Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, sreda 22. maja 1940 V Ameriška letalska pomoč za zaveznike Zakonski predlog, naj Združene države odstopijo Angliji in Franciji vsa letala ameriške vojske in mornarice Washin£ton, 22. maja. m. A. Reuter poroča: Na VčerajJnji seji senata je v začetku razprave o zakonskem predlogu za preskrbo vojske z novimi potrebščinami senator Paper, ki pripada demokratski atrnaki, izjavil, da nekaj prihodnjih dni v evropski Vojni »lahko označi novo izhodiščno točko za usodo zahodne omike«. Senator Paper je stavil tudi predlog, po katerem naj dobi predsednik Roosevelt pooblastilo, da lahko da na razpolago zaveznikom za gotov denar vsa letala, s katerimi danes razpolagata vojska in mornarica Združenih držav ameriških. Washington, 22. maja. m. Združene ameriške države bodo prevzele nase važno vlogo v preskrbi zaveznikov z orožjem. Zvedelo se je, da so zavezniki naročili v USA za novih 6,500.000 dolarjev vojnega materiala. Kupili so 1500 letal najnovejših vrst. 35 tovarn za letala bo odslej delalo dan in noč izključno samo za angleške in francoske vojne potrebe. Washington, 22. maja. o. Pomočnik ameriškega Zunanjega ministra Sumner Welle« je enoči sprejel angleškega poslanika v Washingtonu in imel z njim dolgo posvetovanje o sedanjem vojnem položaju v Evropi. Zdi se, da sta razpravljala tudi o čim hitrejši in čim uspešnejši letalski pomoči Združenih držav za Anglijo in Francijo. Washington, 22. maja. o. Predsednik Združenih držav Roosevelt je pri včerajšnjem običajnelm sprejemu časnikarjev razpravljal o posledicah sedanje vojne za Združene države in dejal, da bo sedanji način vojskovanja v Evropi nedvomno imel posledice tudi v Združenih državah. Predsednik je tudi razlagal novi obrambni program Združenih držav. Dotaknil se je tudi posledic, ki jih bo izvedba tega programa imela za ameriško gospodarstvo in delavstvo. Vlada ne bo dopustila, da bi sedanje vojne strahote ustvarjale v Združenih državah vojne milijonarje, po drugi 6trani pa bo vlada gledala, da ne bodo nove zahteve v ničemer okrnile socialnih pridobitev iz zadnjih let. VFasliington, 22. maja. Havas: Zadnja poročila z zapadnega bojišča, kakor jih je objavil Paul Reynaud na včerajšnji seji senata, so povzročila preobrat v vvasliingtonskih političnih krogih in pa ameriškem javnem mnenju. Splošno mnenje ameriških zunanjih politikov se je vedno naslanjalo na zahodu, ki ju po njihovem mnenju nikoli ni mo- goče resno spraviti v nevarnost. Celo predstavniki izolacionistične politike so bili tega mnenja. Toda dogodki zadnjih dni na zapadnem bojišču so vplivali na to, da se ameriško stališče spreminja. O rezultatih še ni mogoče dati preciznih obvestil. Sodijo, da bodo dogodki v Evropi vplivali na bodoče stališče Zedinjenih držav. Predlogi o imenovanju koncentracijske vlade so še vedno podvrženi gotovini opazkam. Naglasa se, da želi Roosevelt samo to, da se mu zagotovi tretja izvolitev za predsednika Združenih držav. Ugotavlja se, da ameriško javno mnenje ni toliko zaposleno z notranjimi vprašanji same Amerike, kolikor z razvojem dogodkov v Evropi. Nemške vesti o napredovanju proti Rokavskemu prelivu Zveza med zavezniškimi vojskami v Belgiji in Franciji pretrgana Hitlerjev glavni stan, 22. maja. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči naslednje: Največje operacije napada, kar jih je bilo kdaj izvedenih na zahodu po celi vrsti taktičnih posamičnih uspehov, so zdaj dobile svoj prvi operativni izraz. Francoska 9. anuada, ki je bila med Meuso, Namurom in Se-danom ter vezala čete, ki operirajo v Belgiji in one, ki operirajo južno od Sedana, je potolčena in je v razpadu. Ujet je armadni štab in prejšnji poveljnik 7. armade, ki je pred kratkim prevzel poveljstvo 9. Zavezniki poročajo o naglem zbiranju svojih vojska na novi fronti Fronta bo potekala od izliva Somme do Rena Pariz, 22. maja. Havas: Snočnje poročilo fra-eoskega vrhovnega poveljstva se glasi: Severno od Some je sovražnik nadaljeval s pritiskom in se mu je posrečilo vreči svoje prednje oddelke do Anien-sa in Arrasa. Na tem delu je položaj nespremenjen, navzlic krajevnim naporom sovražnika. Naše ogled-niško letalstvo kakor tudi naše bombniške formacije so s sodelovanjem bombnikov pomorskih enot napadale brez prenehanja sovražne čete. Od 10. do 19. maja sta francosko letalstvo in protiletalsko topništvo zbila na našem ozemlju najmanj 308 letal. Pariz, 22. maja. m. Nemške čete, ki so zasedle Amicns in Arras, so sestavljene iz lahkih oddelkov, ki se jim je posrečilo prodreti proti zahodu. Računajo, da je število teh nekaj tisoč ljudi. Snoči v Parizu ni bilo mogoče dobiti nobe- nega uradnega potrdila o nemški zasedbi Abbevil-leja, ki da so ga po informacijah nemškega vrhovnega poveljstva Nemci že včeraj zjutraj zavzeli. Francoski vojaški krogi smatrajo, da je popularni govor Paula Reynauda v senatu bil »potreben udarca z bičem, da se poživi narodna odločnost«. Sodijo, da temu govoru ni mogoče ničesar dodati, , pa tudi ničesar vzeti. General Weygand se mudi na bojišču ter bo storil odločne korake. Vanj gledajo vsi z zaupanjem. O nadaljnjih načrtih so francoski vojaški krogi redkobesedni. Zvedeti se je moglo le to, da trenutno potekajo krvavi boji med britanskimi in nemškimi četami, ni pa mogoče vedeti, koliko moštva se udeležuje teh bojev. Istočasno divjajo krvavi boji pri Cambraiju. V Parizu še ne vedo, če so Nemci vrgli v boj glavni del svojih blindiranih oddelkov. Razen tega poudarjajo v Parizu, da se je francoskim četam posrečilo zasesti vse postojanke, 'katerih zasedbo so imeli v načrtu: Dokaz za to je, 1 da so vsi Sovražni napadi, ki so imeli namen prekoračiti reko Aisne s severa ali zahoda pri Rethelu, bili preprečeni. Z eno besedo, od Somme pa do Rena francoska vojska, ki je v odličnem stanju, zbira moči za končni odpor proti sovražniku. Predsednik francoske vlade govori o vzrokih nemškega prodora v Francijo Paril, 22. maja. o. Francoski ministrski predsednik in vojni minister Keynaud je včeraj imel v senatu govor, v katerem je med drugim dejal: »Domovina je v nevarnosti, zaradi tega je treba drž.avi povedati resnico. Ker je levo krilo francoske vojske iz. utrdb med Sedanom in morjem odšlo na pomoč v Belgijo, so Nemci izvedli strahovit napad med Sedanom in Namurjem. kjer so bile le slabše francoske čete. Zaradi malomarnosti in nerazumljivih napak, ki bodo kaznovane, niso niti pognali v zrak mostov čez Meuso, zaradi česar je bila na tem delu francoska vojska razbita in Nemci so predrlj, v širino 100 km, Neniške oklopne in motorizirane divizije so obšle severni utrjeni pas ter udarile proti morju, razen tega skušajo Nemci ustvariti nered v francoskem ozadju s padalci in zlobnimi vestmi. Zaradi tega •je 1 treba zbrati zdaj vse moralne in tvarne sile naroda, zdaj gre za bodočnost vseh Francozov. V službo domovine sta se zdaj postavila dva njena največja sinova: Petain in AVey-gand, tisti mož, ki je leta 1918 ustavil nemško prodiranje. Zdaj je spet im bojišču. Ce bi zdaj kdo rekel, da more samo čudež rešiti Francijo, bi dejal: verujem v čudež, ker verujem v Francijo.« ♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»e Nemški letalski napadi na fuino angleško obalo London, 22. maja. A A. Havas: Letalsko ministrstvo sporoča, da je bil snoči dan v pokrajini Kent signal za alarm. Pojavila so se nemška letala, toda protiletalske baterije so začele takoj streljati ter so pregnale nemška letala. Nemška letala pa so izvršila napad na trgovske ladje v bližini obale. Alarm je trajal eno uro. Letalsko ministrstvo' sporoča, da so sovražna letala v minuli noči metala dvakrat bombe v jugovzhodni Angliji. Bombe so padle na neko polje ter niso napravile nobeno škodo. Protiletalsko topništvo je stopilo takoj v akejo ter so se morala letala vrniti. Bo|l na Norveškem Nekje na Norveškem, 22. maja. AA. Reuter: Norveška časopisna agencija prinaša sporočilo norveškega vrhovnega poveljništva, da so zavezniške in norveške čete zasedle nove položaje v pokrajini Rana okoli 3C0 km od Narvika. Nemško prodiranje proti tem položajem je ustavljeno. Premiki čet so bili izvršeni brez najmanjših izgub, medtem ko so imeli Nemci hude izgube. Posebno velike Izgube so imele patrole tirolskih smučarjev, ki operirajo v gorah. Naročajte Slovenski dom! Gospodarske izgube zaveznikov po nemških podatKih Berlin, 22. maja. DNB: Dasi so operacije na zahodnem bojišču v polnem toku, je vendar mogoče dati površen pregled o izgubah zahodnih velesil. Francija in Anglija sta pretrpeli občutno škodo, ki so jo jima prizadejali Nemci posebno, kar se tiče dobav za nekatere potrebe gospodarstva. Francija je v Ardenih izgubila zelo razvito industrijo in rudnike. Francija je izgubila jeklo, ki ga je dobivala iz Luksemburga. Prenehale so tudi dobave letal čez Holandijo. Z ozirom na zastoj dobave angleškega premoga Franciji je postalo važno dejstvo, da odpade 6 milijonov ton premoga in koksa, ki ga je dobivala Francija iz Belgije in Holandije. Francija je izgubila v pokrajini Long-ville 25% skupne proizvodnje surovin. Ker odpade zelo razvita belgijska in nizozemska kovinska industrija, bo Francija zelo prizadeta. To velja posebno tudi za svinec, cink, baker in nikelj, ki sta jih Belgija in Holandija izvažali v Anglijo in Francijo. Angleška oborožitvena industrija je izgubila jeklo, ki ga je dobivala iz Belgije. Zavezniki ne morejo več izkoriščati belgijskih in holandskih topilnic in plavžev. Anglija je uvažala doslej tudi 25% vsega papirja iz Holandije, Belgije in Luksemburga. Tudi s tem, da bo ta uvoz prenehal, je Anglija zelo prizadeta. Dublin, 22. maja. AA. Havas: Belgijsko poslaništvo v Dublin je poklicalo pod zastavo vse Belgijce, ki živijo na Irskem. armade, to je general Giraud. Nemške divizije, na čelu katerih so oklopni oddelki in motorizirane čete, so izvedle silen prodor in so vkorakale v Arras, Amiens in Abbeville in s tem odsekale zavezniške čete, ki operirajo severno od Somme, od ostalih delov. Berlin, 22. maja. DNB poroča: Z odločnim prodiranjem nemških čet do Rokavskega preliva se je zaprl obroč okoli sovražnih armad, ki 6e bore na belgijskem bojišču, in sicer na jugu z močnimi oklepnimi oddelki, ki so napredovali do Amiensa in Abbe-villea, na vzhodu z nemškimi četami, ki v koraku zasledujejo sovražnika, ki 6e 6talno umika, na severu in zahodu pa z nemškim letalstvom. Naše letalstvo napada britanske čete, ki sc umikajo in to med njihovim umikom kakor tudi v vseh pristaniščih, kjer se vkrcavajo na ladje. Prodiranje v smeri proti Abbevillu niso izvedle 6amo prednje straže naših