Posamezna Stevlltca 30 .vinarjev. Štev. 110. V Ljubljani, w ponedeljek dne 26. maja 1919. L m I. VEČERNI LIST tm U ni« lete . K M*—h U pol teta . K 30 -% » . t«trt teta . . 13.—, . m iMJ«r . V—% VndsStv« ta uprnnlštn: Kopitarje« »Uta it«. 8. ..........— Telefon štet. 50. 111 ■ NEODVISEN DNEVNIK § Imerrf: Eeostolpne pettvrtta (72 ma SMte ta S «0 visoka ali oje prostor) u enkrat po K T20. — Poslane: Enostolpna petitvrsta K 1'—. — Izhaja vsak Izvzemi! nedelje in praznike, oh 2. od popoldne Kaj bo s podonavsko zvezo? LDU Berlin, dne 25, maja. (DunKU). •Deutsche Allgemeine Zeitung« doznava iz Curiha: »Corriere della Sera« odgovarja danes na izvajanja pariških listov, ki so njegovo opetovano ostro kritiko francoske politike vzeli v zlo ter poizkušali zavrniti italijanski nacijonalizem v gotove meje. »Corriere della Sera« vztraja na tem, da mir, ki so ga osnovali v Parizu, ni po-voljen niti za Francijo niti za Evropo in le ogroža simpatije do Francije. »Corriere della Sera« hvaležno pozdravlja zagotovilo »Tempsa«, da Francija ne misli na ustanovitev podonavske zveze, vendar pa je čudno, da je francoski list čakal s to izjavo toliko časa. Ako hoče Francija dokazati svoje prijateljstvo napram Italiji, tedaj more dopustiti pridružitev Avstrije Nemčiji in opustiti politiko, ki stremi vedno le samo za tem, oslabšati svoje sosede. LDU Amsterdam, 25. maja. (DunKU), Pariški dopisnik »Daily News« poroča svojemu listu dne 22. t. m.: V krogih konference, zlasti med Francozi, narašča prepričanje, da se mora pogodba podvreči znatnim izpremembam, preden bo možno govoriti o končnem podpisu. Cehoslovaške-poljske meje. LDU Moravska Ostrova, 25. maja. (ČTU) »Moravsko-Slezski Dennik« poroča: Francoske vesti prinašajo podrobnosti, ki se tičejo me-ia češke in poljske države. Po teh vesteh pripade del Pruske Šlezije poljski državi. Nikdar v zgodovini se niso prepirali Čehi in Poljaki za ta kraj. Poljaki nimajo niti jezikovnih, niti zgodovin- skih, niti gospodarskih pravic do tega ozemlja. Poljski državi pripade baje Bohu-min in šest rovov karvinskega in ostrovskega okrožja. Po drugih virih dobe Poljaki železniško progo Bohumin-Jablonka s Tešinom, dalje Ostrovo in v kritje železnice 16 vasi^ki leže ob tej progi. Galicija poti nadzorstvom Čehosiovakov. LDU Moravska Ostrova, 25. maja. (ČTU) »Gazeta Polska« prinaša iz Pariza senzacijsko poročilo, da kurzira v tamoš-njih političnih krogih vest, da so prejeli Čehi v imenu zveze narodov mandat za »pravo Galicije. Čeprav ta vest ni povsem »vtenličiia, potrjuje ust, da se v ententnih krogih zelo bavijo z no činom in obliko le* Šitve poljsko-ukrajinskega konflikta. Drugi listi poročajo, da skušajo čehoslovaški delegati v Parizu čehoslovaški republiki zagotoviti naftne in petroVske okoliše v Galiciji, Ukrajinci so z ozirom na poljsko ofenzivo tienotno pripravljeni naftno ozemlje prepustiti Čehosiozakom, Češko vojaštvo naj bi bilo zarzdio to ozemlje ra svojem p: odiranju preko Uszoka, ali Po 1 jaki so j:h prehiteli, Francosko-italijanska zveza. LDU I.yon, 26. maja. (Brezžično.) Povodom četrte obletnice, ko je Italija vstopila v svetovno vojsko, je v petek, dne 23. f. m. več poslancev v zbornici predložilo nastopno izjavo: »Zbornica se veseli, da more praznovati zmago aliirancev četrto obletnico, odkar je stopila Italija v vojsko ter porabi to priliko, da ugotovi absolutno vzajemnost obeh narodov in nju voljo ostati nerazdružljivo združenima v pravič- nem in trajnem miru,« Nato je komentiral to izjavo z nekoliko besedami Emile Con-stant poslanec iz Gironde, ki je duševni oče te manifestacije, na kar je Barthou prebral nastopno poročilo, ki ga priobčimo v ekscerptu, naslovljeno na komisijo za zunanje stvari: Zbornica izraža v tej seji čustva naroda napram svoji latinski sestri, ki je v teku petih let podala toliko dokazov solidnosti, odkritosrčnosti in po- Kako je. Nobena stvar na svetu ni lažja ko zabavljanje. Zato tudi ni nobeno rokodelstva tako razširjeno ko rokodelstvo zabavljačev, In nobena umetnost ne privablja toliko občinstva ko zabavljanje. Zabavljanje rado posluša staro in mlado in kima zraven, To nepošteno rokodelstvo je doseglo pri nas pred nekaj časa svoj vrhunec. Ne zoper vladne odredbe, ampak zoper državo so zabavljali. Namen je bil prozoren in jasno je bilo pametnemu človeku, da tiči za tem zabavljanjem plačana propaganda od nemške in laške strani. Sedaj je to zabavljanje umolknilo. Ne dvomimo pa, da se zopet prične. Dejstvo, da mora tudi zabavljanje proti državi utihniti, kaže, da to nezadovoljstvo, ki se pojavlja od časa do časa pri nas, ni pristno. Umetno in importirano blago je, namenjeno, da nas napravi neškodljive in nemško-laškim imperialistom ložje dostopne. Danes se po Ljubljani n, pr. zopet malo zabavlja. Nasprotno, vsepovsod čuješ hvalo, da je dobro preskrbljeno za nas, da imamo dovolj dobre hrane, da bo kmalu še dovolj obleke in vse j bo v redu. Danes pomilujejo naši ljudje Nemce v Avstriji, ki stradajo, ker jim Nemška Avstrija ne more nuditi tega, kar nudi svojim državljanom Jugoslavija. Tako je danes. Toda prav nič ne dvomimo, da se morda že jutri zopet začne staro zabavljanje. Ljudje namreč hitro žive in še bolj hitro pozabljajo. Kako malokdo se še zaveda, da je pred dobrim pol letom hodil okrog s stisnjenim jermenom ter »prebavljal« knjigoveškemu lepilu podobno materijo, ki so jo c. kr. uradno nazivljali vojni kruh. Danes pa tak le patrijot, ki mu sedaj v resnici ničesar ne manjka, sedi v oštariji ob vinu ali pivu, pečenki in žemljicah ter kolne, ker žemlje niso več po 2 krajcarja, kakor so bile v Avstriji. Medtem pa delavsko in sploh revnejše ljudstvo pridno in mirno dela, ker se zaveda, da edina možnost za izboljšanje našega denarja je naše delo. Če hočemo izboljšati svojo valuto, imamo za to edino sredstvo — neumorno delo, proizvajanje. Vsak pa naj se zaveda, da je ni države, ki bi bila tako sposobna za gospodarski razvoj, ko ravno naša Jugoslavija! guma. Italija ni iskala za časa svoje intervencije lahke ure, Francija ne pozabi okolnosli in tudi ne obsega njene sopomo-či. Ona hoče za svojo zaveznico pravičen mir, zakonit mir, ki jo naj ščiti proti povratku brutalne sile. Nobeno nasprotstvo interesov ne bo ločilo aliance med