LETO XXI. — številka 61 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALIS TIĆNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA KRANJ, sreda, 7. 8. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od L januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer cb sredah in sobotah GORENJSKO Nedelja — rekorden dan na gorenjskem sejmu Sejem sta si ogledala tudi Edvard Kardelj in Miha Marinko Osemnajsti gorenjski sejem v Kranju doživlja te dni svoj vrh. To trditev potrjujejo številni obiskovalci, potrjuje pa jo tudi precej večji finančni uspeh sejma kot Prejšnja leta. V soboto dopoldne si je sejem ogledal Edvard Kardelj s soprogo. Edvard Kardelj je z zanimanjem obiskal vse razstavne paviljone in ob tem poudaril, da je sejem v Primerjavi s prejšnjimi leti dosegel letos velik napredek, sejemskemu vodstvu pa je Priporočil, da nadaljuje s to usmeritvijo. Član sveta federacije Edvard Kardelj je zlasti pohvalil uspelo turistično razstavo, ki jo sestavljajo akvareli akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja in lesene plastike kiparja Petra Jo-vanoviča. Poleg Edvarda Kardelja je obiskal sejem tudi Miha Marinko, in sicer v nedeljo. Miha Marinko je že nekaj Tet stalni obiskovalec [prenjskega sejma in je to- ----"j^ivuKa »ujma j-ii jc i avgusta, z raznimi tekmovanji, tabornim ognjem in podobno. V nedeljo pa bo partizansko srečanje in veselica. K. M. i i GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRtIC RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE dve veliki nagradni žrebanji db SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.- N DIN dne 14. 8. 1968 in 14. 2. 1969 Minesa in iz Tržiča — so v petek popoldne priredili piknik, katerega so se udeležili tudi člani delegacije Iz pobratenega alzaškega mesta in predstavniki tržiške občinske skupščine — (vig) foto F. Perdan Prvi nagradi sta: DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE ŠKODA Za vlagatelje, ki bodo od 1. 1. 1968 do 31. 1. 1969 vezali dinarske ali devizne prihranke v višini 2.000.— N din za dobo nad 1 leto ali 1.000.— N din za dobo nad 2 lcl| Vsakomesečno žrebanje od 1. junija 1868 dalje Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni enoti vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali vlogo v mesecu vsaj za 100.—- N din NAGRADE: 7l ročnih ur Darvvil v vrednosti nad 14.000.— Žrebanje stanovanjskih varčevalcev Pripravljenih je 10 dena-nih nagrad v vrednosti 5.100.—N din, ki se kori.'tijo za nabavo gradbenega materiala ali opreme po izbiri. Za osebe, ki varčujejo za dobo 2 leti ali več. veleblagovnica ljubljana POPUST od l.do 13.avg. — v času gorenjskega sejma za: pohištvo, pralne stroje, hladilnike, štedilnike, peči, posodo, steklo, porcelan, kovinsko galanterijo, TV in radio aparate, kolesa, konfekcijo, metrsko blago, perilo, pletenine, otroške vozičke, usnjeno galanterijo, športne potrebščine in orodje. BLAGOVNICA NAMA ŠKOFJA LOKA DOSTAVA NA DOM — GARANCIJA — POTROŠNIŠKI KREDITI blagovnica škofja loka Uspeh tesnega poslovnega sodelovanja (Nadalj. s 1. str. »Ne bi se hotel hvaliti, vendar zdi se mi ( da so rezultati razveseljivi. Zakaj? V zadnjih treh letih se je obseg Poslovanja povečal za več kot dvakrat, število zaposlenih Pa za 150 odstotkov. V proizvodnih obratih smo od začetka leta 1966 pa do konca lanskega leta odprli 53 novih delovnih mest, čeprav se je Podjetje vseskoz borilo z reformnimi in drugimi težava-mi- V tem obdobju smo tudi niodernizirali ves proizvodni Proces izdelave copat in otroške obutve, specializirali Proizvodnjo v krojaškem obratu za modne artikle iz oblačilnih velurjev, medtem ko $rno za nadaljnji razvoj odkupili zgradbo bivše tovarne finega pohištva. Ob vsem tem ne gre pozabid, da je bil kolektiv v svojih prizadevanjih vse do leta 1967 osamljen, brez večje družbene podpore in v težavah, ki •o jih prinašali razvojni program, gospodarska reforma *n nelikvidnost.« DO NOVEGA OBRATA S SKUPNIMI VLAGANJI »Ali nam lahko poveste še nekaj besed o novem obratu, « ste ga pred kratkim odprli?« »Novi obrat, financiran s skupnimi vlaganji tovarne obutve PEKO iz Tržiča, krediti Gorenjske kreditne ban-*e in občine Tržič je rezultat potreb po sodobnejši organizaciji čevljarske indu- IhlMu---- strije. Razvoj čevljarske industrije je že nekaj let zahteval standardizacijo in tipizacijo sestavnih delov obutve. To študijo je prevzel institut za usnjarstvo v Dom-žalah( izvedel pa tehnični vodja tovarne obutve Peko Jože Gros.« »Kaj si obetate od te študije?« »Omenjena analiza narekuje reorganizacijo proizvodnje obutve v smer standardizacije in tipizacije sestavnih delov obutve ter koncentracijo proizvodnje teh delov. To pa v zadnji fazi omogoča racionalno izkoriščanje tehnologije in sredstev za proizvodnjo ter sprostitev pro-storninskih zmogljivosti v vseh tovarnah obutve. Z uvedbo montažnega sistema proizvodnje pa se bo povečala tudi produktivnost.« »Ce se ne motim, je vaš primer prvi pri nas. Mislim na takšno obliko poslovnega sodelovanja med dvema kolektivoma, kot je vaš in Pekov.