čet, temveč tudi močni ostali oddelki. Za prvimi oklepcrmi oddelki stalno prihajajo močni motorizirani oddelki in pehota, tako da je pri Ami-ensu ob preboju v zahodni smeri bil takoj zaseden tudi most čez Sommo v južni smeri. Zato francosko-bclgijska-angleška armada ni bila presekana samo v eni črti, temveč so nemške čete predrle tudi globoko v sovražno zaledje. Na vzhodu se belgijske čete tu pa tam odločno upirajo, pa tudi Francozi skušajo rešiti, kar se še da. Toda nemške čete 6tro vsak odpor. Angleži se še dalje umikajo proti pristaniščem ob Rokavskcm prelivu. Pri Valenciennes je francoska armada že razbita na dva dela, od ka-jerih je eden v severni gozdnati pokrajini, drugi pa se skuša zavarovati pred nemškimi napadi v gozdovih južnovzhodno od Vallenciennesa. Z nepričakovanim manevrom so nemške čete naredile »žep«, v katerem so vse ostale belgijske bojne sile in znaten del francoske vojske, celo vrsto obkolitev posameznih oddelkov. V enem takšnih obročev je bil ujet tudi poveljnik neke armade z V6em štabom. ♦♦♦♦»♦♦♦♦ 1 t • Obisk dr. Korošca v Nemčiji Belgrad, 22. majaj Preilsnočnjim Sta odpotovala v Nemčijo in sicer v Breslau predsednik glavno zadružne zveze kralj. Jugoslavije dr. Anton Korošec in podpredsednik zveze, bivši minister inž. Voja (ijorgjevič. Obiskala bosta breslavski velesejem z razstavo kmetijskih strojev, V Nemčiji se bosta mudila nekaj dni. Slovenski javnosti I Še vedno je jetika bolezen, ki zahteva največ smrtnih žrtev med našim ljudstvom, posebno pa med doraščajočo mladino. To je dejstvo, ki napram njemu ne smemo zapirati oči. Zdravstvena oblast stori od leta do leta več, da bi omilila bedo, ki jo povzroča jetika v širših slojih našega ljudstva. Vendar pa razpoložljiva sredstva žal ne zadoščajo, da bi mogli nuditi vsem bolnim varno zatočišče in možnost zdravljenja in da bi odvračali od vseh zdravih nevarnost okuženja. Ako hočemo zmagati v borbi z jetiko, ako hočemo odpraviti jetiko kot ljudsko kugo, tedaj je najkrajša in najzanesljivejša pot do cilja, da pomaga vsak po svojih močeh. Geslo letošnjega proli-tuberkuloznega tedna je, skrbeti za zdravljenje siromašnih jetičnih Slovencev ter v to svrho z izdatnimi denarnimi prispevki ustanovili primeren sklad. Sredi protituberkuloznega tedna smo. Prireditve, predavanja, denarne zbirke, vse, kar bo v tem tednu storjenega za učvrstitev razumevanja za ]>o-trebe protituberkuloznega skrbstva, je pod pokroviteljstvom gosjioda bana. Ko gre za pomoč sočloveku, naj v strnjeni vrsti stoji ves narod od najvišjega do najnižjega. Protituberkulozna zveza prosi, da celota in posamezniki s srcem in dušo spremljajo propagando za vzbujanje razumevanja in smisla za Zvezine cilje in naloge. Apeliramo zlasti na vse občinske uprave, da se blagohotno odzovejo prošnjam, ki so jih od Zveze prejeli njihovi predstavniki. Vso ostalo slovensko javnost pa prosimo, da se pridno posluži položnic, priloženih našim dnevnikom. Vse naše edinice naj zlasti v zadnjih dnevih protituberkuloznega tedna v polni meri izvrše svojo dolžnost in s tem dokažejo, da se zavedajo potreb, ki jim jih nalaga protituberkulozna borba. Skrb in prizadevanje vsakega izmed nas naj bo, pripomoči siromašnemu jetičnemu sobratu do potrebnega zdravljenja! — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. Vesti 22. maja Švedska vlada je izdala nove ukrepe za obrambo pred napadi iz zraka, ker je prepričana, da se je ta nevarnost zadnje čase povečala. Ameriški zunanji minister Hull je dejal včeraj, da navzlic opozorilom, ni noben ameriški državljan zapustil Anglije, iz Francije pa se je vrnilo samo 75 ameriških državljanov. Velika zasluga generala Weyganda je v tem, da se ne loti nobene reči, ki bi je ne mogel dobro izpeljati, je zapisalo pred nekaj tedni osrednje glasilo nemške narodno socialistične stranke »Vdlkischer Beobachterc, ko je razpravljalo o zavezniški vzhodni armadi. Brat angleškega kralja vojvoda Gloucestrski. ki se je tri dni mudil v prednjih angleških postojankah v Belgiji, je bil od drobcev letalske bombe hudo panjeu na obeh rokah. Italijanski zunanji minister grof Ciano jo ponoči odpotoval v Albanijo, in sicer s križarko »Garibaldi« iz Barija. Predsednik angleške vlade Churchill bo danes zahteval od jioslanske zbornice, naj izglasuje zakon o kaznovanju veleizdaje. Italijanski radio prinaša iz Švice vesti, po katerih naj bi se francoska vlada v kratkem izselila iz Pariza v Clermond-Ferrand sredi Francije. Trgovska pogajanja med Sovjeti in Anglijo so se ustavila. Sovjetska vlada pravi, da so bile angleške zahteve glede omejitve trgovine med Nemci in Rusijo take, da jih Sovjeti niso mogli sprejeti. Po sovjetski sodbi je Anglija hotela s tem Rusijo pridobiti za svoje vojne cilje. Nemška vlada je sporočila japonski vladi, da je vprašanje holandske Indije ne zanima. Novi ravnatelj francoskega zunanjega ministrstva Roux, dozdaj francoski poslanik pri Vatikanu, je dopotoval i/. Rima v Pariz, da bo prevzel |x>sle. Čakajo ga ležke naloge, če lx> hotel Francijo rešiti iz zunanje politične in vojne stiske, v katero so jo spravile masonske in frontaške klike s svojo izdajalsko politiko v zadnjih letih. Romunski tisk objavlja poluradno izjavo vlade, ki pravi, da je Romunija vedno lx>lj odločena ostati izven sedanjega evropskega sjvopada. Borila se bo le, če bo napadena. . r > >, vri v ■* -- Anglija in Francija bi bili morda zdaj dostopni zn pogajanja in bi ustregli Italiji v njenih zahtevah, toda zdaj je prepozno, ker mora Italija začeti z akcijo. Povečali mora svoje evropsko ozemlje s tem, da bi dobila francosko Nico, Savojo, korsiko, Tunis, Malto in Džibuti. V tem smislu piše Ansaldo, urednik Cianovega lista »Telegrafe«. Položaj na zahodnem bojišču je zdaj podoben pojožuju iz leta 1916 in 1917, ko so angleški oddelki napadli napredujoče Nemce z boka ter jim odrezali zvezo. Nemci imajo sedaj za cilj, doseči nekaj francoskih pristanišč ob Rokavskcm prelivu ter od tam začeti z napadi na Anglijo, Tako sodbo o vojnem stanju prinašajo angleški časopisi. Angleška letala so v noči od ponedeljka na torek z bombami napadla in zažgala velika bencinska skladišča v holandski luki Rotterdamu. . ';•» * > ■ - Veliki italijanski parnik »Conte Grande« je včeraj odjilul iz Genove v Buenos Aires. Nemški listi pod ogromnimi naslovi prinašajo vesti' z zanodnega bojišča in pišejo, da nobena reč ne more ovirati načrtnega prodiranja nemških čet in da Iv) nemško letalstvo preprečilo umik angleški vojski ■ čez morje. Angleške oblasti uradno zanikujo nemško vest, da je bilo v predzadnji noči potopljenih šest prevoznih in petrolejskih ladij v Rok a vs kem prelivu. Angleži pravijo, da ni bila potopljena v tem času niti ena njihova ladja. Podpredsednik belgijske vlade Janson. ki se mudi pri belgijskem vrhovilem poveljstvu, je imel jio radiu govor, v katerem se je zahvalil Franciji za pomoč, zagotovil je Belgijcem, da si bo vlada prizadevala vse, da olajša težave, v katere je vojna vrgla Belgijo. Angleži so iz Gibraltarja začeli. izseljevati ženske in otroke. V uradnem sporočilu o izseljevanju pravijo, da ne pričakujejo nobenega napada od Španije, za katero vedo, da bo strogo nevtralna. Novi vrhovni poveljnik zavezniških vojska v Franciji, general Weygand, je že lani napisal v nekem francoskem vojaškem listu razpravo, v kateri je napovedal, da Nemci ne bodo napadli Francije na Maginotovi črti, temveč čez Belgijo ter skušali predreti slabšo obrambno črto vzdolž belgijsko - francoske meje. Francoski generalni štab mu tedaj ni hotel verjeti, zakaj general Gamelin je bil prepričan o nasprotnem in je vse francoske vojaške priprave tudi vodil v svojem smislu. Nova licitacija za Gajevo ulico Gajevo ulico bi bili v najkrajšem času že pričeli asfaltirati ter ji napravili tudi betonske obcestne kadim je od Tvrševe ceste do Gledališke ulice, toda današnja licitacija za oddajo del zaradi izrednih razmer ni bila uspešna in je zato mestna občina takoj raz.-pisala novo licitacijo v skrajšanem roku, da hi najvosled z zamudo 14 dni vendar dobilo tudi na tej lepi ulici v središču mesta valjan asfaltni tlak, kakršen je na Ilirski ulici. Špekulacije z 10-dfnarsklmi kovanci Kovane« z Msičjfm repkom plaču;e|o po 11 dinl - Dobro je nasedel Janko - Razen drobiž Ljubljana, 22. maja. v burnih časih, v hudih stiskah se navadno pojavljajo prav novi tipi špekulantov in verižnikov, ki skušajo na rafinirane načine ljudi spraviti v nervozno hlepenje po naglih dobičkih. Kaj je vso predmet raznih špekulacij in uloparij? Ne puste pri miru niti najmanjše stvari! Zadnji fas Je v Ljubljani 111 okolici kakor strela udarila med ljudi tajinstvena, prav špekulativno zasnovana novica, da »Narodna banka k višje plačuje gotove kovance po 10 dinarjev. ,Tajinstvenq so si ljudje šepetali: »Prijatelj! Znaj, da plačuje sedaj Narodna banka tiste kovače, ki imajo pred besedilom >10 dinara« Črtico in za besedilom črtiro, kar tri dinarje več od drugih.* — »Zakaj je to mogoče? Saj vendar zakon o kovanju denarja točno določa vrednost kovancev! Ne verjamem.< — Prebrisani špekulant pa mu je zatrjeval kratko: »To je tako! Ti kovanci imajo za tri dinarje več srebra ko drugi.« Tako so Spekulantje govorili po Ljubljani in okolici. Res jo, da Imajo kovanci po 10 dinarjev prvega kova, ki so bili kovani I. 1981 v Londonu, pri besedilu spredaj in zadaj črtico. Pazljiv ogledovalec teh kovancev pa lahko najde, da so te črtice podobne lisičjemu repu in zato pravijo strokovnjaki v numizmatiki tem kovancem kratko: »Kovanci z lisičjim repom.t ln vsi po velikih dobičkih koprneči možakarji, drugače računajoč z lahkovernostjo občinstva, so se spravili na pravcati lov za temi kovanci. Po gostilnah so začeli zbirati te kovance. Primerjali so jih in primerjali z drugimi. Možakarji, ki so obdarjeni s finim posluhom, »o celo svečano natrjevali drugim:. »Glejte no! Saj kovanci z lisičjim repom Imajo povsem drugačen zvenk. Bolj je čist, pri moji veri!« Vse je bilo zmedeno. Vsak je skušal nabrptl čim več takih kovancev, veseleč se, da bo dobil pri Narodni banki zanje prav čedno nagrado, za vsakega tri dinarje več, saj je znano, da tudi male ribice prineso čedne dobičke. Tudi visoki, zastavni, dobro rejeni Žarko je pohitel v trop iskalcev lisičjih kovancev. Plačeval je celo en dinar več za kovanec. Nabral je takole okoli 20 Okovanrev in izdal zanje kar 200 dinarjev za vse komade nad vrednostjo. In poslal je Janko, sam se je sramoval, svojega znanca v Narodno banko v Knafljevi ulici tja v I. nadstropje, kjer poslujejo blagajniki. Znance je tipajoč povprašal: »Kako plačujete, gospod, tele kovance z lisičjim repom?