No. 82
Ameriška Domovina
AM€R!CAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAM
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, APRIL 27, 1953

LETO LTD. — VOL. LIU
NOVI GROBOVI
Angela Polis
Po 6 mesečni bolezni je premi-^ola v Euclid-Glenville boinišni-ci Angela Polis, rojena Orazem, stara 45 let, stanujoča na. 501 E. ^3. St. Tukaj zapušča žaluj oče-§a soproga Leopolda, doma iz v&si Skednaena, fara Brezovica; ^ hčeri, Alice in Ann Sibert; se-str° Mary Sluga ter več sorodni-Rojena je bila v Evelethu, hnn., ko je bila stara eno leto, Se je družina vrnila v Lipovec hP Ribnici, odkjer je prišla sem e^a 1925. V domovini zapušča ^ater Frances Oražem, stara 79 eh 2 sestri, Frances in Ivanko tepivie, brata Rudolfa in več prodnikov. Bila je članica dr., ,v- Jožefa št. 169 KSKJ in pod. St'.l0 SžZ ter Oltarnega društva hI'i Marije Vnebovzetje. Pogreb Se vrši v torek zjutraj ob 8:45 ^ iz J os. Žele in Sinovi pogrebca zavoda na 458 E. 152. St. cerkev Marije Vnebovzetje 9:30 uri in nato na Calvarija kopališče.
Amelia Meglan
, kratki bolezni je preminu-g na svojem dlomu na 1562 E. 173.
• Amelia Meglam, rojena Zdovc, ara 65 let. Bila je vdova. So-C® J&natz je umrl leta 1928. zapušča 3 otroke, James,
Albert
Alb
C. in Helen Franklin v k Uquerque, N. Mexico, 4 vnu-se> hrata John in Julius Zdovc, eatr0 Anna Germ in več sorod-Igp0^' Joseph je umrl leta ^ 9. Rojena je bila v Logatcu Notranjskem, kjer zapušča , stro Herminjo Vouk. Tukaj je Vala '»d leta 1906. Bila je čla-Skp ^r' Zavedne Sosede št. 158 ^ NJ in dr. Collinwoiod Grove W. C. Pogreb se vrši v to-zjutraj ob 9:15 uri iz Jos. Ze-jC*1 Sinovi pogrebnega zavoda p ^58 E. 152. St. v cerkev sv. C'la na Chardon Rd. ob 10:00 U-C nato na Calvarija pokopa-
Ro
Anna Korovich
, enem tednu bolezni je pre-]3QpU'*a v St. Alexis bolnici v so-ViCk RhP^dan Mrs. Anna Koro-
$ti 7 r°jena Blaskevich, v staro-Mk "i Stanovala je na 9522
^ let. _____________ ^
l2abeth Avenue. Pred 12 leti
Preminul soprog Louis, ki Pup6 tvŽko Pogrešala. Tukaj za-br^Ca ^alujoče hčer Rose Hebe-Nta u ter s^nove Joseph, Louis, itj Us> Joseph Manuel, vnuke Se rav3luko- Piogreb pokojne i2 j ° VrNl v sredici zjutraj oh 8:30 hev °U^S	zavoda v cer-
op gSV' Imena na Broadway Ave.
IlŠČe' Uri’ in od tam na PokoPa'
Y John Miklavčič
Preftl- eli° ziutrai ob JN uri je Ntib]ln^ newburški pionir John ItQj^Cjhb v stariosti 73 let. Po-c&rk 'le med ustanovitelji prj / vSV' Lovrenca kakor tudi R;§^.jU®tvih sv. Lovrenca, št. 63 kjer • ^ Revshem društvu Zvon, ie t član do smrti. Spadal R&mu-1. ^ društvu sv. Imena. klic q1	^d zaposlen pri Repu-
d0 j ,teel Co- kot furnace tender 6 a 1941, ko je šel v pokoj.
in vnukinje, brata Antona in sestro Anino Lekan, v So. Chicago zapušča brata Bernarda. V starem kraju sestre in brate. Pogreb pokojnika se bo vršil v sredo zjutraj ob 9 uri iz Louis Fer-folia zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 10. uri in potem na Kalvarija pokopališče.
Susan Malitoris
V	soboto je umrla v Euclid-Glenville bolnišnici Mrs. Susan Malitoris, stanujoča na 26570 Zeman Ave., Euclid, O. Bila je stara 53 let in noj ena v Pennsylva-niji. Njeno dekliško ime je bilo Chdvanec. Zapušča moža Josepha in sledeče otroke: Ann Torek, Clare Soercel in Dorothy, osem vnukov ter sledeče sestre in brate: Marie Boylan, Margaret Gailobek, Irene Pakosh in Andrew Chovanec. Picgreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17002 Lakeshore Blvd. v torek ob 10. uri v St. Williams cerkev in od tam na Kalvarija pokopališče.
William Stalgis
V	soboto je umrl po kratki bolezni v Doctors bolnišnici William Stalgis,-star 55 let in rojen v Litvaniji, ledkoder je prišel leta 1916. Bil je samec in je živel na 1225 E. 176 St. V Kanadi zapušča brata. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lakeshore Blvd. v sredo ob 9. uri dopoldne v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. in od tam na pokopališče. Truplo bo položen? na mrtvaški oder danes popoldne ob 5.
Težka nesreča v rudniku v Mehiki; 30 rudarjev mrtvih
MEXICO CITY. — V nioči od petka soboto je bito v nekem rudniku srebra ubitih 30 rudarjev, ko se je podsula zemlja, na-dajnih 50 do 60 pa je ujetih v rudniku ko v pasti.
Ta rudnik se nahaja približno 80 milj od Mexico City.
Upanje, da se bo zajete rudarje morda lahko rešilo, se je razblinilo v nič, ko se je iz rudnika pričel valiti gost dim, kar je znamenje, da v rudniku gori. I
Na delu je reševalno moštvo in stotine ljudi, ki pomagajo reševalcem.
Pakistanec pri Molotovu
MOSKVA — V soboto, se je oglasil pri sovjetskem zunanjem miniistru Molotovu S. S. Baig, pakistanski odpravnik poslov.
NASVET IVTARTKURJA ZA MIR
Grožnja z bombardiranjem Kitajske bi končala korejsko vojno in ustalila svet.
WASHINGTON. — General Mac Arthur je prepričan, da bi grožnja Združenih narodov, da bodo bombardirali komun. Kitajsko, prisilila Sovjetijo, da “poravna korejsko vojno ter vsa ostala svetovna vprašanja pod nepristranskimi in pravičnimi pogoji’.
V pismu, ki ga je pisal Mac-Arthur senatorju Byrdu, demlo-kratu iz Virginije, je med drugim rekel:
“Mi posedujemo! še vedno ves potrebni potencial (moč), da u-ničimo šibko kitajsko industrijsko bazo ter prerežemo komunikacije njenih dobav iz Sovjetske eze. To bi ji onemogočilo nadaljevanje moderne vojne ter vzdrževanje in oskrbo številnih oboroženih sil na bojiščih. Od svoje strani pa bi vse to tudi zelo oslabilo komunistični oprijem na Azijo”, je rekel general.
MacArthur je dalje izjavil v svojem pismu, da ’’Sovjetija ni slepa za nevarnost, s katero je soočena na Daljnem vzhodu, zato bi bojazen pred kitajskim de-baklom kaj kmalu pripomogla do poravnave korejske vojne kakor tudi vseh ostalih kočljivih svetovnih vprašanj pod pravičnimi in nepristranskimi pogoji.
Taka grožnja ne bi privedla dio tretje svetovne vojine, zakaj v svoji končni analizi bi Sovjetija sama določila čas svojega napada. Ta odločitev bi bila odvisna ted njene zaloge atomskih bomb ter njene industrijske moči v primerjavi z industrijsko močjo Združenih držav.
-----o----
Smrt letalcev na tajni misiji nad New Yorkom
WESTHAMPTON, N. Y. — Visoko, nad Long Islandom, kjer sta bili letali na neki tajni misiji, sta kolidirala ameriški težki bombnik B-29 in F-84 Thunder-jet letalo. V obeh letalih je bilo sedem ljudi, ki so bili vsi ubiti.
Kakor rečeno, sta bili letali na neki tajni misiji in letalsko poveljstvo ni navedlo o nesreči nobenih podrobnosti.
Ženska in dva otroka ubiti v avtomobilski nezgodi v Ohio
ASHTABULA, O. — V koliziji tovornaga in osebnega avtomobila na Route 20 v bližini tega kraja so bili ubiti neka žena in še dve nadaljni osebi, njen mož in dve drugi osebi pa so bili nevarno ranjeni. Ubiti so bili Mrs. Alene H en d fen, 54 let stara žena 55 let starega Willi-j Sovjetske zveze so v izjavi, ki je
'PRAVDA' JE OBJAVILA EISENH0WERJEV GOVOR
Sovjetija se zavzema za vse to, za kar se zavzemajo Združene države. — Sovjeti bodo “z veseljem” pozdravili vsak korak v smeri za rešitev vseh mednarodnih problemov in pomirjenje sveta.
MOSKVA. — Novi voditelji Ženih držav in svobodnega sve-
ama Hendrena, in dva otroka — 11-mesečni Mark Polkov in 2-letnii Jerry Polkov. V kritičnem stanju v bolnišnici v Ashtabuli pa so Hendren, 24 letna Mrs. Doris Polkov, mati obeh ubitih otrok, in njen nadaljni otrok 4 in pol leta stari Earl.
Največja draginja gradnje hiš je v Clevelandu
Naj več ja draginja gradnje hiš je v Clevelandu, najnižja pa v Long Beachu, Cal.
CLEVELAND. — Iz pregleda, ki ga je izvedla Federal House Administration v sedemdesetih mestih, je razvidno, da je največ-ja draginja gradnje hiš v Clevelandu.
Za osnovo proračuna so vzeli leseno hišo z dvema spalnicama in brez kleti. V (proračunu so vključeni vsi večji strdi;:! razen stavbišča, grelnih naprav in zunanjega “plumbanja.”
V	Clevelandu, kjer je med vsemi mesti gradnja naj dražja, stane taka hiša $9117, v Long Beachu, Cal., kjer je gradnja najcenejša, pa $6152.
V	Clevelandu je cena za tako hišo za 22% višja kakor v Detroitu kjer bi bila cena $7471 in skoraj za 15 odstotkov višja kakor v Columbusu in Cincinnaty-ju, kjer bi stala taka hiša $7950. In končno je clevelandska cena za 5 odstotkov višja kakor v Springfieldu, 111., kjer je za Clevelandom gradnja naj dražja in kjer bi stala taka hiša $8636.
zavzela celotno prvo stran časopisa PRAVDE, v soboto izjavili, da bodo z veseljem pozdravili vsak korak Združenih držav, usmerjen proti prijateljski po'~ ravnavi vseh spornih in kočljivih problemov.
Izjava pozdravlja Eisenhower-jev mirovni govor z dne 16. aprila in pravi:
“Besede predsednika Eisenhower j a so bile sprejete s simpatijami, ko je rekel — “mi iščemo resničen in popolen mir v vsej Aziji in povsod po svetu”, in prav tako1 njegova deklaracija, da “nobeno vprašanje, bilo malo ali veliko, ni nerešljivo, če se ga rešuje z iskrenostjo in spoštovanjem do pravic drugih držav”.
Pravda pravi, da bodo sovjetski voditelj i pozdravili “vsak korak,” ki ga bodo podvzele Združene države ali katera koli druga vlada za “prijateljsko poravnavo težavnih vprašanj.”
“To je dokaz”, nadaljuje list Pravda, “o sovjetski pripravljenosti za razpravljanje o vseh obstoječih problemih bodisi direktno ali v območju Zdr. nanedov”.
Pravda je tudi namignila, da se utegne Sovjetska zveza pridružiti nove vrste vojni, kakršno je Eisenhower priporočil, — vojni proti uboštvu in dajanju gospodarske pomoči zaostalim deželam s prihranki, ki bi se jih dobilo z razorožitvijo, ko bi bila enkrat poravnana vsa sporna, vprašanja med državami.
“Politika, ki jo izvaja Sovjetska zveza”, je rečeno v Pravdi-nem članku, ne more biti v na-sprotstvu z drugimi miroljubnimi državami”.
“V kolikor ,se tiče Sovjetske zveze”, pravi dalje Pravda, “ne more biti nobenega dvoma, da bi Sovjetska zveza ne bila pripravljena prevzeti odgovarjajočega ji deleža pri poravnavi težavnih mednarodnih vprašanj”.
WASHINGTON. — Bela hiša je izjavila, da je “milejši ton” v Pravdinem članku o nedavnem Eisenhower j evem
ta”. V Beli hiši so izrazili upanje, da je ta Pravdin uvodnik morda “prvi korak v smeri bolj konkretne stvari”.
Bela hiša je dobila, da se tega Pravdiinega članka sicer ne sme smatrati kot nadomestilo o-ficielne akcije sovjetskih voditeljev, toda dovolj značilno da je dejstvo, da je Pravda v celoti natisnila ta Eisenhower jev govor v vednost ruskemu ljudstvu.
Težka avtomobilska nesreča v državi Ohio
BUCYRUS, O. — V soboto je bila v bližini tega kraja težka avtomobilska nesreča, v kateri so bili trije moški in en otrok u-biti, štiri osebe pa nevarno, ranjene. Nesrečo se je primerila1 prememba (od njenega običajne-na Route 30.	Iga strupenega napadanja Zdru-
PAMETNI GRE ENKRAT NA LED...
Sovjetsko mahanje z oljčno vejico pušča zapad-ne zaveznike prilično hladne. — Izgradnja obrambe je prvi pogoj!
PARIZ. — Ministri držav Severnoatlantske obrambne zveze so v soboto obtožili Sovjetski blok, da “še vedno povzroča agresivne vojne v mnogih delih sveta”, ter navedli kot najnovejši primer komunistično invazijloi države Laos v Indokini.
Ministri so odobrili komunike, v katerem je rečeno, da bodo oni z veseljem pozdravili vsako res-ničnloi prizadevanje, ki je usmerjeno za ublažitev mednarodnega trenj a, toda sto dodali, da se mora nadaljevati z izgradnjo obrambe.
Koncil, ki je končal s svojim 11. zasedanjem v soboto, ni razpravljal o “Pravdinem” odgovoru na govor predsednika Eisen-howerja za dosego svetovnega miru.
Pravdin članek je pustil ministre dokaj hladne. “Ako imajo Sovjeti res predložiti kake posebne predloge, jih lahko pred-lože potom običajnih diplomati-čnih potov in mi bomo z vese-zunanjepoli- j ^. razfPralvljali njih”, so iz-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Prva obletnica—
V	torek ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Alojza Ko. zar v spomin 1. /obletnice njegove smrti.
Redna seja—
Klub “Ljubljana” ima v torek ob 7:30 zvečer redno mesečno sejo v AJC na Recher Ave. Četrta obletnica—
V	torek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Joseph Kozel v spomin 4. obletnice njegove smrti.
tičnem govoru “dobrodošla iz-
Vzroki čistk v kominformističnih strankah
tegova
soproga Mary je umrla
wed ir .
luj0v isti. Tukaj zapušča ža-R. hčere Sr. M. Stephen O. Auto 0rn^n^can (Order) Frances, ^npan, Blanche, Ste-*e h* sina Franka ter vnuke
Vremenski
bec div'S Večinoma oblačno, ko-zla in mrzlo.