« »Z začetkom proizvodnje notranjikov je storjen prvi korak k širšemu programu, ki ga bomo lahko realizirali prav zaradi tesnega sodelovanja strokovnjakov čevljarske industrije, predvsem pa strokovne pomoči Peka kot vlagatelja sredstev v razvoj našega podjetja. To je tudi prvi primer takšnega poslovnega sodelovanja v naši republiki in primer, kako naj se brez fizičnih integracijskih proce- sov utrjuje in pospešuje stabilizacija našega gospodarstva. Mi pa se zavedamo, da z adaptacijo in postavitvijo tehnologije in z odpiranjem Predsednik tržiške občinske skupščine Marjan Bizjak je slovesno odprl nov obrat za izdelavo sestavnih delov tržiške industrije obutve in konfekcije TRIO (vg) foto F. Perdan novih delovnih mest še ni storjeno vse, temveč bomo morali skrbeti za organizacijo in proizvodni program tako, da bo tudi v bodoče upošteval najsodobnejše rešitve in dajal tudi temu ustrezajoče rezultate.« V. Guček iiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiieiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiifiifIL I KRANJ V Tržiču nova trgovina Mojca = Veletrgovsko podjetje KOKRA Kranj sporoča, da E I bo v soboto, 10. avgusta, odprlo trgovino MOJCA ■ H na Trgu svobode 30 v Tržiču. S E Bogata izbira moškega in ženskega perila, nogavic, = E kozmetike, ur in izdelkov iz zlata ter še vrsto j§ = drugih artiklov široke potrošnje. I NAKUP V TRGOVINI MOJCA — VAŠE IN NAŠE 1 5 ZADOVOLJSTVO! | Za obisk se priporoča kolektiv E »MOJCA« I iiiiiiilffllllliiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiii Gibanje potnikov prek mejnih prehodov na Gorenjskem Na mejnih prehodih Gorenjske: Ratečahj Korenskem sedlu, Jesenicah, Ljubelju in Jezerskem je v prvi polovici letošnjega leta jx>tovalo v obe smeri 2,360.935 potnikov, kar je za okrog 100.000 manj kot v enakem lanskem obdobju. V istem času je na teh prehodih prišlo ali odšlo iz naše države 509.186 mo- J^^trv tržlike industrije obutve in konfekcije TRIO je 15 letnico svojega obstoja prošla. otvoritvijo novega obrata NAGRADNA PRODAJA PRALNIH STROJEV GORENJE V ŠPECERIJI BLED INMARKETU BOHINJSKA BISTRICA tornih vozil. Tako pri potnikih kot pri motornih vozilih v teh številkah niso vračunani potniki in motorna vozila v maloobmejnem potniškem prometu. Največ tujih turistov je prestopilo mejo na Korenskem sedlu, in sicer 377.650, največ domačih potnikov pa se je iz tujine pripeljalo z vlakom na Jesenice, ir. sicer 132.693. Najmanj tujih turistov je vstopilo prek Jezerskega (12.932 tujih potnikov). V maloobmejnem prometu je prek mejnih prehodov na Gorenjskem prišlo v Jugoslavijo 29.112 domačih in tujih potnikov, izstopilo pa 28.501 potnikov. Dve tretjini potnikov v maloobmejnem prometu vstopa ali izstopa iz države v Ratečah. J. Vidic PRENOVLJENA TRGOVINA GORENJC ODPRTA KRANJ CENJENE POTROŠNIKE OBVEŠČAMO, DA JE TR GOVINA GORENJC V KRANJU, PREŠERNOVA 11, ZOPET ODPRTAl Oglejte si bogato izbiro tekstila, posteljne konfekcije, dekorativnih tkanin, preprog, moškega in ženskega perila, nogavic in še vrsto drugega blaga. Za obisk se priporoča kolektiv trgovine Gorenje Alpinistični tečaj je uspel Prejšnjo nedeljo se je končal alpinistični tečaj, ki ga je priredila komisija za alpinizem pri planinski zvezi Slovenije pri Češki koči pod Grintavcem nad Jezerskim. Tega pomembnega tečaja •e je udeležilo prek sto mladih alpinistov, med drugim tudi nekaj deklet iz vseh krajev naše republike. Ta pomemben alpinistični tabor je bil dobro pripravljen, tako da so si tečajniki nabrali veliko praktičnih izkušenjj saj So opravili nad 50 plezalnih vzponov v Kamniški Rinki, Dolški škrbini in drugih Vrhovih. Vodja tabora Franci Ekar iz Kranja nam je po-•edal, da je bil s tečajniki Zelo zadovoljen in da je te-fcaj popolnoma uspel, zato bodo take in podobne tabore v bodoče še organizirali, da bo v alpinistične vrste pri-lk> še več mladih alpinistov in alpinistk. - an BOGOMIL DEBELJAK (entral Vsak četrtek od 15 JO do 20. ure tekmovanje za najboljšega igralca v Igri malega golfa. Prva tri mesta so nagrajena. Želimo vam veliko uspeha in zabave na igrišču malega golfa v športnem parku v Kranju. »••60 ••••••••••••••< i\>raxsia VNSfMHOa HLHMMVJV M CT31H IfI«303dS A arN3iioo Aarouis HiNTvaa vrvaobd vNavaovN iiiTTiriiiiiiiiiiii VABIMO šolsko mladino na pobiranje krompirja na njivi »Na žagi« PRI DRULOVKI od četrtka, 8. avgusta 19G8 dalje. Plačilo po učinku. KMKTUSKO živilski KOMBINAT KRANJ OBRAT KMhTIJSTVO Dtlovišoe Zabnira 3 u 8 e e HIIMIMII|MIUiaH«fHINMMtllllM«MIIMMIIIMM3»PII»nil^irMe«IIP«FIISIItaiIlt|ff9inMIIWI ■ ■■■■■■■■■^■■■■••■■■•■■■Biiiiiii>iiiaiciuiiiiiii>.faaii«»kii»ik>uB(.xM1.k«i«i:a>.>aii»a*i»»bainiiMiiii :::£n::::::;::::::::::s::::::»:^:::::s:.:::s::"£*'::!'' Javornik ni v nevarnosti Nasip odpadnega materiala jeseniške železarne se grozeče širi proti Javorniku. Menda ni človeka, ki se ne sprašuje, kam bo šla železarna z odpadki, ko bo halda (tako imenujejo nasip) prišla do prvih hiš na Javorniku. Ing. Matevž Hafner pravi, da naj si občani s tem ne belijo glave, ker ni nobene nevarnosti. Že zdaj je od- padnega materiala vedno manj, z novim tehnološkim postopkom pa ga bo še nu.nj. Poleg tega bo morda halda nekega dne rudnik. V tujini je že znan postopek, ko ločujejo iz odpadnega materiala železo. J. Vidic in poro Osmih meseecv, ki bi j* . .jgjij' to leto /<\ela. kakor da ji ¥ P " bo treba nikoli več stiskati. ha V' Pa bo treba, vedno bolj tret,^jJ A potem bo treba misliti še rtf>0 kar na Slovenskem razen d«bP*jj > so se vse stranke, med njimi s\c vojno prizadevale /■<.