5. štev. V Ljubljani, v sobot . aa 1S8. Letnik IX. iRMntl se sprejemajo in velja ristopna vrsta: i kr., če se tisha Ikra;. ti II !l I» * II 11 11 n m 3 t| Pri večkratnem tiskanji «eua primerno «manjša. K okopi«! le ne vračajo, nofrunkov«ns pisma se ne sprejemajo. Vtročnino prejema opr»vniiivn (uun-nisiracna) in eksceilioiia aa Dunajski cesti'št. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski narod Po pošti prejema« vellu : Za eeio ieto . 10 gi. — kr ta poiieut . . j _ ta četrt iet» . . j 50 J V administraciji velja: Za eeio ieto . . $ gi. 40 kr za poi leta * 20 „ r.a četrt ieta i ., 10 , v Linbljaoi na uom Došilian velia «o kr. več na ieto. V Vredništvo ;e Rečue ulit-e št. 5. Izhaia po trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek in aoooto. Budgetni obravnava. in. Z Dunaja 4. maja. Posebna obravnava o državnem proračunu se še precej hitro nadaljuje, ker g. predsedn k Btrogo gleda na to, da govorniki ne segajo nazaj v splošujo obravnavo, ampak le ob kratkem naznanijo svoje želje in nasvete pri posameznih točkah. Zalo pa ni toliko dolgočasnega in nepotrebnega govorjenja, kakor druga leta. Izmed slovenskih poslancev se je bil včeraj oglasil dr. Toukli, ki jo nasvetoval, naj se v državni proračun zopet sprejme od vlade nasvetovanih pa od budgetnega odseka izbrisanih 10 000 gld. za vravnavo državne ceste pri Plavi. Večina je temu predlogu pritrdila. Obentraut je povdarjal potrebo prestrojitve zastavnic, Ozarkievič je tožil o revščini rusin-skih duhovnikov, Proskovec pa je zahteval, naj Be nekoliko več ttori za živinozdravilstvo in za živinske zavarovalnice. GrofTaaffe je obljubil, da si bode vlada po moči prizadevala vstreči željam posameznih dežel. Obširneji obravnava se je vnela pri stroških za ljudsko številjenje. Češki poslanec če-lakovski se je pritoževal, da se ni gledalo na narodnost in na materni jezik, kar je velike važnosti za ljudsko Statistiko, kakor tudi za postavodajalstvo in državno upravo. Pri številjenji se je glede občevalnega jezika godilo veliko nepravilnost, in govornik se čudi, da je mogel profesor Sax trd ti, da eo Čehi to porabili za svoje namene. Levičarji vidijo pez-dir v očesu svojega nasprotnika, bruna v svo- jem očesu pa ne vidijo. Od vseh strani se pripoznava, da so številke glede občevalnega jezika nezanesljive, vendar govornik dvomi, da bi zamogle «osposke to zdaj še popraviti. Vla-dini zastopnik E r b je odgovoril, da je bila vlada komisarjem strogo naročila, se vsakega vplivanja na ljudstvo glede občevalnega jezika zdržati. Tega pa ni povedal, da se komisarji v nekterih krajih zlasti na Dunaji za to strogo povelje niso dosti zmenili, in da zarad tega zadnje številjenje za Statistiko nima posebne vrednosti. Danes se je rešil proračun vojnega mini-sterstva. Scbonerer je pri tej priliki zlasti zabavljal nad vlado zarad žandarmov, pa minister Welsersbeimb mu je odgovoril, da ljudstvo pripoznava zasluge in korist tega zavoda, ker po raznih krajih prosijo za žandarmarijo. Potem pa se je pričela obravnava o na-učnem ministerstvu. Prvi je poprijel besedo češki poslanec Adamek, ki je s številkami dokazoval, da imajo Čehi glede števila svojega premalo narodnih Sol. V Pragi je 400 do 800 nemških pa 1200 čeških študentov, toraj je opravičeno, da dobi Češka, Moravska in Šle-zija lastno vseučilišče. Dalje pravi, da vlada mora izvršiti lani sklenjene resolucije gledč šolstva; in da je zlasti potrebno osnovati več