Trpljenje - vstajenje. Veliki teden se odigrava pred očml fcloveštva žaloigra Gospodovega trpljenja. Napram tej žaloigri človek ne more biti nem in brezčuten opazovalec. |Vsakdo čuti, da ima y tej žaloigri svo|o ulogo; ulogo povzroCitve in krivde. Zveličar je bil najnedolžnejSl in najsvetejši vseh trplnov, ki so kdaj trpeli na svetu. Saj je celo rimski deželni poglavar Poncij Pilat, ki Ga je obsodil, o Njem pred celim judoviskim ljudstvom slovesno Izjavll: »Jaz ne najdemna Njem nobene krivde,« Neidolžen kakor jagnje — tako so Ga v svojih videnjlb. gledali preroki stare zaveze — je bil peljan v smrt. iRadi nas ljudi in radi na§ega zveličanja, tako molimo v veroizpovedanju, jje prišel z nebes, se včloyečil, je trpel in umrl. Žaloigra velikega tedna se tudi iz tega r&zloga tiče vseh ljudi, ker je podoba njihovega lastnega življenja in trpljenja. Komu na svetu je pribranjena pot na Kalvarijo? Ali se najde človek na svetu, kl bi mogel reči o sebi: »Jas križa ne poznam? Meni nl treba nositi nobenega križa?« Saj se križ položi včasih že na nežna ramena deteta. In čim bolj raste dete, tembolj z njim raste križ. Mladenič in mladenka stojtta sicer v maju svojega življenja, toda na obzorju tega življenja se dostikrat pojavljajo črni oblaki, oznanilci in nosil ci telesnega in duševnega trpljenja. ln zakonski križ je težaven v pregovoru, Se bolj pa v dejanskem življenju. Križ povsod, kamorkoli pogledaš. Nobenemu ni prihranjeno bridko izkustvo, da ije naše življenje potovanje skozi solzno dolino. Žaloigra velikega tedna je opomin za vsakterega: Približaj se Njemu, ki Se trpel pred teboj in za tebe, nagni se k Njemu in nasloni se na Njega! Kaj !je napotilo kanancjsko ženo k ZveliCarju? Težek krlž: bolezen njene hčere. Kai ie-uradnika kralja Heroda v Kafarnaumu pripravilo, da je veroval on In vsa njegova hiša? Sedeč ob postelji na nevarnl mrzlijcl obolelega sina je vldel, kako ja bela žena že zamahnila s svojo koao. Stekel je v svojem trpIjenju k Zveličarju, kjer je nažel pomo€. So pa tudi takšni nosilci križa, ki ga nosijo brea vere, bres upanja, bre« ljubezni, kakor ga je nosfl levi razbojnik. Bre« vere: gledajo sicer proti nebesom. vidijo pa samo črne oblake, ne pa za njimi svetlobno domafiijo nebes. Brez upanja: gledajo v zemljo, pa vldijo samo temni, hladnl grob, prfeko njega pa ne upajo in pričakujejo niCesar več. Brez ljubezni: krčijo pe8ti zoper usodo, ropotajo, zmerjajo in psujejo; mnogo jih je, ki se zatečejo k samomoru, v samoprevari misleč, da je s tem konec trpljenja, ko pa je v resnici začetek še strašnejšega. Žaloigra velikega tedna je ob enem tudi tolažba za vse, ki t*pijo: za poedinca, za družine, za nar^de. Ob izidu velikega tedna stoji Velika noč: veličastni praznik Gospodovega vstajenja. Trpljenje Kristusa ni strlo, ni ga zako* valo v večne spone. Gospod je spone, % katere ga je vklenilo trpljenje in smrt, zlomil, vrgel raz sebe, ko je zmagoslavno vstal iz groba. S tem je najprvo ia pred vsem na Sebi izpoinil svojo izjavo tn obljubo: »Jaz sem vstajenje ia živl>enje.« Pripravljen je to obljubo iavrSiti na vseh, ki trpijo im v.Njega verujejo. To je veličastna ih zveliCavna pro poved Vellke noči. Svojo tolažilno obljubo bo Zveličar izpolnil ne samo ob poslednji sodbi, ko bo vse, ki počivajo v !!»• ročju zemlje, poklical ia grobov, marveč jo že sedaj izpolnjuje v duhovnern smislu. Ce se opreš na Zveličarja, te trpljenje ne bo strlo, pa naj bo njegovo breme še tako težko. Z Gospodovo pomočjo boš mogel piti iz keliha bridkosti, pa naj bo njegova vsebina še tako grenka. S pomočjo Njegove milosti boš vstal iz groba greha, pa naj bo še tako globok in tako teman. Tolažilna obljuba, ki jo propoveduje praznik Gospodovega vstajenja, velja tudi za narode. So narodi, ki so po svoji usodi sličnl poedincem. Ni trpljenj« vseh posameznikov enako, tako tudl ne trpljenje vseh narodov. Na n&katere narode je nagromadena velika množina trpljenja, Med temi je tudl naš narod. Njegova zgodovina to izpričuje. Organizem našega naroda ima mnogo bolnib, trpečih udov: to so našl sorojakl v tujih državah. Ali so ti naši sorojaki obsojeni na smrt? Ali pa bodo kdaj vstali iz groba narodne smi> ti? Vstali bodo: to jo trdno, neomajno naSe zaupanje. In v tem zaupanju kličemo onemu delu nažega naroda, ki blva v inozemstvu in tujinstvu, kot velikonočni pozdrav besede našega pesnika Gregorčiča: »TvoJ je vstajenja dan!« Gospod ]e vstal, Alelnjal