Italijo in Francijo, LDU Lyon, 25, maja, (Brezžično,) Pri seji francoske poslanske zbornice, kjer je bila znana manifestacija za Italijo, je izjavil francoski minister za mornarico, George Leygues v imenu vlade: Vlada se pridružuje iz vsega srca čustvom, ki jih izraža resolucijski predlog Mr. Emila Constan-1a in poročilo Mr. Louisa Barthoua. Pridružuje se brez pridržka počaščenju Italije, ki ga namerava izraziti zbornica s soglasnim sklepom. Težke borbe za najplemenitejšo stvar, ki smo jih dobojevali roko v roki, so še bolj ojačile med obema narodoma vezi, katere je rodilo starodavno prijateljstvo in plemenska sorodnost, Svojčas je dejal Mr, Salandra, da Italija ne more zanemarjati svojega ugleda in ostati brez varščin v trenotku, ko nastopa zgodovina odločilno fazo, S tem je izrazil zelo globoke misli, ki jih bo zgodovina potrdila, Francija ne bo mogla nikoli pozabiti tega, kar je storila Italija, — Nato je zbornica vzklikoma sprejela predlog v omenjeni manifestaciji. Enaka proslava Italije je bila isti dan tudi v franvoskem senatu. LDU Lyon, 25, maja. (Brezžično.) »Ma-tin« piše: Iz dosedanje zveze med Italijo in Francijo se mora roditi tesna alianca, za katero je ustvarilo podlago zavezništvo v vojni. Mnogi deli Evrope so še pozorišče krvavih bojev in pojavljajo se zagonetni problemi, ki po vsej pravici vznemirjajo državnike. Italijanski sodjalisti proti nasilnemu miru. LDUBerlin, 25, maja. (Dun, KU) »Ber-liner Tagcblatt« poroča iz Lugana: V Milanu je bilo veličastno protestno zborovanje proti nasilnemu miru. Neki socialistični poslanec se je v svojem govoru izrazil: »Vest vesolnega sveta se upira pogodbi.« Izdajatelj »Avantija« ožigosa dejstvo, da se ravno demokratični narodi najbolj odlikujejo z ropstvom dežela. Kdo bo plačal vojne dolgove Avstro-ogrske. LDU St. Gremain, 25. maja. (Dun. KU) Iz poročil pariškega časopisja je čimdalje jasneje razvidno, da je glavni vzrok zakasnitve pri izročitvi mirovnih pogojev iskati v težkočah, ki jih povzroča rešitev avstrijskih finančnih vprašanj. Sedaj hočejo vprašati »dediče«, preden predlože pogodbo nemško-avstriiskim delegatom. Listi do-zna vajo: Vprašanje o razdelitvi predvojnega dolga povzroča primeroma majhne tež- koče, ker se strinjajo vsi zastopniki v lem, da se izvede razdelitev po načelu davčnega plačevanja stari državi. Mnogo težavnejša je rešitev vprašanja vojnega dolga, ker se zastopniki osvobodenih dežel branijo, prispevati za vojno, ki jim je bila vsiljena, »Matin« pripominja, da bodo glede tega vprašanja zaslišali dr, Kramara, ki je bil 17 let prdsednik proračunske komisije avstrijske zbornice. Narodno predstavništvo. (PoBebno poročilo »Večernemu listu«.) B&lprad, 25. maja. Včerajšnjo sejo narodnega predstavništva je »tvoril podpredsednik dr .Ribaf ob 15:40. Prisotni so bili vsi ministri. Zapisnik zadnje seje se je odobril brez izprememb, nakar je tajnik Bojanovič prečitad nekatere prošnje, ki se odstopijo odboru za prošnje in pritožbe. Poslancu Štefa-oniku se je dovolil 3 mesečni dopust. Pre-Žitale so se nekatere interpelacije, med njimi interpelacija dr. Milana Sekuliča (socialista) na vojnega ministra. Predsednik sporoči, da je umrl posl. Vladimir Zujevič .— Posl. Vukisevič je sta-■yil vprašanje na ministra za prehrano O aprovizaciji nekaterih krajev v Srbiji. Zahteva, naj se nudi pomoč vsem ■okrajem brez razlike. — Odgovarjal je minister dr. Korošec in navajal Številke o razdelitvi živeža. — Posl. Juraj Bi-ankini je stavil vprašanje na ministra za zunanje stvari o žalostnem stanju, v katerem se nahaja vsa Dalmacija, zlasti pa Zader. — Min. predsednik Pro-tič izjavlja, da iz 1'azumljivih vzrokov ne more dati odgovora. Na vsak način skuša vlada olajšati položaj ljudstva v okupiranem ozemlju. — Posl. dr. Ri-bac prečita brzojavko, poslano narodnemu predstavništvu iz Splita, proti italijanskemu nasilstvu in zahtevajo ujedinjenje z Jugoslavijo. (Navdušeno ploskanje.) Posl. dr. Vladimir Gorovič je stavil vprašanje na ministrstvo, zakaj je prestolonaslednik Aleksander sprejel v av-dijenci Šerifa Arnavtoviča, ki stoji od 1. 1912. na čelu protisrbske politike in ki je od početlta balkanske vojne v svojem listu »Zeman« napadal in nazival našega kralja opankarjem. Vpraša ministrskega predsednika, kdo nosi odgovornost za avdijenco. — Min. predsednik Protič izjavlja, da morajo po njegovem mnenju biti kraljevu vrata odprta vsem, samo ne ljudem, ki ne morejo sedeti v dostojni družbi. Preide se na dnevni red: Glasovanje o poročilu verifikacijskega odbora za razveljavljenje mandata posl. Cir-koviča. Glasovalo je 160 poslancev, 99 za, a 61 proti. Narodni klub se je od- stranil od glasovanja, a od Jugoslovanskega kluba, je glasovala prva polovic® proti razveljavljenju mandata, a drug« polovica za razveljavljenje. Socialisti in radikalci so glasovali proti razveljavljenju. Nato so se rešile nekatere interpe* lacije, nakar se je seja zaključila. Prihodnja seja v torek. Zastopniki deželne vlade prevzamejo falsko elektrarno. (Posebno poročilo »Večernemu listu«.) Maribor, 26. maja. Danes dopoldne se pripeljejo v Maribor zastopniki ljubljanske deželne vlade z drugimi merodajnimi činitelji, da prevzamejo, oziroma da si ogledajo veliko elektratno na Fali. V komisiji so tudi general Maister, okrajn* glavar Lajnšič, vladni komisar dr, Pfeifer in drugi. Boji pri Dravogradu. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Vuzenica, 26. maja. Včeraj so Netnc* s strojnicami obstreljevali naše postojanke med Trbenjami in Spodnjim Dravogradom*. Naši so krepko odgovarjali. O posebnih važnostih se ne poroča. Srbska kulturna organizacija Bosni. Posebno poročilo »Večernemu listu«!, m Sarajevo, 26. maja. Po petih lej-, tih je srbsko kulturno društvo »Pro-svjeta« priredilo zopet veliko zabavo, ki so jo posetili zastopniki vseh hrvatskih društev, vojvoda Stefanovič, člani vlade in številno občinstvo. Vojaška živina za kmetovalce. Posebno poročilo »Večernemu listu*' m Belgrad, 26. maja. Izdana je na-redba na vsa vojaška poveljništva, ki razpolagajo z zadostnim številom živine, naj jo dajo na razpolago našim kmetom v svrho obdelovanja polja. Kmetje, ki oddaljeni od vojaških poveljstev nad M kilometrov, morajo prinesti potrdilo oblasti, da jim je pomoč potrebna in da še stanu prehranjevati živino in vojake tet plačati vladi 1 dinar dnevne odškodnine. Avstrijski lloyd. LDU Lyon, 25. maja. (Brezžično.) Avstrijski Lloyd, ustanovljen leta 1836, )e imel koncem leta 1913 glavnice 28 milijonov kron in 30 milijonov obligacij ter X/1 milijonov v rezervi. Z ozirom na dejstvo* da je večina akcij tega podjetja v italijanskih rokah, postane to društvo veliko italijansko podjetje, — Neki italijanski bančni konsorcij je izsilil iz posesti inozemskih podjetij 120.000 delnic paroplovncga društva »Avstro Američana«. Oboroževanje v Hercegovini Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Sarajevo. 