700 NAIVNEŽEV V	NAS POLICISTI NE
VERIGI HOF DESIGN USTAVLJAJO VEČ?
Mii'J.'IW
AKCIJA: DO POLNEGA VOZIČKA
MOŠNJIČKA
Stran 15
ST. 33 - LETO 60 - CELJE, 10. 5.2005 - CENA 150 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Spomini z dvignjeno glavo
Številni borci in drugi gostje na slovesnosti v Topolšici, kjer je bilo eno zadnjih dejanj na našem območju v 2. svetovni vojni
V Topolšici, kraju, kjer se je uradno končala vojna v tem delu Evrope, so se dnevu zmage in 60-letnici konca druge svetovne vojne poklonili v soboto. To je bila tudi ena osrednjih proslav na celjskem območju.
Slavnostna govornica, evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, je omenila, da je bila kapitulacija nemškega generala Alexandra Lohra pomemben mejnik ne le za Slovenijo, v svojem nagovoru pa povezala dva praznika, in sicer konec vojne ter dan Evrope. Še enkrat je poudarila, da Evropa ponuja Sloveniji veliko možnosti ter nenazadnje tudi mir. »Tistim, ki se spominjajo strahot vojne, pomeni pot miru največjo življenjsko vrednoto. In Slovenci smo v preteklosti dokazovali, da se znamo odločiti za pot miru,«
je omenila Jordánová ter pri tem izpostavila upor na začetku druge svetovne vojne, odločitev za samostojno Slovenijo in tudi odločitev za evropsko združevanje.
Proslave so se udeležili mnogi borci, nekdanja dogajanja pa je obudil upokojeni general Ivan Dolničar, ki je bil prisoten ob podpisu kapitulacije zadnjega velikega nemškega generala Lôhra. »Nekateri tudi z lažmi omalovažujejo naš boj in vse, kar smo naredili. Vendar se Slovenci, naši ljudje, dobro zavedajo, kdo je v najtežjih trenutkih slovenske zgodovine stopil na pravo stran. Po 60 letih se s ponosno dvignjeno glavo spominjamo tistih časov in tako potrjujemo, da smo mi omogočili to, kar imamo danes - če tega ne bi bilo, leta 1991 naši fantje ne bi mogli nič narediti. Tako so pa uspe-
li, da smo prišli do samostojne Slovenije in kot enakopravna država vkorakali v Evropo,« je poudaril Dolničar.
Pred proslavo so predstavili knjigo Spomini šaleškega upornika. V knjigi so zbrani spomini na obdobje druge svetovne vojne, ki jih je prispevalo 50 avtorjev.
Predsednik velenjske borčevske organizacije Bojan Kontič je med drugim precej ostro zagotovil, da nikomur ne bo uspelo spreminjati zgodovinskih dejstev: »Zgodil se je partizanski boj, upor zoper okupatorja in željo, da bi deželo naredili nemško. Vsem, ki mislijo, da je mogoče kolaboracijo izenačiti z NOB, iz Topolšice sporočamo, da se motijo.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: JOŽE MIKLAVC
	
	
	
~ ■ Mr jP	
l^ta^JjJK; m i■ %	
i HBb^s^y"-';-	
kl-.. ...	
	
V spomin na nekdanje dogodke so v Topolšici prižgali kres.	
....... ii^hiiia	
in Šrot, župan MOC, Robert Hostnik, predsednik organizacijskega odbora evropskega foruma in Tona Lesnik, vodja oddelka za stike z lastniki gozdov in javnostjo Zavoda za gozdove Slovenije
Celje gozdovom prijazno mesto
MOC ima v lasti največ gozdnih površin - Prijavljenih več kot sto udeležencev
Včeraj se je z novinarsko konferenco začel 8. Evropski forum o urbanem gozdarstvu, kjer so predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije in Mestne občine Celje predstavili organiziranost in pomen foruma ter potek mednarodne konference. V Evropi živi v mestnih in primestnih okoljih kar osemdeset odstotkov vseh prebivalcev. Drevesa, gozdovi, parki in druge zelene površine dajejo mestom pozitivno podobo in bivanjsko privlačnost, njihovim prebivalcem pa vsakodneven stik z naravnim okoljem in rekreacijo.
Glede na vložena sredstva prinašajo visoko vrednost, zato so z dolgoročno zasnovano strategijo in z dobrim upravljanjem odlična dediščina tudi za bodoče generacije. MOC že več kot desetletja načrtno dela na področ-
ju urbanih gozdov in tesno sodeluje z Zavodom za gozdove Slovenije in v ta namen so odkupili že okoli 50 hektarov gozdov. Bojan Šrot, župan MOC, pravi, da je mednarodni forum priznanje za minulo delo Zavodu za gozdove Slovenije, območni enoti Zavoda za gozdove Celje ter Mestni občini Celje na področju urbanih gozdov. »Forum Celju omogoča tudi mednarodno prepoznavnost, prisotni bodo tako evropski kot tudi strokovnjaki iz ZDA in Kitajske.«
Celje je lani prejelo nagrado za posebno skrb nad mestnimi gozdovi, »imamo pa med ostalimi mestnimi občinami v svoji lasti tudi največje površine gozdov, ki jih v zadnjem desetletju sistematično povečujemo in jih bomo razširili tudi na območja Starega gradu, Šmartinske-ga jezera in Trnovelj oziro-
ma Bukovžlaka,« zaključuje Šrot.
Osnovni namen 8. Evropskega foruma je po besedah Roberta Hostnika, predsednika organizacijskega odbora, vrednotenje in izmenja-va izkušenj o načinu upravljanja z zelenimi površinami v mestu. »Prijavljenih je veť kot sto udeležencev TK dvaindvajsetih držav, skoraj polovica jih prihaja iz Evrope, pa tudi iz ZDA in Kitajske, s pripravami pa smo začeli že lansko leto.« V dópoldanskeni času se bodo v času foruma odvijali različni posveti, v popoldanskem pa bodo organizirali tri ekskurzije v mestni gozd Anski vrh, mestne gozdove v Ljubljani in krajinski park Logarska dolina. Mednarodni forum bodo zaključili v petek s seminarjem za tuje udeležence.
MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN
Kako se bodo letos pri splošni maturi odrezali celjski dijaki?
Matura - zdaj gre zares!
Včeraj se je za dijake 84 slovenskih srednjih šol začela splošna matura. Dijaki so natanko ob 9. uri zjutraj odprli prve izpitne pole - esej iz slovenščine (ali madžarščine oz. italijanščine kot maternega jezika), k prvemu delu izpita se je prijavilo 10.496 kandidatov. Tematski sklop za letošnji maturitetni esej pri slovenščini je obsegal besedili V. Zupana: Menuet za kitaro in E. Hemingwaya: Komu zvoni. Preden so odprli kuverte s polarni, sta za izžrebane naslove vedeli le dve osebi v Sloveniji. Vsak esej mladih maturantov bosta ločeno ocenjevala po dva ocenjevalca, ki drug za drugega ne bosta vedela, obveljala pa bo vmesna ocena, razen če bo prišlo do prevelikih razlik v obeh ocenah. V tem primeru esej oceni Se tretja oseba, katere ocena potem tudi obvelja. Drugi del izpita iz slovenščine oziroma materinščine bodo dijaki pisali 1. junija.
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
3
Ob 60-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom se širom po svetu vrstijo proslave in prireditve. Osvoboditev so praznovali tudi v enem najzloglasnejših taborišč, v avstrijskem Maut-hausnu. Med preživelimi interniranci, svojci umrlih v taboriščih in vsemi tistimi, ki so se želeli pokloniti spominu na žrtve vojnega nasilja, so bile tudi številni s Celjskega.
V idiličnemu, malce zaspanem baročnem mestecu v blizu Linza na levi strani Donave nič ne kaže na to, da so v njegovi neposredni bližini trpeli in umirali tisoči nedolžnih. »Leta 1941,3. avgusta, so nas nemški rezervisti iz celjskega Starega piskra odgnali na vlak, rekli šo, da gremo v sanatorij. Na postaji v Mauthausnu so nas naslednji dan pričakali mladi esesovci s pozdravom »jugoslovanski psi, banditi« in nas s pomočjo puškinih kopit strpali kar skozi okna vagonov. Takrat nam je postalo jasno, kam smo prišli,« se spominja nekdanji interniranec Ivo Rahten, ki je v taborišču v nečloveških pogojih preživel pol leta prisilnega dela.
Pogled na taborišče, grajeno iz granita, ki so ga iz bližnjega kamnoloma po 182 ; stopnicah smrti prenesli sami zaporniki, obdano s strážními stolpi in bodečo žico, Še vedno vzbuja tesnobo. Na kraj zločina nad človeštvom vstopimo skozi glavna vrata, skupaj z nepregledno množico. Reka ljudi se nekaj korakov stran od zloveščih stavb taborišča razcepi, vsak
se napoti proti spomeniku ali obeležju svojega naroda. V Mauthausnu je bilo zaprtih 4.045 Slovencev, narod je bil v nacifašističnem načrtu ureditve Evrope zapisan uničenju. V taborišče smrti so po uradnih ocenah zaprli 197.464 moških in žensk. Z mučenjem, stradanjem, prisilnim delom v obratih oboroževalne industrije, s streljanjem in drugimi načini so usmrtili okoli 102.800 jetnikov.
Spomini na trpljenje še vedno živijo
»Okoli glavnih zgradb še vedno lahko vidite barake, v katerih je bivalo po 500 zapornikov, poleg tega smo imeli še kuhinjo, tri krematorije, halo za raztelešanja, plinsko celico, revir - domnevno bolnišnico, kopalnico, železno traverzo za obešanje, kletni prostori pa so bili namenjeni streljanju v tilnik,« pokaže Rahten. Prihod v taborišče je zanj in za tisoče drugih pomenil popolno raz-človečenje. »Pobrali so nam vso hrano in prtljago, postrigli lase, pobrili vse kocine, vbrizgali dezinfekcij sko sredstvo in nas gole poslali v karanteno. Tam smo dobili tanko črtasto uniformo, z našitim rdečim trikotnikom in oznako J (Jugoslovan, političen). Dobil sem novo ime, postal sem številka 2285,« se spominja kot bi bilo včeraj.
Stanko Rebernik je še eden tistih, ki je preživel taborišče. »V razmerah skoraj tridesetih stopinj pod ničlo, skorajda brez hrane,
FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p.
(ÇiQZ\ Na okopih 2 c
V J J 3000 Ce'je
Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640
vzdrževanje in prodaja birotehničnih
STROJEV. IN POTROŠNEGA MATERIALA programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... stroji za štetje denaija	ostalo...
L i
ANKETA
Na slovesnosti ob 60-letnici osvoboditve taborišča tudi številni s Celjskega
Vhod v zloglasno taborišče Mauthausen	Svoboda je bila za zapornike tako blizu in hkrati tako daleč.
Mauthausen - krvava stran zgodovine
Katarina Ostruh iz Velenja: »Tukaj je bil zaprt moj dedek, tako da sem v tem taborišču že drugič, zanima pa me tudi iz zgodovinskega vidika. Bila sem že tudi v Dachau in Auschwitzu in vsi ti prizori so me res pretresli. Prav razočarana sem nad človeštvom. Vsi ljudje bi morali vedeti, kaj se je dogajalo in žalostno je, da se marsikje, prikrito pred javnostjo podobne reči še dogajajo. Človeka očitno še ni izučilo ...«
Valentin Stakne iz Velenja: »Pri osmih letih so me med vojno odvzeli materi, spadam med t.i. ukradene otroke. Ločili so nas po starosti in abecedi, v Mauthausnu pa sem bil tri dni v karanteni in sicer na pregledu, ali ustrezam arijski rasi - barva oči, las, kože, oblika lobanje, trupa ... Na srečo me je kasneje lahko iz taborišča vzela k sebi teta. To me je zaznamovalo za vse življenje, bil sem vendarle zgolj otrok!«
Ivo Rahten (levo) in Stanko Rebernik, preživela iz Mauthausna, sta položila venec pred slovenski spomenik.
smo vsak dan delali zemeljska dela za hiše in ceste v naselju esesovcev. Še tople zidne opeke smo nosili na ramenih navkreber, nekaterim se odtisi poznajo še danes,« se spominjata z Rah-tenom. »Joj, kakšne lumpa-rije sem počel,« se namuzne Stanko, ki je zaradi polomljenih rok in ozeblin na nogah večino časa preživel v revirju. Za paznike ne najde lepe besede. »Pretepali so nas z vsem, kar jim je prišlo pod roke. Naš delovodja je bil čisto navaden kriminalec, ki je ubil svojega očeta in mater. Veste, kako je bilo videti vse tiste sestradane ljudi, kadar so se zagnali proti kotlu s hrano. Preveč vnet jih je dobil z železno zajemalko, tako - Št. 33-1
da mu je nad kotlom odprlo glavo. Ostali so kar jedli naprej ...« nas šokira Stanko.
Stanko in Ivo sta imela srečo, da sta v letu 1942 odpotovala domov. Doma ju niso prepoznali, tako zelo izčrpana sta bila. »Še en mesec v taborišču, pa bi me pobralo. Doma sem v začetku zelo malo jedel, da mi ne bi počil želodec, kot se je zgodilo mnogim drugim,« pove Ivo.
V večni opomin prihodnjim generacijam
Mauthausen je bil v nedeljo prizorišče medkulturne stpnosti in skupnega spomina. V ledenem vetru in ». maj 2005 -
dežju so vihrale živobarv-ne zastave večine evropskih držav, slišale so se pesmi in prepletale so se številne govorice. Poklonili smo se slovenskemu in ostalim spomenikom, ki so jih obdajali venci cvetja. Spregovorila sta nam predsednik Slovenskega odbora za Mauthausen, Dušan Štefan-čič, ter Elido Bandelj, predstavnik ministrstva za šolstvo. »Nikoli več,« je bila najpogostejša nedeljska misel. »Poskrbimo, da mlade generacije nikoli ne bodo pozabile, koliko trpljenja in nedolžnih življenj je bilo potrebnih za svobodo, za lepši svet,« so se strinjali govorniki. Preživelim iz Mauthausna pa vsak nov dan pomeni darilo življenja.
Mira Preložnik iz Velenja: »Moj mož Vinko je bil žrtev vojnega nasilja, zato sva obiskala že nekaj taborišč. Očeta so mu ustrelili v zaporu, mati je umrla v Auschwitzu, tako da je ostal pri trinajstih sam z bratom in sestro. Premeščali so jih iz taborišča v taborišče po vsej Nemčiji, šele po osvoboditvi se je vrnil domov, potem pa je bival v šolskih in študentskih internatih, dokler se ni osamosvojil. Takšnih in podobnih tragičnih življenjskih zgodb je vojna pustila ničko-liko in ne smemo pozabiti nanje!«
POLONA MASTNAK
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Dan mladosti usoden za steklarno
Novi rok bankam je 25. maj - Več kot sedem milijard tolarjev izgube v letu 2004 - Ovadbe proti bivšemu vodstvu?
V Steklarni Rogaška imajo spet nov »skrajni rok«, do katerega se morajo banke upnice odločiti, ali bodo z novimi posojili podprle sanacijo dotrajanih talilnih peči. Novi datum, s katerim se je na petkovi seji strinjal tudi nadzorni svet, je 25. maj. Nadzorniki so na seji obravnavali tudi poročilo o lanskem poslovanju in bili, kot so sporočili iz steklarne, »negativno presenečeni«. Podjetje ima namreč kar 7,3 milijarde tolarjev čiste izgube, od tega le 351 milijonov tolarjev iz poslovanja. V minulih letih so namreč v steklarni prikazovali precej boljše poslovanje od dejanskega.
Okrog tri milijarde tolarjev izgube je nastalo zaradi prilagoditve izkazov resničnemu finančnemu stanju, štiri milijarde pa so bile naložbe v poslovno nepotrebno premoženje, so
v sporočilu za javnost zapisali po petkovi seji nadzornega sveta. Kot je ugotovil revizijski pregled, so v steklarni v preteklosti, torej v času, ko je podjetje vodil Davorin Škrinjarič, pogosto izkrivljali bilance in napačno prikazovali vrednost premoženja. Da bi lažje prišli do posojil, ki so jih rabili za financiranje tekočega poslovanja in za svoje razvojne projekte, naj bi torej prikazovali več premoženja, kot so ga v resnici imeli.
Novo vodstvo steklarne in predsednik uprave Bojan Bevc sta zdaj v letnem poročilu popravila grehe iz preteklosti, posledica tega pa so visoki izredni odhodki in poslabšanje premoženjske bilance. Na podlagi nove cenitve so oslabili vrednosti zemljišč, zgradb in opreme, oblikovali so visoke popravke za terjatve do kupcev v skupini Rogaške in oslabili zaloge izdel-
kov, polizdelkov in embalaže, oblikovali so tudi visoke popravke za finančne naložbe do podjetij v skupini, največ do holdinga Rogaška Crystal. Nadzorni svet steklarne meni, da so velikansko izgubo povzročili kriza vodenja Steklarne Rogaška in celotnega holdinga, strokovno neutemeljene in neustrezne kapitalske naložbe ter dolgoročne finančne naložbe povezanim družbam znotraj holdinga, nejasna in negospodarna prodaja izdelkov na tuje trge ter neustrezna in neučinkovita vlaganja v razvoj izdelkov in blagovne znamke. Neučinkovito je bilo tudi trženje.
Zaradi vseh teh ugotovitev je nadzorni svet upravo Steklarne Rogaška zadolžil, naj v dveh mesecih izvede in sproži vse ukrepe za zaščito družbe. Kakšni bodo ti ukrepi in ali je pričakovati ovadbe proti bivšemu vodstvu, nam
ni uspelo izvedeti, ker je Bojan Bevc na službeni poti.
Denar do 25. maja
Nadzorni svet Steklarne Rogaška je bankam upnicam določil 25. maj kot novi rok, da se izrečejo o financiranju sanacije talilnih peči. Skrajni rok za plačilo predujma dobavitelju opeke je potekel že 8. aprila, obnova življenjsko pomembnih peči pa je pogoj za uspešno sanacijo. Steklarna je od januarja v prisilni poravnavi, terjatve upnikov pa presegajo 15 milijard tolarjev. Zaradi »cincanja« bank je senat celjskega sodišča na prošnjo Bojana Bevca že podaljšal rok za pripravo načrta finančne organizacije za dva meseca. Po neuradnih informacijah naj bi se za dodatno finančno pomoč steklarni za zdaj odločila le ena od bank upnic.
JANJA INTIHAR
Prvi kamen za Tehnopolis
S spektakularno razstrelitvijo dela kompleksa stare cinkarne so v petek v Celju napovedali gradnjo tehnološkega mesta Tehnopolis, ki naj bi dal nov razvojni zagon mestu in celotni regiji. Na slovesnosti so položili temeljni kamen za prvo zgradbo in krstili letalo, ki ga je podjetje Airnet izdelalo v okviru podjetniškega inkubatorja.
Tehnopolis bo skupaj s partnerji gradila Regionalna razvojna agencija Celje. Po besedah direktorja Borisa Klančnika bo v skla-
■v

du s projekti do leta 2007 treba zagotoviti 7,3 milijona evrov, med letoma 2008 in 2016 pa še dodatnih 52,4 milijona evrov. Tehnopolis Celje naj bi bil končan v dobrih desetih letih. V njem naj bi bilo od 100 do 200 visokotehnološko razvitih podjetij ter skoraj 50 razvojnih in finančnih institucij, v katerih bi bilo zaposlenih več kot 2.800 ljudi.
JI, Foto: GK
NAKRATKO
Se ena banka
Avstrijska banka Korntner Sparkasse bo v četrtek na Ljubljanski cesti v Celju odprla svojo novo poslovno enoto. Ob tej priložnosti bodo strategijo poslovanja na Celjskem predstavili vodji slovenske podružnice Josef Laussegger in dr. Paul Tautscher, vodja poslovanja s podjetji Erika Drobnič in vodja celjske poslovalnice Nataša Zabret. Banka Sparkasse posluje na avstrijskem Koroškem, v Italiji in Sloveniji in ima že več kot 12 milijonov komitentov.
Klasje gre z borze
Delničarji celjskega Klasja so na nedavni seji skupščine za novega člana nadzornega sveta z mandatno dobo štirih let imenovali Tomaža Ročnika. Odločili so se tudi, da bodo delnice podjetja umaknili iz organiziranega trga vrednostnih papirjev.
Infopika tudi v Celju
Gospodarska zbornica Slovenije bo prvo obletnico svetovalnega centra za mala in srednja podjetja Infopika proslavila s širitvijo na vseh trinajst območnih zbornic. Celjsko Infopiko bodo odprli v četrtek ob 12.uri. Nova mreža svetovalnic bo najprej zajela najbolj pereča področja, od delovnih razmerij do davka od dohodka pravnih oseb in dohodnine. V enem letu je bil odziv na ponudbo Infopike izjemen, pravijo v zbornici. Preko telefona so predstavnikom podjetij posredovali več kot 45.000 informacij.	JI
Celjski župan Bojan Šrot ki je direktorju RRA Borisu Klančniku predal simbolični ključ novega »mesta v mestu«, verjame v projekt Tehnopolisa.
Ingrad bo v sredo stavkal
Stavkovni odbor celjskega Ingrada, ki je od februarja v prisilni poravnavi, je za sredo napovedal začetek stavke. Delavci še vedno čakajo plače za marec, že februarske plače, ki so jih s precejšnjo zamudo dobili šele v začetku aprila, so bile brez nadomestila za potne stroške in malico. Večina v Ingradu ne verjame več, da bi lahko prisilna poravnava uspela.
Kot je povedala Milica Dabanovič iz celjske območne enote ZSSS, je sindikat Ingrada zahteval takojšnji začetek pogajanj z vodstvom podjetja, delavci tudi želijo, da jim takoj izplačajo marčno plačo, do konca meseca pa še aprilsko. Hočejo tudi vedeti, kakšen je program sanacije. V postopku prisilne poravnave naj bi namreč od 187 zdaj zaposlenih delo izgubilo 51 delavcev.
Stavkovni odbor se je včeraj dvakrat sestal z direktorjem Zvonkom Korenjakom, za sinoči pa je bil napovedan tudi sestanek s Hildo Tovšak, generalno direktorico Ve-grada, ki pravzaprav vodi vso igro v Ingradu. Kaj je povedala sindikalistom, še ne vemo, Zvonko Korenjak pa je prepričan, da je podjetje kljub visoki izgubi (lanska je znašala okrog pol milijarde tolarjev) in kar za 1,3 milijarde tolarjev terjatev še mogoče rešiti. »Delamo vse, da bi čim prej zagotovili denar za plače,« nam je včeraj povedal Korenjak, ki upa, da bo stavko lahko preprečil.
JANJA INTIHAR
JAVNE NAPRAVE Vedno z vami za čisto I javno podj«tj«, a.o.o. in prijazno okolje
..: 03 425 64 oo	ODVOZ IN RAVNANJI Z ODPADKI
03 «25 64 12	10ČENO ZBIRANJE ODPADKOV
intervencijska naročila	ČIŠČENJI JAVNIH POVRŠIN
izven rednega delovnega	, časa na tel. št. 031 394 091 ČRPANJI IN 0BDE1AVA FEKAUI
Popraznično
zatišje
Borzni trg je bil v minulem tednu v znamenju majhnega prometa. Slovenski borzni indeks SBI 20 je v štirih trgovalnih dneh do petka izgubil 0,6 odstotka in petkovo trgovanje zaključil pri vrednosti 4.704,03 točke. Indeks investicijskih skladov PIX je padel za 5,94 točke ali 0,1 odstotka v primerjavi s torkovo vrednostjo, saj v ponedeljek zaradi državnega praznika ni bilo trgovanja.
Na borznem trgu so bile v ospredju delnice novomeške Krke (KRKG), s katerim je bilo opravljenih za 514 milijonov tolarjev poslov, enotni tečaj pa je padel za 0,1 odstotka ob petkovem tečaju 79.814,61 tolarja. Delnicam Krke so po prometu sledile Gorenjeve, ki so z 0,4-odstotnim padcem tečaja petkovo trgovanje končale pri tečaju 5.828,23 tolarja. Med prometnejšimi delnicami v borzni kotaciji so bile delnice slovenske naftne družbe Petrol, ki so ob prometu 66 milijonov tolarjev padle za 0,1 odstotka. Na drugi strani so opaznejše drsele delnice slovenskega trgovca Mercatorja (MELR), katerih enotni tečaj je ob prometu 64 milijonov tolarjev padel za 1,4 odstotka, petkovo trgovanje pa so zaključile pri vrednosti 37.547,46 tolarja. Opaznejše je bilo trgovanje z delnicami Pivovarne Laško (PILR), ki so ob prometu 128 milijonov tolarjev zrasle za 0,3 odstotka.^
					
Oznaka	HI 'me :•>	Enotni tečaj	Promet« SIT		%spr.
CICG	Cinkarna Celje	28.904.76	1.214.000		0.00
CETG	Cetis	35.000.00	210.000		0.00
CHZG	Comet Zreče	2.599.00	924.019		8.90
GRVG	Gorenje	5.828,23	99.415.007		-086
PILR	Pivovarna Laško	7.372.23	139068.280		-0,41
JTKS	Juteks	28.000,00	3.920.030		-3,44
ETOG	Etol	53.899,90	2.635.869	-*-	4.66
Najvišji donos v minulem tednu so imele v borzni kotaciji delnice Etola (ETOG), ki so zrasle za 4,6 odstotka vrednosti. Tem so po donosu sledile delnice Kompas MTS (MTSG), ki so ob prometu 5,4 milijona tolarjev zrasle za 1,5 odstotka. Večji padec so doživele delnice Pivovarne Union (PULG), ki so ob sicer skromnem prometu padle za skoraj 10 odstotkov. Navzdol so drsele tudi delnice kranjskega Merkurja (MER), ki so izgubile 2,2 odstotka v primerjavi s torkovim enotnim tečajem.
Indeks
SBI20
Zadnji tečaj
4.704.03 4.435.78 122.00
-0.65 0.38 •0.27
V sredo je bila v sodni register vpisana družba Droga Kolínska. S tem sta formalno njeni predhodnici prenehali obstajati. Prvi mož nove družbe Robert Ferko je napovedal, da naj bi delnice nove družbe predvidoma do konca julija začele kotirati na borzi.
