v denarju, čeprav zakon predvideva le izplačilo v obliki obveznic odškodninskega sklada. Vračilu v naravi seveda nasprotujejo občina, krajevna skupnost in upravljalec TVD Partizan, med drugim tudi zaradi pomena, ki ga ima bazen za izobraževanje, prav tako pa menijo, da denacionalizacijski upravičenec ne more zahtevati plačila v denarju. Upravna enota odločbe ne izda, češ da bi se v enem ali drugem primeru pritožila ena od obeh strank v postopku, kar po dosedanjih izkušnjah pomeni, da bi pritožba romala v Ljubljano, od tam pa skoraj gotovo ne prej kot v dveh letih nazaj v občino. Ker denacionalizacijski postopek ni zaključen, za obnovo in sanacijo bazena ni mogoče dobiti upravnih dovoljenj. Prav zaradi slednjega pa je morala občina umakniti prijavo na razpisu ministrstva za sofinanciranje sanacije. Usoda letnega kopališča je tako vse bolj negotova, o njej pa bodo danes govorili tudi na problemski konferenci v Preboldu. K. Rozman 5. Šentjurski sejem Ena tradicionalnih prireditev v počastitev praznika krajevne skupnosti Tabor je Šentjurski sejem. Letos že 5. sejem zapored je bil zaradi slabega vremena prestavljen za teden dni in tako so prodajalci — kakšnih 25 jih je bilo — stojnice v Taboru postavili šele prvo majsko nedeljo. Sejem so uradno odprli Savinjski ro-gisti. Obiskovalci sejma so si lahko med drugim v dvorani Doma krajanov ogledali kulinarično razstavo, dobrote pa v popoldanskih urah tudi poizkusili. K. R., foto T. T. Kjerkoli, kadarkoli, brez zadrege V Vigradu so prijazni do okolja in do svojih strank Prijazni do okolja Podjetje Vigrad se ukvarja tudi z drugimi dejavnostmi, vse pa so povezane s skrbjo za čistejše in lepše okolje. Omenimo njihove sodobne zabojnike za smeti, ki so lahko -iz pocinkane pločevine ali PVC-ja, obsegajo pa vse velikosti - VIGRAD d.o.o. Ostrožno 101, Celje, tel. 063/453-250, faks 063/471-808 VIGRADOVE KABINE NA POKALU VITRANC V KRANJSKI GORI zcl čisto oteolje od velikih, trideset kubičnih zabojnikov, prek manjših za večstanovanjske zgradbe, do najmanjših za zasebne hiše. K temu pa je treba dodati še zabojnike za pesek ter koške za smeti, ki so lahko iz pocinkane pločevine ali iz PVC-ja, s pepelnikom ali brez, s posebnim nosilcem ali brez. Ob tem pa se Vi-gradovi strokovnjaki več kot uspešno ukvarjajo še z načrtovanjem, izdelavo in montažo celotnih sistemov vodovodnih omrežij - od rezervoarjev do cevovodov in hišnih priključkov. Vigrad tudi ob prihodu svetega očeta Letos bo imelo celjsko podjetje Vigrad na razpolago že 800 prestavljivih WC-kabin. Velik del jih bodo postavili tudi za množična zborovanja ob obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. S tako velikimi prireditvami imajo v Vigradu navsezadnje izkušnje že iz Zagreba, kjer so prav tako postavili svoje kabine ob prihodu svetega očeta. Najbol| priljubljen trgovec in najbolj priljubljena trgovina V mesecu aprilu je največ glasov za urejeno trgovino dobila ŽANA ŽALEC, na drugem mestu je Savinjska trgovska družba Žalec, na tretjem mestu pa RR Žalec. V mesecu aprilu je največ glasov prejela trgovka Simona Korber, trgovina Puckmeister Polzela, na drugem mestu je Liljana Ribič, trgovina »M« Miklavc Prebold, tretja pa je Jožica Ocvirk iz Žane Žalec. Med prispelimi glasovnicami smo izžrebali naslednje tri: 1. KSENIJA GROBELŠEK, Orova vas, Polzela 2. VIDA KUZMA, Pongrac 58/a, Griže 3. VERA KAMPUŠ, Sveti Lovrenc 70, Prebold Nagrajenci lahko nagrade (majico Savinjčana in kavo Caffe Tropic) dobijo v našem uredništvu. Izpolnjene glasovnice iz majske številke Savinjčana pa nam pošljite do 7 junija 1996. GLASOVNICA Najbolj priljubljen/a trgovec/ka je: ime in priimek trgovina Najbolje urejena trgovina je: _ Moj naslov: Snežna iama na Raduhi Začetek turistične sezone Snežna jama — biser alpskega kraškega sveta, ki je vse bolj obiskana turistična točka, naj bi po dosedanjem urniku odprla svoja vrata 1. junija. Če bo to mogoče tudi letos, pa zaenkrat še ni znano, saj je letošnja dolga zima z obilico snega zelo specifična in se še ne ve, kako je vse to vplivalo na razmere v jami oz. pred jamo. jamarji upajo, da ugodno in da bodo letos ledene skulpture še debelejše in večje in s tem jama še zanimivejša za ogled. -OV- študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Tel.: 063/713-197 Faks: 063/713-197 Posredovanje dela za študente in dijake * NAJCENEJŠE FOTOKOPIJE A4 format - 7,00 SIT Cene veljajo za študente, podjetja In druge uporabnike OBVEŠČAMO VAS, DA SMO SE V MESECU MARCU PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE NA MESTNI TRG 7 V ŽALCU. (Avtošola Mazzoni) i i t 6* ! - zdrav kot riba z ribjimi jedmi Mestni trg 7, Žalec A tel. 063/715-622 ▼ A I Del. čas od & do 22. ure, ob nedeljah zaprta M A Ponujamo MALICE IZ RIB IN KALAMAROV. A fNOVO: očiščeni lignji in postrvji fileti ^ po diskontnih cenah. (p po diskontnih cenah. (p Jedi pripravljamo tudi za domov (sistem a Pripravljamo ribje plošče za vaša praznovanja. A i. Jedi pripravljamo tudi za domov (sistem a f FOODTAINER). £ Se priporočamo! Ji t» Savinjčan Zdravstvo v tržnih razmerah Javni zavodi in zasebniki v zdravstvu - Upoštevati prednosti in se zavedati pomanjkljivosti obeh Že dalj časa smo imeli v uredništvu Savinjčana v mislih okroglo mizo na temo zdravstva. Da smo jo organizirali prav tokrat, ni razlog stavka zdravnikov in zato tudi ne bomo pisali o položaju zdravnikov. Pač pa smo gosta okrogle mize spraševali predvsem o nekaterih osnovnih vprašanjih organiziranosti zdravstva v žalski občini. K pogovoru smo povabili dr. mag. Franja Velikanjo, direktorja javnega zavoda Jožeta Potrate Žalec, dr. Matjaža Lesjaka, dr. Janeza Cukjatija, enega od trenutno dveh zdravnikov z zasebno splošno ambulanto v občini, in Tanjo Razbor-šek Rehar, vodjo oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo občine Žalec. Žal se okrogle mize ni udeležila Piroška Sorger z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. • Čeprav tema te okrogle mize ni položaj zdravnikov in njihova stavka, pa bi vas za začetek vendarle prosila za kratko . ;>vjfee V.; Spomini na... \ WKS) JŠttoto :.a . A HMEZAD KZ BRASLOVČE |#A KOVINOOPREMA Parižlje Hmezad TEL/FAKS: 721'455 GRADBENIKI, POZOR! NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO VELIKA IZBIRA KERAMIČNIH PLOŠČIC: * ugodne cene * dostava * velika izbira 25.98^00 na tri čeke akcija motorna vrtna kosilnica 4-taktna, brigs bramak kritina z dostavo betonski tlakovci H m 102,00 SIT 1.198,00 SIT m blackSlDecker STARO ZA NOVO! ENERGETSKO SVETOVANJE INŽENIRING ZASTOPSTVA MONTAŽA ENERGETSKIH SISTEMOV Valant, ing. Stane ŠEMPETER 91/H, tel/fax: 063/701-741 NA PODLAGI RAZGOVORA IN OGLEDA OBJEKTA NUDIMO • IZBIRO NAJUGODNEJŠE REŠITVE SISTEMA OGREVANJA • IZBIRO CENOVNO SPREJEMLJIVE KVALITETNE OPREME • KOMPLETNO IZVEDBO TOPLOTNIH IN PLINSKIH INSTALACIJ • GARANCIJO IN SERVIS ZA MONTIRANO OPREMO • VZDRŽEVANJE OPREME ZAVEDAMO SE ODGOVORNOSTI ZA SVOjE DELO ŽALEC, tel. 715-460 TURISTIČNA AGENCIJA m bemi Peter LESER Gotovlje 122b, 3310 ŽALEC, tel./fox: 063/711-434 KROVSTVO, KLEPARSTVO KRITINE: 1 S-METAL, TRIMO, DECRA Povrtavanje in obnova dimnikov z atestirano, nerjavečo pločevino. Informacije po tel.: 711-434 TlftEXfr NA ENEM MESTU VSE PREDNOSTI PLINA Cenjenim strankam nudimo iz zastopniškega programa n<\eAU - stenske plinske kotle LUNA s pretočnim bojlerjem Uv/tAN . stenske plinske kotle NUVOLA z akum. INOX (60I) bojlerjem BONGIOANNI - LTŽ plinske kotle GX z atmosferskim gorilnikom (do moči 580kw) - najpovejše LTŽ plinske kotle IDEA (v vseh variantah) - LTŽ in leklene kombinirane kotle olje - plin (do moči 1280 kw) Vsi kotil Imajo CE In odločbo o ustreznosti od ministrstva za gospodarske dejavnosti RS iTI^EVb ‘ ¡okleni kombinirani kotli i -** r trdo gorivo - olje - plin L FB R - oljni in plinski gorilniki TECOPRESS - ALU radiatorji FIRE montaža ln servis zagotovljena INFORMACIJE : SILVO UDRIH - Šempeter 127 tel j 063 - 701 - 326 mobitel: 0609637 - 417 Pojasnilo bralki D. A. Savinjčanki V uredništvo smo prejeli pismo bralke, ki se ogorčeno sprašuje, zakaj so bili v prejšnji številki Savinjčana izžrebani reševalci križanke, ki ne živijo v naši občini Naj vam, spoštovana bralka D. A, le na kratko pojasnimo (čeprav bo to seveda izjema), ker se držimo pravil in na anonimna pisma oz. dopisnice ne odgovarjamo.. Savinjčana pošiljamo tudi ljudem, ki živijo izven meja naše občine in so poravnali naročnino. Morda vas bo začudilo tudi to, da Savinjčana vsak mesec pošiljamo na Norveško, v Nemčijo in v Južno Afriko. To so zdomci, ki si morda bolj kot kdo drug želijo izvedeti kaj o svojem kraju in navsezadnje prebrati vesti v toplem maternem jeziku. Tako vse prispele rešitve križank, ne glede od kod so in kdo jih pošilja, uvrstimo za žreb. Uredništvo Tudi mi bi tako živeli! Stanovalci bloka Čopova 4 v Zal-cu želimo javnost opozoriti na vse večje probleme, s katerimi‘se srečujemo že vrsto let, pri reševanju teh problemov pa ostajamo popolnoma nemočni oziroma naletimo na gluha ušesa odgovornih ljudi in institucij, ki bi morali ukrepati. Gre predvsem za probleme, povezane z zagotavljanjem javnega reda in miru, zadrževanje mladoletnikov, uničevanje ter poškodovanje skupnih prostorov. Največ težav pa se pojavlja pri stanovalcih neplačnikih. Za prikaz dejanskega stanja naj navedemo nekaj primerov. Konec lanskega leta smo na novo prepleskali hodnike v vseh osmih nadstropjih, za kar smo stanovalci, ki želimo živeti v urejenem bivalnem okolju, sami plačali 240 tisoč tolarjev. V dobrih treh mesecih so nekateri prepleskane hodnike namerno poškodovali (zadnji primer se je zgodil dne 14. 