■■ ustanovu jiii cesarske oblasti niso usliša*0, > »O bog, to bo še stroškov-«^, mislil in računal, koliko b')..,'°rad dokončaj vseh šol, ki bi ji*1 _ človek, ki živi i/, rok v usta, m ^ : aMrVeč si mora ji iti fcvcili od ^ več, kolikor otrok potrebuje 1» I osmih letih nabralo morda toi ^ tudi šolanje na Dunaju, o/.n'*»'n|ti $». bi si takrat ie ne mogel poniat' jjj kom ali / moivbitno podP& ' študentom. ■ ^ Toda to je še daleč. Z«U y0)f dokončaj prvo leto g'i"'u,/!jC'„aj ' Francem m ki jo bo terjal*« a t" zadoščala za prvo leto, ona drugo latO. pe0tJJ Zato v Kobaridu piše v ^ 4 denar, potrel>en ta knjit-'c več videti tako zlomi jen i" "5yfi# »Odhajam delat,« pravi- ' Moste nekdaj in danes (Nadaljevanje) Glede na to, da je bilo kmetom precej zemlje arondira-ne in da je kmetov vedno manj, je 6 traktorjev, kolikor jih je danes v Mostah, že nekaj. Seveda se bo ta številka gotovo hitro spremenila, ker se kmetje vedno bolj mehanizirajo. Lastniki traktorjev morajo imeti tudi številne priključke za razna poljska opravila. Pomagajo tudi tistim, ki traktorjev še nimajo, oni pa jim to povrnejo pri drugih opravilih. Danes ima v Mostah vsaka tmetija kosilnico, plug obračalnik, grablje za konjsko vprego. Nekateri mlatijo s svojimi mlatilnicami, drugi s skupno vaško mlatilnico, vedno bolj pa vse to izpodriva kombajn, ki hkrati požanje in omlati. Njive kmetje zdaj bolj gnojijo tudi z umetnimi gnojili, plevel v žutih škropijo s herbicidi, zatirajo tudi druge škodljivce — vsa kmečka dela se vse bolj mehanizirajo in modernizirajo. Obrtniki in delavci — Obrtniki so se v Mostah že močno razrvili med obema vojnama, že takrat je bilo več mizarjev, tesarjev, »idarjov, šcetarjev ter po dva sedlarja itn krojača. Po zadnji vojni pa se je število obrtnikov še povečalo, dobili pa smo tudi nekatere nove obrti. Mizarstvo in ščetarstvo se je široko razvilo. Tesarstvo in ščetarstvo se je združilo v podjetje Sloga, v vasi pa sta izven podjetja še dva tesarja. Tudi 4 ščetarji so ostali samostojni. Razen tega imamo še dva kolarja, 4 copa-tarje oz. čevljarje, 6 zidarjev, soboslikarjev, mlinarja, 2 ključavničarja. Mnogo je torej takih obrtnikov, ki jih včasih ni bilo. Imeli smo tudi enega kovača, ki pa je umrl, zdaj pa se nihče več ne loti tega dela, čeprav bi bilo potrebno. Z razvojem avtomobilizma so se v Mostah pojavile tudi 3 avtome-hanične delavnice in avto-prevoznik. Delavcev je bilo po vojni vedno več; veliko jih je kvalificiranih. Največ jih dela v tovarnah Stol in Titan, dalje v Svitu. Univerzalu, Toku, Kvasu, Traku itd., nekateri pa se vozijo v službo tudi v Ljubljano. Tudi zidarskih delavcev je nekaj. Iz vseh teh podatkov se jasno vidi, da itz nekdanje izrazito kmečke vasi postajajo Moste vedno manj kmečka in vedno bolj obrtniško-delavska vas. Po tem kratkem kronološkem pregledu naj sledi še nekaj podatkov o vodi, cestah in letinah v Mostah! VODA Voda je nujno potrebna za človekovo življenje, dela pa večkrat človeku precej preglavic. Že v začetku sem omenil, da Tunjea nekdaj ni tekla skozi vas, ampak so ljudje sami skopali novo strugo zanjo. Vodnjakov so imeli včasih malo. Pred prvo svetovno vojno, pravi oče, je bilo v Mostah 3-5 vodnjakov in še ti niso imeli veliko vode; če je bila suša, so se hitro posušili. Ljudje so hodili po vodo v Tunjco in v Pšato. Pri več hišah so imeli posebna kolca s sodom, ki je držal sto ali več litrov. Ob vodi so imeli- spravljen ko-rec, s katerim so nalivali vodo v sod. Drugi so hodili po vodo s cizami, bližnji pa so nosili vodo v škafu domov. Po prvi svetovni vojni so začeli kopatj vodnjake. Take, ki so bili obloženi s kamenjem, so zamenjali z be- tomranimi. Ob velikih sušah so vodnjake še poglabljali. Nekaj let nazaj, leta 1965, je vas dobila vodovod. To je bila spet pomembna pridobitev. Ljudje so od glavnega voda sami skopali jarke do hiš in napeljali vodo v poslopja. Vodovod so napeljali skoraj pri vseh hišah. Ljudje so skoraj tekmovali med seboj, kje bo prej pritekla voda. Problem pitne vode je bil s tem rešen. Druga stvar so poplave. Pšata je že od nekdaj poplavljala, pa ne samo ob največjih deževjih, ampak ob vsakem večjem dežju. Cez bregove je udarila pri Mlinarju. Tudi ko so v Su-hadolah naredili prekop, se to ni dosti izboljšalo. Za Moste se je problem poplav Pšate izboljšal potem, ko so leta 1965 naredili dodatno strugo, po kateri lahko ob deževju izteče odvečna voda. Včasih je poplavljala tudi Tunjea, od leta 1928, ko so naredili čez Pšato betoniran most in je izliv Tunjce v Pšato bolje izpeljan, pa Tunjea ne poplavlja več. Most je namreč prav na tistem mestu, kjer se potoka zlivata. PREVOZ IN CESTE Vlak skozi Moste ne pelje, čeprav so že nekoč razmišljali, da bi z železnico povezali Jarše s Kranjem. Ljudje iz Most so že od nekdaj hodili na vlak v Homec, Duplico ali Jarše, ki so od Most oddaljeni 4—5 km. Pred prvo svetovno vojno so imeli kolesa samo najbolj napredni. V Mostah jih je bilo 5—7. Po prvi vojni pa so jih vedno bolj kupovali, predvsem delavci, ki so hodili precej daleč v službo in tudi denar so imeli. Pred drugo svetovno vojno je imela vsaka hiša kolo, pri nekaterih hišah pa jih je bilo tudi več. Motorjev in avtomobilov pa v Mostah niso imeli tako zgodaj. Prvi motor je imel Moščan kmalu po prvi svetovni vojni, okrog leta 1930 pa prvi avtomobil. Pozneje ga je še kdo kupil, vendar jih pred drugo vojno ni bilo veliko. Po zadnji vojni pa si je mnogo ljudi kupilo lastno vozilo; v Mostah je danes nekaj čez 40 avtomobilov, kar je za vas s približno 120 hišami precej. Ivan Sivec (Naprej prihodnjič) "I M IIHMMil ■"•»■■»■■»»•«■«»•»■»■1 ■ »»UH MHMHHPM ■« ■•»3blllllblllMH>llltMI„|„S|laga„kH|„||d,flaBalti aH~ c o a snu u »a »».