Statistični urad RS je objavil podatke o aprilski inflaciji. Predvsem zaradi močnega znižanja cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače (prvega letos), se kljub številnim podražitvam cene v povprečju niso spremenile. Tako rast cen po letošnjih prvih štirih mesecih ostaja 1,1-odstotna, v enakem obdobju lani pa je bila 1,6-odstotna.
MATUA LIPAR, investicijski analitik ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d.. Breg 22, 1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Viri: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS
MM
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
5
V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad!
ADAMAS
Nagrajenca oddaje 03. 05. 2005: SONJA MAZEJ, Petrovče 89, 3301 Petrovče MIRA ŠUČUR, Šaranovičeva 2, Celje Prejmeta srebrna prstana Adamas.
I FARAONOVA!
^ruleM
»V^^oos^asal
Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje.
Samopomoč žensk z rakom dojke
Pot k okrevanju s pomočjo prostovoljk - V Celju obiskujeta tudi bolnice v bolnišnici
ska, ki bo junija proslavila že svojo 10-letnico uspešnega dela. Skupno je vključenih preko 1.200 žensk z rakom dojke.
Celjska skupina za samopomoč se sestaja vsako drugo sredo v mesecu ob 15. uri v sejni sobi kirurške službe v celjski bolnišnici. Skupino vodita strokovna vodja Marija Travner in prostovoljka koordinatorka Bojana Vozlič, ki morata biti za svoje delo posebej usposobljeni. »Izobražujemo se redno, vsako leto, v Ljubljani, že prej pa sem kot medicinska sestra celo svojo delovno dobo delala z onkološkimi bolnicami in bolniki,« pojasnjuje Marija Travner in dodaja: »Pot k okrevanju pomeni druženje. Pomeni pomoč, pomeni izmenjavo izkušenj, ki jih prinaša življenje z boleznijo. Pomeni redna mesečna srečanja, ki nam jih v Celju omogoča bolnišnica. Pomeni skupno učenje, skupne izlete, obiske različnih prireditev. Skupine sodelujemo tudi pri skupnih programih, kakršni sta vsakoletno vseslovensko srečanje žensk z rakom dojke Nova pomlad življenja v Cankarjevem domu v Ljubljani in tradicionalni pohod na Triglav.«
Namen projekta je en sam. Pomoč bolnicam z rakom dojke (vsako leto v Sloveniji na novo zboli tisoč žensk) pri njihovem soočanju z boleznijo in njenim zdravljenjem ter seznanjanje z načini obvladovanja posledic bolezni s ciljem, da bi bila kakovost njihovega življenja čimbolj-ša ter ponovno vključevanje v delovno in socialno okolje čim lažje. »V naši skupini je vsaka ženska dobrodošla. Pridite na naše srečanje. Verjamem, da vam bo všeč in da se nam boste pridružile,« vabi na Pot k okrevanju Marija Travner.
MILENA B. POKLIC
»Biti, storiti, reči. Na teh treh besedah sloni naše delo,« povzame bistvo prosto-voljstva Marina Burjan, ena izmed prostovoljk, ki obiskujejo bolnice po operaciji dojke v petih slovenskih bolnišnicah. Tudi v celjski.
Prostovoljke so ženske, ki so same že premagale bolezen in skušajo sedaj drugim lajšati in prebroditi tesnobo in hude stiske, ki se pojavijo po odkritju raka dojke. »Izkušnjo z rakom sem doživela pred 25 leti. Takrat prostovoljk še ni bilo. Želela sem si spoznati vsaj eno žensko, ki je vse to že preživela. Vem, kako pomemben je takrat pogovor. Sedaj že šesto leto delam kot prostovoljka,« opisuje Marina Burjan.
Ema Kruhar ima drugačno izkušnjo: »Operirana sem bila pred petimi leti, ko je že delovala skupina za samopomoč žensk z rakom dojke. Bila sem zelo srečna, ko me je obiskala prostovoljka, prisluhnila mojim strahovom in se z menoj pogovorila. Veliko mi je dala. Z željo, da tudi sama pomagam drugim, sem postala prostovoljka.«
Prostovoljke za osebno pomoč
Sama odločitev za pomoč drugim ni dovolj: »Prostovoljka je lahko ženska, ki je dobro rehabilitirana. Ne sme imeti dvomov in strahov. Od operacije mora poteči vsaj dve leti. Če izpolnjuje vse te pogoje, se lahko prične izobraževati za prostovoljno delo,« opisujeta pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prostovoljke. Njihovo delo je tako zahtevno, da ga ženska, ki ni •rdna, ki nima dovolj znanja, Preprosto ne bi zmogla. Ob "biskih bolnic po operaciji dojke, ki so še polne strahov Po eni strani zaradi same bolezni, po drugi zaradi sprememb, ki jih je prinesla v nji-
Projekt Pot k okrevanju je bil v letu 2004 izbran za najboljši prostovoljni projekt v Sloveniji.
hovo življenje. »Bolj pomembno od tistega, kar rečeš, je, da znaš poslušati in da začutijo, da v tebi ni strahov, da si premagal dvome in da bo to uspelo tudi njim. Da se zavejo, da gre življenje naprej, da iz slabega vedno pride tudi nekaj dobrega.«
Seveda pa prostovoljke pomagajo ženskam tudi bolj neposredno. Poleg vrste napisanih gradiv, ki odgovarjajo na številna vprašanja, jim ponudijo začasno prsno protezo in svetujejo, na kaj vse morajo biti pozorne, ko si izbirajo stalno protezo. Čisto konkretno jih pripravljajo na življenje po operaciji.
Njihova pomoč je cenjena, saj si v celjski bolnišnici praktično vse ženske po operaciji dojke želijo njihov obisk. Ponudijo jim ga zapo-
sleni na oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo, kjer glavna sestra Suzana Drame skrbi tudi za stalen kontakt s celjsko skupino za samopomoč.
Pot k okrevanju je druženje
Ljudje z enako izkušnjo bolezni in s podobnimi težavami najlažje zaupajo svoje stiske in učinkovito nudijo oporo z razumevanjem in izmenjavo izkušenj. To je eden glavnih razlogov, da se bolniki združujejo po vrsti obolenja. V okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije sedaj že 20 let deluje program organizirane samopomoči žensk z rakom dojke Pot k okrevanju. V Sloveniji deluje 17 skupin za samopomoč, med njimi tudi celj-- Št. 33-10.
Dnevi grmenja se pričenjajo!
Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila
Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4!
STEČAJI, PRISILNE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE (obdobje od 30.3.05-30.4.05)
1.	STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE
a)	MUSAR, ČISTILNI SERVIS IN TRGOVINA d.o.o. Radeče, opr.št.: St 12/05 (datum: 31.3.05)
b)	GOSTILNA KONJIČEK NOVAK STANKO s.p. Žalec, opr.št.: St 1/05 (datum: 11.4.05)
c)	MESARSTVO SUŠEČ, ROBERT SUŠEČ s.p. Velenje, opr.št.: St 22/05 (datum: 13.4.05)
d)	CALYPSO, EXPORT-IMPORT d.o.o. Slovenske Konjice, opr.št.: St 173/04 (datum: 13.4.05)
e)	'TOM" TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM, TOMPLAK HINKO s.p. Loka pri Žusmu, opr.št.: St 15/05 (datum: 13.4.05)
f)	PLANKO ANTON s.p., "AVTOPREVOZNIK-JAVNI PREVOZ BLAGA, Ponikva,
opr.št.: St 166/04 (datum: 13.4.05)
g)	UNIVERZÁL, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, TRGOVINA d.o.o. Petrovče,
opr.št.: St 17/05 (datum: 18.4.05)
h)	SG GOJZNIK, EMBALAŽA, OPREMA IN TRGOVINA, GOJZNIK STANKO s.p., Žalec
opr.št.: St 16/05 (datum: 18.4.2005)
i)	RR-CONSULTING, RADOVAN RIBIČ s.p. Slovenske Konjice.
opr.št.: St 174/04 (datum: 18.4.05) j) PRIMA INŽENIRING,
STORITVENO PODJETJE d.o.o. Vojnik, opr.št.: St 14/05 (datum: 18.4.2005) k) KAPLJICA L, TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. Velenje,
opr.št.: St 67/04 (datum: 18.4.05) I) TRGOVINA NA DEBELO V TRANZITU, OPREŠNIK MARTINA s.p. Planina pri Sevnici, opr.št.: St 11/05 (datum: 18.4.05) m) AVTOPREVOZNIŠTVO - KOVINOSTRUGARSTVO VERZELAK MATJAŽ s.p., Žalec opr.št.: St 137/04 (datum: 18.4.05) n) STP-BOŽIČ,
SERVISNO IN TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celje, opr.št.: St 40/04 (datum: 18.4.05) o) VIRI, PODJETJE ZA FINANČNE, TEHNIČNE, POSLOVNE STORITVE IN TRGOVINO d.o.o. Slovenske Konjice, opr.št.: St 133/04 (datum: 18.4.05)
2.	STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE IN TAKOJ ZAKUUČI a) POSEDEL DAMIJAN, ORGANIZACIJSKE IN
SVETOVALNE STORITVE OPTIMA s.p. Gomilsko,
opr.št.: St 7/05 (el. 99/I ZPPSL,
datum: 17.1.05, pravnomočen sklep: 26.4.05)
3.	STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKUUČI
a)	NAPO, TRGOVINA, ZASTOPSTVO, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA d.o.o. Velenje,
opr.št.: St 106/04 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 8.3.05, pravnomočen sklep: 5.4.05)
b)	ALOJZ LAZAR s.p., SERVIS, TRGOVINA, ROČNA PRALNICA IN VULKANIZACIJA "ALKOM" Braslovče, opr.št.: St 129/04
(čl. 99/II ZPPSL, datum: 8.3.05, pravnomočen sklep: 5.4.05)
c)	EDO PROMET, TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celje, opr.št.: St 93/04 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 29.3.05, pravnomočen sklep: 26.4.05)
d)	MESARIJA BOGNER, KRIVEC ŠPELA s.p. Nazarje, opr.št.: St 123/04 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 29.3.05, pravnomočen sklep: 26.4.05)
e)	TRANSPORT ROMAN KERIN s.p. Celje, opr.št.: St 128/04
(čl. 99/II ZPPSL, datum: 30.3.05, pravnomočen sklep: 26.4.05)
f)	AVTOPREVOZNIŠTVO, GRADBENA MEHANIZACIJA (AGM), DRGAJNER ZORAN s.p. Celje, opr.št.: St 4/02 (čl. 169 ZPPSL, datum: 30.3.05, pravnomočen sklep: 12.4.05)
g)	ŽELEZARNA ŠTORE, INŽENIRING - STORITVE d.o.o. Štore,
opr.št.: St 30/2000 (čl. 169/I ZPPSL, datum: 31.3.05, pravnomočen sklep: 12.4.05)
h)	SPIK, DRUŽBENO PODJETJE, SERVIS, PREVOZNIŠTVO, INŽENIRING
IN KOOPERACIJA ŠENTJUR d.o.o. Šentjur, opr.št.: St 6/99
(čl. 169/11 ZPPSL, datum: 19.4.05, pravnomočen sklep: 28.4.05)
4.	PRISILNA PORAVNAVA SE ZAČNE a) KILI, PODJETJE ZA PREDELAVO
KERAMIKE d.o.o. Uboje, opr.št.: St 24/05 (datum: 13.4.05)
KRAJEV
NOVI TEDNIK
Živahna sobota v mestu
Kvarnerska klapa je vabila v svoje kraje.	V mestu so se pojavili berači.
Partizanski tiski
Minula sobota je bila v Celju prav posebej živahna, še zlasti v starem mestnem jedru.
Na Glavnem trgu so zbiralci starin na tradicionalnem bolšjem trgu prodajali svojo robo. Na zvezdi so člani SDS ob postavljeni stojnici opozarjali mimoidoče na bližnji kongres. Pred turistično agencijo Dober dan je kvarnerska klapa s pesmijo, skromnim prigrizkom in prospekti vabila v svoje kraje. Pred lekarno so igrali andski indijanci. Na tržnici je bila običajna sobotna gneča, posebej dobro pa so šle v promet jagode. Gneča je bila takšna, da so še tradicionalni ulični muzikanti in nova mestna »pridobitev« -berači - komajda našli prostor zase.
BS, foto: GREGOR KAT1Č
Posel na bolšji tržnici je cvetel.
60-letnica osvoboditve in konca 2. svetovne vojne je bila za celjsko osrednjo knjižnico priložnost, da so iz zakladnice redkih tiskov prikazali tiskovine, nastale v času vojne v ilegalnih partizanskih tiskarnah.
Razstavo, ki bo do 21. maja na ogled v avli osrednje knjižnice, je odprl Ivan Goj-mir Melik, nekdanji direktor Cetisa, sicer pa tudi sam partizanski tiskar. Avtorja razstave sta Tatjana Kač in Marijan Pušavec, ki je ob otvoritvi povedal, da so partizanski tiski ravno tako pomembni kakor naši slovenski klasiki. »To je del slovenske zapisane kulturne dediščine in smo dolžni, kot pripadniki tega naroda, eni bolj, drugi manj ozaveščeni, da za to dediščino skrbimo in jo čim bolj neokrnjeno, obremenjeno s čim manj interpretacijami, predamo naslednjim rodovom,« je poudaril Pušavec. Med razstavljenimi tiski je posebne pozornosti vredna bibliofilska izdaja Prešernove Zdrav-ljice. »Natisnili so jo ob 100-letnici prve objave, leta 1944, v partizanski tiskarni Trilof
v Davči na Gorenjskem. Tisk je neverjetno estetski in zelo kakovosten, saj se je po toliko letih ohranil v prvotni, neokrnjeni obliki,« je povedal Pušavec.
Z vsako partizansko tehniko ali tiskarno je povezanih veliko človeških usod, tiskarji pa so bili izpostavljeni smrt-
ni nevarnosti, delali so v skrajno težkih razmerah, ob nenehnem pomanjkanju papirja, barv in druge potrebne opreme. Izbor razstavljenega gradiva je sestavljen tako, da prikazuje vsebinsko pestrost partizanskih tiskov, od onih, namenjenih dnevnim agitpropovskim potre-
bam, do onih, ki so beležili slovensko kulturo.
Ob otvoritvi je nekaj pesmi iz vojnih časov povedala Anka Krčmar, na kitaro je zaigral Karel Kvas, ki je tudi po koncu uradne slovesnosti poskrbel, da so zbrani še dolgo v noč prepevali partizanske pesmi. BRST
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Vranski župan Franc Sušnik z letošnjimi občinskimi nagrajenci
Nova cesta in kotlovnica za praznik
Ob prazniku vranske občine podelili nagrade - V petek pomembna pridobitev
Občina Vransko praznuje 14. maja občinski praznik. Že v soboto so na slavnostni seji v telovadnici Osnovne šole Vransko podelili občinska priznanja. Praznovanje se bo nadaljevalo, najpomembnejši dogodek pa bo v petek, ko bodo odprli kodovnico za ogrevanje na lesno biomaso in položili temeljni kamen za državni in regijski tehnološko-inovacijski center za razvoj alternativnih virov energije. . Priznanja občine Vransko so na slavnostni seji dobili Anja Štrumbelj, Jakob Mežnar in Mira Les, plaketi občine Vransko Ludvika Čulk in Julija-na Golob, grbe občine Vransko pa so dobili Justin Sedelj-šak, Vincenc Praprotnik in
Avguštin Piki. Župan Franc Sušnik je z letošnjo izbiro nagrajencev zelo zadovoljen: »Vesel sem, da smo dali poudarek gospodarstvenikom, ki so že zaključili ali pa zaključujejo svojo uspešno podjetniško pot. Prav je, da priznanja dobijo tisti, ki so naredili nekaj več kot naredijo ostali za skupno dobro, za boljši utrip, za boljše življenje v naši lokalni skupnosti.« Po slavnostni seji je sledila otvoritev ceste Klokočovec - Klance, na katero je 25 gospodinjstev čakalo približno sedem let. Naložba v cesto, ki je dolga približno štiri-kilometre, je vredna 60 milijonov tolarjev, ki sta jih dala občina in država, velik del pa so zbrali krajani sami s sa-
moprispevkom in več kot 600 urami prostovoljnega dela.
V petek bodo odprli kotlovnico za ogrevanje na lesno biomaso in položili temeljni kamen za tehnološko-inovacij-ski center za alternativne vire energije. Omenjeni center bo deloval v okviru Regijskega in-dustrijsko-tehnološkega središča Celje, pod okriljem novo ustanovljene platforme Eko-plat. »V tem centru bodo na področju razvoja novih tehnologij združili svoje moči industrija, razvojno-raziskovalne inštitucije in obe univerzi, tako ljubljanska kot mariborska,« pravi Sušnik in dodaja, da je prepričan, da bo Vransko s tem uspelo nadaljevati in pospeševati trend razvoja iz-
delkov na področju obnovljivih virov. Občina Vransko namreč po Sušnikovih besedah zavzema posebno mesto v Sloveniji, kar se tiče lesneTííomase: »Letošnji dobitnik občinskega grba Justin Sedeljšak je podjetnik, ki je že več kot pred dvajsetimi leti uspešno in prvi v Sloveniji izdelal napravo za izkoriščanje lesne biomase, podjetje KIV Vransko je edini večji proizvajalec teh kotlov v Sloveniji, ki poleg tega še veliko daje v razvoj.«
Na petkovi slovesnosti bosta prisotna tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.
ŠPELA OSET Foto: IT
Spomini iz zgodovine
V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu so slovesnost ob dnevu upora in 60. obletnici zmage nad fašizmom pripravili v petek, osrednja proslava v mozirski občini je bila v nedeljo na Rečici, v Velenju pa so včeraj v praznovanje vtkali tudi dan Evrope.
Slavnostni govornik v Žalcu, župan in poslanec Lojze Posedel, je v svojem govoru poudaril, da sta praznika zelo pomembna za Slovence, saj gre za praznovanje zmage nad največjim zlom človeštva - fašizmom in nacizmom. Po mnenju Posedela se moramo spomniti dogodkov iz svoje zgodovine, čeprav bi jih nekateri želeli razvrednotiti. Po njegovih besedah je slovenski narod vedno vedel, za kaj se bori. Posedela skrbi poskus spreminjanja zgodovinskih dejstev iz polpretekle zgodovine. Meni tudi, da o občutljivih temah ne bi smeli razpravljati v političnih razpravah, ki so ideološke. Žalski župan upa, da bomo znali najti pot in rešitve, ki bodo dobre za vse. Žalsko slovesnost so pripravili Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline, Veteransko društvo Sever in območni odbor Društva izgnancev.	US
Razprli so Jadra
Žalski zavod za kulturo, šport in turizem je v soboto v športnem centru pripravil prvo od 12 akcij Razpnimo jadra.
Med drugim so pripravili test hoje na 2 kilometra, Coo-perjev tekaški test na 2,4 kilometra, demonstracijo karate-ja, rokoborbe in ju jitsa, fit ligo, ki zajema pet športnih panog, spretnost rolanja in kolesarjenje ter izmero hitrosti teniškega servisa. Vrhunec prve akcije pa so bili dvigi z balonom kocka na vroč zrak, ki je največji na svetu, in atraktivni nastop petih padalcev iz Letalskega centra Maribor. Po besedah Uroša Vidmajerja je sodelovalo 420 udeležencev vseh starosti. Naslednja akcija bo.v četrtek v Žalcu in Pe-trovčah, kjer se bodo na prvem nogometnem turnirju pomerili učenci. V akciji Razpnimo jadra zbirajo udeleženci kontrolne nalepke, na zaključni prireditvi 29. maja pa bodo tisti, ki bodo zbrali največ nalepk, prejeli nagrade.
TT
Predstavitev raziskovalne naloge Ekate, pikate, cukáte me. Seveda so učenci OŠ Vinska Gora raziskovali nekdanje otroške igre in s svojim delom osvojili prvo mesto.
Mladi raziskovalci pred
novimi izzivi
V Velenju so v četrtek pripravili sklepno dejanje v letošnjem gibanju Mladi za razvoj Šaleške doline. Na razpis je programski svet prejel 54 raziskovalnih nalog; osnovnošolci so jih izdelali 35, srednješolci pa 19. Tem 54 raziskovalnim nalogam pa je treba prišteti še 15 nalog, ki so jih mladi raziskovalci pripravljali dve leti.
Po besedah predsednika ta Ravnikarja so mladi ra-ocenjevalne komisije Tone- ziskovalci ustvarili izjemne
naloge, pri katerih je bil užitek pisati ocene, ob tem pa težko izbrati najboljše. Vseeno pa je učencem in dijakom položil na dušo, naj ohranjajo posebnosti slovenskega jezika. Predsednik programskega sveta Franc Avberšek je
preletel 22-letno zgodovino raziskovalnega gibanja v Šaleški dolini. Posebej je opozoril, da večina raziskovalnih nalog prinaša nova vprašanja in izzive ter napovedal, da bo gibanje v Velenju živelo še naprej. Šoštanjski župan Milan Kopušar je pohvalil dejstvo, da se mladi raziskovalci vse bolj posvečajo lokalnemu okolju in odkrivajo pozabljena dejstva. »Ponosni smo na gibanje, naše otroke in mentorje,« je poudaril velenjski župan Srečko Meh, ki je k receptu za dobre raziskovalce dodal še spoštljive starše in razumevajoče okolje.
Komisija je v sodelovanju z recenzenti med osnovnošolci kot najboljše izbrala raziskovalne naloge o naravi in zdravju, starih drevesih v okolici Šoštanja, onesnaženem zraku, uporabi MP3 v praksi, otroških igrah, planinskem društvu Braslovče-Dobrovlje in športnih poškodbah. Med dijaki sta prvo nagrado prejela Kaja Flis, ki je raziskovala stilno zaznamovane člene kozolcev, in Oto Brglez za šolski spletni informacijski sistem.
US
Udeleženci na testu hoje na 2 kilometra.
NAKRATKO
Gasilci počastili Florjana
LETUŠ, PETROVČE - Svojega zavetnika sv. Florjana so včeraj počastili tudi gasilci braslovške občine in sektorja dve občinskega poveljstva Žalec, ki združuje PGD Arja vas, Dobriša vas - Petrovče, Drešinja vas, Kasaze - Liboje, Leveč, Velika Pirešica, Ponikva in Zavrh. Približno 150 gasilcev iz sedmih PGD občine Braslovče se je najprej zbralo pri gasilskem domu v Letušu in nato v povorki krenilo do cerkve sv. Janeza Krstnika, kjer je mašo daroval braslovški župnik Milan Gosak, med mašo pa je pel kvintet Dobroveljski fantje, ki so tudi vsi gasilci. Po maši so se zbrali v dvorani doma krajanov, kjer jih je pozdravil braslovški župan Marko Ba-lant. Gasilci sektorja dve žalskega občinskega poveljstva pa so se najprej zbrali na šolskem igrišču pri osnovni šoli in nato odšli v povorki v cerkev petrovške bazilike, kjer je mašo daroval pater Ivan Arzenšek, po maši pa so srečanje nadaljevali v gasilskem domu Dobriša vas - Petrovče. Sklenili so, da se vsa nabirka v cerkvi nameni prvi družini, ki ji bo požar prizadejal škodo.	TT
8	IZ NAŠIH KRAJEV	NOVITEDN K
H Dnevi Ugodnih nakupov
v maju
•	dnevne sobe	• pisarne
•	otroške sobe	• predsobe
•	spalnice	• kosovno pohištvo
•	jedilnice	• ostanki izvoznih programov
Gorenje Glin d.o.o. ■ Lesarska cesta 10 • 3331 Nazarje • Tel: (03) 839 31 38 www.gorenje-glin.si
Šentjur z botrstvom v Evropo
Pobratenje z mestoma v Nemčiji in Franciji bo prineslo vrsto prednosti
Čudovita žena iz najlepše dežele
Yvette in Lucien Cham-peroux je pot skupaj s skupino prijateljev, potem ko so si ogledali že velik del nekdanjega vzhodnega bloka, nekako logično zanesla še v Slovenijo: »Še pred nekaj leti je bil velik problem najti kakršnokoli informacijo o vaši deželi. Kot da v naših vodičih ne bi obstajala. Res imamo tujci veliko predsodkov, predvsem zaradi vaše socialistične preteklosti. Po pravici povedano, nisva vedela, kaj naj pričakujeva. Še pred tremi leti sva na primer v Bratislavi doživela, da sva v prazni restavraciji sedela drug drugemu nasproti ob dolgi mizi. Pa naju ni mogel postreči isti natakar in tudi računa nisva dobila skupaj, ker sva očitno sedela v različnih conah. No takih norosti pri vas nisva doživela.« Veliko prednost našega podeželja vidita prav v tem, da smo ohranili male kmetije, s čudovito pokrajino seveda. »Verjamem, da bi bile prav te 10. maj 2005 -
Pretekli konec tedna so predstavniki občine Šentjur preživeli na delovnem obisku v nemškem mestu Neu Anspach v centralni Nemčiji. Skupaj s francoskim mestom Saint Florent se bodo v prihodnjih letih povezali v pobrateno trozvezo, skozi katero bodo uresničevali skupne projekte na kulturnem, šolskem in športnem področju ter razvijali sodelovanje na področjih turizma in razvoja podeželja v duhu združene Evrope.
Neu Anspach in Saint Florent gojita tradicijo pobratenih mest že 23 let. Leta 2007 bo v Nemčiji slovesno praznovanje četrt stoletja prijateljstva med dvema občinama in med dvema narodoma, ki sta v zgodovini večkrat stala na nasprotnih bregovih, nemalokrat z orožjem v rokah. Pretekli konec tedna so Nemci v svojih domovih gostili dobro stotnijo Francozov in manjšo skupino Slovencev.
Tokratno srečanje je nosilo rdečo nit proizvodnje in trženja vin, zato je veliko manevrskega prostora našel predvsem Šolski center Šentjur. Navezali so pomembne stike, ki jih bodo
Marija živi v Neu Anspachu že skoraj 35 let.