4. 1996 v jutranjih urah, kjer so mladoletniki poškodovali stene v 7. nadstropju, kršili nočni mir in red; predračun za povzročeno škodo znaša 32.000 tolarjev). Kljub nasprotovanju vseh stanovalcev smo prisiljeni živeti z lastnikom psa, ki noč in dan povzroča hrup in onesnažuje tako prostore v bloku kot njegovo najbližjo okolico. Lastnik psa je obenem največji dolžnik oziroma neplačnik. Dogovor z lastnikom ni mogoč, prav tako ne pomagajo večkratne intervencije delavcev Policijske postaje, reševanju tega problema noče ali ne more prisluhniti upravljalec, to je žalsko podjetje Sipro. Naslednji in v bistvu največji problem so neplačniki, ki kljub neporavnanim računom že vrsto let koristijo hišne usluge, se vozijo z dvigalom, živijo v ogrevanem stanovanju, točijo vodo, ki je ne plačujejo, prav tako ne plačujejo stroškov odvoza smeti, skupne elektrike, čistilke. Pa to niso ljudje, ki bi sodili v kategorijo socialnih problemov. Ali stanovalci, redni plačniki, res nimamo nobene pravice do zasebnega življenja in miru v dnevnem in nočnem času? Ali smo res primorani podnevi poslušati lajanje psa in ponoči kršenje javnega reda in miru? Smo mar stanovalci dolžni samo plačevati stroške upravljalcu, ki noče ali pa ni sposoben zaščititi naših osnovnih pravic? Odgovornim v Si-pru in občini Žalec zato javno za- stavjamo vprašanje, kam naj se obrnemo z našimi problemi, da bomo končno zaživeli človeka vredno življenje? Odgovorni ljudje, tako predstavniki Sipra kot tudi občine Žalec in upravne enote, ne ukrenejo ničesar, vedno nas odpravijo z izgovorom, da so zadeve na sodišču. Vsi vemo, kako dolgotrajni so ti postopki in vprašanje je, če bodo sploh kdaj razrešeni. Se bodo odgovorni morda zganili takrat, ko bomo stanovalci sami preprečili vožnje z dvigalom in koriščenje skupnih uslug določenim osebam oziroma neplačnikom, kajti, če tudi mi ne bi plačevali računov, bi elektro že zdavnaj odklopil dvigalo... itd. Svet etažnih lastnikov Čopova 4, Žalec Namesto občanov odloča politika Politična odločitev občinskih svetnikov o ustvarjanju prihodnje krajevne skupnosti v Libojah je še samo potrditev javnim kritikam, da se v občini nekaj dogaja mimo volje občanov. Kako si je mogoče drugače razlagati odlok, ki je bil sprejet s preglasovanjem občinskih svetnikov, tako imenovanih strank slovenske pomladi, na predlog njihovega svetnika g. Freceta (čeravno je naš krajan), da se v volilni enoti Kasaze s 663 volivci volita dva člana sveta, v volilni enoti Liboje s 395 volivci pa trije, kar je v nasprotju z zakonom o lokalnih volitvah. Sporni odlok je bil sprejet kljub temu, da je predsednik sveta KS po predhodnem posvetovanju s člani sveta pisno obvestil občinske organe, da se s tako odločitvijo KS ne strinja in predloženemu amandmaju župana, ki je upošteval določilo zakona glede števila prebivalcev, vendar je obveljala njihova samovolja. Treba je povedati, da so bili v svetu KS vedno zastopani občani vseh zaselkov, zato ni nobenega razloga za poseganje občinskega sveta v te zadeve mimo volje občanov. Ta sporna odločitev pozicijskih svetnikov zagotovo ni dobronamerna občanom, očitno gre tudi v tem primeru za uveljavljanje njihove politične premoči. Prepričan pa sem, da znajo občani Liboj sami presoditi, kaj se za tem skriva. Zato počakajmo do volitev. Obč. svetnik Lojze Kotar IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI IZ ALUMINIZIRANE PLOČEVINE ZA: * osebna vozila tovorna vozila * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe ZASTOPSTVO bEwnlH& VLADIMIR MARN, Vransko 18, tel.; 725-106 S4M d.o.o. PRODAJNI CENTER Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel:. 063/701 900, 701-219 TRGOVINA Z GRADBENIM Krakovska 4b, DOMŽALE MATERIALOM Tel.: 06V721-730, 723-126, 723-194 V NAŠIH TRGOVINAH VAM PO UGODNIH CENAH PONUJAMO: - OPEKA MODULARNI BLOK 29/19/19 67,50 SIT/kom. | * za količino nad 3080 kom, brezplačen prevoz * ~| - strešnik BRAMAC 104,00 SIT/kom. " * za količino nad 150 mg brezplačen prevoz * - strešnik BOBROVEC 57,50 SIT/kom. 395.00 SIT/vreča 608.00 SIT/vreča 2.813,00 SIT 47.449,00 SIT - apno - cement Anhovo - JUPOL, 25 kg - mešalec LIV Po ugodnih cenah vam ponujamo tudi: armaturne plošče, betonsko železo, vodovodni instalacijski material in vse vrste gradbenih materialov. V NAŠIH TRGOVINAH NAS LAHKO OBIŠČETE VSAK DAN, OD 7. DO 19. URE, OB SOBOTAH PA OD 7. DO 13. URE. VULKANIZERSTVO KISDŽMK ZALEG Cesta na Lavo 2, 3310 ŽALEC Telefon: (063) 711-288 Privab (063) 21-071 Mobitel: (0609) 634064 [iliji Za vas smo tukaj od 8. do 18. ure ob sobotah od 8. do 13. ure Se priporočam! TRGOVINA ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA Hmeljarska c. I0 PREBOLI) «063 723 674 Največja izbira svetil, ugodne cene in plačilni pogoji. Posebna ponudba: široka izbira svetil iz uvoza! KONKURENČNE CENE VEC SVETLOBE V VASEM IX)MU TRGOVINA ŠTORMAN uo.o. AVTOTRGOVINA 3311 ŠEMPETER • DOBRTEŠA VAS 25 ■ Tel.: 063/701-180 PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE REZERVNI DELI ZA MOTORJE IN KOLESA PONUDBA MESECA - moška gorska kolesa že za 26.000 SIT, - za ostala kolesa ponujamo ugoden gotovinski popust. Se priporočamo! milil'1 3202 GRIZE IZDELAVA, MONTAŽA SENČIL IN VERTIKALNIH ŽALUZIJ TER TRANSPORT (POSLOVNI CENTER KORONA ŽALEC, Ul. talcev 3) Tel.: 063/712-238 0609/616-750 Nudimo vam: - lamelne zavese - žaluzije - plisse zavese - roloje Poteg tega vam nudimo tudi prevoze s kamioni in tpmSijem v domačem in mednarodnem cestnem prometu. PEKARNA -TRGOVINA A ■Ki I ? IS I...... UDUC Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063 713 365 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. POSEBNA PONUDBA: * ŠIROKA IZBIRA ČAJNEGA PECIVA Hvala za zaupanje in srečanja z vami! Kolektiv pekarne in trgovine Uduč IVA AVTO D ELI d. o. o. Šempeter 126 b 3311 ŠEMPETER Telefon: 063/701-252 Avtodeli za vozila: - RENAULT - ZASTAVA - ŠKODA -ALFA - LADA SAMARA V zalogi imamo tudi glave za YUGO 45. Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Ponujamo vam tudi: - OLJE ELF - HLADILNO TEKOČINO - MAZIVA, FILTRE, IZPUŠNE CEV' iMjggC UGODNE CENE .PLOČEVffflE Tt Voznikom želimo prijetno in varno vožnjo VULKANIZACIJA, Štefančič Valerija Dejan TRGOVINA IN SERVIS Arja vas 10, Petrovče tel.: 063/707-051 mobitel:0609-620-450 BREZPLAČNA MONTAŽA PRI NAS KUPLJENIH GUM IN ALU. PLATIŠČ ZA OSEBNA VOZILA 5% GOTOVINSKI POPUST Delovni čas: vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, — v nujnih primerih tudi izven delovnega časa po tel.: 707-051 trgovska družba d.d. Žalec ' AKCIJA maj 1996 V času od 10. do 25. maja 1996 bo potekala akcijska prodaja naslednjih artiklov OLJE ZVEZDA 1/L 156,90 SIT ČOKOLADA LEŠNIK 100 gr. Knabchen 79,50 SIT ČOKOLADA SPORTMK 100 gr. Knabchen 79,50 SIT ČOKOLADA ZARBITER 100 gr. Knabchen 69,00 SIT KAVA DELIKATESA 100 gr. mleta 99,00 SIT PRESTE 250 gr. Huober 149,90 SIT SRAJCE MOŠKE k. rokav 1.393,90 SIT MESNI SIR Jurmes kg 690,00 SIT HLAČE moške, ženske dolge 4.580,00 SIT PERSIL 2,4 kg 599,00 SIT VLOŽKI Always ultra normal plus 365,00 SIT SEDEŽNA grt. Jožica to snn nn stt ROLERJI otroški 6.993,00 SIT odrasli 7.326,00 SIT GRIL KLOBASA Jurmes kg 840,00 SIT HLAČE ženske kratke 3.575,00 SIT VLOŽKI Always ultra normal 315,70 SIT KINDER jajčke surprice 79.90 SIT DISCO blazinice Klasje 125.00 SIT BENOUICK čaj 239.00 SIT HREN Kolinska 190 gr. 139.00 SIT KIS SOLATKO 1/L 99.90 SIT LEDENI DESERT VAHIL 75.00 SIT LEDENI DESERT ČOKOLADA 93,45 SIT ČOKOLADA POLNJENA 100 gr.-KRAŠ 99.00 SIT NOVO V ŠPORT SHOP-u ŽALEC, tel: 715-184 TENIS KOTIČEK O NAPENJANJE LOPARJEV O VELIKA PONUDBA LOPARJEV WILSON, HEAD IN DODATNEGA PRIBORA O PONUDBA LOPARJEV ZA BADMINTON Žiga Medvešek Zaljubljen v košarko Žiga Medvešek, 16-letni fant, je eden izmed mladih perspektivnih športnikov v naši občini. Zastavili smo mu nekaj vprašanj, da bi ga lahko vi, spoštovani bralci, bolje spoznali. Si eden najmlajših košarkarjev v prvi ekipi Kovinotehne Savinjske Polzele. Kako se je pričela tvoja košarkarska pot? »Krivec, da se je moja košarkarska pot sploh začela, je Mitja Turnšek. On je tisti, ki me je za ta šport navdušil. Košarko sem začel trenirati v četrtem razredu osnovne šole pod njegovim vodstvom. Mitja Turnšek je tudi danes moj trener v kadetski in mladinski skupini in upam, da bo še nekaj časa. V šestem razredu sem začel trenirati tudi na Polzeli, kjer sem se prebil do članske ekipe, s katero kakovostno delamo pod vodstvom trenerja Borisa Zrinskega.« Tudi tvoj oče je bil znan športnik, sicer pa je po poklicu učitelj športne vzgoje. Kakšen vpliv ima to na teoe? »Na mene ima to zelo pozitiven vpliv. Svojega očeta zelo spoštujem, saj mi pomaga in mi stoji ob strani že od začetka moje košarkarske poti. Po navadi me je spremljal na vse tekme, kar mi je bilo neprijetno. Sčasoma sem se privadil in zdaj imam občutek, kakor da brez njegove navzočnosti ne bi mogel igrati. Vendar se to ne bo zgodilo, ker je moj oče zdaj moj trener.« Kako si vesel osvojitve pokalnega zmagovalca v Mariboru? »To je izreden uspeh za polzelske košarkarje. Osvojiti pokal je res nekaj čudovitega. Sam sem se toliko bolj veselil iz dveh razlogov. Eden je ta, da smo pokal osvojili mi in ne Smelt Olimpija, ki se sploh ni uvrstila na zaključni turnir četverice. Drugi razlog pa je, da sem to veliko priznanje osvojil kot »malinovec«. Kdo je tvoj vzornik in kakšne želje imaš? »Moji vzorniki so vsi, ki so boljši od mene in jih skušam s trdim delom doseči in če se le da, preseči. Kar pa zadeva želje, jih imam več, a ena je gotovo ta, da bi nekega dne postal vrhunski košarkar.