|» K (> L E T A R E C JE 1) E A V S KI L 1 ST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoalovanake Socialistične Zven GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. ST. - NO. 1666. « Mti«. 1 1907. at IM |wl afflM •• (UMU. IN . —m t* k« * «1 i. IS>« CHICAGO, ILL., 16 AVGUSTA (August 16), 1939. P .mi.k.4 w~k\y «1 2301 S«. L«w»daU Av«. ... LETO—VOL. XXXIV. Jugoslavija v škripcih zunaj in znotraj USIL JEVAN JE ZAKONOV PROTI TU JERODCEM RAZKRITE TAJNOSTI Z OBISKOV KNEZA PAVLA. — KOMU JE NAMENJEN PRIHODNJI HITLERJEV UDAR? - SLOVENIJA NAJ BO NOV MOST MED ITALIJO IN NEMČIJO Nemčija zahteva Gdansk zaradi svoje časti, ker se ji je zareklo. da iga hoče. Ce ga dobi na miren način, bo zadoščeno njenemu ponosu, ampak gospodarsko bo s tem malo pridobila. Nemčija zahteva "življenski volj na Mussolini in Hitler. Nista, zato sta vladi v Beogradu predložila svoje tolmačenje jugoslovanske nevtralnosti. Italija in Nemčija "jamčita" Jugoslaviji njene sedanje meje, priznavata njeno nevtralnost, to- pi ostor" in če bo uvidela, da ga da v slučaju vojne pričakujeta, ne bo mogla razširiti ra račun i da preidejo jugoslovanske že- PMjske, bo šla drugam. Pritisk rut O ;rsko Mnogi menijo, da Nemčija toliko vpije o Gdan^ku zato. da zakrije svoj tajni pritisk na Madžarsko. Pridobila jo je že v -vojo zvezo, vendar pa si prizadeva sedanja ogrska vlada ohraniti leznice med Nemčijo in Italijo in med Ogrsko in Reko v začasno upravo Nemčije, oziroma Italije. Dalje, da bodo v slučaju vojne na razpolago Nemčiji in Italiji vse sirovine, ki jih pridobiva iz svojih prirodnih virov Jugoslavija, z vsemi živili. ki jih ima za izvoz, in z drugi-samostojnost. Zato jo mi sredstvi. To pomeni, da bil hočejo naciji nadomestiti s ta-, bila Jugoslavija v vojni naj ko, ki bo proglasila Ogrsko za strani Italije in Nemčije z v^em' nemški -protektorat. Tako -bi j razen s svojo armado in s časo-; Nemčija dobila pot za svojo ar-' ma bi os Rim-Berlm zahtevala mado tudi do Hrvatske in Ru- tudi to v svojo službo, munije. Ogrske neodvisnosti bi Beograd »e upira Pred ljudstvo je treba z resnico Ta ali oni agitator Proletarca se včasi potoži nad ljudmi, ki kritizirajo in slabo govore o onih, ki niso krivi njihovih nesreč in sedanjih razmer, pač pa delujejo, da se jih odpravi. Prav je, da dajejo ljudje duška svoji sodbi o krivicah, ki se jim gode, napačno pa obsojati one, ki jim hočejo pomagati. Običaj je, da se nepoučeni ljudje narajše in najbolj strastno znašajo nad bra-mtelji njihovih pravic. To je zato, ker so ti branite-Iji med njimi in jih z gnjevom prepojeni ljudje lahko žalijo, povzročitelji krivic pa so daleč in ne bi čult njihovih protestov. Zato naj požira žalitve delavski agitator in drugi aktivni delavci našego gibanja. Mnogi agitatorji Proletarca in drugih poštenih delavskih listov so se naveličali svoje naloge ravno in največ vsled takih ljudi, ki jih žalijo z insulti in krivičnimi očitki. Ampak baš to nam je ob enem priča, kako potrebno je iti med to ljudstvo z resnico, in čulo jo bo, kadar bo med njim razširjeno iskreno delavsko časopisje Tak nosilec resnice je tudi Proletarec. Potrebno je, da ga med ljudstvom, radi katerega izhaja, čimbolj razširimo in prezre-mo težave, ki jih povzroča to delo. Življenje v Španiji Francova vlada zahteva od gospodinj, da morajo v posebno knjižico vsak dan točno označiti, kaj kupijo in koliko plačajo za vsako posamezno stvar. Po nekaj tednih jih bo vlada pozva'la knjižice vrniti, da ata-tističarji iz njih ugotove, koliko potrebuje povprečna družina za svoje preživljanje in ako so sedanj e mezde zadostne ali ne. V IZRABLJANJE PATRIOTIZMA V BOJU PROTI DELAVSKEMU GIBANJU IN PRISELJENCEM BRANITEUI "AMERIKANIZMA" HOČEJO, DA VLADA PRIPRAVI ZA "ANARHISTE" IN "RDEČKARJE" KONCENTRACIJSKE TABORE. — ZA DEPORTACIJE NA DEBELO V minulem zasedanju zvez-ipavajo •'ameriške institucije". nega kongresa je bilo v odsekih družinah slabo plačanih de-j ali pa v poslanski aH v senatni lavcev so prisiljeni uživati naj-j zbornici, ali pa v obema, spre- slabšo hrano in še te nimajo dovolj. Mezda delavcev v hia-lih krajih znaša v ameriški veljavi okrog 35c na dan. v Madridu in drugih velikih mestih pa od 70 do 80c na dan. Maslo, Aunko itd. si morejo privoščiti 4e imovitejše družine. Ma.slo na primer stane 70c funt in šunka $1.50 funt. jetih in še več pa predlaganih in ne še odobrenih predlog, ki hočejo s fašističnimi metodami udariti po radikalnem delav- V tej deželi je okrog pet milijonov tujcev (aliens) in kakih 8 milijonov naturaliziranih državljanov, ki so vsi v nevarnosti pred predlogami, kakršne ponujajo najbolj goreče juž-njaški poslanci. Zastopniki or- skem gibanju, po tujcih, natu- ganizacij tujerodcev, ki pazijo raliziranih državljanih in .po drugih, ki bi prišli v navzkrižje z reakcijo. HBZ se ponaša z uspešno kampanjo bilo s tem konec. Vlada v Bu-dapešti bi morala delati vse po navodilih iz Berlina, kakor mora delati "vlada" češkega pro-tektorata in vlada slovaške "republike". S pridružitvijo Ogrski Nemčiji bi slednja dobila pod svoje gospodarstvo žitna {►olja, ki jih zdaj nima dovolj, polagoma bi si podjarmila Ru-munijo in skupno z Italijo ali pa sama zagospodovala nad Jugoslavijo. ali vsaj nad Slovenijo in Hrvatsko. Skrivnosti obiska Tako vidimo, da je Gdansk v nemški vnanji politiki res le nekako slepilo za odvračanje javne pozornosti od drugih nemških agresivnih namenov. Ko so kneza Pavla v Berlinu sprejeli s kraljevskimi častmi in mu na razkošnih banketih obljubljali večno prijateljstvo do Jugoslavije, je bila to preračunana igra za oči in ušesa ljudstev obeh dežel. Nihče .pa ni še razkril tajnosti, kaj je mo- ral knez Pavle po.,Mati v Ber-j V" vlled"^at^IIgi.v^Trad^Hnim^nive linu za zaprtimi vratmi. Vemo1 le. dasejev Beograd vrnil zelo i glaiena vlada nemškega itali janskega generalnega štaba. Stari podiufti S takimi predlogami prihajajo reakcionarni kongresniki pod krinko amerikanizma na dan v vsakem zasedanju zvezne zbornice. Ker se zavedajo pravega namena svojih načr-Hrvatska Bratska Zajednica! tov. ae potrudijo, da javnost je svojo letošnjo jubilejno kam-| čimmanj izve o njih in pri tem panjo za pridobivanje članstva imajo popolno sodelovanje ka-zaključila in njen odbor se po- pitalističnega časopisja. Namen Vlada v Beogradu razume, da bi njena odobritev take "nevtralnosti" bila ob enem prekli-canjt neodvisnosti Jugoslavije. Zato se upira in si potihoma že-j li in računa, da Mussolini Hit-1 lerju ne bo pustil predaleč, ker je v interesu varnosti Italije, da je med Jadranom in Nemčijo vmesna država. Ta zagojzda je Jugoslavija. Imperialistični km 'ji in sploh vsi v Italiji vedo, da Nemčija ne bo večna tprijatelji-ca in zaveznica Rima. Ce dobi Slovenijo in Hrvatsko, bo zahtevala tudi Trst in Reko. Italija bi napram tolikšni premoči Nemčije nehala biti velesila in PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IX PO naša, da je bila jako uspešna. Pristopilo je v 6. mesecih v oddelek odraslih 3,040 novih članov in v mladinski, ki je orga- vsake take predloge je dati na radikalce pečat zločinstva. Zločince pa se mora v interesu javne blaginje, osebne varnosti, niziran v posebnih društvih Po-, reda in mira spraviti s poti. Ne-mladka pa 7.181 članov, skupaj j katere teh predlog so na,pisane Hitler in Mussolini vabita Židi, bodo jutri počeli Nemci Japonsko v odprto vojno zvezo. I nad njimi. Zdaj so te tri države v zvezi Leonard Klobutcher v Jolie-le "proti komunizmu". Ua, star 18 let, je bil pred koro- Vojna med Vnanjo Mongo- nerjevo poroto, v "kateri je bilo lijo in Mandžurijo (v resnici šest žensk, oproščen krivde u-med Rusijo in Japonsko) traja mora svojega očeta. Branil je že od meseca maja. Japonci si- pr?d njim mater, katero je vew cer poročajo o velikih zmagah,j razjarjen pretepal. In v strahu j** j* j* udeležilo nad 200 mla-toda bojišče je še zmerom na za svoje življenje, ga je ustre- delegatov in deiegatic. Zbo-isti točki. Japonci pravijo, da lil. Leonardova mata je pričala rovanje se je vršilo v otroškem zbijejo v tej nenapovedani voj-jv prid sinu. Prepir v družini je zavetišču HBZ v Des Plainesu postala vzlic svoji veliki armadi' ni n* tla dan povprečno 20 nastal vsled ljubosumnosti. Sta- blizu Chicaga. minuli ponde-in mornarici država drugega sovjetskih vojnih aeroplanov. — — - • • — <-- torej nad 10,200 novih članov, kakor ugotavlja "Zajedničar" z J ne 9. avgusta. Upravitelj te kampanje je bil urednik Milan Petrak. Koncem prošlega in prve dni tega tedna se je vršila prva konvencija Pomladka HRZ, ki reda in se sukati po željah Berlina. Vendar pa Italija želi, da Jugoslavija v slučaju vojne prepusti železnice in ceste v Sloveniji nji in Nemčiji za čimhi-trejše transporti ran je njunih armud in municije. Slovenija bi postaja v tem »primeru most A. F of L. pravi, da je imela di.e 1. avgusta 3.902.979 članov, ali blizu poldrug milijon več kot pa jih je imela pred izključitvijo oziroma •Hstopom unij CIO. V New Yorku piketirajo člani Dubinskijeve unije ILGVV n Klobutcher je imel salun in mlado "gostiteljico" v njemu, kateri je dvoril. Žena se je hu-dovala. Tako se je pričelo. Armourjeva klavniska družba se brani aprejeti splošno pogodbo z unijo klavniških delavcev, ki pripada k CIO. Uni- Ijek pa je mladina HBZ priredila koncert in veselico v Pilsen parku na 26. cesti. Delegati na konvencijo mladinskih društev HBZ so prišli iz 23 držav ameriAke Unije in iz treh kanadskih provinc. HBZ se pripravlja letos na svojo redno konvencijo. ki bo. v kongresu kaj kdo predlaga proti njim, pravijo, da ni bilo takih načrtov pred zbornico še nobenkrat toliko kot v minulem zasedanju. Že to je samo na sebi nevaren pojav. Kaj zahtevajo? Patriotični (?) poslanci v teh predlogah zahtevajo, da se kaznuje z zaporom ali pa z de-portacijo vsakega, ki govori pred vojaki in pomorščaki "nespoštljivo" ali celo hujskajoče o vladi te dežele, (dasi jo sami baš zdaj najbolj napadajo). Dalje vsakega, ki ščuva proti redu in miru v stavkah, ali organizira izgrede, ali povzroča škodo privatni lastnini, ali ki deluje za strmoglavljenje sedanje uredbe. Dalje se v smislu teh predlog smatra za kršilca zakonov vsakega, ki bi smešil ameriško armado in mornarico, ščuval proti njenemu poveljstvu, ali ji skušal kako drugače škodovati in ji rušiti ugled in zaupanje med ljudstvom. V vseh predlogah se zahteva registriranje tujcev in odtiakanje pr tov. Eno predlogo v tem smislu je v minu.em zasedanju o-dobril senat, zocrnica poslance.' pa o nji ni utegnila sklepa-Čin pa je stavkati, piketirati aM^^^^ker se jin je mudilo na po-ččuvati v stavkah proti "redu čithice. in miru". Se .posebno zločinske in s tem neameriške pa so po njihovem mnenju sedeče stavke. tako zvito, da glasujejo zanje clo mnogi taki poslanci, ki verujejo v civilne svobodŠčine in demokracijo, toda seveda ne za zločince. Ko pa je zakon sprejet, Šele izvedo, da je v resnici naperjen ne proti zločincem, nego v prvi vrsti zoper one, ki se bore proti socialnim krivicam in ZLOČINSKEMU gospodarskemu redu. Ako oblast pobija stavkarje. to po mnenju "patriotičnih" zagovornikov a-merikanizma (?) ni zločin, zlo- unije nih ozirov bi bila nad njo pro- ACW. Spor med njima je zara- zaskrbljen, se posvetoval tajno z zaupniki in šel potem napol-u rad no v London. Nedvomno je angleškim državnikom zaupal. kaj sta mu rekla Mussolini in Hitler in angleške državnike vprašal za svet. Tolmačenje nevtralnosti Verjetno je, da jugoslovanska vlada v sedanji tekmi med osjo Rim-Berlin in Londonom ter Parizom- res želi biti ne vtralna. Premoč Nemčije in Italije nad njo je prevelika, da se bi mogla z njo u- pe^no spoprijeti. Ampak vprašanje je, če sta s tako nevtralnostjo zado- ja zahteva pogodbo, ki bo veljavna v vseh Armourjevih me- meseca septembra v Pittsbur-snih obratih in klavnicah, dru- ghu. Med vodstvom Zajednice di jurisdikcije. člani obeh so ž»ba P« j« za separatne pogod- in Radnikovci se vrši silovit boj, uposleni v tovarnah oblek, prvi be. V Chicagu je pred tedni od- kakor v času prošle konvencije. Nerešeno