Enzo in Han
izredno zanimiva destina-cija za francoske družine. Odkar smo vas bolje spoznali, se že letošnje poletje veliko ljudi odpravlja k vam. Zagotovo sta tako Šentjur kot cela Slovenija zanimiva za francoske turiste, pogrešam pa več prisotnosti francoskega jezika. V muzejih in restavracijah na primer.«
Enzo in Hanna Sarraci-no sta svetovljana, ki sta prepotovala že skoraj ves svet. On Italijan, ona Nemka, edina hči se je poročila z Indijcem in živela pet let v Ameriki. S stereotipi se res ne obremenjujeta: »Bila sva resnično presenečena. Vtis je naredila dežela kot taka. In predvsem ljudje. Izredno prijazni, odprti in predvsem gostoljubni. Prav veseliva se vezi, ki jih bova s časom še lahko stkala tukaj.«
Marija in Heinz Schôn imata prav posebno zgod-
a Sarracino
bo. On je Nemec, ona pri-1 seljena Slovenka iz Prek-murja. Heinz takoj pove, da jc Slovenija najlepša dežela, ker od tam prihaja njegova čudovita žena. Da ne gre le za besede, je skupaj s še petimi slovenskimi zdomci dokazal pred nekaj leti, ko so skupaj zbrali denar in gasilskemu društvu v Beltincih kupili cisterno. Še vedno jo uporabljajo.
Gerhard Maurer nasmejano predstavi najboljšo prijateljico, svojo 86-letno učiteljico francoščine, in še mimogrede navrže ocvirek! ali dva iz svojega življenja: »Skoraj kot otrok sem bil nasilno mobiliziran v Hitlerjevo vojsko. Prekrižaril sem Evropo in doživel marsikaj hudega, dokler me na koncu niso v Franciji zaprli. Takrat mi seveda na kraj pamet ni padlo, da se bom kdaj takole s Francozi bra-til.«
SAŠKA TERŽAN
v bodoče razvijali v stro-kovno-raziskovalne ter izobraževalne namene.
Ob prijateljstvu ni mesta za
vojno
Ob uradnem sprejemu je predsednik Društva franco-sko-nemškega prijateljstva v Neu Anspachu, Klaus Mainz, povedal, da ga prihod novega člana v družino izredno veseli in da upa, da bo pogodba čimprej podpisana. Se posebej je poudaril simboliko dneva pred 60. obletnico konca druge svetovne vojne: »Ob tej visoki obletnici bi opozoril predvsem na pristno in tesno prijateljstvo, ki so ga v desetletjih ustvarili ljudje dveh skozi zgodovino večkrat sovražnih narodov. In to je več, kot stori marsikateri politik. Kjer se ljudje pogovarjajo, je razumevanje, in kjer je razumevanje, je prijateljstvo. Ob prijateljstvu pa ni mesta za vojno.«
Direktor občinske uprave Jože Palčnik vidi v tem povezovanju za občino velike možnosti: »To je idealna priložnost, da se z okoljem, ki je za nas relativno drugačno, podrobneje seznanimo in povežemo. Ne-
Gerhard Maurer s svojo 86-letno učiteljico francoščine
kaj dni preživeti v krogu družine v Franciji ali Nemčiji predstavlja povsem drugačen stik kot običajen izlet zaradi nakupovanja ali turizma. Pri tem se moramo zavedati, da imamo veliko, kar lahko ponudimo, da imamo čudovito krajino in prijazne ter gostoljubne ljudi. Nedvomno s tem gradimo neko podobo Šentjurja in nenazadnje tudi Slovenije. Tujci so bili nad našimi kraji navdušeni. In četudi se »evro učinkov« ne bo dalo takoj izmeriti, gre za dolgoročen proces, ki lahko prinese veliko pozitivnega.«
gorenje
Zlata Ploštajner, predsednica šentjurskega odbora za mednarodno sodelovanje, je povedala, da se je Šentjur odzval na povabilo skupnosti občin, Francozi so bili nad predstavitvijo navdušeni in s pomočjo veleposlanice Magdalene Tovornik so navezali stike. Ob prvem obisku v Franciji se je povezava razširila tudi na njihovo pobrateno mesto Neu Anspach. Možnosti, ki se s tem odpirajo, so velike, predvsem v povezovanju društev z različnimi projekti, v organizaciji kulturnih in športnih prireditev, šolskih izmenjav, učenja tujih jezikov, izmenjav mladih, turistične promocije in tkanja vezi na osebni ravni, pa tudi sodelovanja s skupnimi projekti na evropskih razpisih je izjemna priložnost, saj večina EU programov zahteva sodelovanje partnerjev iz večih držav in stalno partnerstvo zelo olajša pripravo dobrih projektov.
Yvette in Lucien Champeroux
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
Zidar nezaželen!
Strokovni tim, kot se predstavlja skupina strokovnjakov Kozjanskega parka, zahteva zamenjavo direktorja
Kozjanski park sodi ob Triglavskem in Škocjanskem med tri dobro organizirane slovenske parke in ima ugled tudi v tujini. V vsaki uspešni zgodbi pa je vedno tudi kaj neprijetnega. Priznati moramo, da so medsebojne nesporazume v Kozjanskem parku vse do prvih dni maja pred javnostjo uspešno skrivali. Vendar take občutljive stvari ne ostanejo dolgo prikrite in tako imamo pred vrati zgodbo, katere konec je težko predvideti.
Že 22. februarja letos je skupina brez imen in priimkov poslala tri strani dolgo anonim-ko ministru za javno upravo dr. Gregorju Virantu. Potem je anonimka menda štirinajst dni vandrala na relaciji ministrstva za javno upravo in ministrstva za okolje, ki tudi imenuje in razrešuje direktorja v Kozjanskem parku. 21. marca je šest podpisnikov (štirje ÍZ Kozjanskega parka Valerija Slemenšek, Bernard Goršak, Mojca Kunst in Vesna Zakonj-šek ter župana Bistrice ob Sotli Jože Pregrad in Kozja Andrej Kocman) s pismom obvestilo predsednico Sveta JZ Kozjanski park, Janjo Kokalj - Prošek, da so ministru Virantu posredovali dopis glede nepravilnosti, ki se dogajajo v Kozjanskem parku. V dopisu med drugim pišejo: »Prav tako prilagamo zapisnik inšpekcijske službe, ki je opravila pregled in je ugotovila številne nepravilnosti ......dnevno se srečujemo po našem mnenju z neprofesionalnim odnosom nadrejeni - podrejeni, ki je bolj v duhu polpretekle totalitar-
Franci Zidar
ne prakse kot pa sodobnega me-nagementa. Prosimo vas, da zaradi aktualnosti trenutnih razmer razumete situacijo in skli-čete izredno sejo JZ Kozjanski park z edino točko dnevnega reda: glasovanje o nezaupnici direktorju Franciju Zidarju. Prosimo vas, da sejo, na katero bodo vabljeni izrecno samo člani sveta JZ, skli-čete zunaj Kozjanskega parka, saj menimo, da bi prisotnost direktorja JZ Kozjanski park vplivala zelo destruktivno na demokratični potek seje.«
25. marca je bila v Ljubljani na ministrstvu za okolje izredna seja, ki se je končala brez prave odločitve. Celotni strokovni tim JZ Kozjanski park (kot nastopa 9 univerzitetno izobraženih strokovnjakov brez imen) je na izredni seji sveta predložil odstopno izjavo, v kateri kot edini razlog svojega kolektivnega odstopa navaja nevzdržne razmere, ki že nekaj let trajajo na relaciji direktor-strokovni ka-
der. »Zamenjavo direktorja, ki lahko edina izpelje to organizacijo iz globoke krize in težav, v kateri se je znašla zaradi napak sedanjega vodstva, podpira, poleg celotnega strokovnega kadra, tudi večina ostalih zaposlenih. Stisko zaposlenih so razpoznali in razumeli tudi predstavniki večine lokalnih skupnosti, ki so sami kot razlog za mnoge svoje težave ugotovili nezmožnost konstruktivnega sodelovanja z vodstvom parka.«
Zanimivo je bilo mnenje župana Kozja Andreja Kocma-na, ki je bil med podpisniki zahteve. Na izredni seji je moral zastopati mnenje občinskega sveta, to pa je bilo drugačno. Andrej Kocman ni glasoval proti direktorju.
Izjave v javnosti
Vprašanje je, kako dolgo bi se neprijetna zgodba še skrivala pred javnostjo, če ne bi direktor delavke z mesta vodje službe za promocijo in marketing prestavil na nižje delovno mesto z zadolžitvijo za gospodarjenje s parkovno infrastrukturo in organizacijo obiskov parka. Javnost je tako izvedela za izjavo strokovnega tima, ko jo je Zidar pred dnevi med drugim zavrnil z utemeljitvijo, da je svoj pozitiven pogled na delovanje parka in direktorja podalo tudi dvajset predstavnikov lokalnih skupnosti in civilne družbe s področja parka v posebni pisni izjavi. Za izjavo tima pa meni, da so jo podali zgolj z namenom, da se onemogoči njegova ponovna izvolitev na mesto direktorja. »To je lahko le
rezultat dejstva, da tako kot od sebe tudi od sodelavcev zahtevam vsakodnevno profesionalno, natančno in učinkovito delo ter zasledovanje ciljev parka, ki sem jim sam s svojim delom v celoti predan,« piše Zidar.
Direktor Franci Zidar bo v sredo, 11. maja, na gradu Pod-sreda vodil tiskovno konferenco, na kateri bo predstavil opravljeno delo v letu 2004 in program dela za leto 2005.
Dejstvo je, da direktorju Franciju Zidarju, ki je tako ali drugače na čelu Kozjanskega parka od leta 1982 dalje, poteče mandat konec maja. Bitka za njegovo mesto se je začela mnogo prej in nekateri so se že videli na direktorskem stolčku. Zanimivo je, da so bili isti ljudje, ki zdaj Zidarja predstavljajo kot zaviralca razvoja in mu očitajo mnoge grehe, lani med predlagatelji, da je za dobro in uspešno delo dobil najvišje priznanje občine Kozje.
V četrtek naj bi po nekaterih informacijah imenovali vršilca dolžnosti, ki ga imenuje ministrstvo za okolje. Pred tem morajo pri sedanjem direktorju ugotoviti in dokazati krivdne razloge ali pa z vršilcem dolžnosti počakati do izteka Zidarjevega mandata. Vprašanje pa je, če je glavni vzrok za napad na direktorja res njegov odnos do ljudi in projektovali pa koga moti včasih rdeče sonce nad razcvetelim parkom.
TONE VRABL
Minister v razpadajoči šoli
Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver si je med petkovim obiskom v Rogaški Slatini med drugim ogledal III. osnovno šolo, namenjeno učencem s posebnimi potrebami iz šestih obsoteljskih občin. Občine soustanoviteljice se o obnovi tega objekta ne uspejo dogovoriti že več let, zato je starinska šola, ki jo obiskuje 47 učencev, v poraznem gradbenem stanju.
Kot smo že poročali, so iz občine Šmarje pri Jelšah najprej dolgo ostro nasprotovali da tuje, slatinske lastnine ne bodo obnavljali brez vknjižbe svojega deleža v zemljiško knjigo. Zaenkrat ni soglasja k obnovi III. osnovne šole edino iz občine Podčetrtek, kjer imajo za tamkajšnje otroke s posebnimi potrebami svoj, dislocirani oddelek.
Minister, ki si je šolo v petek ogledal, je dejal, da bo projekt celovite obnove v prihodnjih letih gotovo udejanjen, saj investicijsko vzdrževanje ne zadošča več. Kot je še povedal, je ministrstvo za šolstvo in šport pri tem pripravljeno sodelovati. To se
Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver med ogledom III. osnovne šole v Rogaški Slatini, skupaj z županom mag. Brankom Kidričem. Šola, ki je namenjena učencem s posebnimi potrebami, je v poraznem stanju, saj se obsoteljske občine o obnovi ne uspejo dogovoriti.
bo seveda lahko zgodilo šele v prihodnjih letih, saj v letošnjem državnem proračunu za to šolo ni denarja.
Glede soglasja za obnovo III. osnovne šole iz občine Podčetrtek (od koder bi morali v treh letih nameniti za obnovo v Rogaški Slatini 4 mi-
lijone tolarjev) je minister dejal, da je podčetrteški delež nizek, zato meni, da bodo tam svoje mnenje spremenili.
Sicer se je minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver med obiskom Rogaške Slatine najprej seznanil z različnimi občinskimi projekti, ki mu jih - Št. 33 -10.
je predstavil župan mag. Branko Kidrič. Nato je obiskal srednješolski Šolski center Rogaška Slatina, kjer se šolajo gimnazijci ter bodoči steklarji in optiki iz vse Slovenije. Obisk je nadaljeval v sosednji občini Slovenska Bistrica.
BRANE JERANKO L maj 2005 -
Kje je Avstrija?
Vozniki tovornjakov, ki uporabljajo mednarodni mejni prehod Dobovec ter nameravajo v Avstrijo, so na velikem križišču v Podplatu velikokrat zmedeni oziroma nevedni. Od tam je najkrajša pot v Avstrijo čez Poljčane, nevedni vozniki pa zaidejo vse do Dramelj ali celo do Celja. Tam nato ustvarjajo dodatno gnečo na cestah, ki bi jo bilo mogoče preprečiti.
Občinski svetniki Rogaške Slatine so opozorili na ta problem na zadnji seji, ko so zahtevali, da je treba postaviti v Podplatu vidni smerokaz za Avstrijo, za najbližjo avtocesto. Problem je resen, saj so na območju Policijske postaje Rogaška Slatina, ki pokriva tudi območje občine Rogatec, lani opazili na meji v Dobovcu kar 15-od-stotni porast tovornega prometa. Vzrok je okrepljeno
gospodarsko sodelovanje z balkanskimi državami ter preusmerjanje tovornjakov z mejnega prehoda Gruškovje (na ptujskem območju), kjer morajo vozniki čakati dalj časa. Sicer je bilo tudi na meji v Dobovcu lani že kar 115 prometnih zastojev, ko so morali vozniki čakati več kot eno uro.
Kot je svetnikom med drugim poročal komandir, policijski inšpektor Bernard Petanjek, je mejo lani prestopilo kar 16 odstotkov manj osebnih vozil, na vseh treh mejnih prehodih pa tudi šest odstotkov manj potnikov, med katerimi kot vedno prevladujejo tujci. Na državni meji je bilo lani prav tako precej manj ilegalnih prehodov, med ilegalnimi prebežniki pa je bilo največ državljanov Srbije in Črne gore, predvsem s Kosova.
BRANE JERANKO
Na križišču v Podplatu oznaka za Avstrijo sicer je, vendar premajhna in slabo vidna. Nevedni vozniki, ki se s Hrvaškega odpravljajo v Avstrijo, tako po nepotrebnem vozijo vse do avtocestnega priključka v Dramljah ali v Celju. Pritožb ni malo.
[z|p|o]
javni gospodarski zavod za urejanje javnih parkirišč
telefon: 03 42 82 650 faks: 03 42 82 668 e-pošta: zpo@celje.si
razpisuje zbiranje ponudb za najem
PROSTOROV S SAVNAMI IN SPREMLJAJOČIMI POVRŠINAMI
V	PRITLIČJU DVORANE »B« GOLOVEC
(ZIMSKI BAZEN GOLOVEC)
Predmet najema so prostori s savnami in spremljajočimi površinami v skupni izmeri 380 m2, ki se nahajajo v pritličju dvorane B Golovec, poleg garderobnega dela zimskega bazena Golovec, Dečkova cesta 1, 3000 Celje, in predstavljajo zaključeno celoto.
V	prostorih je trenutno postavljenih šest savn, imajo poseben in samostojen zunanji vhod, za stranke pa je na voljo brezplačna souporaba velikega parkirnega prostora. Razpisno dokumentacijo in več informacij lahko interesenti dobijo na sedežu ZPO-ja Celje vsak delovni dan med 8. in 14. uro.
Pri izboru najemnika bodo upoštevane ponudbe, ki bodo na ZPO Celje prispele do .18. 5.2005 do 12. ure.
10
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Renata Kosi: »Nestrpno pričakujemo izid novega kataloga turističnih kmetij.i
Z griča v Geoss
Sprejeli smo vabilo in obiskali turistično kmetijo odprtih vrat, kakor se imenuje kmetija Faturjevih
v	Slatini pri Ponikvi 12 v šentjurski občini, od koder smo spoznali tudi turistično kmetijo v središču Slovenije.
Spoznanje, da je na deželi lepo, se zadnja leta vse bolj pretaka skozi miselne tokove Slovencev in ne samo Evropejcev, ki so že pred nami spoznali čar kratkih počitnic na deželi. Sem gre šteti tudi enodnevne, v naprej napovedane izlete s počitkom za dobro kosilo ali večerjo ob domači glasbi ali klepem z gospodarjevo družino. Faturje-
vi	imajo s takimi gosti veliko izkušenj in radi jih sprejmejo medse, da se skupaj počutijo kot velika družina. Pa saj to v resnici tudi so! Gospodar Janez, gospodinja in odlična kuharica Martina, ki zna dobro vrteti tudi jezik, zabavati in nasmejati goste, sin Janko, za katerega upajo, da bo ostal na kmetiji kot naslednik z dvema otrokoma in ženo Brigito. V bližino doma se je na veliko kmetijo Žnidarjevih omožila hčerka Arijana, ki ima tudi tri otroke. Vnuki so Faturjevima v veliko veselje.
Pot k njim vodi iz Celja v Šentjur in nato proti Ponikvi. Kmetije na gričku skoraj ni mogoče zgrešiti. Tisti, ki so tam že bili, pravijo, da je mogoče k Faturjevim priti tudi po omamnem vonju, ki se vije iz kuhinje, kadar se okrog štedilnika vrtita Martina in Brigita. K temu sodi kajpak žlahtna kapljica, ki se prileže tudi potem, ko se gostje ali izletniki vrnejo z izletov po bližnji okolici: od Slomškovine do bližnjih term in številnih drugih znamenitosti po Kozjanskem.
Faturjeva kmetija, pripoveduje gospodar Janez, obsega 12 hektarjev obdeloval-
Razstava tihožitij, portretov in pejsažev je pritegnila likovne ustvarjalce iz vse Slovenije. Na odprtju je množico zbranih pozdravil konjiški župan Janez Jazbec, kulturni program pa so prispevali učenci Glasbene šole Slovenske Konjice.
Zlata paleta v Konjicah
Veliko zanimanje za razstavo tihožitij, portretov in pejsažev
ne zemlje, od tega je nekaj hektarov gozdov. V hlevu maha z repi 30 do 35 glav goveje živine in vsak dan namolzejo 200 litrov mleka. Znani so tudi po vzreji piščancev. Janez pokritizira državo (znan je po tem, da nima dlake na jeziku) zaradi neustrezne delitve subvencij in papirnate vojne, ko gre za kakšno novo pridobitev, pri čemer ima v mislih »žegen« za domačo klavnico.
Tako v občini, kot je ob obisku na tej kmetiji zatrdil župan Štefan Tisel, kot pri Združenju turističnih kmetij Slovenije, kot je pritrdila Renata Kosi, svetovalka za podeželje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, zavodu Celje, se bodo tudi v prihodnje trudili razvijati turizem na podeželju in ubraniti kmetije pred propadom, kar se na žalost že marsikje dogaja.
Med novostmi Kosijeva predstavi nov katalog turističnih kmetij za leto 2005/06, ki bo izšel v kratkem in ga bo mogoče naročiti po telefonu (03)491-64-80(81), ali po elektronski pošti: ztks@siol.net
Na gričku blizu Geossa
S kmetije Faturjevih smo spoznali in predstavih tudi kmetijo Velika štanga 17 v Šmartnem pri Litiji (01) 899 10 87, kjer gospodari družina Zvoneta Končině. Kmetijo Na gričku, kakor se imenuje domačija na 480 metrih, obiskujejo od mestnega hrupa utrujeni ljudje, zlasti iz prestolnice in okolice. Na podeželju, čisto blizu geometrijskega središča Slovenije (Geoss), je ob kulinaričnih
dobrotah in dobrem vinu veliko priložnosti za pohodniš-tvo, kolesarjenje, lov in ribolov in pravi raj za otroke, pove Zvone Končina, ko opisuje prostrane zelene travnike in hribčke, od koder je lep razgled na dolenjsko gričevje in zasavsko hribovje.
V veliki avli Kulturnega doma Slovenske Konjice so v petek odprli razstavo Zlata paleta za slikarstvo na temo tihožitij, portretov in pejsažev. To je druga od treh razstav, ki jih organizira Zveza likovnih društev Slovenije v sodelovanju z republiškim javnim skladom za kulturne dejavnosti. Pri postavitvi te razstave je sodelovalo Kulturno društvo Konjiških likovnikov.
Letošnje razstave Zlata paleta so se pričele aprila v Temenici z razstavo na temo risbe in grafike, zaključile pa se bodo še ta mesec z razstavo na temo abstraktno slikarstvo v Mengšu.
Na razstavi v Slovenskih Konjicah sodelujejo avtorji iz 16 likovnih društev, ki so prijavili kar 250 likovnih del.
Tričlanska strokovna komi sija, v kateri so bili akadem ski slikar Dušan Lipovec, aka demski kipar mag. Ljubo Zi dar in akademski slikar doc Boge Dimovski je za razsta vo izbrala 60 likovnih del Izbor so opravili v več krogih, komisija pa je podelila tudi 10 certifikatov za kakovost in Zlato paleto za najboljše delo.
Priznanja in certifikate je na odprtju razstave podelil predsednik Zveze likovnih društev Slovenije Ljubo Zidar, dobitnik Zlate palete pa ostaja skrivnost vse do zaključne prireditve. Med desetimi dobitniki certifikatov kakovosti jih je polovica s celjskega območja. To so Marjana Verbuč, Romana Lah in Zupane Klemen iz Likovnega društva Šaleških likov-
nikov Velenje, Vojko Kumer iz KUD Oplotnica - likovna sekcija, sicer dolgoletni član Kulturnega društva Konjiških likovnikov Slovenske Konjice, od koder je tudi Milan Lamovec.
Kot ugotavlja višji kustos mag. Boge Dimovski, je zanimanje za skupne predstavitve vsako leto večje, opazno pa raste tudi kakovost likovnih del. Vsaka nova razstava je v likovnem.in tehničnem pogledu po njegovem mnenju bolj izenačena, vsebinsko bolj poglobljena in motivno pestrejša.
Slikarska razstava tihožitij, portretov in pejsažev bo v Slovenskih Konjicah na ogled mesec dni v avli kulturnega doma, v zdravstvenem domu ter v prostorih Občine.
MILENA B. POKLIČ
Gledali bi, plačali pa ne
V Slovenskih Konjicah so imeli kabelsko televizijo med prvimi v Sloveniji. Kabelsko razdelilni sistem je kljub zastarelosti še dokaj ohranjen, tako da bo lahko še nekaj časa opravljal svojo funkcijo.
Z mesečno naročnino približno tisoč tolarjev je med najcenejšimi v Sloveniji, kljub temu pa ima precej neplačnikov. Kot so ugotavljali na zadnji seji sveta Krajevne skupnosti Slovenske Konjice, v okviru katere deluje Kabelsko razdelilni sistem, je bilo ob koncu preteklega leta že za 1,7 milijona tolarjev neplačanih naročnin. Sistem namreč onemogoča posamezno izključevanje neplačnikov, način za izterjavo dolgov vsaj 40 najbolj vztrajnih dolžnikov, pa še iščejo. To bo tudi ena izmed nalog novega programskega sveta in novega direktorja, za katere sedaj zbirajo predloge.	MBP
Za posodobitev postaje
Zdravstvena postaja v Vitanju je premajhna, njeni prostori v stanovanjskem bloku pa so tudi neustrezni. V Vitanju zato že nekaj časa razmišljajo, kako postajo posodobiti.
l»ridobiti želijo predvsem prostore za laborato-njske preiskave, ízlioijšati dostopnost in [K>sodo biti opremo Najlažje bi probleme rešili z novogradnjo, vendar bi bila ta za občino predraga, zato razmišljajo vsaj o pnzidku. IVidi ta bi stal vsa) 15 , ' ' milijonov tolarjev. Čeprav bi del sredstev prispe vala država, si skromen vitamski proračun tudi dogaja- preostanek težko privošči, še zlasu, kei je v vsakem primeril potrebna posodobitev opreme. Zdrav nik Boian Kibič opozarja predvsem na nujen nakup defibnlalorja. ki je potreben za IkiIjšo oskrbo življenjsko ogroženih bolnikov. MBP Št. 33 -10. maj 2005 -
Obnova
kanalizacije in ceste
V	Vitanju želijo do prihodnjega leta, ko bodo praznovali 700-letnico podelitve trških pravic, urediti glavno cesto skozi trg. Občina Vitanje je letos iz proračuna namenila tudi 19 milijonov tolarjev za obnovo stare in dotrajane kanalizacije v središču kraja.
Gre za nadaljevanje že lani začetih del. Zdaj gradijo glavni kanalizacijski vod in priključke do hiš. Nov sistem bo omogočal ločeno odtekanje odpadnih in meteornih vod, letos pa ga bodo zgradili do točke, kjer naj bi ga kasneje priključili na čistilno napravo. Hkrati s kanali- j zacijo bodo rešili tudi oskrbo z elektriko in ulično razsvetljavo.
Če jim bo uspelo posodobiti tudi cesto skozi Vitanje, bo trg kot prenovljen. Predstavniki občine so se z direkcijo za ceste že dogovorili, da bodo pohiteli z modernizacijo te ceste, vredno sto milijonov tolarjev, ki je bila prvotno predvidena šele čez dve leti ali tri. To pa tudi pomeni, da se je Vitanje vsaj zaenkrat odpovedalo izgradnji obvoznice.
V	sklopu prenove ceste Nova Cerkev-Vitanje sta bili namreč predvideni obe možnosti: posodobitev ceste skozi trg in izgradnja obvoznice, a bi bilo treba po; oceni ministrstva na obvoznico čakati Še vsaj deset let. V občinskih prostorskih in dolgoročnih finančnih planih ima obvoznica še vedno pomembno mesto, saj lahko edina dolgoročno razreši vitanjske prometne zagate.	MBP
NOVI TEDNIK
KULTURA
11
Tisoč in en obraz igralca
Jernej Šugman - Hamlet ali Veso - kultni McMurphy v SLG Celje
Za svoje gledališke kreacije je Jernej Šugman prejel več nagrad: Se-verjevo za študente igre (1992), leto kasneje fakultetno Prešernovo nagrado za vlogo Astrová v Stričku Vanji, leta 1994 Borštnikovo nagrado za mladega igralca za vlogo Maksa v Kralju na Betajnovi. Borštnikovo nagrado za naslovno vlogo v Hamletu (1995), Severjevo nagrado za vloge Hamleta, Jurija v Grmačah, Hodgea v Arkadiji in Komarja v Hlapcih (1996), Borštnikovo nagrado in nagrado občinstva Borštnikovega srečanja za vlogo Baala (1999), dva zlata lovorova venca MES Sarajevo, pa spet Borštnikovo nagrado za vlogi Alcesta v Ljudomrzniku in Pozza v Čakajoč Godota (2000).
