Na otroškem igrišču pri LHidskem vrtu Francija že od leta 1940, ko so bili pred kapitulaci.io, ni bila v tako hudih političnih ški-ipcih, kakor je to dni. Skupina skrajnih desničarjev, ki jih podpirajo ve- leposestniški in kapitalistični ko- lonialisti. je hotela vreči vlado in imenovati tako imenovano vlado narodne rešitve, kar lahko bere- mo — vlado diktature. \'lada naj bi zagotovila skrajno rešitev al- žirskega vprašanja in to je ne- komp»-nmisno nadaljevanje b-jja ter pobijanje alžirskega prebival- stva. Padalski general Massu je že ?nan po svoji trdoglavosti, Prei leti so ga že enkrat kaznovali, ker je imel neke posebe vojaške in politične izpade, sedaj pa je šel do skrajnosti in osnoval po- seben odbor javne rešitve ter s tem ločil Alžir od Francije. Pri- znal bo pariško vlado le. čo bodo ustanovili vlado narodne rešitve. Uporniškemu generalu so se pri- družili številni odredi v Alžiru. 7. njim pa so bili povezani celo vojni minister Chaban-Delmas in bivšj generalni rezident Soustel- le. Na osnovi teb dveh imen in 150 aretiranih desničarskih poli- tikov ter oficirjev, lahko sklepa- mo, da so v zaroto povezani skrajneži, ki ne poznajo drugega, kot svoje ozke interese v Alžiru. Francija je to svojo preizkušnjo za zdaj dobro prestala. Čeprav je Pflimlinova vlada bila še pred investituro obsojena skorajda na pogin, so tre^nejši politiki uvideli, da bi taka skrajna politika Mas- sujevske klike lahko zelo škodo- vala francoskim interesom. Z ve- liko večino so na dramatičen na- čin izvolili novega predsednika in točno pet minut pred držav- ljansko vojno, če se tako izrazi- mo, dobili legalno vlado, ki sedaj s orecej čvrsto roko urejuje od- nose. Predsednik Pflimlin .je pred vo- litvami vlade izjavil, da je Fran- cija na robu državljanske vojne. Tako je tudi bilo. Desničarji so se v Parizu pripravljali na zaroto, hoteli so zapreti predsednika Co- tvja in ustoličiti starega generala De Gaulla. Vlada je njihove na- črte pravočasno preprečila. Do tako dramatičnega zapleta je prišlo zaradi mlačne politike, ki so jo vodile vse povojne vla- de v kolonialnih vprašanjih. Šti- riletna vojna, ogromne izgube in vsakodncmi porazi ljudi v me- tropoli še vedno niso spametovali, da odlašan.je rešitve alžirskega vprašanja položaj samo še bolj zapleta. Vse vlade so pristala na desničarsko zahtevo in to, da vo- dijo boj do neskončnosti. Ker pa je Pflimlin v svojem programu omenil, da bi rad rešil alžirsko krizo in se začel pogajati z alžir- sko osvobodilno fronto, so desni- čarji skovali zaroto. Notranja nasprotja in neurav- novešenost političnih sil v Fran- ciji so prišla tokrat izrazito na površje. Kakor smo že pri odsto- pu bivšega premiera Gaillarda re- kli, da bo desnica skušala posta- viti skrajno vlado, se je tudi uresničilo. Opazovalci sedaj pri- čakujejo, da se bo Pflimlin moral usmeriti na levo in z močnim za- mahom dokončno rešiti problem. Dogodki so še tako zapleteni, da nihče ne kom.entira dogodkov in ne ve, kaj se bo zgodilo. Vsi čakajo in oprezajo. Ugotavljajo samo vzroke, ne vedo pa, kako se bo zadeva razvila. Massu je še vedno v Alžiru in nihče še do- slej ni omenil, kako nameravajo pokoriti uporniškega zaletelega generala. Kakšno stališče bo zavze- la Amerika, je za sedaj tudi pre- uranjeno govoriti, vsekakor pa bo to za sedanjo vlado zelo odločilno. Dejstvo je pač, da bi Američani že pred leti radi odpravili to ra- no v zapadnem svetu, vendar so se Francozi upirali. Znano je namreč stališče Američanov, da t lahkim srcem pristajajo na ne- odvisnost, če postane dežela po- ':em nanje gospodarsko vezane. Za sedaj bomo morali počakati še nekaj dni, da se bodo dogodki dovolj razvili. m ČflU JUGOStaVANSKIH NARODOV Te diti od vsrfi strani na- še d~7e'e r»roti itnToslovanski me- tropoži štafetne s-kupine s pozdra- vi in čes^tjtkami k rojstnemu daie^Ti predsednika Jugoslavije tovariša Tka. Na poti jih po- z«Jravi5ajo množice delovnfh lju- di in izražajo prenašalcem nove čestidce, zahvale in najlepše že- lje za zdra-vje, osebno srečo ter nove uspehe na čehi svobodnih in enotnfti jugoslovanskih narodov. Tako neizmerno ljubezen in spoštovanje našega ljudstva do svoijega voditelja je rodil skupen boj, poki muk in trpljenja, boj za narodno in socialno osvobodi- tev našfli narodov, za zgraditev nove domovine v najtežjih pogo- jih, boj za zrnato socializma. Tito je s svojo herojsko oseb- nostjo postal simbol mogočne svobodo?j"bne in ustvarjalne sile jugoslovanskih narodov, ki se ne krepi le sama iz sebe in za sebe, temveč tudi ob izkušnjah drugih ter v korist skupnim interesom vseh narodov in gibanj v boju za temeljne človeške pravice, za enakopravnost, bratstvo in miro- ljubno sožitje med narodi. Naše ljudstvo je res lahko po- nosno na svojega voditelja. Nje- gove osebne lastnosti: skrom- nost, visoka moralna odpornost, sposobnost tenkočutne presoje, ko gre za interese delovnih lju- di, vztrajnost in odločnost, ko gre za skrb za delovnega člove- ka, se ujemajo z značajem in m-orslno silo naših množic. Glo- boka notranja harmonija med našim ljudstvom in njegovim dr- žavnim in političnim vodstvom je vir velikih zmag pri izgradnji na- še socialistične domovine. Odra- ža se v enotnosti narodov Jugo- .slavije, v pravicah vseh delovnih državljanorv, da svobodno ast\'ar- .jajo in odločajo o vseh zadevah državnega in dnižhenega življe- nja neposredno in prek svojih družbenih in samoupravnih orga- nov. Tak naš moralni lik ustvarja vzdušje enotnosti in konstruktiv- noiSti najnaprednejših sil tudi v mednarodnem življen.iu. Za to podpira Titovo pfi-litilco vse naše ljudstvo in vsi narorli, ki teže k napredku in k pravič- nim medsebojnim odnosom Titov glas je glas svobodoljub- nih narodov. SMšati ga je povsod, kjer se bije boj delovnega člo- veka za pravice. Iz mogočnega valovanja ustvarjalnih množic jf> razločno slišati oravične ocene: Tito ima prav, Tito je pravilno odločil. Tito je uošten in hraber, Tito gleda naprej in loči bistveno od nebistvenega, Tito nas razu- me. Tito združuje narode vsega sveta. Tito mora ostati čil in zdrav še dolgo med nami! Naj živi Ti- to! Naj živi socializem! 