hrvatsko vprašanje v delavnicah ženskih olblek, slovila 13 zaupnikov unije, na-drugi v moških. Ampak ravne kar so ji delavci zapittili s Slovenija je vsled tega upra- črte v tej imlustriji ni mCgoče stavko, ako jih ne uposli nazaj. Družba se je podala. Organiza- vičeno v skrbeh in se nadeja, da potegniti. Pa zaide ena unija na se bo Beogradu posrečilo oh ra- po1je druge in je med njj. niti Jugoslavijo v resnični ne- ma Bilo bi pametnejše, ako bi vtralnosti. ki jo bodo spo*tova- bile obe eno name*to da pike- le tudi Italija, Nemčija in Mad- tirhta dru7B proti drujfi žarska. To je tudi vzrok, čemu v Sloveniji žele bolj kot v Srbiji rešitev hrvatskega vprašanja. Kajti v slučaju notranje zmede, s katero prete Hrvati in celo s civilno vojno, bo Slovenija pre- (Nadaljevanje na 5. strani./ V Biatisl i vi razgraja slovaška mladež proti Židom, jih pretepa, onečašča njihove sinagoge in uničuje njihovo imovino, knjižnice in urade. Civilizirano to ni in Slovaki ne bodo imeli nič več kruha radi tega. j Francija pomagale republiki, bi In to, kar danes oni počno nad se jiina ne bilo tre1>a bati. cija pomaga. Sovj. Rusija eksperimentira z letalom, ki bo prevažalo 72 ljudi, med njimi 64 potnikov in 8 inženirjev ter drugega moštva. Španija gradi utrdbe proti Angliji blizu Gibraltarja, na svojih otokih in ob francoski meji. če bi bila Anglija in Prerokujejo, da bodo Radnikovci na tej še bolj pogoreli kakor zadnjič. HBZ v kampanjah za pridobivanje članstva nima toliko konkurence kot jo je med slovenskimi organizacijami. Hrvati imajo v resnici samo eno podporno organizacijo, kajti Hrvatska Katolika Zajednica je razmeroma majhna. Drugi konkurent, ki deluje med Hrvati, je INVO, za katerega agitirajo Radnikovci s svojim glasilom "Radnički Glasnik" in deloma s slovenskim "Naprejem". PRIHODNJO JO Prihodnjo nedeljo (20. av-?usta) bo v Clevelandu v Slov. nar. domu na St. Clair ^ve. konferenca klubov JSZ a pol lata 9? 00, Vai rokopisi In oelasl morajo biti * naiem urada najpornejt do pondaljki j opoldneva priobčite v t itavilk^teko^aga tedna. ^ PROLETAREC »*ubluhed every Wedneaday by the Jueoslav Workma"'a Publishing Co., Inc. Establish ed 1906. Editor..........................................................-Frank Zaita. Business Manager,.....-. ................^......... Oharles Pogoreke. Asst Editor and Asst Business Manager......Joseph Drasler SUBSCIUPT10N RATKSt United Statet: One Year $3.00; Sit Months $1.76; Three Mopths $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Month« $2.00. PROLETAREC 2301 S. LawndaU Ave. TnUpkoa.s KOCKWElX 3M4. CHICAGO, ILL. Roo§eveliov ult imat um RDEČI STRUP" Ljubljanski *81ovtnec" a dne 28. julija Je priobčil .^od gornjim naslovom oster napad na "Hialiittfrto "Delavko Politi- PISMO IZ CLEVELANDA Piše IVAH JONTEZ __________________ ______ Ta preimenUna OikaK»i Ka-,»in»palij j« bilo konw, čim je J-a", katera je klerikalcem trn ko pojfoato je .pri naa na vrati,; pontalo jasno, da je bil Martin v peti. Olaai »e: v privatnih krofcklh In celo v:aam tinti «reini kozel, ki je *ku- " Delavska Politika" adm j»vn«tl... Nepoučen človek bi i»l izpod kopati temelje uniji naj,bolj utrlipanih listov v Ju- utegnil priti do zaključka, da je avtnih delevcev Napreju je J ' 1 - ..........to znano. Zakaj torej noče biti napram "Proletarcu"? boji. da bi mu potem kdo očital, da ni — logičen, ko je bil ten po m na zihanjo politiko, v ka- ziki v deveterih gobcih, ki preti | Ali ae Uri zavzema skrajno bojevito vsak čas pohru-rtati zlatolaso atal!3če "IJudke fronte", kak >r kraljično Metropolo in vse nje* z ozium na naše notranje raz- ne junaške vitize, ki si 1$ ufcajo mefre, ki bi jih marksiiti radi samostojno mlslH! in se nočsjo'croOk. strmoglavili v .prid framason- klanjati pošati... ske diktature, je prinesla novi- Toda šalo na strani Zdaj pa co o kongresu Krittusa Kralja poglejmo, kaj je dalo povod ta 'v Ljubljani, ki Jo Je moral dr- to pravljico, s katero ae nas ' žavnl pravdnik za polovico straši kakor neposlušne otroke skrajšati. Vendar je ostalostru- z bavbavom. peno želo č*š. da bo kongres, Meni se vHi, da nosi procel kakor pripovedujejo, stal okoli mero odgovornosti — Iju-trl hiilijone dinarjev. Dasi smo bosumnost, ki jo vzbuja In podžiga zavest, da je trn* baš ta pri nekaterih ljudeh tako obso-vražena "Cikaga" tista intelektualna sila, ki je dajAla deset le tja inicijstivo ^ki svobodomi-pa* pa jo vprašamo, koliko sto-; selnoati in delavski naprednosti SOCIALISTIČNO ČASOPISJE V FRANCIJI POMENI SILO prepričani, da kongres niti od dale-2 toliko ne bo stal, ljudstvo pa okrepil moralno in narodno, ie zaenkrat nočemo z "Delavsko Politiko" o tem prepirati, tin milijonov so stali vsi kongresi rdeče Intemacionaie, od! katerih ni imelo jtigoalevam*. delavstvo orav noben**«, he gmotnega, ne moralnega prida, v Ameriki. Povsem naravno je, da to bode samoljubnost nekaterih ljudi izven Chicaga, ki ae po svojih lastnih delih čutijo manjši v primeri s "čikago". Francoska socialistična stran- ampak samo ogromno škodo, j LjU(jje Kinu pač taki, da bi malo-ki jo povzroča revolucionarnaj nt sleherni nas najrajši Veljal miselnost mednarodnega mar- najzmožnejšega in najvpliv- ksizma. ruši k-a vseh krščanskih in narodnih kulturnih vrednot. In vsa ta ogromna vsota je šla is iepa proletarcev!" Večkrat sem že ugibal, ali ni mortla gl. urednik "Ameriške domovine" Jaka Debevec zgrešil pravega poklica, kakor se reče, ko se je podal v politična, ekonomska in socialna razmišljanja in podobne ali sorodne predmete. Ampak te dni, ko prebiram njegov opis o romanju v bolnišnico, »em pa o tem prepričan. Jaka je stokrat boljši humorist kot pa politični ali ekonomski in socialni vedež. Kakšna škoda, da ne rabi svojega peresa izključno v ta namen. kakor je bila očividno vo-ja matere narave! In Sloven-,em tako primanjkuje bas hu-oristov — prav tako, kakor imamo več kot preveč različnih ne. .rokovnih strokovnjakov .. . Delavska Politika" je tgor- nejšega med vsemi ljudmi... Diugi vzrok so pa ljudje med nami, ki mislijo, du imajo do-i. votj bistre možgane, ds lahko mislijo in o vsem ukrepajo za nje ponatisnila s komentarjem, vesoljni slovenski narod, ki bi ^pD^Mf^VA^! 7 ARA DI toda slednjega ji je cenzor vse- se v»led tega moral popolnoma JrA ve-iii l i « stranko in njeno članstvo, se mora stalno truditi, da prema- nika *Populaire" v Parizu še ga vse finančne skrbi velikega. . r. a*«. , * ,, • i o u pet dnevnikov v raznih (provin-1 a obenem poštenega dnevnika, vsaj ZASULO olajša. V mmulem zasedanju zveznega Kongresa ^ 46 udnikov in ^seč- Izven naročnine ima dohodke je Roosevelt izgubil skoro vse bitke. Poslanci in senatorji so se nih rcvjj |n čaaopisov Vse ^ ,-r9erstov in pa od filmske, J ga črtal in pustil v prbbčitev' vrnili domov in študirajo, koga bi nominirali prihodnje leto na cialisUeuo (strokovne modne in radio-rubrike, ki so ,amo napad iz "3lovenca,\ demokratski konvenciji za predsedniškega kandidaU. organizacije niso vštete tu) dane nekako v najem. Pred-I Pa pravi l)raKiša Cvetkovlc Tudi predsednik Roosevelt se veliko ukvarja s to mislijo, združuje društvo "La Presse vsem mu gre seveda za to. d* da je Jugoslavija demokratična bodisi ker želi sam kandidirati >n vsekakor pa še posebno zato,! populaire socialiste" ("Sociali- se stalno širi krog naročnikov 4rtftYt*l Vsakdo ve, da "Delav-ker mu ni in ne more biti vseeno, koga bo nominirala njegova stični ljudski tisk"), ki ga vodi in rednih kuipovakev lista. ^ p0litika" ni nikak ek*tre-stranka. |tajnik Gaillard. i Za to akrbi predva, Pa. Joseph Kokal 50c; Pesarjev Joie 2hc (oba v li-brtry), Matt. Arhnaver (Vocerdalo) |6c, skupaj $1. (Poslal Bartol Ye-rant.) Dalroil, Mich. Klub št. 114 JSZ $10, Joseph Klarich $1.20, skupaj $11.20. W«*t AUqnippa. Pa. Po 50c: Titto Diodo, Anton Gtornik, Geo. Smrekar in Neimenovan; po 25c: John Easley, Andy Fatur, Anton Žagar, John *ar, Jshn Steklarčič, Frank Strubolj Jr., Martin Habich, Theresa Geitel. Anton Jakich in John Gornik; Štefan Urši* 15c; po lOc: Bartol Ksmnikar, Frank Smrekar, John ftircelj in N<-imenovan, , skupaj $5.05. (Nabrala Anton Grotnik in Geoffce Smrekar v veseli družbi med člani sam. dr. "Sokol", na farmi rojaka Joa. Yaklkha.) •Skupaj v tem iskazu $45.75. prejšnji ick&z $725.41, skupaj $771. Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da se skoro vsakdo smatra vedno v pravem, dru^ k! a njim ne soglašajo, pa večno v zmoti? Ali je U napaka ljudi vsrok svetovne zmede ? PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) Nekje pri Plitvičkih jezerih je elektrarna, toda je »krita. *Bi pokvarila prirodno lepoto, če bi jo zgradili na vidnem kraju," je nama pojasnjeval vodnik Hran ko. "»Prav zaradi tega ne Bilo je hladno jutro, ko je orni bus doapel (po razdrapani cesti v Vrhovine. Sreča! Dunaj-ukoga vlaka še ni. Ima nad eno uro zamude. Na mejah ao zdaj rtro i in potnike preiskujejo natančno. To vzame čaa. V IjuTte zgraditi ob teh potokih ^mednem nemškem vagonu in rekah žag. razen na skritih ra*reda 8va dobila kupej, v krajih. Vlada hoče, da ostane' y aieiem ni bilo drugih potni-1 zanimiva. Na tretjem, četrtem. nila obliko vrženega .predmeta in to je pomenilo, da se teh stvari ne sme dotakniti nihče drugi. Pred kogar kaj pade. tistega je to privatna svojina. Ko jih vlak pusti zadaj, se upehani vrnejo in pobirajo. Cehi v. vagonih so imeli s temi mladimi berački zabavo, Nemci pa so se ponosno nasmihali. Nekje je vlak vsled nove strmine in ovinka spet začel voziti počasi. In glej, ob vlaku ista slika: dečki in deklice v cunjah tečejo ob vagonih, mahajo in prosijo. Spet so jim iz vagonov padali predmeti pod noge. Slika je tudi za Čehe nehala biti PRIZOR S STAVKE V COLORADU -St=r i--» ■ pnroda v Plitvicah neoskrunje- kov. na." I Spet se je razvijala pred na- Po lovila sva se od mladega mi ista alika. Samo pogorje Liana in mu želela, da se nje- ^naokrog, večinoma golo. Le ;<>\a nada čimprej izpolni. Saj tU 111 tllm v zatišjih vidiš gozd, ne želi drugega kot le svoj čoln, tla ne bo veslal samo v korist drugih. "Priporočita me tujcem. ki prihajajo sem, da bom niihov vodnik." je dejal. Naučil se jc že prilično nemščine in italijanščine, zna že dokaj dobro ee.*ko in tudi nekaj angleških besed si je zapomnil. Zvečer sva obiskala še neko letovi/čno vilo in restavracijo, k i.t je živel pred par leti mnogo mesecev slovenski pisatelj Anten Seliškar. Gospod in ja-vdova pravi, da je zaljubljena v slovenske ipesmi. Slučajno ji je prišla v roko Sel »kar jeva zbirka "Trbovlje". Tako sta se spoznala. Po rodu je Hrvatica. Obvlada več jezikov, a ne angleščine. Pa pride v tem momentu na vrt večja družba iz Anglije. Peljala jo je v vilo. Kmalu se je vrnila in vprašala, ako bi ji bila nekaj časa za tolmača, dokler se ne vrne go-sp'>d, ki tu stanuje in katerega je družba prišla obiskati. Je to Hrvat iz Amerike, jako odličen in tako dalje, je pripovedovala vljudna gospodinja. Medtem se je dotični hrvatski rojak vrnil in midva pa eva bila od službo tolmača. V hoteki sva poravnala račun in vprašala, kdaj odpelje prvi bus od tu na postajo Vrhovine. Ob 3. zjutraj. Toda predno dospe na postajo, gre dunajski brzovlak, ki vozi v Split, že mimo. Le ako bo imel zamudo, kar se pogostoma primeri, ga bova dobila, drugače pa naj vzameva lokalni vlak, ki pride kmalu za tem. V busu smo bili štirje potniki —vsi Slovenci. Eden je bil trgovski potnik, v resnici pa bržkone kak dr... uradnik, ki je bil poslan sem v vlogi trgovskega potnika na kako tajno preiskavo. ki ga človek ni še uničil, ne kraška burja. V malih kotlinah in globelih so njivice, tako revne, da se človeku milo stori ko jih (Ma m misli na borbo ljudi za | Kd(>r izmed Slovencev v Ame-kruhom v teh krajih. Silno s ko- rik» Je že kdaj delal skupno z petem in šestem kraju, so otroci spet dirkali ob vagonih, a le malokateri potnik je še kaj za-lučil ven. Nekateri so se celo zgražali, čemu jugoslovanska vlada sploh pusti ljudem živeti v teh krajih, ko ima dovolj rodovitne zemlje! Vozimo se mimo Gospiča. po ga jim reže