Po dveh mesecih študija, po številnih vajah na odru celjskega gledališča pod režijskim vodstvom priznanega režiserja Dušana Jo-vanoviča, bodo v petek, 13. maja, ob 19.30 dvignili zastor za zadnjo premiero v tej sezoni.
Let nad kukavičjim gnezdom, roman Kena Keseya iz leta 1962, ki ga je Dale Wasserman leta 1974 predelal v gledališko igro, ostaja v spominu zlasti kot filmska uspešnica, nagrajena s petimi Oskarji, v režiji Miloša Formana in z Jackom Nicholsonom v vlogi Mc-Murphyja, kaznjenca svobodnega duha, iskrivih misli in ostrega jezika. Kultni film. Slovenska krstna uprizoritev dela bo dovolj velik igralski izziv za gosta iz SNG Drama Ljubljana, Jerneja Šugma-na. Na gledališki, filmski in televizijski sceni nedvomno velika igralska osebnost, prvak matičnega gledališča, kamor je bil povabljen leta 1992, da bi v 13 (srečna številka!) letih ustvaril vrsto velikih, pomembnih in markantnih vlog ... Prav gotovo se jim bo pridružil tudi lik McMurphyja, ki v norišnici s svojo neustavljivo energijo in smislom za humor takoj poruši ustaljeni red in dnevno rutino na oddelku.
Kaj menite o povabilu v Celje, kjer boste delali prvič?
Povabil me je režiser Dušan Jo-vanovič. Vabila sem bil zelo vesel tako zaradi njega kot zaradi ljudi, ki jih poznam iz celjskega gledališča. Tudi zato, ker poznam film. Gre za film brez napake! Odločitev ni bila težka.
Kako ste se lotili lika McMurphyja?
Zanimiva vloga ... McMurphy, ki je bolj neprilagodljive narave, se takoj zaplete v težave z zdravniki, I medicinsko sestro Ratched, igra jo Lučka Počkaj, sledijo elektrošoki in v bolnišnici naredijo iz popolnoma normalnega, sicer neprilagodljivega človeka, popolnega bebca.
Jernej Šugman, rojen 23. decembra 1968 v Ljubljani, je član SNG Drama Ljubljana od leta 1992. Bil je àe študent na igralski akademiji v Ljubljani, ko ga je tja povabil Janez Pipan, tedaj gostujoči režiser, in mu zaupal glavno vlogo v predstavi Domači učitelj. Takoj po akademiji je dobil stalni angažma v Drami in začele so se vrstite številne vloge. Med njimi se tudi sam rad spomni naslovne vloge Hamleta, vlogo Sep-timusa Hodge v Arkadiji je na Dnevih komedije videlo tudi celjsko občinstvo, prav tako smo ga v vlogi Serga videli v Celju v predstavi Art.
Ste si pred študijem ogledali kakšen oddelek za psihiatrijo v
Letni koncert
I Člani Mešanega komornega pevskega zbora Celje bodo imeli 12. maja letni koncert z gosti. Ob 19.30 bo poleg zbora v Narodnem domu nastopila Vokalna skupina Kompolčani, koncert pa bodo z glasbenimi vložki popestrili tudi dijaki Glasbene šole Celje. Zbo-rovodkinja in umetniški vodja vokalne skupine je Dragica Žvar.
Sloveniji? V romanu se stvari dogajajo nekje na severovzhodni obali ZDA?
Ne, za to priložnost ne, pač pa že pred leti, za drugo vlogo. Ogledal sem si ljubljansko psihiatrijo. Najbolj me je presenetilo to, da so se mi zdeli bolniki neverjetno normalni. In to, da jih je velika večina hodila tja prostovoljno. Tako kot v naši predstavi: večina bolnikov je v norišnici po lastni volji. In tu se mi zdi zanimiva povezava gledališke igre s sodobnim svetom, kjer sicer živimo svobodno življenje in nam nihče ničesar ne odreka, pa vendar bi zelo težko vsak zase rekel, da živi povsem svobodno.
Ob osrednjem liku gre v predstavi še za nekaj vzporednih usod ...
... kot na primer vloga Indijanca Bromdena. Igra ga Tarek Ras-hid. Ta vloga je bila posebej aktualna vloga v času nastanka romana, ko so v ZDA Indijanci začeli izgubljati vse pravice. Indijanec se odloči, da bo igral gluhonemega človeka in tako sliši vse resnice, ki se govorijo pred njim. Izpove se McMurphyju... Vsega ne sme-va izdati.
Gre za psihološko zelo zanimive vloge. Ste jih dolgo »luščili«? Vsak zase, vsi skupaj?
Res smo se morali precej poglobiti v like in srčno upam, da nam je uspelo.
Sicer pa, Jernej, ko ste se odločali za pot igralca - kaj sta vam svetovala oče in mama?
Nista posebej nasprotovala moji želji, za kar sem jima bil zelo hvaležen. To je namreč poklic, ki ga ne moreš ne priporočati ne odsvetovati. Je pač treba tvegati. Svojim otrokom, če jih bom imel, tega ne bi priporočil. A če bi si zelo želeli, bi jim pustil, seveda.
Čeprav se ne zgodi prav pogosto, da igralci iz nacionalnega odhajajo v izposojo v druga gledališča po Sloveniji, je Jernej Šugman v svoji karieri sodeloval in ustvaril vrsto imenitnih likov, tako v Mestnem gledališču ljubljanskem, Prešernovem gledališču Kranj, SNG Nova Gorica in - zdaj prvič tudi v Celju, na odru, kjer sta pot začela tudi njegova starša, igralca Zlat-ko in Maja Šugman.
Že s TV-likom vratarja Vesa leta 1994 v Teatru Paradižnik ste dobesedno znoreli staro in mlado, zdaj vas na ulici cukajo za rokav, obsedeni z Našo malo kliniko. Vam to godi?
Ne vedno. Priljubljenost gre v veliki meri na račun TV-medija. Samo primer in komentar ne bo več potreben: če bo predstava Let nad kukavičjim gnezdom imela, denimo, 30 ponovitev, jo bo videlo 12 tisoč ljudi - eno epizodo NMK pa vidi 500 tisoč ljudi ... - Št. 33 -10. maj 2005 -
Kako nastaja NMK, kako kaj Veso?
>E, Veso je u redu. Veseo. Dela.< Epizodo posnamemo v manj kot dveh dneh, zato je priročno, da smo igralci hitro na razpolago.
Koliko delov posnamete vnaprej?
Posneli smo vse za letos, to je 30 delov, in res ne vem, koliko jih je bilo doslej predvajanih. Vem pa, da bo nadaljevanje sledilo v drugi sezoni, saj bomo začeli snemati prihodnji mesec.
Ker tako hitro snemate, so pomembni dobri scenariji, vendar vas včasih potegne, da še kaj dodate, improvizirate, ali ne?
Malo že. Včasih mi kakšna replika ni všeč, pa kaj spremenim ali
dodam ... Tudi zabavamo in nasmejimo se med snemanji, a v glavnem je to delo. Igra.
Od kod ta južnjaški Vesov naglas čistokrvnemu Slovencu - oče Zlatko je doma iz okolice Ptuja, mama Maja z Ljubnega ob Savinji?
Ne vem. Že od nekdaj sem imel ta jezik v ušesih. In prišel mi je prav zajik Vesa.
Kako nabirate kondicijo za delo? Ker pravite, da zmanjkuje časa že za ogled filmskih predstav, ga tudi za kakšen hobi najbrž nimate. Ali pač?
Ne zbiram znamk, prtičkov, značk ali česa podobnega in to me ne bi veselilo, tudi če bi imel čas. Pač pa dvakrat na teden igram košarko. S kolegi v dvorani ob pol enajstih zvečer, po predstavah, in je prav lušt-no, saj potem še malo posedimo in si oddahnemo.
Igralec z osupljivo energijo, na ulici preprost fant, na odru ali ekranu človek tisočerih obrazov je ustvaril tudi vrsto odličnih filmskih vlog. V zadnjih letih je nastopil v odmevnih celovečercih: Blues za Saro (1999), Sladke sanje (2001), Zvenenje v glavi (2002) in Predmestje (2004). Prejel je Stonovo nagrado za vlogo taksista v filmu Blues za Saro, z vlogo Kebra v Zvenenju v glavi je postal igralec leta. Pripravlja se na snemanje novega filma.
Za kondicijo ravno dovolj ...
... še posebej, ker bom zdaj snemal vlogo boksarja.
Za fizično kondicijo je pomembna tudi zdrava prehrana ...
Joj, za to temo si boste morali najti kakšnega drugega sogovornika!
Torej vam je bolj všeč Vesov jedilnik: pečenje, čevapčiči, ražnjiči?
>E, bre, tako je.< <
Po končani sezoni čakajo igralce zaslužene počitnice. Kje navadno preživite dopust?
Za letos še ne vem. Za kakšen mesec na Lošinj, kjer imata starša vikend, potem pa še na kakšno potovanje. Lani sem bil navdušen nad Indonezijo, bil sem tudi na Islandiji, v Južni Ameriki ...
MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATIČ
Media Fokus s sondo
Majski Media Fokus, ki bo v Likovnem salonu Celje v četrtek ob 19. uri, tokrat prinaša predstavitev in video projekcije del umetniškega tandema son:DA, ki ga sestavljata Metka Goleč in Miha Horvat, par, ki se Likovnem salonu Celje predstavlja z audio video konstelacijo enota. 1008.
Tandem je širši slovenski in mednarodni javnosti znan predvsem po risbah ž računalniško miško, v katerih z ironično držo obravnava svet digitalne tehnologije, totalno omreženost družbe in posameznika v njej. Tokratni Media Fokus prinaša pogovor z umetnikoma, obiskovalcem pa bo predstavljena tudi njuna video projekcija.	BA
Celjski pesnik v Pragi
Na knjižnem sejmu v Pragi, ki je bil od 5. do 8. maja, je bila Slovenija častna gostja z osrednjim razstavnim prostorom. Med drugimi slovenskimi knjigami je bila predstavljena tudi knjiga Moški v sobi, Celjana Zorana Pevca.
Zoran Pevec je s člani društva Apokalipsa iz Ljubljane bral svoje pesmi tudi na osrednji kulturni prireditvi skupaj z Lužiškimi Sr-
bi, v starem mestnem jedru Prage, v prostorih njihovega literarnega društva - Baracnikova Rychta. Sočasno je njegove v češčino prevedene pesmi bral eden od članov društva.
Društvo Apokalipsa je Zorana Pevca včeraj predstavilo še na Poljskem, saj so bile pesmi iz njegove knjige Moški v sobi prevedene tudi v poljščino .	BA
Zmaga (Olimp) in poraz (Domžale)
Za ligo1
prvakoi
Rokometaši Gorenja so v četrtfinalu končnice DP I4 od pričakovanj izločili Gold club in se suvereno uvrj med najboljše štiri ekipe ter si tako že zagotovili nas| v evropskem pokalu.
Skozi celotno sezono so na igro Gorenja letele pred ! nje kritike, toda Velenjčani znova dokázujejo, da so g i močnejši ravno takrat, ko jim voda teče v grlo. Večji) l sezone igrajo brez enega najboljših igralcev Vida Kavi I nika, a očitno jih to ni preveč zamajalo. Nasploh se 1 lenjskega moštva drži velika smola, saj že dve leti in poj odigralo tekme v popolni postavi. Več kot očitno pa je < takšne situacije pripravljeno bolj kot ostale ekipe, saj denimo Gold club podlegel na celi črti, medtem ko » ! Preventu zelo poznala odsotnost Davida Špilerja. Orni ki bo naslednji nasprotnik Gorenja, je to seveda dol izkoristil in poskrbel za senzacijo prvenstva. Na pad druge slovenske ekipe to ne bi smelo zmesti: »Zaveda se, da je Jeruzalem z uspešnim trenerjem Praprotnik izjemno nevaren. V to smo se prepričali tudi sami, saj nam doma odščipnili točko, v pokalu pa so nas na povij) tekmi celo premagali z golom razlike. Zavedamo se, nas od uresničitve zadanih ciljev ločita le še dve tekmj storili bomo vse, da se uvrstimo v finalni dvoboj in I prvakov, ki je za nas odločilnega pomena. Vloga favorj pripada nam in tudi na igrišču moramo storiti vse, da potrdimo. Ob ugodnem rezultatu na prvi tekmi, bi lat bil domač teren celo velika prednost, čeprav je Ora ekipa, ki se nikoli ne_preda,« se je razgovoril trener n Vajdl, ki pa ni povsem brez težav, kajti poleg že odpisa ga Kavtičnika ne bo mogel računati na poškodovanega Bn ka Bedekoviča (na prvi tekmi z Gold clubom si je nan mečno mišico), verjetno pa bo manjkal tudi Romani mon zaradi poškodbe prsta. Ne glede na to bi morali os j igralci zadostovati za uvrstitev finale. »Odločala bo obrani j Mi smo v napadu prav gotovo močnejša ekipa. Njihovi tar Čudič že celo sezono brani na zelo visoki ravni in h na zadnjih tekmah je bil mož odločitve,« je dodal_yaj Ker je Ormož prevzel vlogo nosilca, bo prva tekma jufj Rdeči dvorani.
MITJA GAVRILOj
Podjetji CM Celje in belgijski DOMO sta se s podpisom pogodbe zavezala k skupnem nastopu na jugovzhodnem evropskem tržišču pri izgradnji oziroma postavitvi igrišč z umetno travo.
Plod tega je novo igrišče na štadionu Olimp. Šef celjskega podjetja in celjskega kluba Marjan Vengust je bil odkrit: »Belgijci so donirali površino, njena vrednost je 150.000 evrov, v zameno za marketinški prodor, ki jim ga bomo omogočili. Vrednost celotne naložbe je 400.000 evrov. Pokril ga je CM Celje. Za razvoj domačega kadra smo pridobili denar iz tujine, to je dosežek. Analize so pokazale, da pri nas prihaja največ nogometašev s Primorske, kjer je zaradi klime sezona dvakrat daljša kot v notranjosti dežele. Ko bomo dodali razsvetljavo, bo delovni dan na igrišču dolg od 16 do 18 ur in pojavilo se bo več nadarjenih igralcev.« V bodočnosti naj bi bilo do 15 odstotkov igrišč prekritih z umetno travo, življenjska doba najsodobnejše trave, ki po kvaliteti za igro le za odstotek zaostaja za naravno, pa je približno 10 let.
Medlo
»Gorici čestitke za naslov državnega prvaka. Nam preostane, da svoji igri dodamo konkretnost, da bomo bolj nevarni za nasprotna vrata. Glede drugega mesta je še vse odprto. Če bomo ponovili zadnje predstave, se ne bojim, da bi drugič postali podprvaki. Seveda pa je naša želja predvsem premagati ligaš-kega prvaka v pokalnem finalu,« je p» porazu v Domžalah dejal celjski kapetan Simon Seš-lar. V enakovredni tekmi niso bili pri strelu Beršnjak, Drobne, Robnik, Gobec in Stajič, Vr-šičev poskus pa je z roko zaustavil domači branilec. Sredi 2. polčasa je hitro akcijo domačih spretno zaključil Borut Arlič.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Trije Celjani na stopničkah
Kajak kanu klub Nivo Celje je organiziral Majski spust po reki Savinji od Petrovč od Celja, na katerem je slavil Ljubljančan Jernej Korenjak pred Celjanoma Pavlijem Kuraltom in Andrejem Oglajnerjem. Izpeljana je bila tudi prva tekma za slovenski pokal za mlajše kategorije v slalomu, dvanajsta po vrsti.
Med mlajšimi deklicami je slavila domačinka Iva Magašič, med starejšimi dečki je bil Ambrož Mikelj 18. »Z organizacijo smo zadovoljni. Hidi ostali udeleženci so dejali, da je bilo vse skupaj organizirano brez napak. JMaši tekmovalci so se dobro odrezali. Kuralt in Oglajner sta v spustu potrdila formo za bližajoči se svetovni pokal, presenetila pa je Iva Magašič, ki je pri mlajših deklicah kljub predhodni bolezni zmagala,« je povedal predsednik Nivoja Dušan Konda. Celjani so med devetimi klubi, ki so tekmovali v Majskem spustu, zasedli 2. mesto za Ljubljano. Tradicionalnega spusta se je udeležil tudi Celjan Pavel Verhovšek, ki je zmagal med veterani, med turisti pa je slavil Peter Petek iz domačega kluba pred klubskimi kolegi Branetom in Andrejem Feldinom ter Milkom Kmetičem.
JASMINA ŽOHAR Foto: ŠO
Ekipa celjskih kajakašev
Derbi pi
Po desetdnevnem premoru se je minuli teden nadaljevala liga za prvaka. Odigrana sta bila dva kroga, nista pa prinesla tiste ključne odločitve, katere štiri ekipe bodo igrale končnico (play off) in se istočasno tudi uvrstile v Jadransko ligo.
Laščani bodo gostovali pri Slovanu in gostili Olimpijo, Elektra pa po srečanju s Krko pričakuje še domžalski Helios. Dober odpor Olimpiji Šoštanjčani so v sredo gostovali v Tivoliju, kjer so se dobro upirali favoriziranemu Unionu Olimpiji. Brez poškodovanega Srboljuba Nedelj-koviča, kar se je v igri pod košema zelo poznalo, so celo za točko dobili prvi polčas. V nadaljevanju so se še upirali šest minut, nato pa popustili, predvsem v skoku, ki so ga Ljubljančani zanesljivo dobili s 37:21 in s tem prišli do številnih protinapadov in lahkih košev. Pri Elektri sta največ pokazala Dario Krejič in Marino Buršič, ki sta dosegla po 14 točk.
Laščani so doma imeli le lažji trening proti Krki, ki je tik pred razpadom. V Novem mestu se govori o ogromnem
dolgu kluba, kar naj bi vedlo do njegovega popu ga razpada in s tem vsaj a : kaj časa do konca vrinili košarke na Dolenjskem.'! šna Krka je bila idealna ložnost za domače rezen ki jim je Aleš Pipan dali no priložnost, povsem! je izkoristil nadarjeni! Vrečko, ki je dosegel 181 Ob boku mu je stal Robert ha (17).
Malo Je manjkalo j
V soboto pa jé bil na sd du sosedski derbi v ŠoŠtj kjer je Laščane pričakal« raj polna dvorana. MaM je pred tekmo mislil, da M ko »električarji« prešel »pivovarje«, a le malo jeffl kalo do velike senzacije, f tra je z odlično obrambo skozi pretila Laškemu $ ne bi bilo nekaterih neraz ljivo zgrešenih čistih meto pod samega obroča, potei se Laščani lahko domov f li s sklonjenimi glavami-mači so imeli tudi sklepW pad za podaljšek ali celo z1 go, saj je bilo pri zaosf 58:60 do konca še 18 sel Odločili so se, da bodo1 grali na zmago. Marino « šič (14) je prišel do meta
Travo so uradno prvi preizkusili Publikumovi dečki stari 8 in 10 let, nato pa še domači trenerji in delavci kluba proti športnim novinarjem (0:4).
28. krog 2. SNL: Rudar Aluminij 4:0 (0:0); Ibrahi-movič (60, 72. 83). Spreča-kovič (87). Triglav - Dravi-nja 1:1 (0:1); Resnik (79), Vodopivec (39 -11 m), Šmartno - Nafta 0:2 (0:1); Vogrin-čič (69), Bunc (50). Vrstni red: Nafta 60, Rudar 59, Svoboda 56, Dravinja 54, Dravograd 48, Livar 41, Triglav 39, Aluminij 37, Krško 30, Factor 29, Izola 17, Šmartno 4.
21. krog 3. SNL - vzhod: Železničar-Kovinar Štore 3:0, Šoštanj - Črenšovci 3:3, Šmarje pri Jelšah - Zavrč 0:2. Vrstni red: Zavrč 44, Paloma 43, Pohorje 41, Stojnci 37, Veržej 36, Tišina 31, Črenšovci 29, Ormož 28, Kovinar Štore 26, Križevci 25, Železničar 23, Šmarje pri Jelšah 21, Šoštanj 14, Bistrica 10.
20. krog Štajerske lige: Mons Claudius - Zreče 1:0, Kovinar - Šentjur 1:0, Rogaška Crystal-Brunšvik 1:1. Vrst-
ni red: Malečnik 47, Zreče 42, Mons Claudius 37, Oplotnica 34, Šentjur 33, Gerečja vas, Šentilj 31. Brunšvik 30, Kungota, Kovinar 26, Središče 22, Pesnica 20. Rogaška 18, Boč 13.
16. krog MČL Celje: Kozje -Ljubno 1:1, Mali šampion - Imš-ko 5:0. Vrstni red: Mali šampion 33, Laško 27, Kozje 24, Ljubno 15, Vojnik 10, Vransko -1.
4. krog 1. celjske lige malega nogometa: Pelikan - Fantasy 3:2, Frangros - Kalimero 1:3, Koma - Zeus 0:2, Mari-nero - Kompole 1:1, Vigrad -Kondor 4:2. Vrstni red: Kondor, Pelikan, Fantasy, Zeus 9, Marinera 8, Maček, Kalimero 7, Kompole 5, Vigrad 3, Vef-lon, Stevič, Frangros, Koma 0.
4. krog 1. lige malega nogometa Občine Štore: Stopar -Storkom 4:2, Torpedo - Polule 0:3, Index - Stopar 1:7, B.S. Štore - Dikplast 2:1, Štore Steel - Škorpijon 3:0, Pečovje - Laška vas
7:2, Svetina - Cene sokoli 2:11, Vard - Kasper 2:3, Storkom -Marinera 1:4. Vrstni red: Cene sokoli 12, Stopar 10, Pečovje, Štore Steel 9, B.S. Štore 8, Marinera, Index 7, Vard, Polule 6, Škorpijon 5, Svetina 4, Laška vas, Torpedo, Kasper 3, Storkom, Dikplast 0. (JŽ)
Izidi 28. kroga 1. SNL za prvaka: Domžale - CMC Publikum 1:0 (0:0); Arlič (71), Drava - HIT Gorica 0:0, Olimpija - Primorje 2:3. 29. krog: CMC Publikum - Gorica (sobota, 19).
——- St. 33 -10. maj 2005
mM
I PANORAMA
KOŠARKA
1. A - moški
5. krog 3. dela: Elektra - Pivovarna Laško 58:61(9:15, 27:26, ■46); Buršič 14, Duščak 12, Mirković, Ručigaj 10, Čmer 8, Krejič, ihanovič 2; IYoha 21, Joksimovič 11, Antonijevič 7, Rizvič, Sims jevdžić, Gnjidič 5. Vrstni red: Olimpija 10, Pivovarna Laško 9, ,van, Elektra, Helios 7, Krka 5.
ROKOMET
Perke ne da pokala
Po zmagi nad Celjani Barcelona spet evropski prvak
1. SL - moški
le, povratna tekma: Celje Pivovarna Laško - Koper Ij2 (19:19); Kokšarov 10, Rutenka 7, Kozlina 6, Brumen 5, ■tek 4, Kozomara 3, Gajič, Mlakar, Gorenšek, Štruc 1; Kojič Doborac6; Gorenje-Goldclub43:32 (20:17); Uić 10, J. Dobelšek, 7, Sirk, Lesar 4, Tamše 2, M. Oštir, L. Dobelšek 1. 1. SL - ženske _ le, povratna tekma: Krim - Celje Celjske mesnine 34:19 kil); Cerar 12, Frešer 6; Potočnik 7, Majcen 4, Šon 3, Filipovič, Hak, Fic, Jug, Zorko 1.
I KOLEDAR
SREDA, 11.4.
ROKOMET
I.SL, polfinale: Škofja Loka: Termo - Celje Pivovarna Laško, Olje: Gorenje - Ormož (19).
Zgodovina se je ponovila. Potem ko so Katalonci v polfinalu elitnega evropskega tekmovanja izločili pivovarje, so spet zavladali Evropi. To se je zgodilo že četrtič.
V Blaugrani sta slavila Luka Žvižej in Dejan Perič, ki je - sicer v dresu Barçe -ubranil naslov evropskega prvaka! Na prvi tekmi (28:27 za Real) je zabeležil 18 obramb, na povratni 11, potem ko je v 21. minuti vstopil pred vrata. Nekaj sekund pred koncem je Talant Dušebajev želel presenetiti z metom z desetih metrov, za slavje pa je poskrbel Perke, ki je žogo odbil in ostalo je 29:27. V glasovanju za najboljšega športnika Celja v minulem letu je Perič dobil le devet glasov za prvo mesto (končal je na - glede
na zasluge - sramotnem šestem mestu). A na prvo mesto sta ga postavila eminentna celjska športnika, olimpijca, petkrat najboljša športnica Celja Nataša Urbančič in štirikratni zmagovalec Vlado Bojovič. Njuni nekdanji boji v najbolj izostrenih kon-kurencah so zagotovilo za natančno oceno. Morda bo napačni sistem glasovanja sprevidel novi predsednik Športne zveze Celje.