15. mcRf - Petajstega maja 1926 je bila ustanovljena prva jugo- slovanska radijska postaja v Zagrebu. Jugoslovanska radio- difuzija je ta dan proglasila kot dan jugoslovanskega radia. Po 31 letih je predlanskim začel Radio Zagreb na ta dan s poskusnimi televizijskimi oddajami. Zadnje čase je tudi slovenska televizija dosegla že nekaj pionirskih uspehov. Zlasti v zadnjem času je ju- goslovanska radiodifuzija za- beležila nekaj lepih uspehov. Poleg nekaj oddajnikov s po sto in več kilovati jakosti, med katerimi je tudi domžalski s 155 kilovati, se je precej iz- boljšal tudi radijski program. Večkratno se je povečalo tudi število radijskih sprejemni- kov, kar je omogočila pred- vsem naša radijska industrija, ki je na primer samo v letu 19.36 izdelala približno 125 ti- soč radijskih sprejemnikov. Kljub razmeroma močnemu oddajniku v Domžalah se v Sloveniji zaradi hribovitosti radijski program še vedno ne sliši dobro v vseh krajih. Zato imamo že danes v Kopru, Ce- lju in Mariboru posebne relej- ne oddajnike. Predvidoma pa bodo v bližnji bodočnosti po- stavili še več manjših relejnih oddajnikov, ki bodo omogočili dober sprejem vsakemu slo- venskemu naročniku. Postav- ljena je že tako imenovana slovenska transverzala ultra- kratkovalovnih oddajnikov: v Belem Križu, pri Kopru, na Nanosu, na ljubljanskem gra- du, na Kumu in na Pohorju. Vsi ti oddajniki bodo lahko posredovali spored sedanjim in bodočim relejnim postajam Poleg tega pa bodo rele.jne postaje oddajale na svojem območju tudi neposredno za poslušalce. Posebno dober sprejem omogočajo novi UKW oddajniki. Letos bomo drugič praznovali dan mladosti — 25. maj, vendar bolj šiiroko, bolj raznoil:iko, da !do- do tudi starejši — celo tdsti, ki cesto pvodcenjujejo delo mladin- ske organiizacije. v»i4eli, da je da- našnji! milad^i rod aktiven. Videli bodo laihko, kaj vse se .je naša mlaidina naoiciila v raznih dru- štvih iT! organ.izacijah in kako neizčrpni; viri energije so v njej. Starejši cesto ne cenijo dela mladine, jo zapostavljajo in jo cnemogcčajo pri izvrševanju na- log naše družbene skupnosti. Go- tovo je, da vse to i^zvira iz tega, ker niso dovolj seznanj^eni z nje- nim deilcm, z njeno aktivnostjo in njenim elatnom. Opaža pa se, da društva in organizacije vse bolj upoštevajo mladino pri svo- jem delu in ji zaupajo vedno važnejše naloge, včasih celo pre- težke, ki pa jih mladina z vese- ljem prevzema m izvršuje. V letošnjem »tednu mladosti« — od 17. do 25. maja — bo mla- dma pckazala javnosti na raznih pnrediitvah, ki bodo zadovoliale slehernega mlade-ga pa tudi sta- rejšega obiskovalca, svoje udej- stvovanje v raznih organizacijah. Program je .sledeč: V soboto. 17. maja ob 19. uri, bo na stadionu ŠD Drave zboro- vanje mladine. Po zborovanju od- hod v Ljudski vrt, kjer bo kur- jenje tabomah ognjev; v nedeljo, 18. maja ob 9. uri, na stadionu Drave rokometni ali nogometni turnir, ob 15. un pa na dvorišču Vajenske šole za le- sno stroko glasbeni festival; v ponedeljeik, 19. maja ob 15. uri, na stadionu Drave tekmova- nje v odbojki OMO, ob 19. uri pa v Titovem domu akademija. Na aikademiiji nastopijo pripadniki JLA, mladina Delte, gimnazije, vajenske šole, DPD Svoboda. Glasbena šola Ptuj in dinigi. Ob tej pri!ožno,^ti bo razvitje prapo- ra Oh-č. kom LM5 Ptuj; ■ v torek, 20. maja ob 15. uri. teikmovanje OMO v malem roko- metu, ob 20. un koncert tambu- raškega in pevskega zbora Va- jenske šole Ptuj v Narodnem do- mu; v sredo, 21. maja ob 15. ur:, tekmovanje OMO v nogometu, istočasno nastop ta^bomikov v Ljudskem vrtu; v četrtek, 22. maja ob 15. uri, tekmovanje OMO v streljanju z zračno puško pred sindikalnim domom železničarjev; ob 18. uri svečana seja Obč. kom. Ptuj ter predsedn kov m sekretarjev OMO; v petek, 23. maja priredi bro- darsko društvo tekmovanje v ve- slanju na Dravi pri kopališču. Istega dne je tradicionalni »dan vajencev«, ob 20. uri v gledali- šču aka d emi ja va j ence v; v soboto, 24. maja ob 20. uri. v gledališču akademija DTV Par- tizan z ra.zvitj'em praip>ora; v nedeljo, 25. maja — Dan mladosti — ob 10.30 parada mla- dosti. Sodelujejo vsa društva. Ob 15. uri na'.=rtop DTV Partizana, PGD, pionirjev, dijakov na sta- di^onu. Na prostem predvidene prire- ditve v primeru slabega vreme- na odpadejo. Opozarjamo še na vajensko razstavo, ki bo od 23. do 25. ma- ja v prostorih vajenske šole v Ptuju. FZ Aeroklub Ptuj je zopet včakal lepe dni. ?Rm PROSLAVO BITKE NA SUTJESKI Iz Slovenije bo obiskalo Sutjesko nad 400 ljudi - Poleg Zveze borcev organizirajo obisk proslave tudi druge množične organizacije Včeraj je bila v Ljubljani konferenca predstavnikov okraj- nih pripravljalnih odborov za proslavo 15-Ietnice bitke na Su- tjeski. Udeležena so pregledali dosedanje priprave v Sloveniji, da bi to obletnico čim bolje proslavili. Predsednik pripravljalnega od- bora Mitja Ribičič je najprej go- voril o pomenu proslave bitke na Sutjeski. ki bo letos na dan bor- cev 4. juHja. To bo praznik vseh borcev Jugoslavije, saj se jih bo ob tej priložnosti zbralo na Tjen- tištu približno 50.000. Udeleženci seje so se nato ob- vezali, da bodo povsod pospešili delo, ker se dan proslave naglo bliža. K pripravam bodo pritegni- li razen organizacije rezervnih oficirjev in Zveze borcev tudi mno£ie udeležence znamenite bit- ke. Tako bodo mladini po šolah, delavcem po tovarnah in vsemu prebivalstvu čimbolj nazorno razložili pomen in veličino nečlo- veških bojev v težki bitki na Su- tjeski. Proslave 15-Ietnice bitke na Sutjeski na Tjentištu se bo iz Slo- venije udeležilo 400 ljudi. Med njimi bodo na prvem mestu pre- živeli borci, udeleženci te bitke, tovariši, ki so se borili v drugih republikah. upokojeni častniki, člani Zveze borcev in otroci pa- dlih borcev. Največ udeležencev bo iz ljubljanskega okraja, iz mariborskeag okTaja bo odšlo na Tjentište 60 ljudi, iz drugih okra- jev pa približno po trideset. Mi- mo Zveze borcev organizirajo obisk Sutjeske tudi druge mno- žične organizacije. SZDL in stanovanjske skupnosti Na seji predsedstva Socialistične zveze Slovenije 13, maja 1958 .so razpravljali o nalogah Socialistične zveze ob ustanav- ljanju stanovanjskih skupnosti Sprejeli so priporočilo (Jcrajnim in občinskim ter osnovnim organizacijam Socialistične zveze, da posvetijo posebno skrb u.stanavljanju stanovanjskih skup- nosti v industrijskih središčih in večjih mestih, kjer postaja potreba po teh skupnostih čedalje bolj pereča. Predsedstvo Socialistične zveze Slovenije je tudi razprav- ljalo o predlogu okrajnega odbora Socialistične zveze Trbovlje o razformiranju okraja Trbovlje, se strinjalo s predlogom ter sklenilo, naj politično m organizacijsko pripravijo združitev s sosednimi okrajL Predsedstvo Socialistične zveze Slovenije je sklenilo skli- cati sejo glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije v za- četku junija Na tej sej bodo razpravljali o delu in nalogah Socialistične zveze na vasi ter o njenih nalogah oh ustanavlja- nju stanovanjskih skupnosti. PREDLAGANI NOVI PREDPISI ZA NAPREDEK TURIZMA Tajrwšt\'o za zakonodajo pri zveznem izvršnem svetu priprav- lja več no\'-ih predpisov s pod- ročja turizma. Izdelane so že te- ze za organiziran^je turističnega varčevanja, kakor tudi nov: pred- log predpisov o bivališčn. taksi in o oddajanju zasebnih sob. Po novih predpisih o bivaldšcni taks: naj bi občinisk: ljudski od- bori v turističnih krajih obvez- no predpisali takso za bivanje potnikov m tunstov v teh kra- jih. Te takse naj ne bi plačeval: samo tisti fx>tniki, ki v kraju ne ostanejo čez noč. otroci do 5 let in stoč>dstotni mvalsdi. Po dru- gem predlogu naj bi uživadci let- nega dopusta m člani mladin- skih organizacij, ki pridejo v ■ikupanah. dobili {>opust pri pla- čevanju te takse. V nedeljo 25. maja - Dan mladosti - ob 10,30 uri v Ptuiu parada. Za pripravo avtomobil- skih servisov v Ljubljani se je včeraj se- staila komisija za pripravo avto- mobilskih servisov, ki je. biila ustanovljena pn tajništvu