KLJUČ VSEH PROCESOV v podložniških državah je vedno “nelojalnost do Sovjetske zveze”. To je bistveno vodilo za razlago^ čistk. Tehnika procesov kakor tudi “preiskava’ pred njimi, je vedno in povsod ista kot na moskovskih procesih v letih 1936-38, isti je tudi cilj. V sovjetskih procesih sta Stalin in njegova klika odstranila vso tedanjo in možno (Opozicijo v sovjets-ski komunistični partiji. Ti nolo1-skovski procesi niso le uničili stare bolj še viške garde, izpostavili so jo tudi sramoti, proglasili so jo za grešnega kozla za vse pogreške režima ter ustrahovali din, prisilili k molku vse nezado-dovoljneže, ki so se rešili pred mrežo tajne policije. Ta postopek se je ponovil, ko so Stalinovi plačanci prevzeli oblast v iz-toonoevropskih državah. To bi se zgodilo, tudi če ne bi prišlo do
Titovega odpada. Po ‘Tikvida- bi ga prisilili, da ne žrtvuje le
ciji” nekomunističnih strank in organizacij se je stalinski jastreb spravil nad domači k urnik — na trupla svojih lastnih tova^-rišev.
Ko se spozna ta zakon moskovske politike, se neha razmišljati o tem, zakaj je bilo treba žrtvovati tega ali onega voditelja. Tudi se več ne gleda v marksistične učbenike za razlago sovjetske politike, ker je njeno vodilno načelo, da je v vseh časih merodajna le politična o-portuniteta.
Samo ena komunistična partija se je polastila oblasti brez poznejše popolne odstranitve svojih vodilnih osebnosti, in temu se je izognila le tako, da je prenehala biti Stalinu pokorna. Jugoslovanska politična partija je izjema, ki potrjuje pravilo, če
Velebita (v Moskvi so se razburjali, ko je Tito odklonil, da bi Velebita, sedanjega poslanika v Londonu, obtožil kot angleškega vohuna), temveč vse ostale zveste sodelavce. Edini “voditeliji”, ki jih je sovjetska vlada dopuščala v podložniških partijah, so oni, ki nudijo poroštvo, da nimajo lastne volje, “mali Stalini”, ki se zadovoljujejo z lišpom oblasti namesto z njeno vsebino. —
bila neobhodno potrebna za glavni cilj. To je biloi le propagandistično okrasje, kakor je bil tudi duh antisemitizma v procesu proti kardinalu Mindszenty-ju in igra s protinemškimi nacionalističnimi predsodki v fpro-cesu proti Rajku. Če je primerno poudariti, da niso nekateri med obtoženimi samo “buržuji”, marveč tudi Židje, tedaj se bo to poudarjalo. Toda glavna stvar je pokazati naj večjo vdanost
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O.
Telefon: EX 1-9717
ŠOLA (Slovenska sobotna): Druga in tretja skupina napiše pet poljubnih stavkov in prebere berilo “Škofa je pozdravila” (Naša beseda 91). Četrta in peta skupna napiše pismo svoji mami in poišče v katerikoli slovenski knjigi berilo ali pesem o materi ter večkrat prebere.
VAJA (za Rožni venec) v torek zvečer za 4. dejanje, v sredo zvečer za 3. dejanje. — Režiser.
NAŠA PISARNA je ob ponedeljkih in četrtek odprta tudi zvečer od 5 do pol 7.
-----o-----
Oijak Western Reserve univerze - rdeči uradnik
CLEVELAND. — Neki dijak Western Reserve univerze v Clevelandu je bil v petek identificiran kot svoječasni uradnik komunistične partije v Clevelandu.
Omenjeni je 29-1 etni Eric J. Reinthaler, ki je bil dolgo časa agitator za komunistično stvar v Youngstownu, Ohio, kar je izjavila nič manjša avtoriteta kot sam Daily Worker, glasilo ameriške komunistične partije. — Reinthaler je oženjen in živi s svojo ženo na E. 115 St.
Poljak obsojen ker je poslušal radio
VARŠAVA. — Poljsko sodišče je obsodilo Vaclava Gluhowske-ga na dve leti zapora, ker je na skrivaj pdslušal radio “Glas A-merike”.
javili.
Ministri so mnenja, da Moskva očividno upa, da bo članek v Pravdi odvrnil svetovno pozornost od vidnega dokaza edinjosti, ki spi jo izpričali zavezniki tekom dva dni in pol trajajoče seje NATO držav.
V izjavi ministrov je med drugim tudi rečeno: “Doslej ni bilo še nobene osnovne spremembe v pogledu nevarnosti, ki grozi svobodnim ljudstvtom”.
Stavka bančnih uradnikov v Italiji
RIM. — Italijanski bančni u-radniki in drugi nameščenci so šli v sredo na 48-urni štrajk.
Čistka komunističnih voditeljev Kremlju, od katerega milosti se v Albaniji, Romuniji, Bolgariji, živi.
Poljski, Madžarski in Češkoslovaški ne more imeti nobene druge razlage.
Tako je seveda kljub poučni naravi postranskih obtožb, ki so prišle do veljave pri izvozu procesov po moSkotvskem vzlorcu v Vzhodno Evropo — ‘ki pa ostanejo le postranske obtožbe. Toda uporaba antisemitizma za re-
bi Tito še nadalje služil Moskvi, žiserje praškega procesa ne bi
Bolgarskega Kostova so obesili prav takto kot 11 prvakov v Pragi. V sovjetskih ipodložniš-kih državah ni niti ene komunistične partije, ki ni izvedla potrebnih ukrepov, da pomiri sum vodstva sovjetske komunistične partije.
Lahko se z gotovostjo prero-'ravno preko ceste k kuje, da seznam še ni zaključen.'reki Niagari.
Senat je podaljšal kontrole najemnin
WASHINGTON. — Senat je v soboto odobril podaljšanje kontno! stanarin in najemnin za 3 mesece, — do 1. avgusta. Nižja zbornica je te kontrole že prej odobrila. Predloga gre zdaj predsedniku v podpis.
Srne ustavile avtomobil
FORT ERIE, Ont. James Wilkinson, turist iz Rochester, N. Y. je moral ustaviti svoj avtomobil pred čredo srnjadi, ki je šla
napoju k
NAJNOVEJŠE VESTI
TEHERAN, Iran — Truplo pogrešanega teheranskega policijskega načelnika Mahmoda Afšartusa so našli v plitvem grobu z vrvjo okoli vratu in z zvezanima rokama.
ANGANGUED, Mexico. — Reševalno moštvo je spravilo včeraj na površje II trupel rudarjev, ki so se smrtno ponesrečili v nekem rudniku srebra, kjer se je podsula zemlja.
SAULT STE. MARIE, Ont. — V neki leseni hiši, v kateri je nastal požar, je zgorelo osem otrok.
BEOGRAD. — Komunistična vlada Jugoslavije je objavila pogoje novega zakona glede verstva, v katerem jamči — vsaj na papirju — svobodo vere, toda odklanja vsake koncesije rimsko katoliški cerkvi.
Ameriška Domovina
6117 St Clair Ave.
V W 11^ I C- /%■ (%!— I • O IVt •
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zpd. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 82
Mon, April 27, 1953
Korajžen fant
Najbolj osporovana osebnost v Združenih državah je danes gotovo senator iz Wisconsina McCarthy. O maloka-terem ameriškem politiku se toliko piše kot o njem in sodbe so zelo različne, eni ga hvalijo, drugi pa ga mečejo v dno pekla. Tudi Evropa se je pričela zanimati zanj in je švicarska “Die Weltwoche” dne 2. aprila napisala o njem dolg, a ne ravno laskav članek. V clevelandskem “The Catholic Bulletin” z dne 17. aprila pa je napisal rev. Fr. James Gillis zelo laskav in kot se zdi, objektven spis. Zanimivo poroči lo o njem in njegovih zadnjih nastopih prinaša tednik “News week” 27. aprila.
Ko je, McCarthy ob volilni kampaniji rohnel proti komunizmu po državi Wisconsin, smo pač mnogi mislili, da mu borba proti komunizmu služi predvsem za propagando, da s tem izvojuje sebi in republiknski stranki zmago. Njegova kritika nekaterih odličnih osebnosti ameriškega javnega življenja je šla najbrž nekoliko predaleč, posebno napadi na gene,rala Marshalla so se zdeli mnogim preostri. Nekateri so celo mislili, da se bo republikanski kandidat Eisenhower že tedaj nekako oddaljil od McCarthyja in “maccarthizma.” Eisenhov/er pa je dobro vedel, da je McCarthy zelo koristen republikanski stvari, čeprav je vejik del časopisja pisal, da se ta senator “bori proti čarovnicam.” Mnogi so tudi pričakovali, da bo wisconsinški senator, ko je opravil svojo propagandno nalogo, postal brezpomemben mož pod vlado Eisenhowerja, pa so se tudi v tem všteli.
McCarthy je dobil v senatu važno nalogo, da vodi preiskavo o protidržavnem delovanju ustanov in osebnosti ter danes menda ni v Združenih državah osebnosti, ki bi se je razni elementi tako bali kot se njega. Celo to je napovedal, da bodo preiskali tudi nekatere cerkvene kroge radi njih komunističnega in protiameriškega delovanja. Katoliška cerkev se take preiskave prav nič ne boji.
Kako veliko sovraštvo si je McCarthy nakopal v nekaterih krogih s svojo borbo proti komunizmu, je pokazala afera z Angležinjo lady Astor. Ob navzočnosti predsednika Eisenhowerja in prvih ameriških osebnosti je pri svečani pojedini nekdo ponudil senatorju McCarthyju čašo s pijačo, lady Astor je pri tem pikro pripomnila: “Želim, da bi bil notri strup.” Toda ravno ob tej priliki je osovraženi senator pokazal, da se zna premagovati in da je pravi gentleman. Ko ga je nekdo opozoril na to, kaj je rekla Astorjeva, je mirno pripomnil: “Razumem, da napravi tako opasko neka ljubezniva in fina stara dama, toda jaz tega nisem slišal.” McCarthy ni zahteval nikakega zadoščenja.
McCarthyjeva življenjska pot je značilna za ameriške razmere. Rojen je bil 14. nov. 1908. kot otrok številne katoliške irske družine, ki je morala trdo delati na farmi,.da se je preživljala. Do 14. leta je moral farmarski fant težko delat na očetovem posestvu, takrat pa je pričel s 65 dolarji svoje lastno podjetje, kokošjerejo. Že s 16 leti je imel 2,000 jaj-čaric in 10,000 perutnine za zakolj. Nato je s pomočjo dobrih učiteljev v engrn samem letu končal srednjo šolo (High school). Postal je štipendist na jezuitski univerzi in je že dve uri po končanem advokatskem izpitu otvoril svojo lastno pisarno. Kmalu nato je bil izvoljen za sodnika, med drugo svetovno vojno se je prostovoljno javil k marinom in se je udeležil vojne v Evropi. Leta 1946 pa je nepričakovano prodrl pri volitvah za senat, ko je prej dosegel v republikanski stranki nominacijo proti uglednemu senatorju Robertu La Follete.
Moč McCarthyjeve osebnosti leži predvsem v tem, da je ljudski človek, zelo ljubezniv v občevanju, da v svojih govorih zna najtežje probleme jasno in preprosto prikazati in da neizprosno biča napake v javnem življenju ter da je bil ved-3io odločen nasprotnik komunizma. Pri zadnjih volitvah so ga volili tudi delavci kljub nasprotnim navodilom njih unij.
Mnogi mu očitajo, da je demagog in da mu je vsako sredstvo dobro za dosego njegovih ciljev, da celo hrepeni po predsedniškem stolcu, kar je sam odločno zanikal.
Največ nasprotovanja in napadov časopisja pa je.doživel McCarthy ob priliki imenovanja Mr. Bofilena za poslanika v Moskovi in tozadevne debate v senatu o tem. New-vorški časopis “World Telegram” ga je napadel, da je s svojo nečedno gerilsko, črno in širokoustno taktiko prisilil senat, da je moral z njim v umazane kanale. Sodelavec pri j clevelandskem “The Catholic Bulletin” F. J. Gillis pa je ob tej priliki v dolgem članku skušal pravično prikazati Mc-Carthyjev nastop proti temu imenovanju. Ves njegov članek! dokazuie. da je wisconski senator le dosleden in° korajžen fant. McCarthy je namreč še vedno samski. V svoji doslednosti se je postavil v nasprotje samemu predsedniku Eisen-howerju in mogočnemu voditelju republikancev v' senatu Taftu. Če bi bil McCarthy iskal samega sebe, bi tega pač ne bil storil.
Rev. Fr J. Gillis namreč piše, da je njegov prijatelj, časnikar, poslušal vse McCarthyjeve govore v senatu in sprevidel, da mož nastopa vedno zmerno in dostojno, da je sam — Gillis — prebral vse, kar je napisal senator, da je poslušal,
ko je govoril v katoliškem institutu za tisk v New Yorku in tudi^ njegove govore na televiziji, pa je le mogel ugotoviti, da “Jože govori zmerno, strpno, potrpežljivo in gentlemen-sko.” Imenovanju Mr. Bohlena se je uprl le radi tega, ker je dosleden nasprotnik komunizma in vsaki popustljivosti napram njemu kakor tudi vsemu, kar so rodile nesrečne konference v Jalti in Teheranu. Tam pa je bil Mr. Bohlen ne samo tolmač, marveč tud svetovalec predsednika Roosevelta.
Da se je^ob tej priliki McCarthy uprl Eisenhowerju, Taftu, veliki večini v senatu obeh strank in celo javnemu mne-nju, je pač znak, da je res dosleden in korajžen fant. M.

fLXXXXX
Mnenja in vesti
IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA
Piše Andrejček

Duluth, Minn. — Zadnjih par tednov se je veliko pisalo, govorilo po radio in televiziji 0 komunističnem diktatorju Jožetu Stalinu. Navada je, da se o vladarjih ob smrti veliko piše in pripoveduje. Tudi o Stalinu se je. Ruski narod je delal pokoro pod njim nad dolgih trideset let. Pod njim se je rusko državno, družabno, gospodarsko in politično življenje preosnovalo po njegovi komunistični zamisli Poudarjal je Sija lin sicer Marksov evangelij in socializem, ampak Stalinov komunizem je po svojem bistvu daleč od pravega poštenega socializma, kjer naj bi se šlo za pravo družabno enakopravnost in svobodo. Zadnjega njegov komunizem poznal ni. Gradil je novo družabno življenje na podlagi strogega absolutizma, ki ni poznal nikake popustljivosti. Sam sebe je postavil za autori-teto in ugovorov ni poznal, ne trpel. Komunistična partija, je morala po njegovih zamislih delovati, kdor je ugovarjal, je bil kratko malo “počiščen.” Pri tem je nastopal tako odločno in kruto, da ga najbrže pri vladanju ni posekal doslej v zgodovini še noben diktator ne vladar. Zgodovinarji ■ postavljajo Stalina kot krutega oblastnega diktatorja na prvo mesto pred vse dosedanje slične okrutneže. V tem oziru je bil res odločna o-sebnost, z naravo in lastnostjo, kakoršno je težko najti med ljudmi.
Stalin je bil rojen za diktatorja. Po značaju je bil krut, trd in neizprosen. Nedolžne žrtve so padale po njegovih odlokih. Kamenje bi se jih bilo usmililo. Stalin se jih ni! Kakor nekak krvoločen tiger v človeški podobi. Tako je vzgojil tudi svoje o-prode v satelitnih državah. Ra-kosi v Ogerski, Paukerca v Romuniji, Gotwald v Češki, Tito v Jugoslaviji, Mao Tsung v Kitajski in drugi so njegovi učenci in vsak izmed njih ga je vneto posnemal v okrutnosti in sa-mopašnosti. Vsi so hoteli biti
kot nekaki bogovi v svojih deželah. Klali, morili, polnili ječe s političnimi nasprotniki, ustanavljali suženjske prisilne delavnice, itd. Pri tem pa oznanjali svetu, da gradijo in zidajo* pravo demokracijo in svobodo. Gradili so Stalinovo demokracijo in svobodo, ki ni drugega kakor ena sama laž! Pa so se ie milijoni navduševali za njo. Celo tu v Ameriki pri polnih mizah,, jn dobrotah so se dobili ljudje in se še dobe, ki se za to lažnjivo Stalinovo demokracijo in svobodo ogrevajo'.