pri rod a. Njivice in grede so ograjene s kamenjem, kajti tega edino je tu v izobilju. Vse odprtine v ograji so skrbno zamašene, da burja, ki divja pozimi, ne odnese še tisto malo zemlje, kar je ohranjene s tolikšno skrbjo roda za rodom. Z Vrhovin se prične krajina polagoma nižati. Na nekem pa-robku je vlak ustavil. Najbrže, da pregledajo, če je vse v redu za pot navzdol. Blizu vlaka so stali dečki in deklice. Deklice v samih krilcih, dečki \ raztrganih hlačkah, ki so bile že kdove kolikokrat zakrpane. Vsi so bosi. Le kako je mogoče, da si ob ostrinah kamenja, .po katerem hodijo, ne porežejo nog? Vsi ctroci so stali nekaj korakov proč od vlaka. Ko pa se je začel spet pomikati, so tekli ob vlaku po ostrem kamenju in mahali z vso mogočo naglico z eno roko, z drugo pa krilili, da Ličani, mu je znan Gospič. kakor Ličanom, ki delajo ali so delali h Slovenci, Ljubljana. Z Ličani sem prvič delal skupaj v rudnikih v državi Utah. Pa so mi pravili o svoji deželi in svojemu "glavnemu mestu". Dasi je v Gospiču in okolici narava s plodno zemljo radodarnejša kakor v večini drugih krajih teh kraških kamenin, je je vendar ipremalo. Vzlic temu so prebivalci krepki in zdravi. Do Knina v Dalmaciji otroci še zmerom na ugodnih krajih tekajo ob vlaku in prosijo. Na postaji vidimo spet množico otrok. Ti ne prosijo, nego prodajajo grozdje, breskve, slive. jagode in kar že. Potniki veliko pokupijo. Vendar pa vidiš, da ko se vlak začne pomikati dalje, gre nekaterim otrokom na jok, ali pa jim sije gnjev in razočaranje z obraza. Sadje, za katerega so želeli dobiti par dinarjev, jim je ostalo v rokah. so pri diru ostali v ravnovesju. I vaega prodali in se "Le čemu tako čudno pozdrav- z»d<>voljno smehljajo. Ako bi Ijanje?" sem si mislil. Pa niso J™ Pro»i vozilo več vlakov, •pozdravljali. Tik najinega va- bl *e u*PPsm Podajalci tolažili gona je tekla kakih 7 let stara! 2 na več sreče pri dru- deklica in mahala. Nekdo je1^,11'toda to je najboljši vlak vrgel prednjo nekaj v .papirček!,n ako n/ lu<,f>eha Pri temu- ** zavitega. Pobrala je stvar in te-j J\n J^ainemu še mnogo kla dalje. Gledava iz vagona Proili me.ee »o Battavkali r Colorado delavci pri gradnji jeaov (Green Mouatain Dom Projoct). Organisirani »o v AFL. Ker »o »e dogodili »gredi — delavci sat rja je jo, da 10 jih provocirali kontraktorji, ja governer po.UI nanje milico, da jo napravila rod in omogočila obnovitev obrata. Jesovi bodo »tali okrog 4 milijon« dolarjev. Zborovanje klubov JSZ in Prosvetne matice Cleveland, O. — V nedeljo 20. avgusta se bodo zbrali v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., zastopniki naprednih podpornih društev, Kulturnih organizacij in klubov JSZ. z namenom, da razmotrivajo o izobraževalnih in kulturnih vprašanjih, delavskih političnih akcijah in o problemih, kateri so med nami in potrebujejo resnega raz motriva nja. Zborovanje se bo vršilo v prostorih kluba št. 27 JSZ. Pričetek ob 9. uri dopoldne. Pisma so bila poslana vsem včlanjenim organizacijam v našem konferenčnem okroiju, da izvolijo zastopnike za to zborovanje. Apeliramo nanje, da se zborovanja gotovo udeleže točno, ker čakanje mučno vpliva na tiste, ki so vajeni točnosti. Vabljeni ste tudi drugi, da se udeležite zborovanja, ako-ravno niste zastopniki ali zastopnice. Svoje misli bo lahko vsakdo izrazil. Na takih zborovanjih se čistijo pojmi in urejuje program za naše delavske in kulturne aktivnosti v bodoče. Torej pridite in bodite točni! Louis Zorko, tajnik. druge Italijanska govorica ti Konec Stavke, formo SNPJ pogostoma zazveni na uho. 5la| sva v kopališče Bačvice. Bilo j ,n dru9° je polno ljudi raznih narodov, j Cleveland, O. — Stavka pri Spominjalo me je na čikaški Fisher Body kompaniji je bila Oak Street beach. Mnogo mo- končana v začetku prošlega te-ških in žensk je zagorelih kot dna, toda delavci se niso takoj Arabci. Ko se vrnejo na svoje! vrnili na delo. Kakšni bodo za domove kje na češkem, v Slo- delavce uspehi te poravnave je veniji. Srbiji ali kjer že, je nji- dane« težko določno uganiti, hova zagorelosf dokaz, da so vendar pa smatraj, da je za bili "pri morju". delavce boljše, da W'se pogo- Turistika se je v Dalmaciji dlli kot pa če bi vztrajali vstav-po vojni silovito razvila. Tudi Vztrajati v takih okohščinah odstopli angleški kralj Ed- kot v tem slučaju bi bila nam-ward, zdaj vojvoda Windsor- ze,° težka stvar. Pravza-ski, je s svojo ljubimko poma- Prav Je boljše vsak tak korak gal oglašati dalmatinsko rivero. dobro premisliti predno ga sto-Zdaj so dohodki od izletnikov; "*- Prvi ** uspeh vztra- vsled valutnih restrikcij, voj- v stavki je potreben fond, nih nevarnosti in stičnih težkoč Poetom omogoči vsaj hra- Delovci in stroji Mariborska "D. P." piše: Iz Vojvodine poročajo, da je bila letošnja žetev pšenice v tej najbogatejši pokrajini opravljena v treh dneh, med tem ko se je sicer rabilo za žetev po tri tedne. Tuko hitro je bila opravljena žetev radi tega, ker so bogati vojvodin 1 i kmetje nabavili letos okrog 3500 kosilnih strojev, ki opravljajo tudi večino ostalega dela, kot vezanje snopov itd., tako, da vsak tak stroj nadomesti 25 delavcev. To je velikanski tehnični napredek, ki pa ima svoje nedo-gledne socialne posledice. Kajti 8500 takih kosilnih strojev nadomesti 85,000 delavcev. V Vojvodini pa je bilo že pred leti najmanj toliko poljedelskih delavcev, ki niso imeli zaposlitve, ali pa k večjemu tu in tam ob žetvi. Gotove uredbe v Vojvodini so v prid poljedelskim delavcem omejevale nabavo strojev, zlasti pa posojanje strojev. Ta omejitev je postala spričo velikih nabav strojev ilu-zorna in Vojvodina stoji pred velikim socialnim vprašanjem: kam z odvišno delovno silo na kmetih? Stvar postaja problem in tragika za deset- in desettisoče. in vidiva: otrokom mečejo jugoslovanski drobiž, žemlje, kose kruha in sadje. Zdelo se mi je, da deklica ob najinem vagonu. v samem krilcu, ki ga ji veter visoko dviga, še zmerom brzi in maha z roko kakor v pozdrav. Pobrala je samo tisti papirček in v njem zavit novčič. Pri vsaki drugi stvari, ki je padla na tla pred njo, si je zapom- POSLUŽITE SE NAŠE POPOLNE TRGOVSKE REFRIGERACIJSKE POSTREŽBE Mesarji, peki, cvetličarji, restavranti, gostilne, groceristi, krznarji, delikatesne in druge trgovine • Naši refrigeracijaki inženirji vam bodo z veseljem pomagali, izdelati načrt za vaAo električno hladilnico, inštalacijo zmrzovalnih ali mrzlih shramb. Nobenih stroškov ali obveznosti ni za to l>ostrežbo. MALO NAPLACILO Vprašajte o našem načrtu za 24-meseČno odplačevanje Samo pokličite RANdolpk 1100. Loeal 2144, sa to POPOLNO električne retrige-raci j« ko poetreftbo. C0MM0NWEALTH EDISON COMPANT manj. . Na postaji v Splitu ao navalili na potnike postreščki, razni vodniki, agenti raznih zakotnih hotelov in prenočišč. Ob prihodu naše&a vlaka je bilo te nadlege toliko, da se je le s težavo otepaš. Split šteje (približno 45.000 prebivalcev. Velikih tovornih in osebnih parni kov sem ni. Veliko prometa pa izvršujejo med Splitom in drugimi lukami male trgovske ladje. Jugoslovanska plovit.ba ima v prometu par modernih iparnikov za prevažanje letoviačarjev med Benetkami in Dubrovnikom. V Split in v druge kraje dalmatinskega obrežja hodijo imo-vitejši Slovenci, posebno žene in otroci boljše plačanih državnih uradnikov 4,k morju". Najštevilnejši turisti v Dalmaciji bili do letos Cehi in na drugem mestu Avstrijci, dokler ni no, recimo za mesec dni da uniji ne bi bilo takoj v početku treba pošiljati svojih zastopnikov h trgovcem z apelom za u u x- r* i prispevanje potrebščin in k tovati ob vsem obrežju Dalma- • j » \ i n . i , .. . .. drugim delavcem za gmotne cije, od Sunaka do Dubrovnika. VT , . . • ___4 _ 4 ... prispevke. Nekatere stare uni- m se med potoma ustaviti na • • _ • . , , . ■___. ... i - u ^ . e imajo sklade, ki so članstvu jako padli. Dalmacija pa je bas od takih dohodkov veliko odvisna. Prvotno sva nameravala po- najzanimivejših krajih. Toda jamstvo, da bi lahko vztrajali vsled zamud na Dolenjskem in ' VT J r, . . L rk . v stavki več mesecev toda nove v Zagrebu sva pot ob Dalma- industrialne unije so večinoma ciji z» naju presekala na polo- ^ moinih blajfajn Ce pg unija že po par dneh pokaže, Kdor utegne in kdor ni v sti- da je brez sredstev za vzdrže- ski za sredstva, mu ta dežela vanje stavkarjev, vpliva to sla-nudi obilo razvedrila vsled svo- bo na javnost, kompanija pa se jih prirodnih krasot rn užitka veseli, češ, zlahka jih bomo iz- ssvojimi Zgodovinskimi kraji in stradali! Drugo važno vipraša- zgradbami. Arhitektura iz rim- nje je, s kom je oblast, če stav- Ijsnskih časov je v marsikate- kas. Kadar je ves policijski a- rem dalmatinskem mestu sijaj- parat udinjan v pomoč družbi, no ohranjena. Ni čudno, da je stavkarjem težko odbijati smatra današnja Italija Dalma- napad za napadom in končno cijo za svoj biser, kateri ji je omagajo, ker so razkričani za bil "krivično vzet". Vsa Italija j "kršilce reda in mira" in jih Veruje, da pride dan. ko bo policija svobodno pretepa. Dalmacija Rimljanov spet pod Upam, da se bo unija delav- vlado Rima. Nič gotovosti se ji cev ipri Fisher Body vsled teh ne obeta v teh časih. Vožnja s parnikom od Su- Avstrije vzel Hitler. A srečaš šaka do Dubrovnika traja 40 tudi Angleže, Američane in Padec filmskega režiserja V dobi tihega filma jo pottal Mar •Kal Neilan eden najslovitejftik reii-•erjev r Hollywoodu. živel jo ko« mi. lijonar. Mnogi »lovili svesdnikt in skušenj še bolj utrdila, kajti bojev ima že mnogo za seboj. ★ Predzadnjo nedeljo smo imeli slovesno otvoritev izletniških prostorov federacije društev SNPJ. Udeležilo se je je več tisoč ljudi. K ogromni udeležbi je pripomogel tudi izredno lep 71 w«at Adama Street — RANdolph 1200, Local 2144 MARSHAL NEILAN ^MBBB svetde »o igrali pod njim, mod njimi Mary Pickford, EUio Fergaton, Blan cke S weet itd. Zvočni film pa jo njemo kol mnogim drugim rasbil karijero. Živel je i« imerom po milijonartko in ko jo •vojo aapravil, ii jo pomagal a ničvrednimi čoki in dolgovi. Ko »o ga prijeli, jo proglatil bankrot. Upnikom dolgo jo kak i k $200,000. ur. Midva sva si nameravala o-gledati Suša k in posetiti tudi Reko, ki je pod Italijo, nato pa se bi na vožnji z ladjo ustavila v Crikvenici, kjer je najznamenitejše kopališče severnega Jadrana, dalje v ftibeniku, kjer si dan. .Jako številno se"je"odzvaU je vredno ogledati znamenito mladina. česar smo bili vsi ve-katedralo in druge zgodovinske ielif kajti mladina je na*a bo- znamenitosti, na vsak način pa d0l}n0st< Tl prostori so tudi nji videti vodopade Krke. ki so 85 v korist pravzaprav bolj nji ne-metrov visoki Zelo interesan- nam. ki ,mo ..Je v Mih» (a ten je Trogir, ki je imel važno po duhu Se zmerom miadi!). zgodovinsko vlogo v času rim- „ . ... , . . ;kcKa ce.iaratva in ^zneje v .1Po,etn,k' zel° zado" po*c,ti Benetk. » Pnreditvijo m z u«pe. hom, ker imamo zdaj svoje tz-Tako pa sva priti Ta v Splitu. J letniške prostore. Res ni bilo ni-Za Sušakom in Beogradom —j komur v čast. da tako velika narečno luko -— je Split največje selbina s tolikimi različnimi or-pristanišče Jugoslavije. Ima ne- ^.anizacijami, ni imela niti ene-Vcte znamenitosti. Katedralo ^a gvojega letoviAča. Federaci-— nekdanji mavzolej ogromne ja SNPJ je storila velik korak Dioklecianove palače, ki je e- naprej, ko je kupila te prostore, dinstvena antična stavba te vr- in to še posebno, ker jih je do- člani SNPJ .prihajajo na to svojo farmo tudi čez teden in pomagajo pri raznih delih in čiščenju. Kmalu bodo pričeli graditi veliko klet in novo hišo za oskrbnika. To delo bo imel kontraktor. Dalje bo sgrajen bazen (kopališče), ker je na teh prostorih tekoča bistra voda, del .prostora se preuredi za igrišče (baseball) in narejene bodo druge razne naprave; načrt določa, da se vse to dogoto-vi do prihodnje pikniške sezone. Akcija za nakup tega izletniškega prostora ni bila prisiljena stvar, pač pa izvršena s ko-rajžo. Volje za uspešno dovr-šitev vsega omenjenega dela je na koše. ★ Delo s .prizidavami k Slov. del. domu na Waterloo Rd. naglo napreduje. Zidanje gre že h koncu. Ta stavba bo s temi prizidavami toliko izboljšana, da bo delala čast naselbini in posebno še domu samemu. Res, da predno smo s tem delom pričeli, je bilo precej "rabuke" doma in v javnosti, toda pretežna večina je dvakrat glasovala, da se delo izvrši in se ga bo izvršilo. Zdaj je najboljše, da vsi složno pomagamo kajti nasprotovanje ne bi iprineslo nikomur koristi, več pa lahko škode, čez kakih pet tednov bodo dodatni prostori Slov. del doma dogo-tovljcni in otvorjeni z velikim slavjem. V njih bo v kleti balinišče in tik dvorane moderen bar-room, v vrhnjih delih pa kegljišče — vse moderno! časi so res slabi, ampak kjer se dela skupno, se premaga vse težave. Tudi to je res, da smo v naši metropoli od vraga. Koliko imamo ie različnih domov, zadruge, farme, tiskamiška pod-vzetja in organizacije vseh vrst na svojih ramah, •vašiatport. Je bilo prevroče in ko se je že utrudil od obilice prijetnejše v morju. ,dela. Priboljski "brez unije" V Rumuniji je vlada povišala plačo častnikom kar za 30% in moštvu za 10%. Ob enem je zvišala število častnikov za 17 odstotkov. MILLER'S CAFE S20S St. Clair Ara., Clereland, O. Fino pivo, vino in žganje. Vaak petek ribja večerja, ob sobotah ko-koija. — Fina postrežba. Dobra godba. Izrabljanje patriotizma v boju proti delavskemu gibanju in priseljencem (Nadaljevanje s 1. strani.