izvrš- nega sveta LRS za občo upravo \ zvezj z uredbo o uporabi oseb- nih avtomobilov. Komisija je iz- delala program dela. na podlag Isterega bo pripravila vse. kar je potrebno za čirniprejišnjo izva- jBcje te uredbe. Stran 2 PTUJSKI TEDNU PTUJ, DNE 16, MAJA 1958 Ob pogJedu na polja, vinograde in sadovnjeike. ki so v bujni ra- sti, lahko rečemo, da so v tej lepi m2'jsk{ prirodi zapvcipaideni že pu-vi rezultati skupnega priizade- vanja kmetijskih gospodairstev, kmetijskih zadrug, kmetovailcev, Zadružne poslovne zveze in or- ganizacij SZDL, ki so se prav«o- časno potrudiili:, da bi bdil letoš- nji prjdelek bogatejši. Nad 110 siklenjemih pogodb o kredjtiiranjai organiczarane kme- tijske proizvodnje nam zagotav- lja prve korastne izkušnje s sko- raj 4-miiijoinsko virednostjo se- men, gnojiffl in zasčitaSh sredstev, ki so Jih kmetovaiicn ob ugodrsih fcreditmh pogojti nahiavilK za iz- boljšanje prodizvodnje. Pri ;^de- panju pogodlb je večina intere- sentov spa-ejela navodila za po- raJbo semen in gnojili, raizumela jamstvo za prideilek in da bo K Z odkiupila ves tržni višek na primer sortno čistega knornipirja po za- gotovljeni oenrt 8 din za kg fran- ko vagon železniška prestaija in drugih pridelkov. Dolžnosti, ki jih je prevzel kmetovaJec v zvezi z dcibljanim krediibom, so v pogod- bi raczrvtidne in jasne, da niso mo- goči nakaJd nesporasoiTrm pri nje- nem izvajanj!U m pri vračanju kredita aili pri prodaji dosežene- ga maksimsaSnega pridelka. Po zbranih podatkfh je naj- več kredita poraibljensga za iz- boljšanje stanja v našem vino- gradništvu, saj je najetega 2-krat več kredita za pognojdtev in za- ščito vinogradniških p>ovršin kot v primerjavi s kreditom za iz- boljšanje stanja krompirišč, pri- delka hibridne koruze, žitaric ali krmnih rastlin. Največ pogodb so sklendiM kmetovailoi s področja KZ Leskovec, Videm in Zavrč. S hi- brSdno koruzo so začeli predvsem na področjih K Z Videm, Makole in Hajdine, v neznatni meri pa na podiročjoh K Z Gajevci, Formin in Lovrenc na Dravskem polju. V razgavoaniih s predsednaiki KZ, s kmetovailci in s kmetijski- mi strokovnjaki o sklepanju po- godb, o najetju kreditov in njih porabi, si ne bi smela očitati, da kmetoA-alci niso sklenili več po- godb in najeli več kreditov za- radi nezainteresiranosti za večjo proizvodnjo, temveč nekaj zaradi zakasnelilh navodil v zvezi z iz- vajanjem določil o ugodnostih v kooperaciji,. Z nastopom lepega vremena so povsod prijeli za de- lo in vzeli razpoložljiva semena in jih posadili. Pohnekod so bili celo mnenja, da zaradi letošnje- ga zapoznelega sajenja hihridne koruze ta ne bi dozorela, zato tu- di niso vzeli večjih količin se- mena. Zaradi zgieda in izkušenj, da je pri nas možen dober pri- delek hibridne koruze, menijo ne- kateri, da bi moraila Icmrtijska gospodarstva zasaditi s tako ko- ruzo večje komplekse. Težko je pričakovati zgledne uspehe v va- seh, kjer so vzeli kmetovailci le po ne'kaj killogramov semena in zasadili le dve vrsti hibridne ko- ruze. Vsekakor je v vsakem kraju nekaj kmetovailcev, ki so letos poskusili in ni dvoma, da bo mo- goče ob praviilnem nadzoru nad uspehi priznati vsemu prizade- vanju v zvezi s kooperacijo edi- ni ciilj, izboljšati razmere v na- šem kmetijstvu ob opori na KZ in kmetijska gosipodarstva in iz- boljšati pridelek in dohodek na- ših kmetovalcev. Član kmetijske komisije pri obč. odboru SZDL tov. Franc Prime lugolit v ptujski mlekarni V torek, 12. t. m., sem sa ogledal obratne prostore »Mle- karne« Ptuj, kjer so začeH s 1. majem s pos'kusno proizvodnjo jugolita na kazeinski osnovi. Raiz- kazali so mi na novo urejene pro- store, stro;^ in naprave, ki že sl\ižijo svojemu namenti, razgo- varja'] sem se s 5 tam zaposle- nimi ljudmi ter se zanimaj za posebnosti njuhovega dela. V skladišču so mi pokazali razno- barvne jugolitne plošče, z-ačetni- ške in sedanje dobro izdelane i>a tudi kup poskusnih lepih gum- bov za perilo in obleke. Po ogledu obratnih prostorov se«! se pri inž. tov. Zavadlal-J pozanimal, če bo zadoščala ob zmogljivosti strojev za izdelavo jugoiita lastna proizvodnja ka- zeina. Po sedanjih izikušnjah bo- do hitro poraibiili ves kazein, ki ga imajo na zalogi, nakar bodo poleg lastnega morali kupovati kazein še od drugih mlekarn. Z novo proizvodnjo jugohta se je podjetje rešilo vprašanja porabe kazeina, ki so ga izdelali v več- jih količinah, na trgu pa zanj ni bifio primernega povpraševanja. Obdržali .so ga v skladišču in ob tem forsirali montažo strojev v novo urejene prostore, ki so bili do nedavTiega stanovanjski pro- stori. Čeprav ima razširjeno pod- jetie vsa zagoto"/iila, da se bo lahko ob dosedanji m novi pro- izvodnji vzdrža'lo, ne gre brez težav. Sčasoma bodo obrat opre- milli .še s potrebnimi stroji in na- pravami, ki bodo ontogočaile hi- trejšo in še boljšo proizvodnjo. K dosedanjim 20 milijonom in- vest-ioij bo potrebno primakniti sčasoma še kak milijon, da bo delovni postopek izboljšan in skrajšan. N: bojazni, da bi se sčasonrai domači trg z jugolitom prenapolruil in da bo p>otrebno spreminjati proiz\'odnjo. Ne bo nam potrebno več te surovine uvažati. Po pojasniiMh prvih de^lavcev novega obrata, bo delo šlo iz dneva v dan bolj od roik, saj do- bivajo dnevno nove i'ri na količino in kakovost {Midelka. Krompir potrebuje veliko in različno količino gnojil, katera moramo trositi pravočasno in v pravilnih količinah. Vsrkavanje hrane začne pri krompirju pola- goma, nato se stopnjuje in do- seže pri nanih sortah svoj višek seže pri ranih sortah svoj višek kopavanja. Največ hranil potre- bujejo pozne sorte julija in av- gusta. Zato lahko pri poznih sor- tah dobro izkoristimo F>očasi de- lujoča rudninska gnojila. Rane sorte pa potrebujejo zelo dobro dozorel tn jeseni zaorani gnoj. Potr^MTo je tudi, da posp>ešimo delovanje hlevskega gnoja z lahko toplivimi rudninskimi gno- jili. Znano je dejstvo, da krompir zelo dobro izkoristi odgovarja- joče količine gnojil, zato pa je krompirjeva rastlina občutljiva proti enostranskim in neharmo- ničnemu gnojenju. Posledica ne- pravilnega gnojenja so včasih majhni pridelki, majhna količina škroba in beljakovin, slab okns, napad bolezni in škodljivcev. Dober krompirjev pridelek od- vzame zemlji precej dušika, to- da to nas ne sme zapeljati, da bi dodajali zemlji enostransko preveč dušikovih gnojil, kar bi imelo za posledico razbohotenje plevela na škodo proizvodnje krompirjevih gomoljev. Od duši- kovih gnojil je priporočljiv amonsulfat, ker amonijakalna rudninska gnojila delujejo počasi, poleg tega pa krompirjeve kore- nine neposredno vsrkavajo. amo- nijak. Za kasnejše gnojenje je priporočljiv nitranmoncal kot dušikovo gnojilo. Količina potreb- nih mineralnih gnojil se zelo spreminja in je odvisna od koli- čine hlevskega gnoja, predsade- ža ev. izvedenega zelenega gno- je nja z metuljnicami in od sta- nja zemlje. Skupno lahko pora- bimo 250 do 400 kg dušikovih gnojil po ha. Polovico teh gnojil posipamo ob setvi, drugo polovi- co pa v 1 ali'2 obrokih pri prvem in drugem osipavanju. Pri ranih sortah pa