« Močno miren je bij odgovor: »Nič več in nič manj ko za druge!« Znanec je debelo pogledal uradnika in se čudom čudil. Ponovil je vprašanje: »Ne tri dinarje več?« »Nikakor ne! Zakon to ne dovoljuje.« Znanec g. Žarka *e je vljudno poslovil in jadrno pohitel k nestri>nemu Žarku, ki ga je čakal v neki popularni gostilni tam za vodo. Žarko kratko: »Kako je?« Odgovor: »Ne bo nič iz te nioke kruha! Toliko so vredni lisičji ko drugi.« G. Žarko je z debelo pestjo udaril po mizi in se grozansko priduši!. Bil je sam opeharjen, ko je skušal druge osmukati. Občinske volitve na Hrvaškem Občinske volitve na Hrvaškem so se končale brez neredov in brez velike agitacije. Udeležba je bila na splošno majhna, posebno v občinah z eno samo listo HSS, večja pa v občinah, kjer je bilo več list in so se skupine med seboj borile. Po uradnem sporočilu banske oblasti je rezultat volitev sledeč: HSS je zmagala sama v 425 občinah, HSS in SDS s skupnimi listami v 106 občinah, sama SDS v 27 občinah. HSS je skupaj z muslimani dobila 4 občine, HSS skupaj z Nemci 1 občino, Kmečko demokratska koalicija z raznimi skupinami 1 občino, SDS z drugimi srbskimi skupinami 1, JRZ sania 20 občin, JRZ z zemljoradniki 1 občino, skupna srbska lista je dobila 8 občin, nadstrankarska srbska lista 18 občin, nadstrankarska meščanska lista 2, neodvisni (večinoma HSS) 2 občini, levičarji 1, zemljoradniki 1, Nemci 3 in razne narodnosti 2 občini. Od skupno 625 občin, kjer so bile volitve, ima Hrvaška kmečka stranka sama ali pa skupaj z drugimi 564 občin, vse ostale skupine pa 61 občin. Vse občine s hrvaško večino imajo v rokah pristaši HSS razen ene občine. Volitev ni bilo v okrajih Kastva. Cabra, Sušaka, Delnic, Benkovca in Šibenika, Brčka, Gradačca in Dervente. V vseh občinah okrajev Brčko in Gradačac bodo volitve 26. maja, v okraju Derventa pa 2. junija. Za ostale občine pa dan volitev še ni določen. Zaradi pomanjkanja potrjenih kandidatnih list v 6 občinah ni bilo volitev in se bodo vršile zato 9. junija. Voditelji Samostojno demokratske stranke so hudi na sporočilo akcijskega odbora, ki ga vodi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, češ da ie SDS i/gubila precej svojih postojank. Tajnik SDS Sava Kosanovič je zavračal to mnenje in nasprotno ugotavljal, da je SDS izšla iz volitev ojačena, ker si je priborila več občin kakor pa leta 1936. Mnogi Ljubljančani se še vedno zanimajo, kakšna usoda jo doletela odličile ljubljanske'veletrgovce, ki so bili okrajnemu scfuišču ovadeni zaradi skrivanja zalog moke, kave in sladkorja ter navijanja cen. Til kazeasH« Ziulpvu ljubljanskih veletrgovcev še ni sodno likvidirana in 5e ni razpisana (Iruga-razprava. Zanimivo je, da je bila oprostilna sodba proti nekemu veletrgovcu izrečena na okrajnem sodišču, na okrožnem sodišču razveljavljena ter zadeva vrnjenu na okrajno sodišče v ponovno razpravo in sodbo. Današnji trg pred praznikom je prav živahen. Na Izbiro Imamo zo veliko domače glavnate solate. Lahko pohvalimo naše Trnovčankc in Krakovčanke, da so res j5ravo gojitoljice solate. Kako lepe *o šolnine glave! Nekatere obsežne-ko kak damski klobuk. Solata se je razmeroma pocenila. Draga je de- loma berivka. Merica je po en dinar. Druga leta | sta bili za en dinar kar dve in celo tri merice. Na sadnem trgu imamo še vedno čedno izbiro itarih jabolk, ki so od S do 10 din kg. Dovoz češenj na ljubljanski trg je od dne do dne večji. Sedaj dobiva Ljubljana glavne zaloge češenj iz Mostarja in Splita. Prav zanimivo je, da so letos mostarske Češnje po kakovosti veliko boljše ko goriške. Uvoz goriškib Češenj se ne izplača, ker je nanje določena visoka uvozna carina. Na debelo so sedaj češnje po kakovosti od 7 do 12 din kg. Temu primerne so cene češnjam na drobno od 8 do 14 din. Krompirjev trg je neizpremenjen. Danes je bilo pripeljanih nekaj voz starega krompirja, ki je bil še vedno po 1.90 din za kg. Novi krompir, ki ga je na trgu vedno več, ja po 8 din kg na drobno. Včeraj jc bil drugi brezmesni dan, odkar ja stopila v veljavo vladna uredba o vpeljavi dveh brezmesnih dni v tednu. Po restavracijah je človek lahko dobil vampe in kurjo obaro. Pravijo, da je bilo prav včeraj poklanih Izredno lepo število piščancev in kokoši. Mnogi pretkani Ljubljančani pa »o se žo v ponedeljek založili s svežim mesom, drugi pa so raje zauživali vegetariansko hrano. Druge nesreče ni bilo. Nihče se ni zastrupil. Določene so najvišje možne cene mesa Na podlagi čl. 5., odst. 1., uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940, Sl. 1. št. 68/15 odločam tele najvišje cene mesa. 1. a) za 1 kg govedine prvovrstne kakovosti, ki se kot takšna označi z žiigom pri mesnem ogledu, do 14 dni sprednji in do 16 din zadnji del z do 25% prlkiado kosti, pljučne pečenke brez kosti do 22 din, pljuč ins jezika do <16 din, ledvic do 14 din, jeter do. 12 din, možganpv, srca in vampov do 10 din ter loja do 7 din; b) za 1 kg govedine drugovrstne kakovosti do 12 din sprednji in do 14 din zadnji del z do 25% priklado kosti, pljučne pečenke brez kosti do 20 din, ostalega mesa pa po cenah, kakor so določene pod točko a); c) za I kg teletine do 14 din sprednji in do 16 din zadnji del z do 30% priklado kosti, teletine brez kosti do 24 din, jeter do 22 din in ostalega drobovja do 15 din; č) za 1 kg svinjine do din 16 sprednji in do 18 din zadnji del, slanine in sala do 20 din, masti do 22 din, ledvic, srca in možganov do 18 din, jeter do 14 din in pljuč do 10 din. 2. V točki 1. označene cene veljajo za področja mestnih občin Ljubljana, Celje, Maribor in Ptu-j ter naslednjih občin: St. Vid nad Ljubljano, Polje, Ježica, Dobrova, Vrhnika, Škofja Loka, Stara Loka, Kranj, Tržič, Radovljica, Lesce, Koroška Bela, Jesenice, Dovje-Mojstrana, Kranjska gora, Bled, Bohinjska Bistrica, Brezje, Kamnik, Domžale, Litija, Zagorje ob Savi, Laško, Trbovlje, Hrastnik, Žalec, Teharje, Slovenj Oradec, Šoštanj, Slovenske Konjice, Vitanje, Šmarje pri Jelšah, Kamnica, Studenci, Radvanje, Pobrežje, Košaki, Slovenska Bistrica, Sv. Lenart v Slov. goricah, Novo mesto in Kočevje. - 3. V ostalih krajih banovine se morajo računati za 1 din pri 1 kg nižje cene od onih, ki so navedene v točki 1. V Ljubljani se smejo računati zi 1 din višje cene od onih, ki so naveden« pod točko 1. č). Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen. 5. Z dnem objave te odločbe izgube veljavo vse splošne in posebne odobritve cen mesa in masti. Kraljevska banski uprava dravske banovine. .V Ljubljani, dne 21. maja 1940. Ban: dr. Natlačen *. r. Ljubljana od včeraj do danes 2e nekaj dni sem rsmo amoIL vsak ,$$in popoldne kratko nevihto z bji&koin, gnomom lii) dežjem. Kmalu popoldne so se na severu zbrali črni oblaki, veter jih je'pognal proti jugu in‘naliv je po vrsti obiskal kraj za krajem. Pljusk je'bil mimo, počasi se je začelo svetliti, in spet je posijalo sonce. Tako je bilo tudi včeraj popoldne. Zvečer se je nebo zjasnilo in postalo je toliko hladnejše, da je človeka, ki ni imel suknje ali površnika, skoraj zeblo. Ponoči je mraz še rastel, povrhu pa je pritisnila tudi gosta, kar zimska megla. Take ob tem času nismo vajeni. Že po tem znamenju sodeč je človek lahko napovedal za danes lepo vreme. Megla se je držala še davi, dolgo pa se ni utegnila, saj jo sonca lezlo vedno više na nebo. Kakor je bilo jutro hladno, je tildi , dopoldne ostalo s.vfeže, prijetno. Nebo, s katerega se je umaknila in razblinila megla, se je prika-1 zalo popolnoma jasno. Lep bo današnji dan in kakor nalašč pripraven za sprehajanje. Jutri je praznik sv. Rešnjega Telesa, velik praznik, ki se ga veseli vse, staro in mlado. Ob hišah, koder gre procesija, stoje zelene brezove veje, okna so okrašena, sveče gore v njih. Po ulicah se gneto množice, ki gledajo procesijo. Toliko ljudi v Ljubljani na cestah skoraj ni nikdar drugače kakor ob dneh, ko gredo procesije. Popoldne odhajajo družine, če je lepo vreme, na sprehode v bližnjo 'mestno okoliM. To }e že nekakšna tradicija, če pa je grdo, pa 'dan'prežive doma ali pa z obiskom pri prijateljskih družinah. Letos bo skoraj gotovo lepo,' zato bo popoldne v meslu’ najbrž precej mrtvo. . ; \ » I- ’1 - A ■ l' Nek) ljudje so nepopravljivi V teh časih, ko krmarji naše države tako pametno vodijo brod in ko se se spretno ogibajo vsem čerem vojne nevarnosti, nekateri ljudje kažejo, da so že od rojstva prismojeni. Vesti 7, zahodnih bojišč so jih tako zbegale, da sploh ne vedo, kje se jih glava drži in za kaj jo imajo. Kako so jeseni počenjali neumnosti, ko so nakupili ogromne zaloge mila, moke, cikorije, sladkorja, riža, masti itd. itd., da se jim zdaj vse skupaj kvari doma, ko tudi zdaj pokazali podobno »brihtnost«. Zdaj mislijo na to, kam bi se evakuirali in da jo napočil hi,p, ko bo treba odriniti kam v skrito dolenjsko vas.' Vsega hudLmana tf pa tudi iztuhtajo. In s s^vojo zbeganostjo mešajo ter razburjajo še druge ljudi. Čemu noki jo to potrebno? Take nerodireže bi bilo najboljše nekoliko pripeti, da hi jim ponehala vročina v možganih. Najbolj zmedene in na ineujnnejšp vesti širijo, vsak dan jim šine v glavo kakšna nova pri- smbjeea, polni so rajnih »verzij« ln plusov ln govorjenja, ki so ga slišali. To »vest« jim je bil zaupal »neki gospod, ki ima zveze t najvišjimi krogi«, ono so »slišali na radiju« itd. itd. brez 'kotira in kraja. V vsakem novem obratu gledajo samo hudo, vse je črno, v črno se spremeni tudi najsvetlejša bela. To go tisti tipični deletisti, ki tako krasno vplivajo na okolico ter ji jemljejo moralno odpornost. S takimi ljudmi bi morale oblasti postopati strožje, pa tudi vsak, ki jih sliii, bi jih moral odločno zavrniti. Njihove praine marnje in tlapnje so prava kuga zlasti za neuko, nepoučeno in nezobraženo ljudstvo. Jutri so telovske procesife ' Jutri, na praznik sv. Rešnjega Telesa, bo v stolnici ob 8 slovesna pontifikalna maša, ob tri četrt na 10 pa bo nato Šla telovska procesija po tehle ulicah: Pred škofijo, po Stritarjevi ulici (pred frančiškansko cerkvijo bo prvi blagoslov) po Wolfovi ulici na Kongresni trg, kjer bo pred spomenikom presv. Trojice drugi blagoslov (tod bo tudi šolska mladina, ki se bo že prej zbrala), dalje po Vegovi ulici, po Emonski cesti, po Co.j-zovi cesti, kjer bo pred šentjakobskim znamenjem tretji blagoslov, nato na Stari in Mestni trg. Pred magistratom bo četrti blagoslov. Ljubljančani bodo kakor vgako leto, v avojih hišah, mimo katerih bo šla procesija, prižgali po oknih sveče in okrasili pročelja. V Trnovem bo prva sveta maša oh 5, druga 6b 6. Pri obeh bo tudi obhajilo. Ob 6 bo nato farna sveta maša. Nato