«3 te in razcestj; ošteva. Podporo bo potre->baridu napisati pismo na odhodu |z Nemčije, da bi pravke še s penzberškimi lena prisega, ki ni bila nič Ijenost trmoglavega užalje- ipisala in zahtevala, da ji 5 Slavkovega šolanja. 'osti in užaljenega ponosa I Pomagalo prihraniti pod aibrž ne prihranila, saj je bilo treba nikoli in ji ne da. Osem let je dolga doba. "Vic na Dunaju ali v P> a;M. "ugih visokih šol ni, čeprav ll"o demokratična, U pred »kc univerze v Ljubljani, • \ Človek bi obupal, ko bi fcnarjt, doktor ne bo otrok katere je sposoben. Zato II misliti tako daleč naprej, '■"beti, da prihrani nekoliko ' ^Uuija. Tako se bo V teb 10 lahko Slavku omogočila lagala vsaj toliko, kolikor 'kakimi postranskim zasluž clakjo ustanove nekaterim Uliti na to, da bo Slavko Podpora, ki jo dobiva za pošljejo iz Penzberga, bo cela zbirati prihranke za °bcnem pa posije Slavku Sreča med potjo očeta. Ni r» na Slavka ...« »Oče, o, oče . . .« »No, nikar,« se oče kakor navadno brani njene hvaležnosti. Stefi strmi za njim, dokler očeta ne skrije ovinek pred Kobaridom. Zares, nihče nima tako dobrega očeta kakor ona, razmišlja raznežena zaradi očetove dobrote. Ta hip so njene misli samo pri očetu ... Dvanajsto poglavje 1 Zdaj, ko je oče zopet v Knezi, so doma same in dnevi so še bolj tesnobni in prepojeni s strahom, kakor so bili. O Jakobovi usodi še ničesar ne vedo. Je še živ? Ga imajo še zaprtega? In kje? Kdaj ga bodo postavili pred neusmiljene vojaške sodnike? Morda so ga že? Morda so ga že obsodili na smrt in ustrelili in jih o tem sploh nc bodo obvestili? Senca Jakobove smrti je v njihovi duši in ta senca, naj bi jo še tako radi izrinili s plahimi upanji, da bodo morda sodniki usmiljeni, jih razkraja z bolečino in trpljenjem. Najbolj trpi mati. Ti dnevi so jo za desetletje postarali, kakor da je bil sleherni dan mračen in dolg za celo dolgo leto nesreče in trpljenja. Deset dni, dolgih kakor deset let! Postala je taka, da se navidez skoro prav n;č ne razlikuje od svoje tašče, babice njenim otrokom in prababico Stefankinega sina Slavka, ki o nesrečni usodi svojega strica še ničesar ne ve in ki mu je tudi sedaj še ne bodo sporočili, da bi ga težka novica ne prizadela in trgala od šolanja. »Se prezgodaj bo zvedeli« Tako je pred svojim cdhodom v Knežo zahteval oče . . . 2 Tudi babica trpi in celo snaha, do katere ni nikoli čutila kakega posebnega sočutja, ker ji je zavidala zakonsko srečo, ki je sama ni nikoli uživala, se ji »mili. »Vzelo jo je, hudo jo je vzelo, nesrečnico«, opazuje- osivelo sinovo ženo in razmišlja o svojem nesrečnem vnuku Jakobu, dedcu, kakršen je v Jakobovih letih bil njen sin, ta neumorni, dobri in skrbni mož in oče, pa ga je kljub temu krivična Oaada udarila z nesrečo, kakršne bi ne provoščila niti svojemu največjemu sovražniku. Usoda tope njega in njegove otroke, čeprav njon sin ni nikoli »krivil niti lasu sočloveku. »Da, niti lasu . . . « ima starka v mislih marljivo sinovo življenja vso od njegovih otroških let pa do danes, dokler jc nenadoma ne zaskeli spomin na dan, ko ji je pobegnil mož z drugo, njo pa zapustil s svojim plodom v telesu. Ali ni takrat preklela moža in moževo seme? In ali ni s tem preklela tudi njega, sina, ki ga je nosila v sebi? »Ne,« se zgrozi. Tega . . . tega ni storila nikoli! A če je, je to storila v takratni slepi jezi na moža in ne na otroka, ki ji je že takrat in ne samo od dne, ko ga je rodila, pomenil vse. In vendar, prekletstvo je bilo izročeno! In morda je prav tisto prekletstvo krivo nesreče, ki zadnja leta tepe sina in nje-gove otreke? Ta misel se ji vsiljuje in jo pekli, dokler se ne zave, da v teh časih nesreča ne tepe samo kri njene krvi, marveč skoro slehernega človeka, in da je ta nesreča vojna, ki je niso začeli navadni ljudje, marveč cesar in drugi oblastniki, ljudje, ki že od vekomaj poganjajo iz prekletega Kajnovega semena, ki poraja nasilnike, oblastnike in vse, ki povzročajo ljudem nasilje in drugo zlo, ki ga moramo preprosti ljudje-hočeš, nočeš-trpeti in prenašati ali pa te spravijo za zapahe ali celo v smrt v skladu z zakoni, s katerimi so uzakonili pravico krivice nad svojimi podložniki. »Kajpak, Kajn . . . Kajn je bij pravi sebičnik. Iz sebičnosti raste pohlep po imetju in za vladanju nad drugimi. To je oblast. To je Kajnovo seme . . .« O kajnovstvu, ki že od vekomaj in bo vekomaj teplo človeštvo in ki si je zdaj izbralo za žrtev njenega vnuka Jakoba, bi starka razmišljala, da je ni zmotil nagel RozikLn prihod . . . 