pvotrosimo zaradi f>o- trebnega hitrega učinka samo v enkratnem obroku rudninska gno- jila v obliki solitra v količini 200 do 300 kg po ha. Fosfoma gnojila pa trosimo z namenom, da povečamo pridelek, izboljšamo kakovost in pospeši- mo zorenje. Izboljšanje kakovosti pa je zlasti važno pri proizvod- nji semenskega blaga. Količina ne zado.stuje in jo moramo nuditi krompirjevim rastlinam v obliki rudninskih gnojil. Na boljši zem- lji, ki vsebuje apno, trosimo su- perfosfat, na lahki in kisli zemlji uporabljamo raje tomaževo žlin- dro. Na vlažnih in kislih zemljah pa uporabljamo z tispehom hipor- fosfat. Nekatera fosfoma gnojila (Tomaževo žlindro, hiperfosfat) pa je dobro že v jeseni zaorati, količini 400 do 500 kg na 1 ha. Krompirjeva rastlina potrebuje tudi precej kalija. To je glavna hranilna snov pri oskrbi krom- pirja. Kalij, ki se nahaja v hlev- skem gnoju, pokrije le majhen del p>otreb po tej hranilni snovi, zato je p>otrebno potrositi večje količine kalijevega gnojila, da bomo dosegli primeren pridelek. Zek) dober je p>atentkahj, ker ne vsebuje klora, v njem pa sta še n»agnezij in žveplo. Kalijeva gno- jila uporabljamo pred ali ob setvi krompirja v količini 400 do 650 kilogramov po ha. Kadar potrebuje krompirjeva rastlina apno, ga dajemo v koli- čini 300 do 800 kg po 1 ha. Z apnom gnojimo indirekto. ker ne- katere krompirjeve sorte ne pre- nesejo direktnega gnojenja apna zaradi pojave krastavosti. Krompirjeva ra.stlina je sposob- na ob pravilni negi in obdelavi ter pravilnem in pravočasnem gno- jenju, ob setvi dobrega semena in upoštevanju ostalih optimalnih pogojev nuditi zadovoljive pridel- ke in zagotoviti rentabilnost (do- nosnost), kar so nam tudi doka- zali uspehi lanskoletnega tekmo- vanja, saj smo dosegli pridelek kakovostnega krompirja na ob- močju mariborsekga okraja do 415 q na ha. Inž. Vladimir Kincl ZagatouljBna osemeniGuniiiB krau in in zašcitn rastlin u ptufski oblini Svet za kmetijstvo pri Občin- skem ljudskem odboru F*tuj je pred kratkim obravnaval proble- me veterinarske službe na pod- ročju ptujske in bližnjih občin, letošnje zaščite rastlin in živali pred uničevalci in bodezrami in nekaj drugiih kmetijskih vpra- šanj. Z združitvijo okraja Ptuj z mariborskim je med drugim prišlo tudi do vprašanja reorganizacije bivše okrajne veterinarske službe v občinsko in do nadaljnjega de- la ptujske veterinarske bolnišni- ce, ki se je izkazaila kot zelo po- trebna in koristna tukajšnjemu živinorejskemu področju. Na seji sveta je obveljado sta- lišče večine, naj Ptujska veteri- narska • bolnišnica z veterinarski- mi strokovnjaiki služi tudi v bo- doče kurativnemu namenu kot občinska iLstanova. Poleg števil- nih veterinarskih posegov v bol- nišnico pripeljane živine je dnev- no vedno večje število pozšvov veterinarjev v ži-vinorejske pre- dele, v bližnjo in oddaljenejšo okolico Ptuja in v predele bMž- njdh občin. V tej bolnišnici za- četa osemenjevalna sikižba je raizpredla svojo mrežo po večjih krajtih. v večjih živinorejsikih sredi;ščih. Skratka, ljudje so v razmeroma kratkem času z od- prtimi rokami sprejeli veterinar- sko službo kot učirdoovito pomoč v našem gospodarstvu in se na- njo vedno bolj navezujejo. Ob vedno večjih potrebah pa je bido vedno občutnej.še pomanjkanje prevoznih sredstev za razvažanje veterinarjev na vse .strani. Vzdr- ževanje večjega voznega parka je vezano na precejšnja denarna sredstva^ zato bi po mnenju sve- ta kazalo prepustiti vprašanje prevoznih sredstev veterinarjem samim ob določenih obveznostih napram skupnosti. S tem da bodo imeli veterinarji svoja' voziila, bo odpadla skrb za prevozni park. Podrobnosti v z^/ezi z TOterinar- sko kurativno službo bodo ure- jene z notranjo reorganizacijo zavoda in s pogodbami veterinar- jev, ki bodo opravljali to službo. RaizpraivijaiM so na svetu še o dosftednejsi ifzterjaivi predpisane .^očnine m o zagotovitvi, da bo- do kraw in teJsce pravočasno osemenjene naravno ski T»ne*no, da bodo živinorejci občutiiM pred- nosti urejene skrbi za zdrav in pasemsiki zarod živine. S tem bo odpadlo pr^JUBčanje nepriznanih in. bolandh hikov, Ici jih je še ne- kaj kiji*) vetersminskn kontroli. CTede zaščite rastlin zlasti drevja in, kromiptrja bo potrebrn? letos več resnosti, če hočemo za- treti botleznd sadnega drevje in koJoradskege hrošča, tel že moč- no ogroža krorrspirišča na Drav- skem polju. KZ se bedo mora!« potruditi, da bodo njEhove škro- piilne ekiipe res sposobne opra- viti .škropljenje v določenem ča- su in obsegiL Letos bo potrebno krorrspirišča prašiti 3-krat, ker bi glede na zaipoznelost rasti, raz- množenost in vročino krompirjev- ca ne mogli uničiti. Na seji sprejeti predlogi sveta bodo predloženi Občinskemu ljudskemu odboru Ptuj. ki bo zo- pet kmalu zasedali, v razpravo in notrditev. MšDii mm m mi Občinski ljudski odbor Ormož bo imel letos po svojem proraču- nu 103,242.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Dohodki so predvideni: iz gospodarstva 7,054.000 din. od prebivalstva 94.308.000 din, ostali 1,880.000 din. Razdelrtev teh dohodkov pa je predvidena v sledečem: za pro- sveto in kulturo 31,174.200 din, za socialno varstvo 6,470.000 din, za zdravst^'eno zaščito 13,634.000 din, za državno upravo 21,263.800 din, za negospodarske investicije 5,300.000 din, za dotacije 8,000.000 din, za vračanje posojil 4.500.000 din, proračunska rezen/a 6,200.000 din Kot je iz gornjega ra2rvidno, je predvidenih tudi v občini Ormož sorazmerno največ sredstev za prosveto in kulturo. V občini je osem osnovnih šol ozir. osem- letk, kmetijsko-gospodarska šola in glasbena šola ter je razumlji- vo, da so v tem pogledu potreb- ni precejšnji zneski. V izdatkih za socialno varstvo je predvidena največja postavka za splošne so- cialne podpore ter za oskrbnine v soc. domovih, v izdatkih za zdravstveYio zaščito pa za brez- plačno zdravljenje po uredbi 8,500.000 din. Pri dotacijah je z največjim jmeskom udeležena Občinska komunalna ustanova z vsoto 4,000.000 din. Letos je mnogo več sadjarjev škropilo svoje sadovnjake kakor prejšnja leta, ko so delali to sa- mo naj^boljši sadjarji. Na žalost pa je še mnogo takih, ki se sploh ne zmenijo za čiščenje niti za škropljenje. Celo takšni so še, ki se celo norčujejo iz zavednih sadjarjev, kateri pa na to maro- mamost ne morejo ost,ati ravno- dušni. Njih trud m stroški osta- jajo leto za letom nepovrnjeni, ker se okužba vedno znova raz- širja iz nečiščenih in nenegova- nih sadovnjakov malomarnih so- sedov. Občina doslej še ni uspe- la v tem pogledu nekaj koreni- tega ukreniti. Popis, ki je bil iz- veden aprila, ni zanesljiv, ker sta popisovalca zapisala. kar jima je kdo povedal. V tem pogledu ne drži noben izgovor, ne vreme, niti sneg itd., ker če so nekateri o pravem času opraviili potrebna dela, čistiili in pravočasno škro- piili, bi to lahko storfM tudi dru- gi. Res je, da so zadružni škro- pile: prišli prepozno in še taikrat so hoteli najpreje sebi vse opra- viti, mesto da bi šli škropit, kjer je bilo za to vse pripravljeno. V C!lirkulanah zahtevamo, da