58
in Franc b a T i č. Novica r a n đe l o v i ć in Danijela a v r a M o v i ć sta pripravila pregled endemo-reliktne flore 
gorovja Balkan. O antropogenih vplivih na floro in vegetacijo planine Rudine v Srbiji so poročali Novica 
r a n đe l o v i ć, Violeta M i l o s a v l e v i ć in Bojka b l a g o j e v i ć. Mitja k a l i g a r i č, Sonja š k o r n i k , Nina š a j n a , 
Klemen e l e r , Franc b a T i č, Matej v i D r i H so v dveh referatih predstavili metodo funkcionalnih tipov in 
Grimove ekologije ter lastne izkušnje z uporabo omenjene metode pri preučevanju vegetacije. O okolj-
skih značilnosti in makrofitih presihajočih vodotokov Notranjskega podolja, Dravskega polja in o vzorcu 
pojavljanja makrofitov v reki Ljubljanici so v treh refaratih poročali Nina k r ž i č, Alenka g a b e r š či k , 
Urška k u H a r , Mateja g e r M , Olga u r b a n C b e r či č, Miran r e č e l j in Georg A. j a n a u e r . Branka Tr ča k in 
Mitja k a l i g a r i č sta prikazala rezultate kartiranja habitatnih tipov Kraškega roba.
Prispevke na posterjih so imeli: Antun a l e g r o , Sandro b o g D a n o v i ć: Valantia hispida L. (Rubiace-
ae) v termofilni vegetaciji otoka Visa na Hrvaškem. Lea a T a n a s o v a , Nejc j o g a n : Morfometrična ana-
liza rodu Gymnocarpium v Sloveniji. Danijela a v r a M o v i ć, Dragan s P a s i ć, Novica r a n đe l o v i ć: Pomen 
valorizacije zavarovanih naravnih vrednot jugovzhodne Srbije. Branko b a k a n : Prispevek k poznavanju 
plevelne flore Prekmurja. Slavko b r a n a , Ivana r e š e T n i k : Ophioglossum vulgatum L. (Ophioglossaceae) 
v Istri na Hrvaškem. Mateja Co j z e r : Prilagojen slikovni ključ za določanje gozdnih praproti. Alenka 
g a b e r š či k , Urška k u H a r , Mateja g e r M , Olga u r b a n C b e r či č, Nina k r ž i č: Kakovost vodnega okolja in 
makrofiti vodotokov na območju Slovenije. Tine g r e b e n C , Dalibor b a l l i a n , Gregor Bo ž i č, Tone W r a -
b e r , Hojka k r a i g H e r : Primerjava genetskih struktur avtohtonih populacij Hrvaške in Altajske sibireje 
z uporabo metod molekularne analize DNK. Boža j a n ž e k o V i č, Bernarda k o r e z : Bibliografija Maksa 
Wraberja. Miha k o C j a n : Pot skozi prehodna barja pri Nadgorici. Andrej Ma r T i n či č: Značilnosti biotske 
pestrosti mahovne flore Slovenije. Božena M i T i ć, Ana k a j f e š , Petra Ci g i ć: Flora Stupnika in okolice 
(severozahodna Hrvaška). Vid Pr e l o ž n i k : Uporaba vegetacijskih elaboratov pri gozdarskem načrtova-
nju v GGO Nazarje. Iztok Sinjur: Dendroflora Mokrca. Boštjan s u r i n a , Tone W r a b e r : Fitocenološke in 
okoljske razmere ostnatega šaša (Carex mucronata) na Snežniku (jugozahodna Slovenija, Liburnijski 
kras). Nina š a j n a , Maja H a l e r , Sonja š k o r n i k , Mitja k a l i g a r i č: Sezonska rast in prezimitev neinvaziv-
nega neofita vrste Pistia stratiotes L. iz JV Slovenije. Sonja š k o r n i k , Nina š a j n a , Helena r i ž n a r , Mitja 
k a l i g a r i č: Razmerje med svetlobnimi pogoji in floristično sestavo v gozdnatih travnikih ob reki Dravi 
pri Ptuju (SV Slovenija). Ivana v i T a s o v i ć k o s i ć, Mihaela b r i T v e C , Ivica l j u b i či ć: Flora in vegatacija 
pašnikov ob Slumu (Istra). Marko z e b e C , Marilena id ž o j T i ć: Gostitelji in razširjenost navadnega ohmelja 
(Loranthus europaeus Jacq.) na Hrvaškem. Kurt z e r n i g : Phleum alpinum group (Poaceae) v srednji Ev-
ropi. Branka Tr ča k , Nejc j o g a n in Mladen k o T a r a C : Pomembna rastlinska območja (IPA) v Sloveniji.
Ekskurzija na Ribniško Pohorje, predvidena za nedeljo, 18. septembra, je zaradi vztrajnega dežja in 
mraza žal odpadla. 