Stalina so'častili kakor svojega papeža in boga. Po skrivnih dvoranah je visela njegova slika in od fanatizma zaslepljeni in hipnotizirani so padali pred njim in ga častili kakor boga. Tako je znala komunistična laž slepiti in zavajati. Marsikje se to še dela. In to v prosvitlje-nem dvajsetem veku, ko bi človek mislil, da so ljudje vsaj toliko opiljeni, da znajo računati praktično in da vedo, da je dvakrat dve štiri in da drugače biti ne more. Pa so še milijoni, ki, sprejemajo laž za resnico in se minJam’ sem raziaSal trdemu predajajo laži, da jih ta vodi in | Gorenjcu, kaj je statistika. Pa
zasljepljuje. Neverjetno, pa ven- me moz svrkml s SlV0Jlm sre-dar resnično.	T™ Predeta rekoč, kaj bi to
vv •	-	.	. ,	, omenjal, reci raje: tako je zapi-
Krscanski svet je sprejel vest sano-črrio ^ belem! Torej sta_
tistika je nek dokaz “črno na be-. lem” — če je prava in resnična ,.	,	, nJeS0V1 statistika. Dr. Meyer Naide iz
zaves jo ca je o a : Filadelfije objavlja neko statisti-imom padel zopet eden, ki je h , . , v . .	.	...	,
, , ,	1	. j .	.	’ J , ko, ki kaze, da v Ameriki vsako
hotel v svetu izbrisa,! zavest, o|,eto ok 30 000 ijddi umre za
pravem Bogu, v katerega knst-, „Blood	to je zamašitev
jam verujejo. Kakor je padel krvnega
'remo razumeti. Ve pa Bog zakaj to!	'1
Ko je prišla vest.v svet o Stalinovi smrti, je bilo poročano tudi, da je sveti Oče molil za Stalina in priporočal drugim, naj molijo za Stalijnovo dušo. Mnogi kristjani tega niso mogli razumeti, nekateri so celo ugovarjali, češ za takega krvnika, bom zdaj pa še molil? Ne, sv. Oči ni prosil, da bi molili za krvnika Stalina, za tistega krutega in neusmiljenega Stalina, ki je podpisaval stotisočern krivično smrt in trpljenje. Prosil je, da molimo za njegovo dušo, katero je ustvaril tisti vsemogočni Stvarnik, kakor je ustvaril tvojo in mojo dušo, za katero je sam včlovečeni Bog —• Kristus prelil svojo sveto kri. Božje usmiljenje je nam zemljanov čestokrat težko doumeti. Če gremo v duhu s Kristusom na veliki petek [na Kalvarijo, tam pod Njegovim križem ču-jemo besede, ki jih je Odrešenik rekel desnemu razbojniku: Še danes boš z menoj v raju. . . . Božje usmiljenje v svoji neskončni ljubezni do človeških duš se tudi razodene v sv. evangeliju: Tisti, ki bodo posljedni bodo prvi .. .
Ne sodimo, da ne bomo sojeni. Božje usmiljenje je brezmejno, ne tako, kakoršnega prakticirajo komunistični diktatorji in nasilniki. Privoščimo milost božjo in,njeno usmiljenost tudi onim, ki jo nam oni sami ne znajo privoščiti. V božjih očeh so njihove duše dragocene, kakor naše, naj se jih Bog usmili, ako je taka Njegova sveta volja.
Poglejmo okrog še na druge zadeve.	»
Statistike so zanimive, ker podajajo s številkam podprte dogodke in dejstva. Nefecc se spominjam, sem
diščem kaznjdve malomarnosti v ijenec _ če Bog da __ praznio*-
prometni nezgodi, ki se je dogo-j val še mnogo zdravih let v kro-dila 13. marca t. 1. in je povzro- gu svoje družine, in da bi poleg čila smrt 37 let staremu Franku! drugega svojega dela zavrtil še
Mušichu z Kitzvile, Minn.
Harry Truman je na potovanju. Deloma počiva, deloma potuje. Ko je dospel v Wilmington, California, ga je tamkaj neki “taxi-cab driver” zapeljal pred napačni:: hišo. Mr. Truman je šel pozvonit na vrata, misleč, da je to
veliko lepih filmov nam in sek' v veselje.	Dr. I. C.
Mm križ ¥ 23. vardi prekorači! kvoto
Cleveland, O. — “Ne moremo najti besed, s katerimi bi se Te" dom George Killion-a, pred-! bi in Tvojim zvestim sodelavkam
sednika od “American President j zahvalili za sijajen uspeh, dose-Lines” (parobrodna tvrdka), pa;žen pri zadnjem nabiranju Vri' se je pojavil na praigu Trumanu|ppevkov za Rdeči križ za 1. 1953 neznani mož, ki. odvrne: “Mr. v 23. vradi. Danes 9. aprila ka-Killion ne živ tukaj.” Potem pa!že, da ste nabrale $3,370.19. Pri' bolj natančno pogleda in reče: ,srgna hvala! Eileen Petrie, okraj-“Upam, da ne hote užaljeni, am-, na načelnica.” pak vi z gledate natančno kakor; Zgornje pismo sem prejela i«1 Harry Truman?” Tedaj pa Har-! Rdečega križa. Za nas določena ry Odgovori: “Mlorda bo vas vzne- kvota je bila $2,808, torej so na-mirilo, ampak jaz sem Harry Truman!”
Cesar Selassie v Etijopiji je te dni poslal svež bataljon Abesin-cev v Korejo. Etijopija je člani-j šile dela, žrtvovale svoj čas in ca Organizacije Združenih Naro- tako pomagale doseči ta sijaj611 dov in cesar Selassie drži svojo USpeh.
besedo in sodeluje v OZN. Ko] Hvala našima slovenskima je pa njega Mussolini napadeli dnevnikoma “Ameriški Domovi' pred 20 leti, se pa, nobena velesi-1 ni” in “Enakopravnosti,” ki sta la ni zmenila, da bi šla Selassieu | kampanjo podprla. Hvala tudi na pomoč. Možatosti bi se zlasti, vsem trgovcem, obrtnikom, p0^ kramarski Angleži lahko učili od | jetnikom, društvom in vsemu Abesincev, ker slednji besedo1 prebivalstvu 23. varde, ki se je drže bolj, kakor plavokrvni An- pozivu tako velikodušno odzvalo-
še pridne žene nabrale $562.19 več, kot je bilo določeno. Naj.s6 sedaj še jaz zahvalim vsem prid-I nim sodelavkam, ki se niso ustra-
gleži.
Čas je za pikoi pri tem mojem dopisu, pa še drugič kaj.
Anton Mina st. stopa v 80. leto
Stalinovi smrti mirno. Zaveden kristjan je z resnim obrazom gledal na vest ■smrti
Neron, drugi pred njim in za njim, tako je padel tudi Stalin — večni Bog, pa še živi in bo živel na veke. Nad Bogom Stalin ni zmagal in nikoli noben samodržec ne bo. je pod
in bo še trpela pod njegovimi nasledniki. Neko strašno očiščevanje je to. Božja previdnost že ve zakaj. Posamezni kristjani se večkrat vprašujejo, zakaj to trpljenje? Zakaj dopušča Bog to? Kot ljudje tega ne mo-
je
obtoka v žilah. Omenjeni zdravnik pevdarja, da največjim ljudem se začne strjevati kri v žilah v nogah. Taka strnjena kr v malih koscih je po obto-
, ku po žilah pognana navzgor v Slovanska Rusija j telo> v plučah se ustavi in piOŠko.
Stalinom mnogo trpela ; duje pljučne cedilnike in že večkrat povzroči smrt. Včasih se ustavi v žilah v glavi, al kje drugje in nastopi smrt. Automobil-ske nezgode pa zahtevajo okrog 40,000 di3’ 45,000 ljudi vsako leto-. Bogata žetev za belo ženo Smrt.
Osemnajstletni John J. Russ, s Hibbinga je obtožen pred so-
Tisočera hvala!
Cecilia Subel, načelnica 23. varde-
Iskrene čestitke k srebrni maši
Stric Matic je videl na govern” predavanju v Slov. n31’-domu “razne kocritarje.” Ker s6111 bil tudi sam tam in ljudi na Clair še dosti dobro peznam, ra°' rem reči, da med poslušalci bilo drugih koritarjev — vel^3 večina krogovcev je še tako ^a' , da, da do korit ni mogla seči ^ kot Sansova trojka, ki je prisl3 j poslušat, kako zaroto kujejo “'°e j liqgairdisti.”
| Njega dni so pripovedovali, ^ !je pri Sansu tudi nekaj bistril1 j ljudi in na prvi pogled bi [res utegnil soditi, da imajo ne' Cleveland, O. — Ni vsakemu, kateri od njih nekaj soli v gl30, dano, eden teh redkih je Anton;toda trojka, ki se je udeležil3 Grdina st., da bi v taki mladeni-, omenjenega predavanja, got^'0 ški živahnosti še vednlo oprav- j ne spada med “slane,” sicer 116 Ijal svoje številne posle in izpol- j bi mogla poročati svojim ta ^ njeval mnogotere dolžnosti na Šim, da je “predavatelj naVZ'3' pragu svojega 80. leta. Nima ča- čim razložil natančen načrt, ^3' sa, da bi pomislil na to, in da ni | ko bodo zasedli prazne stolči bil prav nič pripravljen nanj, sem | v suvereni Sloveniji, ko bo Tit0' videl iz razgovora, ki sem gajva vlada kaput.” Morda so P3 imel z njim pred dobrim tednom.1 fantje v spodnjih prostorih lia' Šlo je za rojstni dan in leto. “De- rodnega hrama pogledali pregl'3'; vetinsedemdeseto bom dovršil,”, boko v kozarec, pa so zamenj3!1 pa skoro ni hotel priznati, da bo ono, o čemer je bilo govora zg0' 26. aprila letos njegov 80. rojstni;raj s tem, o čemer se razpr3lV' dan. Pa je le res, dasi bi skoro Ijali s tovariši spodaj, ne verjeli, če samo pogledamo	* * *
njegov hiter korak, njegovo ta- V “E” je nedavno neka ljubit6? kojšnjo pripravljeniclst, da izvrši Ijica Tita in razmer v Titovi0, kako težavno 'delo ali gre na dol- popisala na dolgo in široko, ^ go in naporno pot. Kakor je bi-j je tam vse dobrega in kako Prl lo lani v jeseni. Kar v minuti se1 jetno ter svobodno življenje je odločil za pot v Jugoslavijo. Da jo ljudje v starem kraju, je obiskal takrat celo sv. Višarje. je vrnila v Ameriko, namesto in to še (clb prilično slabem vre- bi ostala v obljubljeni dezd1' menu, nas je vse presenetilo. Na koncu njenega pisanja je ^ Mož je trda grča, kakor jih je stalo, da če to Titovim nasprot' malo. Pa je pač tak, kakor je bil nikom ni dovolj, bo pa še “dr.U vedno ob delu, ki si ga je nagro- gič kaj naragljala.” Odkrita 1 ’ madil na svoje rame, da jih bo to ji je že treba priznati, kz več treba prijeti zanj, če bo on ma označi svoje pisanje za enkrat klonil. Kljub težkim bre-, vredno ragljanje. menom, ki jih je nosil kot očak!	*	*	*
in eden prvih pijonlrjev sloven-; Maticu se je oni dan sanj3'1^ rkega r!:ldu, so njegova ramena'da je zašel v kanclijo tam se vednci neupog,njena, njegove cerkve sv. Vida pa “Stekle1*1^ oči iskrene, njegova roka prva ulici, kjer so imeli važno razp13
sa-
ni6'
pevcev Slovens

i-
ga okteta in so med drugim
V
P. Edward Gabrenya OFM.
Letos ima slovenski frančiškanski ko-misarijat v Ameriki dva srebrnomašnika. Prvi je novi lemontski gvardijan p. Benedikt, drugi pa newyorski župnik p. Edvard. Posvetil ju je 29. aprila 1928. v Techny, 111., takratni pomožni chicaški škof, sedanji clevelandski nadškof Edward F. Hoban. Novo mašo je zapel prvi v rojstni župniji Bridgeport, Ohio, drugi pa je prvič pristopil k oltarju pri Sv. Vidu v Clevelandu.
P. Benedict Hoge OFM.
Petindvajset let v vinogradu Gospodovem ! P. Benediktu so potekla domala vsa v Lemontu, kjer je kmalu dobil v roke krmilo komisarijata, p. Edvardu pa po raznih slovenskih farah (Detroit, Chicago, New Tork . . .). Kdo bi mogel opisati vse njuno delo, vse težave, pa tudi vse veselje duhovniške službe! Za vse bodi Gospod iz srca zahvaljen, našima slavljencema pa za jubilej združimo z molitvijo iskieni; čestitamo in na mnoga leta!
pripravljena pomagati, kjer je vo glede treba. Kot našega človeka poznajo ne samo Kulturni vrto- li, da bedo dali za mašo, če P vi in cerkvene ustanove, ampak dejo sem. Ko se je zbudil, se tudi Amerikanci angleškega ro- znašel na seji “Centralo6^ du. Naj povem še to-le. Dva mo-'pred dolgimi obrazi neodvis0 ža sta spravljala težak stroj na kulturnikov . . . svoje mesta, jaz sem jima poma-
dopisP;
■‘jSfašs
N
gal. Ob mojem sicivenskem ime-j John Lckar, slavni nu se. oglasi eden od njiju, Irec “Prosvete” je napisal:	^
po imenu, da bi se moral Imeno- javne šole učijo versko in vati ta del mesta ob St. Clairju mensko strpnost v smislu “Grdina-town.” Seveda, Grdina cene ameriške tradicije . • drive imamo že.	j se vam zdi, dragi bralci, m01 ^
Ne bom našteval nikakih ,po- Johnovo pisanje najboljši d° ^ drobnosti, vem da bi mu tako da teh šol ni nikoli znotraj vl Jlnventariziranje ne bilo ljubo, pa Pa vendar ve toliko o njih P^. 'končam samo z željia, da bi slav- dati!	Joe BeVC
GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE

DOPISI ZA “SLOVENIJO’’ NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV:
“SLOVENIJA”
6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Tretji maj
Slovenci imamo v svoji zgodovini nekaj datumov, na katere smo lahko ponosni in katerih se bodo spominjali še pozni slovenski rodovi. Naj spomnimo naše rojake na tri take zgodovinske datume iz zadnjih desetletij: 31. maja 1917, 29. oktober 1918 in 3. maja 1945.
Vsi trije datumi so v zvezi s slovenskim hotenjem po svobodi in samostojnosti. Vsak teh datumov pomeni nov korak k uresničenju in dejanskemu u-stvarjanju te svobode in začenja novo dobo v življenju slovenskega naroda.
Danes je osma obletnica tistega 3. maja v letu 1945, ko je slovenski narod v najtežjih in najstrašnejših okoliščinah po svojih pravih zastopnikih zakričal v svet svojo zahtevo po svobodi. Morda nam je ta datum še preblizu, da bi doumeli vso pomembnost dejanja, ki se je izvršilo dne 3. maja 1945 na Taboru v Ljubljani.
Vedeti moramo, da je bila tedaj Slovenija okupirana od Nemcev, ki so nas hoteli zbrisati iz zemljevida. V njihovih o-čeh je bilo zborovanje in sklepanje na Taboru veleizdaja. Ko bi se tedaj našel samo en izdajalec v vrstah povabljenih zastopnikov, bi vse to narodno zastopstvo s svojim škofom vred šlo pred nacistične puške.
