KAREL EWALD: Pripovedka o dvonožcu. Prosto priredil in z risbami opremil Dragotin Humek. 11. ZADNJI POIZKUS. j!l*^ $n e^a' ^n' P° onem zborovanju na travniku je ležal lev il(n ^k 11 ponoči v svoji špilji. Srepo je zrl predse. Levinja je spala U/f \ jfflk \U a'' Pa se Je 'e Pretvarjala, da spi. Zdaj in zdaj je glo-JKr ^\ ^^H| boko vzdihnila. Gozd je molčal. Ui jr—0 Yffl Znal je lev, zakaj vzdiha levinja. Vse je vedel, kar (fil 1»k Wl so govorile živali. Prav vse. Tudi roganje in zabavljanje III S^ as ga je doseglo. In pozabil ne bo onega, ki je o njem \|i? f) Ji sodil najbolj podlo in prezirljivo. O, še bo v gozdu red! *^*S Tedaj se snide z vsemi. Levinja ga venomer prezira in zasmehuje. Pa bodi! Prosila bo oprostitve. Vrnila se bo Ijubav in spošto- vanje. Deca ga bo imela rada kot nekdaj. Živel bo v zgodovini gozda kot kralj, ki je prebil težke preizkušnje in — zmagal. Vstal je lev in odšel v gozd. Tss--^. ,,Na lov grel" je bleknil ponočnjak jež, ki /§Wif ga je opazoval. * 0^ /^'!^ fŠ^^^Ji ,,Že dolgo ni lovil," je rekla sova. ,,Oči mu ^^^^^^^^^Nf^ sijejo v lačni luči." ^ys*^^> ^^^^^^Tl Levu pa ni bilo do lova. Kakor v snu je ubral pot proti dvonožčevemu domovju. Jelen mu je preskočil pot, a lev se ni zmenil zanj. Plazil se je dalje vse do plotu, ki je obdajal poslopja. Preskočil je ogrado in legel v grmičevje prav pred vhodom v hišo. Ležal je in prežal. Nihče bi ga ne mogel videti. Le rumenkaste oči so žarele skozi listje. Z enim skokom bi preskočil razdaljo med grmovjem in vrati. Tisto noč se je dvonožec v nemirnem spanju premetaval po ležišču. Pes je tako divje lajal, da se je dvonožec naposled docela predramil. Vstal }e, da bi pogledal. Luknjo, ki je bila skozi njo izginila gos, je bil že prej zamašil. Pes ni prenehal lajati. Vzpenjal se je po gospodarju. Dvonožec je odprl lino in posluhnil v noč. Ničesar ni opazil. Pomiril je psa in legel. Kmalu je pa začul, da je konj v hlevu nemiren. Krava je strahotno mu- • kala. Perutnina je udarila v kokodajs in krik. Vsebolj je naraščal naglušni • hrup. Dvonožec je pogledal v hlev. Zivali so se tresle od strahu. Konj je bil ves potan. Kokoši in race in gosi so nemirno frfotale po kurnikih. ,,Kaj neki pomeni to?" je pomislil dvonožec, pa je odprl vrata in stopil na prag neoborožen in neoblečen, kakršen je bil vstal z ležišča. V hipu zašumi grmovje. Lev se vrže na dvonožca. A temu se posreči, da odskoči za vrata in jih zapahne. Nekaj trenutkov je ves preplašen čakal in ni vedel, kako in kaj bi. Pokukal je skozi luknjo v vratih. Lev je prežal pred grmom. Rumene oči so se mu zlokobno svetlikale. Nepremično je štrlel pogled v vrata. Pripravljen je bil na skok. Dvonožec je končno spoznal, da se mora baš sedaj odločiti boj, ki sta ga z levom odlašala vse do one noči. Zahotelo se mu je, da bi pri-klical sinove. Splazili bi se skozi stranska vrata in napadli leva za hrbtom. A vsi sinovi ne spe na istem kraju. In na vzhodu je že vstajalo jutro. Kaj, ko bi v tem stopil kdo izmed njegovih ljudi na prag, naravnost levu v žrelo! In ko je razmišljal, ga je minil strah. Zavedal dffilmmimd se Je> ^a 'e ^evu k°s 'n *^a ^a ukije sam ^rez / ^^Olif 1 pomoči. Tiho je izbral dve najboljši sulici, otipal iijli^SL.^"N^Ii!l''li ni^ os^' o<^Pr^ vrata in stopil na prag. ifitifiSMijSBL '¦ ¦¦(¦- 'r^ Dvonožec se je skrbno ogledal na vse strani. j|j|jBHK^^^^^^' Bil je prevejan lovec, ki zna, kako se taki reči lllB^^Bl V^li^l streze# ^ev le gf°tovo skrit kje v bližini. Treba lifl^lSJH II^W/hS1D Je *oreJ mirno čakati. Krčevito je stisnil sulico in illlf HL^^^S^^^^ se P"Prav'l na bo\. Zašuštelo je v grmovju. Med SH^3^^p™'~;"^^^ listjem je blisknilo oko. Dvonožec ni več odlašal. ^Uii^^XZ^^^^ ^e %a pi"ehiti lev, je izgubljen. Z veliko silo prileti prva sulica in se zasadi levu v oko. Strahovito rjovenje! Hipec pozneje mu predre druga sulica prsi in obtiči sredi srca. Zbudilo je rjovenje družino. Vsi so pritekli pogledat. Lev je ležal mrtev. Se v smrti je bil ves strašen in veličasten. Pes ga je oblajal. Tudi ugriznil bi ga bil, pa ga je dvonožec zavrnil. ,,Pusti ga! Bil je kralj gozdov. Sedaj je kraljestvo moje! Pojdite in povejte to resnico vseokrogl" 258 Pa so odrli Ieva in obesili kožo na visok drog sredi f\ polja, da se je videla daleč po okolici. /-J^M'\ ,,Lev je mrtev, mrtev!" se je drl vrabec pri vsakih vratih. JJjffsiAA ,,Dvonožec je ubil kralja gozdov! Odrl je kralja in obesil rm/^SjI kožo kot strašilo na drog-. Sam sem vse videl!" /tk^liSff > Romale so živali od vseh plati k tistemu drogu, da m \mk\ bi videle. Boječi pogledi so uhajali k naselbini dvonožca. I . ijw) Ptice so prestrašene krilile po zraku in ogledovale grozni / Jfr prizor. Jl|J ,,Vse je končano!" je rekel jelen. O|, In bilo je končano. J JF|V Tistega dne je prišla k dvonožcu opica. Sedel je pred ( f IJ\y. hišo. ^ 11 ) '| ,,Dober dan, gospod!" je pozdravila. fA Dvonožec jo je gledal, a ni odzdravil. ^M ,,ČuI si morebiti, da sem te obrekovala," je čvekala | opica. JRes je, bila sem neprevidna. Veš, treba je, da smo . || previdni. Ubožne rodovine sem. Sorodstvo, hm. — — \ a Otroke imam, in težko mi je življenje. Tudi udaril si me. | T Veš, takrat. Menda je sedaj poravnano!" II ^šjjT ,,Kaj hočeš?" jo je prekinil dvonožec. ,,Za tvoje čve-