V a l e r i j a B a B i j
Srečanje slovenskih botanikov, Ljubljana, 19. 11. 2005
Letošnje srečanje botanikov je bilo posvečeno prof. dr. Andreju Martinčiču ob njegovi 70 letnici. V 
mrzlem sobotnem jutru 19. novembra 2005, se je na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete zbralo 
lepo število slovenskih botanikov (na seznamu prisotnih preštejemo več kot 50 udeležencev). Tako šte-
vilna udeležba že sama po sebi predstavlja svojevrstno priznanje profesorju Martinčiču, njegovemu delu 
in vsestranskemu doprinosu botaniki. Poznamo ga kot odličnega sistematika, fitogeografa in rastlinske-
ga ekologa. O njegovem bogatem znanstvenem opusu več kot zgovorno priča 175 bibliografskih enot. 
Letošnjega jubilanta večina predavateljev tudi osebno pozna, zato so vsi po vrsti ob predstavitvi svojega 
znanstvenega dela nekaj besed namenili tudi svojemu poznanstvu in sodelovanju s prof. Martinčičem.
Miscellanea

59
Pozdravne besede nam je namenil predsednik Botaničnega društva Slovenije prof. dr. Tone Wraber. 
V nadaljevanju je spregovoril o delu nedavno preminulega prof. Mirana Vardjana ter nas spomnil na 
častljivo obletnico, še vedno aktivnega akademika Ernesta Mayerja. Letos je dopolnil 80 let dr. Milan 
Piskernik. Njegovo življenjsko pot in strokovno delo je predstavil akademik Mitja Zupančič.
Svoje prvo srečanje z letošnjim slavljencem in kasnejše sodelovanje z njim nam je na simpatičen 
in duhovit način opisala prof. dr. Alenka Gaberščik. Prof. dr. Andrej Martinčič se je za izkazano čast 
zahvalil občinstvu, z nami delil še nekaj utrinkov iz minulega časa ter nas tako obogatil z nekaterimi 
svojimi življenjskimi izkušnjami.
Univerzitetni učitelj in predstojnik katedre za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin 
na Oddelku za agronomijo prof. dr. Franc Batič je precejšen del svojega predavanja posvetil metodologiji 
raziskav lišajske flore in vegetacije v Sloveniji. Pri kartiranju lišajev, kot zelo uporabnih bioindikatorjev 
stanja okolja, je predstavil različno intenzivne metode kartiranja epifitskih lišajev in prišel do sklepa, 
da se tudi z enostavnimi metodami lahko pride do znanstveno primerljivih in relevantnih rezultatov. 
Takšne metode so uporabne zlasti ko obdelujemo večje geografsko območje in smo omejeni s časom in 
strokovnim kadrom.
O pomenu in praktičnosti kartiranja habitatnih tipov nas je seznanila mag. Ivana Leskovar z Minis-
trstva za okolje in prostor. S takšnim načinom kartiranja, ki temelji pretežno na rastlinski odeji, pridemo 
do zelo uporabnih izdelkov za širšo strokovno javnost, strokovnjakom pa dovoljuje delo na različnih 
nivojih, saj je klasifikacija habitatov zasnovana hierarhično. Velja poudariti, da je metodologija izredno 
uporabna pri delu na odprtih, negozdnih in poseljenih območjih (1/3 Slovenije), kjer se pogosto sreču-
jemo z mozaikom različnih združb in z malopovršinskimi združbami (prodišča, obpotja), ki bi jih bilo 
težko in zamudno kartirati kot vegetacijske enote tudi na kartah največjega merila (1 : 5 000), rešitve 
prinaša tudi pri kartiranju različnih faz v razvoju vegetacije, ki jih fitocenologi težje opredelimo (in 
omejimo), npr. z grmovnicami zaraščene senožeti. Rezultati kartiranj habitatnih tipov so dobra osnova 
za določitev naravovarstveno pomembnih območij in njihovo upravljanje ter za sprejemanje odločitev 
pri prostorskem načrtovanju.
Kako biologijo lahko uporabimo v aplikativne namene pri sanaciji posledic neprimernega kmetova-
nja, čiščenju odpadnih voda in preprečevanju škode pri poplavah nam je na primerih iz prakse, z zanimi-
vo grafično predstavitvijo, zelo jasno in razumljivo ponazoril dr.Danijel Vrhovšek in poudaril dejstvo, ki 
ga tudi strokovnjaki in znanstveniki pri svojem delu včasih pozabljajo: narava je najboljša učiteljica, ki 
človeku ne ponuja samo zgleda pri njegovih početjih, ampak zna njegove napake tudi popraviti. Opisal je 
tudi možnosti in načine revitalizacije vodotokov, ki so bili z enostranskimi posegi (melioracije, kanalizi-
ranje) povsem uničeni, čeprav nekateri z izjemnimi ekosistemi in redkimi vrstami rastlin in živali.
Dr. Lado Kutnar iz Gozdarskega inštituta Slovenije nas je seznanil z analizami pestrosti mahovne 
flore na ploskvah za intenzivni monitoring gozdnih ekosistemov (IM-GE), v katere je aktivno vključen 
tudi jubilant, prof. Andrej Martinčič. 