občina odločno zasleduje spošto- vanje zakona o zaščiti rastlin ter brez rokavic prime mailomame- že, da ne bodo povzročali škode drugim, če i^m že za lastne ko- risti m nič mar. aa Množična udeležba in praznično razpoloženje ob praznovanju pr- vega maja z istočasnim prazno- vanjem domačega gasilskega dru- štva, ki je razviJo svoj prapor, so dali obeležje prizadevanju za na- predek v Cirkulanah. Pra{x>ru je botroval ljudski p>oslanec tov. Franc Belšak. Proslava se je začela s kome- m^oracijo pri spomeniku padlih talcev in se nadaljevaJa z razni- mi športnimi točkami in razvit- jem gasilskega praipora. Sodelo- val je tudi pevski zbor, ki je s STOJimi točkami večkrat priteqnil poslu šailce. tk. NOVOSTI ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V PTUJU Registar pravnih prepisa 1945 —1957 Beograd 1958. Pisma na smrt obsojenih. Zbral in uredil Franček Saje. Ljublja- na 1958. Bevk, F.: Človek proti človeku. Šesta knjiga izbranih spisov. Ljubljana 1958. Kalan. F.: Nemimi čas. Ljub- ljana 1958. Jurca. B.: Stekleni grad. Ljub- ljana 1958. Lamer, H.: VVorterbuch der Antike. Stuttgart 1956. Aster, E.: Geschichte der Phi- losophie. Stuttgart 1956. .Tahn, J • ".'^--terbuch derKunst. Stuttgart 1957. ^^^u na Dravinji v Doleno v letošnjem letu bodo nadaflje- vaili z graditvijo ceste od mostu na I>ravinji v Doleno in naprej. To je naj!kra.iša cesta med Tumi- ščamd čez Sela v Doleno in pr<:rt;i Zetalam in je v interesu \'sega bližnjega prebivailstva, da se čimprej dela na njej nadaljujejo kakor je letos v načrtu. Ta cesta je v tako slabem sta- nju, da po n,jej v najmanjšem dežju ni več mogoče voziti. Mala popraviila se sploh ne pKiznajo ni- ti se ne cfcčutijo. Potrebno je znova začeti iz temeljev. Popravilo te ceste je v intere- su vseh, ki imajo svoja posestva in druge opravke med Tumivšča- mi in Zetalami. Bližnji prebival- ci so sicer pripravljeni po svojih močeh pomagati pri graditvi ce- ste, potrebna pa bo pri tem tudi znatna pomoč \'seh krajevnih od- borov in bližnjih občin, gozdne uprave in OlJO Maribor. V dolini Dravin.ie so prepriča- ni, da se bodo letošn.ja dela na- daljevala na daljšem odsekti in da bodo navedeni fonimi poka- zali vse razmrnevanje za pot,rebo nadaljevan.ja ded. do koder jih .je spravfl bivši Okrajni ljudski odbor Ptuj. Prebivalstvo po celinah Po najnoN^ejših podatkih OZN živi zdaj na Zemlji 2 m!i!li.jQrdi 655 milijonov ljudi, od tega v Aziji 1 milijarda 451 milijonov, v Evropi brez Sovjetske zveze 407 milijonov, v Severni Ameriki 2.33. v Sovjetski zvezi 215, v Afri- ki 214, v Južni Ameriki 121, v Oceaniji 14.5 milijona ljudi. Po približnih ocenah je bilo v 17. stoletju na vsem svetu le 500 milijonov prebivalcev, na prelo- mu našega .stolet.ja pa ž^e skoraj dve mili.iardi. Statistiki pa že na- povedujejo, da nas bo leta 1980 morda že 4 milijarde. Nepričakovana sreča Nekoč je živel mož, ki je že dolgo upal. da mu bo nepričako- van dogodek nenadoma prinesel bogastvo. Nekega dne je slišal za otok. na katerem da žive sami enooki prebivalci. Nepričakovana sreča, si je mislil; če se odpeljem tja, ujamem enega od domačinov in nato ga kažem za denar, ne bo manjkalo radovednežev — in bo- gastvo mi ne uide! Čim dlje je premišljeval o tem načrtu, tem imenitnejši se mu je zdel. Po težavnem potovanju je prispe! na otok in zares kmalu zagledal nekaj enookih prebival- cev, 2e je začel preudarjati. kako bi enega od njih ujel in odpeljal. Toda tudi enooki domačini so opazili tujca. Ha. so si mislili, to je vendar nepričakovana sreča? Če ujamemo tega dvookega pri- šleca in qa kažemo za denar, ne bo manjkalo radovednežev — in bogastvo nam ne uide! Ni trajalo doloo in že so ga zvezanega odvlekli s seboj.__ Povečana svetovna proizvodnja umetniti gnojil Po pisanju angleških strokov- nih listov se je lani proizvodnja umetnih gnojil v primerjavi z le- tom 1956 v svetu precej poveča- la. Celotna svetovna proizvodnja vseh umetnih gnojil na podlag: dušika, fosfomega p>entoksida in pepelike je dosegla lani 20 mili- jonov 927 000 ton proti 20.197,000 tonam v letu 1956. Prav tako se je povečala tudi proizvodn.ja sa- mega dušika, ki Je znašala lani 7.143.000 ton prot- 6.090.000 to- nam v letu 1956. Tudi proizvod- nja fosfome kisline je bila lani za 95.000 ton večja od predlan- ske in .je dosegla 7.242.000 ton, medtem ko se je svetovna pro- izvodnja pepelike v istem raz- dobi-j poveč3'!a za 200 000 ton ir dosegla lana 6,542.000 ton. Zemlja se ustavlja 2e pred leti so znanstveniki ugotovili, da se Zemlja vedno počasneje vrti okrog svoje osi To zastajanje pa je tako ma- lenkostno, da ga niso mogli na- tančno Izračunati vse do izuma atomske ure. 5ele ta je omogo- čila profesorju Loteu Essenu Iz Teddinrrtona. da je lahko kolikor toliko zanesljivo Izračunal dnev- no zastajan.ie ter na podlaai t«Ta tudi tn. kdaj nai h-' se Zemlja naposled popolnoma ustavila. Avtobus je vozil mimo Ko sem v nedeljo, 27. aprila, ob pol sedmih zvečer čakala na avtobus Maribor—Ptuj v Slovenji vasi. je šofer vozil kar mimo av- tobusne postaje. Ker sem opazila, da ne namerava ustaviti, sem mu pomahala z roko. da bi ustavil. Vendar se to ni zgodilo. Malo je zmanjšal hitrost, me po strani pogledal in odbrzel dalje proti Ptu.ju. Ostala sem na cesti. 7 km od doma in' s 7 mesecev starim otrokom. ■ Ng gre mi v glavo, da so danes še ljudje, ki imajo tako malo čuta do tistih, zaradi katerih opravljajo svoje delo, posebej pa še do otrok. KN Previdni piščanci Vsi vedo, da se piščanci izva- lijo iz jajc. na katerih mora če- peti koklja. in da niso vsa jajca dobra. »Zakaj pa piščanci pridejo iz jajc?« )>Zflto, ker se bojijo, da jih ne ]x. skuhaJii.a PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Od tu in tam otroci so se razveselili Društvo pnjateHjev mladiiTie v Ptuju je priiredilo v nededjo. 11. maja t. 1., poipokine na telorvad";- šču v LiiidsŽflem vrtu prijeiten po- poldan z lud«mvlimi predstavama, nbotevom, sreoolow5m in drugam ob sodeJovanju Otroškega vrtca Ptuj 'jn Breg, DTV Partizan Ptuj, Aefokluba Ptuj, JTLA Ptuj, Strel- ske zve?