2G. maja. Vsled posredovanja »Hfvatske narodne zajednice« ie.dovolil predsednik vlade Šola, da se onorože v vzhodni Hercegovini moški v m Zagreb, 26. maja. Na podlagi kompenzacijskega dogovora z Nemško Avstrijo je dovoljen uvoz blaga v vrednosti Duhovniki ne smelo v državno službo. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad, 26. maja. Minister za verske stvari je zahteval pri vseh ostalih ministrstvih, naj ne sprejemajo s svojih resor-, tih v nobeno državno službo duhovnikov in bogoslovcev z dovršenimi študijami katerekoli veroizpovedi. Proti pamfletom. Posebno poročilo »Večernemu lis'.;«. m Belgrad, 26. maja. Izdana je nared-ba, ki najstrožje prepoveduje razširjanje pamfletov. Kršitelji te naredbe bodo kaznovani najstrožje. Rekviziciie zgradb in stanovanj. i Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad, 26. maja. Izšla je naredba, ki pooblašča ministra za notranje stvari, da mora izvrševati rekvizicije zgradb in stanovanj v interesu države. Rekvizije mora naknadno potrditi ministrski svet. Demisija Hrvatov v občinskem svetu v Sarajevu. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Sarajevo, 26. maja. Hrvatski člani Wstnega odbora so demisijonirali radi raznih nesoglasij. Pričakuje se pojasnila, kaj je dovedlo hrvatske občinske svetnike do tega koraka. Nepotrjeni mandati Hrvatske narodne zajednice. , Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Zagreb, 26. maja. »Jutranji List« poroča iz Sarajeva, da niso bili verificirani mandati zastopnikov Hrvatske narodne Zajednice Jankoviča, Cankarja ih dr, Mandiča. Širite ..Večerni list*4 svrho obrambo proti razbojniškim napadom in varstva živine. V posameznih krajih se popisuje potrebno orožje. »Večernemu listu«. 82 milijonov za celo kraljestvo SHS. Od te količine odpade na Hrvatsko 20 milijonov kron. LDU Lvon, 25. maja. (Brezžično.) Če-tvorica vladnih načelnikov je imela v soboto dopoldne sejo, v kateri je proučevala gospodarske določbe pogodbe z Avstrijo. Nadalje so ugotovili končno besedilo odgovora na pismo, ki ga je odposlal grof Brockdorff-Rantzau glede saarske kotline, — Po »Tempsu« vstraja ta spomenica na gospodarskih in političnih določbah, ki so bile sprejete v dogovor glede režima v saarskem okolišu. Samo eno točko so iz-premenili: le ta se tiče načina plačevanja v zlatu, ki bi ga eventuelno morala izvršiti Nemčija za one dele rudnikov, ki bi jih po poteku petnajstih let zopet odkupili. Svet petih ministrov za zunanje stvari se je sestal v soboto popoldne, da se posvetuje o nastopnih vprašanjih: Proučitev gotovih financijelnih odredb, ki naj se sprejmejo v mirovni dogovor z Avstro-Ogrsko, nadalje glede operacij nemSkih čet na Litvanskem, glede kontrole trgovske paroplovbe v Severni Rusiji id. V soboto dopoldne se je sestal odsek za verifikacije pooblastil, da prouči pooblastila, ki jih je prinesel predsednik avstrijske delegacije državni kancelar dr, Renner. Angleški uvoz v Nemčijo. I.DU i ondon, 24 maja. (DKU) Reuterjev ur^d poroča; Fa podstavi zadnph olajšav baladnih odredb se je sklenilo pooblastiti tvrdke v V taki Britaniji, da v obsegu mesečnih količin, ki so bile zagotovljene po BrUKell^kem dogovoru izvažajo tolom nevtralni 1> in aliiranih dežel živila v Nemčijo, Poljaki proti UkfajhdKem. LDU Berlin, 25, maja. (DUK) »Berli-ner Allgemeine Zeitung« poroča iz Haaga: Upiranje Poljakov proti premirju, ki ga zahteva svet četvorice, in proti opustitvi nadaljnega prodiranja proti Ukrajincem, dozoreva do konflikta. Barziiai ni umrl. LDU Amsterdam, 24. maja. DKU) Reuter popravlja, da ni umrl Barziiai, temveč njegova mati. j Italijanska propaganda v Dalmaciji. LDU Split, 24. maja. »Jadran« poroča: Te dni so ustanovili Italijani * Rogoznici ljudsko šolo in namestili italijanskega učitelja. Otroci, kakor da bi bili dogovor-jeni, niso hoteli obiskovati šole. Da prido* bijo otroke, so Italijani osnovali šolsko kuhinjo in obljubili dajati zastonj kosilo ia večerjo vsakemu otroku, ki pohaja italijansko šolo. Videvši, da to sredstvo ne koristi, so pričeli pretiti staršem z aretacijami in internacijami. Nekaj staršev je# ali vsled bojazni ali vsled gladu, res jelo pošiljati otroke v italijansko šolo. Takoj prvi dan je učitelj velel deci, da, kdor je Jugoslovan, naj dvigne roko. Vsi otroci so dvignili roke, Nato jih je učitelj začel pso-vati. Ukazal jim je, da ga morajo na cesti pozdravljati z »Buon giorno« in »Buona sera«. Deca je učitelju prvi dan pokazala, da je jugoslovanska in zavedna, Nemška mirovna pogodb#. LDU Saint Germani, 25. maja. (Dua KU). Listi poročajo: Za izročitev mirovne pogodbe nemški delegaciji se dosedaj še ni mogel ugotoviti dan, ker so še nedognana razna teritorijalna, vojaška in gospodarska vprašanja. LDU Versailles, 24. maja, (Brezžično.) Grof Brockdorff-Rantzau se je dopoldne povrnil v Versailles. Nemški protipredlogi bodo obsegali debelo knjigo, za katere proučitev se bo potrebovalo pet do šest dni. Domneva se, da bo mirovna pogodba podpisana med desetim in petnajstim junijem. Izpremembe v italijanski dele« gadji. LDU Lyon, 25. maja. (Brezžično,) V sestavi italijanske delegacije je nastopila izprememba, Salandro je nadomestil Cre-spi in Marchesa Salvago Raggija Marche-se Imperiali. Romunske meje. LDU Lyon, 24. maja. (Brezžično.) Svet petorice je v soboto določil romunsko mejo v Banatu in v Bukovini. Boji na Ogrskem. LDU Budimpešta« 25. maja. (DKU) OKU poroča: Sovražnik se v neredu umika proti Sajo-Szent-Peter, Szikszu in TI-sza-Loku, preganjan po naših zmagovitih četah. Dne 23. maja so češke in romunske čete v naglici združene