« Tvoji največji uspehi? »Bil sem izbran za kadetsko reprezentanco Slovenije, za katero sem 15-krat nastopil, bil sem najboljši strelec na mednarodnem turnirju v Rivalti (Italija), najboljši igralec in strelec na turnirju v Kopru, najboljši strelec na finalu za st. pionirje na Polzeli, najboljši strelec na letošnjem finalu najboljših štirih ekip kadetov Slovenije in izbran v prvo peterko finalnega turnirja. Kar pa je največ, je igranje v ekipi, ki je osvojila naslov pokalnega zmagovalca, to je v članski ekipi Kovinotehne Savinjske Polzele.« Kaj te v športu moti? »Ne samo v športu, ampak tudi v življenju me motita krivica in nepoštenost. Tudi ovinkarjenje mi ni všeč; če si imamo kaj povedati, si povejmo iz oči v oči.« T. TAVČAR Župan sprejel košarkarje Žalski župan prof. Milan Dobnik je pripravil sprejem v žalskem hotelu za državne pokalne zmagovalce v košarki, košarkarje in vodstvo kluba Kovinotehna Savinjska Polzela. V svojem govoru je poudaril, da je ponosen, da imamo v občini Žalec vrhunske športnike, ki dosegajo takšne rezultate, in da ve, da so takšni uspehi rezultat trdega in dolgotrajnega dela. Ob koncu jim je zaželel še veliko športne sreče in odličnih dosežkov v prihodnji sezoni, vsakemu članu zmagovalne ekipe pa je podelil grafiko akademskega slikarja Rudija Španzla. V imenu kluba se je zahvalil predsednik Aleš Ilič in dodal, da klub čaka težka sezona, saj se bodo morali dokazovati med evropskimi košarkarji, doma pa je boj za najvišja mesta tudi iz dneva v dan hujši. Za pozornost se je zahvalil tudi kapetan ekipe Veljko Petrano-vič, ki je dejal, da si poleg dobrih rezultatov želijo tudi povečati dvorano, za kar bo potrebna pomoč vseh, saj je to za klub prevelika rsUrnmnn itni / T T*t// A n Vrbanič in Stisovič na evropskem prvenstvu________________________ Damjan Vrbanič iz Žalca in Mitja Stisovič iz Petrovč sta se od 2. do 5. maja udeležila evropskega prvenstva v karateju, ki je bilo v Parizu. Vrbanič je bil v svoji kategoriji deveti, Stisovič pa petindvajseti..Karate reprezentanca Slovenije seje pred tem pripravljala za nastop v Žalcu. T. TAVČAR Trud rodil sadove Oživitev namiznoteniške sekcije v Petrovčah se je pričela leta 1990. V takratnem TVD Partizanu se je zbralo nekaj ljubiteljev namiznega tenisa, ki niso začeli zgolj z rekreacijo, ampak so pričeli tudi z vzgojo mladih igralcev in igralk. Vsako leto doslej so organizirali šolo namiznega tenisa za fante in dekleta. V sekciji vadi 16 dečkov in 4 deklice. Doslej so na občinskih tekmovanjih dosegali prva mesta, tudi na področnih tekmovanjih se uvrščajo med prvih deset, točke za rangiranje pa so v letošnjem letu začele dosegati predvsem Urška Gostečnik, Katarina Tržan in Miha Dimnik ter Jernej Lenko (na sliki), ki je v konkurenci učencev od 5. do 8. razreda na državnem prvenstvu dosegel tretje mesto. T. TAVČAR Šempetrski odbojkarji tretji Končalo se je tekmovanje v vseh odbojkarskih ligah. Šempetrski, ki nastopajo v 2. SOL je zasedla peto mesto, mladinska ekipa pa je na državnem prvenstvu zasedla odlično 3. mesto, kar je izjemen uspeh. Ta uspeh je dodatna spodbuda za nadaljevanje začrtane poti. Za prihodnost šempetrske odbojke se trudi kraj sam, predvsem pa dobri trenerji in vodstvo kluba, ki je v letošnji sezoni našlo sponzorja SIP Šempeter in nam tako zagotovilo igranje v državnem prvenstvu. Na sliki: Mladinska ekipa Šempetra, ki je osvojila tretje mesto na državnem prvenstvu. T. TAVČAR Koncert v spomin pianincem Pri planinski postojanki na Homu so se 14. aprila zbrali planinci, da bi s koncertom počastili spomin na umrle planince, člane Planinskega društva Zabukovica. V množici planincev so bili med drugim tudi župan Milan Dobnik, predsednik MDO Savinjska Martin Aubreht in predsednik PD Braslovče. Uvodno pesem - Aljaževo Oj Triglav, moj dom - je zapel Savinjski hmeljarski oktet, v programu pa sta poleg Godbe na pihala Zabukovica sodelovali še Barbara in članica PD Žalec Ivica Cizej z recitacijo svoje pesmi. Program je povezoval Jože Jančič. V osrednjem govoru so se spomnili že umrlih planincev, gra- diteljev doma na Homu, funkcionarjev in članov društva. Prav tako so počastili 70-letnico rojstva Draga Kumra, učitelja in pisatelja, ki je bil hkrati velik ljubitelj Homa. F. J. Utrinek s srečanja, med govorom župana prof. Milana Dobnika. Trgovina ŠPORT ITRUS ŽALEC, D.O.O. SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA f LOKOSTRELSTVO: IN RIBOLOV Dobrteša vas 1 a 3311 Šempeter v Sav. dolini tel.: 063 701-387 1P Odpiralni čas od 9. do 12. ure, od 15. do 18. ure, sobota od & do 12. ure. Se priporočamo In zahvaljujemo za obisk. Najbolj priljubljeni športniki Med prispelimi glasovnicami smo izžrebali tri, teniške majice pa prejmejo: TILKA POSEDEL, Ločica 30, Polzela NEJC FRECE, Vrbje 30/d, Žalec FRIDA LENIČ, Breg 55, Polzela V aprilu so dobili največ glasov: Jožica Emeršič (sledita ji Vanja Dolar in judoistka Maja Frece), športnik meseca aprila je Veljko Petranovič (sledita mu Matjaž Cizej in Nejc Lovec). Pri glasovanju za najbolj priljubljeno športno ekipo pa vodi z izredno velikim številom glasov Kovinotehna Polzela, sledi pa ji SK Gozdnik. Z akcijo nadaljujemo, glasovnice pa sprejemamo do 7. junija 1996. Savinjčan Glasujem za najbolj priljubljeno športnico: za najbolj priljubljenega športnika: za najbolj priljubljeno športno ekipo: Moj naslov: J MOTO CENTER YOGI VINSKA GORA (Prelska 21 b) Velenje - VELIKA IZBIRA RABLJENIH MOTORNIH KOLES - OBLAČILA ZA MOTORISTE - DODATNA OPREMA ZA MOTORNA KOLESA - REZERVNI DELI GUME: MICHELIN ČELADE: METZE LER -fc m HetmecsbyFimez MOTORNA OLJA: m IastroI h\ í0) Í1 J 1 Shell UGODNI KREDITNI POGOJI IN LEASING. MARKETING, d.o.o. Polzela 38, telefon: 063/720-592 063/720-614 KJER VEDO, KAM ČAS HITI!!! PE Velenje 063/863-960 POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL: Novo - NOVO - NOVO SUZUKI - SPECIALNA MAJSKA PONUDBA SWIFT 1,0 GLS 15.990 DEM SWIFT 1,3 GLS 16.990 DEM SWIFT 1,3 GX SEDAN 19.990 DEM BALENO 1,3 ŽE OD 18.990 DEM BALENO 1,6 4WD 24.990 DEM SAMURAI ŽE OD 19.990 DEM VITARA ŽE OD 29.990 DEM PROTON 415 GLi 4 V 19.990 DEM Varnostni meh in metalna barva že v ceni! UGODNI KREDITI! ŽE OD T+6%! OBIŠČITE NAS NA POMLADANSKEM SEJMU V CELJU! Kosilo kot darilo Hodim v 8. razred OŠ Ljube Mlkuš Žalec. Na to šolo prihajamo otroci tudi iz zelo oddaljenih krajev žalske občine. Marsikdo od nas pride domov šele sredi popoldneva, starši pa nimajo denarja, da bi nam lahko plačevali kosila. Morali smo biti zadovoljni le z malico, saj nas starši iz dneva v dan učijo, da kdor z malim zadovljen ni, velikega ni vreden. Socialna delavka Metka nam je z veseljem povedala, da bomo od marca naprej imeli kosila zastonj. To velja še posebej za tiste, ki se vozijo v šolo in morajo z lačnimi trebuhi čakati na avtobus. Prvi dan pouka po zimskih počitnicah je bil razburljiv. Vsi smo se veselili pravega kosila. Zamislila sem se, kako lepo bo iti na kosilo, vzeti pladenj in si nanj naložiti hrano. Ali bom jedla pravilno, nož v desni in vilice v levi?! Izgleda, da se je za vse nas dobro izteklo. Tako se iz dneva v dan veselimo kosila. Srečni smo in radi bi se zahvalili tistim, ki so nam kosila darovali in tako pomagali našim staršem. Karmen Holcer OŠ Ljube Mikuš Žalec Ustvarjamo lepši svet Kako bi narava lepša bila, svetuje tale pesmica. Papir v koše bi metali in ne po tej zeleni travi, da bi vojne ne bilo in življenje lepše bo, ne ubijajmo ljudi in ne kradimo stvari, vse rastline naj živijo, naj ljudje na njih pazijo, naj narava se polepša in ostane vedno čista. Jasmina Planinc, 3. a, OŠ Vransko VABILO K VPISU PREDŠOLSKIH OTROK za šol, leto 1996/97 KDO: Vzgojnovarstveni zavod Janka Hermana Žalec KJE: za vrtce: Levec, Liboje, Petrovče, Velika Pirešica - v Petrovčah tel. 708-285; vodja Alma Jenšterle za vrtce: Griže, Zabukovica, Žalec - v Žalcu tel. 712-212, 712-201; vodja Žora Gajšek za vrtce: Šempeter, Vransko - v Šempetru, tel. 712-200; vodja Barbara Urbanci za vrtce: Braslovče, Letuš, Polzela - na Polzeli tel. 721-318; vodja Lidija Ušen za vrtce: Prebold, Tabor, Trnava - v Preboldu tel. 723-082; vodja Marija Jager na upravi; Tomšičeva 5, Žalec za vse vrtce, tel. 712-212, 712-201 KDAJ: VSAK DAN DO 31. 