bo šla procesija, ki bo obhodila naslednje ulice: Karunovo, Pred konjušnico bo I. blagoslov, dalje po Švabfčevi ulici, po Trhovskem pristanu in Cerkveni ulici, kjer bo drugi blagoslov. Nato bo krenila čez most ter zavila na Krakovski nasip, odkoder bo šla na Cojzovo cesto, dalje na Emonsko cesto ter bo pri krakovski kapeli tretji blagoslov. Sla bo dalje na Mirje in po Grohnrjevi ulici. Pri mostu bo četrti blagoslov. Krenila bo po Dobrilovi ulici. V cerkvi bo nato blagoslov in darovanje Bveč za cerkev. Tudi Trnovčani bodo kakor vsako leto, svoje hiše lepo okrasili ter razsvetlili okna. Se o ropu v Wolfovl ulici Ljubljana je včeraj še vedno živahno komentirala drzni rop, čigar žrtev je postal znani juve-lir Ludvik Černe. Najrazličnejše govorice so v zvezi s tem ropom krožile po mestu. Skoraj vsi Ljubljančani pa so bili mnenja, da tega ropa skoraj gotove ni opravil noben domačin, kajti razbojniki velikega kalibra so pri nas zelo redki, in Prisoga domovinska vdanosti slovonskoga katoliškega difaštva Slovensko katoliško dijaštvo, organizirano v Slovenski dijaški zvezi, predstavniški kulturni organizaciji slovenskega dijaštva, izroča v tem morda najbolj resnem razdobju evropske zgodovine, v razdobju, v katerem se na edinstveni način bliskovito odloča usoda temeljnih vrednot evropske krščanske omike in o samem golem življenju evropskih narodov, svoji ljubljeni domovini tole prisego mladih dijaških src: Vse naše duhovne in telesne sile stavljamo v celoti brez kakršnega koli pridržka na razpolago domovini za ohranitev njene svobode, tega dragocenega sadu tisočletnega trpljenja naieh predhodnih rodov. V tem edinstvenem zgodovinskem trenutku Evropa nobenemu narodu ne sme biti merilo domovinskih žrtev zakon gospodarnosti in samoljubja, temveč samo zakon brezmejne domovinske vdanosti in zakon hitrih odločitev. Vsi hočemo služiti v pripravljenosti na obrambo domovinske svobode, ne le naši tovariši, ki jih veže redna državljanska vojaška obveznost. Vsi slovenski študentje od najmlajših navzgor hočemo biti vključeni kot aktivne postavke v naš narodno-obrambni sestav. Poleg branilcev naših posvečenih meja so potrebni še branilci na okopih proti improviziranim sovražnim postojankam v zaledju, če bi se te postojanke v danem trenutku res jiojavile. Slovenska katoliška dijaška mladina in z njo vse slovensko dijaštvo prosi poveljstvo naše narodno-obrambne sile, naj mimo rednih vojaških obveznikov vključi v svoje obrambne načrte in pa račune tudi naše mlade dijaške vrste. Bolela bi nas neprostovoljna odsotnost v prlpravljenostnem sestavu, ko mora domovina z vsemi razpoložljivimi silami biti pripravljena na vse. Ako bo pa vsemogočni Bog naSi ljubljeni domovini prihranil veliko preskušnjo, ko jo v teh trenutkih preživlja toliko evropskih narodov, pa bo skupna pripravljenost vsega mladega slovenskega, hrvatskega in srbskega rodu v žrtvah domovinske ljubezni rodila blagoslov notranjega prerojenja, ki bo novo poroštvo nepremakljivosti zgodovinskega dejstva — kraljevine Jugoslavije, Živela velika nepremagljiva Jugoslavija! | Živel kralj Peter II.I BOG, NAROD, DRŽAVA! Slovenska dijaika zveza za srednješolske krožke SDZ in včlanjena akademska društva: Cirilsko društvo, — SKAD »Danica«, — AKD »Kladivo« — DSKA »Savica« — Akad. Klub »Straža« — AKD »Veda« — SKAD »Zarja«. mn Drobno Zagreb, 22. maja. j. Včeraj je bil objavljen ukaz kraljevih namestnikov, da se akademija likovne umetnosti v Zagrebu poviša v stopnjo fakultete. Izdatke za akademijo pokriva banovina Hrvaška. Študij v Akademiji je razdeljen v dve skupini, namreč v oddelek za čisto umetnost in v oddelek za študij profesorjev umetnosti. V prvem odseku bo trajal študij šest let, in sicer v občnem tečaju štiri leta, v Specialnem pa dve leti. V oddelku za študij profesorjev pa bo trajal študij pet let. Filmi »Dolina velikanove (Kino Matica). Willlam Keighley, ki je pomagal Mihaelu Kerteszu pri snemanju »Robina Hooda« — skrbel je za zunanje posnetke — je režiral z velikim aparatom pripravljeni kolorirani film »Dolina velikanov«. To delo, čigar vsebina po glavnem motivu zelo spominja na »Sadove zemlje«, le da je tam ilo za polja, tod pa za gozd, je po zunanjih posnetkih v resnici čudovito. Tako lepih prizorov iz gozdov menda še ni bilo v nobenem filmu. Tudi prizori, ko se ruši most in ko eksplozija vrže v zrak jez, so mogočni. Nosilci glavnih vlog na čelu z Weyn-nom Morrisom so si-ečno izbrani. Film ima lep tempo, čeprav precej ostaja za gostostjo. razgibanostjo in prožnostjo podobnih Kerteszovib del. še ti so zdaj za zapahi, na varnem. Drzni ropar, ki je oplenil juvelirja Černeta, je bil skoraj gotovo tujec, nemara kakšna znana »velika zverina« iz zagrebškega podzemlja. Slog, v katerem je bil rop opravljen, je v resnici predrzen, da si ga bolj ni mogoče misliti. V eni najživahnejših in najprometnejših ljubljanskih ulicah se je razbojnik predrznil z revolverjem v roki ustrahovati lastnika trgovine ter ga opleniti. In povrhm se je pri tern plenjenju ropar menda zadržal v lokalu še kar cele pol ure. Pri tem |e temeljito oplenil blagajno, se obložil z zlatimi urami (kar 80 jih je menda natlačil v žepe), z zapestnicami, veri-živami in prstani. Že onih 80 zlatih zapestnih ur je predstavljajo vrednost okrog 100.000 dinl Škoda sicer do sedaj še ni bila točno ugotovljena, po vseh znakih sodeč pa bo dosegla najmanj'visoko vsoto 200.000 din. Verjetno pa je. da bo številka le mnogo višja. Na vso srečo Je bil oropani juvelir Černe zavarovan. Policija je ta stvar vzela v roke z vso energijo ter je napravila tudi vse potrebne ukrepe, da bo predrzni razbojnik čimprej padel v roke pravici. Clements Ripley: KRIŽANA LJUBEZEN »Nihče ne more pozabiti vale izredna gostoljubnosti!« se je 6 prirojeno, v tem trenutku deloma narejeno dvorljivostjo poklonil Mr. Buck, »Nikdar nc bom pozabila, • kolikim tekom so vam nekoč šle v slast ribe, ki sem vam jih pripravila!« mu je zadovoljno vrnila tetka Belle poklon. »Z Miss Julijo sva jih lovila in postala zraven strašno lačna!« je z nasmeškom odgovoril Mr Buck. »Sama sta bila kriva!« »Nekaj novega vem, ietka Belle!« je Buck prekinil nadaljni razgovor o tej •tvari. »Kaj?« je radovedno vprašala tetka Belle in napeto prisluhnila, da ne bi pre* slišala nobene besedice. Toliko da ni poleg ušes odprla tudi usta! »O Presu! Ted je odšel v Newyork po Preša in mi pisal, da se vrne opoldne in da ga bo takoj pripeljal semkaj.« »Treba bi bilo, da bi bil že tukaj!« je brezbrižno odgovorila tetki Belic hoteč s tem pokazati Bucku, da za njo to ni več novica. »Morda jih je zadržal šerif?« se je sedaj vmešal v razgovor tudi Mr Dick, ki je do sedaj stal vee čas kot nem poleg Mr Bucka. »Straže ustavljajo vsakogar, ki prihaja iz mesta in ne puščajo preko meje!« »A v mestu razsaja rumena mrzlica!« je dodal Mr Buck. »Ali je obolel kdo izmed naših znancev?« »Major Crandall je celo že umrl. Bolnih pa je zelo mnogo naših znancev!« »Celo odpeljali so jih na »Kužni otok!« je žalostno ugotovil Mr Dick. »Na otok, med gobavce!« »Med gobavcc?« se je zgrozila tetka Belle in zraven rahlo pobledcla ob misli, da bi se bilo mgolo to zgoditi tudi njej in Mia« Juliji, če bi bili ostali v mestu. V tem trenutku je začutila ogromno hvaležnost doktorju Livingstonu za vso skrb in pozornost, ki jo je pokazal, ko ji je svetoval, naj bežita iz mesta. »Prav tako kot leta 1830!« je brezbrižno in mirnodušno odgovoril Mr Buck kot bi bilo vse to razumljivo samo po sebi in ne bi bilo na vsem tem ničesar strašnega in okrutnega. »Toda, saj vendar ni človeško odpravljati ljudi na »kužni otok!« se je s slabotnim protestom uprla tetka Belle, bolj da bi pomirila samo sebe kot da bi ugovarjala postopanju oblasti in odredbam dok- torja Livingstona. Končno le vedo oni najboljše, kako je treba postopati v takih slučajih! »Saj tudi ni druge možnosti,, ki bi ustavila bolezen in preprečila njeno nadaljnje sirjenje!« je z gotovim poudarjanim glasom opomnil Mr Dick, ki je zelo rad dajal vwaki besedi naglas neke posebne važnosti in tehtnosti. V razgovoru jih prekine ponovno krik in vik otročadi in pasji lajež. Prijahala ie zopet nova kočija in kar se je zgodilo pri sprejemu prve, se je ponovilo pri sprejemu druge. Komaj je bilo mogoče razbrati, kdo dela večji hrbp in vik: ali otroci ali ogromni farmerski psi, ki so skakali okrog kočije, še preden se je ustavila pred vhodom v dvorec. Iz prve kočije so izstopili neki manj važni znanci in gostje, z njimi tudi Miss Štcpanija Moll, Tetka Belle jih je sprejela s samo njej lastnim nasmeškom ljubeznivosti. »Ali smo tukaj vami pred rumeno mrzlico?« je vprašal nekdo izmed njih. »Popolnoma, ker je ta predel že izven območja epidemije!« ga je pomirljivo potolažila tetka Belle in obrnila vso svojo pozornost gostom v drugi kočiji. Iz nje jc stopil Pres, raven, visok, še vedno enako ponosen «1 dostojanstven kot ji j« ostal v spominu od zadnjega sestanka, ko je s tolikšnim mirom pretrpel ves prezir in vse žalitve. Pred kočijo se je okrenil in z elegantno kretnjo roke, z največjo pazljivostjo nudil pomoč lepi črnolasi ženski, srednje velikosti, ki je prišla za njim iz kočije. Po . izrazu lica in hladnem, silno prepro- stem, skoro brezbarvnem sijaju njenih temnih oči, brez iekrice ognja, je bilo skoro na prvi pogled mogoče »klepati, da to ni otrok ameriškega juga, ampak severa. Za iljo je izstopil ie elegantni in mimi Ted, čigar lice in pogled ata izdajala neko pobitost. Tetka Belle jim je pritekla nasproti toliko daleč, da so ae srečali ravno na-atopnicah pred dvorcem. »Tetka Belle in vsi prfcotni,« ae je Pre« e kretnjo roke poklonil ebranim gostom, »proaim, to je Amy, moja žena!« »Pre«... Vaša žena?« ga je vsa ubita in prapadena vprašala tetka Belle. Zazdelo ae ji je, da ae je loteva omedlevica in da ae vse okrog nje vrti. Zdaj pa *daj bo pod njo počila zemlja in vse se bo pogreznilo v njeno odprto žrelo: ona, Miss Julija, dvorec, vse, vee ... »Ali' vam niaem povedal, da ima Pres s seboj nekaj dragocenega? Se ne spominjate več?! Se pred nedavnim sem to povedal Vam, dragi Buck, v Maru v New-Orleansu!« je mimo pojasnil Ted, ki je čutil vso težo Preaovih besed in moreče ozračje, ki je v trenutku stienilo vso družbo z mučno tesnobo. Zavladala je neka negotovost. Presove besede so vee izne-nadile. Nihče ni tega pričakoval, nekaj takega in nihče niti elutil. Končno je prišla tetka Belle, od prvega udarca obnemogla, epet k sapi. Ko se je »pet zbrala in s« nasmehnila, je z narejeno ljubeznivostjo rekla: »Drago nam je! Presova žena nam Je, naravno, zelo dobrodošla! Se posebno zato, ker ste ravno vi njegova lena!