Poleg Nemcev pa smo imeli tedaj še enega sovražnika — komunista. Komunizem se je razbesnel proti 3. maju, ker je vedel, da bi uresničenje zahtev slovenskega parlamenta na Taboru preprečilo komunistično diktaturo. Ko je slovensko ljudstvo, potem ko je zvedelo za zborovanje in zaključke svojega parlamenta, razobesilo slovenske zastave (brez rdeče zvezde seveda), so bili komunisti tisti, ki so jih trgali.
Kaj nam je prinesel tretji
maj?
Tretji maj nam je ustanovil narodno državo Slovenijo
To je prvi in najvažnejši zgodovinski odstavek proglasa na-rodnih zastopnikov na Taboru. Ustanovili smo svojo narodno, slovensko državo.
Istočasno pa so naši narodni Zastopniki sklenili, da vključilo to državo v višjo meddržav-ho organizacijo — v federativno Jugoslavijo.
Ako pogledamo danes strem-^jonje evropskih držav po raznih zvezah, federacijah in konfederacijah, tedaj moramo pri-2nati, da so bili morda naši na-r°dni zastopniki prvi v Evropi, ki so čutili potrebo po povezanosti s sorodnimi, bratskimi na-1'0di, ne da bi pri tem zanikali Svojo državno samostojnost. Da-iekovidno in modro je bilo te-sklepanje naših narodnih 2astopnikov.
v Sadov tretjega maja nismo u-Zlvteii. Zavezniki so se držali Oklepov teheranske in jaltske konference, ki so prepustili Jugoslavijo Stalinovemu zavezniku Titu.
. Kljub temu je in ostane tret-* maj eden najodličnejših in ^jvažnejših zgodovinskih datumov slovenskega naroda. In kUšel bo dan, ko bo resnično pohodni slovenski narod izvr-f1! sklepe tretjega maja in zadi-
Kongres Krščanske demokratske zveze
V dneh 13., 14. in 15. marca se je vršil v New Yorku prvi kongres Zveze krščanskih demokratskih strank Srednje Evrope, na katerem je zastopala Slovence Slov. ljudska stranka. Ta kongres je postavil temelje bodočega dela krščanskih demokratskih strank za osvoboditev narodov izpod komunističnega jarma.
Cerkvena slavnost
krščansko - demokrat- se bomo omejili le na nekatere
hal
svobodno življenje.
Sloga in edinost
Uno moramo v teh dneh še
Člani
skih gibanj v Srednji Evropi so verni ljudje, ki svojega prepričanja ne skrivajo. Zato je povsem razumljivo, da so prireditelji prvega mednarodnega kongresa Krščansko-demo-kratske zveze za Sredno Evropo postavili na dnevni red tudi službo božjo v stolni cerkvi sv. Patrika v New Yorku.
Cerkvena slovesnost je bila zelo lepa in pomenljiva. Sv. mašo je daroval v namen osvoboditve dežel, ki jih je zasužnjil brezbožni komunizem, begunski škof Joseph Rancans ob asistenci druge begunske duhovščine. Škof Rhncans iz Rige v Latviji je živel med vojno delj časa na Bavarskem, kamor so ga odvedli nemški nacisti. Pozneje |je prišel v Združene države in živi sedaj v Grand Rapids v državi Michigan. Ker je ta cerkveni knez tesno povezan s stranko kr-ščansko-demokratskega kmetskega gibanja v Latviji, ki je tudi članica Zveze, se je vabilu kongresnega odbora rad odzval in daroval službo božjo drugi dan kongresa, dne 14. marca pri glavnem oltarju v stolnici sv. Patrika. Med duhovščino v prezbiteriju cerkve sta bila tudi prelata Msgr. Kozi-Horvath, predsednik Zveze in Msgr. Edward Stukels, zastopnik latvijske kmetske stranke v odboru Zveze.
Svete daritve so se polnoštevilno udeležili delegati vseh še-stero strank — članic Zveze, poleg njih pa tudi mnogo katoliških vernikov in New Yorka, ki so bili povabljeni, da se pridružijo molitvam cerkvenega kneza in delegatov za osvoboditev zasužnjenih dežel.
Po obhajilu, h kateremu so pristopili tudi mnogi delegati in drugi verniki, je stopil na prižnico Rev. John LaFarge, S.J., sourednik odlične katoliške revije America in priznan pisatelj in javni delavec. Father LaFarge dobro pozna zlasti tudi evropske razmere, saj je po dovršenih študijah na Harvard u-niverzi nadaljeval svojo izobrazbo na univerzi v Innsbrucku, kjer je imel lepo priložnosti proučevati evropske probleme. Kasneje je še dvakrat obiskal Evropo, da na licu mesta studila vprašanja tega kontinenta in zasleduje zlasti duhovna in politična stremljenja v posameznih deželah. Njegov odlični cerkveni govor bi zaslužil, da ga priobčimo v celoti; ker pa bi to naše poročilo preveč zavleklo,
posebej podčrtati. Zborovanje in sklepi tretjega maja so se izvršili v čudoviti slogi in edinosti vseh protikomunističnih Slovencev. Vse slovenske politične stranke in skupine, vsi slovenski narodni zastopniki so v navzočnosti svojega cerkvenega kneza in škofa dr. Gregorija Rožmana sprejeli proglas o u-stanovitvi slovenske države Slovenije in druge sklepe. V tej veliki edinosti je bila tedaj naša moč. Pa tudi v bodoče nas bo reševala samo edinost.
Sm. R.
odljqmke, ki se zdijo posebno pomembni in važni.
V začetku pridige je govornik naglasil, da je z zborovalci v molitvi združen ves svet. Ni naroda, ne mesta in ne vasi, kjer bi verni ljudje ne prosili Boga — če ne za lastno osvoboditev, pa za svobodo onih, ki so zasužnjeni. Z njimi moli Sveti oče, molijo trpini po komunističnih taboriščih kjer koli ima na svetu oblast komunizem, molijo žrtve, ki so dale svoja življenja v boju zoper sovražnike Boga; in vse te molitve se družijo z molitvami svetnikov in blažene Gospe, ki je svetu posebej naročila, naj nikoli ne preneha mo liti in delati pokoro, da bodo prošnje uslišane.
Komaj smo začeli, je nadaljeval pridigar, z delom, da pokažemo svetu popolno, vse obsegajočo podobo “celega Kristusa,” kakor jo poznamo iz Njegovega življenja, besed in ustanov in kakor vemo, kaj naj pomeni celotnemu človeškemu rodu. Zato si ne morem misliti, je dejal, da bi taka zveza, kakor je vaša, mogla pomeniti le politično strategijo. Strategija vaše unije je svetovna strategija blago-vesti Jezusa Kristusa, ki naznanja vesoljnemu svetu, da se morejo narodi in ljudstva različnih jezikov in kulturnih stopepj in rodnih posebnosti združiti in povezati,med seboj z vezmi prave bratske ljubezni . .
Vsako tako združenje mora premagovati velike ovire in težave. Toda baš v tem leži vir nadnaravne pomembnosti tega dela. Papež Pij XII je na to jasno pokazal v svoji božični poslanici iz 1. 1944, ko je izjavil: Cerkev kaže svetu, ki se trudi za boljšo in popolnejšo demokracijo, najvišje in najbolj potrebno poslanstvo, ki je na svetu mogoče — vrednost človeka, ki se imenuje otrok božjji. Krščanska demokracija ni zgrajena na kakem odmaknjenem nauku o človeku, marveč na trdni podlagi človeka samega, na njega izvoru in namenu in na trdni osnovi večnega božjega zakona, ki nam ga je razodel Bog sam.
Nato je govornik s poudarkom nadaljeval, kako so velike ideje krščanske demokracije bile ogrožene, da bodo popolnoma propadle med drugo svetovno vojno in v letih po zaključku te vojne. Ko so se iz razbitin in dima razrušene Evrope začele dvigati politične sile, ki naj bi začele obnavljati uničeni kontinent, je kazalo, da krščanska demokracija ne bo takemu delu kos. Toda dogodil se je čudež: danes so krščansko-demo-kratske stranke v Evropi najbolj pomembne in konstruktivne sile, ki so se uspešno lotile dela za obnovo in danes se zbirajo konstruktivne sile v Evropi pod zastavo krščanske demokracije.
Toda, je za zaključek dodal govornik, na j večje težave vas še čakajo. Kaj se bo v bodočnosti zgodilo? Ali bomo morali reči: ti narodi so se združili pod pritiskom begunstva in političnih
razmer, pa so šli vsak sebi, ko je pritisk pqpustil??
Odgovor na ta vprašanja je v vaših srcih, je Father LaFarge pokazal na delegate. Danes ta dan naj vsak izmed vas tu pred oltarjem samega Boga izpraša svojo notranjost in trdno sklene, da ne bo nikoli dopustil, da bi se ta zveza krščansko-demo-kratskih strank iz srednje Evrope razbila in razšla. Vsak naj
bo jamstvo, da bo zveza trajna za čas, ki bo po božji odločbi napočil, in ko bo treba prijeti v razdejanih domovinah za delo, trdo in težko delo zdravljenja globokih ran, graditve razrušenih domov in voditi narode v dobo novega življenja. Tako delo bo oznanjalo svetu slavo in čast vašega Vodnika Jezusa Kristusa.
.Murna
Notranje delo kongresa
Po velikih in izredno značilnih uvodnih svečanostih, ki so potekale ves prvi dan kongresa in se slovesno zaključile z razgovorom okrog mize, o katerega poteku smo podrobneje poročali zadnjič, so se delegati šestih političnih strank — članic Zveze — lotili dnevnega reda, ki je bil namenjen podrobnemu delu — prav za prav jedru —■ kongresa. Najprej so poslušali poročila o stanju in delu Zveze in posameznih strank-članic Zveze. Za Zvezo je podal izčrpno poročilo njen glavni tajnik Poljak Konrad Sieniewicz. O tem poročilu bomo morda kdaj pozneje spregovorili še kako besedo. Za sedaj naj zadostuje le, da ga omenimo in pristavimo, da je bilo temeljito in obširno. Nato so sledila poročila posameznih strank. Za češkoslovaško ljudsko stranko je govoril vodilni predstavnik te stranke dr. Adolf Prochazka, ki v izseljenstvu zastopa starega strankinega voditelja Msgr. Jan Šra-meka; za madžarsko krščansko-demokratsko gibanje je podal poročilo dr. Joseph Czako, zastopnik tega gibanja v uradu Zveze; za Latvijsko krščansko-demokratsko kmetsko stranko je nastopil Msgr. Edward Stukels; litvansko kršč.-dem. stranko je predstavil prof. Kazys Pakštas, poljsko krščansko delavsko stranko pa njen član Karol Balon. Poročilo o Slovenski ljudski strarhkij je podjal njen glavni tajnik in zastopnik stranke v uradu Zveze dr. Ludovik Puš. Poročila so bila z odobravanjem sprejeta; posebno toplo so zborovalci pritrjevali izvajanjem dr. Puša, ko je svaril svobodni svet pred titoizmom in ko je na drugi strani z jasnimi besedami razlagal pogled v bodočnost, ki ga ima SLS. Njegovo poročilo bomo — če ne v celoti, pa vsaj v izčrpnih izvlečkih — priobčili pozneje.
Za mladinsko gibanje Zveze, ki ima svoj sedež v Parizu, je poročal njegov predsednik, češki mladec Jan Renner. V tem mladinskem gibanju smo odlično zastopani tudi Slovenci. V glavnem odboru imamo pod-
,iM3IW
ter Remec, v komisijo za program gdč. Ljudmila Goričan in dr. Jakob Toni, v finančno ko-mjsijo pa Franc Furlan in Janez Brodar.
Pri tej priložnosti naj imenoma navademo delegate, ki so bili poleg predsednika SLS Dr. Kreka izbrani od posameznih krajevnih poverjeništev stranke in so se kongresa osebno udeležili:	Krajevno poverjejništvo
SLS v Clevelandu sta zastopala gg. Janez Brodar in Jože Mela-her; poverjeništvo Železnega o-krožja v Minnesoti g. Jože Dolenc, poverjeništvo v Chicagu g. dr. Peter Remec; za zastopnika poverjeništva v Kanadi je bil izbran g. Franc Košir, ki se pa zaradi ^nepredvidenih ovir pri izstavi viza v zadnjem trenutku, kongresa ni mogel osebno u-deležiti. Poverjeništvo SLS v Buenos Airesu v Argentini sta s posebnim pooblastilom zastopala gg. dr Jože Basaj in dr. Zdravko Kalan. Ostali delegati so bili — zaradi premajhnega kredita za kritje potnih stroškov — člani krajevnega poverjeništva v New Yorku in sicer gg. Furlan Franc, Ljudmila Goričan, (ki je zastopala naše žen-stvo), Anton Baznik, Ivan Jenko, dr. Jakob Toni, dr. Ludovik Puš in dr. Alojzij Kuhar. Vsi navedeni delegati so se zborovanj redno udeleževali in sodelovali aktivno pri vsem delu v komisijah in v vseh ostalih funkcijah kongresa.
V glavni razpravi, ki je sledila poročilom in delu komisij, so bili predloženi in deloma neznatno spremenjeni osnutki statutov, programa in finančnega poročila Zveze soglasno odobreni.
Nato je kongres pristopil k izvolitvi glavnega odbora (Council) in izvršnega odbora Zveze (Executive Committee). Za predsednika glavnega odbora in s tem za vrhovnega predstavnika Zveze je bil izvoljen predstavnik madžarskega kršč.-dem. gibanja Msgr. Joseph Kozi-Hor-vath, ki je že do sedaj bil načelnik izvršnega odbora. Za načelnika izvršnega odbora pa je bil predlagan in izvoljen Čeh dr.
predsednika v osebi dr. F Žaj- Adolf Prochazka. Za glavnega
dela, pri glasilu v francoskem jeziku pa sodeluje kot glavni u-rednik g. Ignacij Čretnik. Tako vidite, da slovenska kri nikjer ne “fali.” Poročilo g. Rennerja so zborovalci nagradili z odobravanjem in priznanjem za o-pravljeno delo te Zvezine veje.
Ko so bila poročila končana je skupščina izvolila člane treh komisij, ki so imele nalogo, da pregledajo, morebiti popravijo in za končno odobritev pripravijo osnutke za pravila (statute) Zveze, za program (Platform) Zveze in za finančno poročilo Zveze. Od Slovencev ^ta bila v komisijo za statute izvoljena dr. Miha Krek in dr. Pe-
tajnika Zveze je bil ponovno izbran Poljak Konrad Sieniewicz. Predsednik SLS dr Miha Krek je bil izvoljen za podpredsednika glavnega odbora, in je skupaj z dr. A. Kuharjem član pre-sidija Zveze. Za podnačelnika izvršnega odbora je bil izvoljen dr. Zdravko Kalan, za člana pa g. Ivan Avsenek. Pri predlaganju SLS za posamezna mesta v upravi Zveze je v glavnem veljalo načelo, da naj bodo predlagani zastopniki stranke, ki živijo v New Yorku, da se morejo redno udeleževati vseh sej in sestankov in redno soodločati pri upravi te mednarodne ustanove.
Naj bo še to omenjeno, da so tudi za časa notranjega dela kongresa prihajala pozdravna pisma in brzojavke in da se je prijavilo še lepo število zakasnelih zastopnikov posameznih u-stanov in organizacij, ki so posebej želeli kongres pozdraviti. Ti topli pozdravi so bili prijetna sprememba med glavno debato in med delom posameznih komisij.