5.1996 - otroci za programe priprave na šolo, ki še ne obiskujejo vrtca, bodo prejeli vabila KAKO: pokličete po telefonu, se osebno zglasite, izpolnite prijavo PROGRAMI: 1. celodnevni programi 6-9 ur s prehrano 2. poldnevni programi 4-6 ur (prehrana po dogovoru) 3. krajši programi za otroke iz odročnih in demografsko ogroženih krajev 4. dodatne, interesne dejavnosti (označite na prijavnici) Starši, omogočite svojim otrokom razvoj skozi igro, izkušnje in doživetja v družbi sovrstnikov in prijaznih, strokovno usposobljenih pedagoških delavk. V filipinskem podzemlju IV. Prisrčna dobrodošlica kluba BOEX Tasadeje, ljudstvo iz kamene dobe, je po pripovedovanju domačina Dafala iz plemena Ubo, javnosti odkril pomočnik predsednika za manjšinska vprašanja in ustanovitelj zasebnega združenja za narodne manjšine Manuel Elizalde mlajši, ki je bil tudi eden najvidnejših borcev filipinske družbe za pravice gorskih ljudstev. Ta so postala ogrožena zaradi vse večjega priseljevanja in krčenja gozdov, kar se je intenzivno začelo po II. svetovni vojni. Posledice tega početja so danes naravnost strahotne, saj je kar 90% nekdanjega tropskega deževnega gozda izsekanega. Tasadeji, ki živijo na Cotobatski kordiljeri na jugozahodnem delu Mindanaua, tega sicer niso občutili, saj so jih varovali težko prehodni gozdovi. Kar nekaj drugih hribovskih ljudstev, ki so med sabo sicer slabo povezana, pa se je bodisi asimiliralo in se podredilo novi družbi, ali pa so se umaknili s svojih ozemelj globlje v gorovje. Ta gorska ljudstva so v glavnem poljedelska, čeravno uporabljajo primitivne metode, se pravi, da vedno znova izsekajo in požgejo gozd. Tasadeji, kot je ugotovil Elizalde, se preživljajo z nabiranjem gozdnih sadežev, čeprav v stiku s prišleki iz civilizacije niso ubežali nekaterim, do takrat nepoznanim navadam. Njihov način življenja je že leta 1966 spremenil prihod lovca Dafala, ki jih je naučil loviti in ubijati divjačino, prašiče in opice. Dal jim je tudi lok in puščice in sulico, nekaj obleke in bolo -džungelski nož z dolgim in težkim jeklenim rezilom in lesenim držajem. Za Tasadeje je bila to prava tehnološka revolucija, saj jim je omogočila izkoristiti vrsto novih virov hrane. Naučil pa jih je tudi, kako se da z dimom shranjevati meso. Srečanje s svetom je naredilo svoje. Tasadeji pa vendarle ostajajo sodobni predstavniki ljudi iz filipinske kamene dobe. Ob hrani, ki je v njihovem bivalnem okolju ne manjka, pa bodo verjetno pravi priboljški tudi v prihodnje debeli črvi iz trohnečih hlodov. Prva filipinska večerja Nam, jamarjem to verjetno ne bi šlo posebno v slast, čeprav pravijo, da v sili hudič še muhe je. Potepanje po mestu in popoldanski obisk univerze San Carlos, kjer smo si s predstavniki biološkega oddelka ogledali razne primerke živali, ki živijo na Filipinih, sta nas že precej zlakotila. Res pa je, da se nam je tek ob gledanju raznih kač in drugih, nič kaj prijaznih primerkov filipinskega plazečega živalstva kar nekam izgubil. Ne glede na to je bila prva filipinska večerja v prijetni restavraciji, ki sta jo izbrala Peter in Doly, nepozabna, čeprav razen riža spoznavamo povsem neznane okuse. Vsa hrana je v pletenih posodicah, ki so obložene z banano-vimi listi, da držijo, maščobo oz. omake. Vse je videti zelo okusno in vabljivo, vendar, žal, nenava-jeni novih okusov, ostajamo bolj lačni kot siti. Praznino v želodcu nekoliko nadomesti pivo San Mi- guel. S tem se naša utrujenost zaradi dolgega bedenja še poveča. Z nestrpnostjo čakamo posteljo in kmalu zatem kot snopi popadamo na ležišča v sicer skromnih penzionskih sobah, ki pa imajo razkošne ventilatorje, saj bi se drugače stopili od tropske vlage in vročine. Še vedno smo na poti. Od našega cilja nas ločuje še lepo število kilometrov. Najprej pa vožnja s hidrogliserjem do Tagbila-rana, glavnega mesta province Bohol, kjer se bo, čez dan ali dva, začelo zaresno delo. V centru za napredek kmetijstva Po uri in pol vožnje s hidrogliserjem prispemo v pristanišče v Tagbilaranu. Med množico opazimo skupino mladih Filipink in Filipincev, ki visoko nad glavami držijo transparent in mahajo v pozdrav. Kmalu vidimo, da je ta dobrodošlica namenjena nam. Na transparentu z velikimi črkami piše: WELLCOME dr. PETER URICH, dr. BORIS ŠKET and PREBOLDSKI CAWING CLUB. Snidenje je prisrčno, še posebno veliko pomeni Petru, ki se po daljši odsotnosti ponovno videva s prijatelji z otoka Bohola, ki je skoraj desetletje bil njegov drugi dom. Gil, Roberto, Denis, Lux, Tony, Elvie, Maria, Julieta in drugi nam stiskajo roke in izrekajo dobrodošlico. Njihovi obrazi izražajo iskreno gostoljubnost, veselje in pripravljenost pomagati, kjer bo le mogoče. Kot se je pozneje izkazalo, se nismo motili, saj smo z njihovo pomočjo mar- ■©- AVTOHIŠA JAKOPEC Pooblaščeni servis - prodaja vozil Kosovelova 16, 3320 Velenje, tel.&faks: 063/855-975 je imeti . ASTRA ECO s PETIMI VRATI je opremljena z zanesljivimi varnostnimi sistemi, ki jih pričakujete od opla - zračna blazina, bočne ojačitve, aktivni varnostni pasovi in zaščita pred krajo. Prikupna ASTRA ECO postane še prikupnejša, ko zvemo za ugodno ceno. Zdaj je na prodaj že za 22.950 DEM. Kredit do 5 let, leasing do 3 leta Z vozilom znamke OREL vam bo J3RO SE PRIPOROČA POOBLAŠČENA AVTOHIŠA JAKOPEC ZA CELJSKO IN KOROŠKO REGUO. Delovni čas: vsak dan od 7.30 do 12. ure in od 13. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. sikatero zadevo hitreje rešili. Bodisi pri raznih nakupih, telefoniranju, prevozih, še posebno pa pri vodenju in raziskovanju jam. Iz pristanišča se odpeljemo z dvema avtomobiloma. Naš je-epney nima sreče. Sredi mesta mu poči guma in vso opremo moramo raztovoriti ter jo preložiti na drug avtomobil, ki se je neverjetno hitro pojavil, tako da smo bili nemalo presenečeni nad dobro organizacijo naših gostiteljev. Nastanijo nas na obrobju mesta, v prijetno okolje filipinskega centra za napredek agro-živilstva. Gre za velik kompleks zgradb, mini plantaž, športnih površin, ki so okrog ograjene z zidom. Pred vhodom pa noč in dan dežura oborožen vratar -varnostnik. Namestijo nas v dve veliki sobi, v katerih je 8 do 10 postelj. Pravzaprav je to že kar razkošje, še posebno ker ne manjka ventilator na stropu, ki prijetno hladi. Na razpolago imamo tudi veliko kopalnico z več tuši. Posebej urejene in lepo čiste so tudi sanitarije, tako da si kaj boljšega niti ne bi mogli želeti. Žal tu ne bomo dolgo, saj nas čaka delo na terenu, kjer o takšnih bivalnih pogojih ne bo moč niti sanjati. Ponovno se nam že oglašajo želodci. Naši prijatelji, če jih že lahko tako imenujem, nam priporočijo prijetno restavracijo. Z Gilovim džipom in motorji nas odpeljejo do tja. Privoščimo si izdatno večerjo, ki je zelo okusna. Dobro pa nam gre tudi pitje kokakole z rumom in še posebno piva San Miguel, ki je kar dober nadomestek laškega kozoroga- Danes je že nedelja. Tu je že skoraj tema. V domovini je ura poldan. Prešine me misel, da se javim svojim domačim in prek radia Goldi Prebold vsem njegovim poslušalcem. Z Robertom se odpeljeva do telefonske postaje, kjer mi prijazna telefonistka prek Manile in Ljubljane vzpostavi zvezo z ženo in zatem še z radiom. Na programu so ravno čestitke. Na hitro jih prekinejo in direktno v eter gre moj glas iz daljnih Filipinov. Prijeten in nepozaben občutek, predvsem pa spoznanje in veselje, da veza deluje. Po prihodu v naš začasni dom se lotim pisanja razglednic. Ura je že pol treh zjutraj, ko končam. Se prijetno tuširanje in kmalu zatem postelja in lepe filipinske sa- n^e D. Naraglav Dan, ki smo se ga vsi veselili Priprave na letošnji kulturni dan na OŠ Liboje, ki je bil 14. marca, so bile zelo resne. Učenci smo s starši že mesec prej začeli zbirati semena in začimbe, tudi zdrob in sladkor ter vse, kar smo menili, da bomo rabili pri našem delu. Končno je napočil dan, ki smo se ga zelo veselili in ga težko pričakovali. Pouk nam je odpadel, popoldne pa so skupaj z nami sedli za šolske klopi naši starši, bratci in sestrice. Bilo nas je zelo veliko. Na začetku našega srečanja smo se učenci predstavili z igrico, v katero smo vključili pesmice in ples. Starši so jo vsi nagradili z močnim ploskanjem. Potem smo se ustvarjalno lotili našega dela. Učiteljice so razdelile iverne plošče in lepilo, mi pa smo razstavili lončke, v katerih so bila različna semena. Tisti z več domišljije smo ustvarjali svoje motive, ostali pa so si pomagali s pripravljenimi motivi. Z mamico sva se odločili, da bova naredili čarobno ribico. Porabili sva veliko časa, saj sva želeli narediti vsako lusko drugačno. Ker nam je začelo zmanjkovati energije, smo otroci odšli k malici, starši pa so bili pogoščeni s kavo in piškoti Želeli smo čim prej nadaljevati delo, saj smo komaj čakali, da bodo naši izdelki dobili končno podobo. Naslednji dan so učiteljice vse plošče zaščitile z lakom in pripravile razstavo, ki je zelo popestrila šolsko avlo. SARA ŽELEZNIK 4. razred OŠ LIBOJE Črna odlagališča v KS Griže Na območju KS Griže smo našli 20 črnih odlagališč (cca 500 m2), kamor vaščani neodgovorno stresajo razne odpadke, zlasti steklovino, vse vrste izdelkov iz umetnih mas, pralne stroje, štedilnike, stekleničke z zdravili, polomljeno opeko, keramične ploščice... Ugotavljamo, da se divja odlagališča pojavljajo ob obronkih gozdov in ob potokih ter pogosteje tam, kjer ni urejenega odvoza komunalnih odpadkov. Z veseljem ugotavljamo, v primerjavi z ugotovitvami od prej, da se stanje izboljšuje: Leta 1986 je bilo 30 divjih odlagališč, t. j. cca 1,0729 ha površine, leta 1991 24 divjih odlagališč, t. j. cca 870 m2, leta 1996 pa smo našli 20 divjih odlagališč, kar predstavlja cca 500 m2 površine. Število črnih ali divjih odlagališč torej upada; gotovo k temu pripomore zavest ljudi, ki odpadke odlagajo v smetnjake, organizacija čistilnih akcij v KS. K lepšemu videzu našega kraja pripomorejo tudi urejene cestne površine, morda tudi do opozorilnih tabel nismo ravnodušni. Za naše lepše in prijaznejše okolje je bilo že nekaj storjenega. Dovolj? Smo sodelovali vsi? Mi, raziskovalci verjamemo še v lepšo in bolj urejeno bližnjo in daljno okolico, da bomo s ponosom rekli Slovenija, moja dežela. Učenci 8. b, O. Š. Griže NAGRADNA KRIŽANKA ovlor JANEZ KORENT SMUČAR. SKAKALEC NYKAENEN NAZIV CAHELBAK D> NIZO- ZEMSKA BRENCELJ OVOJNO OBLAČILO INDIJSKIH ZENA TEKSTILEC GRADBENI DELAVEC SPOKOJ- NOST V JAMA PEKEL PODLOG GOTOVLJE risba KIH PREVA- JALČEVO DELO 5. DAN PASTIR DROBNICE RI2EV0 ŽGANJE O SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA ZEMLJA IVER REPRO- DUKCIJ. ORGANI KRAJ PRI N. GORICI PAUL VERLAINE D> > SAVINJČAN ZELO VZTRAJNA PROŠNJA FR. POET, NADREALIST (PAUL) PEVEC PRESLEY KATHLEEN TURNER GRŠKA ČRKA KRAJ PRI MARIBORU FR. KIPAR (HANS) Sl.IGRAL. (SLAVKO) KRAJ PRI DOMŽALAH OSKAR DANON MILAN. OPERNA HIŠA DOMAČA PERNATA ŽIVAL MERA ZA RITEMM AVTOMAT MLAD KONJ ZDRAVNIK OPERATER ATA OPIČJI KRUHOVEC PRVA DAHA SL. POPEVKE (MARJANA) ŠVICA CHUR DAVOS MESTO V ZASAVJU VULKAN NA FILIPINIH JEGULJA PESNIŠKA STOPICA EGIP. BOG, HORUS PEVKA POMER PRITOK RENA DAN V TEDNU PREB. IBERIJE CITROEN. AVTO RIKO DEBENJAK GLAVNO MESTO BASKIRIJE GLAVNI OTOK JAPONSKE KAMNINA GR. BOGINJA LOVA KRAJ PRI BREŽICAH ORGAN SLUHA KRAJ NA OTOKU PASMANU GROF CELJSKI ERNST BLOCH O GORA V JULIJCIH RIM. BOG. SREČE RAFKO ITGOLlC PES ZA LOV SRNJADI PREB. JADRAN. POLOTOKA PAVLE RAVNOHRIB IZBRANA DRUŽBA SP. PISATELJ (EUGENIO! VRH V HIMALAJI ZOLAJEV ROMAN CAHELBAK V IVANKA MEZAN NADETO ZELJE IVO ZORMAN HIŠICA IZ PROTJA RAZPORE-01 UR IGRALKA MAGNANI Pa 91 (231) - U (?) 