v okolici Miškol-ca z veliko navdušenostjo napadle. Boj je trajal ves dan 23. maja in dopoldne 24« maja z veliko ljutostjo. Izgube sovražnikove so jako velike. Pehotni polk št, 81, sestoječ i* Romunov in sedmograških Romunov, je bil malone popolnoma uničen in le majhen del se je mogel umakniti. Pri Uvoz blaga v Jugoslavijo iz Nemške Avstrije. Posebno poročilo Uefe mirovne konference. r -------------------------- Putnoku so zavrnili naši oddelki sovražnika čez gorovje Biik in dospele do doline Salga in Rime, Drugod na fronti položaj Hi izpremenjen. Iz pokrajine. k Iz predsedstva deželne vlade. Prihodnjih 14 dni podpredsednik deželne vlade za Slovenijo dr, Gregor Žerjav zaradi preobloženosti z drugimi posli ne bo sprejemal nobenih osebnih intervencij in obiskov. Kdor ima kako željo, naj jo pismeno sporoči na naslov podpredsednika. Nečeloma naj se vsakdo obrača v vseh stvareh na resortne pooblaščence, pri čemer se posebno opozarja na to, da je za rezdelitev premoga in v okviru predpisov ministrstva pristojen oddelek za razdelitev premoga, vodja gospod Hayne, ki je podrejen posebni komisiji, kateri načeluje gokpod Pirnat. Vse druge stvari, ki se tičejo premogovnikov v Sloveniji, rešuje za vlado urad za nadzorstvo montanskih obratov, Stari trg 11 a načelnik g, Mohor Pirnat; vse sekvestracije sploh nadzorstvo obratov opravlja oddelek za trgovino in obrt, Deželni dvorec, načelnik dr, Marn. Nadzorstvo veleposestev opravlja poverjeništvo za agrarno reformo, načelnik dr, Lukan, Izvoznice in uvoznice izdaja belgrajska centralna uprava, načelnik dr, Slokar, po posredovanju podružnice v Ljubljani, Turjaški trg. k Izvedeli smo, da se nekateri vojaki, ki so se pri zadnjih bojih na Koroškem porazgubili od svojih čet, bojijo vrniti se k letem, iz strahu, da jih bodo sodili po prekem sodu. Kakor smo poizvedeli iz merodajnih progov, se oni vojaki ne bodo sodili po prekem sodu, ki so se vrnili k svojim četam, preden se pri teh preki sod uveljavi, k Svarilo. Deželna vlada razglaša: Že dlje časa poskušajo razni interesenti, 'ki so sovražni inozemci ali njih slamnati možje odprodajati pod vsemožnimi krinkami svoje premoženje, ki se nahaja v našem področju, našim državljanom. Pri tem sc mnogokrat zavajajo dobri narodni ljudje, da kupijo cela tuja imetja ali dežele in s icm omogočijo tujcem, da denar odnesejo v tujino. Po načrtu mirovne pogodbe, ki je sprejet od aliiranih držav in njihovih zaveznic, je pridržano vsem vladam teh Velemoči in držav, 'da zadrže in likvidirajo vse imetje, pravice in interese, ki so jih posedovali na njim odstopljenem ozemlju »emško-avstrijski (madjarski) državljani novembra 1918. Iz tega jasno sledi, da transakcije po tem datumu niso za državo 'obvezne. Lahko se zgodi, da pridejo kupci v silne neprilike in bodo morali plačano kupnino zahtevati od kupcev nazaj. Svari se torej vsakdo, da nakupuje premoženje tujcev izven rednega likvidacijskega postopanja, ki bo uvedeno, To velja zlasti tudi za nakup delnic, prioritet od 'iovražnih tujcev. Istočasno se svari pred Wsako prenagljeno prodajo naših imetij v BOvražnem inozemstvu, kajti po načrtu mi-'jovne pogodbe z Nemško Avstrijo in Majorsko bb tudi to vprašanje uredila v prid maja 1919. Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo, Dr. Žerjav m, p, k Sekanje v gozdih, ki padejo pod agrarno reformo, V mnogih krajih se je zgodilo in se še dogaja, da kmetje hodijo v gozde, ki padejo pod agrarno reformo, in tamkaj jemljejo diva in celo sekajo. Deloma se to vrši z zlobnim namenom, deloma so pa med njimi tudi taki, ki res mislijo, da imajo sedaj pravico hoditi v večje gozde po les ,ker bodo ti gozdi razlaščeni, Vsled tega se s stem vsakdo javno svari, naj se ne spušča v take korake, kajti s predhodnimi odredbami ministrstva od 25, feb, 1919 št, 11 Sl. Nov., je pač rečeno, da se večji gozdni kompleksi razlaščajo in da se podržavijo, nikjer pa ni rečeno, da bi si smeli kmetje sami pravico iskati in brez dovoljenja sekati in drvariti. Če tudi je danes lastništvo veleposestnikov spremenjeno, vendar ostane samolastno poseganje v gozdove tatvina, katera bo z vso strogostjo kaznovana. Vabijo se tudi kmetovalci sploh, da sami čuvajo, da ne zaidejo v graščinske gozde tatovi, kajti če pride do tega, da pridejo gozdi v javno dobro, bo kaj malo gozda ostalo, ako ga bodo poprej brezvestni ljudje izsekavali. Kmetje, kateri potrebujejo kaj lesa za popravila v svojih poslopjih in gospodarstvu sploh, naj se obrnejo na dolične oskrbnike oziroma nadzornike in prosijo za les po zmerni ceni. Tatove pa naj se kot škodljivce javnih interesov ovadi. k Jezesko- republika. Naj izve širša javnost, da prebiva v »republiki« Jezersko na Koroškem 50 beguncev. Deloma so v gostilnah pri Štularju in v Kazini, deloma na kmetijah Roblek, Anko Podošnik, Vernik, Makek, Mlinar itd. Povsod nam gredo na roke ter nas velikodušno podpirajo. — Govorilo se je, da je neki Jezerjan beračil pri lačnih Celovčanili, da bi se tudi Jezersko kot »republika« priklopila k nemški republiki, kar menda ni res. Za gotovo pa vemo, da so lačni Celovčani hoteli poseliti Jezerjane, ker so obvohali, da imajo ti mastne vole in dobre blagajne, toda hrabri Srbi so jim načrt prekrižali. Begunec. k G. Ivan Sprachmann, glasbeni učitelj v Kastvu, se nujno poziva, da se oglasi pri višjem šolskem svetu v Ljubljani, k Cerkveno odlikovanje. Ob birmo-vanju v Tržiču je presvetli gospod knezo-škof ondotnega g, župnika Jožefa Potokarja imenoval svojim duhovnim svetnikom. Mnogozaslužnemu in priljubljenemu novemu svetniku naše najprisrčnejše ča-stitkel k Mestna uprava belgrajska je izdala naredbo, da se ne sme do nadaljnje odredbe nihče več naseliti v Belgradu, dokler ne dobi uradnega odobrenja. Nadalje govori naredba, da morajo vsled pomanjkanja stanovanj vsi oni, kateri prebivajo sedaj v Belgradu in kateri so se v Belgrad preselili po avgustu 1915. leta, takoj prositi za dovoljenje nadaljnjega bivanja. Vsi tuji podaniki sovražnih držav pa morajo zapustiti Belgrad in se izseliti v teku 10 dni po objavi te naredbe. Kršilci te na-tr«dbe bodo kaznovani po § 326. kaz, zak. z 1—20 dnevnim zaporom ali denarno kaznijo od 10—150 dinarjev in izgnani od-gonskim potom. Vse drugo je razvidno z naredbe, nabite