Dejan Perič, ki bo po koncu igralske kariere živel v Celju, je imel strašanske težave pred tekmo. Razbolel se mu je išias, tako da je celo težko hodil. Pomagali so mu z injekcijami, cel teden ni vadil. Na vrsti za gol je bil tako ali tako Barrufet. A se je zavrtelo drugače. »Pred tekmo sem dobil bolečinsko blokado in posledice močno čutim, tako
da na naslednjih tekmah ne bom igral. Zadnji met? Gostujoči trener Seco je, vsaj po mojem mnenju, brez pravega razloga prej prehitro vzel minuto odmora in nič se niso dogovorili. Dušebajev, ki je odigral odlično, saj se poslavlja in. je imel veliko željo, je vse skupaj želel odločiti. Malce sem bil zakrit, krenil sem v desno in uspelo mi je žogo odbiti z rokama. Slavje je bilo bolj »protokolarno«, a vseeno veselo in kasneje v mestu razposajeno. Barça je sedmič prvak, zato je težko karkoli primerjati. Celjsko slavje je neprimerljivo s čimerkoli. Tisto je bilo kot tedaj, ko dobiš prvega otroka!«
V Barceloni pa ni bilo razlogov za veselje Aleša Pajo-viča. Poraz je bil še bolj boleč, ker je Pajo moral z igrišča v 48. minuti, potem ko sta
mu nemška sodnika pokazala rdeči karton. Popolnoma neupravičeno! Novinarski kolega iz Ciudad Reala ni verjel teoriji zarote, ki sem mu jo predočil že pred začetkom. Madžar Sandor Andor ka delegira sodnike na EHF. V Szeged je poslal Francoza Buya in Borda, ki sta onemogočala Celjane. Ker sta nalogo odlično opravila (golov fenomenalnih Rutenke, Kokšarova, Zormana in drugih pač nista mogla preprečiti), sta odpotovala v Ciudad Real na prvo tekmo finala LP. Delegat pa: gospod Andorka. Sojenje je bilo enakovredno, ščitilo je goste. V Barceloni je bila zgodba drugačna. Real je v zadnjih 15 minutah dosegel 2 gola ... Botrovo darilo je bilo seveda namenjeno Lasz-lu Nagyu.
DEAN ŠUSTER

NAKRATKO
26. zaporedna zmaga
An j a in Nada najboljši
t, Vojnik: Na finalu državnega prvenstva v kegljanju v ih za kadetinje sta slavili Anja Kozmus in Nada Savič iteks Celje) pred klubskima kolegicama Katarino Petak ilono Rogino, ki je podrla kar 1111 kegljev.
Pet zlatih iz Celja
Slovenj Gradec: Na državnem prvenstvu do 23 let v judu prvaki postali Vesna Džukič, Lucija Polavder in Roki Kšič (Sankaku) ter Edis Imamovič in Matjaž Ceraj (Ivo fe). (JŽ)
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se z dvema zmagama proti Kopru uvrstili v polfinale DP. Koprčani so ob koncu 1. dela celo povedli. Celjani so se v nadaljevanju zbrali in še drugič v štirih dneh potopili koprsko barko.
Začeli so suvereno (4:0, 6:1), a je bil v 20. minuti rezultat izenačen na 10. Štiri minute pred odmorom je Koprčanom uspelo celo povesti s 15:14. V nadaljevanju so popustili, nekaj časa so zaostajali s tremi, štirimi zadetki, nato pa Celjanom niso več uspeli slediti. »Tekma je bila čudna, prehitro smo visoko povedli. Nato so nas Koprčani dohiteli, enkrat celo vodili, na koncu pa smo jih le počasi lomili. Potrebovali
padel pivovarjem
ípopad v šoštanjski dvorani pred 600 gledalci
fundi pred koncem, a je žoga tičala na obroču gostov, ki ujeli odbito žogo. Prvo ime fanja je bil vsekakor Ro-lt Troha (21,6 skokov), ki
je za razliko od nekaterih drugih »zvezdic pivovarjev« odigral maksimalno in profesionalno. Sicer pa sta bili ekipi izenačeni tako v skoku (30:31)
Troha je odigral vseh 40 minut in upravičil zaupanje. Ob njem Marino Buršič, v ozadju Miha Čmer.
kot v metu (32%:37%), veliko preglavic pa je gostom povzročala neprestana menjava obrambe domačinov, ki jo je dirigiral strateg Ante Perica, ki kljub porazu na koncu ni bil nezadovoljen: »Menim, da so gledalci videli trdo in dobro srečanje, predvsem v obrambi obeh moštev. Nam je za presenečenje manjkalo malo več boljše igre predvsem pod samim košem, kjer smo pogrešali Nedeljkoviča, je pa •to tudi realnost teh dveh moštev. Sedaj je potrebno čimprej pozabiti ta poraz in se obrniti k novima dvema domačima tekmama, v katerih lahko marsikaj rešimo.« Na drugi strani v taboru Laščanov ni bilo čutiti veselja ob zmagi, eden od članov uprave je celo najavil denarne kazni igralcem za prikazano. Najbolj zadovoljen ni bil niti trener Aleš Pipan: »Pričakoval sem težko srečanje, očitno pa so tudi gledalci nezadovoljni, ker smo slavili v Šoštanju. Odigrali smo slabo, igralci so bili neprepoznavni tako v obrambi kot v napadu. Nekateri se bodo morali pošteno zamisliti nad sabo, če še želijo igrati vrhunsko košarko. Najvažnejše pa je, da smo imeli razpoloženega Troho, živeli smo na nje-
govih koših in se ob koncu kljub težavam veselili. Začeli smo sicer dobro, a smo takrat, ko bi morali doseči razliko, nerazumljivo obstali in zašli v težave. Treba je čimprej pozabiti to tekmo in se obrniti k naslednjim preizkušnjam, ki nas čakajo.«
Na lestvici zdaj Laščani kraljujejo na drugem mestu, kjer naj bi tudi ostali (ali pa ob zmagi nad Olimpijo napredovali), medtem ko je Elektra še vedno v boju za Jadransko ligo in končnico prvenstva. Helios, Slovan in Elektra imajo enako število zmag, ključno srečanje pa bo za Soštanj-čane prav gotovo v soboto, ko v Šaleško dolino prihaja domžalski Helios. Pred tem pa v sredo Elektra v »trening srečanju« pričakuje Krko, medtem ko Laščani odhajajo na derbi v Ljubljano k Slovanu.
JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIC
Peterka tedna: Troha, Vrečko, Antonijevič (Pivovarna Laško), Buršič, Mir-kovič (Elektra).
Igralec tedna: Robert Troha (Pivovarna Laško).
Trener tedna: Aleš Pipan (Pivovarna Laško).
smo kar precej znanja in energije, da smo jih ugnali. Igrali so namreč zelo kvalitetno in dokler so bili zbrani, so nam delali ogromno težav. Napade so dobro realizirali, hitri so in nad njihovo igro sem navdušen. Zadnji del prvenstva igrajo zelo kvalitetno. Malce smo utrujeni, vseeno pa čestitam svojim fantom za 26. zaporedno zmago tako v državnem prvenstvu kot v pokalu. Za nadaljevanje sezone bo potrebno še nekoliko napolniti baterije, saj smo utrujeni od naporov,« je dejal celjski trener Miro Požun. Celje bo jutri na prvem polfinalnem srečanju gostovalo v Škofji Loki pri Termu.
JASMINA ŽOHAR
XéM
■ "ítU j
«
Smooth Criminals vzeli največ
V	Športnem parku Celje se je na košarkarskem turnirju Me-ga3ce 2005 za bogate nagrade potegovalo 14 ekip fantov starejših od 16 let, 4 ekipe mlajših in le ena ženska ekipa. Poleg ljubljanskega in celjskega turnirja jih bo še pet, najboljše ekipe pa se bodo pomerile na finalnem turnirju v Ljubljani.
V	absolutni kategoriji je prvo mesto osvojila ekipa Smooth Criminals, drugi so bili Cele in tretji Monsters. V kategoriji do 16 let so zmagali Surprise pred Kr neki in Skokci, edina ženska ekipa se je imenovala Night mare. V zabijanju je zmagal Marko Pirnat, v metanju trojk Janez Čmer, zmagovalec igre metanja na koš z zavezanimi očmi pa je bil Matic Goropevšek. Turnir Mega3ce je tudi humanitarnega značaja, Dušanu Rupar-ju, športniku invalidu v streljanju z zračno puško, bodo podarili 20 odstotkov zbranega denarja iz naslova prijavnin. V Ljubljani so zanj zbrali 31 tisočakov, v Celju pa okoli 20. Z denarjem mu bodo pomagali pri udeležbi na evropskem prvenstvu. Celotno prireditev so spremljali tudi DJ-i glasbenega kolektiva RDYO, nastopih pa so še Murat in Jose, Element, Šaba in Semo.
JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ
NOVI TEDNIK
14	REPORTAŽA
V Penzionu Raduha se znanje prenaša iz roda v rod - tudi z mame Emike na Martino.
Kuharske skrivnosti štirih rodov
V Penzionu Raduha v Lučah že štiri rodove kraljujejo ženske - Sedanja gostilničarka, Martina Breznik, se ponaša z laskavim naslovom kuharice leta
V Penzionu Raduha v osrčju Luč kraljuje že četrti rod gostilničarjev, bolje rečeno gostilničark. V penzionu, nekdaj se jim je reklo pri Medetu, so namreč glavne »domače« ženske, njihovi možje pa se ukvarjajo z drugimi posli. Tako je razložila sedanja šefica Martina Breznik, ki se ponaša z nazivom kuharice leta.
Hiša je bila zgrajena leta 1875, v njej je bila najprej Gostilna pri Medetu. »Leta 1936 jo je kupil moj stari oče Ivan Jezernik, pivovarski mojster. Takrat ni bil poročen, zato je gostilno dal v upravljanje mami, sam pa je šel delat v mariborsko pivovarno Čeliga. Tam je spoznal mojo staro mamo Emilijo in jo po poroki pripeljal v Luče. Njena hči je moja mama in tako sem zdaj res že četrta generacija gostilničark v hiši. Seveda je v Penzionu Raduha opazen tudi moški prispevek. Stari oče je hišo kupil, moj ata Alojz pa je vložil ogromno denarja, znanja in dela v prenovo gostilne,« je zanimivo zgodovino razložila Martina, ki sedaj nekoliko upanja le vlaga v skoraj 13-letnega sina Filipa: »Filip se že navdušuje, vendar se s tem ne obremenjujem preveč. Gostilničarstvo je namreč težak poklic.«
To je Martina ponazorila z več primeri - od dejstva, da je med mnogimi Zgornjesavinjčani še vedno najpomembnejši obilen dunajski s pom-frijem, do tega, da v gostinstvu manjka sposobnih kadrov. »V Sloveniji, žal.
še vedno velja, da če kdo ni dober, naj gre na gostinsko. To je katastrofa, saj gostinstvo nudi ustvarjalne in perspektivne poklice. Ko se pogovarjam z gosti iz Avstrije, Francije ... vidim, koliko pozornosti v drugih državah namenjajo dobrim kadrom. Prepričana sem, da bi v Sloveniji, če hočemo v resnici delati na turizmu, potrebovali recimo natakarje, ki morajo ob postrežbi veliko vedeti o kuhanju, posameznih jedeh in vinih,« razmišljala Martina in dodaja: »Poleg tega v našem gostišču ponujamo hrano, ki jo mnogi imajo doma, pa še Zgornja Savinjska dolina je finančno bolj šibka. Zato smo bolj kot ne odvisni od tujih gostov. Hi pa se pojavi težava, ker je premalo, da je Slovenija lepa in gostoljubna. Zavedamo se, da je treba biti v promociji skoraj agresiven. Za turizem so težki časi. Nekateri sicer pravijo, da je najbolj vzpenjajoča gospodarska panoga, ob čemer me včasih spreleti groza! Dejstvo je namreč, da je bil v moji stroki v desetih letih storjen ogromen korak, ki ga je bilo finančno težko zdržati. Gostje v sobah pričakujejo internet, pa jacuzzi, tem zahtevam pa malokateri gostinec lahko finančno sledi.«
Za penzionom je prelomen čas razpada bivše Jugoslavije: »Nekdaj so v Luče prihajali gostje iz Zagreba ali Beograda, v naš penzion so prihajali po več desetletij, in to vselej v istem terminu in z enakimi željami. Dobro so poznali našo ponudbo in mi
smo poznali njihove zahteve. Težko je verjeti, ampak gostje se včasih ne navežejo samo na lokal in osebje, ampak celo na prav določeno sobo. Po vojni je bila nekaj let kriza, lahko rečem kar katastrofa, v bistvu smo začeli znova. Gostišče sem prevzela v tem času in od takrat se spet postavljamo na noge. Potem so začeli prihajati k nam gostje iz cele Evrope. Nenadoma so nas odkrili avtorji tujih vodičev in za nas so izvedeli Nemci, Belgijci, Francozi, Avstrijci, Italijani. Na srečo namreč tujci bolj cenijo podeželje kot pri nas, čeprav za pridobivanje gostov nenehno vlagamo veliko truda.«
Žl i krofi kot slow food <
Pri Medetovih so se že pred časom odločili, da ne bodo več vaška gostilna. Usmerili so se na obiskovalce, ki bolj kot hrano iščejo kulinarične užitke. Tako so na jedilnem listu klasično hrano nadomestili s spe-cialitetami, ki jih pozna Zgornja Savinjska dolina. Čeprav Martina besede slow food ne mara, del ponudbe temelji tudi na polžji pokušini. »Nekateri si besedo narobe razlagajo - torej da je to cela paleta jedi, od 6 do 8 krožnikov. Bistvo je v tem, da slow food zagovarja tradicionalne jedi, gre za ohranjanje identitete nekega območja. Polž predstavlja simbol doma, lastne hiše. Torej ni treba posedati šest ur, da podoživiš čare - Št. 33 - 10. maj 2005
slow fooda. Gibanje prihaja iz Italije, ustanovljeno pa je bilo z namenom zaščite narodnih jedi - slow food je torej lahko le krožnik žlikrofov.«
Kombinacija novosti in klasike je bila tudi krivec, da je Martina v močni konkurenci zmagala v Delovi akciji za kuharico leta. Žirijo (izjemno strokovno, pripomni Martina) je najbolj navdušila njena postrv v svinjski mrežici. Mimogrede, Luče so bile v preteklosti poznane po tem, da so ljudje postrvi iz Savinje v koših nosili 'prodajat v Ljubljano, kjer so njihovo izjemno kakovost cenili zlasti cerkveni dostojanstveniki (prizor je upodobljen tudi v grbu Občine Luče). Ker so na podobnih tekmovanjih »teme« vnaprej določene in so morale biti jedi na sklepnem večeru Delove akcije pripravljene na podlagi vodnega življa, se je Martina seveda brez težav odločila za postrvi. Komisija je poleg okusa ocenjevala več stvari, od vklapljanja jedi v okolje do izgleda krožnika. Tudi sladica, fižolova torta iz marcipana in fižola, je že nekaj let tradicionalni krožnik v penzionu.
»V teh kuharskih, vinarskih, gostilniških ... krogih se že.dolgo vrtim, saj vabila v resnici ne pridejo čez noč. Zaradi močne konkurence sem najbrž nastopila še bolj sproščeno in od 16 ocenjevalcev smo dobili 12 točk. Še danes se mi zdi, da so bili nekateri člani komisije prav veseli, da je zmaga odšla na podeželje oziroma v Luče,« pravi Martina, ki je konec lanskega leta sodelovala tudi na prestiž-nejšem tekmovanju v Italiji, ki pa pri nas ni bilo tako odmevno. Finale je bil v začetku decembra, v vili, kjer se je nabralo 260 gostov. Sicer pa bo kot najboljša kuharica teden dni v juniju preživela pri najboljšem francoskem kuharju - in tega se v resnici veseli.
Znanje iz roda v rod
»Na srečo mi v kuhinji še vedno pomaga mama Emika, ki je prava slovenska kuharska legenda. Tako, kot se je ona učila od stare mame, se zdaj jaz učim od nje. Znanja se enostavno nalezeš, prehaja iz roda v rod. Pri nas je že kar navada, da smo v kuhinji tri generacije hkrati. Ko sem jaz začela, je bila še stara mama, danes mami in meni pomagajo moji trije otroci, dijak Jalu ter Filip in Kristina, oba še učenca. Seveda se spreminjajo časi in način življenja. Že moji mami so govorili, da ne bo nikoli tako dobro kuhala, kot je stara mama, zdaj se zgodba ponavlja pri meni. Vendar sem prepričana, da mi bo prav z mamino pomočjo to uspelo. Hidi jedi, s katerimi sem nastopila na Delovi akciji, sva skupaj pripra-
vili, čeprav je na samem tekmovanju ni bilo,« razpreda Martina še eno značilnost lučkega penziona.
Od kod recepti? »To me ljudje večkrat sprašujejo, a moram vedno znova razmišljati o odgovoru. V zadnjem času je moderno stare jedi mešati z novimi idejami, v bistvu pa že po stroki veš, kaj >paše< in kaj ne. Preberem ogromno literature, svoje prispevajo tudi izkušnje. Sama nisem zagovornica sistema, da kar v pisker pade, pa nastane - bolj pomembna se mi zdita stroka in znanje. Vseeno pa moraš biti korajžen v smislu, da si upaš novost ponuditi gostom. Za vsako jed se je treba drugače potruditi, nekatere pripravljamo po več ur, v bistvu pa gre tudi pri hrani za spoštovanje dela in tradicije. Preden jed uvrstimo na jedilni list, jo nenehno poskušamo in izboljšujemo, v kuhinji jo dodelamo do konca. "Riđi ponudbo na jedilnih listih, razen štrukljev, žlikrofov in goveje juhe, ki so stalnica, menjamo vsake tri mesece.«
V gostišču se ne gredo masovnega turizma, sprejmejo do 35 gostov, ki se predhodno najavijo, pravi Martina in dodaja: »Goste skušamo tudi vzgajati, pri tem pa je pomembna predvsem vztrajnost. Veseli me, ker tudi po njihovem odzivu vidim, da smo na pravi poti.«
Martina pravi, da ji manjka predvsem časa - ob prebiranju literature skrbi še za druga področja izobrazbe, na primer učenje tujih jezikov, pa tečaji in predavanja o vinih, izpit za mentorja, udeležba na sejmih ... tu pa je še nabava potrebnih surovin, pa delo v kuhinji ... »Administracija, torej papirji, mi pa v resnici vzamejo pol časa. Tako sem vsakdan slabe volje, ker imam premalo časa za družino. V gostinstvu skoraj ničesar ne morem pustiti in to je največja žrtev mojega dela - otroci so prosti, ko imam sama največ dela. Vendar si v zgodbi ali pa te ni. Poleg tega sem preprosto zaljubljena v Luče, in če ne bi bila, bi že davno pustila vse skupaj. Raje bi bila gostilničarka kje v mestu, kjer so verjetno razmere za delo bolj normalne.«
Pa vendar so pred mlado gostilni-čarko novi izzivi. »Prepričana sem, da je Slovenija lahko zanimiva za vse, ki iščejo izvirne kulinarične užitke, vendar bi se morali ponudniki povezati. Gost, ki pride v Slovenijo nekje na meji z Italijo, bi se ustavil v Hiši Franko, nadaljeval na Zemonu, obiskal nas in tako naprej. Dobri gostinci bi, skratka, morali oblikovati nekakšno kulinarično pot po Sloveniji. To bo izziv za prihodnje.«
URŠKA SEUŠNIK
NOVI TEDNIK
ORMACIJE
15
veselo novico. »Govoril sem stvari iz seznama, malo pa sem se zmedel, ker mi je Štefka napisala tudi stvari, ki niso živila ...« nam je povedal Simon. A se je z našo pomočjo znašel in napolnil voziček kljub temu.
Ob tem je neba še dodati, da je tudi tokrat imela nasmešek od ušes do ušes Bojana Av-guštinčič - Mutola, saj v petek Joli ni uspelo podreti njenega rekordnega izkupička, ki znaša 15 tisočakov v vozičku! V petkovi igri je bila odsotna, ker si nabira moči za naslednji tek. Še več. V ta namen si je kupila nove čevlje, zdaj pa pravi, da dela čim večje korake, da bi čevlje do naslednjega petka čim manj obrabila!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite in pošljite kupon.
Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj »nakupovala« želene izdelke ponovno v petek, 13. maja, ob 10.15.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in.www.radiocelje.com.
sš
Izpolnjene kupone na dopisnicah pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje.		
KUPOf za sodelovanje v igri DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA	tus	1 1 1 "- i
Ime in priimek:
ratjpocelje
stïuuiubtarticggxiDQXQJnri novjtednlk
Davčna Številka: _ EES+EEEI
Telefon:_ Podpis:_^_
Nagrada za Oblakova sončka
Ste že kdaj nakupovali brezglavo? Metali v voziček vse, kar vam je bilo všeč, kar ste si tisti trenutek zaželeli?
Mi vam ob 60-letnici Novega tednika in 50-letnici Radia Celje, v sodelovanju s trgovinami Tuš, ponujamo ravno to:
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA!
Družina Oblak - Štarkel iz Šentjanža nad Štorami sicer najbolj potrebuje plenice, ker pa to niso živila, so jih morali tudi tokrat sami kupiti.
Mega nagradna igra Novega tednika, Radia Celje in Tuša je na vrhuncu! Samo v treh tednih smo prejeli krepko več kot tisoč vaših kuponov in prav vsi pošiljatelji so še vedno v igri in imajo možnost, da si napolnijo Ttišev nakupovalni voziček z našo pomočjo! Tokrat smo v voziček metali živila za druži-nico Oblak iz Šentjanža nad Štorami. Nabrali smo jim za 14 tisoč tolarjev dobrot!
Medtem ko je za Oblakove posijal srečen sonček, je manj sreče imela bralka in poslušalka Milena. Zakaj? Zato, ker je niti v petih minutah nismo mogli doklicati, čeprav smo se veselili, saj je na dopisnico in kuponček napisala, da če bo izžrebana, vsi skupaj jemo in pijemo do onemoglosti. Mogoče pa bo Milena imela drugič več sreče s telefonskimi linijami. Sta pa Simona Brglez in Aljoša Bončina, ki sta bila v studiu Radia Celje, zavihtela rokave in izžrebala Simona Oblaka. Štiri minute je po Hi-ševi trgovini vodil Simono Šo-linič - Joli, ki je v voziček po nareku metala od pršuta, čip-sa, rib, sladkorja, klobas, sira ... Seveda na koncu nismo pozabili na dodatno igro, ki traja le deset sekund - nagrajenec pa naroči naši ekipi, kaj naj si vzame v dodamo košarico (tokrat jo je zaradi Muto-line odsotnosti držal Branko
Ogrizek - Pol japke). V njej se je znašla čokolada, s katero se je mastila vsa ekipa, ki skrbi za nagradno igro, vključno z Bojanom Piškom in Zlatkom Bobincem.
Simon se je po nagrado oglasil s svojo partnerko Štefko Štarkel in dvema ljubkima otrokoma, osemmesečnima dvojčkoma Nejcem in Nino. Seveda je tudi v tem primeru (kot v igri 14 dni prej) za srečo poskrbela partnerka, ki je poslala dopisnico, Simonu pa napisala spisek potrebnih stvari. Sicer nista upala, da bosta izžrebana, kljub temu pa je Simon seznam pridno nosil v žepu in v petek mu je zazvonil telefon. Klicah smo z Radia Celje in mu sporočili
C
televizija celje
tednik	TUŠ	i-s!	KLUB
16
FOTOREPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Laške mažorete slavile
V Laškem je bilo konec tedna tridnevno 5. odprto državno prvenstvo Mažoretne in twirling zveze Slovenije, ki ga je skupaj z zvezo organiziralo Kulturno društvo Laška pihalna godba z Laškimi mažoretami.
Sodelovale so skupine iz Brd, Cerknice, Domave, Horjula, Kranja, Laškega, Lenarta, Levca, Logatca, Medvod, Nove Gorice, Pernice, Prvačine, Radeč, Trebnjega in Železnikov.
Z našega območja je bila v disciplini B, kjer je osnovni korak plesni z uporabo plesnih tehnik in uporabo vsaj enega dodatnega rekvizita, med šolo seniorkami tretja Anja Šrot iz laškega društva, sicer prva spremljevalka letošnjega izbora za mis športa. Je prva športnica mažoreta, ki se lahko pohvali s tem nazivov, zato se ji je Mažoretna in twirling zveza Slovenije za promocijo tega športa še posebej zahvalila. Anja Šrot je bila skupaj z Urško Brinovec druga v disciplini B med pari seniorji, tretji pa sta bili Tamara Zaje in Sabina Seme iz Laškega. V disciplini C, kjer so tekmovalke pokazale parado in figurativo na določenem prostoru z obvezno uporabo palice, se je skupina Laških kadetinj uvrstila na drugo mesto, med juniorkami pa je bil Laš-ko-I drugi, Laško-Il pa tretji. Seniorke so se v omenjeni disciplini uvrstile na prvo mesto. V disciplini B je bila skupina iz Radeč prva med kadetinjami ter druga med seniorkami.
Sicer pa je bilo največje presenečenje srečanja skupen ples vseh ekip ob koncu prvenstva. Laško je ob zaključku prvenstva zastavo predalo Cerknici, kjer bodo državno prvenstvo organizirali prihodnje leto.
SB
Foto: GREGOR KATIČ
NOVI TEDNIK
FOTOREPORTAŽA
17
Ko sta proti nebu pogledala »gostitelja« prireditve Anja Rebek in Boštjan Romih, se je začelo.
Cinkarna padla za prihodnost Celja
V petek, malo pred dvanajsto uro, se je ob Kidričevi ulici v Celju razlegel oglušujoči pok, ki so ga slišali daleč naokoli. Še zadnji ostanki industrijskega kompleksa stare cinkarne so se spremenili v prah in naznanili prihodnost, ki bo temeljila na Tehnopolisu - tehnološkem mestu. Gradili ga bodo več kot deset let, začetek - polaganje temeljnega kamna, pa je bil spektakularen. Takšen, kakršnega v Celju nismo vajeni.
Foto: GREGOR KATIC, ALEKS ŠTERN
Sledil je krst prvega celjskega letala, ki so ga pod vodstvom Iztoka Šalamona naredili v podjetju Airnet
•»m».......... su|jusbuii na uiuuiiu m t vaiiie latuaije uanan na »venni pun«.	Prostor za temeljni kamen bodočega tehnološkega mesta, ki so ga pripeljali kar s helikopterjem, je bil pripravljen.
Z neba se je spustilo dvanajst padalcev, ki so simbolno predstavljali dvanajst slovenskih regij.
... in že čez nekaj sekund so na istem mestu stale le še ruševine.
18
AKCIJA
NOVI TEDNIK
HUJ5ÁJMČP Z NT&RC

Visok krvni tlak?