Raziskave v Sloveniji potekajo na 11 IM-GE ploskvah v različnih fitogeografskih območjih in so del 
evropskega omrežja ploskev (preko 850), vključenih v Program intenzivnega spremljanja stanja gozdnih 
ekosistemov v skladu z evropsko uredbo Forest Focus. Poleg spremljanja stanja in sprememb pritalne 
vegetacije se v okviru IM-GE po enotni metodologiji ugotavlja tudi stanje drevesnih krošenj, stanje tal 
in talne raztopine, spremlja rast dreves, količino in kakovost zračnih usedlin, fenološke spremembe, 
vsebnost hranil v iglicah in listih drevja. Dodatno se merijo tudi meteorološki parametri in popisujejo 
poškodbe zaradi ozona. 
Permanentno spremljanje gozdnih ekosistemov bo omogočilo ugotavljanje stanja in sprememb za-
radi različnih vplivov iz okolja. Tako široko zasnovane raziskave bodo dale možnost vsestranskih analiz 
Hladnikia 18: 57-64 (2005)

60
in primerjav s celotnim Evropskim prostorom.
O delu svoje raziskovalne skupine na Katedri za ekologijo in varstvo okolja Oddeka za biologijo nam 
je nekaj več podrobnosti povedala prof. dr. Alenka Gaberščik. Poleg večletnega sistematičnega preuče-
vanje ekosistema Cerkniškega jezera ter eksperimentov o vplivih UV-B sevanja na rastline je izpostavila 
projekt kartiranja makrofitske vegetacije v slovenskih vodotokih.
V predavanju dr. Zvonke Jeran z Instituta Jožef Stefan so bile predstavljene večletne raziskave po-
vezane z uporabo lišajev in mahov kot najpogosteje uporabljenih organizmov za ugotavljenje onesna-
ženosti zraka z elementi v sledovih in radionuklidi. Poudarek predavanja je bil namenjen predstavitvi 
metodologije, primerjavi med lišaji in mahovi in prikazu nekaterih rezultatov uporabe v Sloveniji in 
širše v Evropi. Monitoring depozicije težkih kovin z uporabo mahov je bil privzet kot metodologija za 
ugotavljanje onesnaženosti zraka v okviru evropske konvencije o čezmejnem prenosu onesnaženega 
zraka (Convention on Long-Range Transboundary Air Pollution – CLRTAP). S tovrstnimi raziskavami 
namreč lahko dobimo vpogled v distribucijo posameznih kovin ali radionuklidov na nivoju cele države 
in/ali Evrope, s sistematičnimi ponovitvami v večletnih intervalih pa zasledujemo njihove časovne in 
prostorske trende. Uporaba multivariatnih statističnih metod nam na podlagi elementne analize v bio-
monitorjih omogoča sklepanje na možne skupne izvore posameznih onesnaževal.
Kako lahko rešimo uganke o razširjenosti nekaterih rastlin nas je na številnih primerih poučil dr. 
Tone Wraber. Osredotočil se je na redka in za nekatere vrste edina nahajališča v Sloveniji ter jih prepri-
čljivo povezal z vojaškimi aktivnosti na Soški fronti in med obema vojnama.
Da znajo pred očesom izkušenega specialista zažareti in iz nas izvabiti občudovanje tudi nekatere 
»manj fotogenične« rastline nam je dokazal dr. Nejc Jogan, ki nam je ob tem povedal tudi marsikatero 
zanimivost o sorodstvenih odnosih in razširjenosti izbranih vrst trav.
Na koncu se moramo zahvaliti še Simoni in Tjaši, ki sta poskrbeli, da nas je že ob prihodu pričakala 
dišeča kavica in vroč čaj, v pavzi pa sta nas pogostili s svežim sadjem in okusnimi piškoti ob pestri iz-
biri sokov.
Bo š k o Ču š i n
ar B e i t s k r e i s H e i m i s c H e o r c H i d e e n (Hr s g .), 2005: Die Orchideen 
Deutschlands. 
AHO Deutschlands, Uhlstaedt-Kirchhasel. 800 pp.
V začetku leta 2005 je izšla že pred časom napovedana in dolgo pričakovana monografija kukavi-
čevk Nemčije, ki smo se je vsi ljubitelji te nenavadne in skrivnostne skupine rastlin zelo razveselili. Zdi 
se, da je bilo uredniško delo v glavnem na ramenih H. Blatta, a kakršnikoli osebni odgovornosti se v ko-
lofonu knjige izrecno odrekajo in predlagajo zgoraj navedeni način citiranja, pod ključni del knjige, okoli 
500 strani obsegajoče predstavitve vrst, pa so podpisani H. Baumann, H. Kretzschmar ter H. Blatt in v 
tem vrstnem redu je tudi njihov obseg obdelav. K avtorjem lahko prištejemo še nadaljnjih 9 tekstopiscev 
in še čez 40 drugih avtorjev fotografij.
Prva četrtina knjige, čez 200 strani velikega formata, je namenjena uvodnim poglavjem, v kate-
rih izvemo nekaj o geografiji Nemčije (poudarek poglavja je pravzaprav na krajinski tipologiji), njeni 
geologiji (ki vključuje tudi pedološki pregled), vrstnemu bogastvu kukavičevk v raznih delih Nemčije, 
Miscellanea