3 Rozika je razburjena, kakor da prinaša novico, ki se je vsi boje, ali pa se je zgodila nova nesreča. Morda so našli sled, da se Anton in njen fant Andrej skrivata pod Krnom v bližini Stivčeve kmetije, saj se vrača prav od tam Lahko, da so Antona, Andreja in Stivca pr< »netili žandarji in jih zajeli? Vse je mogoče. Najbrž bi ne bili niti preveč presenečeni, zakaj nesreča ne pride nikoli sama. Toda nič takega ni. Rozika je samo prestrašena in besna zaradi kmeta Kragulja, ki je na cesti pod svojo domačijo naščuval nanjo svojega novega psa, še bolj divjega kakor prejšnji, ki so mu ga neznanci zastrupili. »Popadi jo, Kadorna! Popadi psieo!« je kričal, a se je psa nekajkrat obranila s kamnom, ki mu ga je zalučala, kar je Kragulja še bolj razjezilo. Najbrž bi psu ne mogla dolgo kljubovati in bi jo prav gotovo oklal, ko bi se prav tedaj ne pripeljal mimo župnik, ustavil koleselj in Kragulja oštel in gn vprašal, kdaj misij prenehati s svojim sovraštvom do Uršičevih in aii n; Uršiče-vim, pa tudi drugim že napravil dovolj nesreče z lažnivimi ovadbami. Rctil ga je v imenu krščanskega nauka, ki terja od verni kov ljubezen do bližnjega, naj neha letati okrog oblasti in Ščuvati proti vaščanom, posebno proti Ursičevim, ki jih j« že tako ali tako doletela dovolj težka nesreča ^Prodam ŠKODO 1000 MB letnik 1967 prodam. Bizovičar, šem-peterska 42, Kranj Prodam KOSILNICO BCS 110 cm, dobro ohranjeno. Prešeren Anton, Ljubljanska c. 33, Radovljica 3908 Ugodno prodam cementno STREŠNO OPEKO folc, sa-mokolne GRABLJE, traktorsko krožno BRANO, karam-bohran VW po delih z odličnim strojem, motorno ŽA-GO-solo, pristni gozdni MED in ŽGANJE. Rozman, Poljši-ca 3, Podnart 3909 Prodam dva BIKCA, eno leto stara, šenturška gora 5, Cerklje 3910 Ugodno prodam poltovarni SPAČEK, letnik 1961, motor obnovljen. Zalog 32, Cerklje 3911 Prodam MOPED T-12 Preddvor 21 ' 3912 Prodam TAUNUS 12-M, nov tip. Podnar 6 3913 Prodam FIAT 750, letnik 1964. Ogled od 15. do 17. ure. Kalan Peter, Prešernova* 15 3914 Ugodno prodam dobro ohranjen MOTOR - maksi. Tomše Franc, Nemilje 16, Zg. Besnica 3915 Prodam žlindrine KVADRE. Medarovski Boris, Kokrica 254 (bloki), Kranj 3916 Prodam rabljeno sodobno kuhinjsko POHIŠTVO (švedski tip). Pot na Jošta 16, Kranj • 3917 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK EKA. Ogled od 9. -12. ure. Indihar Alojz, Dru-lovka 13, Kranj ' 3918 Prodam dobro ohranjen desni ŠTEDILNIK gorenje na trdo gorivo za 20.000 S din in električni LONEC-50 litrski za perilo (15.000 S din). Naslov v oglasnem oddelku 3920 Ugodno prodam MOPED tomos, registriran v dobrem stanju in motorno ŽAGO jo-bu. Poljšica. 38, Zg. Gorje 3920 Ugodno prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Ogled mogoč vsak dan popoldan, Kranj Smledniška 13, Cirče 3921 Prodam GLAVO za skob-ljenje lesa, dolžina 40 cm, priključek za cirkular in VRTALNO GLAVO. Naslov v oglasnem oddelku 3922 SPALNICO-orehov furnir-komplet prodam za 800 N din. Kranj, Valjavčeva 12, stanovanje 13 3923 Prodam ali oddam KAMENJE za gradnjo. Drugo po dogovoru. Horvat Jože, Me-detova 17 Kranj 3924 SEMENSKI KROMPIR ve-sno prodam. Praprotna polica 11, Cerklje 3931 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Zupan, Ko-vor 78, Križe 3933 KUPIM Kupim dobro ohranjeno SEJALNICO - vprežno. Naslov v oglasnem odd. 3925 Ostalo Pri zahvali PAVLETA FER-NA smo pomotoma izpustili družino JEGLIČ, ki nam je med prvimi nudila pomoč. Hvaležna Minka Fcrn. SADJARJI. vinogradniki! Prenosne STISKALNICE za sadje in grozdje 70-120 litrov vam nudim po ugodni ceni. Pohitite z naročili! Zupan, Breg 16, Žirovnica 3927 Zamenjam enosobno STANOVANJE v središču CELJA za enakega v Kranju ali bližnji okolici. Informacije: Dežman Zlatka, Stritarjeva 2, Kranj 3929 Velika rjava lovska psa sta se zatekla. Mlaka 17, Kranj 3930 PREVODE V NEMŠČINO in iz nemščine opravlja sodno zapriseženi tolmač Milena Šulgaj, Ljubljana, Slomškova ul. 14/1 3807 Iščem dekle za pomoč v gospodinjstvu, nekajkrat tedensko tudi popoldan, še-mrl, Ul. mladinskih brigad 6, Kranj 3932 iimiiiiimiiiiiiiimiiiiiMimiiiiiiiimiiimiiiii KMETOVALCI! Prodajamo vse vrste kmetijskih strojev in traktorjev na kredit. — Posebno vabimo na ogled in prodajo brusilnih strojčkov firme M orna g in specialno gozdarsko orodje Obiščite nas na Gorenjskem sejmu KZ SLOGA Kranj illllllllllllllllllllllilKliillllllllllllllllllllllllil Zamenjam MOPED za NSU maksi, razliko doplačam. Naslov v oglasnem odd. 3928 Dne 28. 7. sem na avtobusu, ki pelje iz Tržiča ob 17.25 proti Kranju pozabila žensko (jakno). Prosim poštenega najditelja, da jo vrne. Naslov v oglasnem oddelku 3934 Srečnemu očku IZTOKU POGAČNIKU za veseli dogodek čestitajo sodelavci obvestilo Obveščamo vse lastnike gozdov, ki posedujejo gozdove na območju občine Tržič, da bo PRIGLASITEV SEČNJE IN SODELOVANJA V GOZDNI PROIZVODNJI ZA LETO 19 69 po naslednjem razporedu: Sprejem priglasitev za last- Datum Od - dc nike gozdov, ki imajo go- Kraj sprejemanja ure zdove v naslednjih katastrskih občinah priglasitev 12. 8. 19G8 7—14. Bistrica, Tržič pisarna gozdii'-ga oVata Tržič 13. 8. 1963 7.-10. s.stično, Ztganja vas zadružni dom Križe 13. 8 1968 11.—14. Kovor, Zvirčc gostilna Jurček Kovor 14. 