«, taboffTtakoiv in ag^lrrh odbomic in čtenic Društva prija- teljev mdfldme. Nedefljsici papdMan 11. maja je bil Sdce«* ianedno vr^^cč, vendar ob lahkem vetriču silno pn-jerten, da- je nežteto staršev pc^iited^o s svojimi malčki in ttidi večjimi otroki v Lj'iKiski vrt, kjer se je zbrala prijetno pisana množica razgretiii in rdečeliLČnih obrazov ter pisanih poletnih obleke. Igri- šče so obkrožili opazovailci — odrasi m več kot dve uri obču- dovs.li pravi otiroški vrvež, iz ka- terega se je komaj slišala godba na pihaila »Svoibode« Ptuj. Orga- nizatorke te otroške prireidiitve, odbormice DPM Ptuj so dobiile svoje zadoščenj':*, čeravno so mo- raile vložiti v priiprave veHiko po- ti, truda in prostega časa. Sko- raj vsaik šotor je imel svoje ob- čudovalce, največ se jiih je zbra- lo pred lutkovnim odrom, kjer se je v nekaj trenutkih zbrailo sito- tine gologlavčkov, ki so stegova- la vratove, da bi videli drug čez drugega zan^jmiivo lutkovno pred- stavo. Prava borba je bila okrog prodajailk liiistov za srečolov in neverjetna stisika pri kaibiBm, kjer so izdajaili dobitke. Okrog 5. ure se je živžav precej poaroiniil, ko so se veiliiiki in malli umaknitld v prijetno senco Ljudskega vrta ali pa h gugalnicam na otroškem i!gri'šču pri riibn^iku. Take in podobne otroške pri- reditve so vedno dobro obiskane. DPM jiih bo še večkrat priredilo, ko bo zanje še več razumevanja in pomoči ob dobri volji odras-lih. da bi bi'lo ob nedetlj^ah in prazni- kih lepo tudi naišim najfftilajšnm. Nešteto gilavic se je strnilo pired lutkovnim odrom Iz Občine GGRlŠiCA Tudi občino Grorišnico je zaje- la v zadnjem času živahna raz- prarva o novih oblikah sodelova- nja med kmetijskimi proizvajal- ci in kmetijskimi zadrugami. Na haHoškem področju občine se in- teresenti naj'bolj zanimajo za razne oblike sodelovanja v sad- jarstvu. Stvar je sicer še v te- ku, so pa izgledi, da bodo uvi- demi sadjarji kmiaHu podpisali pogodbe o sodelovanju, kar jim bo omogočiilo, nekaterim teme- ljito obnovo sadovnjakov, dru- gim pa sanacijo. Tudi v ravninskem predelu se kmetje zanimajo za nove oblike sodelovanja. Tu gre predvsem za lokalno rajonizacijo proizvodnje, da bi po&amezne kulture zasedle določeno področje v celoti, ker bi to znatno pocenillo ne le za- tiran.je škod'ljdvcev. temveč tudi pridelovanje samo. Strojni park bi namreč taiko laihko mnogo ra- cionalneje izkoriščali, kakor ga lahko na raztresenih paircelah. Neikatere kmetijsike zadruge na področju občine Gorišnica ima- jo še vedno ipormisleke proti od- dvojiitvt neiknretdjskih obratov, piredvsem trgovin. Svet za go- spodarstvo in obč. Ij. odbor sta načelno sklerrife, da se naij ločijo trgovine od KZ z začetkom dru- gega poHetja. V tem pog.Iedu bo nastailo precej teža-v zaradi po- manjkanja poslovmih prostorov. Kmetiijske zadruge bodo doiloče- ne prostore gHede na to, da bo- do obdržate odkup, raibile še na- dailje, prav tako jiim bo potre-b- no določeno števi'lo UBlužbencev. Novotistanovfljieno trgiovsko pod- jetje, ki bo morailo obdržali pri- bližno sedanje število trgovskih poslovaJnic na občinskem pod- ročju, pa bo ttidi moralo imeti potrebne ljudi. Prav tako imajo težave v ob- čimi zaradi pomanjkanja poslov- nih prostorov, predvsem za zdravstveno s!lužbo. Usta.noviild bi zdravs-tveno postajo in so v ta namen štipendirali tudi mediicin- ca, toda sedaj bo zdravnik na razpolago, ne bo pa potrebnih prostorov, ndtti stanovanja zanj. Občina je v ta namen kupiila hi- šo, katere pa bivši laistniik ne more izprazniti, ker v hiši, ki jo je kuij^il v Ptuju, ne more do- biti stanovanja. Občinski ljudski od^bor Gorišnica meni, da bi ob- čina Ptuj v tem pogiledu morala imeti več ratzumevanja ter omo- gočila priizadetemu vselitev v svojo hišo. To vprašanje je važ- no tudi zaradi tega, ker področje od Ptujia do Ormoža sploh nima zdracmiika. ■*• Nadaljnje nerešeno vprašanje občine je nedograjeni zadružni dom, ki so ga začeli graditi leta 1947. Svoječasno obljubljena po- moč OLO Ptuj in Zadružne hra- nilnice Ptuj je izostaJa, s tem pa tudi dokončna dograditev. To vprašanje pa se po^vlia vedno resneje, posebno sedaj, ko bo no- vo trgovsko podjetje moralo naj- ti svoje upravne prostore. ■★ Pred nekaj dnevi je ljudski odbor občine sprejel družbeni plan in proračun za leto 1958. Občina Gorišnica bo imela letos 72,587.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdaitkov. Za nego- spodarske investicije bo izdanih 1,390.000 din, za izdatke občin- skih uradov in zavodov 61.314 ti- soč din, dotacija cestnemu skla- du pa znaša 4,200.000 din. Pri izdatkih je na prvem me- stu prosveta in kultura z zne- skom 21,370.000 din, državna uprava dobi 14,474.000, zdravstvo 13,350.000 dan itd. ★ V občini je občutno pomanj- kanje učiteljev. Pri sedanjem stanju jih manjka 15, brez ti- stih, ki so dali odpoved. Odpo- vedalo pa je Silužbo samo na eni šoli osem učiteljev, nekaj pa tu- di na drugih šolah. V gorišniški šoli je pouk stailno v treh izme- nah. Od vseh šolskih poslopij je edino šola v Cirikuilanah kolikor tolilko v redu, vsa osta.la pa so pretesna, stara, neprimerna. Ob- čina si še nii mogla ustjvariti na- črta, kalko bo rešila to vprašanje. Tu breiz pomoči okraja ali repu- blike ne bo šlo. Novi krvodajalci Toš Anton, Podvinci 58; Zebec Anton, Medvedce 29; Hrenič Ma- rica, Ptuj. Žnidaričeva 2; Kociper Rudolf, Ptuj, Prešernova' ulica; Pajeftk Helena, Ptuj. Prešernova ulica; Funtek Alojz, Ptuj, Zagreb- ška ulica 54; Novak .Tanko, Ptuj, Prešernova ulica 32; Predikaka Marija, Cirkovce 52; Kovač Pepca, Cirkovce 42; Čelai Marija, Cir- blane 37; Peršuh Marija, Mihovce 125; Lah Roza, Mihovce 30; Jur- tela Jožefa, Zg. .lablane 54; Ma- tevžič Marija, Mihovce 18; Potisk Silva. Zg. jablane 33; Žnidarič Štefka, Zg. Jablane 15; Cesar Ma- rija, Zg. Jablane 36; Horvat Ma- rija, Zg. Jablane 18; Horvat Ro- zika, Zg. Jablane 18; Horvat Ve- ronika, Zg. Jablane 18; Sagadin Terezija. Mihovce 24; Medved Marija, Cirkovce 7; Medved Liza, Cirkovce 27; Lamberger JvJija, Mihovce 23; Predikaka Rozika, Mihovce 14; .Terene Betika, Cir- kovce 46; Dolenc Marija, Mihovce 15; Frangeš Anton, Zg. Jablane 11; Kovačec Slavko, Cirkovce 42; Beranič Ludvik, Cirkovce 40; Fras Štefan, Markovci 48; Dolenc An- ton. Zg. Jablane 20; Korošec Mar- tm, Mihovce 22; Peršuh Franc, Mihovce 28; Hasenmali Anton. Mi- hovce 28; Goliat Vinko, Mihovce 55; Klasinc Alojz, Mihovce 32; Pleter.šek Anton, Mihovce 20; Na- past Ludvik, Mihovce 8; Peršuh Franc, Mihovce 28; Kocjančič Oskar, Kidričevo 6; Levanič Ani- ca, Kidričevo 6; Kostanjevec Jo- žica, Kidričevo: Magdič Milan, Ki- dričevo 5; Šimenko^ Štefka, Kidri- čevo 6; Fajfar Terezija. Kidriče- vo 35: Selan Krista. Kidričevo 6; Hort^t Avgtist, Kidričevo 39; Verblač Jelka. Kidričevo 12; Mur- ko .Anica. Kidričevo 33; Štimec Lizika, Kidričevo 37; Pšajd Ivan- ka, Kidričevo 30; Polič Oton, Ki- dričevo 38; Magdič Cilka, Haj- dina 5; Zaje Matilda, Kidričevo 12; Podcvršnik Anton, Kidričevo 38; Mlakar Janez, Ptuj, Dražen- ska cesta 61; Feguš Pavla, Kidri- čevo 13; Škrjanc Marica. Kidri- čevo 13; Volgemut Marija, Haj- dina 138; Ogrizek Marija, Dražen- ci .33; Kozoderc Terezija, Hajdina 65; Kolar Tomaž. Apače 129; Skok Štefan, Ptuj; Tomanič Karel, Ki- dričevo 8; Jus Ivan, Kidričevo 10; Petrovič Franc, Kidričevo 10; Hadler Štefan, Kidričevo 10; Meno- ni Alojz, Ptuj, Prešernova ulica; Hosabert Viktor. Kidričevo 8;Fe- renčič Edi. Kidričevo 2; Kolarič Darinka. Kidričevo 20; Jevšinek Marija, Kidričevo 13; Ekselenski Mirko. Kidričevo 13; Prelog Vik- tor, Kidričevo 25; Jerenec Štefka, Kidričevo; Krajnc Angela, Kidri- čevo; Štumberger Katica, Kidri- čevo 10; inž. Tonejc Stane. Ki- dričevo 3; Sevšek Leopold, Ki- dričevo 6: Munda Ivanka, Sobe- tinci 30; Robar Jože, Kidričevo 8; Skalo\'nik Jože, Kidričevo 13; Meznarič Ivan, Kidričevo 4; Petek Lenart, Osluševci 30; Meznarič Ivan, KidričcTO 4. Silvo Šentjurc, Ptuj. Ljutomer- ska C 9; Polonca Vlah, E*tuj, Zdravstveni dom; Anton Voga, Cirkovce 9; Anton Auer, Mihov- ce 12; Franc Bnimec. Mihovce 10; Franc Medved. Mihovce 