Opustite kajenje, slano hrano in alkohol - Živeti dejavno življenje
Visok krvni tlak jé tisti, ki je enak ali večji kot 140/ 90 mmHg. Strokovno mu rečemo arterijska hiperten-zija. V manj kot 10 odstotkih nastane kot posledica drugih bolezni in ga strokovno imenujemo sekundarna hipertenzija. Najpogostejši vzrok za sekundarno hipertenzijo so bolezni ledvic, ledvičnih žil in žlez z notranjim izločanjem. Če jih zdravimo, se krvni tlak zniža. Kadar pa vzroka ne moremo ugotoviti, visok krvi tlak imenujemo esencial-na arterijska hipertenzija. 1\idi to z ustreznimi ukrepi uspešno znižujemo.
Visok krvni tlak je nevaren zato, ker okvarja žile in posledično pomembne organe, kot so srce, možgani in ledvice. Uspešno zdravljenje zmanjšuje možnost za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta, ledvične odpovedi ter okvar žil. Zato je življenje daljše ter bolj kakovostno. Pojdite k zdravniku! Ta bo s pregledom in preiskavami poskušal ugo-
toviti vzrok bolezni in predlagal način zdravljenja. Osnovni napotki zdravljenja so: prehranjujte se zdravo, redno jemljite zdravila, če je potrebno, tudi takrat, ko se počutite dobro, redno skrbite za rekreacijo po navodilih, redno kontrolirajte krvni tlak.
Če imate visok krvi tlak in/ ali ste predebeli, je pravilna/ zdrava prehrana pomemben dejavnik pri zdravljenju. Zato si zastavite vprašanja: ali jeste zelo slano hrano? Ali jeste veliko konzervirane hrane? Ali imate radi mastno hrano? Ali za kuhanje uporabljate živalsko mast? Ali tehtate več kot pri 25 letih in/ ali pred 5 leti?
Če ste odgovorili vsaj na eno vprašanje z DA, razmislite o spremembi načina življenja in prehrane.
Zdrava prehrana že danes
Ali morate jesti neslano hrano? Naj o tem odloči zdravnik. Ne glede na to, ali vam svetuje neslano ali manj
slano hrano, je pomembno, da veste, da v enem dnevu povprečno zaužijemo do 10 gramov kuhinjske soli. Telo pa dnevno potrebuje le 0,25 gramov. To količino pa zaužijemo že ob normalni prehrani brez dodatne soli. Zato naj velja, da za pripravo živil pri normalno sestavljenih obrokih hrane na dan uporabimo le od 4 do 6 gramov kuhinjske soli (ena čajna žlička je približno 5 gramov soli).
Ali uživanje alkohola škoduje? Čezmerno pitje akoholnih pijač vpliva ne samo na nastanek, ampak tudi na zdravljenje visokega krvnega tlaka. Zato čim bolj zmanjšajte pitje alkoholnih pijač ali se jim enostavno odpovejte.
Kaj pa pitje prave kave in kajenje cigaret? Pravijo, da so v Evropo kavo prinesli Turki. Kolikšen krvni tlak je imel paša, ki je oblegal Dunaj, ne vemo, vemo pa, da pri tistih, ki kave sicer ne pijejo, le-ta zviša krvni tlak. Pri rednih pivcih kave krvni tlak ni zvi-
CENTER
I NTE R S PAR
CELJE
V Restavraciji Interspar Celje pripravljajo v času akcije po zdravniških navodilih izbrane polnovredne menije in jetf z minimalno vsebnostjo maščob in sladkorja.
Od 6. do 12. majav
Restavraciji Interspar Celje nudijo:
PURANJI STEAK, KROMPIR V OBLICAH, SADJE
Akcijska cena:
650 Sit -brez solate
750 Sit "s so/ařo
Kestapraci/g
sa®
šan, kljub temu pa s pitjem ne pretiravajte. Znano je, da kofein lahko povzroči resne motnje srčnega utripa. Zato omejite pitje kave le na eno do dve skodelici na dan. Zdravju tako imenovano pasivno kajenje škoduje, zato se poskušajte temu izogniti. Če kadite, pa vam svetujemo, da čim prej opustite to škodljivo razvado. Vzročna povezava med kajenjem in visokim krvnim tlakom res ni dokazana, toda, saj veste, umre lahko človek tudi zaradi česa drugega, na primer zaradi raka na pljučih.
Telesna dejavnost pri visokem krvnem tlaku
Na telesno dejavnost ne smete gledati nič drugače kot zdravi ljudje. Večina bolnikov z visokim krvnim tlakom namreč lahko živi povsem normalno in dejavno življenje. Tako za bolnike z visokim krvnim tlakom kot tudi za tiste, ki imajo normalni krvni tlak, veljajo naslednja načela: uživajte v tistem, kar počnete, telesno dejavnost stopnjujte počasi, telesne dejavnost mora postati stalna, nuja, kot sta spanje in hrana, prenehajte takrat, ko postajate utrujeni, ne jejte vsaj eno uro do dve pred večjimi telesnimi napori, ne pretiravajte, upoštevajte vremenske razmere, skrbite za svojo telesno zmogljivost.
MATEJA JAZBEC
Uroš Perič, interpretator in imitator lani preminulega slepega pevca Raya Char-lesa, je po uspešno razprodanem koncertu petega marca v soboto ponovno koncertiral v dvorani Plesnega foruma Celje. Skupaj z orkestrom Moonlighting Orchestra se je celjskemu občinstvu predstavil v vsej veličini tega glasbenika svetovnega formata.
»Ko sem prvič v najstniških letih zaslišal njegov glas po radiu, me je navdušil. Glas in glasba Raya Charlesa sta mi takoj zlezla pod kožo. Začel sem poslušati njegov soul in čut za otožnost, ki se odraža v njegovi glasbi, me je popolnoma prevzel. Nevede sem nato začel peti in igrati njegovo glasbo in zdaj ga z vsem spoštovanjem interpretiram in imitiram,« navdušeno pripoveduje Perič. Sprva je vedel le, da je slep, da je dolgo časa užival drogo in bil ženskar. Do sedaj je Uroš prebral že dve njegovi biografiji in pravi, da ga je dodobra spoznal. »Izvedel sem, da je bil tih in vase zaprt človek, kot slepec se je zelo bal teme, kar je verjetno tudi razlog, da je posegal po heroinu, imel pa je tudi žalostno
otroštvo. Slep je postal pri šestih, mater izgubil pri šestnajstih in očeta skoraj ni poznal. Od njega sem prevzel predvsem njegovo glasbo, ostalih podobnosti pa skorajda nimava.«
Uroševi načrti za prihodnje so imeti čim več koncertov, igrati čim več v živo in izvedba večjega projekta - več koncertov z različnimi slovenskimi pevci ob 75-Ietni-1 ci rojstva Raya Charlesa. »Vesel sem, kadar energijo Raya Charlesa prenašam na poslušalce svojih koncertov, sil pa vedno pred vsakim koncertom nataknem famozna črna očala, njegov zaščitni znak,« zaključuje Perič.
MATEJA J/^ZBEC Foto: GREGOR KATIČ
Skupina Levitan na Rock Otočcu
V soboto se je v prireditveni dvorani MC Patriot v Slovenskih Konjicah začel slovenski finale predizbornega festivala mladih neuveljavljenih glasbenih skupin za Rock Otočec 2005.
Od februarja do maja se je v 23 slovenskih mestih na lokalnih predizborih pomerilo 117 mladih neuveljavljenih glasbenih skupin. 23 zmagovalcev lokalnih predizborov in ena glasbena skupina po izboru nacionalnega organizatorja se bodo v prihodnjih dveh mesecih pomerili na osmih slovenskih finalnih predizborih, ki jih organizira Mladinski center Dravinjske doline, nacionalni organizator predizbornega festivala za Rock Otočec 2005.
Na prvem od osmih slovenskih finalnih predizborov so se pomerile glasbene skupine 5. Element (zmagovalci lokalnega predizbora na Ptuju), Le-
vitan (zmagovalci v Žalcu) in Australopitek (zmagovalci v Idriji). Najboljšo glasbeno skupino sta na predizboru izbirali publika in strokovna žirija, ki sta prispevali polovico h končni oceni. Skupno prvo mesto je osvojila skupina Levitan iz Celja pred skupino 5. Element in skupino Australopitek.
Levitan je prva od osmih mladih neuveljavljenih glasbenih skupin, ki bo nastopila na velikem odru festivala Rock Otočec 2005, ki bo na Otočcu med 8. in 10. julijem 2005.
Na drugem slovenskem finalnem predizboru se bodo v soboto, 14. maja, v prireditveni dvorani MC Patriot v Slovenskih Konjicah pomerile glasbene skupine: Sensation (zmagovalci lokalnega predizbora v Piran/Portorož), The Pup-petz (Krško) in Day Out (zmagovalci v Domžalah). T S
Morali bi hitreje reagirati!
O primeru napada rotvajlerjev direktor PU Celje: »Brez disciplinskega postopka, le opozorilni pogovor!«
NOVI TEDNIK	KRONIKA	19
Visoka cena za veliko naivnosti
Nas policisti res ne ustavljajo več?
Prazna policijska vozila na območju Šentjurja in Konjic - »To nikakor ne drži!«
Že nekaj časa se govori, da na območjih Policijske postaje Šentjur in Slovenskih Konjic policisti ne opravljajo kontrole in nadzora prometa. Policisti ne ustavljajo in ne kontrolirajo mimo vozečih vozil, ker to naj ne bi smeli početi. Ob cestah naj bi tako stala prazna policijska vozila brez policistov, ki bi nadzorovali promet. Situacija je presenetljiva in za nekatere voznike potemtakem tudi več kot dobrodošla.
Ludvik Petrič, komandir Policijske postaje Šentjur na vprašanje, ali šentjurski policisti res ne smejo ustavljati vozil, odgovarja, da to nikakor ne drži. »V letu 2005 smo policisti Policijske postaje Šentjur ves čas normalno delali in tako ustavili več vozil, izrekli smo okoli 310 glob, uvedli okoli 320 hitrih postopkov in podali okoli 160 ohdolžilnih predlogov, kar je vsekakor manj represivnih ukrepov kot leto poprej, ko smo ugotovili 1.765 prekrškov. To je posledica nove zakonodaje in morda nekoliko več aktivnosti na področju preventive, potekala je namreč tudi preventivna akcija Varno na traktor, ki je trajala dva meseca,« pravi Petrič.
Na Policijski postaji Šentjur so mnenja, da je govorice vzpodbudila strategija umirjanja prometa, saj so na določenih točkah občasno delovali s policisti, občasno pa je bilo na točkah samo službeno vozilo, kar pa je po mnenju Petriča vsekakor vplivalo na to, da so vozniki zmanjšali hitrost in vozili bolj previdno. Petrič še dodaja, da opažajo, da govorice o tem niso več aktualne.
MATEJA JAZBEC
Pogovarjali smo se z enim izmed domnevnih organizatorjev denarne verige Hof design - Po podatkih policije skoraj
700 vplačnikov
Celjski kriminalisti so po opravljenih hišnih preiskavah minuli teden zaradi suma kaznivega dejanja organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo ovadili več oseb, domnevnih organizatorjev denarne verige imenovane Hof design. Na policiji pravijo, da je z željo po vrtoglavem zaslužku globoko v žep seglo skoraj 700 ljudi, več kot sto pa se je po do zdaj znanih podatkih za masten zaslužek obrisalo pod nosom!
»Gre za denarno verigo,« trdijo na policiji, kjer dopuščajo široko odprta vrata možnosti, da bo ovadenih še več, saj preiskava še zdaleč ni končana. V primeru Hof designa naj bi prodajali ogrlico, uhane, zapestnico in ure, v paketu M&M naj bi bile vredne 645 tisočakov. Ena izmed žensk, ki se je udeležila njihovega sestanka, pravi, da imaš z nakupom možnost, da drugim ponudiš isti posel. Če oseba pripelje enega, ki komplet kupi, dobi 550 evrov. Ko pripelje še nekoga, napreduje in dobi od vsakega nakupa v naslednjem krogu 400 evrov. Tako navajajo tudi na celjski policiji.
Skupina naj bi s tem poslom začela lanskega julija z ustanovitvijo družbe Hof de-
sign. Po podatkih telefonskega imenika se podjetje nahaja v Galjevici v Ljubljani, po podatkih Poslovnega registra Slovenije v Lukovici. Ob klicu na številko v Galjevici vas odzivnik opozori, da je telefonska številka zdaj spremenjena in navede drugo številko, ki se sklada s tisto, ki je v Poslovnem registru navedena za podjetje v Lukovici. Mobilne številke so bile nekaj dni, verjetno v času, ko so bile nekatere osebe na policiji, ugasnjene. Na naslov podjetja smo poslali tudi elektronsko sporočilo, a ga razumljivo niso mogli sprejeti, ker so jim računalnike zaradi interesa preiskave vzeli kriminalisti. Včeraj pa se nam je na mobilni telefon oglasil eden izmed ovadenih, Ferdo Stopař. Prvi izmed novinarjev smo mu ponudili možnost komentiranja omenjene domnevne denarne verige in nastalih okoliščin, nam je povedal. Po posvetovanju s svojim odvetnikom nas je poklical in nam obljubil komentar in izjavo za tem, ko se zadeve razrešijo. Poleg Sto-parja se med tremi, za katere so zaradi ponovitvene nevarnosti in begosumnosti predlagali pripor, omenjata še Aleksander Hrovat in ena ženska. Eden, po neuradnih
podatkih naj bi šlo za Jana Ondračka, češkega državljana, je na begu. Menda ga policija išče celo s tiralico.
Kapljanje milijonov
Paket, ki naj bi ga prodajali za 645 tisočakov naj bi, kot navaja policija, bil vreden borih 65 tisočakov. Po neuradnih podatkih naj bi bile ure resnično švicarske, po drugih podatkih vredne do 150 tisoč tolarjev. Ves ostali denar od plačil naj bi si torej posamezniki delili med seboj. In za koliko denarja naj bi do zdaj šlo v denarni verigi? »Skupni znesek v igri naj bi bil 236 milijonov tolarjev,« navaja vodja Sektorja kriminalistične policije PU Celje Robert Mravljak. Ta omenja, da pri tovrstnih preiskavah naletijo na nemalo težav predvsem zaradi dejstva, da je težko razmejiti med mrežnim marketingom in prepovedanimi denarnimi verigami. Ravno v tej preiskavi jim je pomagal tudi Urad RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo, preiskavo pa je usmerjal okrožni državni tožilec. Na vprašanje, ali so potemtakem storili kaznivo dejanje vsi, ki so vplačevali zneske, pa Mravljak odgovarja: »1\i
Komplet, vreden 645 tisoč tolarjev? Ne. Le nekaj vec kot 60 tisočakov.
je treba izhajati iz namena osebe, ne glede na vsoto in ali so te osebe imele zaslužek ali ne. Ob preiskavi namena osebe, ki se je odločila za to, se lahko ugotovijo znaki kaznivega dejanja. Domnevamo, da bo preiskava zaradi tega trajala še kar nekaj časa. Treba je opraviti razgovore še s kar nekaj ljudmi in raziskati okoliščine.«
Sicer pa je v verigi do sedaj sodelovalo najmanj 200 tistih, ki so imeli prste vmes ali plačevali visoke zneske tudi v denarni verigi Gem collection. Ti posamezniki so morali »za prehod« v Hof design plačati »le« 400 evrov, torej nekoliko manj, kot novi člani. Na tak način naj bi že takoj na začetku verige imeli del piramide že zgra-
jen. Nekateri od teh so nekaj že zaslužili v Gem collection, drugi pa ne. Vodila naj bi jih naivnost, da >če tam niso zaslužili, bodo pa tu<, so povedali na policiji. Tudi večina domnevnih organizatorjev Hof designa naj bi bila vključena v Gem collection. Izkupiček vsega? Devet ovadenih oseb. Do sedaj.
SIMONA ŠOLINIČ
V Novem tedniku smo že minuli teden pisali o očitkih Branka Čepina, očeta 17-letne Barbare, ki sta jo 28. aprila zvečer na poti domov v Zadobrovi napadla rotvajlerja, da se policisti niso takoj odzvali na klice. Sorodniki in dekle so namreč pričakovali, da bodo policisti prišli na kraj dogodka na dan napada, ne pa šele dan kasneje po očetovem ponovnem klicu na policijo. Po besedah direktorja PU Celje Stanislava Ve-nigerja bi lahko policisti res reagirali hitreje!
Veniger je namreč nad delom celjske policijske postaje in operativno komunikacijskega centra uvedel interni strokovni nadzor z namenom, da se raziščejo okoliščine v danem primeru. Tistega dne so v uri in pol prejeli tri klice. Klicala je poškodovana Barbara, njen oče in očividka napada. Na noben klic, kljub temu, da je bila iz pogovora s poškodovano 17-letnico razvidna želja po prihodu polici-
je, le-ta na kraj dogodka ni prispela, pravi Veniger. Policist naj bi jo vprašal, ali v Zadobrovo pošlje reševalno vozilo, a je rekla, da se bo v reševalni postaji oglasila s starši. Že iz našega pogovora z njenimi starši je bilo razvidno, da so nekaj ur čakali na policijsko patruljo, ki tja ni prišla. Do naslednjega dne.
»Naslednji dan so bili ukrepi sicer izvedeni po pravilih stroke, hitrost reagiranja pa ni bila pričakovana. Ocenjujem, da bi morali policijsko patruljo na kraj poslati takoj po prijavi dogodka. Lahko bi prišlo do ponovnega napada psov! Moram dodati, da v bodoče pričakujem in zahtevam, da bodo tisti, ki klice sprejemajo, znali presoditi, kdaj so okoliščine takšne, da se na kraj dogodka pošlje patrulja,« je povedal direktor celjske policije Stanislav Veniger. Kljub kasnejši reakciji niso nastale škodljive posledice, še omenja Veniger, zato zoper odgovorne ne bo uvedel disciplinskega po-
stopka, ampak opravil le opozorilni pogovor. »Ta primer pa bomo na naših sestankih izpostavili kot primer, kako se ne dela!«
Barbari sta rotvajlerja na telesu pustila več kot 20 sledi ugrizov, napad bi se lahko končal še bolj katastrofalno, če ne bi dekletovih krikov slišala bližnja soseda in na to opozorila moža, ki je dekletu odšel pomigat. Znano je že, da je lastnik enega psa pokončal na kraju dogodka, medtem ko je drugi zbežal. Truplo psa so policisti našli
čez nekaj dni, zoper lastnika pa bodo vložili obdolžil-ni predlog sodniku za prekrške, ker ni poskrbel za primerno zavarovanje živali, ovadili pa ga bodo tudi zaradi mučenja živali, ker je psa pokončal. V zraku pa še visi ovadba zaradi kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe. Pisali smo tudi, da se je lastnik psov oglasil pri Barbari v bolnišnici in da je dogodek obžaloval. To ga, seveda, ne bo rešilo pred njegovo odgovornostjo.
SIMONA ŠOLINIČ
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150. petkovega pa 300 tolarjev.
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega raču-
na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane-Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nuai ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapttšek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
20
NASVETI
NOVI TEDNIK
Zajček kot hišni ljubljenec
Živimo v času, ko se vse več ljudi, pa naj bodo to otroci, mladi ali starejái ljudje, odločajo za hišnega ljubljenčka. Nekateri v njem vidijo živo igračko, drugi prijatelja, ki jim popestri dneve in prosti čas, vsem pa prav gotovo predstavlja tudi družinskega člana.
Psi, mačke in sobne ptice predstavljajo že kar nekakšne tradicionalne hišne ljubljenčke. V zadnjem času pa je mogoče opaziti vse več zanimanja za male glodalce, kot
Zeliščna uspavanka
Proti nespečnosti si lahko pomagamo z mlačnim kamiličnim čajem, pomirjata tudi meta in hmelj (zato po pivu pogosto postanemo zaspani).
Lahko si omislimo tudi zeliščno blazinico: platneno vrečko napolnimo s cvetovi ali listi hmelja, jo zadrgnemo (zašijemo) in jo zvečer položimo poleg zglavnika. Za dober spanec pa skrbi tudi žaj-belj. Najbolj priljubljena in učinkovita je žajbljeva uspavanka. Eterično žajbljevo olje prežene temne misli in moreče sanje ter poskrbi za izdaten in osvežujoč spanec. Nekaj kapljic žajbljevega aroma tičnega olja kanemo na vato in ga postavimo poleg postelje ali pa si oskrbimo posebno aromatično svetilko in jo napolnimo z omenjenim oljem. DišČe substance učinkujejo na limbični sistem (odgovoren za občutke) v možganih. Metoda je učinkovita tik preden ležemo v posteljo (15 minut prej), priporočamo pa jo občutljivim ljudem, ki se težko sprostijo in pozabijo svoje težave - bremena preteklega dne nosijo v posteljo.	NM
so pritlikavi kunci, hrčki, morski prašički, činčile, skakači ... Eden od bolj priljubljenih glodalcev je prav pritlikavi kunec, ki ga radi imenujemo tudi hišni zajček.
Za kateri spol naj se odločimo?
V stanovanju je priporočljivo gojiti samičke in kastrirane samčke. Nekateri samčki imajo namreč neprijetno lastnost, da označujejo teritorij z uri-
nom, še posebej, če jih je več v stanovanju. S kastriranjem to slabo lastnost odpravimo. Če želimo imeti več zajčkov skupaj, so za to najbolj primerne samičke, ki pa naj bodo približno enako stare in istočasno nameščene v skupno kletko. V kletki lahko imamo skupaj tudi samčka in samičko, vendar je treba poudariti, da se zajčki lahko razmnožujejo že pri treh mesecih.
Zajčkovo domače okolje
Kletko z zajčkom je najbolje postaviti v najbolj miren kotiček stanovanja, kjer bosta predvsem v večernem času mir in tema. Izogibati se moramo mestom, kjer obstajata možnosti prepiha in neposrednega sonca, ter poskrbeti, da kletka ne bo v bližini televizorja, zvočnikov, telefona ter mest v stanovanju, kjer se pogosto igrajo majhni otroci.
Čistoča kletke
Če slabo skrbimo za čistočo kletke, se lahko zelo hitro začnejo širiti neprijetne vonjave po stanovanju. Kletko je treba očistiti vsaj vsak tretji dan ter zamenjati na-stilj. Večkrat letno je priporočeno tudi bolj temeljito čiščenje in razkuževanje kletke. Za nastilj sta primerna žaganje ali briketirana stelja, ki je zelo ekonomična, kar se tiče porabe, hkrati odlično vpija urin in nevtralizira neprijetne vonjave.
Prehrana
Zajčka moramo hraniti dvakrat dnevno - zjutraj in zvečer. Glavni obrok naj bo zvečer, saj največ hrane zau-žije prav v nočnem času. Najprimernejša hrana so že pripravljene mešanice žit ter drugi dodatki in priboljški. Prav tako mora imeti dnevno na razpolago sveže seno in svežo vodo.
ROŽICE IN CAJCKI
Čilost iz narave
Snovi, ki jih vsebujejo zdravilne rastline, krepijo obrambne sile našega telesa in povečujejo njegovo odpornost. Pomagajo nam lahko takrat, ko naše zdravje opeša. V prvi vrsti pa ga ohranjajo in utrjujejo, dokler smo še zdravi. Če ste resno sklenili, da boste zdravilne rastiine nabirali ah gojili in jih vključili v svoje vsakdanje življenje, je zdaj nadvse primeren čas za to.
Pri nabiranju skrbno pazite, da ne boste škodili naravi in sebi. Naberite zgolj toliko, kolikor resnično potrebujete. Pazite, da boste nabirali daleč od prašnih mest in cest, vedno v sončnem vremenu. Pa še to. Nikoli ne nabirajte mokrih rastlin. Zeli čimprej posušite, najbolje v senčnem, suhem in zračnem prostoru. Idealna so podstrešja in kozolci s prepihom. Posušena zelišča spravite v papirnate vrečke ali steklene in lesene posode s pokrovom. Iz svežih ali posušenih zelišč pripravljamo čaje, tinkture, mazila, zeliščna vina, žganja, olja, sirupe, dišeče blazinice ...
Tokrat se bomo posvetili čajnim napitkom. Poznamo tri načine priprave čaja. Poparek je čajni napitek, ki si ga privoščimo najpogosteje. Pripravimo
ga tako, da zelišče ali zeliščno mešanico prelijemo s pravkar zavrelo vodo ali tako da strese-mo zelišče v vrelo vodo. Poparek mora pokrit stati 5 do 10 minut, nato ga precedimo. Tako pripravimo čaj iz nežnih celih zelišč, listov in cvetov, denimo iz mete, melise, ognjiča, lipe, bezgovega cveta, iz katerih se zdravilne učinkovine hitro izlužijo.
Pri plodovih in koreninah, denimo baldrijana, gloga, brina, kjer voda težje izluži učinkovine, pa izberimo prevretek, ki ga pripravimo tako, da damo zelišče v mrzlo vodo. Ko zavre pustimo, da vre od 5 minut do pol ure, nato čaj odce-dimo in takoj pijemo. Pri občutljivih zeliščih, kjer bi snovi z vretjem uničili, se odločimo za prelivek oziroma preliv, ki zahteva pripravo brez vročine. Taka zelišča prelijemo s hladno vodo in pustimo stati najmanj pol ure, običajno pa več ur, najbolje čez noč. Nato od-cedimo in popijemo. Pri pripravi čajnih napitkov veljajo tudi določena pravila. Čajev ne pripravljajmo v kovinskih oziroma aluminijastih posodah. Najbolje je, da uporabimo ne-pregome steklene, keramične ali porcelanaste čajnike. Zdravilne čaje je dobro piti nesladkane ali sladkane z medom. Sladkamo lahko čaje zoper prehlad in kašelj, zoper želodčne težave, drisko in za boljšo prebavo pa pijmo grenke. Čaje za pomirjanje navadno pijemo zvečer, lahko tudi zjutraj. Čaj za boljši spanec spijmo vsaj uro prej, preden gremo v posteljo. Prebavni čaji bodo najbolj koristili, če jih zaužijemo pol ure pred jedjo. Čaje proti
IZLET Z ZELENIM VALOM
V rožniku na Gozdnik
Ko smo se minulo pomlad razšli po izletu zeliščarjev in prijateljev oddaje Zeleni val, ki jo lahko poslušate vsako sredo med 11. in 12. uro na Radiu Celje, smo napovedati letošnji, tretji izlet z Zelenim valom. Pod zeleno kapo Gozdnika bomo izžrebance popeljati 11. junija.