8. 1968 7.—14. Bistrica, Leše prostori družic nih organizacij Lese 15. 8. 1968 7.—14. Sv. Ana gostil. Ankele Podi j u bi«1 j 15. 8. 1968 7.—14. Sv. Katarina pisarna gozd. obrala Tržič 19. 8. 1968 7.—14. za vse zamudnike pisarna gozd. obrata Tržič Prosimo vse lastnike gozdov, da priglasijo svoje sodelovanje v gozdni proizvodnji v navedenih dneh ter tako omogočijo normalno delo in hitrejšo sestavo letnega proizvodnega načrta. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Gozdni obrat Tržič obvestilo Skupščina občine Kranj obvešča, da bo Idejni projekt Lokotovorne postaje Naklo pri Kranju javno razgrnjen in tolmačen V KRANJU, DNE 7. 8. 1968 v prostorih Skupščine občine Kranj, soba št. 8 od 14. do 18. ure V TRŽIČU, DNE 7. 8. 1968 v prostorih Skupščine občine Tržič, v sejni dvorani od 8. do 12. ure Prosimo vse zainteresirane delovne organizacije in družbeno politične skupnosti, da si navedeni idejni projekt ogledajo in dajo nanj svoje pripombe in predloge, kar bo služilo investitorju za dokončno ureditev prostora Lokotovorne postaje Naklo. Oddelek za gospodarstvo SKUPŠČINE OBČINE KRANJ : : Podjetje Sarajevo poslovalnica Kranj obvešča cenjene kupce da bo v času Gorenjskega sejma nudilo 5% popust na vseh svojih izdelkih ter takoj odobravalo kredit brez porokov in brez obveznega začetnega pologa. Jesenice RADIO 7 avgusta italij. barv. CS HI in BRAKALEONOVA VOJSKA 9. avgusta amer. barv. CS film LIKVIDATOR Jesenice PLAVŽ 8. do 9. avgusta jugoslovanski film KORAKI SKOZI MEGLO Dovje — Mojstrana 8. avgusta ameriški film ATTACK Kranjska gora 8. avgusta italij. barv. CS film BRAKALEONOVA VOJSKA škofla Loka SORA 7. avgusta franc. barv. CS film OSS 117 V TOKIU ob 18. in 20. uri 8. avgusta liane. barv. CS film <>>S 117 V TOKIU ob 20. uri 9 avgusta franc. barv. CS film OSS 117 V TOKIU ob 18. in 20. m i Kamnik DUPLICA 7. avgusta amer. barv film GLEDALIŠČE SMRT] ob 19. u 11 8. avgusta amer. barv film GLI-DALIsi L S M k . I >i> 20. uri Kranj CENTER 7. avgusta špan. barv. VV film IZGUBLJENA /ENA ob 16., 18. in 20. uri 8. avgusta zabodnoneinški barv. CS film NA SVIDENJE NA MODREM MORJU ob 16., 18. tO 20. uri 9. avgusta zahodnonernški barv. CS film NA SVIDENJE NA MODREM MORJU ob tfi 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 7 avgusta franc. barv. film KROGLA V SRCE ob 1°-in 18. uri, premiera amer fl> ma MESTO BREZ MILOŠI* ob 20. uri 8. avgusta franc. ban'. V? film KROGLA V SRCE ob ioni 18. uri, premiera amer. barv. CS filma VRNITEV REVOLVERAšA ob 20. uri 9. avgusta italij. film °, SPE IN GOSPODJE ob Ig uri premiera amer barv-, «2 filma POGREB V BERLINU ob 20. uri PRODA PRALNIH STROJEV GORENJ^ V šPECER"1 H1.1I> V l\ MARKI H BOHINJSKA BISTRICA Delovna skupnost delovno enote tiskarna CP GoreflJ- aki ti ft Kranj razglaša proda delovno mesto snažilke. Ponudbe sprejema Ux^' s-tvo podjetja Kranj. Koroška C. 8, do 12. 8. I«*. Smučarski skoki Velik uspeh Zajca v Franciji Na nedeljski tekmi smučarjev skakalcev na skakalnici z umetne mase v olimpijskem Autransu v Franciji je Ludvik Zaje zasedel odlično drugo mesto za olimpijskim zmagovalcem Raško. Oba sta imela enake dolžine, vendar je Ceh zmagal zaradi boljšega sloga. Tudi druga dva naša predstavnika sta se odlično uvrstila. Dolhar je bil šesti, Smo-lej pa trinajsti. J. I. Atletsko prvenstvo Slovenije za člane in članice Najboljša: Marjana Lubej in Polde Milek Stadion Stanka Mlakarja v Kranju je bil v soboto in nedeljo prizorišče 22. republiškega atletskega prvenstva za člane in članice. V dveh dneh se je na startu zvrstilo okoli 180 tekmovalcev in tekmovalk iz 15 atletskih kolektivov. Največ uspeha so imeli atleti Olimpije iz Ljubljane in atletinje Kladivarja iz Celja. Med posamezniki sta bila po pričakovanju najboljša olimpijska kandidata Polde Milek in Marjana Lubej. Prvi je zmagal pri skoku v višino z rezultatom 212 cm, Marjana pa je izenačila svoj državni rekord v teku na 2)0 m in poleg tega osvojila še šest prvih mest (80 m ovire, 100 in, 200 m, daljina, 4x100 m in 4x200 m). Žal je sobotni del tekmovanja motil dež, ki je onemogočil boljše rezultate pred vsem na krajših progah. Kljub temu smo videli vrsto zanimivih borb in nepričakovanih izidov. Tako je favorizirani Celjan Kocuvan izgubil dva planirana naslova v teku na 100 in 400 m. Zmago Naš komentar Oškodovani Polde Milek Kranjčan Polde Milek, trenutno najboljši skakalec v višino v državi, zaradi malomarnosti sodnikov ni izboljšal svojega državnega rekorda. Zakaj? Na semaforju je kazalo, da Polde, ko je premagal višino 210 cm, naskakujc višino 214 cm. Skromrd, najboljši kranjski »tlet vseh časov, v prvem poskusu ni uspel. Poskusil Je drugič. Premagal je namerjeno višino. Na kranjskem stadionu prav gotovo še nikdar v zgodovini atletskih Prireditev ni bilo tolikšnega veselja in navdušenja. Ti-I9i ki so bili blizu Poldetu, so mu stisnili roko ob tem novem rekordnem dosežku. Skratka vsi, ki so bili v soboto na stadionu Stanka Mlakarja, so z močnim aplavzom nagradili njegov veliki dosežek. Toda veselje j« bilo na žalost kratkotrajno, Ker je šlo v tem primeru za nov državni rekord, so sodniki skupno z delegatom at- e sk-e sveze Slovenije Markom Račićem znova preme višino. Toda tedaj so bili presenečeni. Dvajsetletni Z "k nt *Z Kranja ni Poskočil 214 cm, marveč le 212 cm. ..aj' Sodniki po prvem skoku namreč niso premerili v!s,ne Ponovno, kot bi to po pravilih morali, kajti Ict-lca se je ob ponovni nastavitvi drugače upognila — po javi sodnikov zaradi dežja oziroma vode, ki se je ... * na letvici. Sodniki so namreč ponovno premerili šele nekaj minut po rekordnem skoku. Prav to Je bilo vzrok za ta neprijeten spodrsljaj na letoš-rt>Publiškem atletskem prvenstvu za člane in čla-n,c<- v Kranju. kr!