na mestni deski. k Nekaj o nemški kulturi. Iz zanesljivih virov smo izvedeli: Nemški vojaki, ki so nastanjeni po vaseh in kmetijah na Koroškem, so popolnoma podivjani in osu-roveli. V Možici so vdrli v cerkev in pokradli dragocene posode in mašne obleke. Hostije so razmetali po gnoju in jih tep-tali. Nekateri so si nadeli mašne obleke in brali na kupu gnoja iz mašnih knjig. Po kmetijah okoli Črne so strgali in polomili križe in streljali nanje kakor v tarče. Ljudstvo je razburjeno in razljučeno nad teta groznim početjem in težko čaka osvobo-jenja, k O čekovnem, prometu. Marsikdo je še, ki ne ve, kako sc pristopi k Če-kovnemu prometu. To je čisto pripro-sto! Treba je samo stopiti do prvega poštnega urada in tam zahtevati tisko-viio za pristopno izjavo. Vsak poštni urad jih ima v zalogi in jih mora dati brezplačno strankam na zahtevo. Ta ti-' skovina se mora potem izpolniti. Obenem s prijavo se naroči tudi tiskovine t. j .čeke in položnice. Čekovni zvezek, ki ima 50 čokov, stane (> K. V teh 6 K' je zaračunana tudi kolkovina, zato ni treba čekov, ki jih izda čekovni urad v Ljubljani, več kolkovati, kakor se morajo drugi čeki ali menjice. Sto položnic stane tudi 6 K. Na pristapni izjavi se naj natančno napiše, koliko čekov in položnic se želi prejeti od čekovnega urada. Izpolnjena pristopna izjava naj se zopet odda poštnemu uradu in s tem 1 je pristop k čekovnemu prometu pri- | javljen. Sicer se pristopna izjava lahko pošlje naravnost poštnemu čekovnemu uradu v Ljubljani pa je boljše, če se jo odda poštnemu uradu: prihrani se delo delo in stroške za zavitek. Najboljše je, da sc obenem s prijavo olača tudi temeljni vlog, ki znaša 100 K ter naročeno položnice in čeke. Plača naj se kar 3 položnico, ki sc drži pristopne izjave. Poštni čekovni urad prejme prijavo in jo pregleda. Če je pravilno izpolnjena, obvesti proilca, da e mu je otvorit če-ovni račun. Obenem mu pa pošlje tri formularje. Na teh mora lastnik Ček. računa poslati ček. uradu podpise onih oseb, ki imajo pravico podpisovati čeke. Čekovni urad namreč primerja vedno podpis na čeku s podpisom, ki ga je poslal latnik ček. računa čekovnemu uradu na teh formularijah. Le, če so podpisi podobni, se izplaka ček. Zato jo tudi važno pri društvih, kjer ima navadno predsednik ali pa blagajnik pravico, da sme podpisovati čeke, da naznanijo čekovnemu uradu nove podpise če so izvolili novega predsednike ali blagajnika. ;?£- ;.«!%:■ v , 4 v • . .v’» * -• Iz Uub!jane. 1 »Tekma«. Opozarjamo ponovno, da se Anton Funtkova drama »Tekma« uprizori v torek, 27, maja, ob 8, uri zvečer v dramskem gledališču. Snov je zajeta i* iivljenja umetnika. »Tekma« hoče poKa-tati, kako umetnika ubija brezmejna ča-itihlepnost. Neugodna sodba se mu zadira * dušo, toda srd in užaljenost zaklepa v »6 in potem mu ne razjedo samo duha, nego tudi telo, dokler ne pride neizogibna katastrofa. »Tekma« je tragedija častihlepnosti, Igra se v prid Cankarjevemu spomeniku, zato jo k obilnemu obisku priporočamo najtopleje. 1 Sobotni koncert v Unionu. V soboto ‘večer je pela v Unionu skoraj pred prazno dvorano operna pevka gdč, Hana Pir-kova-Igorova, na klavirju pa jo je spremljala gdč. Gusta Doubravska, Koncert je bil zanimiv že po svoji prazni dvorani. Danes, ko bojkotiramo v svoji nespameti na-fce zaslužne umetnike, se pač najde drugih zabav dovolj, če ne drugače, gremo v kino, kjer se ne proizvajajo pesmi naših skladateljev, Gdč, Pirkova je kljub prazni dvorani zapela prav dobro in čudimo se le, da ji naše gledališče c veli sezoni ni dalo nobene vioge in je morala nastopati ko peto kolr>. Umetnica je dobila v dar obilo Cvetja, Maloštevilno občinstvo ji je bilo iz srca hvaležno. Omeniti je treba samo še, da je bil slovenski del koncerta razmeroma mnogo boljši, ko češki del, 1 »Zemlja«, Najboljša igra to ni in ne pelje igralca za seboj tako ko »Moč teme«, mnogo mora položiti igralec sam vanjo in če kaj zamudi, je v škodo igri in njemu. Brez ozira na to, da ima ta igra popolen efekt samo tedaj, če jo igrajo v nemškem narečju, je plavala igra med srednjim in dobrim, tako, da smo bili na ta jubilejni večer v tem pogledu skoraj malo razočarani. So morda malenkosti, bodisi Pri režiji, bodisi pri posameznih igralcih, ki bi, odstranjene, povečale uspeh igre, Danilo je bil dober, a se mi je zdel v drugem in deloma v tretjem dejanju boljši ko v prvem dejanju. Če bo vedno tak, ga bomo vedno veseli. Gregorin je bil mestoma zelo dober, a v posameznih odtenkih dušnega boja je zašel v izražanje, ki ga od take trde, apatične grče ne bi pričakovali, Juvanova se je ohranila v igri skozi in skozi v svoji primerni višini in se je zaglobila v vlogo, med tem ko sc je Rakarjeva bolj skušala zaglobiti, a je bila ko ljubosumna tekmovalka prav dobra. Vera Danilova mi ni mogla pričarati naravne iluzije klepetulje, dasi je bila po mimiki in postavi prav dobra in. ne karikirana. Bratina je ugajal občinstvu, ker je to mislilo, da vidi v njem karikaturo, česar pa jaz ne bi trdil in zdi se mi, da je moral videti take tipe žive, zalo je vlogo igral dobro. Peterček je bil pogumen deček, ki se ne boji odra, Gruntar z Visokega, zdravnik, klapci, mizar, grobar, so srednje vloge, ki so hodile mestoma dobro, a mestoma srednjo pot. F. B. 1 »Cigani« na Ljudskem odru, Slovenci imamo malo burk, da ne rečem, malo dobrih burk, zakaj med dobre burke tudi »Cigane« ne moremo štet i.Snov je taka, da bi se dala iz nje morda napraviti dobra komedija in ne cirkuška igra, Vendar Pa je gotovo, da bo ravno radi tega igra yzpela na naših diletatskih odrih vedno in povsodi, posebno, če bo vloga sodnega Bluga Brenka v tako dobrih rokah, kot je bila sinoči in bo znala biti Anica povsodi tako zaljubljena in bo Cvetana igrana vedno s tako živim temperamentom, ko ta večer. Tudi mali sinko je bil fletkan in je pokazal, da mu ne zmanjka sape, ko stopi na gledališke deske. Cigani so dobro ciganih, igralci »Rokovnjačev« so vestno karikirali podeželske odre, sodni nadzornik je bil močnejše igran, ko sodnik in av-skultant ter odvetnik, dasi so bili ti tudi dosti dobri. Dvorana je bila dobro zasedena, občinstvo hvaležno, 1 »Madame Favart« S to opereto, oziroma komično opero smo bili vendarle bolj zadovoljni ko z raznimi princeskami, ki so šle čez gledališke deske. Igra sama je tu pa tam duhovita, situacija je komična, naroden govor, ki se menjuje s petjem komedijo poživlja. Vendar pa to ni najboljše Offenbachovo delo (Kaj bi pri nas z dobrimi stvarmi!). Igrana je bila komedija še dosti dobro; guverner nam je vgajal v petju in igri najbolj, v igri sami nam sta vgajala tudi Mme Favart in Charles ter politični komisar. Postavni major Costi-gnac je imel pristno vojaške manire, za katere mu je bilo občinstvo, ki je bilo ta večer zelo dobro razpoloženo, hvaležno, Pohavlno moramo omenjati režijo, posebno dekoracije v prvem in drugem dejanju. Igralcem so darovali mnogo cvetja. 