^ takega zakona deportirati milijone ljudi, češ, da naj širijo svoje krive nauke in sejejo anar. hijo tam od kjer so prišli. Kajti zakon se lahko tolmači tako, da vsakdo, ki je ali je bil član "a-narhističnih" gibanj, je lagal, ko je obljubil pri dobavi državljanstva zvestobo tej deželi. Torej so njegovi državljanski papirji lahko takoj po taki ugotovitvi razveljavljeni in s tem postane podvržen deportaciji. Za koncentracijsko ketnpo Zbornica poslancev je že sprejela predlogo, ki določa, da vlada ustanovi koncentracijsko kempo za tiste tujce, katerih ni mogoče poslati nazaj v deželo, iz katere so prišli. Na primer Žide iz Nemčije, katerih noče nazaj. To bi bila torej prva koncentracijska kempa v tej deželi v mirni dobi. Imeli pa smo jih v času prošle svetovne* vojne in marsikak poštenjak se je moral seznaniti z njimi. Zanimivo je. da predlagatelji teh načrtov poudarjajo v isti sapi svoje nasprotovanje "fašističnim" gibanjem v tej deželi, ne samo *rdečkarskim", a to, kar usiljujejo, so v resnici fašistične metode. Ako milijoni tujerodcev ne bodo zadostno pazili, jih bo nekega dne zasačil preko noči zakon, ki ga bo reakcionarna vlada vihtela nad njimi po mili volji in uvedla nad njimi teror, sličen onemu, ki ga uganjajo totalitarne države nad pod-jarmljenimi narodi in nad opozicijo. Farmarske zadruge V Zed. državah je nad 2 milijona farmarjev, ki prodajajo svoje produkte in kupujejo potrebščine v svojih zadrugah. ................ PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI • PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA" Stana aa celo loto $«.00, pol lota $3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (tc) je treba sa novo društvo. Naslov sa list in sa tajništvo Js: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ■eniiMintiiiii$$$$ii$» ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. : 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, BUL Tel. Lincoln 4700 ' PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ........... 11IIT T TT................................* KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • KOMENTARJI Naključno rešitev utihotapljenih potnikov Ako Hrvati v Ameriki nočejo, da postane dr. Maček drugi dr. Tiso, store pametno, ako mu aporoče, da obsojajo flirtanje hrvatskih politikov s Hitlerjem. Ni vzroka, čemu bi Hrvšti, Srbi in Slovenci ne mogli delati skupaj drug drugemu v korist. Kdor izmed Hrvatov pa je vsled sovraštva do Srbov toliko zaslepljen, da deluje za ponovitev čehoslovaške tragedije in se navdušuje za "protektorat", velja zanj znani slovenski rek, "podlaga je tujčevi peti". * Premier Dragiša Cvetkovič je v iotervjuvu z dopisnico "Hrvatskega glasnika" do#al, da je bila Jugoslavija vedno demokratična država in da taka tudi ostane. Demokracija je torej stvar raznih vrst. Diktatorji najbolj diktatorskih režimov na -primer trdijo, da so njihove države izmed vseh najbolj demokratične. ★ "D. P." piše: "Dr. Mačkov 60. rojstni dan so praznovali v Zagrebu zelo slovesno, z mašo, katero je opravil sam nadškof dr. Stepinac. Po maši je bila blagoslovitev doma Gospodarske sloge. Pri tej priliki je nad-| škof rekel, da deli vse dobro in zlo s hrvatskim narodom in je pozval Hrvate, da naj ohranijo slogo, v kateri so se zbrali o-krog dr. Mačka. Potem se je pričel sprevod, v katerem je bilo 80,000 udeležencev. Popoldne pa so se pristaši dr. Mačka podali na veliko veselico, na nekem športnem prostoru, na kateri so v večernih urah priredili ognjemet in izstrelili tudi raketo, ki je pokazala visoko v zraku dr. Mačka na konju." ★ "Peta kolona" med slovenskim delavstvom v Ameriki so naprejevci, ker pod masko sloge in združenja rušijo oboje. Klerikalci in drugi sovražniki napredka ne bi mogli storiti napredni in delavski stvari več škode, kot jo dela omenjena "peta kolona" pod tajnim poveljstvom svojega tpittsburške-ga generalnega štaba. Ampak bo prešla, kakor gosenice in hrošči. Neki V. P. pravi v Glasu Naroda o govornikih na "slovenskem dnevu" tole: "Govornikov je bilo mnogo in vsi govori «h> bili izvrstni — namreč zelo kratki." * "Glas S1>Z" piše, da je v seznamu 222 učenjakov, ki se ba-vijo "s študijem slovanskih jezikov", samo en klevelandčan, in ta je naš rojak Anton J. Klančar. Torej napredujemo v slavi celo brez "slovenskega dneva"! ★ časi se menjajo, ali pa se menjajo komunisti. Njihov "Radnički Glasnik" je priobčil poročilo o smrtni nezgodi blagajnika Hrvatske Katoličke Zajed-nice Antona Paura na e bilo »kritik doaet mladik Perte- . . . pnilWp talcev d. ae jik ob pristanka e newyorlki laki .tihotapi e Zed. driave KaJ" naloge SO enaKe Vsaki bi tikotapcem plačal sa aspeiao priselitev e to deftelo $250. Bili so in boj proti krivicam je potre- skriti e spodnjih predelih ladjo ml tovora«. V aewyoriki laki so ladijske ben kakor je bil doslej. Na tej petero ra.k.irti s po.eb.im plinom, ki U te potaike .ad.iil da .ieo a r.«. konferencj bomo Kb 1. pop. Vsem pa kli do konca Avstrije molili za "presvitlega cesarja", vladarja "po božji volji". Lahko je zdaj zabavljati čez Habsburža-ne. Ampak takrat, ko je -bil čas Tudi društva Najsvetejšega imena v Clevelandu priredei "slovenski dan", da z njim po-! magajo zidavi samostana v Le- čem: Na svidenje v nedeljo popoldne na pikniku! Marko Tekautz. Piknik "Save" za opozicijo proti njim. so jimjm0ntu, kjer se slovenski sinovi! Chicago, III. — Pevski zbor katoliški svečeniki in lajiki slu vzgajajo za duhovski »poklic, i "Sava", ki je imel v poletju ne- PLINSKA KURJAVA _ ♦ JE NAJBOLJ ZADOVOLJIVA, SNAŽNA IN UDOBNA SAMO «15 o e e MESEČNO (* Povprečno sa 8 mesečae gretje v sezoni sa 5-sok.o hiio' "Prepričali trne s«, ds je plinska kurjava docela zadovoljiva v vseh ozirih, kakor aas Je «a«otovila plinska druiba V svoji ponudbi." — Paatino Matanovich. 5235 Sawyer Ave., C h i« a f o. PLINSKA KURJAVA JE BOLJŠA, ker je učinkovitejša e Plinsko kurjavo se lahko instalira povsod. Plin je idealno gorivo, bodisi za parno, vodno ali zračno irretje. V par urah vam Kamenjamo vaAo sedanjo centralno kurjavo s popolnoma avtomatično pltneko kurjavo. Kličite, plftite ali telefonirajte: Wahash 6000 za BREZPLAČEN proračun plinske kurjave za vaš dom. H Plinska kurjavo je edine 100% AVTOMATIČNA KURJAVA i * »ootm* coosmtv« tam nm l«anp.woa» hiaiihg T H i P t OPLf S G/- žbovali in to od škofa pa d« Gotovo se ga udeleži tudi g.: kaj tednov počitnice, je v torek cerkovnika in še vsi. kar jih je Dečman iz PKtsburgha. glavni avgusta spet pričel z vajami. odbornik KSKJ, ki si je prido-j v nedeljo 27. avgusta pa prire-bil skušnje pri njihovem "slo- <*» Pri VaL Kobalu v Clarendon venskem dnevu". Saj je g. Deč-| Hilsu piknik, na katerega so man v "Glasilu KSKJ" pisal j vabljeni vsi prijatelji sloven-nedavno tako pobožno, da je petja. čudno, ker ni tudi na pittsbur-j —--;--- škem "slovenskem dnevu" ko-i Balincarjem V Chicagu lektal za Lemont! Chicago. — Prihodnjo soboto vmes. In še to: Ali veste, da spreleti urednike ljubljanskega "Slovenca" idečica sramu vselej , kadar .pogledajo v svoje medvojne letnike? Bivše glasilo hrvatske komunistične sekcije, zdaj samo še glasilo naprednih radnika, zbira sklad, ki mu bo omogočil v času konvencije HBZ izhajati vsak dan. Tudi glasilo HBZ bo v protiutež dnevno izhajalo. Inače sta oba ta lista tednika. Morda pa bi "Radničkemu Glasniku" lahko finančno tudi v ta namen pomagal IVVO? stom na predmete, ki so jih hotele kupiti in jim tolmačile po slovensko, koliko tega in onega hočejo. Brata sta bila nekaj časa v stiski, potem pa sta se domislila, da se bosta onadva bržkone prej naučila slovenščine kot naše ženske angleščine. In res sta jo kmalu razumela in nekoliko tudi govorila. Ko sem vstopil, sem ju vprašal po slovensko, "kako kaj biznis". Pogledala sta me začudeno. "O, bolj počas', ker ni kostumar-jev, to je hudič." Nista me spoznala takoj. Šele ko sem jima pravil, da sem včasi igral tu na ''nemško" harmoniko, ona dva pa plesala, smo si obudili spomine. Bila sta vedela in mi hotela postreči s smotkami in drugimi stvarmi, kar pa sem večinoma odklonil in se jima zahvalil za vljudnost in prijazen sprejem. V te kraje in nazaj sem se vo zil v avtobusu. Na dobrih cestah se vozi komodno, ako ni gnječe v busu. V tem je bila Sedež sem dobil prav zadaj tik debelega trebušnika. Vožnja pa je bila kot na viharnem morju. Silno je naju premetavalo, kajti cesta po teh missourakih hribih rabi temeljitega popravila. Vrh tega so ovinki in klanci. Moj debeli sosed je tarna), da se mu bodo zmešala čreva, in da bo shujšal. Tako smo se vozili od 7. zvečer do 5. zjutraj, ne da bi mogel kdo zadremati. Hiše po teh gričih v Miasouri-ju so moderno zidane stavbe. Zidovje je večinoma iz škrli in za oči jako prijetno. Tako tudi v Arkansamj. Bus je končno dospel vrh ozarkskega pogorja (Ozark Mountains), DD, ne pa Proletarca. Nočem, da bi kdo mislil da se nanj res jezim, zato moram stvar tudi jaz pojasniti. Moje mnenje je bilo in je da bi moralo dotično poročilo biti objav-jeno v listu, kateremu sem ga najprvo poslal, kajti tikalo se je javnega dogodka, namreč delniške seje omenjenega SDD n o nji sem poročal kakor se poroča na primer s sej konvencije. Saj se take reči zmerom objavlja, še celo o kokoših se piše. Poročilo pa ni bilo priob-čeno, ker so bili duhovi razburjeni In sem tooral vsled tega tudi poročati o razburjenih duhovih. ako sem hotel čitateljem predočiti pravo sliko seje. Jaz se nisem razburil, četudi sem bil deležen kot kritike. Ampak kadar ti kdo na«prti kako krivdo, pa veš, da je v resnici kriv nekdo drugi, imaš vendar pravico do zagovora. Zato se je šlo. Jaz nisem bil kriv, če je bilo posojilo ustavljeno, niti nisem bil jaz tisti, ki je storil v zadevi parlamentarno ali kako drugo napako, torej čemu so napadli mene radi tega in mi branili priliko do zagovora? In če take »prilike ne dobiš toliko kot smatraš da si upravičen, ali se ti zagovarjanje celo ovira, je naravno, da se čutiš prizade tim. ker se ti dela dvojna kri vica. Ker se vzlic vsemu nisem podal, sem dobil zadoščenje, in povedal svoje misli. Frank Barbič. ff Radar srečate razumnega znanca, vprašajte ga, da ee na, naroči na "Proletarca". Priznanje Z. Novakovemu besednjaku Prejeli smo v objavo sledeče priznanje besednjaku, ki j?a piše Zvonko A. Novak: Iz glavnega urada Jugoslovanske katoliške jednote je bila poslana avtorju novega slovenskega besednjaka Zvon k u A. Novaku sledeča izjava: "Ob »priliki polletnega zborovanja našega glavnega odbora je več glavnih odbornikov pregledalo prepis odlomka za an-gleško-slovenski in slovensko-angleški besednjak, fci ga imate v delu. "Vsi so se izrazili, da po o-menjenem odlomku soditi bo to najboljša in najpopolnejša knjiga te vrste, kar smo jih Slo- Z obiska v Arkansasu Springfield, III. — (Nadaljevanje.) Hotel sem videti Še mestece Greenwood in predlagal šoferju, da se peljeva tja. Raz-tazal mi je novo sodno (palačo (court house) in šolo. To sta dva lična poslopja. Ceste v me stu ln okolici pa so slabe, dolgim so hiše in hišice, ki so večinoma zidane in nekatere lese ne, prikupne v svojem zelenju. Dan je bil vroč. Nikjer še nisem videl tolikšne gruče otrok, kakor v tem kraju. Igrali so ae v senci in na solncu. Svoje začudenje nad tolikšnim številom vesele mladeži sem izrazil tudi vozniku: "Topla dežela je to, pa se jih veliko rodi," je dejal. In res ni nevarnosti, da bo tu kdaj zmanjkalo narod^. . V onih letih, ko sem tu živel, so .obratovali Še premogovniki, katerih smo delali rojaki 'Austrians") in drugi. Premogovnikov ni več, pač pa se ljudje pečajo največ s farm a r-stvom. Naši rojaki so se Izselili. Eftazaj grede proti Jenny Li riti u sva se ustavil* fc>ri trgovcema, ki sta dvojca. Stara sta namreč že 60 let. zato nista že dolgo več "dvojčka". Po i*)du sta Američana in samska. 