Do 31. maja bomo v torkovih številkah NT objavljali kupone za izlet. Tudi letos boste lahko na kupon vpisa-
li vabilo za sopotnika in tako na izlet povabili partnerja, prijatelja ali prijateljico in jim pripravili prijetno presenečenje, saj ga bomo z istim izžrebanim kuponom enakovredno uvrstili na seznam 40 potnikov zelene karavane.
O podrobnostih vas bomo v naslednjih tednih sproti obveščali tudi v radijskih oddajah, kjer bomo pripravili tudi javno žrebanje kuponov.
Tistim, ki bo žreb naklonjen, bomo poslali obvestilo z natančnimi podatki o odhodu avtobusa iz Celja in o
Kupon št. 1 za 3. izlet z Zelenim valom
Vabilo za Ime in priimek:
Pri žrebu bomo upoštevali ; kupone, ki bodo prispeli na dopisnici na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, najkasneje do 7. junija 2005.
Piše: PAVLA KLINER |
prehladu, kašlju in gripi si lahko privoščimo tudi večkrat dnevno. Spomladi in poleti bo obilo priložnosti, da obogatite svojo zeliščno lekarno, saj v tem času rastejo premnoge zdravil- I ne rastline. Sprehodite se in jih poiščite!
Utrinek z lanskega postanka v Hmezadovem zeliščnem nasadu v Žalcu
poti, ki jo bomo opraviti tisti dan: med nasadi z zdravilnimi z zdravilnimi zelišči, obronki gozdov in travnikov (vmes pa bo seveda dovolj priložnosti za veselo druženje, zabavo, jedačo in pijačo).
Za strokovni del zelene karavane bo tudi letos poskrbela naša sodelavka in zeliš-čarka Fahika Burjan. Če mu bo čas dopuščal, se nam bo na izletu letos pridružil tudi dr. Janez Tasič, ki v oddajah vsakih 14 dni prav tako sooblikuje naš Zeleni val.
Zdaj pa... brž izpolnite prvi kupon!
MATEJA PODJED
Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo
Udeležen sem bil v prometni nesreči, ko je neznano vozilo prehitevalo v škarje in sem, da bi preprečil čelno trčertje, zapeljal s ceste. Pri tem smo se jaz in sopotnik poškodovali. Voznik je pobegnil s kraja nesreče. registrske številke pa mi ni uspelo videti. Ali smo s sopotniki upravičeni do odškodnine?
Tako vi kakor tudi sopotniki v vašem vozilu lahko prejmete odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in strah, če so ostale trajne posledice, pa tudi odškodnino za duševne bolečine, zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Upravičeni ste tudi do povrnitve premoženjske škode v zvezi z zdravljenjem (če ste npr. kupili kakšna zdravila ali imeli stroške s prevozi na preglede k zdravniku). Odškodnino vam je v takšnih primerih dolžno izplačati Slovensko zavarovalno združenje. Zakon pa v primerih, kadar povzročitelj nesreče ni znan, ne omogoča povračila škode na vašem vozilu. V teli primerili lahko škodo na vozilu dobite povrnjeno le na podlagi morebiti sklenjenega lastnega kasko zavarovanja od svoje zavarovalnice.
Vprašanja v zvezi s svojim primerom pošljite na info@poravnava.si
ali PO POŠTI na naslov Poravnava d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor od pravnikov' podjetja Poravnava, d.o.o ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št.:
080 13 14
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
21
ZAHVALA
24. aprila 2005 se je končal kruti boj z boleznijo in za vedno nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
FRANCI SELIC
iz Prožinske vasi
Ob, nenadomestljivi izgubi pokojnega se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam pomagali, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Idila, govorniku Marjanu
Tržanu in godbi na pihala iz Štor. Zahvaljujemo se tudi zdravniku dr. Hruševarju za lajšanje bolečin v trpečih trenutkih, prav tako se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice To-polšica in Kliničnega centra v Ljubljani, ki so se s pokojnikovo boleznijo neomajno borili. Zahvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam pomagali v tako težki življenjski preizkušnji.
Žalujoči vsi njegovi.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas Zato pa pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame
ANGELE POLŠAK
iz Lesičnega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, njen grob zasuli s cvetjem in solzami, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali sveče, za sv. maše in nam kakorkoli pomagali. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter govornikoma g. Francu Plahuti in g. Andreju Kocmanu za ganljive besede. Iskrena hvala dr. Biličevi in patronažni sestri Marici ter ostalemu zdravstvenemu osebju ZD Kozje. Hvala internemu A oddelku bolnišnice Celje, g. župniku za opravljen obred in pogrebni službi Guzej iz Šmarja pri Jelšah. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerka Dragica z možem Ivanom ter vnuka Vani in Darja.
PRODAM
GOLF II d td, letnik 1991, reg. do 16.9. 2005, ohranjen, prodom. Telefon 031 471-315.	L 428
GOLF II turbo diesel, letnik 1987, metalno modre barve, ugodno prodam. Telefon 031 760-353.	2512
GOLF II 1,6 bencin, letnik 1987, vinsko rdet, prodom.Telefon 040 296-499. Ž209 MOTOR Tomos 4 prodam. Telefon 5441-427.	2538
PANDO, rdeče barve, letnik 1995, prodam. Telefon 5442-747,031498426.2552
STROJI
PRODAM
TRI motorne nahrbtne škropilnice Stihi 17 prodam. Telefon (03) 579M76.Š380 KOSILNICO Bes, majhna koleso in dvoredno sejalnico za koruzo prodam. Telefon 040216-297.	2511
SAM0NAKLADALK0 Sip, 25 ccm, tračni obračalnik in puhalnik za seno, z motorjem ali brez, prodam. Telefon 041 261-676.	2547
OSMRTNICA
ANTON HOMAN
dr. med. spec.
Zadnje slovo bo danes, 10. maja, ob 15.30 uri, na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči: žena Danica ter sinova Sven in Tomo z družino.
ODDAM
TRGOVSKI lokal, s skladiščem, približno 320 m'r oddamo v najem. Telefon 041 642-280. Keor d. 0.0., Zrkovska cesta 87, 2000 Maribor.	n
NAJAMEM
POSLOVNI prostor v Celju, velikost do 35 m',
iščem. Pomembno: frekventna lokacija in vsi priključki. Telefon 041 464280, Marko.	2555
PODARIM
ELEKTR0 motorja, 380 V, 1,5 Kw in 380 V, 0,75 Kw ter skobeljni stroj ugodno prodam. Telefon 041256-988. Š387 DVE bencinski kosilnic prodam. Telefon (03) 5740-753.	Š389
PAJEK Sip, na dva vretena, prodam. Telefon 051202-894.	L 437
KUPIM
TRAČNI obračalnik Imt, koso zo traktor, bočno koso, dvojni rez, molzni stroj Virovitica, kupim. Telefon 031 777-379.
POSEST
PRODAM
GRADBENO parcelo, 1000 m', na odlični, mirni lokaciji, ob gozdu »Prekorje«, vsa dokumentacijo, prodam. Telefon 041 601-555,(03)491-2500. 2473 BLIŽINA Celja. Ugodno prodam zidani vikend z majhnim vinogradom in sadovnjakom. Telefon 041 602-395. 2510
KUPIM
ZAZIDALNO parcelo-ali staro hišo, na dobri lokaciji, v Celju in bližnji okolici, kupim. Telefon 041 389-238. 2473 HIŠO z nekaj zemlje ali manjšo kmetijo kupim. Telefon 041 958-983. L419
NOVE in starejše objekte, v dobrem stanju in zazidalne parcele, podarim. Telefon 031 493-595.	L416
STANOVANJE
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 60 m7, Hudi-nja, l. nadstropje, vzdrževano, obnovljeno, prodam. Telefon 031 633-880.
2497
DVOSOBNO stanovonje v Trubarjevi ulki, 56 m!, 4. nadstropje, staro približno 40 let, z balkonom in plinsko CK, prodamo za 12 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, telefon 041 727-301, 548-2002.	2524
DVOINPOLSOBNO stanovanje, staro približno 50 let, velikost 90 m!, v 1. nadstropju 6-stanovanjskega bloka, na Jožefovem hribu, z garažo, prodamo za 14 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, telefon 041 727-301,548-2002.
2524
CEUE. Prodam trisobno stanovanje, 82 m1, novo, nadstandardno, na lepi lokaciji, ugodno prodam. Telefon 031378-038, B. Rotar.	p
ODDAM
V NOVI vasi oddam v nojem prenovljeno, opremljeno garsonjero, velikost 30 m'. Telefon 041 781-166, po 17. uri. 2456
PRODAM
REGAL za dnevno sobo, hrast, kot nov, ugodno prodam. Telefon 051 386-509, (03)5707-275.	2527
PEČ Feroterm, 30 Kw, z gorilnikom, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 725-747,5772425.	2539
GRAD	
MATE	2Z23I
DRVA, na krotko žagana, gabrova, zelo lepa, prodom, ceno 9.000 SIT/m3. Telefon 5418401.	2513
ŠE uporabno betonsko kritino, 1600 kosov, podarim. Ferjuc, Pristava pri Vojniku.
IESNICE in peteline za zakol ugodno prodorno. NakuplO kokoši, petelin brezplač-
BUNGALOVv Puli, za 6 oseb, plaža oddaljena 250 m, ugodno oddam. Telefon 041 498-046.	2504
V ISTRI, Novi grad, oddam počitniško stanovonje. Telefon 041 537-959. 2523 0PREMUEN0 dvosobno in trisobno stanovanje v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, telefon 041 727-301,548-2002.	2524
ra«jocelje
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
SPREJEMAMO naročila za purane, stare 6 tednov. Telefon 041 763-720. 1436 VEČ koz, srnaste in mešane burske pasme, z mladiči ali brez, prodam. Telefon (03) 5793-387,031 553-769. S391
DVOINPOLSOBNO (63 m'), delno opremljeno stanovanje, v Čopovi ulki, oddamo v najem. Možnost najemo tudi garaže. Informacije po telefonu 031 645-730.
KMETIJSKI
Winter, Lopata 55, Celje. Telefon (03) 5472-070,041 763-800. 2348 (METUSKA zadruga Laško vam nudi rjave in grahaste jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041375-677.
BIKCE, do 300 kg in teličke simentalce, prodam. Telefon 041 725-749. 2499 PRAŠIČA, 120 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, odlični mesnati tip, prodamo. Telefon 041619-372.	Ž210 BERNSKI plonšar, čistokrvni mladiči, rodovniških staršev, pravilno obarvani, ugodno prodam. Telefon 041 372-082.
2501
PAŠNO telico simentalko, brejo 8 mesecev, težko 650 kg, prodam. Telefon (03) 573-9270.	L 430
BIKCA simentalca, 140 kg in teličko simentalko, 50 kg, prodam. Telefon (03) 5845-258.	2506
KOBILO posovko prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 533-204. Š383 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 031 501430.	2518
TELICO, težko 180 kg, prodam. Telefon (03) 5778-182,041 663-137. 2517 PRAŠIČE za zakol, domača reja, prodam.
Telefon 041 783-787. 2541 JAGNJETA in mlade ovce zelo ugodno prodam. Telefon 5798-269. Š342
■jiirniiw
PRODAM
KORUZO, 400 kg, prodam. Telefon 5461-256.	2488
KRMNI krompir, v vrečah, po 30 kg, prodam. Telefon 041 742-334. 2526 VEČJO količino domačega kisa iz neškroplje-nih jabolk prodam. Telefon 041 990-021.	2548
PRODAM
PRENOSNO klimo De longhi, za prostore do
40	m1, skoraj novo, v garanciji, prodam. Telefon 490-3065.	2490
PREČNE prtljažne letve in tri nosilce za kolesa za osebni avto karavan in štiri okrasne pokrove (nove) za opel vedro ali astro, original, ugodno prodam. Telefon
041	648-398.	2505 MIKROVALOVNO peâco in likalnik Elna press
(stisk ploskev) prodom. Telefon 041 852-543.	2208
BLATNIKE za traktor Ursus 360, molzni stroj Virovitica, za rezervne dele in ženske drsalke, številka 38, prodam. Telefon 5726-033,041 920416. 2498 UNIKATNI laneni prt, star približno 100 let, s sedanjim cvetličnim vzorcem, ročno vezenje, prodam. Telefon (03) 573-9270.	L 430
UGODNI KREDITI 00 6 LET
Obremenitev do 50 %, poplačamo stare obveznosti! Tudi za dohodke pod 85.000.00 SIT In upokojence 09!
OS/ 5410 317 OSI/ 625 506
TRAKTORSKO kosilnico, dvojni rez, širina 212 cm, kot nova, siloreznico z motorjem in traktorske gume, nepoškodovane, polovico izrabljene, 14.9/13-28,2 kosa in 9,5/9-24,2 kosa, prodam ali menjam za balirko za kocke. Telefon 031 285-550.	L 420
ZAPOSLITEV
PONUJAMO pošteno delo za pošteno pkňlo. Telefon 040 431-561, 040 462-165. Demon s. p., Parižlje 145 a, Braslovče.p
KOMERCIALIST-EKONOMIST
za trženje (m)
Od katerega pričakujemo najmanj:
- visoko strokovno izobrazbo
(gradbena ali strojna)
-	5 let delovnih izkušenj
-	vozniški izpit B kategorije
-	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
-	poznavanje dela z računalnikom (windows, excel)
Sprejemamo samo pisne prošnje s kratkim življenjepisom in dosedanjimi delovnimi izkušnjami.
Prošnje poslati na naslov: BIRO OGIS d.o.o., Teharje 56,3221 Teharje
ZAPOSLIMO monterja klimatskih naprav. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni na naslov: Gostro točilne naprave d. 0.0., Popovičeva ulica 2, Celje.	n
Zaposlimo voznike B kategorije.
Pogoji: urejenost, komunikativnost veselje do dela s strankami in poznavanje Celja
Informacije: 031418 546, TAXI SIMBY.
Terezija Apal s p, Kersnikova 52. Celje
ZARADI opustitve kmetovanja prodam nekaj kmetijskih pripomočkov in nekaj gradbenih artiklov. Cene simbolične. Telefon (03) 5792-025. Ô386 12 plastičnih, rabljenih modelov za izdelavo šestkotnih tlakovcev, prodam. Cena 4.000 SIT. Telefon 040 718-133. L438 KORUZO, sušeno v sušilnici in čistokrvne pse, mladiče bernardince in zlate prinašal-ce, ugodno prodamo. Telefon 031 509-061.	2550
ZAPOSLIMO delavko z aktivnim znanjem angleškega jezika in znanjem na področju knjigovodstva, za določen čas -nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni na naslov: Gastro točilne naprave d. o.o., Popovičeva ulka 2, Celje. n
Izkušnje niso potrebnel Sprejemamo nove sodelavce na različnih področjih:
tel. oddelek, svetovanje, vodenje seminarjev... Pokličite od ponedeljka do petka med 10. in 15. uro na 041/710-663.
GSM 041/612 28Î Telefon/faks 03/710 50 97
03/710 ÎO 96
S°/c OTn,K
2 A o Igor KOTNIK,
KOTOIJC Nikole Tesle 6, 3310 Žalec ^ve^Z.
SUKOPIÉSKARSKA IN ZIDARSKA D61A KOMPL6TNĚ f INAUZACIJ« 08J6KT0V
TOPI	;ťNĚFnSfil>£
i && 04/ /</t/ JâffS
22	; MALI OGLASI - BORZA DELA
NOVI TEDNIK'
Sklad za izobraževanje delavcev pri s.p.Območnih obrtnih zbornic Žalec, Velenje, Mozirje, Šentjur in Šmarje na podlagi 16. člena Statuta in 4. člena Pravilnika o delovnih razmerjih Sklada za izobraževanje delavcev pri s. p. Žalec	«
razpisuje prosto delovno mesto
SEKRETARJA SKLADA
za določen delovni čas od 1. 9. 2005 do 31. 8. 2006 s polnim delovnim časom.
PQQQJI:
-	KONČANA VI., OZIROMA VII. STOPNJA IZOBRAZBE
-	PEDAGOŠKI ANDRAGOŠKI IZPIT
-	AKTIVNO ZNANJE ANGLEŠKEGA AU NEMŠKEGA JEZIKA
-	OBVLADANJE DELA Z RAČUNALNIKOM POSEBNI POGQyl
- NAJMANJ 5 LET DELOVNIH IZKUŠENJ NA VODILNEM ALI VODSTVENEM DELOVNEM MESTU.
VLOGE Z DOKAZILI POŠUITE NA GORNJI NASLOV V ROKU 8 DNI OD OBJAVE.
o? Delo v
iktivu? Če ot besedni
vanje, prilagodljiv delovni čas (4,6 ali 8 ur) 1er redno ali honorarno delo. Dodatne informacije po telefonu (03) 491-8510. Prešernova družbo d. d., Opekarska 4 a, Ljubljana (Katja, Pamela). n
IŠČEMO Sstilko za čiščenje na območju Celja. Panhygio d. o. o., Breg 133, Polzela, telefon 041 »75-713. 2508
ZAPOSLIM dekle za strežbo v lokalu. Telefon 041 647-665. Milan Obrez s. p., Žegar 2, Prevorje.	2521
ZAPOSLIM simpatično dekle za delo v bistro-ju. Telefon 891-1090, 041 477-572. Andreja Melanšek s. p., Lokovica 145, Šoštanj.	2537
ANGUSTKA, z občutkom za delo z malimi otroki, dobi honorarno delo - poučevanje angleščine v vrtcih in OŠ. Telefon 041 896-635, od ponedeljka do petka od 10.30 do 12.30 ure. Mija Selič s. p., Cesta na Ostrožno 13, Celje.	2534
VZGOJITELJ ICA ali učitelj-ica razrednega pouka, z aktivnim znanjem angleščine dobi honorarno delo - poučevanje angleščine v vrtcih in OŠ. Telefon 041 896-635, od ponedeljka do četrtka od 10.30 do 12.30 ure. Mija Selič s. p., Cesta na Ostrožno 13, Celje.	2534
ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije, prevozi na relaciji Madžarsko-Celje-Halija. Telefon 041 707-828. Vladimir Pušnik s. p., Ivenca 30, Vojnik.	n
TRGOVKO živilske stroke, za pomoč v trgovini z živili, zaposlimo. Zaželene izkušnje. Telefon 5453-606, od 8. do 10. ure. Selecto d. 0.0., Prvomajska 27, Celje.
SKRBEN 30-letni fant, Štajerec, preprost, preskrbljen, želi spoznati dekle ali mamico. Bodi resna. Telefon 040 935428,
ČE vidite čebelji roj, me pokličite po telefonu 040-932-020.	ž 211
IŠČEM izvajaka gradbenih del - fasada. Telefon 041916-121.	2556
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne:
-	na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje
-	na spletni strani http:/www.ess.gov.si
-	pri delodajalcih.
upravna enota ceue
Metalurški delavec
brusilec in čistilec litine (brušenje odlitkov na brusilnih strojih, upravlja čistilne stroje...); do 20. 5. 2005j Kovis - livarna d.0.0. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Gradbeni delavec gradbena dela; do 17. 5. 2005; Shpendi, gradbeništvo in storitve, d.0.0.. Mariborska cesta 68, 3000 Celje;
gradbeni delavec na območju Celja (gradbena in pomožna dela); do 25. 5. 2005; Teh-nocomerc d.0.0. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica voznik taksija; do 13.5.2005; vloge na naslov: Taxi Simby, Ve-selova 1 , Celje (baza); Apat Terezija s.p., Taxi Simby, Kersnikova ulica 52, 3000 Celje;
slikopleskarska dela; do 16. 5. 2005; Ovtar d.0.0. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik;
montiranje gradbenih elementov; do 16. 5. 2005; Ovtar d.0.0. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Pomožni delavec pomožna dela v krovstvu in kleparstvu; do 25. 5. 2005; Cater Boris s.p., Avtoprevozniš-tvo in stavbno kleparstvo, Za-dobrova 100, 3211 Škofja vas.-Osnovnošolska izobrazba delo v proizvodnji - pomožna dela v lesni industriji; do 13. 5. 2005; Adecco H.R. kadrovsko svetovanje d.0.0. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje;
vsa pomožna dela pri skladiščenju, nakladanju in razkladanju blaga s transportnimi napravami (viličarjem), čisti in vzdržuje wc kabine na terenu in v skladišču, itd; do 13.5.2005; Vigrad d.0.0. Celje, Kocbekova cesta 30, 3202 Ljubečna. Gradbinec
gradbinec - pleskar, izvedba prometne signalizacije; do
17. 5. 2005; Interpunkt d.0.0. Trgovina in storitve, Prekorje 61, 3211 Škofja vas. Mizar
lesarska dela; do 16. 5. 2005; Family shop d.0.0. PE Celje, Gubčeva ulica 1, 3000 Celje. Formar livar
jedrar (ročno ali strojno izdeluje jedra na jedrarskih strojih); do 20. 5. 2005; Kovis - livarna d.0.0. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Strugar
popravilo strojev, orodij in priprava za delo, struženje izdelkov, razrez materiala; do 17. 5. 2005; Kovis - livarna d.0.0. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Frezalec
delo na rezkalno obdelovalnem stroju; do 10. 5. 2005; Valji d.o.a. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Monter vodovodnih naprav montiranje vodovodnih in plinskih inštalacij na terenu; do 21.5.2005; Gradnje Žveplan d.0.0.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Strojnik
instalater strojnih instalacij; do 3. 8. 2005; Esitel d.0.0.. Delavska ulica 8, 3000 Celje;
strojnik-gradbinec, izvedba talne vertikalne in horizontalne prometne signalizacije; do 17. 5. 2005; Interpunkt d.0.0. trgovina in storitve, Prekorje 61, 3211 Škofja vas. Frizer
frizerske in kozmetične usluge; do 14. 5. 2005; Čanžek Barbara s.p.. Lepotni center Barbara, Udarniška ulica 10, 3220 Štore. Tesar
tesarska dela; do 17. 5. 2005; Shpendi, gradbeništvo in storitve, d.0.0.. Mariborska cesta 68, 3000 Celje;
tesantesarska dela; do 25. 5. 2005; Tehnocomerc d.0.0. Maribor, Dravska ulica 9,2000 Maribor. Zidar
zidarska dela; do 16. 5.2005; Family shop d.o.o. PE Celje, Gubčeva ulica 1, 3000 Celje;
zidar - nizke gradnje; do 17. 5. 2005; Shpendi, gradbeništvo in storitve, d.0.0., Mariborska cesta 68, 3000 Celje;
zidar; do 25. 5. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor.
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik TGM; do 21.5.2005; Gradnje Žveplan d.0.0.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik; do 21. 5. 2005; Gradnje Žveplan d.0.0.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
voznik dostavnega, specialnega vozila; do 10. 5. 2005; Le-das d.0.0. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje;
voznik tovornega vozila v mednarodnih relacijah - moški; znanje enega evropskega jezika.; do 4.6.2005; Murenc trade d.0.0.. Ulica bratov Hvalič
4,	5000 Nova Gorica. Prodajalec
prodaja gradbenega materiala v maloprodaji; do 24. 5. 2005; Inpos d.0.0. Celje, Ope-karniška cesta 2, 3000 Celje; trgovec - skladiščnik; do 13.
5.	2005; Seba d.0.0. Celje, Lava 9, 3000 Celje;
prodajalec; do 14. 5. 2005; Trgodom NOl. d.0.0. Kranj, Delavska cesta 26, 4000 Kranj.
Prodajalec papir.-knjigotrš-kih artiklov
terenski zastopnik za prodajo knjig na področju Celja in okolice; do 11. 5. 2005; Slovenska knjiga d.0.0. Ljubljana, Stegne 3, 1000 Ljubljana.
samostojna priprava hrane; do 14. 5. 2005; Ramšak Matej s.p.. Gostilna Gaberje, Kidričeva ulica 6, 3000 Celje. Natakar
strežba hrane in pijače; do 10. 5. 2005; Gole Andreja s.p., Bar Zlatorog klub. Mariborska cesta 1, 3000 Celje.
Srednja poklicna izobrazba
skladiščnik; do prijave: 13. 5. 2005; Metro d.d. Celje, Lava 8, 3000 Celje.
Elektrotehnik elektronik
monter - serviser; do 13. 5. 2005; Uniglobal d.0.0., Vrun-čeva ulica 3, 3000 Celje. Farmacevtski tehnik prodaja domačih zdravil; do 17.5.2005; vloge na naslov: Vele d.d.. Ljubljanska cesta 64,1230 Domžale; Vele trgovska družba d.d. Domžale Drogerija TUS Celje - center, Prešernova ulica 10, 3000 Celje. TYgovinski poslovodja Poslovodja; do 10. 5. 2005; Tripex d.0.0., .Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Ekonomski tehnik delo v računovodstvu in administraciji; do 10.5.2005; Bass d.0.0. Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Aranžerski tehnik aranžer cvetličar; do 10. 5. 2005; Semenarna d.d. Ljubljana butik cvetlic Kalia Celje, Ope-karniška cesta 9, 3000 Celje. Zdravstveni tehnik dajanje informacij o izdelkih; do 16.5.2005; Azur - Papot-nik, k.d., Prožinska vas 22,3220 Štore.
Gimnazijski maturant zastopnik na terenu - trženje premoženjskih in osebnih zavarovanj (območjeCelja); do 11. 5.2005; Generali zavarovalnica d.d.Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo
vodja računovodstva: samostojno vodenje knjigovodstva in računovodstva, knjiženje, pripravljanje finančnih poročil, obračun plač, fakturiranje, izvajanje plačil, vzdrževanje in ažuriranje baze podatkov za finančno in računovodsko področje; do 10. 5. 2005; Adecco H.R. d.0.0., Meljska cesta 3, 2000 Maribor s pripisom »vodja računovodstva«.
Ekonomist za komercialno dejavnost
komercialist za prodajo gradbenega materiala; do 24. 5. 2005; Inpos d.0.0. Celje, Ope-karniška cesta 2, 3000 Celje;
komercialist za prodajo vijakov in okovja; do 24. 5. 2005; Inpos d.0.0. Celje, Opekarniš-ka cesta 2, 3000 Celje. Magister farmacije farmacevt; do 24. 5. 2005; Javni zavod psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik.