Kar je v tej zvezi tudi treba izrecno poudariti, je dejstvo, da se je celoten potek zborovanja razvijal v duhu popolnega sporazuma in solidarnosti. S tem ni rečeno, da ni bilo znatnih težav in tudi težjih nesporazumov med strankami-članicami Zveze, zlasti pri sestavljanju pravil (statutov) Zveze. Težko je spraviti v sklad in enotno usmeriti (stranke (s tako različnimi težnjami in smermi, ki so jih zasledovale v preteklosti. Zato je bilo treba veliko državniške modrosti, spretnosti pa tudi iskrenosti, da so se vsa trenja srečno in zadovoljivo rešila. In kar naj da temu poročilu končni
pečat je ugotovitev, da so vsi slovenski zastopniki v vseh zastopstvih Zveze opravili v tej točki odlično in zgodovinsko pomembno delo pomirjevanja in zbliževanja. V gotovih okoliščinah je slovensko zastopstvo bistveno pripomoglo s svojo taktnostjo in uvidevnostjo, da so tudi.drugi popustili. Ko je bila razprava o spornih problemih na vrhuncu, se je naš dr. Krek usedel v odmaknjen prostor, vzel svinčnik in koncipiral kompromisne predloge. Ti predlogi so bili kakor solnčna luč, ki posveti skozi grozeče oblake, in so se je vsi oprijeli. Kaj' takega lahko uspešno izvede samo mož, ki ima izredno tenek posluh za bistvene reči v gmoti nebistvenega, ki je izdelan državnik z izredno prikupnim nastopom, ki uživa nesporen ugled in spoštovanje, kakor ga v tej Uniji nihče ne uživa večjega, kakor dr. Miha Krek.
Prihodnjič bomo poročali še o sklepnem banketu, na katerem je bilo izrečenih nekaj najdale-kosežnejših govorov.
Zaključni banket
Zadnji dan kongresa, dne 15. marca 1953 zvečer, so se delegati in gosti kongresa udeležili slavnostne večerje, ki je bila njim v čast prirejena v veliki dvorani hotela Beekman Tower, kjer se je kongres vršil. Ta večerja je zaključila tri dni trajajoči kongres Krščansko-demo-kratske zveze za Srednjo Evropo. Udeležilo se je večerje okrog 250 oseb, med njimi delegati šestih strank — članic Zveze in ostali politični voditelji demokratskih strank iz Srednje Evrope, ki so sedaj v tujini, kakor tudi odlični poborniki krščanske demokracije iz zapad-ne Evrope in latinske Amerike. VabiLi so se odzvali tudi prijatelji krščansko - demokratskega gibanja v Združenih državah.
Med odličnimi gosti sta bila senatorja Theodore Green in Ralph Flanders; dalje poslanik Združenih držav pri Združenih narodih James J. Wadsworth, ki je zastopal zadržanega glavnega poslanika Henry Cabot Lodge-a; Narodni odbor za svobodno Evropo so predstavljali predsednik Whitney Shepard-son, podpredsednik Frederic Dolbeare in direktor Bernard Yarrow; posamezne narodne skupine, ki so v Zvezi zastopane, so predstavljali Msgr. Kozi-Horvath (Madžarsko), dr. Miha Krek (Jugoslavijo), dr. Adolf Prochazka (Češkoslovaško), Karol Popiel (Poljsko), dr. Kazys Pakštas (Litvo).
Uvodno zdravico je izrekel predsednik CDUCE Msgr. Kozi-Horvath, ki je med drugim izjavil: “Vesti iz komunističnih dežel izpričujejo, da je osebnost predsednika Eisenhowerja in njegova politika okrepila odpor in znova prižgala plamen upanja na osvoboditev med zasužnjenimi narodi. Dejstvo, da je Henry Cabot Lodge, vodja ameriškega zastopstva pri Združenih narodih poslal na to večerjo svojega osebnega zastopnika, kakor tudi dejstvo, da je tu med nami mnogo odličnih predstavnikov svobodnih dežel pri Združenih narodih, nas navdaja z u-panjem, da svobodni svet želi videti nas, voditelje demokracije v izgnanstvu, raje kot one, ki sede danes kot zastopniki naših domovin, po volji Moskve, v zgradbi Združenih narodov — le eno skupino hiš proč od tu.”
Nato se je javil k besedi senator Theodore F. Green (Dem. Rhode Island). Ko je v uvodu svojega govora poudaril namen, zaradi katerega je bila Krščan-sko-demokratska zveza ustanovljena, je nadaljeval dobesedno: “Borite se za veliko stvar, in z vami so naše globoke simpatije. Mislim, da imate prav, ko delate načrte za bodočo združitev narodov v Evropi na podlagi neke federativne unije. Dežel za železno zaveso nismo pozabili ne mi v Ameriki, ne narodi v za-padni Evropi. Ameriški narod, ki pozna in ljubi svobodo, ne bo nikoli priznal zasužnjenja drugih narodov, pa naj se to zgodi s silo ali s prevaro. Obe naši veliki stranki, demokratska in republikanska, sta ponovno poudarili svojo privrženost politiki osvoboditve onih dežel, ki jih je zasužnjal komunizem; to politiko bosta zasledovali z vsemi možnimi miroljubnimi sred-svti. Svobodni svet sedaj pač dobro pozna pravo naravo ko-munizjpa. Uresničenje načel, ki jih vsebuje Atlantska listina, bo prineslo svobodo svetu.
Drugi je vstal Whitney She-pardson, predsednik narodnega odbora za svobodno Evropo, da nazdravi kongresu v imenu te organizacije. Narodni odbor za svobodno Evropo, je dejal v teku svojega govora Mr Shepard-son, spremlja vaše gibanje s prijateljskim zanimanjem vse od njegovega začetka. Ponosen sem, da morem predstavljati to organizacijo na tem večeru, ki pomeni mejnik v zgodovini kr-ščansko-demokratske zveze, pa ob enem tudi mejnik v zgodovini naše organizacije. Prav je, da sodelujemo s člani Krščan-sko-demokratske zveze, zakaj vaša zveza in naša organizacija pomenita naravnost upor zoper materialistično in brezbožno i-deologijo svetovnega komunizma. Prav je tudi, da je vaš kongres bil tu. v Združenih državah, kajti ta dežela je tudi krščanska in demokratska. Želimo korakati z vami v bodoče, kakor smo korakali doslej, proti koncu te skupne poti, ki vodi v svobodo.
Posebne, izredne pozornosti je bil deležen nagovor poslanika Wadsworth-a, ki je predstavljal na banketu vlado Združenih držav. Dejal je med drugim tole:
“Spremembe v deželi velikega nasprotnika svobodnega sveta, o katerih pravkar čujemo, prinašajo nove probleme in novo priložnost za nas vse. Pri reševanju teh vprašanj in pri njih prevajanju v priložnosti bo svobodni svet zelo potreboval organizacije, kakor je vaša. Vi nas stalno opominjate, kako so u-darci, rane in nasilja, prizadejana narodnim in verskim izročilom, kakor tudi ukinitev verskih in državljanskih pravic, neizbežna usoda človeka pod komunistično obiastjo. Na drugi strani je vaša delavnost tu stalni vir, iz katerega teče ljudem zagotovilo, da bo napočil dan njihove osvoboditve.
Vaša zveza, je nadaljeval govornik, je združila politične stranke, ki imajo dolgo in odlično zgodovino v deželah, kjer so nastale. Sedaj ste pa, v tujini, postavili program, ki naj pripomore k federativni ureditvi suverenih držav v Srednji Evropi, poleg tega pa tesno sodelujete s krščansko-demokratskimi strankami Zapadne Evrope, ki so se toliko trudile za Schumanov načrt in za druge vidne znake združene evropske skupnosti. Danes zajema svet nov val, ki pomen j a Evropi več kot golo osvoboditev dežel za železno zaves j. Ta val pomeni zagotovilo Evropi, da bo politično združena, gospodarsko produktivna in deležna onih duhovnih dobrin in vrednot, ki so bila v preteklosti krona in slava njenega imena. Pri vašem prizadevanju za tako Evropo ste si pridobili zaupanje in pohvalo vsega svobodnega človeštva.
Oficielni del banketa je zaključil senator Ralph E. Flanders (Rep. Vermont), ki je dejal, da je prišel čas, ko moremo biti 'bolj točni in konstruktivni v naših poslanicah zasužnjenim narodom. Toda vaši narodi ne smejo uporabljati gibanj za osvoboditev in ne smejo dvigniti se v vidnem uporu in vstaji. Pač pa morajo biti polni poguma in bistroumnosti, da doprinesejo svoj delež pri delu za svobodo, ko pride čas. Vsi skupaj združimo svoja prizadevanja za dosego tega cilja kot bratje in sinovi enega očeta.
V takem vzdušju prisrčnega bratskega sodelovanja in v duhovni enotnosti je bil zaključen prvi mednarodni kongres Kršč.-dem. zveze za Srednjo Evropo.
Naj za sklep navedemo, da so se večerje udeležili vsi voditelji narodnih odborov v izgnanstvu iz dežel Srednje in Vzhodne Evrope, oba predsednika mednarodnih političnih organizacij iz teh dežel — kmetske in liberalne, kakor tudi mnogi predstavniki političnega in javnega življenja v zapadnem svetu in v latinski Ameriki. Reče se lahko, da je bil zaključni banket dostojna in prisrčna sklepna slovesnost, vredna odlično organiziranega in vsestransko uspelega kongresa.
------O------
Misel na bodočnost
Osebni razgovori in pa čitan-je par člankov v slovenskih časopisih .so mi dali razloge za sledeči zaključek:
Nekako trije različni odnosi so se ustalili glede na slovensko gospodarstvo, kakršno naj bi sledilo demokratični obnovi slovenske družabne ureditve. Eni bi želeli napraviti že sedaj popoln načrt bodoče ureditve in ga kodificirati v zakonskih predlogih. V popolnem nasprotju s tem stališčem so tisti, ki pravijo, da je bodočnost negotova in vsako delo, ki bi se ukvarjalo s programi in načrti, brezplodno. Tretja teza pa zagovarja potrebo po narodni zedinitvi v načelih, ki naj bodo merodajna za izdelavo gospodarskih načrtov in ureditev ter za socialno politiko.
Dodal bi le par kratkih misli temu idejnemu položaju.
1. Težko bi bilo govoriti ,o res vsenarodnem programu z ozirom na gospodarske - politični koncept. Stranke se morda naj-
bolj in bistveno ločijo prav z o-zirom na načela, ki jih hočejo u-veljaviti pri oblikovanju gospodarskega in z njim združenega socialnega reda. “Novi red” se pač izraža v teh socialno-gospo-darskih oblikah. S tem seveda ne izključujem trenutnih ali slučajnih enotnih pogledov v posameznih primerih, kakor tudi ne kompromisov, ki so včasih spontani, ponajveč pa edina rešitev političnih zagat.
2.	V slovenskem primeru je problem gospodarske ureditve povezan še prav posebno izrazito s posameznimi strankami, ker je za nas in za našo gospodarsko ureditev predpogojne važnosti državno - politična ureditev. — Vsak načrt, tikajoč se našega gospodarstva, je nujno omejen v politični okvir slovenstva. Leta je neznanka, ki bi jo moral vsak načrtovalec rešiti s hipotezami. Sam si mora tudi odgovoriti tudi na vprašanje koristnosti in uspešnosti takih hipotetičnih rešitev.
3.	Gospodarska načela ozir. načela ki naj bi veljala za bodočo gospodarsko politiko, so vključena v ekonomski teoriji in v teoriji ekonomske politike. In teorija se razvija, oz. teorije se pojavljajo, se razčljenjujejo, se cepijo, si oponirajo. . . in z njimi vidiki aplikacije. Kdorkoli se ukvarja z gospodarsko politiko, skuša uresničiti prisvojena načela v konkretnih pogojih določene družbe. Mnenja so različna in naravno je pač potem, da so tudi politične aplikacije mnogovrstne.
4.	Kaj potem ostane? Popolno dezinteresiranje na bodočnosti slovenstva in dokončna prepustitev “usodi” razvoja naše narodne skupnosti? Ali je res treba pritrditi pesimistom in filistrom?
Dilema ni tako ozka in ostane še vedno neizčrpana pot, ki se mi zdi najbolj realistična. V par obrisih bom skušal orisati naloge in cilje, ki jih vidim za študijske ekipe na področju raziskav socialno - ekonomskih pro-emov Slovenije.
Na temelju svoje ideološke prepričanosti in narodne pripadnosti ne moremo biti nevtralni glede na bodočnost skupnosti, iz katere smo izšli in kateri dolgujemo intelektualno in materialno pomoč, če smo pristali na Credo, potem ne moremo biti ravnodušni oprazovalci razvoja. Naše misli morajo iti v bodočnost, toda po realistični poti: — preko sedanjiosti in ne .mimo nje. Naša temeljna akcijska dejavnost mora iti skozi politiko v u-niverzalnem smislu, v preoblikovanje družbinih odnosov na temelju naših utrjenih idealov. Tako je treba graditi ustvarjajoče elemente in okoliščine družbenega napredka in blagostanja v obliki “welfare economics”, s polnim upoštevanjem vseh gospodarskih, materialnih, socialnih, moralnih in ideoloških okoliščin, v katerih je pogojeno slovenstvo. Vsi načrti, ki gredo mimo teh temeljnih zahtev naše družabne stvarnosti, ne morejo doseči harmonične in pravične sheme naše bodočnosti. V take napake zaidejo ponavadi vsi tuji - načrtovalci, ki operirajo zgolj z ozemljem, ne pa s prebivalci, ker jih ne razumejo; morda se jim niti ne zdi vredno upoštevati kakršnekoli nekoH-kostne odnose. Naj navedem samo en primer: George Radin, Economic Reconstruction in Yugoslavia. A practical plan for the Balkans, New York, 1946.
Sedanje delo naj bi bilo predvsem osredotočeno v podrobnem in skrbnem študiju dejanskega razvoja gospodarstva in politike v današnji Sloveniji. — Neizogibno potrebno je slediti vsem strukturnim spremembam družbene uredite v domovini in prodirati v institucionalne ter funkcionalne odnose, ki vežejo sedanjo dužbo ter njeno funkcioniranje. V takem okviru je nepretrgano delo pri izpopolnjevanju registracije našega proizvodnega inventarj a, proizvodne
“Priti moramo kmalu vsi na kant”
mim gospodarstvom napravi križ kakor mu veleva komunistični sistem. Zato pa ni prav nobena ovira taka škoda, kot smo jo tu navajali. Taka škoda se lahko opiše, da bi ljudi navajala k večjemu redu v socialističnem gospodarstvu. Toda taka škoda ne bo zavrla socializacije. “Poročevalec” tudi poudarja škodo: “Poljedelske stroje, ki so jih novi lastniki dobili v dar, so deloma pokvarili, pluge in brane pa polomili in zapravili, za popravilo pa nihče ne poskrbi. Skoraj vsa okna so brez šip, ponekod pa so začeli razpadati zidovi. Ponosni hrami, ki bi pametnemu gospodarju korsitno služili, bodo po nemarnosti brezvestnih ljudi šli po zlu”, itd.
3. Zapad vse to ve in vendar verjame, da je suša le pod Titom. Zato mu pomaga, kakor ni še pomagal enemu narodu. — Kmetje v Jugoslaviji dobro vedo, da bi bil Tita že davno vzel vrag, če bi mu ne bil vedno tako darežljivo priskočil na pomoč Zapad. Kmetje . vidijo, kako se gospodari ha državnih posestvih in bajtar v Čagonskem vrhu je dejal piscu “Poročevalca:” — “Če v več krajih gospodarijo tako kot na državni zemlji, tedaj moramo priti kmalu vsi skupaj na nič!” — Znano je, da so bila sušna leta tudi poprej v Jugoslaviji. Pa nikoli zaradi tega ni bilo zunanje pomoči. Pod Titom pa suša prinese kar preko 100 milijonov dolarjev. “Sušo” pa v pretežnem delu prinesejo taka
gospodarstva, ki jih je na deset-tisoče in jih bo še vedno> več. — Komunizem jih načrtno ustvarja, da s tem trebi, uničuje oni samozavestni, ponosni in silovito odporni kmetski stan, ki je v organizirani komunistični družbi pravo tuje telo — ki ga je treba izločiti. Kmetje se zavedajo, da sedaj pade eden, potem drugi in da jih je vednoi manj. tipanje na rešitev in na padec Tita pa tembolj gine, čim bolj Zapad sistematično nudi pomoč zavoženemu Titovemu gospodarstvu. Težko je to razumeti kmetu v Jugoslaviji, ki je od Zapada pričakoval pomoči v svoji pravični, a neravni borbi proti Titu, proti komunizmu. Zdaj pa to strašno razočaranje, da so avtorji Atlantskega pakta ne le pomagali Titu do oblasti, ampak ga še naprej držijo na oblasti. Hočejo doživeti še eno razočaranje in ga bodo doživeli, ker so trdovratno slepi za nevarnost komunizma, posebno če nima puške naperjene ravno na Zapad.