1 Umrl je včeraj vpokojeni ravnatelj »Kmečke posojilnice« v Ljubljani g. Oton Bayr. 1 Konji so se splašili na 22. t, m, proti večeru, in sicer na Miklošičevi cesti nekemu Spreitzer Valterju. Odpela se je konje mprsna veriga, kar jih je splašilo. Dirjali so v Prešernovo ulico, kjer jih je neki vojak ustavil. Nesreča se ni zgodila nobena, akoravno je bilo v onem času dosti ljudi po ulicah, 1 Vodomet v Javnem vrtu v Tivoliju so v noči od 22. na 23. t. m. neznani su-roveži pokvarili ali razdrli, in sicer s tem, da so odtrgali tam blizu nahajajočo se klop ter isto zagnali na vodomet. 1 Požar. 24. maja proti 14. uri so zgorele v Spodnji Šiški za šolo 3 vojaške barake; v eni baraki je stanovala družina Pi-kelj, kateri je vse imetje zgorelo. Kako je ogenj nastal, še ni dognano, 1 Izgubil se je v soboto popoldne mlad pes, ves postrižen, samo glava in rep ne. Kdor ga je našel, naj ga odda proti dobri nagradi na Dunajski cesti št. 23. t Zagonetna smrt. Marija Modic, posestnica iz Nove vasi pri Blokah, je v noči dne24. maja proti 24. uri izginila pri jubilejnem mostu v Ljubljani iz dužbe dveh žensk in treh gospodov. Kljub takojšnji intervenciji policijskega stražnika in oddelka rešilne postaje se je posrečilo šele dne 25. maja proti 5.uri zjutraj potegniti mrtvo truplo iz Ljubljanice. Prišla je v soboto v Ljubljano in je popivala v neki gostilni in nazadnje v Kavarni Stritar. Imela je okrog 1000 K denarja pri sebi, katerega pa pri vtopljenki niso našli. Policija zasleduje ta zagoneten slučaj z vso vnemo, ker ni izključeno, da se je izvršil roparski umor. Ponovno opozorimo, da je treba previdnosti, s kom se občuje, Ona go- spoda, katera sta bila v družbi Modi-ceve, in dosedaj še nista bila zaslišana, poživljamo tem potom, naj se nemudoma zglasita na policijskem ravnateljstvu II. nadstropje soba št. 17, sicer jih! bo privedel stražnik. Repertoir narodnega gledališča. Drama. 1 26. maja, ponedeljek: »Zemlja,« A 57, 27. maja, torek, priparandisti: »Tekma,« Izven abon, 28. maja, sreda: »Smrt Majke Jugovičev«, znižane cene. Izven abon, 29. maja, četrtek: »Pelikan«, Abonma C 59. Opera, 26. maja, ponedeljek: Zaprto. 27. maja, torek: »Žongler naše pre-ljube Gospe«, B 58, 28. maja, sreda: »Madame Favart^ B 56. 29. maja, četrtek: »Žongler naše preljube Gospe, Abonma A 58, Po svetu. s Svoboden uvoz. Francoska vlada je izdala dekret, po katerem je dovoljen svoboden uvoz za veliko število surovin, kot:' volno, semensko olje, dragulje, terpentin, smolo, ogljen, drva, kolofonijo ,,. s Proslava Ivane d’Are. V Parizu so na posebno svečan način proslavili Ivano d' Are. Vse stranke, vsa veroizpovedanja, Francozi iz vseh krajev sveta so bili zastopani. Razpoloženje je bilo najsveča-nejše, s Šale, Gospodična Zora: Čestitaj mi, prijateljica, dr. Sodar me je včeraj zasnubil in jaz sem ga uslišala. Gospodična Vida: Ah, ti mi lahko tudi častitaš; dr. Sodar je namreč včeraj tudi mene zasnubil, a jaz sem mu dala košarico, —- Šolski sluga je v pijanosti dal med poukom znamenje, da šoia gori. Učitelji in učenci so bežali iz šolskih sob, a čim se je izkazalo, da se je sluga »zmotil«, so se vrnili. V nekem razredu je učitelj opazil, da je en učenec ušel od pouka. Z resnim obrazom je vprašal: »Kje je pa Maček?« »Ta je pa zgorel!« se je oglasil frlcolin iz zadnje klopi, — Od dolge in hitre vožnje upehan fijakerski konj je, prišedši na stojišče, nagnil glavo in pustil jezik viseti iz gobca. Mimoidoči stražnik zapazi to in, sluteč, da je izvošček konja močno podil, se ustavi, »Slišite, izvošček, kaj pa to pomeni?« »Ne vem zanesljivo; zdi se mi, da mrha policajev ne more videti.« >— «Povejte mi vendar, gospod doktor, kakšen razloček pa je med kolero in kolerino?« »če ozdravite, ste imeli kolerino, če umrjete, ste pa imeli kolero.« — »Veš, ljuba prijateljica, naš domači zdravnik mi je svetoval, naj grem za dva mesca v toplice, ali jaz mu ne zaupam.« »Svojemu domačemu zdravniku ne zaupaš?« »Seveda ne, saj je ven-dlar moj zet!« s Boji gosi. Boj enakovrstnih živali je šport, ki ga gojijo tudi takozvani civiliziranci. Boje petelinov prirejajo skoro v vseh južnih deželah, posebno pa radi Angleži, na Španskem so doma bikoborbe itd. Veliko zanimvejši boj kakor petelinji je oni med gosmi, ki ga vidimo še marsikje na Ruskem. Neki slikar nam ga opisuje. Prišel je s svojim spremljevalcem v majhno hišo, iz veže mu je hreščalo nasproti že divje čebljanje gosi. Posestnik ju je peljal na dvorišče, kjer so za ograjami krmili vsako zase one gosi, ki so bile namenjene za boj, in sicer samo z ovsom. V prostoru, podobnemu hlevu, je bila okrogla vzvišina, obdana od ograje desk, tam so se prirejale vaje. Slikar vpraša, če bi lahko videl kako tako skušnjo; posestnik pravi, da lahko, samo da je to kupčija. »Kdo mi povrne denar, če se razvije skušnja v pravi boj in umori ena gos drugo?