3 trgovino sta pričela že v mladosti in v tem poklicu sta h danes. Pred treMi desetletji so bila vrata naseljevanju odprta. Slovencev je mnogo prihajalo tudi v te kraje. Naša dekleta, ki so se sem preselile in .pomožile. niso znale drugega kot slovensko, trgovci, med njimi ta dva brata, pa nič drugega kot angleško. Naše Ženske so hodile k venci še kdaj imeli. Nobenega test paicev, spodaj"pa je škrie-j ?VOI*!a n} da namje.tak vina. Gotove reči vseeno dob«)! besednjak potreben, saj nunt- uspevajo, na primer paradižni-l mo n,cesar take*a nitl sllcn^a ki, ki rastejo vzlec temu. da je n ti. f . Tako veliko in precizno delo vsekakor zasluži primerno plačilo potom obilice odjemalcev. "Priloženo vam vračamo poslani prepis črke "O". "Z odličnim spoštovanjem, Anton Zbaanik, glavni tajnik JSKJ." med zemljo mnogo kamenja. Stebla imajo skrbno privezana k palicam, da je pridelek čim-boljše obvarovan. Vožnja v teh krajih je divna in "divja". Vozniki morajo jako paziti, da ne zaidejo v prepade ali da ne zdrse I ceste navzdol po strmini. Kadar se primeri taka nesreča, so lahko vsi v hipu zavedo, da bodo "sveta nebesa" njihova prihodnja in poslednja postaja. Ponekod je cesta izsekana v hrib, da imaš po več milj tudi težko kameni-to streho nad seboj. Rekli so mi, da je vožnja pozfml v slabem vremenu tod jako nevarna. •Tako sem nekoliko opisal vtise z obiska v Arkansasu, kjer že nisem bil tri desetletja. Veliko se je spremenilo tam v te in času. In bo se v prihodnjih 30 letih. Ampak Slovencev, ki bi še mogli pisati spomine, bo Čez 30 let male v tej deieli. Drugi ljudje jih bodo pisali in to ne več v slovenskem nego v angleškem jeziku. Goreni Lorenz Kavčič vabi v Strfttonfc Svgan, Pa. — V nSdeljo 20. avgusta drle naša pota na konferenco klubov JBZ in društev Prosvetni matke. ki se bo vršila v St rab a rtu. Prične se ob 1. Popoldne bomo imeli v prid konferenčne blagajne in kluba št. 118 piknik v Drenikovem parku istotako v Strabairu. Konferenca bo važna. Pred sabo imamo mnogo važnih problemov. Izkoriščevalci na delavstvo čtzdalje bolj pritiskajo in mu jemljejo ie pridobljene .ptavice. Nazadnjaštve ae širi. Potrebno je torej, da naa pride na to zborovanje čimveč, vsi It tega okraja pa se udeležimo tu di piknika, kjer bo poleg zabave tudi obilo | rt like za potrten-ke. — I oren ^ Kavčič. AC.lTAtOM.li NA DELU Vsa aarotaiao, |p j«b poiljeje u-Atepniki la dragi agitatorji Prolatar-ca, s. it.to na basi polletnih naročala. Na m rac agitator, ki petij« «« ealetetae, je aafcelolo. e tom • »znaša. s dvoma polletnima. Chas. Pogoroloc, na agitaciji v Minnesoti SS Jennie Dagarin, Cleveland. O. 2t> Frank Biajak, Chicago. 111. 9 Anton Zornik, Hermine, Pa. S Martin Jgdiiich,tWaukegan, lil. 6 Frank Zaits, Chicago. III. 5<> John Jarek, fco«k«pring». WTo. 4 Joe Tusek, Farmington, lil. 4 | Jo. Oblak, Chic.ro, lil. 4 Jo&oph Drasler, Chicago, lil. 4 Anton Shalar, Arma, Kana. 4 Bartol Yerant, W. Ali^aippa. P«. 4 Joaoph Klarich, Detroit, Mick. 4 Jaka Galloa, Otaga, W. Va. 3 Anton Jankevich, Cleveland, O. 3 Aad. Vidrich, Johnttotrn. Pa. 3 Joeepk Je*, Warron, O. 3 John Matekovich, Gowanda, N.Y. 2 Jacok K.natelj, Ely. Minn. Mike Kopach, Barherton, O. Joeepk Snot, feridgoport, O. Anton Gerena, Springfield, III krlstina Turpin, Cicero, III. Ma Koain, Girard. o. Philip Godi.a, Chicago. III. Jaka Rak. Johnatown, Pa. Joa. Mihelich, E. Helena. Moni Frank Stih. Shpfc«ygan. Wis. Ed. Tomsich, Walsonharg, Colo. John Teran, £tf, Ml**., TS*t Z.pancick, Pt. Har«®" Pa John Rogataj, Girard, O. Frank Mlee*v< F..«-ble, Co|o. K. Eraaeinik. Red tod«-, Mont Loreac Kavfli, Sggaa, Pa. Marke Tokaats, Canoatburg. P« Sk.paj r tem iakasu (4 tedne, od If.Jalija do U, avgusta) IS4«4 na-rezala. PreJinji iakaa (4 tedn«) iftšu. Po Vorkn Pise FRANK ZAITZ (Konec.) nOV a|j om»gU newyorške- Skoro vJ Slovenci, ki ao ae slovenskega pevskega »bora priselili v to deželo, so prišli priAel 8 Potrebno PeV* .kozi New 1 r't. A le malo jih *ko na*br»zl*>. M »> j« doblh v je o^alo v nj-mu. Slovenska ftar°krajsklh pevskih zborih naselbina v največjem ameri- lzmed n->ih v Glasnem šk'.'m mestu ni bila nikoli veli- mat,;;i> ka. Cenijo, da šteje zdaj kakih ZJttJ newyorški Slo- 2,500 do 3.000 ljudi. To je v dva pevska zbora: "Slo- tako ogromnem mestu, posebno v*na" »n "Domovino". Prvi pra-ker so v njemu druge narodn> 2nuf» !*toa 25-letnico. sti veliko jacje zastopane, jako SNPJ ima v Nevv Yorku dvo malo. i društvi. Kno posluje samo an- V Nevv Yorku je zdaj ediai Največje slov. društvo slovenski 1! t "Glas Naroda", o! v *om mestu je KSKJ. \ Pred katerem pa je mi zdi, da med nekaJ leti •• slovlnska rojakih ^domi 5em ma»4.u ni po- in b**v«taka društva združila v sebndprifjubljen. Vrh tega 4\}| HkL On° zvezo' za k»tero J* Naroda" ni urejevan za "loka- i ^ako in deloval v nji tu- li n list", pač ;a te od pučetka ^ahk Kerže in nekateri dru-raivoja Sakscrievs firma v smi- vodilni Slovenci. Toda so slu splošnu a li ta. ki že radi km*lu uvideli, da so se na va- rr— S- r Kaj je videl zastopnik An-j glije na Poljskem Angleika vlad« )# v prltetku pro il«(« »mci poslala na Poljsko »»o-jofa veješbog« vaMaka fonoroln Ed- munda Ironeide«, da presodi v rodnost poljsko armado in njeno pripravijo- KAM SE SELIJO SLOVENCI? oglašanja po reouje naročnike v vseh naseloinah. Včasi je tu Kazimir Zakrajšek izdajal nabožni mesečnik "Ave Marta", Frar.k Kerže je leta 1*H)4 ustanovil šaljivca žna metio pririnili hrvatski komunisti ln skušali to organizacijo uporabljati v namene svoje itranke. Ko so drugi to prevaro '.poznali, je zveza šla v pozab-ijenojt kot vsaka druga "Inno- Komarja", ki je izhajal 4 leta. ki ™ leta 1922 pa s;a pričel« dr. J. "»ttlinit« P<** komumatično M. Pleše in Ignacij Hude izda ^ d^^v torku jati ilustrovuni tednik -Nas , . en,ltl % ,KU Dom." ki je izhajal pet let. 'euUJ*J0 " n,0V0 ZVe" • SloveiMki Narod", katerega je \klh k' 'Pa n*J bo samo nekaj časa Ittiajal SifkarUŠ sloVe"Hka| 5™«J»J® ae. da bo Frank Zotti v konkuriranju « naselbini Uhko veuko korwt.l«. Sakserjevim aličnim podvzet-11 ? V PT"' :_________:i _____•____ skem domu na 253 Irving Ave. jem, sem omenil v prejšnjem o-pisu. Poleg teh se je pojavilo v v Brooklynu. ki pa v tej krizi ni Ne« Vorku v zadnjih 40 letih ""Moval obveznosti. Glavni več drugih publikacij, toda o-stala je izmed vseh le ena. "Gl. Naroda" je imel, ko je\bil na višku, okrog 10,000 plačanih naročnikov in še celo tednik "Naš Dom" je dosegel 4,000 s pomočjo energičnega potovalnega zastopnika, čim i*» on to delo pustil, je število naročnikov naglo padalo in zlezlo skoro na ničlo. Tudi v verskem oziroma katoliško političnem oziru se slovenska naselbina v New Yorku ni mogla nikoli uveljaviti, dasi se je v to trudil posebno Kazimir Zakrajšek s svojo nabožno revijo in političnim listom. Ker mu ni uspelo v New Yorku, je poskrbel za preselitev sebe in svojega tiska v Chicago. Pisal sem že, da je bilo v New Yorku posebno prva leta priseljevanja mnogo slovenskih uradnikov, ki so delali v šifkar-taških in drugih uradih, pri časopisih itd. Ti ljudje so tvorili družbo zase. Med ostalo ljudstvo naselbine so se le malo mešali, večinoma nič, kakor so bili tega navajeni v starem kraju. Ako bi bilo razmerje med tema skupinama drugačno, bi newyorška naselbina posebno v pionirskih letih storila na prosvetnem polju več kot katerakoli druga. Baš radi teh okol-ščin se Slovenci v Nevv Yorku z dramatiko niso dosti pečali, ra zen v poznejši dobi društvo "Bled", ki je imelo svoj glavni .stan v cerkveni dvorani. Gojilo je tudi petje. Veliko boljše pa so med new-yorškimi Slovenci že prva leta uspevali pevski zbori. Eden prvih je bil "Lira", ustanovljen upnik je KSKJ. V domu je gostilna, ki menda donaša komaj toiiko, da krije stroške. Licenca za salu ne v Nevv Yorku je nad tisoč dolarjev. Vsaka točilnica opojnih pijač mora biti ob enem restavracija. Ordinanca določa, da mora vsaka imeti uposle-nega vsaj enega stalnega kuharja. Vsaka mora imeti vso potrebno kuhinjsko in restavracijsko opremo. V ledenici mora imeti vedno sveže meso, pa če ga proda ali ne. Inšpektorji se (glasijo kadarkoli in točno preiščejo, če se gostilna ravna po me&ttnih zakonih. Salu n mora torej imeti tudi restavracijo, pa če se mu izplačuje ali ne in neglede kako malo je potrebe zanjo. Salunom na prometnih krajih to ni v breme, pač pa onim, v katere prihajajo ljudje samo zaradi žeje ali družbe. Eden takih je salun v tem domu. Ker je bil dom naprodaj, so se društva in drugi interesiran-ci spet zavseli, da ga poskušajo obdržati v svojih rokah. Društva, ki prirejajo tu veselice ali koncerte, nimajo drugih, dohodkov kot kar prejmejo vstopnine, ki je vsa njihova. Postrežbo udeležencem oskrbi domova gostilna, ker le ona ima dovpljenje (licenco) točiti pijače in servirati jestvine. Izmed zunanjih slovenakih listov je v New Yorku prilično razširjen A m. Slovenec. "Prosveto" (tednik) prejemajo vai člani SNPJ, dnevnika pa ne prihaja mnogo izvodov. V prošlem letu je nekdo s pomočjo Hrvatov dobil precej naročnikov "Napreju". "Ako bi "Proletarec" kdaj imel agilnega agita- MAJORGEN IRON SI DE nosi na vojno. Končam julije pa so pričali v London 14 sililjati, de je dobil general Iroasidr o poljski armadi sla« ko vtiso. Mod častniki in vojaki jo provolik propad, kar ki v vojni sinko vplivnlo, in velik do| armad« j« ne-sadostno ohoroien. Ta suiljaaja sta oko vladi aanikali, a posnavalci okol-•«in pravijo, da jo dal general Iron-• ido, ki jo inspsktor angleških armad v kolonijak, vladi v Londonu o poljski armadi ros naufodno poročilo. tukajšnjimi rojaki nedvomno eden najbolj razširjenih slovenskih listov. Dobro bo poskusiti nadomestiti to vrzel, kajti new-yorški Slovenci se za čitanje zanimajo bolj kot pa naše javno mnenje smatra da se. Velemesta so navajeni in se mnogo gibljejo v njemu. Poznajo gledišča. čitajo newyorške dnevnike, in se sami čutijo za nevv-yor.