Ogromna škoda se dela kmetijstvu v Jugoslaviji, leto za letom, sedaj v maju začne že deveto leto. Kdo bo kmetom v Jugoslaviji povrnil vso to ogromno škodo, ki jim je nastala vsled komunizma in jim nastaja brez prestanka? Ali se bodo mogli na koga obrniti za povračilo škode? Ali obstoji forum, da bi mogli vložiti tožbo in zahtevati povračilo škode? če pravila in mednarodne institucije še kaj pomenijo, potem bodo morali tudi kmetje v. Jugoslaviji dobiti svojo pravdo pred mednarodnim sodiščem proti krivcem. — Tita ne bo, komunistov ne bo, Zapad pa bo še vedno tu. . .
Dr. Ivan Ahčin:
DESET LET BOM ZA SLOVENSKO AVTONOMIJO
V tem času dobivamo mnogo pisem iz domovine, kjer tožijo kmetje nad visokimi davki in tudi prosijo pomoči. Vemo za slučaje, ko so tukajšnji Slovenci naročili kavo svojim v stari kraj, da jo le-ti prodajajoi in z izkupičkom plačajo davke oziroma del davkov. Tudi z nylon nogavicami skušajo nekateri od tukaj pomagati domačim pri plačilu davkov.
Na nič zaradi pretiranih davkov
Ali je res tako hudo? Kdor ne izkuša, ta ne ve in si ne more predstavljati, kako visoki davki tarejo kmete. Grunti na Gorenjskem morajo plačevati od 200,-000 do 400,000 dinarjev in tudi več. Kje naj pa spravi kmet skupaj take velike vsote, ko pa grunti ne nesejo več tako, kot so včasih nesli. Grunti so izčrpani, delovne sile manjka, stroji in orodje se je izrabila, novega si ne morejo nabaviti, ker jim vso gotovino pobere davkarija. Tako si kmetje ne morejo nabaviti ne orodja, me strojev, ne obleke, ne perila, ne obutve. —
zmogljivosti, tehničnega nivoja, kakovosti in obsega strokovne izobrazbe. Spoznati je treba do čim večje podrobnosti dediščino, ki bo enkrat pripadla svobodni generaciji z vsemi nalogami in neposrednimi akcijskimi obveznostmi. Prav gdtovo je, da tako delo ni lahko v sedanjih okoliščinah, tikajočih se možnosti obveščanja in informacij in statističnih pripomočkov, ki jih potrebuje sodobna analiza gospodarskega položaja in strukture posamezne dežele. Toda, če normalno razpoložljiva popolnost ni dosegljiva, je vendar vsako stanje naših ugotovitev boljše kot pa popolno nepoznanje. In priti je možno precej daleč v tem študiju, posebno ker je naše gospodarstvo še na precej preprosti višini in majhnega obsega.
Ves ta material je prvi pogoj kakršnikoli misli na bodočo reformno akcijo. Struktura reforme bo najtežje delo in prehodna politika mora prebroditi silne razlike v slabih in poraznih materialnih 'okolščinah. Od teh prehodnih operacij bo zavisela vsa naša gospodarska stabilizacija in pa neizogibno potreben prestiž reformnih ekip. Analitični material o sedanjem razvoju nam bo naznačil prijeme, potrebne pri finančni, gospodarski, kmetijski itd reformi. Predvidevati je treba serijo hitrih posegov v vrtenje dosedanjega gospodarskega aparata za preprečitev povečanja prehodnih motenj. Lastninski problemi, odškodninske inference, — primanjkljaji v prehrani, zastoji in disgregacija proizvodnje in podobno. Vse to zahteva resne a-nalize vseh možnih metod za dosego denarne kontrole, za vbrizgavanje vzpodbude proizvodnji, za obnovo normalnih trgovskih odnosov s tujino, za uspešno vedenje podjetij, za uravnovešen-je in normaliziranje državnega proračuna, za saniranje bančništva s preskrbo kreditov itd.
Toda če poudarjam potrebo po hitrih odločitvah, hočem prav tako podčrtati treznost v reformi, ki izključuje neuravnovešene, nervozne poteze, ker vsaka nova inflacija ali pa deflacija bi povzročila ali razbitje gospodarske obnove ali pa ves zastoj konsblidacijskega procesa.
Vsi ti vidiki nas opominjajo na resnost dolžnosti in pa na silno kompliciran značaj naših nalog. Čim bolj bi se tega dela lotili v organizirani obliki, tem hitreje bi dosegli p:goje za smiselno razpravljanje o naših ciljih in načrtih. Brez solidnega poznanja današnjega položaja gospodarskega ustroja in politike, je naša kritika nerealna in izhodna točka za načrt in program popolna neznanka.
Janez Arnež.
“Za leto 1952 imamo še zaostanka 80,000 dinarjev, poleg tega pa smo se zadolžili za 200,000 dinarjev, da smo se vsaj obranili prodaje zarubljenih predmetov. In sedaj zahtevajo zopet 100,000 dinarjev kot akontacijo za I. četrtletje 1953.” — Tako piše gospodar, ki je še mlad in mu gotova ne manjka poguma in podjetnosti. Ljudje iščejo vse načine, kako bi se ogromnega davka rešili. Dati kmetijski zadrugi del posestva v majem, je en način. Zadruga je bila celo pripravljena to sprejeti. Toda potem so se odborniki premislili, češ da bi se začeli prepiri med drugimi gospodarji, ker bi le-ti morali potem plačevati mnogo večji davek. Kaj naj sedaj stori tak kmet, da bi se rešil neznosnih davkov in da bi rešil posestvo pred propadom? Delitev posestva, posebno če so še kaki bratje ali sestre. Lepo, toda če bo okrajna davčna komisija in če bo krajevni ljudski odbor to dovolil? Saj bo stal pred istim vprašanjem, da bi namreč moral izpadek na davku pri tej kmetiji kriti s povišanjem pri drugih kmetijah. Tedaj bo pa zopet prepir med kmeti, ker nobeden ne sprejme povišanja, ko je sedanji davek že neznosen. Menda bo edina pot, da kmet gre in odda svoje posestvo državi. Tako so' delali že preje, ko so bile obvezne oddaje tako velike, da jih kmetje niso zmogli. Tedaj so šli in oddali državi svoja posestva. To je korak obupa, ali ni drugega izhoda, ker poslušajte kmeta, kako on misli. “Ne bomo zmagovali vsako: leto toliko davka, četudi še bolj poprimemo. Saj več že skoro ne moreš delati, kot smo mi letos garali. In nam še isto kaže za naprej. Nazadnje se ti pa še neumno zdi, ko moraš do zadnjega ficka vse dati za davke, pa še plačati jih ne moreš, med tem, ko večina drugih živi bolje kot kdajkoli, pa še kaj privoščijo si povrh”.
Na nič za volj nemarnega gospodarstva
O tem, kako se posestvo preda državi in kako se tam uredi socialistično kmetijstvo, pa ne bomo pravili mi, o tem naj govori “Slovenski poročevalec” — (12. nov. 1952), ki pove o dveh kmetih, ki sta bila prisiljena oddati kmetije državi “iz prepričanja, da se privatno gospodarstvo ne bo več izplačalo, ker privatnik ne bo zmogel tekme s kolektivnimi gospodarstvi, hkrati pa je k temu silila tudi velika obvezna oddaja in zmerom večje pomanjkanje delovne sile”. Kmeta, ki sta oddala svoji posestvi, sta res vedela, da privatnik ne bo zmogel tekme s kolektivi-ziranimi gospodarstvi, ampak samo zaradi tega, ker mu komunisti to tekmo onemogačijo z obveznimi oddajami oz. sedaj z nezaslišanimi davki. Kako pa je kolektivno ali socialistično gospodarstvo sposobno za tekmo, to pove sam “Poročevalec” v naslednjem o dveh kmetih Kio-vačecu v Čagomi (okolica Maribora) in Rojsu v Brengovi. Obe posestvi sta mejili drugo na drugi? in je po predaji iz obeh posestev nastala državna ekonomija z 32 ha zemlje; njih 16.62 ha, travnikov 29.40 ha, vinogradov 2.74 ha in gozda 22.51 ha, ostalo so bili pašniki.
Sedaj pa poslušajmo, kako so gospodarili: “V treh letih je posestvo doslej menjalo že tri gospodarje. Najprej ga je izkoriščala uprava Ljubljanskih ope-ka.ren, nato ga dobil Konstruktor v Mariboru, lani pa je kot zavržen, vsakomu zoprn pastork pripadlo h KDZ (Kmetijski delovni zadrugi) v Cerkvenjaku, ki se ga je na vse kriplje branila. Po treh letih se je zgodilo ista, kar se zgodi s kravo, ki jo slabo hranijo in samo molzejo. Zdaj je takšne, da se ljudje od blizu in daleč uče na njem, kako naj se ne gospodari!”
“Ljubljanske opekarne so se po izjavi delavcev še do neke mere potrudile, da' bi posestvo ne propadlo, ko pa ga je prevzel Konstruktor, je začelo nazadovati. Ta bi rad samo jemal, kar mati narava sama pričara na polja. Ta lastnik je njive obdeloval tako, da krompirja in koruze ni niti osipal, okopal pa ju je skrajno zanikrno. Mnogo travnikov je ostalo nepokošenih, da so se ljudje zgražali. Sami niso imeli krme za živino, tu pa je propadala. Pač pa so novi lastniki pridno izsekavali gozdove, ki so jih -skoraj iztrebili.”
“Pa tudi sedanji lastnik, KDZ v Cerkvenjaku ni boljši gospodar. Poleg tega, da pravočasno ne opravi skoraj nobenega dela, je začela že opuščati obdelavo njiv. Leta 1951 je opustila štiri njive, ki obsegajo 1.5 ha; en ha njiv pa so lani zorali, niso pa jih posejali. Ta javna lastnina je postala strašilo, s katerim radi strašijo tisti, ki se ogrevajo za stare oblike življenja.”
Potem pa “Poročevalec” primerja pridelke, ki sta jih posestvi dajali v privatnih rokah, s pridelki, ki jih socialistično posestvo daje sedaj. Poprej sta dajali posestvi 11,800 kg žita (s koruzo vred), 15,000 kg krompirja in 34,000 kg krmnih rastlin. Sedaj daje le 6,650 kg žita (s koruzo vred), 7,500 kg krompirja in 6,000 kg krmnih rastlin. — Poprej sta posestvi redili 42 glav živine (goveda in konj) ter 50 prašičev, sedaj 13 glav živine in “prašičev le toliko in takšne, da se po izjavah ljudi dajo stlačiti vsi v en hlev.” (“Hlev” pomeni oddelek svinjaka). In kdo ima škodo od tega, da se sedaj več ko polovico manj pridela in ne redi niti tretjine živine in prašičev? Škodo ima društvo, tisto društvo, v imenu katerega in zaradi katerega komunistični režim dela vsa ta gospodarska, nasilja nad svobodnimi kmeti. Saj sta Konstruktor in KDZ šla tako daleč, “da sta odpeljala neznano kam čez 400 kub. metrov hrastovega in smrekovega lesa, nadalnje izsekavanje pa je kmetijski delovni zadrugi preprečila gozdna uprava, ki je posekan les zaplenila.”
“Tu se postavlja vprašanje: Ali za to ni nihče odgovoren? Zlasti letos, ko nas je prizadela slaba letina, bi bilo primerno, če bi kdo prekontroliral, kje so vzroki gospodarskih neuspehov na tem posestvu; hkrati pa bi bilo treba ugotoviti, če pri nas ni še več takšnih primerov. Tudi tu so še skrite rezerve, ki jih ni težko najti.”
Zaključek
Zakaj smo navedli ta primer? Posebno trije vzroki so nam bili pred očmi, ko smo se namenili o tem pisati:
Nihče ne more oporekati, da vse navedeno ne bi bilo resnično. Saj je to doslovno citirano: iz “Slov. poročevalca” 12. XI. 1952. Pisec članka v “Poročevalcu” dobro ve, kaj ga čaka, ako bi o komunističnem gospodarstvu poročal kako neresnico. — Nasprotno, videli smo, da je skušal mnoge stvari omiliti, tako zlasti vzrok, zakaj sta se kmeta odločila, da predasta svoji posestvi državi. So bile že obvezne oddaje tiste, ki so ju k temu prisilile, me pa zavest, da ne bi mogla kepkubiratil kolektivnemu gospodarstvu. Ravno ta primer nazorno kaže, koliko je privatno gospodarstvo višje nad socialističnim, torej konkurenčno socialističnemu.
2. Glede davkov smo citirali pisma, katerih avtorje moramo žal kriti. Toda saj je danes stotine pisem, ki jih dobivajo naši naseljenci iz starega kraja in ki vsa enako tožijo, da so davki neznosni in jih ne morejo plačati. Toda davki le drug vzvod za pritisk na kmeta, da gre v zadruge ali da odda svoje posestvo državi, skratka, da nad privat-
(Nadaljevanje)
Internacije
Po objavi Slovenske deklaracije v januarju 1. 1933 je po Sloveniji završalo. Narodna zavest je vzplamjtela, kakor če pojemajoči luči priliješ olja. Kakor 15 let preje na Krekovem grobu, ko* je Korošec v vojni izkrvavelemu slovenskemu narodu klical: dvignite glave, bliža se vaše odrešenje!, tako je sedaj, sredi politične brezpravnosti in nasilja, s katerim je Beograd pritiskal na Slovence, šel Korošcev osrčujoči glas in obujal ljudstvu spomin na staro pravdo, budil njegovo narodno samozavest in postavljal cilje, vredne zrelega naroda. Slovensko ljudstvo je prešinila nova volja do življenja, do dela in žrtev.
In žrtev je bilo potreba! Kajti nasprotniki so .se srdito zganili, ko so zvedeli, kako je Korošec potegnil črto čez njihov jugoslovanski unitarizem. Planili so: po “punktaših” z vso močjo in oblastjo, ki sa jo neomejeno imeli na razpolago. Česar ni zmogel Beograd, so s sadistično vnemo nadoknadili slovenski unitaristi. “Slovensko izjavo” so žigosali za veleizdajo, češ da Jugoslavijo kompromitira pred njenimi sosedi (zaradi omembe Slovencev izven jugoslovanskih državnih meja), za protidržavno, ker da ruši državno edinstvo, za očiten afront proti volji državnega poglavarja. Ovadbe, najhujša podtikanja, aretacije, sodni procesi, ječe, deportacije so postale dnevni red. Med drugimi so bili internirani celjski odvetnik dr. Anton Ogrizek, ki niti ni bil član štirinajstorice, iz Ljubljane dr. Kulovec in dr. Natlačen, iz Kranja dekan škerbec, ki so ga že preje zaprli za več mesecev v Sremski Mitroviči, poslana Brodar in štrcin, in še veliko drugih iz takozvanega šen-čurskega procesa. Veliko uradnikov, profesorjev in učiteljev je izgubilo službe ali pa so bili prestavljeni na jug države.