« Tetka Belle, ki je v svojem nagovoru posebno naglasila in izredno značilno podčrtala oni u»odni »vi«, h je obrnila k Amy in ji ponudila roko. V onem »vi« |e bila za njo v*a Julijina tragedija. Teiki Bella je bilo *daj jaano, da je za Misa Julijo vse končano, in da ao v»i njeni načrti padli v vodo. »Hvala Vam! Vedela sem, da bodo tleti, ki jih ljubi Prea, dobri tudi z menoj!« ae je vljudno in skromno zahvalila Amy in ae pri tem lahno priklonila. V njenem nastopu je bila neka gotovost. »To se razume samo po sebi!« el je odvrnila tetka Belle, ki se je že popolnoma cnašla v novem položaju in ii že popolnoma opomogla od prve osuplosti. »Dovolite, da vam predstavim naša prijate' lje!« Tetka Belle ja medtem ukazala stričku Catu, da pripravi pijaču. Ko je pred-atavila med seboj enance in prijatelje, v kolikor se niso poznali 2e od preje, j» vso družbo gostov odpeljala v 'sprejemno sobo. Spotoma je pristopil k Preetonu Buck in ga vljudno nagovoril. »Preston, drago mi je, da Vas zopet vidim!« Pre« ae je vljudno priklonil, a ni mu ponudil roke in je šel dalje brez besede... XII. Srebanje po leta dni. V sprejemni dvorani ae ja razvil m»d gosti živahen razgovor. Gostje so z velikim užitkom pili oku«io ledeno pijačo. Stev. 115. ^SLOVENSKI DOM«, Čine 22. maj« 1&40. Stran 8. Od tu in tam Zdravil je pričelo pri mn n jko vati r naši držaji. zlasti pa specialnih, katera moramo uvažati iz tujine. Pomanjkanja je kriva vojna, kajti vojskujoče se državo imrubijo večino zdravil doma za svoje ranjence. Po druci strani pa »e je pojavila tudi v nuši državi navada, da kupujejo ljudje večje količine zdravil, obenem pa potrjujejo zdravniki dejstvo, da se ljudje mnogo rajši zdravijo, kakor pa so se kdaj prej. Pri zdravnikih v lJel-firadti se je obisk v ordinacijah povečal približno za 207*, prav tako pa Imajo več dela lekarnarji. Zaradi pomanjkanja specialnih zdravil, zlasti pa raznih vrst tablet, bodo morali pri nas pomanjkanje nadomestiti s cenejšimi zdravili, ki jih je mogoče izdelovati tudi doma, odii. pripravljati S lekarniških laboratorijih. Rezultati občinskih volitev na ozemlju hrvaške banovine včeraj popoldne Se niso bili popolnoma znani. Na bansko oblast so prihajali stalno rezultati, kalere so potem urejali in zbirali. Pri pod banu dr. Krbeltu, ki ie vodil te posle, sta bila stalno glavni tajnik HSS dr. .luraj Krnievič in tajnik SDS Sava Kosanovič. Pri banu dr. Šuba-Siču pa sta bila podpredsednik vlade dr. Vladko Maček in podpredsednik HSS inž. Košu tič. Posebno se je opazilo, da je bila volilna udeležba v ol)činah, kjer je bila postavljena samo ena lista HSS, zelo majhna, kakor je bila takrat, ko so bile zadnje občinske volitve. Hrvaško politično vodstvo je tako ukazalo svojim pristašem, da z majhno udeležbo |>okažejo, da občinskim volitvam ne pripisujejo nobenega političnega pomena. Kaže, da si je HSS priborila vse občine, ki jih je že prej imela v svojih rokah in še nekatere druge, ki so prišlo pri zadnjih občinskih volitvah v druge roke. Pač pa je mnogo prejšnjih postojank izgubila Samostojna demokratska stranka, za katero pravijo sedaj v političnih krogih, da nima več pravice govoriti kot izključna predstavnica Srbov na ozemlju hrvaške banovine. O vprašanju absolventov srednje tehnične šole ha univerzo že vedno razpravljajo merodajni krogi. Ne nenavadno stanje na naših visokih šolah je prav značilno tudi po pojavih, ki so se primerili v zadnjem času. Na tujih vseučiliščih so absolvente srednjih tehničnih šol brez ovir sprejemali na tehnične fakultete in tudi naše oblasti so potem priznavale diplome, katere so prinesli s tujih vseučilišč dijak, ki so pri nas naredili srednjo tehnično šolo, pa so morali študentje v tujino, ker po predpisih naših šol ne morejo nadaljevati Studii na domačih tehničnih fakultetah. Pač pa se je tudi dogajalo, da so se taki dijaki vpisali za eno leto na tujem vseučilišču, poteni pa »o prišli k nam in se prepisali na domače vseučilišče. Takemu so iyiše vseučiliške oblasti dovoljevale vpis, medtem ko so ea ostalim absolventom sredrije tehničnih šol niso dovoljevali. Tako dvoumno ravnanje kliče po reformi, katero bodo naše prosvetne oblasti morale izvesti in odpraviti krivice, ki so Sodo maturantom srednje tehničnih Sol. Spor bcly;rajskc »Politike« l nekdanjim načelnikom Klavnega tiskovnega urada dr. Kostom Lukovičem se je spet obravnaval in sicer sedaj pred apelacijskim sodiščem. Okrožno sodišče v Belgradu je obvestilo dr. Lukovifa, katerega je tožil nekdanji urednik »Politike« Vukdragovič, češ da mu je odjedel službo, ker je zahteval pri lastništvu lista njegov odpust, sicer bi bil list v nasprotnem primeru ustavljen. Navzlic temu, da so številne priče povedale, da ni bilo noberieca pravega povoda ali pa razloga za tako dejanje, je bilo lastništvo »Politike« vendarle prisiljeno Vuk-dragoviča odpustiti, da se je izognilo nadaljnjim Sikanam od strani glavnega tiskovnega urada. Okrožno sodišče je dr. Lukoviča oprostilo, češ da je >Politiki< samo svetoval, naj Vukdragoviča odpusti, ni pa tega zahteval. Pred apelaciiškim so-diičem se je vsa stvar zopet ponovila, sodba pa bo Izrečena naknadno in sicer pismeno. Večja skupina bolgarskih gospodarsvenikov fn kmetov ja prispela v Novi Sad, da si bo ©ffl finala živinsko in kmetijsko razstavo. Bolgarske go-ete so tam lepo sprejeli in jih nato povedli na razstavišče. Iz Novega Sada bodo Bolgari odpotovali v Belgrad, od tam pa na Opleaac. .V naši (državi se bodo mudili 3 dni. Do 25. maja bodo naše oblasti popisale vse ftaloge koruze v vseh krajih, kjer je trgovina z Bitom razvita. Zaloge morajo prijaviti vsi, ki so |p uredbi označeni kot trgovci ali pa prekupčevalci. Prav tako moraio zaloge prijaviti tudi vsa skladišča in ostali, ki imajo koruze na zalogi več kakor 5000 kilogramov. Zločinsko tolpo, ki je eelih deset let ropala In kradla v okolici Leskovca v Srbiji, se je oblastem šele sedaj posrečila prijeti. Stalno so prihajale oblastem prijave o tatvinah, vlomih, ropih in roparskih napadih, ki so jih izvršile zakrinkane osebe, toda prave »ledi niso orožniki nikdar mogli odkriti. Šele nedavno je neki kmet prijavil, da mu. je bil ukraden velik kotel. Po dolgih preiskavah so orožniki ta kotel iztaknili pri nekem kmetu. Tedaj so našli sled in prijeli glavnega grešnika, nekega Dušana Cvetkoviča, ki je i»tem izdal vse svoje sozločince, ki jih je bilo 90. Tolpa jje bila zelo dobro organizirana in je imela tudi Bvoje pomagače; ki so nakradeno blago naprej prodajali. Tolpa je izvršilH tudi več težkih zločinov, ko je svoje žrtve mučila na nečloveški način, da bi iz njih izsilila priznanje, kje imajo denar, [Sedaj so vse zločince spravili za zapahe. 'Akcija *a pobijanje nepismenosti med hrvaškimi kmeti je rodila zelo lepe uspehe. Kakor po-fročajo poborniki za pobijanje nepismenosti, se je samo v Bosni naučilo v enem letu okrog 30.000 ljudi brati in pisati. Prav v bosanskih in hercegovskih krajih je nepismenost izredno velika. Društvo za pobijanje nepismenosti je razdalo ogromne količine abecednikov in raznih pri|>omočkov in je fcato želo tudi zelo lep uspeh. Pravijo tudi. da bodo statistike Iz Hercegovine kmalu potrdle dej-ptvo. da' se je tudi tam mnogo tisočev ljudi na Učilo pisati in brati. Dve leti zapora je prisodilo brlgrajsko sodi-ttfe odvetniku dr. Nikoli Petroviču, ki je bil v neki zapuščinski stvari, kjer je šlo za več milijonov, podkupil sodnika Jakovljeviča, da je razsodil odvetnikovi stranki v prid. Šlo je za sporno oporoko, katero so dediči na vsak način hoteli ovreči. Ker ni šlo z resničnimi dokazi, je z denarjem Vse uredil odvetnik, ki je znal sodnika podkupiti in tako so dediči razveljavili zanje ne preveč ugodno oporoko. Stvar pa je nazadnje prišla na dan in odvetnik je skupaj s sodnikom Jakovljevičem moral stopiti pred sodnike. Že pri prvi obravnavi je bil odvetnik s sodnikom vred obsojen, ker se je pa pritožil, je bila ponovna razprava. Med tem časom pa se je zgodilo, da so »zginili najbolj obtežilni sodni akti. Pri ponovni razpravi je bil dr. Petrovič obsojen na dve leti in Je 'Zgubil tudi pravico do odvetniške prakse, sodnik Jakovljevič pa je bil oproščen, ker se je bil lugubii obtežilni material proti njemu. ^ Naša mala ženka V gl. vlogi šarmantna Kitile NaflV Najsabaratjša barka, ki b« iisrala cel orkan ameba! Razveseljevali Vas bodo naiboljši komiki in to Paal Kem p, Lucie Englisch in Georg Aleksander Vesela vsebina tega filma bo nudila vsakomur obilo razvedrilal KINO UNION telefon 22-21 Predstav« danes ob 16., 19. in 21. uri, Jutri na praznili ob IB., 17., 19. in 21. uri Snoč' pa dav' je slanca pala ■ ■ Ljubljana, 22. maja. Mrzla je letošnja pomlad. Le malokdaj ie prikaže sonce. Temni oblaki zastirajo nt»bo, za gorami grmi in blisk večkrat krvavo ožarja večerno nebo. Nevihte gredo čez polja in večkrat potegne tako oster veter, da gre človeku do kosti... Pa vendar je na postaji polno ljudi/NI jesen, ko smo polne košare in bariglice tovarili v Ljubljano z dežele, — zdaj je pomlad in zdaj mi odnašamo na deželo polne kovčke In kolare, V vlaku nimaš kam stopiti, tako je vse zadelano s prtljago in v neskončni vrsti voz komaj najdeš prostor zase, še teže za, ljubo družinico, če jo vodii s seboj. V sosednjem oddelku se pelje gruča mladih fantov, vmes tudi nekaj starejših, ti so menda že možje. Nekateri imajo pripete šopke »a klobuki ali na prsih, drugi so brez njih. Vsi se ozirajo skosi okna v daljavo, v smer, kjer je bil na okencu ljubljene deklice utrgan rožmarin za šopek, tja, kjer Je okrog hišice domače vrtec ograjen, ki z drobnimi Je rožicami obsajen... In kmalu se med enakomerno tiktakanje tračnic pomeša pesem, sprva tiho in sramežljivo, kot bi se sramovala čustva, ki jo je sprožilo, nato pa glasneje, iz globine srca: »Snoč' pa dav’, je slanVa pala na zelene travnike, in je meni pomorila vse te drobne rožice...c Vsi fantje pojo to pesem. Mi je ne pojem«, toda tudi nam odmeva v srcu. Saj j« poslednje čase nam vsem slanca pomorila vse te drobne rožice — vse upanje in lepe načrte, ki smo jih gojili in negovali leta in leta. Čez v«e naše načrte smo aa-enkrat naredili križ in iz lepih sanj nas je prebudila mrzla stvarnost, zavest, da je življenje bolj kruto in brezobzirno, kot pa smo mislili... Hranil je Človek s svojo ženo zrno do zrna, da si je postavil svoj domek. In danes kar ne niore verjeti, da bi se mogla najti brezdušna stvar, ki bi . i i ■i Ii y 111\' ’ * Pobegli ptiček spet v kletki Kamnik, 30. maja. Pred kratkim ie h kamniških sodnih zaporov ušel stari policijski znanec, hud tat Jože Prekietov iz Stranj, katerega so domačini imenovali »Avstrijski Jože«. Skrival sc je nekaj časa po okraju, potem pa je menil, da bo zanj Sc najvarnejše, če krene proti Gorenjski. Slio-toma se je oglasil na Križu pri Kamniku, v hiši banov, cestarja K. A. Da si uteši plad, je ženo cestarja prosil, naj mu da kaj jesti, kar bo seveda tudi pošteno plačal. Ker pa je bilo že po obedu, ni bilo nič jela pri roki. Jože pa |»ravi: »Joj, pa mi naredite poli a ne šnite — plačal bom, kolikor zahtevate.