*ke meščane. Lokalnega patriotizma je med njimi v izobilju. Ako se jim posreči z novo zvezo ustvariti več prosvetnih aktivnosti, bomo o na^ih rojakih v največjem ameriškem mestu še mnogokrat čuli. • V predvojni dobi je bilo Izseljevanje iz Slovenije ogromno — največ seveda v Zedinje-ne države in veliko tudi v drugc. kraje. Ivan Cankar je ta beg iz domovin«, ki ni imela kruha za vse. označil s "kaker pred kugo ao Režali . . ." Po vojni se tsj*l)evanje v tuje deše!a ni mogl > vriiti v toliki meri. najmanj k* v Zed. države, ki so pruelje/..uje iz Jugoslavije skoro či±i;> zaprle. Zato 40 se naši odvišni ljudje selili v Zagreb, v poletju delati v letovišča v Dalmacijo, na težaka, gradbena in druga dela v Beogiad, v rudnike v Rosni in v Srbiji, v juino Sibljo in kam^r pač so mogli. V tuje države so Sli v prvih povojnih letih največ v Jutno Ameriko in v Kanado, dokler tudi slednja ni ustavila priseljevanja, dalje v Francijo. Holandsko in z(Jaj pa ^redo v Nemčijo — posebno na sezonska dela (na poljih*, liani je bilo v Nemičiji na sezonskem delu samo iz Prekmurja kakih 6000 oseb. l.ani se je izselilo iz Jugoslavije v inozemstvo okoli 16,000 oseb, med temi mnogo Slovencev. Največ izseljencev je šlo lani v Francijo, namreč 9,600. v Nemčijo (na stalna dela) 2,500, na Češko 740 itd. Dočitn — kot te omenjeno, si je našlo mnogo Slovencev delo na Balkanu, se je v istih Istih priselilo v Slovenijo tisoče Srbov (večinoma državni uradniki in oficirji) in veliko Hrvatov iz Dalmacije ter Hrvatske. Precej je v Sloveniji težakov iz južne Srbije in Bosne, Dalma-tinci in Hrvati pa se ukvarjajo večinoma s trgovino, obrtnija-mi, gostilnami in hoteli, ali pa skušajo na kak drug način uve- ljaviti svojo podjetnost. Vrh te- ga je po Sloveniji veliko dalmatinskih krošnjarjev, ki postajajo že nadležni, pa najsibo v mestih ali na deželi, toliko jih je. Letos je šlo v Nemčijo iz slovenskih krajev Še več sezonskih delavcev kakor lani. ker ram delavcev na kmetijah primanjkuje. Djtočb« za izseljevanje in priseljevanje so povsod zelo stroge. V Franciji se ne sme poročiti noben priseljenec, ako nima dovoljenja otfati v nji dalj kakor eno leto. Ker tudi jugoslovan-ka vlada izda mnogim le za eno leto veljavno potne liste, se v Franciji tudi oni ne morejo poročiti, ?etudi, kar se Francije tiče, smejo o-•tati v nji dalj kot to dobo. Ker je Hitlerjeva vlada letos pozvala iz Londona vse služkinje nemške narodnosti, se ! je Slovenkam — vsaj mislijo tuko — odprla nova prilika dobiti zaposlitev v Angliji. Preglavica pa je neznanje jezika Nemke ao se angleščine hitro privadile, ali pa ae je učile že t v Nemčiji, dočim bi Slovenke vzelo prilično časa, predno bi mogle dobiti tolikšno znanje angleščine, da bi si lahko iskale zaslužka pri premožnejših družinah. V službah, ki jih bi dobile v cenenih hotelih in aliČ-nih krajih pa jim bi pretila nevarnost, da jih bi potiskali v prostitucijo. Nekatera dekleta, ki so šla v Lendon, so že pLiala o aličnih slučajih. Jugoslovanska oblast je vsled tega odredila, da bo daja'a vize le onim, ki imajo že v naprej zagotovljeno, da jih Ca k a dostojna službe in pa potrebno varstvo, ki jih bi ščitilo pred nevarnostmi velemesta. M02N0STI IN NALOGE DELAVSKIH STRANK V POSAMEZNIH DEŽELAH KAKO SO SE ZADRŽALI SLOVENCI OB IZBRUHU REVOLUCIJE V FRANCIJI PRED 150 LETI? leta 1893. Marsikdo izmed čJa- torja v tem me~tu, bi bil med ......................................hm....... PRISTOPAJTE K v SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ii on NABOCITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 : ;; N.roj.In. u /drul.M. dr i. T. (i...« Chic.f.) in K..»do $6 00 u kt. ts.ee trn p.) k«.. |I.H u Ut.i m cu»|, la CUar. $7.50 u c.lo ki., $$.76 u pol l.t.1 aa laM.ai,t.e $6.00. NASLOV ZA LIST IN TAJNIŠTVO JEi : 2($.17 So- Lawndale Areitne : Chicago, Illinois Spor radi žita Nemčija rabi za svojo armado in za prebivalstvo veliko žita. Ker ga ne more kupiti na odprtem trgu. ae opira na države. v katerih ya kupuje v zameno za drugo blago. Tako je Nemčija pred kakim letom sklenila z Rumunijo zelo ugodno trgovsko pogodbo, katero je slednja sprejela baje pod pritiskom. to je, še predno sta ji Anglija in Francija zagotovili, da sta na njuni strani in se vsled tega nikar ne poda v podlož-nost Hitlerju. Na podlagi omenjenega dogovora z Rumunijo je Nemčija meseca junija predložila rumunski vladi predlog, da ji izvozi od svojega pridelka 100,000 vagonov letošnje in 45,000 vagonov lanske pšenice. To bi pomenilo, da bi morala Rumunija dati Nemčiji ves svoj odvisni pridelek letošnje pšenice in lan.e. Kdo dobavlja Italiji premog? V 1. 1938. je Italija uvozila premoga večinoma iz: Nemčije Velike Britanije Poljske čehoslovaške Belgije Nizozemske Turčije Jugoslavije Rusije 6,981s200 ton 2.236.000 " 1,612,200 " 540,000 " 203,600 " 188,700 " 58,000 M 45,100 M 3,000 " Povprečna cena premogu jt 142.95 lir; Jugoslaviji ga je plačala le po 60 lir. Iz Jugoslavije je bil večinoma prodan lignit (42.610 ton), druge države so dobavljale črni premog in antracit. (Iz "D. P.") Obletnice francoskih revolucij so važno poglavje v zgodovini Evrope in vsega aveta. Letos se je na primer že mnofco pisalo o veliki prevratni revoluciji, ki se je pričela v Franciji 3. maja 1789. torej pred 150 leti. K tej zanimivi obletnici je priobčila mariborska "Delavska Politika" čfanek z i»črpki iz slovenske zgodovine, v katerem pravi med drugim: "Spregovoriti hočemo v tem članku nekaj besed o tem. kako se je vedlo napram tej revoluciji naše ljudstvo in tedanji njegovi vodniki. V Malovi "Zgodovini slov. naroda" beremo n. pr. : Slovesno so doneli šenklavški zvonovi v megleno ljubljansko jesensko jutro leta 1813. in praznično je bilo v dušah prebivalstva po vsej deželi." Tako so torej proslavili odhod Francozov, ki so dali našim krajem moderno šolstvo, vseučilišče, versko in narodno svobodo. Ko so zvonovi slovesno od zvonil i, je prišel najbolj nazadnjaški Mi ttemichov absolutizem. Dosti bolje se ni obnašal niti prvi alovenaki pesnik Valentin Vodnik, ki je visoko napredoval pod francosko upravo. 17. februarja 1797. leta se je ustavil v Ljubljani avstrijski nadvojvoda Kari, ki ga je poslal -cesar Franc, tla zaustavi s svojo vojsko Francoze, ki so bili že v Italiji. Pri tisti večerni slavnosti v Ljubljani so običajni cesarski pesmi dodali še dosta-vek, ki ga je spesnil Valentin Vodnik: Dobri Fronc z« nas skrbi, pošlje svoj'ga ljuVga brata, Karel reAit nas hiti. Kljub skrbnosti dobrciga cesarja Fronca je francoska revolucionarna armada prodirala ckozi /Italijo v naše kraje. Kako napačno je bilo podučeno naše ljudstvo o francoski revoluciji, se vidi iz tega, kar nam spet pove zgodovina: Povsod je prešmil prebivalstvo tolik strah prtd Francozi, ki so slišali o grozotah njihove revolucije toliko pripovedovati, da so Ij-udje poskrili Imetje po votlinah živino zapodili v gore in gozdove in se sami razbeia-li. Po poročilu "Novic" je bežalo tiste dni skozi Ljubljano pro- ti Štajerski toliko ljudstva da je kar voz za vozom tekel. M al pripoveduje: "Kaj čuda torej, da so bili tudi Ljubljančani ... ! od strahu in groze pred razvpitimi prekucuhi in jakobinci vsi zbrjani. Vsaj tretjina prebivalstva je pobegnila." In na tihi petek, 31. marca 1797. leta ob osmih zjutraj je prijezdil v Ljubljano francoski kapetan s 40 huzarji in splaše-nim Ljubljančanom, ki so še o.slali doma, oznanil, da niso Francozi nobeni divjaki, temveč kulturni ljudje, ki spoštujejo tudi jezik in običaje vsakega naroda. Nikomur se ni treba bati za imovino. In res so se njegovi vojaki lepo obnašali. Ko je poskušal neki vojak tatvino, ga je dal poveljnik dne 4. aprila eksemplarično ustreliti pred ljubljansko stolnico. Valentin Vodnik, ki je prej slavil Fronca, je sedaj spesnil himno Francozom in Napoleonu na čast — "Ilirijo oživljeno Ko je bil Napoleon .premagan. je poslal cesar Franc v Ljubljano kot vojaškega in civilnega governerja barona Lat-te.manna, kateremu na Čast imamo še danes v ljubljanskem Tivoliju posvečen drevored. On je dal odpraviti takoj vse svo-hodščine in najbolj Čmareakci-ja in najhujše podložništvo je zavladalo. Valetin Vodnik je pa tretjič zapel — zdaj spet Froncu na čast — "Ilirijo zveličano." S tem si je menda hotel rešiti službo, toda "dobri Frortt" ga je dal vseeno vpokojiti. Francoz Hacquet, ki je poznal tedaj naše kraje in ljudi, nam je v svojih spisih, kjer opisuje južne Slovane, zelo zameril naše vra-žarstvo, o tedanjih alovenakih izobražencih pa je rekel, da so sicer sposobni, niso pa dovolj vztrajni: kajti kakor hitro pridejo do kruha, omaga njih vnema in se ne trudijo več po svojih zmotnostih. Resničnega svobodoljubja je torej še tokrat manjkalo našim ljudem. Gornji članek v "D. P." je bil na več mestih cenzuriran. Tudi konec mu je cenzor črtal. Priporočite prijateljem, da si naroče Proletarca. Na letošnjem deželnem kongresu angleške delavske stranke (Labour Party) je zastopal Socialift Čno delavsko interna- - cionalo njen predsednik s. J. VV. Albarda, ki je imel ob tej prili-ki važen nagovor, katerega glavne misli prinašamo. "Sacialtetična delavska inter-nacicnala nima namena, diktirati politiko posameznih deželnih strank, ki so priključene intemacionali.- Politika je nam-iti umetnost, izrabiti vse dane motnosti. Te možnosti so pa v vsaki državi različne, in sicer i zato, ker ima vaaka dežela drugačno narodno življenje in značaj. lastno zgodovino in tradicijo. Narodna stranka te različne možnosti lažje pravilno presoja in uresniči, kot pa kaka tuja sila; zato nočemo posameznih, v intemacionali včlanjenih strank, ovirati pri zgradbi samostojne politike, ampak jim dajemo v tem oziru popolnoma proste roke. Na drugi strani je pa vendar-! le potrebno, da so te narodne stranke, katere druži skupen ideal, med seboj mednarodno povezane, kajti le z medsebojnim stikom in izmenjavo misli, se lahko drmgsa od druge kaj naučijo in razmotrivajo enake ali pa skupne probleme. Na ta načir. je potem mogoče, da pridejo stranke različnih narodov do skupnega in enotnega skle-pa% ki postane važen bodiai v miru ali pa za časa vojne. — Takšna mednarodna organizacija. kot je Socialistična inteT-nacionala, je izredne važnosti. Ze sam njen obstoj nam je poroštvo, da posamezne v njej j včlanjene stranke ne bodo zašle na polje nacionalistične o-mejenosti in da bo vsaka stranka znala spoštovati mnenja in cilje druge stranke. Socialistična internacionala, ki druži pod svojim okriljem premnoge i delavske organizacije iz vseh dežel, pospešuje zbližanje med narodi in skrbi za mednarodno pravičnost.—Mednarodne pravičnosti si pa ne moremo misliti brez ožjega in pogostega stika med posameznimi narodi. Za stik med posameznimi narodi ni dovolj, da se sestanejo zastopniki posameznih vlad od j čšsa do časa na javnih ali tajnih konferencah, ampak je pri tem važno, da narodi sami in ! njihov e svobodne organizacije stalno med se»boj občujejo in da so med seboj povezani v zaupanju in prijateljstvu. Le na ta 1 način bo mogoče postaviti temelje trajnemu miru. V današnjih časih ne more Socialistična internacionala svo jega vzvišenega namena tako izvrševati, kot bi bilo želeti, v tem s Uči njena usoda usodi Društva narodov. Obe važni u-stanovi sta baš zdaj, ko je njuno delovanje na ohranitvi miru tako važno, precej izgubili na ! svojem vplivu. — Nekatere vlade. ki jim več pomeni surova sila kot pa pravičnost in mir, so * svojim izstopom iz Društva narekov oslabile Idejo mednarodne povezanosti. Te vlade so : tudi razpustile socialistične tranke in delavske organizacije v svojih deželah, ter tako vzele Sociali^ični delavski intemacionali možnost sodelovanja s širokimi ljudskimi masami. To je bil za internacionalo težak udarec, ki je njeno pozicijo oslabil. Toda vemo, da živimo danes v izrednih časih in vsak pameten človek mora biti uverjen o potrebi mednarodne vzajemno- Litien io and Ad ver tise over PAliNDEGH'S flJGOSliV RADIO Folk Song$ and Music Tamburitza Orehestra Stati on WWAE, Ev«ry Sundaj 1 to 2 636 S. Clark St, Chicago — H ar. 3006 ati in povezanosti. Mi pa, ki nismo izgubili vere v vzvišeno poslanstvo socializma, ki hoče svet spremeniti v dom miroljubnih, svobodnih ln prifepevajočih ljudi, ae ne bomo z nič manjša povezanostjo kot do zdaj oklepali Socialistične delavske in-lemacionale." ("Delavska Politika".) ♦ MM t MMM « BARETINCIC & SON POGPEBNI ZAVOD T«L 1475 424 Bro »d Street JOHNSTOWN, PA. mmmmmmmmmMMMM JUGOSLAVIJA V ŠKRIPCIH ZUNAJ IN ZNOTRAJ (Nadaljevanje s 1. strani.) puščena sama sebi in bo segel nemoteno po nji bodisi Hitler ali pa Mussolini, kakor pač se bosta dogovorila. Vzlic tej zunanji nevarnosti pa je hrvatsko vprašanje tako daleč od rešitve kot je bilo ko »ta se začela premier Cvetkovič in dr. Maček prvič pogajati za sporazum. Knez Pavle in srbski generali pravijo, da je to, kar zahtevajo Hrvati, s stališča vojaške obrambe države nesprejemljivo. Hrvati pa tudi nočejo popustiti in prete dalje. Situacija, v kakršni je Jugoslavija z ozirom na svoje notranje razmere in v vnanji politiki, ni prijetna. Mnogi smatrajo, da bo v slučaju močnetga pritiska nanjo s strani Italije in Nemčije in vsled nezadovoljnosti Hrvatov razpadla kot hiša iz kart vzlic zvestobi Srbije, Slovenije, Bosne in Hercegovine do vlade v Beogradu. Jugoslavija je torej v polo-žaju, ki ni vreden zavidanja. Slabo je za vsako deželo, kateri sta "prijatelja" Mussolini in Hitler. "Proletarec" ne bi mogel izhajati brez podpor. Ker ao mu potrebne, sbirajmo prispevke v njegov tiakovni sklad. PRIREDBE KLUBOV J. S. Z. AVGUST Canon»Wurf, Pa. — Piknik k hib« 118 i. Konference JSZ M «aap. Peno« 20. argunta mm Drenikovem park« r Strabane, Pa. CLEVELAND, O. — Konferenca klubov JSZ in dmitav Prosvetne matice v nedeljo SO. arffutta ob t. dopoldne f Slov. nar. doma, St. Clair Avenna. MILVVAUKEE, WIS.