^ Mi,ck Je športno prenesel ta neljubi spodrsljaj sed"- h sodnikov- Zadovoljen je bil /. 212 cm, kar je juzjj' monda dovolj, da bo zanesljivo potoval kot član sko°* °vanskc> državne reprezentance na letne olimpij-*• v Mehiko. J. Javornik valci pa so poleg Mileka in Lubejeve še Špilar (kopje), Makarovič (daljina), Važič (1500 m), Maroltova (400 m), Ivančie (10.000 m). Nedeljski del tekmovanja je postregel v poprečju z boljšimi rezultati. K temu je gotovo prispevalo tudi ugodnejše vreme. Nekateri najboljši tekmovalci iz prvega dne so ponovno posegli po najvišjih uvrstitvah. Tako je mladi Mele (Olimpije) zmagal v teku na 203 m; žrtev je bil, tako kot prvi dan, zares nesrečni Kocuvan, ki mu letošnje prvenstvo kljub vsem računom ni navrglo niti enega naslova. Drugi naslov si je priboril tudi veteran Važič z gladko zmago na 5000 m. Zanimivo je, da v zadnji disciplini dvodnevnega sporeda — štafeti 4 x 400 m za moške — Kladivarjevi tekači sploh niso prišli na start m so predstavniki Olimpije pobrali še eno lovoriko. Domačin tekmovanja AK Triglav je bil po kvaliteti tretji klub na prvenstvu. Njegovi moški tekmovalci so osvojili dve prvi mesti, šest drugih in eno tretje mesto; njihova tokrat edina ženska predstavnica Lidija Osovni-kar pa je bila dvakrat druga in enkrat tretja, kar je malo pričakovan in zelo lep uspeh. V obeh dnevih so nastopajoči postavili šest novih rekordov prvenstev, enega pa so izenačili, medtem ko je bila ženska štafeta 4x200 m tokrat prvič na sporedu. Sest zmagovalcev je doseglo letos najboljše rezultate v Sloveniji, Lubejeva pa je v teku na 200 m najboljši rezultat izenačila. REZULTATI — L dan: moški — kopje: 1. špilar (KI) 69,20 3 M. Fister (Tr) 60,20; višina: 1. Milek (Tr) 212, 5. Lašič (Tr) 185; daljina: 1. Makarovič (Go) 698, 2. Prezelj 669, 7. F. Fister 642, 9. Ka-štivnik 632, 12 Strojan (vsi Tr) 608; krogla: 1. Vravnik (KI) 14,84, 6. Kogovšek 12,38, 8. Konc 11,61, 9. Kaštivnik (vsi Tr) 11,22; 110 m ovire: 1. Penca (01) 15,5, 5. Pirjevec 16,5, 6. Kaštivnik (oba Tr) 16,6; 100 m L Medvešček (KI) 11,0; 400 m: 1. Me!e (Ol) 48.9; 1500 m: 1. Važič (KI) 3:50.5, 10. Tepma (Tr)4:20,3; 10.000 m: 1. Ivančič (Mb) 33:40,4. 2. Eržen (Tr) 34:34,5; 4x100 m: 1. Olimpija 42,9, 2. Triglav 44,8; ženske — 80 m ovire: 1. Lubej (KI) 10.9; 100 m: 1. Lubej (KI) 11,9, 2. Osovnikar (Tr) 12,7; 400 m: 1. Marolt (KI) 59,0; daljina: 1. Lubej (KI) 583, 3. Osovnikar (Tr) 509; disk: 1. Celesnik (O!) 40,88; 4x100 m: 1. Kladiv ar 50,3. niče) 16:43,8, 5. Eržen (Tr) 17:17,8; 4x400 m: 1. Olimpija 3:21,2, 2. Triglav 3:31,9. ženske — kopje: 1. Peitler (Mb) 47,14; 200 m: 1. Lubej (KI) 24,0, 2. Osovnikar (Tr) 25,5; 800 m: 1. Urankar (KI) 2:18,l;krogla: 1. Peitler (Mb) 11,35; višina: 1. Babošek (Mb) 156; 4x200 m: L Kladivar 1:46,8. M. Kuralt 2. dan — moški — hoja 10 km: 1. Male (KI) 49:23,2; kladivo: L Markež (Br) 54,05. 7. Prislov 39,47, 10. Lapajna (oba Tr) 35,75; 800 m: 1. Zidan (OI) 1:54,6, 2. Žumer (Tr) 1:56,0, 12. Mohorčič (Jesenice) 2:15,8; 3000 m zapreke: 1. Svet (KI) 9:26,9, 2. Hafner (Tr) 9:56.0; 200 m: 1. Mele (Ol) 21,9 (rekord SRS za starejše mladince); 400 m ovire: 1. Korent (OI) 55,8. 6. Kleč (Tr) 61,6; palica: 1. Kržič (OI) 410, 5. F. Fister 360, 6. Kaštivnik 360, 7. Mokič (vsi Tr) 320; disk: 1. Pečar (Br) 44,55, 7. Konc 37,48, 9. F. Fister 35,36, 10. Kaštivnik 34,87, 12. Pristov 31,18; troskok: 1. Prezelj 14,42, 6. Pirjevec (oba Tr) 12,86; 5000 m: 1 Važič (KI) 14:26,7, 4. Glavič (Jese- Tenis Triglav dru*i Na četveroboju klubskih teniških ekip, ki je bil v nedeljo v Kranju v počastitev občinskega praznika, je zmagala ljubljanska Olimpija, ki je v finalu odpravila domači Triglav s 3:0. (Rojina : Žnidar 7:5, 6:3, škapin : Stare 6:3, 6:3, Rojina — škapin Zdešar — Cipek 6:0, 6:2). Vrstni red: 1. Olimpija L, 2. Triglav, 3. Kamnik, 4. Olimpija II. J. J. Vaterpolo Triglavu tretji pokal S sobotno tekmo med valerpolisti Kopra in domačega Triglava, kjer so zmagali Kranjčani s 13:5, se je končalo tekmovanje za pokal Plavalne zveze Slovenije. Kranjski vaterpolisti so v vseh srečanjih zanesljivo zmagali in zasluženo tudi letos osvojili prvo mesto. K zmagam mladincev in pionirjev, ki so pred tem že osvojili republiške pokale, je sedaj pripadel pokal tudi članom. J. J. Trgovsko podjetje (entromerku Ljubljana ixport-import r ljubljana Tudi letos na Gorenjskem sejmu mn mm VARIMO VAS V RAZSTAVNI PROSTOR I. NA OGLED IN NAKUP MOŠKEGA, ŽEN-SKEGA IN^OTROŠKEGA PERILA, PLETENIN, IGRAČ, MUZIKAL.J, UR, EKSKLUZIVNE KOZMETIKE IN ŠPORTNIH REKVIZITOV. ZNIŽANE CENE POSEBNO UGODEN NAKUP ^!