obrtnijskih šol. Ko se bode narodna ravno-pravnost po šolah začela izvrševati, sklene govornik, Be bodo začeli razvijati tudi naš parlamentarizem in naše materijalne koristi. Ako bi pa to nikakor ne bilo mogoče, potem še le recite: Uboga Avstrija t Za njim je govoril češki profesor Krejči, ki je vladi priporočal, kako naj osnuje češke višje in srednje šole. O narodnem zatiranju je rekel, da ono ni posebno omikalno delo, am pak da razodeva le surovo silo močnejšega 1 Tretji govornik je bi) dr. Ton ki i, ki je v dolgem govoru dokazoval krivice, ki se gode slovenskemu narodu. V ljudske šole slovenske štulijo nemščino, da bi ljudstvo ponemčili. Pa tega ne bodo dosegli, pač pa se ljudstvo čedalje bolj poitalijančuje. V Istri je 32.000 Hrvatov pa samo 6000 Italijanov, pa ne ene šole s hrvatskim učnim jezikom. Na Koroškem je 117 slovenskih fara, in bi moralo biti ravno toliko slovenskih šol, pa učni jezik je povsod nemški. Na srednjih šolah se še rojenim Slovencem ni treba slovenščine učiti, ako tega sami nečejo. Dalje je tožil , da se je goriški deželni šolski svet prestavil v Trst in izrekel željo , naj se zopet prestavi nazaj v Gorico, ker se s tem prihrani par tisoč goldinarjev, ki se za druge reči lahko bolje obrnejo. Ko-nečno je priporočal vladi, da naj podpira želje naroda slovenskege, ker si bode s tim naj-laglje pridobila njegovo vdanost in hvaležnost. Dr. Tonkli je včeraj in danes pokazal, da se z enako odločnostjo kakor za gmotni poteguje tudi za dušni blagor goriških Slovencev, in da porabi vsako priliko , pri kteri zamore za narod svoj kaj doseči. Minister Konrad skušal je na to odgovarjati. Rekel je, da bode vlada vstregla vsem opravičenim željam raznih narodov, ter vedno pred očmi imela spravo in porazum- Okrožnica o prvih slovanskih pro-svetiteljih. (Dalje.) Take misli vzbuditi morajo v srcu spisi, najdeni v najnovejšem času. Oni so nam jasen dokaz, da Be ne straši rimska stolica, ako treba preganjane pravične braniti in varovat', ako je treba dati cerkvi iu narodu ono svo bodo, brez ktere se ne more vspešno delovati ne za časno ne za večno srečo. Naravno je bilo, da je bil po volji stolice rimske rešen Metod vsega zla ter da se je vrnil, ali pretrpeti bilo mu je še mnogo. V Panonijo ni se mogel vrniti, ker po smrti vrlega Kocela spadala je Panonija neposredno Karolingom, najljutejšim nasprotnikom Metodovim. Tudi na Moravskem bili so nasprotniki Metodovi, ki so zapletli v zanjke svoje kneza Svatopluka, ki ni bil poleg drugih sicer lepih lastnosti vreden svojega strica Rastiča. To je bil vzrok, da je šel bv. Metod I. 879 v Rim, kjer mu Bog za nezasiuženo trpljenje podeli posebno zmago in slavo, ker, kakor smo videli, se ni le vera njegova pokazala v novem hvitu, ni bila le potrjena raba jezika slovanskega pri službi božji, marveč je tudi pri tej priliki svečano potrdil Ivan VIII. metropolo panonsko; zato nazivlja v pismu do Svatopluka Metoda „venerabilem archiepiscopum" — častnega nad-biskujia in določi: nostrae apostolicae auctoris praecepto archiepiscopatus ejus privilegium confirmamus et iu perpetuum Deo juvante firmum manere statuimus — zakonom, pravi papež, naše apostolske moči potrjujemo privilegij njegove metropole in odločujemo, da ostane stalen v bodoče po milosti božji. Raz-mišljujoč to stvar ne more človek dovolj obžalovati, da Be je dal zapeljati pri tej priliki Svatopluk ter poiskal posebno biskupijo v Nitri za latinsko službo božjo, ker