« Slikar založi petdeset rubljev, kmet jih vzame, a samo za slučaj smrti kakega tekmeca. Petdeset rubljev je cena za še ne popolnoma naučeno gos. Gosi so pa tam veliko večje in močnejše in postanejo skoro take kakor labod. Posestnik prinese na bojišče dve veliki zgrajeni kletki, v njih pa oba borilca. Ena gos je bila bela kot sneg, druga je imela pa sivo perje. Komaj sta se nasprotnika zagledala, že sta pokazala svojo besnost in željo po boju, šopirila sta prsno perje, peroti so se kar tresle, v ozkem prostoru jih nista mogla popolnoma razprostreti, in nekako čudno sta ječala. Kletki sta bili na malih valjarjih in nekoliko časa so jih vozili semintja do razdalja enega čevlja, dokler ni prikipela njiju jeza 'do viška. Potem so pa potegnili kletki na prejšnji prostor nazaj, obenem pa dvignili prednji steni. Kakor blisk planeta nasprotnika ven, a ne drug proti drugemu; postavila sta se ravno na nasprotni mesti, tresla se in stegovala, kakor da bi se šele pripravljala za boj. Kakor bodice se je dvigalo prsno perje, oči so žarele, hripavo sta hreščala, dvignila sta se oba naenkrat, obkrožila borišče in zadela sredi njega s tako silo drug na drugega, da sta se opotekla nazaj in padla na tla, A kmalu sta bila spet na nogah in se postavila vsak pred svojo kletko. Trenutek pride, sapo zajameta, potem se pa obkrožujeta v velikih krogih, glava sklonjena k tlom, vrat stegnjen, peroti na široko razprte. Krogi postajajo vedno ožji, glave se dvigajo, pe-roti se krčijo, dva čevlja sta še oddaljena drug od drugega, tedaj stopi siva gos za korak bližje, stegne vrat in sune s kljunom tako močno v prsa tekmečeva in ugrizne tako zelo, da leti belo perje kar naokoli. Potem umakne glavo, A v istem trenotku se je bila vzravnala bela gos, razprla je eroti na široko in udarila z njimi tako repko po nasprotniku, da se je ta vidno stresel. A udarec je podžgal samo njegov pogum in spopadla sta se s kljuni. Začel se je divji boj, udarci so si hitro sledili, grizla sta se kar se je dalo, enkrat sta se ribližala, potem zopet umaknila za par orakov, nato se pa zopet z nova napadla, deset minut je trajalo. Potem sta se pa pritisnila prsi proti prsim, z največjo moč-io, stopicala sta z nogami, razprostrte pe- roti so udarjale z divjo silo, rastel je pravi veter v ozkem prostoru. Glavi sta se gibali, vratova sta se skušala oviti. Po dolgem opotekanju se je posrečilo beli gosi, da je zgrabila sivi vrat, potegnila ga je k sebi, gos samo pa na tla in je hotela izvo-jevati zmago nad premaganim do konca. Tedaj pa skoči posestnik z ostrim kolom na bojišče, ga zatakne med ovita vratova, se opre nanj in bije s šibo toliko časa po belem zmagovalcu, da popusti nasprotnika in zbeži v svojo kletko. Zaprejo jo takoj, Sivec pa obleži na tleh kakor zadavljen in le počasi pride spet do sape. Kmet ju preišče. Sivec je bil izgubil veliko perja in je krvavel iz več ran, a nobena ni bila smrtna. Belec je imel samo tisto rano na prsih, kri je tekla še vedno, a tudi ta rana ni bila nevarna. Slikar pravi; Prizor je bil neizrečeno razburljiv in angleški petelinji boji se ne morejo s tem kar nič primerjati, so primeroma otročje-smešni. Vprašal sem, če gosem ne dajo orožja na noge kakor ga dajo Angleži petelinom; odgovoril je, da je to odveč, ker imajo gosi tako moč v nogah, da lahko nasprotnika zadušijo, če mu stiskajo z nogami prsi. Oborožene noge bi jih ovirale tudi pri kroženju in vzleti in boj bi ne bil tako zanimiv. s Kako je vzgajala svoje otroke kraljica, Angleška kraljica Viktorija in nje mož princ Vojteh sta svoje otroke vzgajala jako resno. Nekoč je koketirala majhna princesa s častniki kraljeve družine. Svarilni pogledi matere kraljice niso izdali. Naposled je princesa namenoma izpustila robec s kočije. Vsi mladi častniki so skočili, da bi robec pobrali, ali kraljica jim je to prepovedala, pogledala resno svojo hčer, rekoč: »Zdaj stopi z voza pa poberi robec sama.« Princesa se je branila, pa ni vse nič pomagalo. Od sramu je zardela, kakor kuhan rak, zavihala nos in skočila z voza po robec. — Drugič spet je bil po-grajen princ Waleški. Bil je z očetom na izprehodu in ni vrnil pozdrava, ko ga je nekdo pozdravil. Toliko da je princ Albert to zapazil, je rekel: »Zdaj pa pojdi, sinko, in pozdravi tega moža, kakor je on pozdravil tebe.« In princ Waleški je popravil svojo napako. s Dnevnik londonske beračice. Svoj čas je bila v Londonu obsojena na mesec dni zapora 38 letna odgojiteljica Aliče Huntova, ki se je živila z beračenjem, O vsem svojem življenju je pisala dnevnik, ki so ga prebrali pred sodnikom in iz katerega je bilo posneti, da je po obširnena načrtu prepopotovala vso Angleško in vsepovsod beračila. s Moška in ženska moda v Pariza. Kakor pri ženskih oblekah gledajo na to, da so kolikor se da nenavadne, tako so moške obleke pod vplivom vojne kolikor mogoče enostavne in udobne. »Liberte« piše, da so moški, ki so se mučili po frontah, izgubili smisel za eleganco in udobnost. Bivši pariški »gigerli« se oblačijo danes zelo preprosto. Mesto fraka nosijo zvečer mnogo bolj demokratični smoking. s Najdena trupla. Kot poročajo časopisi, so našli na Kavkazu, in sicer na gori Maziuk trupla 115 od boljševikov usmrče- nih Rusov, Med njimi se nahajajo tudi trupla generala Ruskoga in Ratka Dimitrijeva, s Dvignjena ladja. Laško vojno ladjo »Leonardo da Vinci«, ki je bila potopljena leta 1916. v Tarantu, so dvignili te dni na površino. Ladjo so privlekli v bližnjo ladjedelnico, da jo popravijo. Zena. ž Žena na Finskem, Kakor utegne biti več ali manj znano, imajo žene na 1‘hi* skem aktivno in pasivno volilno pravico že od leta 1904. sem. V finski zbornici j« bila cela vrsta ženskih poslancev, kakor smo že svojčas sporočili. Evo ti, kaj j« objavil neki moški tovariš ženskih finskih poslancev v svoji študiji o ženski v politiki* Piše, da izkušnje, ki so jih imeli s politizirajočimi ženami, niso lake kakor so sa bali. Najprej se je trdilo, da sploh večin* žen ne bo hotela o politiki nič slišati. » tem so se udeležile žene volitve v zbornico v razmerju 55—60%, možje pa v razmerju 44—70%. Potem se je kazala bojazen, da bodo žene trumoma glasovale proti možem in da bodo skušale v parlamentu izviti možem iz rok vlado in vodstvo, A tudi to se ni zgodilo. Konservativci so se bali, da se bodo žene po svoji impulsivnl naturi nagnili k radikalcem, v liberalnem in radikalnem taboru se je pa. pričakovalo, d* jih bo verstvo potegnilo v krog konservativcev. Ali motili so se ti kakor oni. Pet volitev v zbornico je privedlo to bojazen in prerokovanje ad absurdum, Žene so se nagnile k raznim strankam ravno v tem razmerju kakor možje, nekatere k radikalni, druge k liberalni, ene pa k konservativni struji. Čisto naravno je, da hočejo žene, ko pridejo v zbornico, zastopati predvsem ženske pravice, a se nikjer ne potezajo za večino svojega spola, ampak so zadovoljne, da so sploh v zastopstvu* Dasi so vstopile žene na politično polje šele nedavno, pravi avtor rečene