19; Ivan Cresnjar. Mihovce 43; Anton Pleteršek, Mihovce 2; Ludvik Na- pa.st, Mihovce 8; Zvonko Rotvajn, Mihovce 44; .Tože Lamberger, Mi- hovce 36; Franc Brglez. Mihovci 54; Anton Pernat. Mihovci 7; Te- rezija Medved. Mihovci 38; Mari- ja Beranič. Cirkovce 40; Liza Ko- vačec, Cirkovce 42; Terezija Fur- šič, Cirkovce 39; Alojzija Koro- šec. Dragonja vas 31; Neža Pišek, Cirkovce 2; Neža Klanjšek, Mi- hovci 4; Julijana Pernat, Mihovci 7; Jera Korošec, Mihovci 22; Eli- zabeta Škerjanec, Cirkovce 49; Milka Brglez. Mihovci 54; Zinka Sapadin. Mihovci 59; Marija Rot- vajn, Mihovci 44: Marija Frangeš, Dragonja vas 16; Alojzija Potoč- nik, Sp. Jablane 36; Ana Auer, Mihovci 12; Roza Korošec, Dra- gonja vas 24; Matilda Dolenc, Dragonja vas 22; Terezija Gajzer, Mihovci 21; Roza Godec. Drago- nja vas 21; Neža Klasmc, Drago- n.ia vas 33; Neža Klasinc, Drago- nja vas 39; Marija Korošec. Dra- gcHija vas 51; Marija Medved, Mi- hovci 6; Marija Kmetec, Cirkov- ce 22. U nedel[a, 18. moja 1958 lesllfiii miu m v Plo D. Vsem dbiskovailcem lanskega festivala je še v spominu lepvo uspela mrandifestacija gilasbene vzgoje naših šol. Ptujsko društvo prdjatelje'V mlaidiine bo tudi letos priredilo, tokrat v okviru Tedna mladosti od 18. do 25. maja, sli- čen festival. Nastopih bodo sle- deči pevski zbori m orkestralni ansambli: orkester mlajših go- jencev s pe^/skim zbccom cici- banov in priipravljaivcev glasbene šole Ptuj, pevska zbora mlajših m starejših pionirjev osnovne šole F^uj. mlad-nsto pevski zbor osemletke Markovci. mladinski pevski zbor gimnazije Ptuj, mla- dinski pevski zbor glasbene šole Ptuj, hairmondkarski ansambel hairmcnikarske šole, mladinski -tamburaški orkester DPD Svobo- de Ptuj m godalni orkester sta- rejših gojencev glasbene šole Ptuj. Vabimo vse prijatelje in ljubi- telje mladinske glas'be, da tudi letos v i>olnem številu obiščejo to že tradicionalno vsakoleton mladiinsko glasbeno man-festacijo. Šolska mladina bo prodajala fe- stivalske značke, ki bodo veljale kot vstopnice. Občinstvu bodo tu- di na. razpo^kgo pred začetkom fe- stivala pri vhodu v Mladiki. Vse za mladino' Dežurstvo zdravnikov OD 16. DO 22. MAJA Dr. Franc Rakuš, Ptuj, Ormo- ška cesta: v petek, 16. maja, od 16. uire do sobote, 17. maja, do 7. ure. Dr. Ladislav Ptrc, Ptuj, Žnidari- čeva ulica, telefon št. 75: od so- bote, 17. maja, do ponedeljka, dne 19. maja, do 7. ure zjutraj. Dr. Franc Rakuš, Ptuj, Ormo- ška cesta: od ponedeljka, 19. ma- ja, od 16. ure, do torka, 20. maja, do 7. ure. Dr. Ladislav Pire, Ptuj, Žnida- ričeva, telefon št. 73: v torek,, 20. maja, od 16. ure, do srede, 21. maja, do 7. ure. Dr. Milan Carli, E»tuj, Trg svo- bode, telefon št. 202: od srede, 21. maja, od 16. ure, do četrtka, 22. maja, do 7. ure. Dr. Ivo Medved, Ptuj, Na tra- tah: od četrtka, 22. maja, od 16. ure, do petka, 23. maja, do 7. ui^e. Ptujsko gledališče Petek, 16. maja 1958, ob 20. uri — K. Čašule: »VEJA V VETRU«. Abonma in izv^. Gostovanje v Kidričevem. Sobota, 17. maja 1958, ob 20. uri — Axelrod: »SEDEM LET SKO- MIN«. Abonma in'izven. Gosto- vanje v Slovenski Bistrici. Nedelja, 18. maja 1958, ob 20. uri — E. Harris: »MOLČEČA USTA«. Abonma in izven. Go- stovanje v Slovenski Bistrici. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 16. do 18. maja t. L ameriški barvni film »GORA«; od 19. do 21. maja češki barvni film »CESARJEV SLAVČEK«; od 20. do 22. maja sovjetski film »ANA NA VRATU«. KINO MURETINCl predvaja 17. in 18. maja ame- riški film »STRAH«. KINO MAKOLE predvaja 17. in 18. maja itali- janski film »VRAG V TELESU«. KI.\0 »VEDROST« — MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 18. maja amer. barvni film »HONDA«. RADIO LJUBLJANA NEDELJA, 18. MAJA 6.00—7.00 Domač nedeljski jntraaji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poroifla in vremenska napoved. 7.00 Napoved tasa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30. Radijski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Melodije Johanna Straussa. 8.00 Športna reportaža. 8.15 Parada popevk. 8.45 Mladinska radijska igra — Karel Capek: PoštarsJja pravljica. 9.20 Sloven- ske narodne in umetne pesmi. 10.00 Še pomnite tovariši: Zvezdina smrt. 10.30 Pokaži, kaj znaš (Prenos javne oosajena, letos na- pol izruvana, nalorrljena. osmu- kana. »Človek bi se zjokal, ko to gleda,« je lamentiral. ».Ali se res ne da priti temu v okom? Kaj delajo organi, ki jim je zaupana skrb za vse to? Pa ne samo to. Tudi moršla, morala peša. Ali smo kdaj prej videli toliko teh vulv in poleg njih še pojasnujo- čth napisov po zidovih, plotovih in celo po pločnikih? Sramota I Tonč je bil pošteno ogorčen. Skušal sem ga spraviti v boljšo voljo s šalo: Res je. Tonč. vse to nekoliko nespodobno ...« »Kaj,« je vzrojil Tonč, »sam« nekoliko?« »No,« sem odvrnil, »pa naj bo po tvoje do kraja nespodobno, vendar: pomiri se! Ali ne spriču- jejo te pisarije in slikarije ne- ugnano vitalnost našega milega naroda? Naši ljudje nočejo več, kakor so jih prej učili, zatirati v sebi volje do življenja. Ppoc s ponižnostjo in odpovedjo! Na- še ljudstvo je delavno in pridno. Ustvarja dobrine, ki jih pa hoče tudi konsumirati. Naj živita tudi božanstvi uživanja in ljubezni Bacchus in Venus! Bil sem. dragi Tonč, lani v inozemstvu. Na pri- mer v Gradcu so hiše tako čiste, naravnost dolgočasno čiste. Nihče ne piše po zidovih, še mu- ha, se mi zdi, si ne upa pustiti svojega mušjeka na njih. Pri nas je to drugače, vse bolj pestro, tako rekoč atrakcija za tujce. Tonč, poglej, pravkar se je usta- vi! inozemski avto pri benzinski črpalki. Ali vidiš leoo gospodično, ki je stopila iz a^i^a tn. medtem ko uslužbenec »Petrola« naliva benzin, ogleduje tisto imenitno slikarijo na zidu?« Tonč me je molče potegnil za rokav: »Pojdi, greva na dva deci k »Pošti«! Dosti debate in zafr- kavanja.« Nanta Kukec Mihovce močno prizadel požar v noči od torka 13. na 14. ma- ja t. 1, je zadela vas Mihovce pri Cirkovcih na Dravskem polju tež- ka požarna nesreča, kot še ni bila nebena v teh krajih v času po osvoboditvi. Zgorelo je 13 gospo- darskih in 2 stanovajski poslopji, poljedelsko orodje in nekaj živi- ne, pri gašenju požara in pri re- ševanju imet.ja je bilo poškodo- vanih par vaščanov, ki so jih mo- rali prepeljati v bolnišnico. Okrog 22. ure v torek zvečer se je v hipu razširil požar na hi- šah v sredi vasi v Mihovcih, Po celem Dravskem polju se je vi- delo, da gre za velik požar v eni izmed dravskopoljskih vasi. Sire- ne so zatulile po vaseh, kjer ima- jo gasilske čete in kmalu so pri- spele na kraj nesreče gasilske čete iz okoliških vasi, iz Ptuja in iz Maribora. Ob naglem širjenju požara s strehe na streho in raz- vnemanju plamenov ter ogromne vročine so se morale gasilske enote — bilo jih je okrog 30 z nad 300 aktivnimi gasilci — ome- jiti na zaščito še neprizadetih hiš v bližini in v krogu škropiti na pogorišča. Vaščani so bili čisto zbegani ob pogledu na naglo uni- čevanje domačij in domačega imetja sovaščano^'. Tudi vode je zmanjkalo v plitvih studencih, da so niwale cisterne dovažati