92 238,03 RUSKO ČRNO- MORSKO LETOVIŠČE OBLASTA BAKTERIJA SPLET IZ CVETJA DEL MARIBORA MESTO NA NIZOZ. GORA V ZASAVJU KOŠARKAR DANEU SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA HRIBOV. NASELJE PRI LOGATCU PLAST V HOJA VEK, STOLETJE KONRAD ADENAUER MESTO V ANGLIJI ARISÏOFAN ? (KOMEDIJA) v > TONE KRALJ V KONICA, BODICA PESNICA NEGRI PESNIK ŠOPOV EHO, ODMEV < < < O < NAGRAJENCI APRILSKE ŠTEVILKE SO: 1. JELENA GORIŠEK, Savinjska c. 47, Žalec 2. NANDE LEBAN, Prebold 3. FRANC ŠTOR, Polzela 283 Nagrajenci dobite vrednostne bone za proizvode PEKARNE, SLAŠČIČARNE IN TRGOVINE BRGLEZ VRANSKO v našem uredništvu. Pokrovitelj majske številke križanke je SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA, D. D. ŽALEC. Izžrebani reševalci boste dobili praktične nagrade v vrednosti 7.000, 5.000 in 3.000 SIT. Rešitve nam, spoštovani reševalci, pošljite na uredništvo Savinjčana do 7. junija 1996. mmmr €L ŽANA Spoštovani kupci in obiskovalci Leto je že naokoli, odkar smo vam ponudili širok asortiman blaga v Žana market Sel v Letušu Vabimo vas na praznovanje prve obletnice v soboto, 18. 5. od 7. do 15. ure V ta namen smo za Vas pripravili pokušino slastnih dobrot • ugodnejše cene • nagradno igro Bingo • brezplačno kavico za zveste kupce Prisrčno vabljeni! ZANA 20 let Vzemite usodo v svoje roke Trgovanje je lahko najkrajša pot do uspeha, če si zagotovite širok asortiman blaga pod ugodnimi nabavnimi pogoji in, če vam prekaljen trgovec prenese svoje poslovne izkušnje. Vsem, ki nameravate začeti na novo, ali pa ste ugotovili, da sami niste kos vse večji konkurenci, ponujamo sodobno obliko pogodbenega sodelovanja po sistemu FRANCHISINGA. Če imate primeren lokal na ugodni lokaciji, izkušnje v podjetništvu in željo po uspehu, potem nam pošljite vašo ponudbo na naslov: HMEZAD TP ŽANA ŽALEC, MESTNI TRG 2, 3310 ŽALEC ali pokličite po telefonu: 063/715 -114. NIHČE NI SLUČAJNO DOBER, DO USPEHA VODIJO KRAJŠE ALI DALJŠE POTI... V ŽANI POZNAMO KRAJŠO POT POVEČUJE Z ODPRTJEM TRETJE PRODAJALNE ŽANA MARKET MANEL v Laikovi vasi, dne 24. 5.1996. NASVETI MAI 1996- STRAN 21 Mae, sc. Franio Velikanie. dr. med., odgovarja na pisma bralcev KAKO ZDRAVIMO ŽOLČNI KAMEN? Pod to šifro piše bralka: Zdravnik mi je z ultrazvokom ugotovil, da imam velik žolčni kamen. Te diagnoze sem se zelo prestrašila. Priporočil mi je, naj se držim dietne hrane. Strogo se držim zdravnikovih navodil. Sedaj je že eno leto, ko sem bila na ultrazvočnem pregledu, in še nisem imela žolčnih napadov. Imela sem pa enkrat slabosti, tako da sem bruhala in v ustih sem okusila grenkobo. Ne vem, ali je bil vzrok te slabosti žolčni kamen? Prosim, bodite tako dobri in mi pojasnite zdravljenje tega žolčnega kamna. Ali moram ponovno na ultrazvok? Na operacijo ne bi rada šla, ker sem stara že 82 let. Spoštovana bralka! Med prebivalstvom nasploh ugotavljamo vse večjo pogostost nastajanja žolčnih kamnov. Različni zdravniki, ki to proučujejo, ugotavljajo, da ima že do 20% ljudi žolčne kamne. S starostjo ta pogostost narašča. Značilno povečanje nastopi po 40. letu starosti, v starosti nad 65 let pa ima žolčne kamne že do 30% ljudi. Ženske obolevajo za žolčnimi kamni dvakrat pogosteje od moških. Pogosteje zbolevajo tudi ženske, ki so bile večkrat noseče. Debeluhi imajo žolčne kamne trikrat pogosteje kot suhi ljudje. Zakaj nastajajo žolčni kamni? Znane so tri vrste žolčnih kamnov: - Holesterolski - ti so najpogostejši - 70-80% primerov. Nastajajo zaradi prenasičenosti žolča s holesterolom. Holesterol je sicer normalna sestavina žolča, vendar če ga je preveč in če je poleg tega še žolčnik bolj »len«, tj. če se ne prazni dovolj pogosto, se holesterol v žolčniku »poseda« skupaj s kalcijevim karbo- natom in dobimo žolčni kamen. - Pigmentni je črne ali rjave barve in je iz kalcijevih spojin - predstavlja 25-30% vseh primerov. -Mešani .kamni. Večini ljudi žolčni kamni ne povzročajo težav in jih odkrijemo le slučajno, ko se opravlja ultrazvočna preiskava trebuha zaradi drugih vzrokov. Zato jih v večini primerov tudi ni potrebno zdraviti. Žolčni kamni povzročajo težave največ do eni tretjini ljudi, ki jih imajo. Značilne so bolečine, ki so stalno trajajoče od 15 minut do pol ure in se začnejo pod desnim rebrnim lokom, širijo pa se pod desno lopatico, včasih pa bolj na splošno v hrbet. To velja predvsem za kamne v žolčniku. Kamni se lahko pojavijo tudi v žol-čevodu; takrat je bolečina pogosto najprej v žlički, tudi seva pod desni rebrni lok in pod desno lopatico. Bolečine spremljajo slabost, siljenje na bruhanje in pravo bruhanje. Napadi bolečin navadno nastanejo zaradi dietnih prekrškov - če uživamo tako hrano, ki spodbuja močnejše krčenje žolčnika. Tu lahko takoj postrežem naši bralki z odgovorom. Slabost in bruhanje sta bila skoraj zagotovo težavi zaradi žolčnih kamnov. Ni pa bil pravi napad. Glede zdravljenja priporočam predvsem dieto, ki vam jo je predpisal zdravnik. To pravzaprav ni zdravljenje, temveč preprečevanje napadov. Z veliko verjetnostjo sè vam napadi ne bodo ponovili, zato tudi kirurško zdravljenje ne bo potrebno. Ge ni težav, ultrazvočnih preiskav ni potrebno ponavljati. Kako zdravimo žolčne kamne? Na prvem mestu moram omeniti preprečevanje nastajanja kamnov - potrebna je ustrezna dieta. Uživati je potrebno veliko zelenjave, še posebno stročnic, malo sladkorja; ne smemo izpuščati zajtrka. Če hujšate, hujšajte počasi. & vam že ugotovijo žolčne kamne, se morate držati diete, ki vam jo predpiše vaš osebni zdravnik! če tega ne upoštevate, se bodo napadi bolečin gotovo ponovili. Zdravljenje napada bolečin poteka s tabletami ali injekcijami proti bolečinam, pač glede na jakost bolečin, če se istočasno ugotovi tudi vnetje žolčnika, vam bo zdravnik predpisal tudi ustrezen antibiotik. Odstranjevanje žolčnih kamnov poteka na tri načine: - kirurško - možna je klasična operacija, pri kateri kirurg prereže trebušno steno in izreže žolčnik s kamni vred; modernejša je metoda, kjer se trebušna stena ne prereže, ampak se zareže samo majhna luknja in z laparoskopom (posebno cevko) pod kontrolo očesa kirurg spretno odstrani žolčnik in kamne. Ta metoda je boljša predvsem zato, ker se med operacijo ne poškodujejo mišice trebuha in bolnik hitreje okreva. - z raztapljanjem - holesterol-ne kamne je mogoče topiti s posebnimi snovmi, ki topijo kamne in jih pacient užije ali pa se dajo v obliki injekcije ali po cevki skozi želodec in dvanajstnik. - z drobljenjem - posebnimi udarnimi valovi - metoda temelji na elektromagnetnem, elektrohi-dravličnem in piezoelektročnem principu. Gre za posebne moderne aparature, s katerimi se ne posega v telo bolnika. Na koncu bi opozoril še ne posebnost oziroma nevarnost v zvezi z žolčnimi kamni. Pri bolnikih, ki imajo pogosteje napade bolečin zaradi žolčnih kamnov, obstaja nevarnost, da se kamni iz žolčnika selijo v žolče-vod do mesta, kjer se žolčevod spoji s kanalom, ki vodi iz trebušne slinavke v dvanajstnik. Kamen se lahko na tem mestu zagozdi in pride do vnetja trebušne slinavke. Enkrat tako vnetje bolnik ob ustreznem zdravljenju še prenese, če pa se to ponavlja, je lahko tak bolnik življenjsko ogrožen. Zato se takrat operaciji ne da izogniti in je najboljši način zdravljenja. S0MAX< NEDELJA IN PRAZNIK: od 8. do 12. ure DELOVNI CAS DELAVNIK od 7. do 21 ure V ARJI VASI št. 70 (v neposredni bližini križišča CELJE-ŽALEC-VELENJE) Tel, faks: 063/707-250 Ponujamo vam vse vrste živil, delikatese, čistila, časopise in drugo. POSEBEJ UGODNO - Persil 2,4 kg 599,00 SIT - pašteta Gavrilovič, 100 g 188,10 SIT - kava 100 g 159,00 SIT - lenor koncentrat 1/1, mehčalec 599,00 SIT Pri nakupu nad 3.000 SIT 4% popusta. natikači od 299,00 do 549,00 SIT Za obisk se priporočamo! KONTROLA VIDA NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Velika izbira sončnih očal POLICE, STING, COUNTRY O’NEILL, WINCHESTER, BOXER OgJJKA Šempeter v S .4.13a tel. 063/701-547 (Simona Šentjur. Drofenikova 16 POLAROtDNA OČALA 2A RIBOLOV ZANIMIVOST: NAREDIMO VAM SONČNA OČALA Z DIOPTRIJO. Delovni Cas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Obiščite nas! Imamo na novo urejeno parkirišče. ČZP Savinjski občan, d. o. o., Žalec, Šlandrov trg 23 Tel./faks: 711-433, 715-200 Kdor opravlja svoj poklic stoje ali preživi ves dan na nogah pri opravljanju gospodinjskih del, mu utrujene in težke noge niso nekaj neznanega. Tudi daljši potep po mestu in ogledi izložbenih oken ter intenzivna športna obemenitev povzročijo, da nas zvečer bolijo noge. Po hladnih zimskih mesecih se pojavi nov problem: predvsem koža na golenih in mečih je zaradi pregretih prostorov, debelejših oblačil in pomanjkanja nege pogosto suha, hrapava in luska-sta. Prav zaradi tega moramo v spomladanskem času privoščiti koži posebno nego in okrepitev. Osvežitev in nego obenem ponuja GEHWOL. FUSSKRAFT Bein-Vital, ki je pravi balzam za noge. S pomočjo v nadaljevanju navedenih nasvetov boste lahko po napornem dnevu zelo hitro poživili vaše noge: *** Ko slečete nogavice, stresite obe nogi in ju držite v zrak pet minut. Kri se bo lažje pretakala in krčevito stisnjene mišice se bodo sprostile. *** Izmenično oblivanje z mrzlo in toplo vodo bo poživilo vaš krvni obtok. Tuširajte noge od stopal proti stegnu izmenoma s toplo in mrzlo vodo (če imate motnje krvnega obtoka, se morate najprej posvetovati z zdravnikom). *** Na koncu zmasirajte noge še z masažno brisačo, kar daje prijeten občutek toplote in isto- RDECI KRIZ SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA ŽALEC organizira krvodajalski akciji: ŽALEC: 27. 