to bil je črv, ki je spodjedel zdravo deblo samostalnosti cerkvene, po ¡kterej so tako iskreno hrepeneli Ivan VIII, Metod in ž njima vsi Slovani; Bogu samemu pa je znano, koliko je pretrpel Metod zaradi tega. Toliko pa je gotovo, da je našel Metod v vseh svojih bridkostih in težavah krepko zaslombo v Ivanu VIII. , ki zasluži vičen spomin pri Slovanih, posebno še pri nas Hrvatih, ker je vedno krepko branil korist slovansko ter odvrnil nas Hrvate z modrimi sveti Bvojimi od razkola bizantinskega ter nas tesno spojil z Ilimom in zapadno pro-sveto. Zuanih biio je vže dozdaj nekaj pisem njegovih na domače kneze naše, posebno na Bruuimira, a v britanskem muzeji našli so posnetke pisem do knezov Domagoja in Mu-stimira od 1. 873, a tudi od 1.875 dva: pervi je do pravovernih v Dalmaciji in Hrvatski drugi zopet do Domagoja.*) Na koncu življenja podelil je Bog Metodu mirneje in sadonosnejše dneve, ker mu je bilo dovoljeno obiskati milo mu Panonijo, na Moravskem pa krstiti vrlega češkega kneza Bcfi-voja in soprogo njegovo Ljudmilo; sebi postavil je v učencu svojem, Moravanu Gorazdu vrednega naslednika; malo pred svojo smrtjo iz-podbujal je verne k živi veri na cvetno nedeljo; kmalu potem C, aprila 885 je mirno v Gospodu zaspal v naročji svojih dragih. — Priča pa nam stari životopisec, da je pred svojo smrtjo opominjal svoje, kakor nekdaj C.ril, rekši: Ostanite trdni v veri; ne bojte ae onih, ki umore telo, marveč onega, ki obsodi dušo in telo v večno smrt; bodite jedini v veri. ljubite svoje in skrbite zanje, a ne prezirajte tujcev in jim ne delajte krivic! — Odadil je Bog Metodu poslednje dni, da mu vsaj nekoliko zakrije bodoči tajni propad ljubljene metropole njegove in naroda njegovega dokler mu ga ne odkrije ondi, kjer je pisano: *) (llcj: starine jugoslav. akademije, knjigo XII., str. 212. ljenje med raznimi narodi. Dalje je našteval, kaj je vlada storila za povzdigo slovenskega poduka, je omenjal novega ukaza za ljubljanski učiteljski pripravnici in obljubil, da bode ministerstvo gledalo na to, da se povsod ravna postavno. Ako bi se kje kratile postavne pravice, naj se dotični le pritožijo pri višjih vra-dib ali pri ministerstvu. Mariborski poslanec Schmiederer oglasil se je potem za dejanske popravke. Rekel je, da mariborska učiteljska pripravnica ni čisto nemška, kakor je trdil dr. Tonkli, am pak sta nastavljena samo dva učitelja, ki ne znata slovenski, namreč profesor za telovadbo pa za nemški jezik. Tudi se pedagogika pa krščanski nauk podučujeta nemški in slovenski, in učenci lahko odgovarjajo nemško ali slovensko, kakor ravno hočejo. Tudi deška šola je v prvih razredih slovenska v višjih pa nemška, ker ni slovenskih šolskih knjig. Slovenščino sploh tako zelo goje na tej šoli, da je letos 7 nemških učencev dostalo izpraševanje iz vseh predmetov v slovenskim jeziku ! Gosp. Schmiederer je s tem pokazal, da pač sam ne ve, kaj je trdil! Prav dobro ga je toraj zavrnil dr. Tonkli, da učilišče mariborsko ne more biti slovensko, ker se po njegovem lastnem izreku samo dva predmeta učita slovenski. Tudi je tam celo za slovenščino nastavljen učitelj, ki za ta predmet ni izprašan. Tudi ministru je Tonkli odgovoril, da vsled mini-sterskega ukaza slovenščina in italijanščina niste več obligatni, kakor ste bile prej. Prej so vprašali, ktere narodnosti je učenec, in so ga silili, da se je moral dotični materni jezik učiti. Zdaj le še vprašajo, kterega jezika se hoče