« Na prigovarjanje moža mu je šla žena res delat zaželjenc »Snite«, prej pa je šla še v hlev zaradi živine, njen mož pa na delo. Preklet Jože se je dolgočasil v sobi sam in že je koval razne načrte. Žilica pa mu ni dala miru in začel je po sobi stikati in brskati, če bi bilo kaj zanj. Vrne ga je motil, da je še celo pod posteljo začel stikati, odkoder je privlekel škatlo, kjer sta imela zakonca shranjen prihranek'za popravilo hišo v znesku okrog 4200 din. Ni imel časa šteti, da ga ne bi motila žena cestarja, temveč je denar hitro pospravil v žepe in odšel iz hiše, ne da bi ga kdo opazil. Ko je prišla žena i* hleva, je stopila v hišo, ki je bila prazna. Takoj se ji je vzbudila slutnja, da nekaj ne bo t redu, in res je kmalu opazila, da ji je z Jožetom izginil denar. Pogledala je na vse strani okrog liiše — Jožeta pa seveda ni bilo nikjer. Tudi orožniki so pospešili iskanje za njim, i>a ga ni bilo mogoče najti. Jože je nadaljeval pot proti Cerkljam, kjer je ukradel harmoniko Z. F. Preden se je napotil v Cerklje, je šel po svoje slike k znancu, ki se je čudil, odkod ima toliko denarja. Lastnik harmonike je neglede na to, da je ovadil tatvino harmonike, tudi sam skrbno poizvedoval za sledjo. V soboto pa se je posrečilo^ Z. F., da je Prekleta naSel spečega v neki šupi, zraven pa sta bili dve ciganki. Ni dolgo razmišljal, zanašajoč se na svoje mišice, je planil na Prekleta in ga je imel kmalM krepko zvezanega ter ga tako odvedel na orožniško postajo,_ odkoder je moral Preklet v spremstvu orožnikov nadaljevati pot v Kamnik. Tako ima Preklet v najkrajši dobi poleg pobega na vesti šest deliktov tatvine in vloma. /.a vse to ga bo sodna oblast primerno nagradila. Dolžnost zdravih je, da pomagajo bolnim. Prispevajte vsi za protijetične ustanove. Usoden karambol avtomobile z lokomotivo Maribor, 21. maja. V bližini Rogatca n« hrvateki atrani •• je pri* petila tragična neareča, ki je zahtevala življenje mladega, nadarjenega slovenskega inženirja. V ponedeljek dopoldne te je pripeljal pri neki zagrebški tvrdki zaposlen kemik inž. Zlatko Najžer v Kfa* pino po službenem poslu v tamoinjo tekstilno tovarno. Vozil se je v službenem avtomobilu tvrdk«, katerega je šofiral tvrdkin šofer. Okrog pol 11 ata se napotila nazaj proti Zagrebu. Na povratku pa je prišlo na nepreglednem ovinku do usodnega trčenja z lokomotivo, ki je pridrvela po železniški progi. Lokomotiva je zgrabila avto ter ga fe kakih 100 m daleč vlekla s seboj, kpod ruševin avtomobila so potegnili potem inž. Najžerja že mrtvega. Stitojsfl je imel prsni koš ter razbito lobanjo tar je bil pri priči mrtev. Šofer se je kakor po čudežu rešil. ' Tragična smrt mladega 32 letnega inženirja Najžerja je posebno bolestno odjeknila v Mariboru, kjer je bil pokojnik doma ter ima tudi ženo iz Maribora. Njegov oče, ki živi v Mariboru, je upokojeni davčni nadupravitelj Matija Najžer — znan glasbenik in strokovnjak za glasbila. Tudi njegov sin je podedoval veselje do glasbe ter si je kot glasbenik, zlasti pa kot izvrsten šahist, ustvaril sloves. Sodeloval jc svoj ča6 v orkestru ljubljanskega radia ter pri mariborski Glasbeni Matici. Bil je zelo plemenitega, ljubeznivega značaja. Oženjen je bil e gospo Anico, hčerko mariborskega industrialca g. Durjavc ter aa-pušča poleg žene se sinčka. Truplo pokojnika j« bilo prepeljano vMaribor, kjer bo pokopano, K*j mu cveti večna luč, preostalim naše sojalls, delo njegovega življenja na mah spremenila v kup kamenja in prahu... A koliko jih je že! Nosil je kmetič kamenje t njivice, on in ie njegov oče, rahljal je zemljo in Jo gnojil in pojil S svojim znojem. Kako niore razumeti, da je mogoče to njegovo njivico razriti s strelskimi jarki in poteptati zeleno setev v blato?! In vendar zijajo danes odprti grobovi sredi pšeničnih polj kritem Evrope. Podjeten mož Je pred leti »začel na svojo roko«. Delal J« neutrudno In sl ni privoščil ne oddiha, n« razvedrila, ker je vedel, da je čas denar In denar kri gospodarstva. A danes? Marsikdo od teh Ima časa na pretek, ker ga več ne more izrabiti za delo, pa tudi denar je zelo iipremenil svojo vrednost, odkar vemo, da ni mesta in ni stvari, kamor bi ga mogli brez nevarnosti naložiti. Uradnik sedi v pisarni in rešuje vloge, ureja spise. Bil je svoje dni prepričan, da je to zelo važuo, sla, najpomembnejše delo na svetu... In pesnik pregleduje svoje zbirke: svoje srce je položil vanje, leta io leta je ubiral strune, da bi zvenela pasem, ki jo Je posvetil svojemu idealu, nežno in ubrano. 2e je sanjal o slavi, ki ga čaka, o tisočih, ki se bodo trgali za njegova dela ... Zdaj je teh sanj konee. Kdo bo čital nežne stihe, ko poje deset tisoče topov m letal smrtno pesem milijonom ljudi! Športne vesti Kaker Je p* isgnbljenl tekmi s sarajevske Slavij« protestiral zagrebški Gradjanski, tako je zdaj protestirala po izgubljeni tekmi z BSKom tudi sarajevska Slavija. Sarajevčani trdijo, da bi bil moral sodnik prisoditi enajstmetrovko zaradi težkega prestopa v BSKovem kazenskem prostoru. Danes bodo na seji tehničnega odbora v Zagrebu razpravljali o protestu, ki ga jc zaradi tekme s Slavijo violiI Gradjanski. Jutri, aa prašnik, bodo v Zagrebu Imeli dve nogometni državno-prvenstveiu tekmi. Na igrišču Gradjanskega se bosta ob |>ol treh pomerila (ira-djanski in belgrajska Jugoslavija, po tej tekmi pa l>o«ta na istem igrišču nastopila BSK in Hašk. Gradjanski se Je po prvih neuspehih popravil ter im« zdaj priliko, da se z dvema novima točkama, ki si jih bo * l>oju zdaj s šibko belgrajsko Jugoslavijo skoraj gotovo osvojil, povzpne na drugo mesto na prvenstveni tabeli. Tekma je seveda važna ter sta se kluba dogovorila, da jo l>o sodil italijanski sodnik Scorzoni. V drugi tekmi, kjer se bosta srečala Hašk in BSK, ima sicer Hašk močno skromne izglede, da bi gi utegnil izboljšati položaj in ogroziti BSKovo pozicijo, toda »žoga je okrogla«, in kdor se spomni, da Hašk v Zagrebu tudi tedaj, kadar:je v najslabii formi, redno; zmaga, bo simpatičnim Haškovcem v jutrišnji težki t>orl>i vendarle priznal šanso in možnost, da zmagajo *iad odličnim nasprotnikom. — V Splitu boo ii let ulivali. Tega nam Je prav zares m pri naši teniški svesi naj puste zdaj pri miru, isto pa naj velja tudi za izgubljamo, potem naj rajši izgubi^ garnitura, manj neslavno bo odjekn ekipo pa hranimo za najvažnejše nastope v glavni terjiški seaoni! Morda se bodo po tem nepotrebnem, sramotnem |>orazu merodajni vodje našega teniškega športa vendarle spametovali v tem smislu! Rezultati včerajinjlh tekem so naslednji: Cucelli : Palada 6:8, 6:3, H:6, 8:6, Romanoni : Punčec 6:1, ft:6, 6:4, 6:8. Italijana sta torej zmagala skoraj brez truda. Madiartka vodi v tekmovanju ra »Donavski pokal«. Stanje je naslednje: A garniture: 1. Madžarska, 1, 1, 0, 0. 2:0, 2- Druga je Jugoslavija, 1, 0, 1, 0, 8:8, 1. Tretja je Romunija, 2, 0, 1, 0, 3:5, 1. B garniture so na tabeli trenutno razmeščene takole: 1. Komuni ja 2, 1, 0, 1, 5:2, 2. Druga Jugoslavija. 1, 1, 0, 0, 1:0, 2. Tretja Madžarska 1, 0, 0, 1, 1:6, 0. Jugoslovantki trniiki igralci Punčec, Mitič, Palada; Smerdu in Branovič odpotujejo danes opoldne v Budimpešto, kjer bodo igrali tekmo z Madžarsko za »Tropheo E. 43t. Za ta, pokal igrajo štirje igralci posamične, tekme ter dve tekmi t dvoje. Težko, Še bodo naši tamkaj opravili. Na nedeljski konferenci malega SE-pokala v Budimpešti je bilo sklenjeno, da bo tekmovanje pričelo 16. junija. To velja za madžarske in romunske klube, Jugoslovanski klubi pa bodo zaradi tega, ker bo tekmovanje pri nas pozneje končano, igrali IR. ali pa IB. junija. Važno je, da boda — po nedeljskem sklepu konference — igrale vie Iri driuve t tremi klubi/ .. 1111 1 ■ Umetnotlno tgodoviniko druitvo sporoča pri-glašencem, da je izlet na Sv. Goro zaradi znanih razmer odpovedan. Prispevki ra vračajo, lada Je šibek že davno do-akima Igral-ožno jih bljati. ne-ih Kraj Barometer-sko stanje Tempe- ratura v C' p* K a > K •3 e i = It Veter amer, jakost) Pada- vine • » n • r: < S 35 C ai/iu s « t Ljubljana 7i2-3 <1-4 i-6 ■ii. 10 0 9-5' dež, Maribor 762-0 15-0 7-0 3 s, 10 dež Zagreb 762-9 »2-0 10-0 90 6 0 — — Belgrad 763-, 20-0 9-0 70 1 0 — mm Sarajevo 765' lQ-0 4-0 80 4 0 — — Vis 76/3 16-0 11-0 60 SE, — _ Split 76 4*7 '20-0 13-0 <0 4 SSE, 10 dež Kumbor 764-0 20-0 12-0 80 6 N, _ _ Rab 761-6 18-0 130 60 8 SSE, — — Ootrovnik 763-7 iy*o u-o 60 3 NE, — — Vremensko poročilo r ~ V. »Slovenskega doma« Vremenska napoved: Deloma oblačno, nestano- vitno vreme. Koledar Danes, sreda 22. maja: Milan. Četrtek, 23. maja: Sv. Keinje Telo. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Pkcoli, TyrŠCva ccšta 6; mr. Hočevar, Celovška c. b2; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta 48. Mojstrski tečaj za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. Kralj, banska uprava je obvestila Zbornico za TOI, da bo v primeru zadostnega števila priglašencev 14-dnevni tečaj za one obrtniške mojstre brivsko-frizerske, stavbne, lesne in kovinarske stroke, ki že poučujejo na strokovnih nadaljevalnih šolah. Tečaj ima namen, da dopolnilno usposobi mojstre za pouk. Vršil se bo od 8. do 20. julija po 6 ur dnevno. Kralj, banska uprava bo podelila udeležencem podpore po 300 din. Nekolkovane prijave za tečaj se morajo vložiti najkasneje do 10. junija 1940, na VIII. oddelek kralj. ban. uprave. Zbornica opozarja mojstre, ki že poučujejo na obrtnih nadaljevalnih šolah, da se prijavijo za ta tečaj. Podrobnejša pojasnila dobe pri Zbornici. Izredno zanimiv koncert se nam obeta prihodnji ^ponedeljek v veliki filharmonični dvorani. Ta večer bo nastopila na samostojnem koncertu koloraturna sopranistka gdč. Ksenija Kušejeva. Koncertna pevka je naša rojakinja, ki je uživala svoj prvi pevski pouk pri ge. Foedransgergovi na ljubljanskem konservatoriju. Nato je odfla v inozemstvo ter nadaljevala in končala pevski študij kot koloraturna sopranistka v šoli ge, Danielli ha Dunaju. Njen program, ki sf ga je določila za ponedeljkov koncert, ji bo dal obilo prilike, pokazati iepoto in pevsko tehniko njenega glasu. Na koncertu bo sodeloval kot solist in spremljevalec pianist Pavel Šivic, pa tudi klarinetist M. •Rmrhar.' ZiifPtek konerta bo ob 20, vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. KVarh«. Dijaška predstava. Cene globoko znižane od 14 din navzdol. ^ Sobota, 25. maja: »Severn lisica«. Red B. OPIRA — začetek »b I zvečer: Sreda, 22. ma|a: »Kleopatra«. Red A. četrtek, 23. maju: >Modra roža«. Red Četrtek. Petek, 24. maja: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 25. maja: »Evgenij Onjegin«. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje ruskega baritonista Borisa Popova. Repertoar Narodnega gedatifta v Mariboru Sreda, 22. maja: Zaprto. čertek. 23. maja ob 20: »Izdaja pri Novari«. Znižane cene. Zadnjič. Otroke bodo cepili proti daviei Varnostno cepljenje proti davlci Je odredilo mestno poglavarstvo na podlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni in odredbe kr. banske uprave P. m. 42-6 z dne 27. marca 1940 in YI-2 205 2. K temu obveznemu cepljenj« je treba pripeljati vse otroke od dopolnjenega drugrega leta do dopolnjenega 10. leta starosti. Cepljenja bodo oproščeni le tisti otroci, ki bo pri njih uradna zdravniška preiskava ugotovila upravičen vzrok oprostitve. Cepljenje šolske mladine bo v Šolskih prostorih, predšolsko mladino pa je treba pripeljati k prvemn cepljenju v dnevih od 27. maja do 6. junija na mestni fi-zikat v Mestni dom od 9. do II. dopoldne in od 16. do 18. popoldne. Z ozirom na pogoste pojavljanje device v Ljubljani, posebno pa še zaradi možnosti še večjega razširjanja fe bolezni v primeru morebitne evakuacije otrok, je tako zaščitno cepljenje za otroke življenjskega pomena, samo po sebi pa ni združeno z nobeno nevarnostjo za zdravje. Uspeh ima le tri-kratko zaščitno cepi jel je v presledkih 15 dni. Ker se davica ponavlja, je treba pripeljati k ccpljenju tudi vse tiste otroke, ki so bolezen že prestali. Neopravičen izostanek ali orekini-tev obveznega cepljcnja bo po zagonih strogo kaznovano, Dve Ameriki: bojaželjna in miroljubna Kakšnega mnenja so nekateri škof je, znanstveniki, študentjein državniki Več kot polovico sveta danes obrača svoje oči v Ameriko in upa, da se bo tudi ona udeležila alf vsaj nekoliko odločneje posegla v sedanjo evropsko vojno, menda zato, da bi jo bilo prej konec, ko je tako kruta in krvava. Ljudje se ne sprašujejo več po tem, kdo je te vojne kriv, pač pa bi neizrečeno radi le to, da bi se čim prej končala, ali pa, da se vsaj ne bi razširila na druge dežele, kjer imajo danes hvala Bogu še mir. Zato svetovna javnost z velikim zanimanjem zasleduje po časopisih poročila, ki govore o stališču Združenih ameriških držav do sedanje vojne. Toda še danes ni čisto jasno, kam se bo obrnila ameriška tehtnica, ali na stran vojne ali miru. Del javnosti se namreč na vso moč zavzema za to, da se Amerika evropske vojne ne bi udeležila in ostala strogo ob strani, drugi pa spet 'naravnost zahtevajo od odločujočih krogov, da jte treba takoj napovedati Nemčiji vojno, ker da se utegne zgoditi, da Nemčija postane nevarna celo Ameriki, če se ji posreči, da se ji dovolj približa in jo zgrabi na občutljivem koncu. Zanimiva so naslednja mnenja, ki so jih zadnje dni izrazili med drugimi metodistični škof James Kenon iz Ritchmonda v državici Virginiji, potem nekateri ameriški znanstveniki ter končno tudi še ameriški študentje, ki v teh nevarnih časih hočejo tudi priti do besede in bi seveda celo radi odločali. Omenjeni škof James Kenon je, kakor porpčk angleška agencija Reuter, poslal ameriškemu zunav njemu ministru Cordellu Hullu pismo, v-katerem ga prosi sledeče: »Zastavite .ves spoj vpliv, da predsednik »*» kongres napovesta \-ojno 'Nemčiji.* Italijanska uradna agencija Stefani pa poroča iz Washingtona toie:. , . Ameriško mnenje o tem, kdo bo zmagal v sedanji vojni To vprašanje je zastavil Gallupov »Urad e« favno mnenje« Amerikancem, ki ee za dogodke v Evropi vedno bolj zanimajo. Na to vprašanje so Amerikanci, ki gledajo na vojno samo z gospodarskega vidika, odgovorili takole: 55% jih misli, da bodo zmagali zavezniki, 17%, da bo zmagala Nemčija, 28% pa jih nič ne misli ali pa se ne morejo odločiti, kaj gaj bi mislili. , Potem je dr. Gallup zastavil Amerikancem še vprašanje, kaj mislijo, ali bo Amerika vstopila v vojno ali ne. Na to vprašanje jih je 51% odgovorilo z da. Zanimivo je, da je meseca oktobra z da odgovorilo na isto vprašanje 46% Amerikancev, meseca februarja pa samo 32%. Kakor vidimo, je razlika med februarjem in sedaj precejšnja. Te številke veljajo za čas, ko Roosevelt še ni govoril ’in še ni postavi) znanih zahtev za državno obrambo. Morda je značilno to, da so 16. maja v Newyorku ob priliki neke tekme peli narodno himno, kar se ob takšni priliki še ni zgodilo od svetovne vojne sem. ■ t (d) Predsedniku VSA Rooseveltu je bila poslana prošnja, ki jo je podpisalo 500 ameriških znanstvenikov in ki zahteva, da Združene ameriške države ne bi -bile potegnjene v sedanjo evropsko vojno. Z druge strani je tudi Trgovska zbornica Združenih držav poslala prošnjo na .pristojna me- Slika IHIMMBd vmešavanju UgA edntk Roosevelt tual od tfijaštva v, sedanjo vojn elt pa je prejel sta proti v brzojavko tudf od dijaštva Harvardske 'univerze. V njej študentje prosijo, naj bi se USA ne vmešar vale v vojno. Enake prošnje prihajajo tudi z drugih ameriških visokih šol, razen tega pa je izrazilo isto mnenje baje še okoli 200 ženskih organizacij. Na drugačne struhe pa je ubral na primer predsednik ameriške države Koltfmbije V svOjem zadnjem govoru, V; katerem je med drugim dejal: »Vsa Amerika se mora složno oprijeli posla, da bi bil bodoči, svet svoboden in bi spoštoval pravo zaradi boljše usode človeštva. To je želja, ki jo Kolumbija danes izraža skozi usta prvega uradnika republike.* Vse -te vesti, so po svoji .vsebini torej dokaj različne. Kmalu se bo morda le moralo pokazati, kdo bo tudi v Ameriki zmagal, ali pristaši vojne, ali pa tisti, ki si prizadevajo, da bi vsaj na zahodni zemeljski polobli vladal čiindlje mir, Že ga že ni bilo mogoče na noben način ohraniti na evropskem koncu; ...... š 1 ;■ Pariški Časopisi izhajajo samo la m Arah straneh Precejšnje presenečenje*je vžbiidiio te dni poročilo, ki >0 ga objavili ‘vsi pariški listi in ki se giasj: ji ■ ( : j.i. ■ \ \ : ; 1 »Po sklepu sindikata pariškega časbpisja'bodo pariški -listi fzhdjalr Od 21. maja dalje na dveh straneh., Ta ukrep ima namen, da'Se prihrahi transport' časopisnega papirja ter da se tako razbremeni tudi' ta služba, da.bi se mogla*izključno-.baViti-z narodno obrambo. Ukrep bo ukinjen, čim bodo razmere to dovoljevale in to bo čim prej*'1 * - " * ' ' 1 Da je ta odločitev prišla z višjega mesta, dokazuje že dejstvo, da je -bila objavljena v vseh časopisih- dobesedno enako. Morda > so poleg tega glavnega še kakšni drugi razlogi, zakaj je bolj pametno, da bodo pariški časopisi v bodoče izhajal' samo še na dveh straneh. Najbrž večji obseg tudi ni potreben, kajti danes so v časopisih najvažnejša poročila z bojišč, posebno, še -za takšno državp, ki . je sama v vojni. Za uradna poročila, ki so tako in tako precej kratka, zlasti če so .neuradna, pa dve strani časopisa več kol.zadoshijdfa. fn končno najbrž tudi uredniškega Osebja hi piva v prOveč-na raz- polago, ker pri vpoklicih tddi časnikarji, nišo bili izvzeti in so jih pri vsajtem večjem časopisu pustili le toliko, kolikor je nujno potrebno* da list še more izhajati. Šaj se je‘ to zgodilo čelo v državah, ki so uevtralnfe In še ni bilo mobilizacije. I. glavni prvenstveni turnir za 1.1940 C$Kf Ljubljana Imena Šorli . šiška . Furlani . . , Puc . , Germek , . . Hren . . . . Arigler jun. . Berčič . . . Samobor , , Čobal . - , , prof. Čop . . Pintarič , . , 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Točke */. 1 1 1 1 1 1 9V. 1 1 1 1 0 1 1 ' 9 1 1 0 1 1 1 .1 , 8 */. 1 1 1 l 1 1 8 1 V, 1 1 -1 0 1 6 4 ■ 1 V. 1 0 1 1 5*7. 0 ■ 1 't, 1 1 0 . 4. . 0 ■ .0' iii;. h v« •4 0' . Vv, 11 ■ ‘f 1* tli li i, m>4 ' • 1 0 0 t 0 ■ v 0 J 3 0‘ 0 0 v, 0 m i : .2‘Jr. 0 1 i V* p o ■ 21/, r Kakor je s tebele razvidno, je osvojil naslov prvaka za 1. 1940 Jože Šorli, ki je oddal samo 1 in pol točke, drugi je bil Šiška, ki mu je pa »donja kuča« pokvarila račune. Tretie in četrto mesto si delita nacionalni mojster Furlani in mladi Puc, ki še veliko obeta: nabrala sta vsak po osem točk. Furlani je capravil proti Šiški in Šprlijti, posebno pa proti Berčiču prvo mesto. Ambiciozni Germek se je lepo . afiniral kot prvoraeredni igralec. Hren'-’Lado je nabral polovico možnih točk -m je edini' razen Šiške, ki proti Šorliju ni izgubil. Arigler jun. Berčič in Samobor bi zaslužil boljše mesto, dosegli so vsak štiri točke, kar ravno zadostuje, da so se obdržali v prvem razredu. Sledi Čobal. 3 točke, edini, ki je porazil Šiško, Tabelo zaključujeta- prot. Čop in Pintarič, ki bi pa oba zaslužila-več točk-po svoji igri. Ob reki Meusi so nemški motorizirani oddelki naleteli na številne močne utrdbe, ki pa niso mogle zadržati njihovega prodiranja. Slika predstavlja eno takšnih utrdb. Kaj se je vse podražilo V zadnjih desetletjih živo srebro kot je danes — I kg stane 160 V sedanjem času, ko v Evropi razsaja neizprosna vojna, to »sladkost« okušajo brez dvoma ne samo tiste države, ki 6e same vojskujejo, pač pa tudi druge, ki jim je bilo dozdaj še prizaneseno in se lahko še vedno tolažijo s tem, da so in hočejo ostati nevtralne, ali vsaj nevojskujoče se države. Posledice vojne se že kaj kruto kažejo tudi na gospodarskem polju in jih tudi tu ni mogoče zabrisati. Menda nikjer v Evropi niso cene raznim pridelkom in proizvodom ostale takšne, kakor so bile pred sedanjo vojno, pač pa 60 neverjetno poskočile, tako da so revnejši sloji zares lahko v velikih skrbeh, kaj bodo jutri jedli. Cene ps niso poskočile samo živilom, pač pa tudi raznim industrijskim proizvodom, pa čeprav ne služijo tako neposredno vojnim namenom. Tako -sc zdi kaj čudno, da se navijale« cen niso mogli zdržati niti od tega, da ne bi podražili celo živega srebra. Saj ta ruda vendar ne igra nobene vloge v-vojni’. Države,-ki imajo na'svojih tleh živosre-bme rudpike, pa hočejo tudi s to rudo nekaj več zaslužiti na račun vojne. Največ živega srebra imata v Evropi Španija in Italija (odkar k njej spada idrijski rudnik), prav precej pa ga ima tudi Slovaška Torej same države, ki se vsaj dozdaj še ne vojskujejo, čutijo pa ravno zaradi vojne v drugih krajih potrebno, dp tudi z Živim srebrom čim več zaslužijo. Po zadnjih poročilih se je cena živega srebra zy;šala na 128 dolarjev, za steklenico. Italija jn I .. ' lil i " I I ■' ■ " H Nenavadna je v Litvi cvetoče drevje Kljub