5. 1996 med 7. in 13. uro Mestna skupnost Žalec GRIŽE: 30. 5. 1996 med 7. in 11. uro Dom Svobode OPOZORILO OBČINSKA ČEBELARSKA ZVEZA OPOZARJA IN PROSI kmetovalce, vrtičkarje in poljedelce, da dan pred pričetkom vsakega ŠKROPLJENJA OBVESTIJO NAJBLIZJEGA ČEBELARJA, da čebele začasno pripre, saj vsa škropiva vsebujejo strupe, ki so za čebele smrtonosni. nur g/ ŽALEC, tel. 715-460 ' AGENCIJA m bemi VETERINARSKA AMBULANTA ŽALEC 24 UR Tel.: 063/714-144 063/716-016 Mobitel: 0609 616-786 Ambulantni čas: ponedeljek-petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure. sobota od 7. do 9. ure. Pediker svetuje SPOČITI V POMLADNE DNI Poživilo za utrujene noge časno odstrani odmrle luskaste celice. Masirajte vedno s krožnimi gibi v smeri proti srcu. *** Nato vtrite v kožo osvežujočo kremo GEHWOL FUSS-KRAFT Bein-Vital, ki skrbi za prijeten občutek svežine, se hitro vpija in ne masti. Dragoceno olje avokada gladi suha, luskasta mesta in skrbi, da se koža intenzivno navlaži. Izvlečki morskih alg - alantoin, ki gladi kožo, bi-sabolol, ki blaži razdražena mesta, in vitamin E, ki ščiti kožo -negujejo utrujeno kožo na nogah in stopalih, hamamclis oz. nepo- zebnik, to je izvleček čarobnega grma, pa krepi žile. Izdelke za nego nog GEHWOL uporabljamo tudi v pedikuri KANA, Roševa 5, Žalec, tel. 715-686 in 711-305, in na Dobrni - pedikura, tel. 778-110. Izdelke lahko kupite tudi v lekarnah Žalec, Polzela, Prebold, Vransko, Zelišni drogeriji, Pur, INN d. o. o. Žalec in Celje, Apoteki pri teatru v Ce-Iju. ŽELIMO VAM PRIJETEN KORAK. Marija Akerman SETVENI KOLEDAR ZA MAJ DATUM DEL RASTLINE IN URA________________________ nadaljevanje iz prejšnje številke: 15. sreda do 8. ure list, od 9. ure plod 16. četrtek plod 17. petek od 6. ure korenina 18. sobota korenina 19. nedelja korenina * začetek časa za presajanje 20. ponedeljek cvet 21. torek cvet 22. sreda do 19. ure cvet, od 20. ure list 23. četrtek list 24. petek plod 25. sobota plod 26. nedelja plod , 27. ponedeljek korenina 28. torek do 20. ure korenina 29. sreda korenina 30. četrtek do 14. ure korenina, od 15. ure cvet 31. petek do 21. ure cvet, od 22. ure list SETVENI KOLEDAR ZA JUNIJ DATUM DEL RASTLINE IN URA________________________ 1. sobota list 2. nedelja list * konec časa za presajanje 3. ponedeljek ----------- 4. torek ---------- 5. sreda ---------- 6. četrtek -------- 7. petek ---------- 8. sobota --------- 9. nedelja od 12. ure list 10. ponedeljek od 11. ure in od 15. ure list 11. torek od 14. ure list, od 15. ure plod 12. sreda plod !-----------------------------1 Spoznajte skrivnost užitka v vozilih RENAULT Petica z avtoradijem, TWINGO, Novi CLIO, MÉGANE, LAGUNA, LAGUNA Break, EXPRESS Takojšnja dobava vozil v zalogi Ugodna posojila brez pologa: od R+5% dalje za vozila R-5, TWINGO in CLIO ter R+9,5% za ostala nova in rabljena vozila. Staro za novo Ponudba rabljenih vozil: R-4, R-5, CLIO, R-19 in ŠAFRANE 2,2 Prodaja in servis vozil RENAULT: d.o.o. Levec 54, 3301 Petrovče tel.: 063 452-515, 453-115 in 831-020 v Mozirju I______________________________ v RENAULT AVTO__ ŽIVLJENJA J Savinjčan Črna zemlja tebe krije, sonce, cvetje te krasi, Kaj pomeni vse to cvetje in vse svečke, če tebe več med nami ni? ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice LUCDE OGRAJENŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrazili sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala obema govornikoma za poslovilne besede, župniku za opravljen obred-sveto mašo in pogrebno slovesnost ter moškemu pevskemu zboru Ponikva za zapete pesmi pred vežo in ob grobu. Žalujoči: sin Bogdan in hči Trezika z družinama. | ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice MAGDALENE EHRGOTT iz Svetega Lovrenca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in prispevek za cerkev Sv. Lovrenca. Hvala tudi g. Antonu Ajdiču za govor, g. župniku Francu Sercu za opravljen obred, dr. Rizmalu, pevcem in godbi na pihala iz Prebolda. Žalujoči: mož Oto, hčerki Silva in Danica z družinama, sinova Janez in Jože z družinama, vnuka Matjaž in Jernej ter vnukinje Marjana, Mateja in Simona z družinami. MALI OGLASI POSESTVO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM dajem v najem za več let, zaradi bolezni. Informacije dobite pri: Mariji Kavčič, Pepelno 13, Šmartno v Rožni dolini VLOŽITE CERTIFIKAT IN DOBITE NAGRADO: parni likalnik ali radiokasetofon. Možnost kredita. Tel.: 062/631-164 ali 221-106 po 16. uri. PRODAM: DAIHATSU Cu-ore, 1.91, reg. do 5/97; R 5 Cam-pus, I. 90, reg. do 4/97; ŠKODA Favorit 135 L, I. 91, reg. do Zaposlim pohištvenega mizarja za zahtevna mizarska dela z 8 do 10-letnimi izkušnjami. Informacije osebno pri MIZARSTVU STRAHOV-NIK ŽALEC. ’ QÜAiJTY exftAÓST. SYSTEMS ?Mmmm mmmm. WALKER* üâîPï- -Q IZDELOVANJE IZDELKOV IZ KOVINE IN GUME MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV SREČKO HRUŠOVAR, s p. Šempeter v Sav. dolini 27, 3311 ŠEMPETER 'ZT 063/701-582 -O V zalogi: IZPUŠNI SISTEMI DOMAČIH PROIZVAJALCEV za vozila: ZASTAVA, FIAT, RENAULT 4-5, LADA, GOLF. ZA VSA OSEBNA VOZILA IZPUŠNI LONCI PRIZNANE NEMŠKE FIRME WALKER ' DELOVNI ČAS: od 8. do 18. ura ob sobotah od a do 13. ure. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi stric in svak VINKO SENICA iz Žalca. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrazili sožalja. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi Strahovnik, Mestni skupnosti Žalec in trobentaču za odigrano Tišino. Posebna zahvala tudi gospodu Verhovšku za govor ob slovesu. Nečakinja Alenka z družino in svakinja Marica. Žalec, maj 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete MANJE HROPOT !> iz Gotovelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, družinama Bizjak in Rožič za izkazano nesebično pomoč. Hvala g. dekanu za opravljen obred in g. Henriku Krajncu za besede slovesa in pevcem. Žalujoči: brat Maksi z družino. POGREBNA SLUŽBA 5/97; LADA Samara I. 91, reg. do 5/97; CITROEN AX diesel, I. 89, reg. do 10/96; OPEL Corsa, I. 87 reg. do 7/96; OPEL Astra 1.4, I. 92, reg. do 5/96; KADETT 1.6, I. 86, reg. do 5/ 97; FORD Escort 1.8 16V I. 92, reg. do 6/96. Možen kredit do 5 let. Informacije: 063/855-975 IVAN ROPOTAR OB BOLEČI IZGUBI BLIŽNJEGA VAM 24 UR NA DAN PONUJAMO: ❖ kompletne pogrebne storitve, ❖ vse vrste prevozov doma in v tujini, ❖ izkope in zasipe grobnih jam, ❖ ureditev cvetličnih aranžmajev, ❖ povračilo pogrebnine, ❖ vse opravimo hitro in spoštljivo ter po izredno ugodnih cenah. Zahvaljujemo se za zaupanje! Šempeter v Savinjski dolini 1121a, tel: 0631701-433 SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV Dani PIKL, Šempeter 115/d tel.: 063/702-070 POPRAVILA pralnih strojev, štedilnikov, bojlerjev; SERVIS IN MERITVE oljnih goriicev. OSKAR KOLENC Podlog 41, Šempeter VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH OBJEKTIH ■k -k -k IŠČENJE KANALIZACIJE (odvoz fekalij) telefonska številka 063/702-162 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC BO OD 1. MAJA DO 31. AVGUSTA OD 6. DO 14. URE. Bilo je - življenje, a je odšlo, bil je hip, a bogat in plemenit. ZAHVALA ob izgubi naše nadvse drage žene, mamice, hčerke, sestre in tete DOROTEJE CETINA - ŠTORMAN Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste našo drago Doro cenili in imeli radi, jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče ter svete maše. Najlepša hvala za nesebično pomoč, ki smo je bili deležni v najtežjih trenutkih. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi drage mame NEŽI SKOK 1910-1996 iz Prebolda se zahvaljujemo vsem, ki sočustvujete z nami, ste darovali cvetje in sveče ter jo pospremili do groba. Posebej hvala tudi osebju zdravstvenega doma Prebold, dr. Alojzu Rizmalu in dr. Nuši Čede - Perc iz Celja. Vsi njeni Zbrani prijatli v spomin ga pijemo tvojih veselih in žalostnih dni,' zraven si take Zdravljice pojemo, da ni nesrečen, kdor v grobu leži. (F. Prešeren) ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija JOŽETA VOHA iz Dobrteše vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu ob njegovem slovesu izrazili globoko spoštovanje. Posebna zahvala tudi moškemu pevskemu zboru Prebold, KS Šempeter, cerkvenemu pevskemu zboru Šempeter in g. župniku za opravljen obred ter pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Z A H V A LA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in orne ROZALIJE POTOČNIK roj. MRAK iz Šentruperta 22. 8. 1902-28. 4. 