učiti in zato se je celo prigodilo, da je neki Italijan v drugem semestru rekel, da se italijanščine neče več učiti, in je bil res oproščen. Tudi dr. Vošnjak je Schmiedererja dobro zavrnil, da pač malo pozua naše šolstvo, sicer bi moral vedeti, da imamo za ljudske šole vse potrebne šolske knjige. Tudi za srednje šole imamo že mnogo natisnjenih knjig, izdanih deloma po pisateljih samih, deloma po Matici slovenski, druge so že spisane in pripravljene, ter se bodo takoj izdale, ko se zaukaže na naših srednjih šolah slovenski učni jezik. Saj je tudi deželni zbor kranjski v ta namen odločil 10.000 gld. Glede učiteljskih pripravnic v Ljubljani omenja, da se bode pač nekoliko predmetov zdaj učiio slovenski , pa še zmerom ne toliko, kakor pod ministerstvom Hohenvvartovim. Schmiedererju je odgovoril, da je nemogoče 7 pripravnikov naredilo skušnjo iz vseh predmetov po slovenski, morda je le hotel reči, da so bili slovenski vprašani iz slovenskega jezika, pa ne iz drugih predmetov. Sicer pa se mora tudi pripravnica v Mariboru osnovati po slovenski, ker odgoja učitelje za slovenske šole in je treba gledati, da se doma kolikor mogoče nastavljajo domači ne pa tuji učitelji. F o r e g g e r je pri teh besedah zaklical oho! pa dobro ga je počil Vošnjak z opominom na to, da je to načelo nedavno izrekel ravno nižje avstrijski deželni šolski svet, in da je to tudi njegovo prepričanje, akoravno Forreger kliče Oho! Po nekterih opazkah g. poročevalca bila je potem obravnava o centralnem vodstvu nauč-nega ministerstva sklenjena in zanj potrebni stroški dovoljeni. Konec seje bil je ob treh popoludne. Iz govora Riegerovega. Povsodi se toži o previsokih davkih, in radi se poslužujejo nekteri poslanci tega po-močka, da se poganjajo vsak za svoj okraj, ter se tako ljudem prikupijo. So pa tudi taki med njimi, ki hočejo davke znižane imeti, pa tudi ob enem vedno več zahtevajo, naj bi jim vlada iz svojega žepa dala. Če se pa državi nič ne da, tudi ona ne bo kje jemati vedela, da bi drugim dala. Od države naj se le to zahteva, kar je občekoristno in neobhodno potrebno. Pa tudi država naj bi se v vsako reč ne vtikala, in naj bi prepustila drugim (deželam), kar bi morda drugi bolje in ceneje opravili. Pri vsaki točki, ki jo plačamo, bi se dalo vprašati, ali ni bolje, da jo zbrišemo Nasprotniki nam očitajo, zakaj v poldrugem letu nismo odpravili še primanjkljeja ; oni pa tega v dvajsetih letih niso mogli, toraj nam pripisujejo desetkrat toliko zmožnost, kar je le nam na čast. Mi upamo, da bomo prišli do boljšega gospodarstva, če nas gospodje od leve strani ne bodo ovirali, če pogledam na državni proračun, vidim dva velika zmaja, ki največ našega denarja požreta, prvi je vojak, drugi pa državni dolg, ki ga moramo z obresti pitati. Vojake potrebujemo, ker se na naše sosede ne moremo zaneBti, da bi nas kteri ne napadel, pri vojak.h se tedaj ne da nič prihraniti. Obresti od dolgov moramo pa tudi plačevati, da ne zapravimo vsega zaupanja do Avstrije. Tudi pri naučnem ministerstvu se ne da dosti prihraniti. Morda bi se moglo reči, da le srednjih šol že nekaj preveč. Sicer pa naj bi se šolske in kmetijske reči prepustile deželnim zborom , ker so potrebe v raznih deželah različne. Ko se je ustava oklicala, nismo še imeli ne kmetijskega, ne naučocga ministra; od tistega čaaa se je centralizem že toliko bolj vtrdil. Da bi se blagostanje med ljudstvom pomnožilo, morala bi tudi vlada nekoliko