temu, da potekajo že zadnji dnevi maja, se vreme še kar ne more prav ustaliti. Pa pri nas že še gre za silo, le zadnjič, na binkoštno nedeljo, so tudi v Sloveniji ponekod doživeli silovito neurje, ki je s cvetočega drevja zbilo vse cvetje, namesto njega pa s točo pobelilo vrtove. Kakor pa kažejo vremenska poročila, je bilo ponekod drugod po Evropi še malo hujše. Tako poročajo na primer Iz Litve, da je tam zdaj, sredi maja, zavladala kar pravcata zima, ki je naredila po poljih in vrtovih ogromno škodo. Približno tri četrtine cvetočega drevja po vrtovih je popolnoma uničenega zaradi mraza in je z njega odpadlo vse cvetje. Tako bodo letos Litvanci pridelali bore malo hrušk, jabolk, sliv, češenj in podobnih dobrot. Zganle in kolera Včasih je bila znana popevka, da je »žganje dobro žoper kolero*. A medicinska veda ne sogla- me-raz- ša s .tem receptom. Kakor poroča »Švicarski dicinski tednik«; je leta 1848, ko je kolera hudo ' sajala, pomrlo za kolero vprav največ ^pijancev. Tu-; di slavni Robert Koch, ki je odkril bacile jetike, fe" že dognal, dh pbbira kolera vprav tiste, ki po-I pijejo dosti alkohola, kar so mu potrdili preizkusi , s kunci. Omenjeni tednik poroča dalje, da so raz-: iskovanja dognala, da tudi pljučnica pobira več pivcev kot, abstinentov. V 3400 primerih pljučnice je pomrlo 22% takih oseb, ki so malokdaj pile ali ki sploh niso uživale alkohola, dalje 34% takih, ki so alkohol zmerno pile in 49% takih, ki so bile vdane pijančevanju. Dokazano je tudi, da različni serumi zoper bolezni alkoholikom ne zaležejo tako . kot obstinentom ali zmernim pivcem. na račun vojne še ni bilo nikdar tako drago dinarjev Španija — torej državi ,ki sta glede proizvodnje živega srebra na prvem mc6tu — sta 6e svoj čas ločili od londonske borze in začeli nato trgovati z holandskim Anversom. Razmere se zdaj, ko je tudi Holandija padla V nemške roke, najbrže niso dosti spremenile, le za hip se je trgovina morda ustavila, kajti Italija, Slovaška, pa tudi Španija so vsekakor naklonjene Nemčiji in ji ne bodo delale na trgovinskem polju najbrž nobenih težav, posebno ne, če bo šlo za kaj tako »brezpomembnega« kot je živo srebro. En kilogram živega srebra stane v našem denarju približno 160 din, kar pomeni najvišjo ceno v zadnjih desetletjih. Kako je z živim srebrom na Slovaškem Na Slovaškem ga pridelujejo v rudarskem zavodu v kraju Koterbachy. Tamkaj kopljejo namreč tudi železno rudo, ki vsebuje prav precej živega 6rebra. Za Handlovo je ta zavod največji na Slovaškem. Specialen je rudnik Mariabana, kjer imajo dve velike peči s kapaciteto 40 ton zemlje, ki vsebuje 0.6% živega srebra v 24 urah tako, da dnevna proizvodnja lahko znaša 240 kg živega srebra. Ta zavod je last francoske družbe »Societč Miniere Le C-nabre« v Parizu. Zdaj delajo na to, da bi rudnik prešel v slovaške roke in da bi se izvršile potrebne investicije za povečanie proizvodnje. Nahajališča živega srebra so dalje na Slovaškem pri Gelnici in pri Nižni Slani, kjer-60 to rudo kopali pred 30 leti, pozneje pa so to delo opustili ker ni kazalo, d^ bi imelo kaj prida uspeha. Kakor se vidi iz vsega tega, spada v gospodarski načrt Slovaške republike med drugim tudi povečanje proizvodnje živega srebra, posebno, ker 6e zdaj zaradi vojne nudi prilika, da ga proda za takšno ceno, kakor ga ni že desetletja. Torej vojna za.vse le ni 6laba. Program radio Ljubljana Sredo, 22. mnja: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila — 7 15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Zborovske pesmi (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Kmečki trio — H Poročila — 18 Mladinska ura: »Jurij Šubic, slov. slikar. Igra, napisal Arnošt Adamič. Izvajajo člani radij, igral, družine — 18.40 Po Danski in Norveški (dr. B. Škerlj) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. urn: Ilrvatski sabor 1861 idr. N. Lalič, Zgb) — 19.40 Objave — 19.50 V okviru protituberku-loznega tedna (primarij dr. T. Furlan) — 20 Pevski zbor »Cankarc — 20.45 Valčkovi prvaki (plošče) — 21.15 Tamburnški orkester (L. Kar-melj) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Operetni venčki (plošče). Drugi programi Sreda. 22 maja: Belgrajska kratkovalovna postaja (4918 19 69 m): 19 40 Poročila v slovenščini. Belgrad: 20 Gledališki prenos. — Zagreb: 20.30 Ljubljana. — Sofija: 19.50 Opera — Praga: 20.05 Filharmonični koncert. — Trst-Milan: 21 20 Lahka glasba. — Rim-Bari: 21 Simlooični koncert. — Florenca: 21 Gounodova opera Faust — Budimpešta: 19.30 Musorgskega opera »Hovanščina«. — Bero-miinster: 20 55 Jodlerji. — Bukarešta: 20 Audra-nova opereta »Maskota«. mičHč ‘>P ' M Bela Kun, madžarski komnnist, je uprizoril vstajo na Ogrskem. ■fn prvi poskus za uvedbo komunističnega reda v Srednji Evropi je preplavil državo s krvjo. Do drugega pokolja pa je prišlo, ko ao beli trebili komuniste. . • „,,<•» j Ko je Bela Kun vladal V Budimpešti, je prišlo našemu tamoš-njemu dopisniku Edwardu J. Bingu na misel, da bi se pogovarjal i Leninom in Trockijem v Moskvi, na daljavo teč kakor 1000 irtilj in aicer po budimpeštanski radijski postaji, ki naj bi posredovala izmenjavo vprašanj in odgovorov. Spravil je skupaj zanimiv pogovor i obema komunističnima voditeljema, ki sta na Bingova brezžična vprašanja natančno razlagala svoje nazore o tedanjem stanju. Bing je razgovor, ki je obsegal okoli 2000 besed, po brzojavu prenesel iz Budimpešte v London. Mi smo ga dobil’ šele po dveh dnevih v preeej okrnjenem stanju. Po radiu smo poslali besedilo v Newyork in tri dni pozneje sem od sovjetskega zunanjega ministrstva dobil prvo brzojavko, ki nas je po revoluciji dosegla naravnost. Potrebovala je do Londona tri dni in me je opozarjala na to, da so tri besede v pogovoru, kakor smo ga mi po radiu dajali v Newyork, napačne. Spremenili so jih pri prenosu iz Budimpešte. Sovjeti so nas prosili, naj poskrbimo za potrebni popravek, toda razgovor je bil objavljen tri dni prej in napake so bile same po sebi nepomembne, moskovska radijska postaja jn ujela besedilo pogovora, ko, so ga prenašali i* Londona v Newyork in ga po besedah primerjala s izvirnim besedilom izvajanj Lenina in Trockega. Spomladi leta 1920 jo na Irskem znova izbruhnila vstaja sinn-feinovcev. ’ * .' v j Dva urednika is Dublin Castleja — Alanabclln in pooblaščenca Redmodna — so umorili. Sinnfeinovet so tu' pa tam napadali podeželske policijske postaje ip prisilili angleško vlado, da jih je morala več kakor 300 izprazniti ter S tem pusjiti podeželje brez policijskega Sir John Tavlor, državni podtajnik za Trsko, je bil prav za prav gapri ,v> Dubtip Cpstleju. Kadar je obiskal sedež podkralja, se je vozil v oboroženem avtomobilu. Včasih «o sinnleinovei obstreljevali Dublin Castle, sedež angleške vlade. To je bilo nadaljnje krvavo razdobje sedeiustoletnoga boja med Trsko in Anglijo. Aprjla sem šel, na Irsko. Arthur Griffzath, ustanovnik sinnlei-noveev in podpredsednik »Irske republike«, ter Desmond Fitzgerald. propagandpi minister* sta bil* glavna voditelja gibanja in sta se skrivala pred angleško policijo. Nekaj ur po mojem prihodu v hotel »Gresbnm« je skrivna sinnteinovska služba obvestila njihovo organizacijo, da sem jaz v mestu. Nepoznan glas je dejal po telefonu; »Gospod Desmond Fitzgerald vas bo v nedeljo poiskal v hotelu* če tam fe kaj do tega, da bi govorili z njim.« Toda - Fitzgerald se ni prikazal. V ponedeljek me je tujec spet poklical, do bi mi pojasnil, zakaj K* ni bilo: »Poglejte, policija bi ga bila t nedeljo zjutraj skoraj ujela. Za dva koraka se ji je izmuznil. Ne vemo, kje je zdaj. A bo že spet prišel, bridko bo varno.« Naslednje popoldne mi jo fant fz hotela sporočil, da želi govoriti z menoj »neki mož«. Mož je stopil v sobo in se mi je predstavil kot Desmond Fitzgerald. Bil je to vitek možak pri kakih 35 letih, peščenobarvnih las in obraza in vlekel je noge za seboj. Ob velikonočni vstaji leta 1913 je bil ranjen in je prebil skoraj dve leti v ječi. Zdaj se je policija zanj kar najnujneje »zanimala«. Fitzgerald se je zarežal in dejal: »Da. v nedelje zjutraj bi me bili skoraj imeli. Ušel sem samo t spodnji obleki, v copatah in dežnem plašču. Po navadi menjam ■it. ležišče trikrat na teden. Mi, ki smo »na poti«, imamo stotino bivališč na razpolago pri tistih, ki so z nami in stanovanjc kar menjamo. Po navadi spim oblečen na počivalniku, zavit v odejo. Oe je nevarno, odejo lahko skrijejo, od gosta pa ni sledu. Tudi moj urad* je vedno na romanju. Imam več stenografov in pisalnih strojev ter rnzmnoževalec za našo poročevalsko službo. Pisarno smo ta teden že štirikrat preselili. V nedeljo zjutraj sem eb treh slišal, da je pripeljal mimo hiše. kjer sem prebival, tovorni avtomobil. Nekdo je angleški vojaščini nekaj namignil. Izmuznil sem sc zadaj iz biše ter se vso uoč skrival v hribih, ker so krog in krog Dublina postavili obroč čet. Vprašal sem Fitzgeralda, kako je mogel tvegati, da me je poiskal v najbolj znanem dublinskem hotelu. Odgovoril mi je: »Navadna policija ni s srcem v službi. Le redkokdaj sc vmeša, Še nima izrecnega poyelja za zapor. Bati se moramo pa vojaških patrol in civilnih detektivov, ki imajo izrečna zaporna povelja za nas.« Trkanje na vrata je ustavilo Fitzgeraldovo pripovdovanje. Na hodniku je stal sinufeinovski stražnik in me prosil, naj povem Fitzgeraldu. »da stojita dva doka (detektiva) pred hotelom«. Fitzgerald se je zasmejal: »Takoj moram iti. Če vas jutri popoldne ne bom mogel obiskati tu. potem sl zapomnite moj novi naslov: Ječa Wormwood-Scrubs. Kolikor vem, so mi prihranili celico na južno stran.« Dve minuti potem. ko. je Fitzgerald odšel, je fant iz hotela sporočil, da čaka neka »deklica« s pismom za gospoda Fitzgeralda. Nepojasnjeno je ostalo, ali je to bila detektivska past. da bi izvohali Fitzgeraldovo nahajališče, in pa odkod je fant vedel, kam naj nese sporočilo. Toda prihodnje popoldne je Fitzgerald zadovoljen prišel in me odpeljal na pogovor z Arthurjem Griffithom, predsednikom sinn-leinovcev. Šla sva po zadnjih stopnicah, potem čez prehod in stopila v voz, ki naju je pripeljal do hiše na rob Dublina. Ko sem leta pozneje spet videl Desmonda Fitzgeralda, je vodil zunanje ministrstvo svobodne jrske države. Griffith je bil rejen mož širokega pogleda, nepomembnega tl- deza, govorit je naglo in dosti: Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Jože Kramarič; — Izdajatelj: In*. Jože Sodja. - Urednik« Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Ilesečna naročnina 12 din, sa inozemstvo 29 din. Uredništvo; Kopitarjeva nlica t-llL Telefon it. 4001 do 40»5. Uprava; Kopitarjeva nlica C.