—Piknik kluba it. 37 JSZ v nedeljo 27. avfusta v Kusmatovam park« na W. Beloit Rd. in So. 92nd St., Wa«t Allu. CHICAGO.—Piknik pamkega »bora "Sava" v nedeljo 27. arf««U pri Valentinu Knbalu, Clarendou Hilln. OKTOBER CHICAGO. ILL. — Dramska predstava kluba it. \ JSZ v nedeljo 29. oktobra v dvorani SNPJ. NOVEMBER CHICAGO, IU__Koncert "Sava" ▼ nedeljo 26. novembra v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O. — Koncert soc. Zarja na Zahvalni dan 30. nov. v SND na St. Clair Ava. DECEMBER CLEVELAND, O. — Plesna veseli, ca kluba it. 4» JSZ na boiičui dan 25. deeembra v Slov. dol. domu na Waterloo Rd. CHICAGO, ILL. — Silvestrov« aa-bava kluba it. 1 dne 31. doc. 1939 ▼ dvorani SNPJ. 1940 MAREC CHICAGO. ILL. — Priredba v ko Hst Proletarca v nedeljo 4. marca « dvorani SNPJ. APRIL CHICAGO, IU--Koncert "Sa. r«" ▼ nedelje 31. marca v dvorani SNPJ. JUNIJ CHICAGO, ILL. — Piknik o korist ProUtaraa o nodolj« 30. junija aa KofloTom vrtu o Willow Springsu. Dr. John J. Zavertnik PHTSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:0«; 7:00—8sS0 Daily At 3724 W. 26*h Street Tal. Craurford 2212 At 1658 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Dailjr Tal. Canal 1100 Wadnatday and Sundar bjr appointmarta o Rasldoaeo Tol.i Crawford »440 II ao aaswer — Call Austln 8700 A Yugo*lav Weekly Devoted to the Interest of the Workera OFFICIAL ORGAN OF Yu*oslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE - COMMONVVEALTH I NO. 1666. PuklUkod Weokly at 2SOI 5». Lawndale Am CHICAGO, ILL., Auguat 16. 1939. VOL. XXXIV LETS GET IT STRAIGHT While we would approve of the government lending huge Hums to »private tod-usti^ for plant extensions, renewals, etc., and while we believe that the apending of conatantly-repeated bil-lions would provide some jobs for idle persons. we are not tolerant of the impreasion that government lendin# ia neceasary in the sense that private money ia not available. There is an abundance of private credit which could be used— If the owncr» of the nation'« surplusea knew what to do with their money. That's the trouble: the owning clasa is no lon^srer able to find investments vvhkh are reasonab!y safe and—PROFIT- ABLE. Not for a single minute should we forget that we are stil! operating under the system which makes PRIVATE PROFIT tne mainmpring of human aetivity. Or that k is the inability of the few to make profit which condemns millions of able and willing workers to poverty while machines and resources are unused in the world's richest nation. We don't like the profit system. We vote against it and therefore, we are logical in our opposition to the results of that system. Workers who vote for either of the two old parties aren't logical vvhen they complain about enforced idleness, insecurity and mass poverty. They seek the impossible by con-tinuing a cause and seeking to escape the result. The needful thing is to socialize the means of produetion and distribution and operate industry upon the ability of all of us to consume—not upon the ability of a few of us to make money. Socialists propose to do that needful thing. —Reading Labor Advocate. AN ECONOMIC PIPE DREAM A Criticism of Oscar Ameringer's "American Foundation for Abundance' Every major depression has produced it« quota of schemes for usher-ing in Utopia painJcssly and without struggle. The deeper the criais in capitalism, the greater the quack remedies. Many of these schetnes are so hair-brained that it seems a vvaste of good paper to publish anslyses of them. A few, however, come decked out in enough of the superficial trimming of Socialism to fool some people who ought to know better. Upton Sinclair'« EPIC was one of the*e. Novv Oscar Ameringer comes out vvith his American Foundation for Abundance ("Abundance-For-All") plan which falls in a similar category. Thc principal fcatures of the "AUundance-For-All" program vvere outnncd by s Dr. Zeuch in the Februar? 24 issue of thc American Guardian. Zoach'« Plan They may be »um mame d as fol-loars: > (11 All banks to be purchased and Consolidated into a "United States Bank/' vvhich is also to be the sole bank of issue. (2) All public Utilities to be na tionalized (3) Former owners of banks snd Utilities to be compensated, the pay-ments to be made in installments and financed with deposit credit. (4) A "national budget," or produetion plan, based on anticipated de-msnd, to be prepared by a national economic council. "It will be the duty of the national council not only to formulate but also to so coordinate puhlic, private, and cooperative produetion that ve get all that is in-cluded in the national budget." No mean« of effectuating this coordina-tion sre mentioned, nor is it possible to diseover whst types of controls sre contemplated. if any. (5) Prices are to be fixed by s "Federal Prke-Fixing Commission." Thc basis upon vvhich prices are to be se: is not stated. (6) Taxation "as we know it" to be sbolished. The nationsl economic council to "provide for" government exp*»nses in the "national budget." But this "vvould not be taken out of tho pockets of the poorer ultimste consumers ss st present." This is meaningless. (7) Minimum annual incomes are to be set at $1600 for the head of cvery family snd to every single adult, $700 to every housevvife, and $200 for every dependent child." (8) "FamHf-fltetd farms to be en-cournged. A "land equalization bos-d" tn "advlse as to the proper aereage for the family-sized farm de-pendin? on topography, soli, climate snd crop." It seems to be assumed that every farm family vvill be offer-ed such a farm, but no statement is nr tde regarding anything more thsn sdvlce. Not an Economic Program It is clear that the above proposals do not constitute an economic program. The cm* of any program for economie planning is the provislon made for the effectuation of the plan which is dravrn up by the central planning body. When complete socialisation is con-tcmplated, this becomes a purely administrative problem, though a serious on«. But when it Is proposed to pirmlt th« «xistence of private enter-prlse nlongsidc soclalizod industries, s t as in this ease, the problem becomes one of devising economic controls for the private industries. For, within the private owned sec-tors of the economy, the "profi. motive" must be allovred free sway subject to rather carefully-defined limitations. If Dr. Zeuch has faced this prob lem at all, it seems probable that h« contemplates enforcement of the na tional economic council'« "budget" through the credit control by "U. S. bank." This is a conceivable means of control, though there is some question as to its effectiveness. If it is assumed that adequate means be provided for effectuating the "national budget," and that ap-propriate povvers be provided for the enforcement of the price-fixing and minimum-income proposals, there some serious questions remsin unans-wered. Some of these have already been suggested. Somo Quettion» (1) What factors are to be taken into consideration in fixing prices and incomes? The responsibility for such decisions csn properly be delegated to boards or commissions »f the basic principles they are to follovv are laid down. No suneh principles are stated. (2) The problem of financing public expenditures is not faced. Tax-»tion is to be abolished, and public expenditures financed by expansion of deposit credit. Somehovr this is to come out of the "national budget"— but how? Inflation is to be avoided b> the fiat of price-fixing. (3) No consideration is given tc the very real problems arising from any wholesale attempt to take ovet at one full trvvoop the job of adminis tering the entire economy in detaii (either directly, in public enterprises or indirectly, as by fixing of produetion quotas, prices, and wages). Excepting under extraordini*y con-ditions, any such attempt is fore doomed to failure. Disagreement or this point is possrble and perhaps th« issue cannot be regarded as a closec one. But the issue must at least b faced. There i^ no evidence that Dr Zeuch has given any consideratior whatever to the problem. Complete Change Needed "Abundance for AH" does not con stitute a coherent economic progran vvoi thy of serious consideration. Cer tain -Socialist principles «f long stand ing, such as nationalization of bank ing and public Utilities, vvhich hav« been incluoed in the plan, are o' course as sound as ever. But a fevv sound planks do no make a solid platform—espeeially i the underpinning is constructed or. maieh sticks, vvhich is the sad ease o the Zeueh-Ameringer plan. From Ameringer'« point of view then is pevhsps one scund thing that maj come out of it, hovvever. For years hi entertaining Americsn Gusrdian hs been effectively criticized because failed to offer a constructive progran to teplaee the declining capitalist order. Although Ameringer's trenehant pen devastated the contradictions of pove rt y amidst plenty, he kept his fol-lovvers in the air vvith no plače to land —he had no program except to fllt from Huey Long to Epic to "Coin" Harveyi»m to "Ham and Eggs" to vvhatever became his faney. Now he proposes a proip-am thst vvill die aborning. It might Inerense TWO IMPORTANT JSF CONFERENCES Attention of our comrades in Penn-sylvania and Ohio is called to two vitally important conferences among our people, both scheduled for Sun-day, August 20. The first — in Cleveland, Ohio, in the Slovene National Home t>n St. Clair Avenue, beginning at 9 A. M,; and the second — in Strabane, Pa., at the SNPJ lodge hail, follcmed by a plenic in the afternoon in Drenik's Park. Hepresented vvill be delegates from all fraternal and cultural organizations affiliated with the JSF Educational Bureau (Prosvetna matica), JSF Branches, and other group«. Both conferences meet during eritieal times in our ovvn immediate scope of aetiv-ity as vvell as in the nstional scene. Nationally, we see lsbors internal strife drawing into a prolonged in-jurious and bitter struggle that bids no good for the vvorking class, and, of equal misfortune, the political party of the vvorkers — the Socialist Party — unable to advance in the eve of whnt should be its greatest triumph. In the face of this confusion new ob-noxious developments, injurious to the vvorking class but advantageous to the growth and spread of fascism, are tranapiring. Among our own people, in our ovvn immediate sphere, vve find a ganging-up of disgusted radlcals and other sick-minded Intelleetuals and their cohorts, rallying under the banner of their ovvn publication dedicated to the principle of "rule or ruin." Every last one of these issues vital-ly effect otfr movement, and dis-cussing them and adopting the proper counteracting plsn is the purpose of these conferences. Every comrade, unionist, and friend of labor ahould make it a point of duty to attend these meets, and participate in the discussions. Our Doings THE NEW YORK WORLD'S FAIR An Amazing Look Into The Future Like all hutp*ns, W1' fret into habits, and, as is customary vvith habits, some tum out good. During the first vveek of this month the SNPJ Supreme Board members vvere in tovirn for their semi-annual meeting. Simultaneously, our JSF Executive