pomagati, in Bicer s tem, da bi skrbela za stro-kovujaški poduk v obrtniji in kmetijstvu, d& bi Bkrbela za ceste in železnice , da bi skrbela za cene posojilnice, da bi domače izdelke nasproti tujim nekoliko podpirala- Liberalizem ima nektere prirojene napake na sebi. On se sveti, kakor ledeni storži na strehi, pa nimagorkote, ou je tudi tako mrzel, kakor ti ledeni storži. To se vidi celo pri naših nasprotnik h, ki z liberalizmom ne morejo narediti nobenega navdušenja, in če hočejo svoje ljudi razgreti, morajo jim govoriti o previsokih davkih ali pa o „zatiranem nemštvu". Liberalizem sam na sebi pa je zastarana reč. Druga napaka liberalizma je, da hoče vsem po enem kopitu čevlje delati, iz tega sledi nezadovoljnost, sledč nepotrebni prepiri. Tako je ustanek v Dalmaciji samo centralizem zakrivil, ker ni hotel privoliti nobene posebnosti aii olajšave. Tretja slaba lastnost liberalizma je njegova nestrpljivost, on ne more druzega mnenja poleg sebe trpeti. To se je pokazalo v silovitem zatiranji čeških časnikov pod prejšnjo vlado. Nekteri se pritožijo, da volitve v gorenji et tempus non erit amplius — in časa ne bode; kjer se tudi VBako seme, v ikterem svet misli, da je uničeno, hrani in čuva v rokah večnega Očeta in kjer je tisoč let kakor jeden dan. Rekli smo vže, da po Metodovi metropoli v Panoniji in na Moravskem ni več duha ne sluha, le pri nas Hrvatih se kaže, da je Bog prenesel del Metodovih namer na nas. Vsak lehko ve, da mislim novo našo metropolo zagrebško. Ako kidaj, pokazala se je po burnih letih 1848 in 1849 od vseh strani potreba dvojne samoBtalnosti, ki pristoja Hrvatski po naravi in po njenem položaji. Ta potreba vstanovila je novo nadbiskupijo zagrebško; dolžni pa smo zato neumrlemu Piju IX. večno hvaležnost, da se nam je skazal istega, kakor nekdaj Ivan VIII. Slovanom v Panoniji in na Moravskem. S tem je zopet dokazano pred vsem svetom, da je združil Bog svobodo in napredek pojediuih cerkva in narodov z ne razrešeno zvezo s stolico rimsko. Naj se mi oprosti, da pri tej priliki izrečem nado, da bode ono prepričanje, ki je vstvarilo metropolo zagrebško, njo tudi razširilo in dopolnilo, ker ne more spregledati bistro oko, da to zahtevajo najviši razlogi in da more motropola Bvoj namen le tedaj izvrševati, ako Be okrepi in večločvrsti, to Be pravi, ako se razširi in združi 'v sebi tudi še ostale ude cerkve katoliške pri nas. Zgodi se to lahko brez žaljenja starih historičnih pravic in naslovov , ki so le tedaj kaj vredni, ako služijo višim namenom ; če pa ni tega, spadajo le v zgodovino, a nimajo za Bedanjoat cene nobene. Vsaj vže tako vsi deli cerkve katoliške na jugu našem svojevoljno hrepeu6 po svojem središču po Zagrebu. Brez dvombe spada k biskupiji zagrebški tudi naša Bosna ponosna. Stezajo Bicer ljudje, včasih tudi dobri, Bvoje roke dalje, kakor treba, ki posezajo z roko tudi tje, kjer jim jezik ne more pridobiti nobene razumljive besede; a pride tudi čas, ko bodemo uvideli, biskupija bosenska, h kteri spada tudi Bosna, ne obstoji le po imenu, marveč po pravu, ki še ni zastarelo, a tudi ni ovrženo od nikogar. Vemo vsi, da je Bosna oddavna v rokah vrhovnih pastirjev svete cerkve, kterim smo dolžui neizmerno zahvalo za dobrote, ktere skazujejo siromašni cerkvi vže štiri Btoletja. Mi imamo popolno zaupanje v vrhovnega svojega pastirja Ko bi nas k temu ne silili vsi časi, dovolj bi bil samo čas in delovanje naših apostolov, da nas potrjuje v tem