Nazadnje so segli tudi po dr. Korošcu, ki je zavestno vzel nase preganjanje, pekoče ponižanje, trpljenje in bridkost pregnan-
stva od ljudi, ki so mu bili dolžni samo hvaležnost.
Hotel je dati zgled, da nas ,bo iz nižin politične močvare, nizkotnega samoljubija, malodušnosti in neodločne zbeganosti rešilo samo zavestno sprejeto trpljenje s svojo očiščujočo močjo. Napovedal je preganjanje, in ga tudi sam moško sprejel na svoja ramama.
Z očitno naslado so. ga vodili iz ene internacije v drugo, iz Vr-njačke Banje v bosansko Tuzlo, iz Tuzle na otok Hvar. Bili so prepričani njegovi preganjalci, da se bo razkropila čreda, ker so udarili pastirja.
A prav tedaj se je zgodilo veliko politično čudo, ki bi mu sami ne verjeli, ko ga ne bi v vsej stvarnosti doživeli. Slovensko ljudstvo ni klonilo, ampak je v svojem odporu pojeklenelo! Nikdar ni dr. Korošec taka prepričevalna in bodrilno klical Slovencem: dvignite glave! kakor takrat; ko je bil preganjan in interniran. Ljudje so preprosto in naravno sklepali gre za veliko stvar, če je vredna takih žrtev!
Tako se je zgodila, da so se vprav tedaj, ko je najbolj divjala policija in žandarmerija med “punktaši”’ vrste zavednih Slo-vencev strnile kaketr nepremagljiv zid okrog Korošca. Res j c nekaj suhih vej odpadlo. A malo jih je bilo. Nasprotno pa se je veliko omahljivcev znova zravnalo in pričelo pogumno kazati svojtci slovensko zavednost.
(Dalje prihodnjič)
------o------
Umrli so:
Zlatomašnik Anton Oblak, župnik v Št, Lovrencu na Dolin Franc Dolžan, profesor v Ljubljani.
------o------
Priznanje
Po poročilu “Slov. poročeval' ca” z 21. marca letos so lani nakopali v jugoslovanskih rudni' kih 676 tisoč ton železove rude, predlanskim celo samo 581 tisoč ten, med tem ko so v letih 1^43 do 1950 vsako leto presegli 300 tisoč ton. Zanimivo bi bilo ve' deti, kje je vzrok temu čudne m n “napredku.” Da ni suša napadla tudi rudnike železove rude?
Dr, Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
m ¥EK: L Luferansivo in cerkvena reforma
med Slovenci
Ko se tudi to ni zgodilo, se je zbal naj hujšega in je v noči od 30. do 31. januarja 1538 pobegnil. Spustil se je na vrveh, ki mu jih je baje poslala neka imenitna gospa, v grajski jarek in od tod ušel na prosto polje. Tu je slučajno naletel na, nekega kmeta in ga prisilil, da je z rij im jezdil do kraja, ki je bil Kacijanarju znan. Tu je kmeta zobodel, da ga ne bi izdal in potem po noči in po' dnevi dirjal naprej, dokler ni prišel v Slavonijo. Že okoli 15. februarja je bil na svojem utrjenem Susegradu. Odslej je gotovo dve leti bival v Slavoniji in Hrvaški, zbiral okoli sebe nezadovoljno hrvaško gospodo in koval zarote proti Ferdinandu in njegovim privržencem.
Kacijanarjeve spletke na Hrvaškem bi bile imele gotovo za Ferdinanda slabe posledice, ako tn se ne bil prav takrat poravnal s svojim tekmecem Ivanom Zapeljem in da se niso Turki zapletli v vojsko z beneško republiko. Vsled tega so se na-sProstva na Hrvaškem, ublažila in Kacijanjarju jie zmanjkalo potrebne opore. Vendar ni mi-roval in porabil vsako priliko, da se maščuje nad svojim prejšnjim gospodom.
Ferdinand je dobro vedel, kako nevarnega sovražnika ima 2daj na Hrvaškem. Dne 4. februarja 1538 je izdal v Pragi Pismo, v katerem ga je proglasi za veleizdajico in “javnega sovražnika”, pozval vse oblastnike na Ogrskem in Hrvaškem, da ga čim preje živega ali mrt-Vega ujamejo in obljubil nagrado 6.000 do 10.000. goldinarjev tistemu, ki bi ga živega ujel in Uročil kralju, a polovico te svo-<lG onemu, ki bi ga mrtvega izučil. Kraljeva tiralica je bila ^■a zdaj brez uspeha, ker hrvaški plemiči niso bili Kacijanarju sovražni, ampak so mu obljubili svojo pomoč in se z njim mnogokrat shajali na posvet.
Tako poročata hrvaški in slavonski ban dne 27. februarja u'alju Ferdinandu: “Vsa gospo-Qa kraljevine hrvaške se je zve-mla in zarotila s Kacijanarjem, da v nikakem slučaju drug dru-§ega ne zapuste.” Ko se nesre-
lost pri svojem kralju. Ko je pa dobil važni grad v svojo o-blast, ni več mislil na to, da si izprosi milost, ampak, se je pričel pogajati s Turki.
Pisal je bratoma Zrinjskima svojeročno, da hoče preiti k sultanu in jih pozval, naj ga eden izmed njih spremlja k turke-mu cesarju, sicer bode Kostaj-nico izročil Turkom. Med tem, ko se je na eni strani spustil v pogajanja s svojimi prejšnjimi naj hujšimi sovražniki, je vendar zatrjeval poveljniku španskih čet, ki jih je bil Ferdinand poslal na Hrvaško, da je nedolžen in da so vsa pogajanja s Turki le slepilo zanje, pišoč mu: “Mnoga pogajanja so se vršila med menoj ih Turki, toda drugače nisem mogel ravnati, ako sem hotel pokrajino, kjer prebivam, pred njimi obvarovati. Slišal sem, da so me ljudje pri vas obrekovali, češ, da želim proti vam peljati turško vojsko, v kateri so tudi moji ljudje. Smelo trdim, da bi rad zaprl vse Turke, ako bi bilo v moji moči.”
Pojajanja Ivana Kacijanarja s Turki in njegove grožnje, da hoče Kostajnico izročiti sultanu, so silno razburile kneze Zrinjske. Zato so začeli premišljevati, kako bi se znebili svojega nemilega gosta. Dne 9. julija 1539 sta se brata Zrinjska mudila v Ivaniču, pri vrhovnem poveljniku Jurišiču in se z njim pogajala. Jurišič jima je obetal, da bode svoj vpliv pri kralju zastavil njima v korist. Izprositi jima hoče oprostilno pismo za vse, kar sta se morda
li
1953 Sa |Mo
~ni
MAY 1953
, 3 giSHT
[PHilMi*
|l7ll8]ri.9fOT21
_8]9_
15:16
Hoi
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
MAJ
24. — Pomladanski koncert Mladinskega zbora fare sv. Lovrenca pod vodstvom Ivana Zormana ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani.
AVGUST
2.—Pevsko društvo “Zvon” priredi izlet na M. Fabijančičevo farmo v Mantua, Ohio.
9.—Ohijski KSKJ dan na farmi
društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ.
OKTOBER
18. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v cerkveni dvorani družabni večer.
25. — Podružnica št. 25 Slov.
ženske zveze priredi v cerkveni dvorani sv. Vida banket za 25 letnico obstoja.
proti kralju pregrešila, jima pridobiti gradove: Susegrad, Želin, Kostajnico in Petrovljan, za gradove: Medvedgrad, Rakovec in Lukovec, pa jima izposlovati pisma, ki jima bodo zajamčila nasledstvo.
Kralj Ferdinand je vse te o-bete svojega poveljnika svečano potrdil 'in obljubil, da jih hoče do novega leta izpolniti. Značilna je pripomba v Ferdinandovem pismu, da je te milosti naklonil Zrinjskim, zaradi njihovih preteklih in bodočih zaslug, pa tudi “iz gotovih, dobro premišljenih vzrokov”.
Ni dvoma, cla so dogovori
čni
čutil
vojskovodja ni več varnega
na obmejnem Susedgradu,
e Je zatekel v Gvozdansko k 1 atoma Ivanu in Nikolaju Zrinjskemu in jih prosil, da mu za časa prepuste svoj grad °stajnico ob Uni. Dasiravno s° imeli Zrinjski Kostajnico “za in vrata vse hrvaške kra-Jevine in vseh svojih posestev”, uročili so jo vendar Kacijanar-t11’ ^er jim je prisegel, da jo ho-Cg takoj vrniti, ko zadobi mi-
med Zrinjskimi in J ur iščem, kakor tudi obljube kralja Fer-dianda še bolj vplivale, da sta brata sklenila, znebiti se svojega gosta. Kaj se je dalje zgo-godilo, o tem se poročila ne strinjajo popolnoma. Gotovo je le to, da je knez Nikolaj Zrinjski dal 27. oktobra v Kostaj-nici Ivana Kacijanarja ubiti. O-grski zgodovinar Isthuanfy opisuje dogodek na sledeči način: (Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
NAPRODAJ
ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE
v poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in 65. ceste.
Kompletno z vsem inventarjem: soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli.
■— Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, voščilne karte, prigrizek in lahka topla kosila.
Zgorej stanovanje 4 sob — neobvezno.
Idealna priložnost za dobro kupčijo!
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drag
15702 WATERLOO RD.
KE 1-6M4
NAPRODAJ
V bližini cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave., hiša s 6 sobami, klet. Samo $6800.
KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KEnmore 1-5030
________________________(86)
V Euclidu
Proda se hiša s 7 sobami; 4 spalnice, plinska kurjava, 2 stranišča, zaprt porč, 2 garaži, sadno drevje, lot 50 x 156. Prazno v 2 mesecih. 834 E. 239 St.
-(82)
Išče stanovanje
Zaposlen par nujno potrebuje 3 do 5 neopremljenih sob v bližini sv. Vida cerkve od 61. do 78. ceste.	—(83)
This and That from Washington
“By Congressman Frances P. Bolton--
rjUJIS week finds the House back JL in session after the short Easter Recess. Department appropriation bills are now be-ginning to come to the Floor. This means that we jvill be in almost continuous session from now on. We shall carefully scrutinize all expenditures.
Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski sploš-ho misijonski mesečnik
"KATOLIŠKI MISIJONI"
V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tri-osetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na °0 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tis-„ ani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju s svilnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poučila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš ažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeka za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, S oboko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega Jranja. v zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI ISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v iz-Se J&nstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi.
Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte Prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cocha-amba 1467, Buenos Aires, Argentina. v Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-0Č0 “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa $1 V6c- Pišite na naslov:
REV. CHARLES WOLBANG, C.M.
East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A.
V blag spomin
ČETRTE OBLETNICE SMRTI LJUB-j LJENEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA
Joseph Kozel
ki je v Gospodu zaspal 27. aprila 1949
Kje si, ljubi dobri oče, kje si, ljubi moj soprog, da Te nikjer več ni videti, zaman Te iščejo solzne oči.-
Pred božjim tronom zdaj sedim, na vas pa mislim in želim, da kadar pride božji glas Bog bo skupaj združil nas.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI Cleveland, Ohio, 27. aprila 1953.
>E SURE TO VOTE IN THE PRIMARY Mrs. Bolton ELECTIONS MAY 5th. If you really want to have some say about the kind of government you live under, remember that the time to act is in the primary elections. This is especially true in the off-years witTir-.no presidential election to draw attention to them. These elections are for your city and township officials—right close to home. Primaries in Ohio are on May 5th, and May 2nd is the deadline for getting in your application for absentee voter’s ballot, if you are overseas or know you will be out of town, apply for this ballot right away from the Clerk of the County Elections Board. To those out of town, send it via air mail to avoid the last minute rush!
npUSKEGEE INSTITUTE. As I
1 told you, I spent the weekend of April 9th at Tuskegee Institute. They were thrilling days, challenging, stimulating and deeply inspiring.
This negro college, national in character, has provided our nation
with many of its outstanding scientists, educators, agricultural experts, nurses and engineers. We members of the Board of Trustees were proud to see the latest progress made by this great American institution.
Since my last attendance at the Spring board meeting, so much has been done to Improve the physical plant. The School of Veterinary medicine has been housed in new buildings ... the Trade School added two new wings. Of course I visited the John A. Andrew Memorial Hospital with its newly accredited School of Nursing, and slipped away from the campus for an hour to see the Veterans Hospital where 2,300 patients are given care in a facility second to none.
During this meeting of the Board we had to face the fact of Dr. P. D. Patterson’s resignation as President to assume an important post as Executive Secretary of the Phelps-Stokes Fund. So much has come to pass at Tuskegee under his leadership that it is difficult to imagine the place without him. Yet the Board was unanimous in its agreement that he has chosen wisely. The Chairman, Mr. Basil O’Connor, appointed a Committee to explore the field, instructing them to report back promptly. I will report to you as soon as action is taken, knowing how many people everywhere recognize the position of leadership Tuskegee Institute occupies in the educational world and the importance of the choice of a new president.
It was my pleasure to travel back to Washington with Dr. Patterson and Mr. Claude Barnett, Director of the Associated Negro Press, and to accompany them to the White House where we had a very pleasant conference.
Moški dobijo delo
Jeklarna Išče delavce
Jeklarna nudi izvrstne delovne možnosti v različnih oddelkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača in razne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Independence Rd.; pod Clark Ave. mostom.
REPUBLIC STEEL
______________ (apr.27,29)
Assemblers
NI POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE
TUDI IZKUŠENI
Metal Finishers Gas Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers
Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift
SPREJEMAMO PROŠNJE
za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station wa gon in panel truck bodies”. Začetni plača od ure je okrog $1.74 vstevši dodatka za življenske potrebščine.
DELAVSKE PODPORE
Pokojnina, zavarovalnina, bolniška podpora, plačane počitnice, plačani prazniki.
Oglasite se v našem Emptayment uradu 0 zj. do 7 zv. dnevno fzvzemši nedelje
FISHER BODY
(Euclid Plant)
DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION
20001 Euclid Ave. Euclid, Ohio
(86)
Moiki dobijo delo
IA P C 0
ZDAJ IZBIRA IZKUŠENE MOŠKE Z A
THE TEAM
TOOLMAKERS
Experimental work building jigs and fixtures
TOOLROOM
TURRET LATHE OPERATORS
ENGINE LATHE OPERATORS
MILLING MACHINE OPERATORS
SHAPER
OPERATORS
UNIVERSAL
GRINDERS
SURFACE
GRINDERS
TOOL AND CUTTER GRINDERS
Pridružite se k Tapco Team DANES
. . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji . . . Varnost
Employment uradne ure: Pondeljek, sreda, petek 8 zj. do 5 pop.
Torek in četrtek 8 zj. do 9 zv.
Soboto in nedeljo 8 zj. do 3:30 pop.
ali kličite
W. S. OLIVER za sestanek
Prosimo prinesite izkaz državljanstva
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
Ženske dobijo delo
ŽENSKE
Mlade ali srednje starosti. Lahko delo v tovarni. Plača od ure. Takoj.
THE WM. A. HOWE CO.
1625 E. 31 St.	(82)
Išče se ženska
Iščemo žensko za splošna hišna dela. Samo dva v družini. Plača po dogovoru.
Beros Studio
6116 St. Clair Ave.
(82)
Ženske dobe delo
Ženske, ki bi hotele delati v čistilnici za dobro plačo od ure, pet dni v tednu, naj se oglasijo pri Mr. Meder.
Engel Fetzer 1226 Huron Road (83)
Hišno delo
Ženska za hišno delo in lahka kuha v majhnem domu v Shaker Heights. Bi pomagals skrbeti za deklice 4 in 9 let stare. Mora rada imeti otroke in imeti dobra priporočila. Naj višja plača. Kličite ULster 1-1119.