Univerzitetni diplomirani ekonomist
vodja financ-skrbeti za likvidnost družbe, voditi tolarski in devizni plačilni promet, vršiti izterjavo kupcev, pripravljati, posredovati in sprovajati dnevna, tedenska in mesečna poročila denarnih in finančnih tokov družbe; do 16. 5. 2005; Adecco H.R. kadrovsko svetovanje d.0.0. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje.
Univerzitetni diplomirani ekonomist za denarništvo-fi-
vodja financ - skrb za likvidnost družb, vodenje tolarskega in plačilnega prometa, planiranje denarnih tokov - del. mesto v Celju; do 19. 5. 2005, vloge na naslov : Trenkwalder d.0.0.; Osojnikova 9,2250 Ptuj; Trenkwalder d.0.0.. Dunajska 105, 1000 Ljubljana.
Doktor medicine specialist psihiatrije
zdravnik specialist psihiater (tdpp) ali zdravnik po končanem sekundariju; do 24.5.2005; Javni zavod psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik.
upravna enota LAŠK£______
Pomožni delavec odprema izdelkov in pakiranje; do 10. 5. 2005; Fastram d.0.0. Laško, Zgornja Rečica 25, 3270 Laško;
proizvajanje tofuja; do 10. 5. 2005; Fastram d.0.0. Laško, Zgornja Rečica 25, 3270 Laško;
pomoč pri stavbno kleparskih delih; do 20. 5. 2005; Ži-bret Leon s.p., Stavbno kleparstvo in krovstvo, Titova ulica 86, 1433 Radeče.
Strojni tehnik
samostojno izdelovanje kovinskih izdelkov; do 17.5.2005; Vrbovšek Zdenko s.p.. Inox Vr-bovšek, Spodnja Rečica 81,3270 Laško;
vodenje projektov s področja kovinske in inox opreme in gradbeništva; do 17. 5. 2005; Vrbovšek Zdenko s.p., Inox Vrbovšek, Spodnja Rečica 81,3270 Laško. Računalniški tehnik oblikovanje internetnih strani; do 24. 5.2005; i - Rose d.0.0. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško;
programer internet aplikacij; do 4. 6. 2005; i - Rose d.0.0. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško;
programer poslovno programske opreme; do 4.6.2005; i - Rose d.0.0. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško.
"" upravnaenota~~ mozirje
Delavec brez poklica pomožni delavec v gradbeništvu; do 21. 5. 2005; Pinela d.0.0., Prihova 26, 3331 Nazarje.
Keramik
keramičar; do 21. 5.2005; Pinela d.0.0., Prihova 26, 3331 Nazarje. Slikopleskar slikopleskar; do 21. 5. 2005; Pinela d.0.0., Prihova 26, 3331 Nazarje. Zidar
fasader; do 21. 5. 2005; Pinela d.0.0., Prihova 26,3331 Nazarje.
Voznik avtomehanik
voznik tovornjaka; do 22. 5. 2005; Melavc Jožef s.p.. Zgornje Pobrežje 1, 3332 Rečica ob Savinji.
upravna enota slovenske konjice
Pomožni delavec
upravljalec gozdnega dvigala - delo na deponiji za hlodovino, dovoz hlodovine iz deponije na stroj za razrez (na žago); do 20. 5. 2005; Cugmaj-ster Alojz s.p.. Razrez hlodovine, Cesta v Železník 7, 3215 Loče;
voznik viličarja - nakladanje tovornih avtomobilov, odvoz od strojev; do 20.5.2005; Cugmaj-ster Alojz s.p.. Razrez hlodovine, Cesta v Železnik 7, 3215 Loče.
montaža PVC oken in vrat; do 20. 5. 2005; Hohler Franc s.p., PVC okna in vrata Hohler, Blato 28, 3210 Slovenske Konjice. Brusilec
brusilec žag za stroj za razrez hlodovine - delo ob stroju za brušenje listov za žago; do 20. 5. 2005; Cugmajster Alojz s.p.. Razrez hlodovine, Cesta v Zeleznik 7, 3215 Loče. Zidar
zidarska dela na terenu; do 17. 5.2005; Leskovar Peter s.p., Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtomehanik prevozi v mednarodnem prometu; do 25.5.2005; Marko Fi-javž s.p., Križevec 62,3206 Stra-
ba
voznik oz. sovoznik I ga vozila s prikolico v mednarodnem prometu; do 4.6.2005; Fijavž Borut s.p., Avtoprevoz, Bukovlje 1, 3206 Stranice;
varnostnik receptor; do 11. 5. 2005; Hwa-rang d.0.0. Zreče, Cesta na Roglo 11, 3214 Zreče;
Srednja poklicna izobraz- jur.
varnostnik intervent; do 11. 5. 2005; Hwa-rang d.0.0. Zreče, Cesta na Roglo 11,3214 Zreče;	j ekstruder PVC profilov - moš-ki; do 8. 6. 2005; Koplast ek-struzija in konfekcija d.0.0., Tovarniška cesta 2, 3210 Sloven-, ske Konjice. Elektrotehnik elektronik vodenje skladišča in mon-j taža osvetljave; 21. 5. 2005; In-j tra lux d.0.0.. Ulica Toneta Me-1 live 10, 3210 Slovenske Konji-
Ekonomski tehnik
poslovni sekretar; do 21. 5. j 2005; Intra lux d.0.0.. Ulica Toneta Melive 10, 3210 Slovenske ! Konjice.
Inženir kemijske tehnologije
samostojni kemijski tehnolog; do 14. 5. 2005; Koplast ek-struzija in konfekcija d.0.0.. To-, varniška cesta 2, 3210 Sloven-, ske Konjice.
Diplomirani varnostni inženir (vs)
sodelovanje pri raziskavi vzrokov nesreč v podjetju, skrb za osebno in tehnično zaščito vseh delavcev v družbi, pripravnik; do 10. 5. 2005; Unior d.d. Zreče, Kovaška cesta 10, I 3214 Zreče.
upravna enota šentjur pri celju
Delavec brez poklica čiščenje klavnice Šentjur; do 10.5.2005; Čistoča d.0.0.. Ljubljanska cesta 12 f, 1236 Trzin; I montaža šotorov; do 10. 5. 2005; Mi - vi, storitve in posredovanje, d.0.0., Vodule 2, 3222 Dramlje. Osnovnošolska izobrazba pomožna gradbena dela -nizke gradnje; do 20. 5. 2005; Belej Zlatko s.p., Keramičars- 1 tvo, Proseniško 8, 3230 Šentjur. Živilski delavec v mesars-'
živilski delavec - izvajanje mesarskih del v klavnici, razseku in krojenju; do 20. 5. 2005; Farme Ihan - MPR d.0.0., Cesta Leona Dobrotinška 15, 3230 Šentjur. Ključavničar
skupinovodja montažerjev I prireditvenih šotorov; do 10. 5. 2005; Mi - vi, storitve in posredovanje, d.0.0., Vodule 2, 3222 Dramlje. Varilec
izdelovanje šablon, orodja; do 10.5.2005; Koval d.0.0. Proizvodnja in trgovina. Loka pri I Žusmu 9,3223 Loka pri Žusmu. Strojnik
obdelava in polaganje kam- I na; do 17.5.2005; Stonex d.0.0. Proizvodnja in trgovina. Cesta Leona Dobrotinška 18, 3230 Šentjur. Zidar
zidarska, keramičarska dela; do 20. 5. 2005; Lešek Jože . s.p. Šentjur, Podgrad 37, 3230 Šentjur.
Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 10. 5. , 2005; Mi - vi, storitve in posredovanje, d.0.0., Vodule 2,3222 Dramlje. Natakar
strežba hrane in pijače; do 20. 5.2005; Jug Jožica s.p.. Gostilna in trgovina Jug, Ulica skladateljev Ipavcev 18, 3230 Šent-
Strojni tehnik obdelava kamna na CNC stroju; do 17. 5. 2005; Stonex d.0.0. Proizvodnja in trgovina. Cesta Leona Dobrotinška 18, 3230 Šentjur. Elektrotehnik elektronik prodaja elektronike v trgovini Conrad electronic; do 15. 5.
RADIO JE UHO,S KATERIM SUŠIMO SVETI
ŠTAJERSKI VAL
NOV! TEDNIK
BORZA DELA
23
Izberi
50% popust!
m belo tehniko
in male gospodinjske aparate
2005; Edieom d.o.o. Šentjur, Prijateljeva ulica 12, 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant zastopnik na terenu - trženje premoženjskih in osebnih zavarovanj za območje Šentjur z okolico; do 11. 5. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kr-žičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Dipl. inženir strojništva (vs) izdelava tehnoloških postopkov, kalkulacij in normativov; do 10.5.2005; Koval d.o.o. Proizvodnja in trgovina. Loka pri Žusmu 9,3223 Loka pri Žusmu.
Diplomirani ekonomist (vs)
poslovni sekretar; do 10. 5. 2005; Koval d.o.o. Proizvodnja in trgovina. Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žusmu;
samostojni komercialist za prodajo pohištva; do 10.5.2005; Koval d.o.o. Proizvodnja in trgovina, Loka pri Žusmu 9,3223 Loka pri Žusmu.
Doktor medicine specialist splošne medicine
zdravnik splošne ali družinske medicine ali zdravnik z opravljenim sekundariatom, strokovnim izpitom; do 14. 5. 2005; Javni zavod Zdravstveni dom Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur.
upravna enota šmarje pri jelšah
Snažilka
čiščenje prostorov; do 10. 5. 2005; Viscus d.o.o., Rožna ulica 4, 3240 Šmarje pri Jelšah. Gozdni delavec sekač podiranje dreves in razna gozdarska dela; do 13. 5. 2005; Stojnšek Vladimir s.p. Gozdarske storitve, Irje 31a, 3250 Rogaška Slatina. Cvetličar
delo v cvetličarni; do 10. 5. 2005; Zaje Marija s.p. Kozje, Kozje 150, 3260 Kozje. Avtomehanik voznik specialnega vozila -avtodvigala; do 13. 5.2005; Gic gradnje d.o.o. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina.
striženje in barvanje las ter ostala frizerska dela; do 17. 5. 2005; Hribernik Katarina s.p. Šmarje pri Jelšah, Slomškova ulica 1,3240 Šmarje pri Jelšah. Tesar
tesar; do 24. 5. 2005; Dakaj Shaip s.p.. Polena 10,2392 Me-
Prodajalec
skladiščna dela na oddelku živil; do 10.5.2005; Keros d.o.o. Rogaška Slatina Keros - živila, ■fržišče 12, 3250 Rogaška Slatina;
prodaja blaga v trgovini z darilnim programom; do 13. 5. 2005; Shengli d.o.o., Bevkova Ulica 10, 3310 Žalec. Kuhar
samostojno kuhanje; do 10. 5. 2005; Terme Spa Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1, 3250 Rogaška Slatina.
Natakar
strežba v lokalu; do 24. 5. 2005; Andrlon Darja s.p.. Kava bar As, Slake 2, 3254 Podčetrtek;
delo v strežbi; do 10.5.2005; Terme Spa Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Administrativni tehnik administrativna dela in opravljanje del v prevozništvu; do 10.5.2005; A-transport i.d.a. Talan d.o.o., Linhartova ulica 12, 3250 Rogaška Slatina.
Univ. dipl. inženir strojništva
tehnolog strojništva; do 10. 5.2005; Steklarna Rogaška d.d.. Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina. Univ. dipl. ekonomist vodja službe nabave; do 10. 5.2005; Steklarna Rogaška d.d., Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina;
referent prodaje tujim blagovnim znamkam; do 10. 5. 2005; Steklarna Rogaška d.d., Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina. Diplomirani ekonomist (vs) vodenje organizacije podjetja; do 23.5.2005; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Univ. dipl. varnostni inže-
referent za varnost in zdravje pri delu; do 10. 5. 2005; Steklarna Rogaška d.d.. Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina.
""Tpravna enota ^
velenje
Delavec brez poklica pomožni delavec za sanacijo izolacije na mag. vodovodu; do 12. 5. 2005; AKZ, storitve in trgovina d.o.o., Lokovi-ca 6, 3325 Šoštanj;
zidarska dela, hidroizolater, pomožna dela; do 4. 6. 2005; Pogladič Smiljan s.p., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Pomožni delavec gradbeni delavec: čiščenje in transportna dela, delo se izvaja v Šoštanju; do 11. 5. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor;
laker s pnevmatsko pištolo, brizga barvo, tiska izdelke - tam-potisk, čisti demontirane in rezervne dele, orodja in materiale; do 13.5.2005; Vesna d.o.o., Kersnikova cesta 21, 3320 Ve-
pomožna dela, tiskanje izdelkov - tampotisk, vzdrževanje; do 13.5.2005; Vesna d.o.o., Kersnikova cesta 21, 3320 Velenje.
Zidar za zidanje in ome-tavanje
delavec za strojne omete; do 10. 5. 2005; Popržen Lazo s.p., Šalek 86, 3320 Velenje. Krovec
pomožni krovec stavbni klepar (pomaga pri delu v pripravi, transportu in montaži, pri naročilih materiala, prevzemu
materiala); vloge na naslov Kro-ving d.o.o.. Paka pri Velenju 40 b, 3320 Velenje; do 15. 5. 2005; Kroving d.o.o., Paka pri Velenju 40, 3320 Velenje;
hidroizolater (opravlja delo v pripravi, transportu in vgradnji, prevzema materiale, opravlja hi-droizolaterska dela); vloge na naslov Kroving d.o.o. Paka pri Velenju 40 b, 3320 Velenje; do 11. 5. 2005; Kroving d.o.o.. Paka pri Velenju 40, 3320 Velenje;
pomožni delavec (opravlja pomožna krovsko kleparska dela); do 29. 5. 2005; Kroving d.o.o.. Paka pri Velenju 40,3320 Velenje. Mizar
mizar; do 25. 5. 2005; Red-nak Adolf s.p., Janškovo selo 24, 3320 Velenje. Monter ogrevalnih naprav instalater vodovodnih in ogrevalnih naprav; do 20. 5. 2005; Kumer Robert s.p., Florjan 135, 3325 Šoštanj. Strojnik
pomočnik mojstra - po naročilu mojstra in vodje proizvodnje koordinira delo v proizvodnji, prevzema vhodne materiale, drug material in pripomočke za delo, na stroj vpenja ustrezna orodja za brizganje plastične mase, opravlja preventivne preglede preverjanj; vloge na naslov delodajalca ali na e-mail matej@trgotur.si; do 10. 5. 2005; Skaza Igor s.p.. Selo 17, 3320 Velenje. Elektrikář energetik vzdrževalec; do 17. 5. 2005; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1, 3320 Velenje. Šivilja
šivilja; do 10. 5. 2005; Šart Jana s.p.. Ulica Janka Vrabiča
10,	3320 Velenje. Zidar
zidanje posameznih elementov zgradbe in povezovanje le-teh, gradnje temeljev; do 13. 5. 2005; Mins N 1 d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Ve-
Prodajalec
prodajalka tekstila - moška in ženska konfekcija; vloge na naslov Chic d.o.o., Šaleška 18/ d, 3320 Velenje; do 24. 5.2005; Chic d.o.o. Tekstilni diskont, Šaleška cesta 18,3320 Velenje.
Prodajalec papir.-knjigotrš-kih artiklov
terenski zastopnik za prodajo knjig na območju Velenja, Slovenj Gradca in Mozirja; do
11.	5. 2005; Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana, Stegne 3,1000 Ljubljana.
kuhar v delovni enoti Ravne pri Šoštanju; do 17. 5. 2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik;
kuhar; do 21. 5. 2005; Mikac Tanja s.p.. Cesta na jezero 7, 3320 Velenje. Gostinski tehnik kuhar; do 13. 5. 2005; Cam-lek Berto s.p., Podkraj pri Velenju 46, 3320 Velenje;
picopek; 13.05.2005; Camlek Berto s.p., Podkraj pri Velenju 46, 3320 Velenje.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
svetovalec - zbiranje različnih ponudb investicijskih produktov večih partnerjev, terensko delo; do 21. 5. 2005; Petek Božidar s.p. Lavi finančno svetovanje, Malečnik 24,2229 Ma-lečnik. Inženir strojništva vodja vzdrževanja; do 17. 5. 2005; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1, 3320 Velenje.
Univ. dipl. inženir strojniš-
pomočnik izvršnega direktorja za razvoj in tehnologijo; do 17. 5. 2005; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1, 3320 Velenje. Univ. dipl. ekonomist izvršni direktor za finance in knjigovodstvo; do 17.5.2005; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1, 3320 Velenje.
upravna,enota Žalec
Delavec brez poklica gradbena dela - delovno mesto je v Ložnici pri Žalcu; do 17. 5. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje;
pomožna dela v proizvodnji vzmeti in kovinskih izdelkov; do 25.5.2005; Krivec Ivan _ s.p., Storitveni engineering We-ga. Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Snažilka
čiščenje prostorov za Elektro Celje, območje Žalec; do 10. 5.2005; Diw servis d.o.o. Maribor, Puhova ulica 15,2000 Maribor. Frezalec
operater CNC stroja, rezka-lec; do 3. 6. 2005; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2,3311 Šempeter v Savinjski do-
Strojni mehanik
mehanik za delo na stroju težke gradbene mehanizacije - delovno mesto .je v Ložnici pri Žalcu; do 17. 5. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Tesar
tesar - delovno mesto v Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 17.5.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Zidar
zidar - delovno mesto v Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 17.5.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
Strojnik gradbene mehani-
upravljanje gradbene mehanizacije; do 10. 5. 2005; Križan Andrej s.p. Žalec, Železno 11, 3310 Žalec.
Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela
strojnik težke gradbene mehanizacije - delovno mesto v
Demonstracija obrti
predstavlja se modistinja Marta Žohar 17.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižku_
E. Dieti: Lisjak Luka pravljična ura 17.00 Knjižnica za mladino
_ Velenje_
K. Baumgart: Pošastno in A. Liersch: Hiška za vse Špeline ure pravljice 17.00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delav-
19.00 Glasbena šola Velenje -orgelska dvorana Neva Beriša, flavta in Katja Skrinar, harfa predmaturitemi nastop 19.30 Narodni dom Celje
Mešani mladinski pevski zbor 1. gimnazije v Celju pomladni končen 20.00 Dom sv. Jožefa, Celje Njemu, ki nas ima rad koncert New Swing Quar-
21.00 Mladinski center Velenje YounGunz Tour '05
končen
18.00 Kulturni center Laško -_ razstavišče
III. območna razstava likovnih amaterjev
odpnje
19.00 Osrednja knjižnica Celje _ - Levstikova soba Světlana Makarovič: S krempljem podčrtano pogovor 19.00 Knjižnica Laško
Andreja Rustja: Kambo-
potopisno predavanje 19.00 Dom sv. Jožefa, Celje
Orkester Zavoda sv. Stanislava, Ljubljana
končen
Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 17.5.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka, del. mesto je v Žalcu; vloge na naslov Alea group d.o.o. Ložnica pri Žalcu 43, 3310 Žalec do 17.5.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Prodajalec
prodaja tekstilnih izdelkov (prodajalna v Žalcu); do 13. 5. 2005; Alfa Novo mesto d.o.o., Nahtigalova ulica 5, 8000 Novo mesto;
prodaja tekstila na terenu, delo s strankami; do 13.5.2005; Fleck d.o.o., Ločica ob Savinji 19, 3313 Polzela;
prodaja sadja in zelenjave; do 17.5.2005; Sadex d.o.o. Šempeter v Savinjski dolini. Rimska cesta 105, 3311 Šempeter v Savinjski dolini;
prodajalec - del. mesto v Žalcu; do 13. 5. 2005; Sam d.o.o., Preserska cesta 1,1235 Radom-lie.
Gradbeni tehnik gradbeni delovodja, del. mesto je. v Žalcu; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica pri Žalcu 43, 3310 Žalec; do 17. 5. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje.
19.00 Knjigama Antika
Aleš Štegar, pesnik in Peter N. Gruber, avstrijski kontrabasist literarni večer 19.00 Likovni salon Celje Media Fokus projekcija video del in pogovor z umetniškim tande-momsonDA 19.00 Mladinska knjiga Celje Geina potopisna predavanja: Madagaskar 19.30 Narodni dom Celje
Mešani komorni pevski
zbor Celje
končen
19.00 Dom kulture Velenje Matej Košir: Neapel
predavanje z diapozitivi
D. Wasserman: Let nad kukavičjim gnezdom
predpremiera. abonma Četrtek večerni in izven
20.00 Zdravilišče Laško - Zlata dvorana
10.00 Otroški muzej Hermanov brlog_■
Magdalena Žugič Lorbek: Borimo se za svoje zdravje in pogumno naprej
literarni večer
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
tajniška in komercialna dela; do 25. 5. 2005; Krivec Ivan s.p.. Storitveni engineering We-ga, Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Inženir gradbeništva vodja gradbišča - del. mesto v Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 17. 5. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje;
referent v oddelku tehnične komerciale in priprave dela; do 17. 5. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
Univ. dipl. inženir strojništva .
razvojni projektant za razvoj, projektiranje in konstruiranje orodij za avtomobilsko industrijo, priprav, naprav, strojev; do 3. 6. 2005; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2,3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Univ. dipl. ekonomist
samostojni knjigovodja - računovodja; do 17. 5. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje.
www.radiocelje.com
ZANIMIVOSTI
Zlatoporočenca Stanko in Terezija Šeško ter njuni otroci Nada, Vlado in Nika
	NAŠI MATURANTI				
		L1 -iM~š			
Nina tudi stilistka
Karte so še danes njuna strast
Čeprav je življenje vse prej kot igra kart, so nam otroci Stanka in Terezije Šeáko iz Lokavca pri Rimskih Toplicah zaupali, da sta jih onadva v življenju velikokrat dala na mizo.
»Kartala sva pa zares rada, kadar je le bil čas za to in to še vedno rada počneva,« sta priznala zakonca Šeško, ki sta februarja slavila že 50 skupnih let. Otroci, hčeri Nada in Nika ter sin Vlado, z družinami, vnuki in s prav-nuki so ju ob tem, ne da bi sama kaj vedela za to, povabili v eno od gostišč na skupno kosilo, presenečenje pa je bilo zanju toliko večje, ker smo bili tam tudi mi, z namenom, da to zabeležimo.
V kratkem času nam je od njiju uspelo izvedeti, da sta se poznala že v šolskih klopeh, Terezija nam je tudi zaupala, da ne bo nikoli pozabi-
la tistega dne, ko bi morali otroci v kino, načrte pa jim je prekrižala nemška vojska, ki jih je uporabila za živi zid v boju z borci legendam^ XIV. divizije. Takrat je v do^ lini Gračnice padel tudi ko-mandat Ilija Badovinac in njegov spomenik še danes opoi minja na ta žalostni dogodeki V Gračnico je kasneje Stanj ko hodil tudi na delo in v ta m j kajšnjem lesnem podjetji^ dočakal upokojitev, medtem ko je Terezija služila pri Pui trihovih. Zato sta se pogosta videla in kmalu ugotovila, da sta ustvarjena drug za druge] ga. V Lokavcu sta kupila sta-i ro hišo, jo kasneje podrla in na njeno mesto postavila novo, v kateri prebivata še danes. Z njima živi tudi hči Ni-I ka z družino. In kot sta narra obljubila, se morda čez de-| set let spet srečamo.
MOJCA MAROT
tednika? Morda pa bi priče, s<
ki ali prijatelji radi na ta

4.e Srednje zdravstvene šole Celje
Z leve: 3. vrsta: Barbara Brečko, Nataša Kovačevič, Anja Kosaber, Marina Lončarevič, Andreja Lajhar, Alisa Roje, 2. vrsta: Sabina Šket, Mojca Levar, Maja Mastnak, Karmen Šekoranja, prof. Marija Mojca Vrenko, Duška Šverc, Maja Satler, Lea Veternik, Tina Smole, Vesna Jeršin, Maja Gačnik, Anela Grcič, 1. vrsta (čepijo): Nenad Kljaič, Luka Rizmal, Vojko Wimmer, Aleš Rakun, Milan Zvonar, Blaž Kranjc.
Ples za pol stoletja
Med zlatoporoćence sta se vpisala tudi Marija in Ciril Anders iz Celja, ki sta se spoznala na plesu v nekdanjem domu JLA v Celju.
»Mama Marija je v mesto ob Savinji prišla iz BiH v 4. razredu, oče pa je Celjan. Ukvarjal se je z zlatarstvom, mama pa je skrbela za družino,« je pripovedovala hčerka Lidija, ki starše skupaj z bratom oziroma sinom Sreč-kom osrečuje s pogostimi obiski. Še posebej radi se v topel objem babice in dedka zatečejo dve vnukinji in
dva vnuka. Vsi skupaj so odmevno proslavili zlato poroko, ki so jo zaključili v gostišču Franci. »Mama in oče sta se v bistvu vedno razdajala za družino - najprej svojima otrokoma, torej nama z bratom, zdaj pa vnukom. Družina jima pač največ pomeni,« je omenila Lidija. Sicer sta zlatoporočenca Anders v skladu z dnem, ko je vzcvetela njuna ljubezen, torej na plesu, zaplesala tudi ob zlatoporočnem slavju in menda pri vrtenju prekosila vse »ta mlade«.
US
g^NAJLJUBSA ^ŠALA ZNANIH
Samo Horvatič, kantavtor
Nekdo je nekje prebral, da cigarete ubijajo. Potem je nehal brati.
Glasbeniki iščejo nove tržne niše. Kar nekaj je takšnih, ki ponujajo ozvočenje, osvetljavo različnih prire-' ditev, drugi iščejo izzive v modi. Dekleta iz skupine Make up 2 v teh dneh obljubljajo zanimive uhane, ki jih bo moč kupiti v bolje založenih trgovinah, kupimo lahko spodnje perilo Rebe-ke Dremelj Rebekine sanje ... Če pa ne vemo, kako bi poskrbeli za svojo celostno podobo, lahko pokličemo Nino, pevko skupine Tabu, ki se ukvarja tudi s stylin-gom. Pred kratkim je s svojim »utrganim« stilom poskrbela za modele na eni od revij v Mariboru.
SB
Foto: ALEKS ŠTERN
Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi!
Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-re.si.
VABLJENI K SODELOVANJU!