prepričanji. Mi želimo, da ostane tudi nadalje vodstvo cerkve bosenske v Rimu, dokler ne napoči dan, ko bode mogoče svojega povrniti svojemu ondi, kjer se z besedo božjo in govorom svetim zliva v jedno tudi narodni govor. — S tem končil bi nauk, ki sem ga povzel iz življenja apostolov naših, ko bi ne bil če-stokrat med nami na lastna ušesa čul krivih in smešnih ugovorov proti stolici rimski, kterih zaradi stvari prezreti ne smem. Pravijo na primer: da je po razglašeni nezmotljivosti papeževi v cerkvi izročeno vse samovoljnosti, proti kteri se ne more braniti nobeno pravo in noben običaj; navajajo tudi smešuim načinom hlepenje stolice rimske po posvetnem posestvu, dasi so znane besede Jezusove, da kraljestvo njegovo ni iz tega sveta, da je on pobegnil v gore, ko so ga hoteli Judje proglasiti za kralja. Ne prvo ne drugo nima podlage. Kar se tiče prvega, mi je najprej omeniti, da beseda „nepogriešivost." ktere se mi poslužujemo, ni točna. Ona bi lahko zmotila neveščega človeka misliti, da je nauk cerkve, da papež ne more grešiti; cerkev pa le trdi: da se ne more zmotiti, kader kot vrhovni pastir in učitelj cerkve svečano razglašuje in razlaga nauk svete vere. Morebiti bi beseda „neza-bludivost" bolj se podala nauku krščanskemu?*) *) Slovenci imamo za „infallibilitas" izraz „nezmotljivost", kar boljši označuje nauk ccrkvcni* uego hrvatski „nepogriešivost''. Op. vrcduištva. (Dalje prih.) Avstriji niso bile pravilne. Pa kaj je to proti temu, kar se je v 20 letih zoper nas Čehe 'delalo? Četrta slaba lastnost liberalizma je ta, da hoče vse vladati, v vsako reč svoj nos vtakniti. Vlada je potrebna reč; ko bi bili mi vsi angeljci, ne bi trebalo sodnikov, ne žendarmov, ne vlade; ker smo pa ljudje, je to vse potrebno; vendar naj bi v svojih gotovih mejah ostalo. Marsiktero reč bi dežela ali občina sama bolje naredila, ko vlada, vendar liberalizem hoče, da bi vlada vse sama nadzorovala in vodila , da bi se v vsako reč vtikala. To pa je zoperao pravi svobodi. Beseda Bvoboda pomeni, da je človek sam svoj („svoj biti'), oseba, občina, dežela bi morala „svoja biti", sama sebe vladati, to je „svoboda". Prava svoboda je toraj avtonomija ali samouprava, ktero mi zagovarjamo. Mnogo se naglaša tudi pregovor: „enake bremena, enake dolžnosti!" To je prava ravno-pravnost, pa ravno to pogrešamo. Na češkem je 23 nemških srednjih Šol in samo 10 slovanskih; v primeri z Nemci pa bi morali Čehi imeti 66 srednjih šol. če se nam kaka šola dovoli, tako vpijejo dunajski listi, kakor bi se nam šole iz nemških žepov plačevale, pa ne pomislijo, da mi toliko davkov plačujemo, da še druge dežele podpiramo, ne pa da bi se nam kaj zastonj dalo. Veliko vpitja je tudi zoper češko vseučilišče in povdarja se vedno „nemška" znanost. Jaz sem bil pa na Francoskem in Nemškem, pa tam niso nič vedeli o francoski ali angleški znanosti, ampak znanost se smatra kot občečloveška reč. Tudi Čehi so zmožni, nekoliko pripomoči k o obče-človeški vedi in znanosti. Vsak narod je potreben omike, da ne postane suženj drugih narodov, in to omiko si mora pridobiti v maternem jeziku, ker se sicer izobraženci njegovi odtujijo lastnemu narodu ter ga zapuste in puste v revščini in nevednosti. To Bmo videli na tisučerih izgledih. Sedajna vlada hoče spravo narodov, pa vi jo pri tem zavirate, ne pa mi, ki spravo iščemo. Vi tudi povdarjate, da se nemštvo zatira, ker se odriva iz takih krajev , kjer nima nobene pravice. Pomisliti