(83)
23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28)
(86)!
DIEMAKERS
Za srednje in velike dies
TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Mi bi radi tudi govorili z
MACHINISTS
Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške.
Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu.
MURRAY OHIO MFC. 00.
1115 E. 152 St.
(82)
Hišno delo
Išče se ženska za splošno hišno delo, eden ali dva dni na teden. Pokličite YE 2-0495, na 4101 Washington Blvd., University Heights.	(86)
MALI OGLASI
DRUGIČ V ISTI VLOGI — Nekdanja igralka Mary Pickford (na desni) drži z Mrs. Eisenhower plakat za obrambne honde v Beli hiši. Slika je bila posneta ob začetku obširne Kampanje ^(i prodajo obrambnih bondov podjetnikom. Zvezdnica nemega filma je podoben posf>l vršila že v času prve svetovne vojne. .
ČE HOČETE . . .
prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Aeronautical Work
Tool and Diemakers Toolroom Grinders General Machinists
Toolroom
Production Grinders Inspectors
(Line . . . Bench . . . Floor)
Also Operators for:
Turret Lathes Automatics
(Multi-Single-Spindle)
Borematics
Družba preskrbi kosilo, kavo, zavarovalnino, bolniško in zdravniško oskrbo. Liberalni sistem počitnic. Visoka piača od ure in poravnanje živ-Ijenskih potrebščin.
Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. 10% bonus za drugi in tretji šift.
Priložni lokal
Dobra transportacija	\
Radi boste delali pri	;
JACK & HEINTZ
17600 BROADWAY Oglasite se v employment uradu V pondeljek skozi petek 8 zj. do 5 pop. V torek do 9 zv.
V soboto do 1 pop.
V nedeljo od 10 zj. do 2 pop. Prosimo, prinesite izkaz U. S. državljanstva
(Apr. 27, 29, May 1)
PrijatePs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplie*
Vogal St. Clair Ave in E. S8 St.
J. Š. BAAR
I
Golobček
Gospod spiritual je molčal, sklonil glavo in se zamislil . . Bal se je za Holoubka, bal, da bi mu ravnatelj ob slovesu ne rekel: Vi pa, gospod Holoubek, se po počitnicah ne vračajte več k nam, nimate pravega poklica za duhovnika . .
Po razprodaji redkvic se je gredica razbremenila, zelje se je udobno razprostrlo, koleraba se je oddahnila in se vedno bolj in bolj napenjala, sonce je grelo. Holoubek je zalival dvakrat na dan: pred sončnim vzhodom in po sončnem zahodu; glave so postajale nagloma trde, se belile; zorele; koleraba je že pokala. Počitnice so se bližale in izpiti so bili že pred samim pragom predavalnic, teologi so hodili s skripti v roki in “se gulili”; zgubili so zanimanje za vse, le Holoubkova greda je bila še vabljiva. “Pošlji to na razstavo, takih glav svet še ni videl; pozna se, da si strokovnjak,” so hvalili, otipavali in se čudili, kako trde in jedrnate so, kako le je moglo tako zrasti.
“To je -zaradi tega, ker so na ledini, ker tu še nikdar niso gojili zelje. Drugo leto bi bili zgolj mehovi; ledina — to je za zelje,” je ponosno razlagal Jožko, kakor bi stal na njivi, na kateri se beli vsaj sto kop takih glav . . .
“In kaj boš s tem počel?”
“Majhna skrb! Pri nas se zelje proda. Na dražbo ga bom dal. Boste videli, da se bodo pulili zanj.”
Toda do jutra drugega dne je zelje in koleraba skrivnostno,
nepričakovano zginilo in nikdo niti v “Dimu” ni vedel, kam je preminulo.
‘Ipo ti ga ukradli?” so silili v Holoubka.
“Nikakor, prodal sem ga pod roko?”
“Po čem?”
“To je mdja trgovska skrivnost.”
“Komu pa?”
“Kupec ne žili biti imenovan.”
Ugotovili so le, da je nekdo videl, kako je vratarica zelje v košku nekam nesla. .
“To je pa že preveč! To ni več nedolžna zabava. Tu se šala neha. Takoj mi pokličite
“Kako, za šmenta; kdo pa je prišel ponj? Komu ga' je nesla vaša žena?” se je razburjal ravnatelj.
“Sicer me je prosil, da bi molčal in mi dal zato celo zlatnik, da bi molčal in da bi storil, kar in kakor si želi; vendar, da gospodje ne bodo mislili, da morda podpiram kake spletke, moram povedati.”
“Le na kratko,” mu je nepo-trpljivo segel v besedo ravnatelj. Oba podravnatelja in spiritual pa so radovedno uprli svoje oči v vratarja.
“Ponižno prosim, gospod bogoslovec Holoubek je prišel v vratarijo in rekel: “Vaša žena naj kupi za tale desetak prekajeno pleče ali vrat, k temu naj dene teh šest zeljnatih glav in kolerabo in odnese sestram v sirotišnico, da se starke tam malo posladkajo.”
“To da je rekel?”
“Da, milostni gospod, in zlat-
prle oči, tu je spoznal v čem obstoji življenje in pravo veselje. Nič več ni objokoval svojega vratolomnega padca pri maturi, marveč se je spominjal nanj kakor na veselo pustolovščino. Otresel se je in vrgel od sebe vso nespametno slavohlep-nost, ki jo je kot prvi v razredu skoraj bolestno hranil v sebi. Ni se več tako strastno vdajal učenju in knjigam, ni hrepenel več samo po tem, da bi imel v indeksu same “eminenter.” Pred maturo je imel v glavi lepo urejeno kakor v predalčkih, pa je prišel neki Mueller, potresel predalčke, in glej, njegovo znanje se je zmešalo, neumna ležeča črtica je nekam zginila in nesreča je bila tu. Nesreča? Kaka nesreča!
To je bila sreča! Danes sploh ne bi znal več napisati enačbe elipse, in kaj zato? Njegovo častihlepje je dobilo tam pri zelenem katedru smrtni udarec,
nik mi ije stisnil v dlan, da bi nikoli več se ni dvignilo in je
molčal in mu izpolnil željo. Nič slabega ni bilo to; stara je torej naložila glave v k|o»š, se med potjo ustavila pri prekajevalcu
vratarja,” se je togotil ravnatelj; Jalovcu, kupila pri njem preka-1 dvigniti nad in vsi neizvzemši gospoda spi- jen svinjski hrbet in odnesla vse rituala — so to pot soglašali, skupaj starkam v zavetišče.”
“Ta Holoubek je Žid, pravi Žid. Kakšen duhovnik bi bil iz njega!” Sluga je hitel po vratarja in ga pripeljal v poletno obed-nico, kjer so sedeli semeniški predstojniki.
“Vratar, gospod Holoubek, bogoslovec iz prvega letnika, vam je baje prodal svojo gredico zelenjave.”
“Ne, prosim, ni prodal, le naročil mi je, da bi zvečer po de-tih vse populil in odnesel v vratarijo.”
“Kaj pa je potem naredil?” “Pri meni je stehtal. Čez dva kilograma je tehtala "posamezna glava, trde so bile kakor kamen. Svoj živ dan nisem videl tako trdega zelja.”
“Kaj ste mu dali zanje?” “Nič, prosim. Saj mi ga ni prodal.”
“Ali je svetnik—ali pa norec” je zabrundal ravnatelj in vstal od mize. Spiritualov obraz pa se je razžaril ko sonce. Ne, ni se zmotil v Holoubku. Niti za makovo zrno potvorbe ni v njem, ne skriva se, ne pretvarja, ne kaže se lepši in boljši, nego je v resnici. Da, to je trezna narava, toda srce ima zlato. V kapeli ne kleči predolgo, ne vije čustveno rok, ne suče oči, tu pa tam celo zamudi, zaspi, na kaj pozabi, toda kljub temu je to najboljši in naj iskrenejši gojenec vsega letnika.
Gospod spiritual se v svojih sodbah ni prenaglil, svojim varovancem je videl v duše in zato se v njih tudi ni zmotil.
* III. Žid
Holoubku je v semenišču zelo i ugajalo. Tu šele so se mu od-
umrlo v njem. Nikdar več se ni učil za red, ni želel biti odličnjak, ni delal vetrn jaških načrtov za bodočnost, ni se hotel vse druge. Bilo mu je popolnoma vseeno, kako' o njen sodijo profesorji in predstojniki, in živel je povsem svojsko življenje. Študij ga ni u-trujal, ne vznemirjal in zanj ni porabil vsega svojega časa.
Pri predavanju je skrbno pazil in to mu je pri njegovem izbornem spominu večidel zadostovalo. Če je pred izpitom tvarino še enkrat prebral je bil prepričan, da stvar dodobra razume, čeprav je ne bi znal
“oddrdrati” kakor lajna. Njegove skušnje so sličile bolj razgovorom s profesorjem, tu pa tam je tudi kaj vprašal ali si dal iz-nova razložiti, toda običajno, sta se dobro pogodila in se razšla v prijateljstvu.
Le ravnatelj, ki je prisostvoval letnim skušnjam v zavodu, je klical Holoubka k sebi in mu resno očital njegovo negotovost.
Pozor!
Pozor!
'"■’•-V- t:.
y.., Al"
V BLAG SPOMIN
ŠESTINDVAJSETE OBLETNICE
■ SMRTI BLAGOPOKOJNEGA OČETA
Joseph Klemenčič
ki je v Bogu zaspal 26. aprila 1927
Dragi in ljubljeni oče! V globoki žalosti klečimo na Tvojem grobu in potrtega srca iščemo Tvojih blagih spominov. Ob tužni obletnici sniva-nja ob Tvoji ljubljeni soprogi in naši pokojni materi, Vama kličemo: Mir Vama bodi do svidenja nad zvezdami.
Žalujoči:
Cleveland,
OTROCI Ohio, 27. aprila 1953.
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgične umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, tudi postaje križevega pota v bakru, mavcu ali v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za slikana okna, paramente, prapore, kelihe in monštrance.

6519 St. Clair Ave.	Tel. HE 2-1290
Cleveland 3, Ohio
Važno za vse!
Na obisk v staro domovino
Veliko rojakov je v zadnjih letih obiskalo našo staro domovino SLOVENIJO. Različno je bilo njihovo mnenje o tamkajšnjih političnih in gospodarskih razmerah, toda vsi so hvalili LEPOTO naše stare domovine in pripovedovali o neštetih zanimivostih, ki so jih tam videli. Na poti v domovino si je večina naših rojakov ogledala tudi PARIZ in druga velika mesta Zahodne in Južne Evrope. Užitek in veselje, ki so ga dosedanji obiskovalci naše stare domovine in Evrope užili, vlečeta tja tudi drage. V velikem številu se prijavljajo. OPOZARJAMO ONE, KI ŽELE ŠE LETOS OBISKATI STARO DOMOVINO, NAJ SE JAVIJO ČIM PREJ!
Z ladjo ali letalom
Potovanje je možno z LADJO ali LETALOM. Potovanje z LETALOM je veliko hitrejše in manj naporno, torej primerno posebno za STAREJŠE LJUDI in za take, ki NIMAJO NA RAZPOLAGO VELIKO ČASA.
Pomagajmo sorodnikom in prijateljem
Jugoslavija še ni prebrodila gospodarskih težav, ki sta jih povzročili zadnja vojna in v zadnjih letih posebno suša. Zato je blago v razmerju z za služkom precej drago. Le redki so predmeti, ki jih v Jugoslaviji danes ne morete kupiti — če ima te seveda DENAR. Vsem onim rojakom, ki ima jo v Jugoslaviji prijatelje ali sorodnike, katerim b radi pomagali, smo na razpolago za pošiljanje DE NARJA — to je NAJBOLJ PRIPRAVNO in se veda tudi za pošiljanje MOKE in paketov s HRA NO. Odpremi jamo tudi vaše lastne pakete, ki jih prinesete v naš urad.
Vse pošiljke zajamčene!
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-4148
JVaznanilo in ^ah*dala
mali	"aZn*njam° V“m	!„ znancem, d. Je p„ kra.kJ bolezni umrl. n.Ia ljub.
<+• n ^	■

Trances Zailcr
Previdena s sv. zakramenti je zatisnila svoje dobre oči dne 19. marca 1953. leta. vasi Selo Belo, fara Brod na Kolpi, odkoder je prišla v Ameriko 1910. leta.
Pokojnica je bila rojena leta 1889 v
Bila je članica društev sv. Helene št. 193 KSKJ, Združenih Slovenk št. 23 SDZ, podružnice št. 10 SŽZ in Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete, ter Sloboda broj 235 HBZ.
Pogreb se je vršil 23. marca 1953 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave,, kjer je za mir in pokoj duše pokojnice bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih in verskih obredih je bilo njeno truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno v družinsko grobnico k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Matiji Jager za molitve ob krsti pokojnice in za spremstvo na pokopališče. Father Rupar naj sprejme našo zahvalo za darovano sv. mašo zadušnico, za podelitev sv. zakramentov in za obiske med njeno boleznijo. Father Cimpermanu se toplo zahvalimo za obiske naše drage pokojnice med njeno boleznijo in za tolažilne besede, s katerimi je lajšal zadnje dneve njenega življenja.
Našo toplo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so ob krsto pokojnice položili tako lepe vence cvetja ter pokojnici izkazali s tem svoje spoštovanje in zadnjo čast.
Naša iskrena zahvala vsem. ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnice.
Ravno tako naša topla zahvala vsem, ki so darovali za dobrodelne namene dobrodelnim društvom in ustanovam.
Srčna zahvala vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Posebej se zahvalimo članom in članicam društev, ki jim je pokojnica pripadala, za molitve ob ^jeni krsti, za lepo slovo od svoje sosestre in za spremstvo na pokopališče.
Prisrčna hvala pevskemu zboru Mr. Rakarja za lepe žalo-stinke, ki jih je zapel v zadnje slovo naši dragi pokojnici.
Ti-plo se zahvalimo pogrebcem-sorodnikom, ki so nosili krsto pokojnice.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali svoje avtomobile na razpolago ter tako dali priliko mnogim, da se pogreba udeleže.
Zahvalimo se vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje. Enako naj sprejmejo našo najtoplejšo zahvalo vsi, ki so nam v tej, za nas tako težki, uri, stali ob strani s svojo pomočjo, tolažbo in naklonjenostjo. Naj jih dobri Bog za vse to obilno poplača!
Končno se zahvalimo vsem tistim sorodnikom in prijateljem, ki so prišli na pogreb naše drage matere iz bližnjih in daljnih mest izven Clevelanda.
Našo toplo zahvalo naj sprejme pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko prvovrstno postrežbo.
Ljuba mati in stara mati počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te naše lepe domovine! Kar nenadoma si odšla od nas, ki smo Te vsi ljubili, in nas pustila užaloščene m solznih oci. In sedaj je hiša prazna brez Tebe, vsi mi Te pogrešamo. Pogrešajo pa Te in žalujejo za Teboj mnogi in mnogi, ki si jim toliko dobrega storila. Bog naj Te obilno poplača za vso Tvojo ljubezen, k, smo je bili delezm m za vse skrbi in težave, ki si jih imela obilo na tem svetu. Mi vsi pa se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših molitvah in spominih, dokler nas vse ne zdruzi dobri Bog v rajskih vrtovih.
Žalujoči ostali:
HERBERT, RAYMOND, LEONARD, sinovi EILEEN, hči LUCY, snaha
JOHNNY, GREGORY, vnuki OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 27. aprila 1953.

Dolino solz si zapustila, preljuba naša mati mila, in duša Tvoja z vzdihom “Ave” v neba odplula je višave.
Pred božjim tronom zdaj klečiš, si truda rešena, trpljenja, uživaš sveti Paradiž, vso radost večnega življenja.