««:::;:!::»»::::.....................................!:::;.:.:::..:::»:::::::::::^ OBVESTILO Družbenopolitično organizacije občine Kranj in komisija za internirance pri občinskem odboru ZZB NOV organizirajo skupinski obisk v nekdanje koncentracijsko taborišče Dachau. V dneh od 7. do 9. septembra 1968 bo v nekdanjem taborišču velika mednarodna spominska svečanost, vezana z odkritjem spomenika žrtvam nacizma. PROGRAM POTOVANJA: 1. dan: 2. dan: 3. dan: Odhod iz Kranja zgodaj zjutraj prek Ljubelja, Beljaka, do Mallnitza, kjer je prevoz skozi znani predor v visokih Turah, skozi Badgastein, do Brucka ob Grosglocknerski cesti, po dolini Pinzgau, mimo znanega letoviškega kraja Zeli am See, nato ob jezeru in dalje skozi Lofer do Miinchna, kamor je predviden prihod v zgodnjih popoldanskih urah. Takoj po prihodu je namestitev v hotelu in prosto do večerje, nato večerja in prenočišče. Po zajtrku je takoj odhod v koncentracijsko taboriiče Daehau, kjer bomo prisostvovali svečanosti ob odkritju velikega spomenika inter-nirancem tega taborišča, nato povratek v Miinchen, kjer je ogled mesta, večerja in prenočišče. Po zajtrku je odhod in potovanje do Salzburga, kjer je ogled mesta in njegovih znamenitosti, nato vožnja prek znanega gorskega prelaza Katschberga v Spittal, Beljak, kjer je krajši postanek ter vožnja prek Korenskega sedla v Kranjsko goro in cd tu v Kranj, kamor je prihod v večernih urah. Smrtna nesreča v železarni V ponedeljek ob 15. uri se je v jeseniški železarni pripetila obratna nesreča, pri kateri je izgubil življenje Stanko Sivec z Jesenic. Po prvih podatkih je do nesreče prišlo pri zapenjanju ročice za dviganje zaboja za »reno«. vg Dve vlomni tatvini V soboto dopoldne je neznanec vlomil v stanovanje Bogomile Kmet, Kranj, Gregorčičeva 15, tako da je odklenil vhodna vrata s podobnim ključem. V spalnici je ukradel približno 1700 N din gotovine in hranilno knjižico z vlogo okoli 3000 N din. V noči od sobote na nedeljo je neznanec odnesel iz stanovanja Antona Nograška, Predoslje 117( več kosov zlatnine in 1200 N din gotovine. Neznani storilec je izkoristil priložnost, ko Antona Nograška ni bilo doma, razbil pritlično okno in skozenj prišel v stanovanje. Skupna škoda ukradenih predmetov in denarja znaša 9400 N din. vig Nesreče zadnjih dni Delovni člani TVD Partizan Selca Clanl TVD Partizan bo dolg 20 metrov, Selca so sklenili z udarniškim delom zgraditi nov most čez Soro. Nov most širok dva metra, po nJem pa bodo lahko vozila tudi motorna vozila. Zaradi vožnje po levi strani cestišča je v petek zvečer voznik osebnega avtomobila ZG 690-33 Zoltan Kcllerman pri vasi Vrba trčil v avtobus z nemško registracijo, ki ga je vozil Bruno VViederholz. Pri trčenju je avtobus zaneslo v nasproti vozeči avtomobil LJ 728-62, ki ga je vozil Marjan Cestnik iz Trbovelj. Pri tej nesreči so škodo ocenili na 31.000 N din. Na cesti I. reda v Kopaoni-ku pri Hrušici je v soboto ob 6.15 voznik Jože Jelovčan z osebnim vozilom KR 117-01 vozil v ovinku in po klancu z neprimerno hitrostjo in se pri tem zadel v osebni avto avstrijske registracije. Pri trčenju so bili ranjeni potniki v avstrijskem osebnem avtomobilu in Jože Jelovčan, medtem ko škoda na vozilih znaša okoli 8000 N dinarjev. Istega dne ob 15.30 je na cesti L reda v kraju Kamne voznik osebnega avtomobila s francosko registracijo Lo-uis Menard zaradi neprimerne hitrosti v ostrem ovinku zapeljal v nasproti vozeči avtomobil KR 116-16 ki ga je vozil Ludvik Zalokar. Pri nesreči sta se lažje ranila potnika v osebnem vozilu kranjske registracije, škoda na vozilih pa znaša okoli 8000 N din. V nedeljo ob 13.30 je Janez Bučar z osebnim avtomobilom zastava 750 z reg. številko KR 144-51 na cesti Svobode na Bledu zaradi vinjenosti zapeljal na pločnik in podrl pešca, ki sta se pri tem težje ranila. Voznik se je nato zaletel še v betonski zid, pri tem pa se je vozilo Letalo prisilno pristalo S postaje LM v Radovljici so nam sporočili, da je v nedeljo ob 11,30 pri bencinski črpalki v Radovljici prisilno pristalo jadralno letalo. Letalo je upravljal Franc Štrukelj iz Tržiča, ki se pri pri-sinom pristanku ni ranil, medtem ko je na letalu večja materialna škoda. Vzrok prisilnega pristanka jadralnega letala bo ugotovila telur, Iia komisija. vg poškodovalo za okoli 5000 n din. Po nesreči je vinjeni voznik zapustil avto in se umaknil s prizora nesreče. Kasneje so ga izsledili miličniki blejske postaje milice. Na cesti IV. reda v vasi Šenčur je motorist Jurij Aj* dovec v nedeljo zvečer pri tesnem prehitevanju zadel kolesarja Alojza Perdana. Kolesar se je pri padcu hudo ranil in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Poleg omenjenih nesreč se je v zadnjih dneh pripetilo še 8 prometnih nesreč, ki pa so bile manjšega značaja in je pri njih prišlo le do majhne škode. vig Kdo pozna lastnika kape? V nedeljo zvečer, 4. avgusta ob 21,15 je na cesti Kranj — Brdo na Velikem HribU proti odcepu za Golnik n** znani voznik motornega k°" lesa podrl pešca Lovra Mraka. Zadel ga je v desno nogo, pešec pa Je dobil pri padcU tudi lažji pretres možganov. Mopedlst ali motorist Jo P£ nesreči pobegnil, vendar J* pri padcu izgubil volneno po rjave barve s cofom. F^ met na milica v Kranju pro&> če kdo pozna lastnika kap*' ki jo objavljamo na f°t