1996 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vse tolažilne besede in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali za svete maše, sveče in cvetje. Hvala g. župniku za opravljen obred, obema govornikoma •za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, g. Nateku za odigrano Tišino, kolektivu TT Prebold, Društvu upokojencev Prebold in ZZB NOV Gomilsko. Iskrena hvala dr. Justinekovi, dr. Roščičevi, oddelku intenzivne nege internega oddelka Bolnišnice Celje, kolektivu pljučnega oddelka Bolnišnice Topolšica in pogrebni službi Morana. Vsi njeni POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003. 720-660. 720-662 Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne; zate pa pomladi ni! (S. Jenko) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in dedka ERNESTA KORUNA iz Kaplje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Hvala vsem za izrečeno sožalje. Hvala tudi pevcem in godbi na pihala. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred ter gospodu Dobrihu za lepe poslovilne besede. Še posebna zahvala dr. Rizmalu in dr. Čedetovi, ki sta mu vrsto let lajšala bolečine. Vsi njegovi Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, Emil - ate, odšel si tiho brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Ko živel si, ljubil si nas vse, -> zdaj ko te več med nami ni, ljubimo te v spomin - mi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata EMILA HIRSCHBERGERJA iz Kasaz 35 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sosedom za darovano cvetje, sveče in ustno sožalje. Iskrena hvala sodelavkam modne konfekcije Scala Zarja Petrovče, pevskemu zboru za ganljivo petje, dr. Džuriču za njegov trud, g. Mlinariču in g. župniku Planincu ter godbi na pihala iz Liboj. Žalujoči: žena Helena, hči Adrijana, Branka z možem, Emilija z možem Tonijem, vnuki Aleš, Sašo, Toni ter sestra Sonja in brat Alojz. ZAHVALA Kruta bolezen je iz naše sredine iztrgala ljubo ženo in mamico IRENO ŠKRUBEJ iz Šešč pri Preboldu. Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala zdravniškemu osebju dializnega centra v Celju, taksistu za dolgoletne prevoze in vsem ostalim, ki so ji lajšali bolečine. Hvala govorniku za besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, godbi na pihala ter pevcem za odpete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo planinskemu društvu Zabukovica in vsem, ki ste sočustvovali z nami. Mož Slavko s sinovoma in vsi njeni Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ zmagal bom, močnejši sem, pa ni tako. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, atija, sina in dedija MIRANA CVENKA iz Šempetra se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in poslovnim partnerjem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in sveče. Vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, prisrčna hvala. Hvala g. Vikiju Cilenšku, predstavniku KS Šempeter, za izrečene poslovilne besede in godbi na pihala iz Liboj za odigrane žalostinke. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru iz Šempetra in g. župniku za cerkveni obred. Hvala pogrebni službi Ropotar. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi Živela le za nas si, ljuba mama, zato iskreno, tisočkrat ti hvala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, tašče, stare mame, babice in tete ZOFIJE KLOVAR z Ložnice se v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje ter darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi vsem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju oddelka kirurgije za notranje organe Bolnišnice Celje, g. Valterju Vrhovšku za poslovilne besede, pevski skupini Lastovka, g. Jožetu Hermanu za odigrano Tišino, pogrebni službi Ropotar in Mestni skupnosti Žalec. Posebej se zahvaljujemo gospodoma župnikoma Viktorju A. in Miranu C. za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Verica in Zlatka z družinama, sinovi Adi. Rudi in Lojze z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in prababice IVANE KOTNIK roj. Vidmajer iz Založ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, govornikoma za besede slovesa in pevcem. Iskrena hvala osebju doma upokojencev Polzela, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: vsi njeni K večnemu počitku si odšla, mene pa pustila samega... ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage, dobre in skrbne žene PEPCE IZLAKAR iz Podvrha pri Braslovčah se iskreno zahvaljujem njenim in mojim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Debelaku za poslovilni govor in PS Ropotar. Posebno se zahvaljujem Jožetu Brzelaku za nesebično pomoč, ki mi jo je nudil s svojimi prevozi. Vsem se še enkrat najlepše zahvaljujem. Žalujoči in osamljeni mož Matija Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, le spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite! ZAHVALA V 50. letu nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric ANDREJ KOREN s Polzele 22 a. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej hvala družinam Pavič, Beričič in Hrašar. Za nesebično pomoč v težkih trenutkih iskrena hvala g. Pungartniku in g. Kralju, gasilcem, g. župniku za opravljen obred, pogrebcem, pevcem kvinteta Lastovka in sodelavcem. Iskrena hvala dr. Matjaževi in dr. Hrovatovi ter pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, in vsem. ki ste Andreja pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Andrej in vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽEFA PTT IH A iz Žalca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki so bili v težkih trenutkih z nami, z nami sočustvovali in nam izrekli ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marta, sinovi Miro, Božo, Vojko in hči Marta z družinami ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustila dobra teta FRANČIŠKA ŽOHAR iz Šempetra Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala govornikom, pevcem Lastovka, pogrebni službi Ropotar in g. župniku za opravljen obred. Žalujoča družina Kovač Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevali so tvoje življenje, vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. Pa pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta RAJKA ZMRZLAKA iz Marija Reke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Frančiški Škrabe in ostalemu osebju internega B-oddelka bolnišnice Celje za vso skrb in nego. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku, govorniku, cerkvenemu pevskemu zboru Marija Reka, GD Prebold, Dolenja vas, Marija Reka in ZB Prebold. Žalujoči: vsi njegovi MIRKO BUKOVEC iz Grajske vasi. Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče, iskrena hvala. Sinovi: Franc, Janez, Mirč in Slavko z družinami Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti le tebe, dragi oče, ne more nihče nadomestiti. V SPOMIN 10 let žalosti mineva, odkar si nas za vedno zapustil, dragi oče Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v naših srcih tiha. skrita bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, prababice in tašče FRANČIŠKE TRAVNER roj. POTOČNIK, iz Letuša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli, izrekli sožalje. darovali cvetje, sveCe in svete maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevcem, Blažu LESJAKU za odigrano Tišino in pogrebni službi Morana. Posebna zahvala velja dr. CUKJATIJU, patronažnima sestrama HAJNŠKOV1 in JERŠIČEVI, sosedi Mariji JAGER in sorodnikom za vso pomoč v najtežjih trenutkih njene bolezni. Žalujoči: mož Jože in njeni ostali •H Športni center so igrišča in park Vadbeni center Nogometne zveze Slovenije Pred leti je športni center v Žalcu slovel zlasti po urejenosti in se je uvrščal med najlepše. Potem pa je prišlo obdobje krize delovanja društva Partizan in propadati so začeli posamezni športni objekti. Pred tremi leti pa so klubi in sekcije ustanovili zvezo, ki jo vodi upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh klubov. Sedaj dobiva športni center zopet lepšo podobo, zanj pa se zanimajo tudi izven žalskih meja. Nogometna zveza Slovenije bo odslej imela v Žalcu vadbeni center za svoje selekcije. Sicer pa nam je več o obnovi športnega centra povedal predsednik Lojze Posedel. »Ko smo ustanovili zvezo vseh klubov in sekcij Športni center, smo sprejeli tudi program obnove, ki ga izvajamo že tri leta. Najprej smo z ograjo zavarovali objekte in uredili dostope v športni center. S tem smo preprečili vožnjo motoristov in kolesar- jev po tekaški stezi in drugih igriščih, saj so povzročali veliko škode. Potem smo prestavili otroško igrišče na mirnejše in varnejše mesto, to površino pa sedaj urejamo za potrebe osnovne šole in nogometnega kluba. Zaradi vedno večjega zanimanja za tenis Na posnetku kadetski reprezentanci Slovenije in Hrvaške je teniški klub zgradil dve peščeni igrišči, Teniški akademiji Tomaža Vovka pa smo dali v najem zemljišče za gradnjo še treh peščenih igrišč. Tako imamo sedaj v Žalcu pogoje za večje teniške turnirje, vzgojo mladih igralcev in potrebe rekreativcev teniškega kluba. V teh dneh smo se dogovorili z Nogometno zvezo Slovenije o najemu nogometnega igrišča za potrebe njihovih selekcij. Nogometno igrišče pa bo služilo tudi mlajšim ekipam žalskega nogometnega kluba, odpovedali pa smo tekmovanja članske ekipe zaradi prevelikih stroškov. Sicer pa imajo svoje prostore v športnem centru še ženski rokometni klub, strelci, šahisti, balinarji, smučarski in kolesarski klub, planinsko društvo, prostore pa bodo dobili tudi upokojenci. Naj- večji uporabnik pa je gotovo osnovna šola z vsemi ekipami in če k temu prištejem