morate, da se je nemški uradni iu šolski jezik nalašč gojil in slovanske kraje silil pod cesarjem Jožefom in pozneje, ko smo bili pod „nemškim bundom kjer so hoteli Avstrijo kot nemško državo pokazati, da bi imela prvo besedo v Nemčiji. Zdaj pa tega ni več, mi nismo več v Nemčiji, in ni treba du bi se po sili v Nemce prekr-ščevali. Slišali smo priliko , da mora biti en narod kladivo, drug narod pa nakovalo. Jaz vem pa lepšo primero. Narodi so podobni raz-ličuim sadnim drevesom , ki rastejo v enem vrtu. Vsak nosi svoj sad, jablana jabolka, hruška hruške, dostikrat se z vejami objamejo, pa vendar vsaka veja rodi le sad svojega debla. Vrtnar pusti vse rasti in cveteti, ker mu je vsacega drevesa sad prijeten, akoravno je različen. Tudi naš cesar ljubi vse narode, akoravno so različni iu njih sadovi niso enaki. V tem smislu naj se tudi vlada, pa bo prav. peča le z velikim posestvom, ter določuje, da volijo veliki posestniki v petih okrajih, namesto da bi volili vsi skupaj, kakor do Bedaj. Ako Be ta predlog sprejme, ne bo več mogoče, da bi vsaka vlada imelo veliko poseBtvo na češkem v rokah in odločevala večino ne samo za češki deželni zbor, ampak tudi za državni zbor. V petih okrajih se večina ne da tako samovoljuo presukati, kakor v enem, in ako čehi le v dveh okrajih zmagajo, imajo vsaj nekaj zastopnikov iz velikega posestva; dokler pa vsi grajšaki vkup volijo, zna 8e prigoditi, da niti jednega poslanca ne dobodo iz te ku-rije, kakor se je že zgodilo pod prejšno vlado. Želeti je toraj, da 8e Zeithammerov postavni načrt sprejme, in se tudi bo, ker po našem mnenji ne potrebuje dvetretjinske večine. Zdaj imajo namreč Čehi deset poslancev iz velikega posestva v državnem zboru, pa le iz milosti nemške, ker je Taaffe pregovoril kneza Karla Auersperga, da se je sklenil kompromis in so Nemci obdržali 13, Čehom pa dali 10 poslancev. Auersperg Be pa zdaj kesa, da je naredil kompromis, in nemški listi so že rekli, da nečejo nič slišati o takem kompromisu. Ker imajo Nemci vsled „chabrusa" večino, bi toraj desnica pri bodočih volitvah zgubila 10 glasov in lahko prišla v manjšino. Zato bo morala vlada sama skrbeti za to, da se Zeithammerov predlog sprejme in da se njej in desni stranki zagotovi in ohrani večina. Okraji, ki jih Zeit-hammer predlaga so: 1. Praga, 2. Budejovice, 3. Karlove toplice, 4. Reicheuberg, 5. Cbrudim. V prvem, drugem in petem bodo menda zma govali čehi, v tretjem in četrtem pa Nemci. V nadrobnem razgovoru Be je prepir vnel zavolj razpoložnega zaklada (dispositicnsfond) v znesku 50.000 gld., ki se vladi da za podporo njej prijaznih časopisov. Desnica je hotela vladi izkazati svoje zaupanje in je ta denar dovolila. Pri tej priliki je govoril tudi minister TaalTc, ter je rekel, da stoji nad strankami , da hoče spravo narodov in da se naslanja na desnico državnega zbora, in sicer da se naslanja na to večino z večo zaupno s t j o, k o 1 a n i, ker se je prepričal, da večina hoče enoto in moč cele Avstrije. Iz teh besedi ministrovih sklepa „Politik", da bo Taaffe odslej bolj v duhu večine vladal in se menj oziral na centraliste. Vnanje države. SrhNki knez Milan ima upanje, da postane v kratkem kralj. Od strani Avstrije bojda ne bo našel nasprotovanja. Da še druge vlade pridobi, hoče se podati na potovanje okoli večih vladarjev. Iz Cetinja se poroča o novih bojih med Turki in Albanci. Telegrami v nemških listih pa niso vselej resnični. V Klixabctgra