Committee met, so vve de-cid»d to mske it sn open meeting, in-/iting the entire Board, — most of whom are our members — to participate. It turned out fine. About forty-five members and visitors attended. Discussion waxed heatedly on many subjeets directly snd indirectly concerning our organizations. First, vve hesrd the out-of-town members teli of their problems snd difficulties, and the activity un-dertaken incident to affecting remedies for them. After vvhich general problems confronting our movement vvere on the floor. A fine comradely špirit prevailed throughout the meeting. In conchision, the chairman made a rousing appeal for cooperation of all present tovvards making our JSF convention next summer a constructive affair. SAVA S PICNIC No plače is more inviting for Chi-cagoans in the summer time thsn the ?ool groves and forest prenerves out-«ide the city. Kobsl's is one of them. So pack a basket of luneh on Sun-day, Aug. 27th, and come out vvhere "Sava" vrill be picnicking. The summer is drawing to a close, don't let the last fevv picnic Sundajrs slip by vvithout enjoying them. Young Man's Lament By A. E. HOU3MAN When first my way to fair I took Few pence in purse hsd I, And long I used to stand and look At things I could not buy. ► Novv times are altered; if I care To buy a thing, I can; The pense are here and here's the fair But where is the lost young man? —To think that tvvo and tvvo are four And neither five nor three The heart of man has long been sore And long 'tis like to be. By FRANK BOLTEZAR, Jr. Puehlo, Colo. — A perfect example of what mere man, through the aid of rcience can do, b symbolizad in the futuristic World of Tomorrow Itn ated on the Flushing Fair grounds in Nevv York. I was amazed at hovv man can and vvill conc«iv« in his mind the future. The exposition building of General Motors takes one from twenty to fif-ty vears into lhe distant future, show-ing new highways, streamlined auto-mobiles, and city planning, aH out-lined here in realistic form. All other expositiona, such as, General Electric with iu Steinmets Hali, showing the flashing of ten million volt« of electricity over « 30-foot are, proving that man may some day har-ness and control lightning, railroad«, food displays, and many other interesting exhibits show the trend lo the future. The Russian Building, to my ss tonishment, is the vvonder building of the whole Fair. Made entirely of marble, and of futuriatic design, it took first plače in my opinion. Yugo-slavia has a diaplay deal ing with the past and the future. As the homeland of our parenta, vve are all interested in Yugoslavia, a country vvhich has been the crossroads of many vvars throughout history. There is more history connacted vvith It than many another country, all of vvhich can be traced here through the many styles of arrhitect «xhibited, and the differ-ent processes of civilization. There are fortr^sses vvhich the Romans built in their ratds to become rulers of the vvorld. In addition to it« past history, present-day ind>ustry of the country is shovvn vvith plans for future development. AH of the European countries. such as, England, France, Italy, Bel-gium,—vvith its Congo in Africa,— have vvonderful exhibits housed in beautifully designed buildings. The statues and sculptural vvork throughout the entire Fair are of im-mense proportions. It is apparent that artists and sculptors have big ideas for the future. One finds a thousand and one won-ders to writ« about in this World of Tomorrovv, and because of its very vastness, this scant bird's-eye vievv will have to suffice. LISTEN MY SON ... Fronti un open letter of a World War veteran to kis moh tn tho U. S. Mn rme m. By BAYNARD KENDRICK (K a itorial Kote: The.author of tAis untteual letter ume th* f it st Ameriea* to rolunteer for the Canadian Artny »a the Wortd Wmr, and retumed witk the Canadian H or \fedal, the Hrttuk War Medal antl the Mons Star.) "You've never arom clothes sealed to your body with foul, cakcd mud— slept in them at night, marched and drilled »n them by day. You've never known lhe monotony of days and months and years of vvaiting for death, when the sunshine seems for-gotten and the vvorld is forever gray. Thtre'« excitement in an atUck—the headlines of homicidal msnia. There's nothing but blackness in vvaiting for an attack—a blackness vvhich eats yojr reason away. It's revulsion against the endless vvaiting that makes men killers. The army becomes 'a patient mother during a vrar. She suckies her sons on blood and feeds them and clothes them after her fashion. She sings them to sleep vvith a lullaby of endless monotony. But she vvill not let them think or reason. She only lets them kili. Her children, tossed back into civil life, never quite lose their smoldering fury. * '* * Once I said I?d never go back. I've chsnged my mind today. Perhaps a fevv million father« vvill change their! minds vvith me. 1*11 make s dicker vrith the government in the terrible event thst I have to see my country mad vvith insanity once more. Tm older todsy, and vviser, and 1 haven't so far to go. I'm going to step foi vvard and offer to take your plače if we're plunged into vvar and the system says you must go. After all, I taught you to shoot. The leader vvho decidcs vve must defend our honor can lead us "On to Victory!" I'm resdy to fight again—for this: to get the draft age started at 63! From there it vvill vvork down, my son, and you, the youngest, vvill never have to go. I wouldn't be surprised if a k>t of us old soldiers wouldn't be better gone. « a « You csn stand pn the sidevralk and cheer me. 1*11 march off proudly, for the country needs a purgstivc. If thc government vvill clean out a lot of us fathers, I'm willing to bet the boys left behind vvill do a better jofc of running it than all their fathers and me! When I sail past thc Statue of Liberty I'U vvave to you, my son. By staving behind you'll have saved my self-respect. I've seen one vvar. Pil go into another if it vvill release aome kid like you. War is a job for nincompoops and idiota. I, and every father wjth s groarn son in the country, belong in that category if vve let the United States get into another one. If vve do, Pil go, but I want them to let you alone. I'd feel like a lousy, lovv-dovvn heel to give such a job to my boy! Affectionately, Dad." (From The Commentator magazine.) KN0W Y0UR SOCIAL SECURITY STATUS With the posting of its millions of old-age insurance accounts completed for 1938, the Social S«curity Board hss announced that any vvorker may novv obtain a statement shovring the amount of wages credited to hia account up to January 1, 19<39. It vvas emphasized that the stata-ments shovving the status of a vvorker'* account wiH be sent to any ap-plicant rogardlesH of the time he vvas cmpIoyed or the amount of vvages he rec»ived. For the convenience of vvagr earn-ers vrho ask for statements, the Bureau of Old - Age Insurance has sent to all the Board's field offices post cards carrying the request for a vvate statement Space is left on the card for the applicant to vrrite in hip name, account number, and address, This card should be mailed to the Bureau of Old-Age Insurance, Social Scrurity Board, Chandler Building, Baltimore, Maryland. A vvorker may obtiin this form from any of the field offices by telephone, letter, or per-sonal call. Hovv do«s one prepar« a "Hitler herring"? According to a sign in a delicates-sen store, you take a Bismarck herring, cut out the brains, remove the backbono and open the mouth. GERMAN FALL MANEUVERS it PIONEER" CRUISE Chicago. — Saturdav, August 18, is the night on vvhich the SNPJ Pion-eers go nautical. A full evening of fun is in store for all vvho participate. — Dancing nest the stsrs, music, en-tertainment, snd cool refreshing lake breezes. The shin ssils from Navy Pier at 9:30 P. M. Tickets, 75c. Bowlers, Attention! Chicago. — Another one-day hovv-ling tournament vvill take pisce at the Slovene Labor Center Courts Saturday, August 19. All ŠbC Club members are en-titled snd urged to participate. the circulation of the Guardian, but it wil| not bring tangible aid to America'* distressed millions. Only a tho-rough rvvision of capitalist economics csn do that.—^Socialist Call. REFLECTIONS By RAYMOND S. HOFSES THE DEFEAT OF Franklin D. Roosevelfs lending-spending bili re-veals more than a vvoeful lack of statesmaiiship. More than that, it leaves no doubt of the determination of big business to stake everything it has to get control of government and eventually annul those small ad-vantages vvhich the organized vvorkers of the nation have gained by the en-aetment ol labor relations legialation. In opposing a plan vvhich would have enabled them to Iend billions of dollars to the government the real rulert» of the nation vvere not aeting logirally. They need investments for their dollars and by all the rules of logic they should be glad to support s lending program. But they vvere looking for long-term results. Their ultimate objective is to gain undis-puted control over economic procesne«. Their immediate aim is to kili the Nevv Deal. Their obvious hope is that the voters of the nation vvill blame the present administration for the failure of business recovery and vote the political povver of the nation, not into the hands of Socialista, but back to the Wall Street crovvd vvho have been irked and outraged by the restrietions vvhich the Roosevelt administration has placed upon them in an effort to save capitalism. Big business knows that the government must supply investments f«»r ■urplus vvealth. But at the present time they are even more concerned vvith the question of vvho is going to be the government. « • • THERE CAN BE no doubt that the boui bons of the nation have at lea»t a haay plan of American fascism in mind to replace the Nevv Deal. Th.it Is why they feel they can afford to contribute to its fall, even though immediate advantages must be sacrificed. The w*y they are reasoninjr is — If the Nevv Deal is to go on, it mu»t start novv to get industrial produetion and employment rising. To date, thc optimistic expectations entertained both in administration and busine** circles for the first half of this year have not been entertained. For business as a vvhole, and for key industries individuslly, aetivity has not re-covered to the level it reached at the end of 1938, vvhen admitted!y the new recovery vvas barely beginning. Unionization of Labor the Vital Issue of America Now By ELROY HEADLEY First and foremost of questions before Američana today is lhe issue of organizations of labor. We are on the threshold of a nevv era, an era of uni-versal re«pect for the rights of men everywhere. A story has often been told of a Southern planter vvho vvas a famous, whip-snapper. Driving along vvith his colored helper, he snapped a fly off one ear of the old mule, and then snapped one off the other. Noticing a hornefs nest vvith the inseetn coming and going, the darky said: "Boss. let's see you snap a hornet out of that nest." The planter replied: '*I think vve better let them alone, they are too vvell organized." The tinion »s the friend and ally of every working-man, ani every vvork-ing-man should be a friend and member of the union. This is an immediat-ely vital problem. So intense is the demsnd for strenuous labor today, meehanics ruin health and strength in the strain of extra hours and mid-night toil. The inerease of vvages is very small compensation for the sacrifice demanded. The špirit of brotherhood makes men charitable and ever ready to aid and assist, vvhenever opportunity is offered. It is this špirit that makes a rapid vvorker rejoice to see a less speedy brother, vvith a large family dependent upon him for support, receive wagcs commensurate vvith the necessary living expenses incident to pronerly maintaining the health of vvife and children. It is this same špirit of friondly g