še vse ostale rekreativce, lahko rečem, da se v Športnem centru zbira največ Žalčanov in športnikov iz vse doline. V posameznih klubih namreč sodelujejo športniki tudi iz drugih krajev. Športni center je zaseden od jutra do večera, to pa je tisto, kar smo si tudi najbolj želeli. Vzdrževanje objektov je seveda tudi zahteven finančni zalogaj, zato smo prisiljeni uporabo objektov tudi tržiti. Brez sodelovanja osnovne šole, mestne skupnosti in še mnogih pokroviteljev tako zahtevnega projekta ne bi zmogli,« pravi Lojze Posedel in dodaja da je športni center tudi zgled mesta in pomembna turistična ponudba Žalca. j. k. Dr, Branko Elsner: »Športni center v Žalcu nudi odlične pogoje in ker je za nas tudi lokacijsko zanimiv, smo se odločili, da bomo imeli tu vadbeni center za državne selekcije. Zadovoljen sem tudi s sodelovanjem vodstva in strokovnih delavcev žalskega centra. Poleg prijateljskih tekem vseh selekcij bomo imeli v Žalcu tudi vadbeni center za trenerje in sodnike. Začeli smo s tekmo kadetov do 16 let med Slovenijo in Hrvaško, pred dnevi je gostovala avstrijska reprezentanca do 20 let. V četrtek, 16. maja ob 16. uri se bosta pomerili reprezentanci Slovenije in Hrvaške do 14 let, 22. maja ob isti uri pa še reprezentanci cjo 17 let,« je povedal dr. Branko Elsner. V Nemčiji tako, v Belgiji drugače Pred prvomajskimi prazniki je župan Milan Dobnik obiskal občino VVillich v Nemčiji in mesto Namur v Belgiji. Svoje vtise o komunalnih problemih obeh mest je strnil v naslednjem zapisu. »Pred dnevi sem bil na obisku v Nemčiji in v Belgiji. V Nemčiji sem na povabilo socialdemokratov iz občine VVillich obiskal njihovo občino, se srečal z mini-strom.Zvezne države Spodnje Porenje VVestfalija z gospodom Schleusserjem in obiskal njihov deželni zbor. Za to povabilo je še posebej zaslužen naš rojak gospod Maks Korošec in se mu za to ob tej priliki zahvaljujem. V pogovoru z županom VVillic-ha g. Siebenkottnom me je najbolj zanimala gradnja kanalizacije in ustanavljanje obrtnih con. Gradnja kanalizacije stane približno 10 do 15 tisoč DEM po priključku, odvisno od razmer, v kakršnih gradijo. Približno 80% te vsote plačajo stranke ob priključitvi, ostale stroške pa krije občina iz proračuna. Cena gradnje je zelo podobna naši, s to razliko, da bo pri nas zaradi mnogo manjše kupne moči morala biti udeležba občine bistveno večja. Obrtne cone ustanavljajo tako, da najprej strokovne službe izberejo primerno zemljišče in pripravijo študijo o stroških gradnje in zanimanju za gradnjo. Nato skušajo odkupiti zemljišče po čim nižji ceni, ki pa je vedno višja od običajne tržne cene. Ko pridobijo vsa zemljišča, sprejmejo zazidalni načrt in ustanovijo poseben sklad, ki potem najame kredite, poskrbi za gradnjo komunalne infrastrukture in prodajo parcel. Če se v pripravah izkaže, da ne bodo mogli pridobiti vseh zemljišč, načrt opustijo. Z županom sem sodeloval tudi na manjši slovesnosti, ko so predstavnikom Rdečega križa podarili prikolico s pomivalnim strojem. Prikolico je na pobudo župana pravzaprav kupila Mestna hranilnica iz Krefelda. Čeprav je šlo za pridobitev, vredno nekaj tisoč DEM, se je na dvorišču občine zbrala množica novinarjev. V njihovi občini na veselicah in podobnih prireditvah ni dovoljeno uporabljati papirnatih krožnikov in plastičnega pribora, ki bi ga po uporabi zavrgli. Zato v času prireditve in po njej uporabljajo pomivalni stroj. Povpraševanje je tolikšno, da je bila to že druga takšna prikolica, s katero razpolagajo. Videl sem, da je pri njih skrb za okolje na zavidljivi ravni in se lahko od tega marsikaj naučimo. Srečal sem se tudi s predstavniki gasilcev, predsednikom moškega pevskega zbora iz Schief f-bahna, ki slavi letos 100-letnico, in s predstavnico krščanskih demokratov. Dogovorili smo se, da bo župan z gasilci prišel na obisk 14. septembra 1996 in da bodo na proslavi 100-letnice zbora 26. oktobra 1996 sodelovali naši pevci iz Tabora. Z ministrom Schleusserjem sem se pogovarjal neformalno. Srečali smo se v njegovi pisarni v deželnem zboru in nadaljevali pogovor ob pivu v avli deželnega zbora. Minister pozna Slovenijo, ker je nekoč delal v Zagrebu; sedaj je bil večkrat v Makedoniji, s katero VVestfalija dobro sodeluje. Poudaril je, da bi bilo možno sodelovati tudi z nami. Izrazil je veliko veselje zaradi hitre gradnje avtocest pri nas. Upam, da bo prišlo do obiska, ki je bil načrtovan za konec maja, pa je bil zaradi požara na letališču v Diisseldorfu prestavljen na 14. in 15. avgust. Takrat bo možno organizirati pogovor s predstavniki gospodarstva iz naše občine. Po pogovorih z ministrom smo sodelovali na seji deželnega zbora. V stavbo lahko prideš le uradno na povabilo kakšnega poslanca ali člana vlade. V parter sejne dvorane nima vstopa nihče drug kot poslanci in člani vlade s svojimi pomočniki. Obiskovalci so lahko na galeriji, kamor je moč priti samo s posebnim dvigalom. Tako moraš trikrat povedati, kdo si in kdo te je pova- bil, preden lahko poslušaš sejo. Po pripovedovanju nemških prijateljev so seje pogosto zelo burne, z obilico zmerjanja in kričanja. Poslanci imajo navado, da z glasnimi vzkliki odobravanja izražajo odnos do govorca. Kadar so z izvajanjem zadovoljni, tolčejo z dlanmi po mizi. Tako je bilo razpoloženje precej športno. V času našega obiska je notranji minister ravno razlagal ukrepe za vračanje beguncev iz Bosne. Nato je sledila razprava. Kasneje je poslanec krščanskih demokratov kritiziral vlado zaradi prevelike zadolženosti in zahteval ukrepe za varčevanje. Na odgovor finančnega ministra nismo več počakali. Poln vtisov sem se odpeljal proti Belgiji. V Belgiji sem bil v mestu Namur, ki je sedaj postalo središče Valoncev - francosko govorečih Belgijcev. Kmalu sem opazil, da so pri urejanju komunalnih zadev daleč za Nemci. Tudi bi jim lahko pomagali s kakšnim nasvetom. Smeti odlagajo kar v starih nakupovalnih vrečkah ali kartonskih škatlah na ulico, kjer jih potem poberejo delavci podjetja, ki skrbi za odvoz. Ločenega zbiranja odpadkov še nimajo. Se pa nanj že pripravljajo. Deponija je last občine, odvoz pa opravlja koncesionar. Koncesijo razpisujejo vsako leto znova. Cene so približno enake kot pri nas. Belgija ima zelo velike probleme s pitno vodo. Imajo je dovolj, je pa slabe kvalitete in izjemno draga. Skoraj vso pitno vodo pridobivajo v hribovitem južnem delu države. Cena vode v Namu-ru je 7 DEM za m3, doseže pa v Bruslju in nekaterih predelih tudi 48 DEM za m3. Če varčuješ z vodo, se da že kar krepko poma- gati družinskemu proračunu. Glede urejanja kanalizacije in čistilnih naprav je podobna situacija kot pri nas, če ne slabša. Na tem področju jih čaka ogromno dela, ker bi morali po sklepu evropskega parlmenta zgraditi kanalizacije in čistilne naprave za vsa večja mesta do leta 2000. Samo za glavno mesto, cenijo, bo strošek 1,5 milijarde DEM. Belgijske razmere nas opozarjajo na dvoje: prvič, paziti je potrebno na vire pitne vode, kjer prebivamo, sicer postane oskrba strahotno draga, in drugič, takoj se je treba lotiti gradnje kanalizacije in čiščenja odpadnih voda. Ob koncu še o zadevi, ki me je najbolj motila. Moji prijatelji živijo na robu mesta, tako rekoč na vasi. Vendar ne morejo na sprehod čez travnik, ali izredno lepe gozdove s stoletnimi drevesi, ker povsod stojijo table z napisom privatna posest - vstop prepovedan. Ko sem prijatelju to omenil, mi je dejal, da je bilo tudi pri njih mogoče, da si se sprehodil povsod, vendar so ljudje živali in so pričeli v novejšem času v gozdove odvažati odpadke. Zato so sprejeli zakon, ki dostop na privatno zemljišče prepoveduje. Vendar ugotavljam, da »živali« ne znajo brati. Nekaj sto metrov daleč proč od hiše mojega prijatelja je pod tablo z napisom »privatna posest...«, ležal star pomivalni stroj, nekaj štedilnikov in še nekaj kupčkov, ki so kazali na to, da je nekdo pospravljal doma, pa ni vedel, kje je prostor za nepotrebne predmete. Ko sem prišel domov, sem videl, da je v našem kraju, v času moje odsotnosti, potekala čistilna akcija. Zabojniki so prepolni, nekdo bo moral poskrbeti, da jih bo več. Kdo?« Spoštovani!____________________________' Če želite postati soustanovitelji Slovenskega foruma, stranke in gibanja Ljerke Bizilj, vas vabimo, da pridete vsak dan od 9. do 12. ure ali od 14. do 16. ure na notariat v Žalcu in podpišete pristopno izjavo. Tudi vi spreminjajte slovensko politiko! Prispevajte k temu, da bo Slovenija bogata in ugledna evropska država! ■■■■■ Zbiranje podpisov za referendum Verjetno samo še ta teden zbira stranka Socialnih demokratov Slovenije podpise za razpis referenduma, na katerem naj bi Slovenci podprli njihovo različico zakona o volitvah. Socialdemokrati se zavzemajo predvsem za neposredne volitve poslank in poslancev v državni zbor ter možnost njihovega odpoklica, za kar je potrebna tudi sprememba ustave. Prav tako nasprotujejo nacionalnim strankarskim listam. Zbiranje podpisov je organiziral tudi občinski odbor SDS Žalec in sicer pred občinsko stavbo. Do ponedeljka so za spremembo volilne zakonodaje v Žalcu zbrali že skoraj 600 podpisov (v vsej državi jih potrebujejo 40.000, za spremembo ustave pa 30.000). K. R. Street cup in Ščurki Na parkirišču pred Žano v Žalcu je bil 27. aprila prvi krog uličnega nogometa. Zmagovalci prvega kroga Street cupa so postali Ščurki, nogometaši iz Petrovč. Z zmago so se uvrstili na zaključni turnir, ki bo 21. septembra v Ljubljani. Ekipa Savinjčana je osvojila četrto mesto. j. K. «SP* «SP* «SP* «<£P> «SP* =