študije* niso njih politične vede nič manjše nego moške. Da, še bolj marljive in bolj vnete so kakor možje — in kar je najbolj čudno — ne govorijo toliko kakor oni , , ■, Zakaj cigani nimajo hiš. Herczeg Ferenc — Nenad Vojvodič. Za starih, dobrih časov, ko so pre« bivali cigani v krasnih kritih hišah % verandami, je živel kodrast zagorel, belozob ciganski mladenič, ki so mu. rekli Bzikavka. Ta cigan je šel nekoč lovit rovk. Ali veste otroci, kako lovi cigan rovke? Z vedrom vode gre na loko in ko najde mišjo luknjo, vlije vanjo vso vodo. Ko je luknja z vrhotn polna, se priplazi iz nje vsa premočen* rovka in cigan jo z lahkoto pograbi. In tako je tudi Bzikavka napravil. Napolnil je luknjo z vodo. rovka je z jeznim cviljenjem prilezla iz tal, a cigan je bliskoma vrgel Čepico nanjo, da bi mu ne ušla. •*= Zdaj sem te pa, tetka. — Pusti me, cigan, saj jaz nisem rovka! je cvilil tenak Klasek izpod Cepiče. Bzikavka je zvedavo mežiknil pod kepico in —'kar ostrmel, ko je videl, da res ni rovka, kar je ujel, ampak, majhen, pičel pedenj visok podzemski človeček. Možiček je imel na sebi rujav kožušček in tako je bil nekaj podoben rovki. — Kaj mi daš, če te izpustim? — Iskrico, svojo lepo hčerko ti dam fa ženo in vedro ti napolnim z zlati, jc obetal podzemski pritlikavček. — Velja! je vzkliknil Bzikavka. Pa oglejmo si torej zlate in hčerko! Pritlikavček jc dlesknil z drobnima /očicama in slej — v tem trenutku je kilo vedro polno blestečih se zlatov. Človeček je dlesknil drugič in izpod tal je skočila razkošna, krasna smijava deklica, oblečena v rdečo svileno krilo, a tudi njeni legenj in skuhaj južine. — Ali imam narediti velik ali majhen ogenj ? je vprašala ženica. — Le velikega naredi, velikega, ker mino danes imeli velik praznik, je pov-daril Bzikavka. Iskrica je razpustila svoje rdeče lase, stresla z glavo in že je švignil iz njih mogočen plamen. Cigan se je tako Ustrašil, da je bil namah pri vratih in Je tarnaje planil pod milo nebo. V tem je unela tudi streha in ko bi trenil 80 je izpremenila vsa hiša v grmado Pepela. Ko sc je kmalu nato Bzikavka vrnil, je začel grebsti po pepelu, da bi poiskal žensko in cekine, ali ne po ženi, ne po cekinih ni bilo ne r*uha ne sluha. Nikoli jih ne bom na-Sel... Cigan Bzikavka si je ves žalosten postavil novo hišo na koncu vasi, potem Pa je oprtal star koš in sc je napotil k ribniku lovit rib. Ujel jc tudi nekaj ribi Podobnega, ali ko je segel v koš, se je ljubka riba oglasila in začela govoriti « reglajočim glasom: — Pusti me, cigan, jaz nisem pi-Sfcalka. Ko je Bzikavka bolje pogledal, se ie prepričal, da je v košu majhna pohodna žena z ribjim repkom. — Kaj mi daš, če te izpustim, je vprašal cigan. •— Dam ti za ženico Valico, svojo lepo hčerko, a poleg tega še poln košek Pravili biser jev. — Biser jev sc ne bom branil, je odgovoril Bzikavka, ali tvoji deklici ne zaupam, ali ni na moč ognjevita, ne poli? Moja prva žena toliko, da me ni sežgala! — Kar se tega tiče, si lahko brez "krbi, moja deklica je prej mrzla, kakor 1opla, je odgovorila povodna ženica. — Torej smo se domenili, je vzkliknil cigan. Povodna ženica je švignila z ~*bjim repkom in ciganov koš je bil poln Pravih biserov; potem jc švignila dru- gič in iz ribnika se jo prikazala krasna smejava ueKiica in stopna na Preg. imeia je na sem zeleno sviieno Krno iu njem dolgi lasje so bili crm. liziKavKa je oprtal kos 111 odpeljal deitiico domov, lain je v som iztresel bisere na tla in re^el svoji novi ženi: — Z,uaj prestejem bisere, ti mi pa pojdi po vouo. — An u prinesem dosti ali malo vode? — Dosti, sem jako žejen, ker sem se pri prvi iiiKo razgrel. ieua je razvezaia svoje temne lase, stresia z Kiavo, lasje so ituvaioviu in že je pnvieia iz njin sumeča studencica. voua je zama sobo, uzntavKa se je usuasil in pianu sjvozi okiio na pian. jL ovouenj se je razina tuui vez dvorišče in da ni cinan nagio ziezel na ograjo pri btuueuvu, j.>okve Kaj m Pilo z njun, viseiiaKo siuoo. bedee na ograji je gie-uai, iv a jv o je voda lzpouicopavaia m od-liesia novo mso. ivo je upadla, je uzi-Kuviva >vie/,ei z ograje zopet uoil lil iSKal svojo ztiio. An Kar je uasei, jc mio samo uiocviije m feiaiuuz, zena in zaj&iad sta l^Kiiina za vselej ... uznvavKa si je posiavil poslopje tretjič in poic*i je vigei cez lame svojo viev.o m se naiMtfU v gožu po ptičja guez.ua. Jrrisei je k sunneu miKvi, v ivojc aebiu je videi oKrogio luknjo. io je ptt aiesKOVO fcuezuol se je razvesem. tsegel je oprezno v odprtino m Mvuui v iij spoznal, da spada Jaroslav med tiste nesrečnike, katerih življenje je postalo žrtva neizprosnih zakonov domovine. Stopil je k Jaroslavu ter mu mirni) potrkal na ramo. »Perzijski handžar, mladi mož,« mu je reke!, »je imel nemilo srečanje z vašim čelom, kakor se vidi. Redkokdaj sem videl brazgotino, ki bi pričala 0 tako hudem udarcu sovražnikovem.« »Za to, inilostivi gospod, sem bil od-' menjen,« je smehljaje se odgovoril Jaroslav, »da bi z roko ne mogel delati junaških činov. Ko bi ne bil izgubil zavesti, bi bil imel še dosti časa, da bi bil z enim samim udarcem sovražniku odsekal desnico.« »Hraber bojevnik ste,« je nadaljeval Gribojedov, »in mladi ste ter, kakor kaže* po rodu in vzgoji bolj navajeni, bratiti se z Muzami, nego biti se s Perzijani in mene stražiti.« »Za to zadnje se imam zahvaliti samo usodi,« je odgovoril Jaroslav klanjaje se, »kajti v Teheran nisem prišel iz lastne volje ter si izvoli! to stališče. A mislim, da mi bo javeljne dana priložnost, v resnici žrtvovati se za varnost Vaše Jasnosti.« »Človek nikdar ne ve naprej, kaj ga še čaka,« . je rekel poslanik. »A naj naffl bodočnost prinese karkoli, zlo ali dobro* jaz upam, da bodemo vsi brez omahoval nja storili svojo dolžnost ter se krepko držali v nevarnosti brez ozira na razlike, kajti lastna volja ali pa sila nas je privedla na ta kraj.« Za hip se je zamislil in utihnil, čez njegov prej veseli obraz pa je legla temna senca. Nato je globoko vzdihnil in njegov presunljivi pogled se je zopet tako bistro uprl v Jaroslava, da je ta zardel. (Dalje.) ne m posode denar najbolj vam o naložen! izdajaUli kcnsorcii »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cenčjč. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Liubljaui.