vodo. Požarna nesreča je prizadela družino Franca Peršuha, Marije Medved, Antona Kajzerja, Jožefa Lamberger ja, Antona Frasa, Ane Peršuh, Marije Goliat, Marije Na- past, Štefana Lambergerja, Alojza Klasinca, Jožefa Laha in Jakoba Zajca. Roza Peršuh in Anton Fras je ogenj poškodoval, da sta morala v bolnišnico, enako Vlado KONCERT FRANCOSKIH UMETNIKOV V PTUJU V soboto, 17. maja, koncertirata ob 20. uri v dvorani Glasbene šole v Ptuju francoska umetnika pia- nistka Ginette Doyen in violinist Jean Foumier. Oba umetnika sta po osvoboditvi že trikrat koncer- tirala v Jugoslaviji z izrednim uspehom. Pravkar sta se vrnila z dvomesečne turneje po Aziji. Spored obsega skladbe za violi- no in klavir (Vitali, Saint-Saens, Bloch in Debussy), skladbe za violino solo (Martinon-Sonata) ter skladbe za klavir solo (Beetho- ven, Chopin tn Ravel). S tem koncertom zaključujemo letošnja koncertna gostovanja v Ptuju, ki jih posreduje Koncertna direkcija Ljubljana. Vstopnice po 150, 100 in 80 din so v prodaji v pisarni glasbene šole od 9. do 11. ure dopoldne in 1 uro pred koncertom. Brumec, ki se je poškodoval pri gašenju. Po prvih ocenitvah je ta požar povzročil skoraj 20 milijonov di- narjev škode, ki bo le delno krita z zavarovalnino. Do časa poroča- nja še merodajni faktorji niso mogli dati izjave o ugotovitvah, kako je prišlo v Mihovcih do po- žara. Pogorišče v Mihovcih (Foto: J. Gad) na ptujskem živilskem trgu v sredo, 14. maja 1958 Povrtnina: čebula 100 din za kg, fižol 60—70, krompir 10—12, pe- tršilj 50, rdeča pesa 30, redkev 25, korenček 40—50, kisla repa 30, kislo zelje 40, špinača 100, ze- lena 50, radič 150, por 35—40, hren 100. beluši 180, solata 100— 120, solata v glavah 100—120, ra- barbara 100, česen 100. Sadike: paradižnik 3—6 din za komad, paprika 5, zelje 1, rdeče zelje 1, cvetača 2—3, koleraba 1—2. solata 0,5, ohrovt 1 dm za komad. Žitarice in mlevski izdelki: ko- ruza 30, pšenica 40, ajdova moka 60. koruzni zdrob 50. oves 40. ajda 50, oves 40, prosena kaša RO din za kg. Perutnina:' kokoši 250—500, piščanci 300—600, piščančki 60, jajca 12—13 din za komad. Maščobe: mast 325 (uvož.). do- mača 400. zaseka 300—400 din. Meso: goveje meso 260. teleti- na 300. svinjsko meso 400 dinar- jev za kg. ROJSTVA, POROKE IN SMRTI na področju matičnega urada Ptuj Rojstva : Veronika Fideršek, Breg 29, je rodila Vero; Rozina Maroh, Podlehnik 23 — Janeza; Angela Pevec, Šalovci 17 — Fran- ca; Terezija Munda, Strezetina 24 — Ivana; Roza Peršuh, Pleterje 47 — Franca; Matilda Plohi. Or- mož — Heleno"; Marija Perša, Ba- binci 9 — Slavico; Angela Donaj, Predava 8 — Majdo; Terezija Vi- dovič, Kidričevo 13 — Zvezdano; Neža Hmec, Sedlašek 20 — de- klico; Darinka Rozman, Štuki 4 — Bojana; Jožefa Tašner. Jane- žovski vrh 35 — Alojza; Franči- ška Maltar, Kidričevo 11 — Du- šana; Kri.stina Cebek, Lovrenc 82 — Stanislava; Marija Malek, Do- lič 16 — Dragico; Jožica Šimen- ko, Rogoznica 5 — Miroslava; Elizabeta Ilešič, Hvaletinci 2 — Angelo; Marija Strmšek, Pavlov- ski vrh 30 — Milana; Terezija Rašl, Grajenščak 37 — Milana; Marija Burjan, Središče 130 — Darinko. Porok ni bilo. Smrti: Alenka Kline, Sobetinci, roj. 1958. umrla 29. aprila 1958; Rudolf Osterc, Ptuj, roj. 1892, umrl 6. maja 1958; Helena Puto- ra, Ptuj, roj. 1880. umrla 9. ma- ja 1958; Izabela Jager. Ptuj, roj. 1878, vunrla 7. maja 1958. stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 16. M.AJA 1958 Pred kratkim js priiredila ame- riška družba »Joseph E. Seagrar and Sons« v slovitem hotelu VValdorf-Astoria v New Yorki. slavnostno večerjo ob svoji sto- letnjcL Na to večerjo so mec drugim {»vabiM tudi nekaj vrhov amieriške znanosti, ki so vesek razpoloženi odgovarjali na vpra- šanje, kaj ho prineslo človeštvu prihodnjih sto let. Izjave posameznih znanstveni- kov so izredno zanimive in za naše pojme celo fantastične. No- belov nagrajenec dr. Albert Szent-Gyoergii je poudaril mož- nosti razvoja biokemijske zna- nos.ti v prihodnjem stoletju in izjavil, da bodo v naslednjih sto letih ljudje prodrli v tajnosti rastlin m se naučiii proizvajati hrano neposredno iiz sonca ozi- roma iz sončne energije, morda pa celo neposredno iz atomske energije. Nič manj fantastična ni pro- gnoza astrofizika, slavnega stro- kovnjaka za rakete, očeta nem- ške »V-2«, ki sedaj dela v ZDA. Wem'erja von Brauna, ki pravi, da bodo do leta 2058 ekspedicije že dosegle Mars in Venero ter se na teh planetih utrdile, medtem ko bodo nas raziskovalna poto- vanja pripeljala celo na Saturn in Jupiter, to je na rob našeg?: sončnega sistema. Biološki učenjak James Bonner predvideva, da se bo prebivalstvo povečallo od sedanjih 2,7 milijar- de na najmanj 8 milijard, da bo človeško življenje še daijše in da bo nadadjnji razvoj medicine še bolj zmanjšal smrtnost. Toda za razliko od pesimističnih preroko- vanj in že da-vno propadlih teorij angleškega teologa Thomasa Ro- berta Malthusa, ki je napovedo- val, da bo človeštvo stradalo, Bonner predvideva, da se bo vsa ta ogromna množica ljudi mnogo boije hranila kot danes. In to zaradi tega, ker bo vsaka ped ze- meljske površine ali obljudena ali obdedana. Hkrati pa bo izgi- nila živina. Ne bo niti kokoši niti piščancev niti gosi in verjetno rsiti davjačine. Človek bo postal vegetarijanec — ratstlinojedec. Jedii bomo zrezke iz rastlinskih proteinov, začinjenih sintetič- no... Poleg obdelovanja zemljišča, bomo izkoriščali tudi morje kot vir hrane v neprimerno večjih količinah kot danes — napove- duje geokemik profesor Brown. Oceani bodo postali eden izmed glavnih virov energije, ker bodo ljudje pridobivali iz morja vodik, ki bo potreben za delovanje vo- dikovih in atomskih pogonskih sredstev. Učenjaki bodo dotlej dosegli kemično sintezo (združi- tev) sončne svetlobe, hrano pa bodo proizvajali neposredno s sončno energijo. Dr. Herman Mueller, ki pouču- je genetiko v Indijani, poudarja, da bo v naslednjih sto letih moČ po mah volji povzročiti dvojčke in da ne bo težko doseči tudi trojčkov, četvorčkov ali petorč- kov. Udomačila se bo tudi me- toda umetnega oplojevanja in partenogenoza (rojstvo otroka v posebnih retortah). Te metode bodo uporabljali za zavestno iz- boljšanje in razvoj p>ozitivnih lastnosti do najviš.je mere. Sma- tralo se bo za družbeno dolžnost spravljati na svet človeška bitja, ki bodo čim popolnejša, ne pa otroke, ki so utelešene p>omanj- kljivosti svojih staršev. Na umeten način bo moč ustvariti človeka, ki bo povsem enak drugemu človeku, in to s partenogenozo, to je z brezspol- nim razmnoževanjem. Napovedi omenjenih znanstve- nikov so zares fantastične. Mor- da so nastale tudi pod vplivom whiskyja, ki ga ta ameriška družba proi'Zvaja m ki so z njim .stregli gostom. Gotovo pa je, da to ni le plod domišljije, saj smo že danes priča znanstvenim od- kritjem, ki bi jih imeli še pred nekaj desetletji za navadno fan- tazijo. ^ V Splitu, največji luki na srednjem Jadranu, ima svoj se- dež jugoslovansko podjetje, ki je po svoji nenavadni dejavnosti znano tudi preko me.}a naše do- movine. To je ;^Brcdospas«, ka- terega reševalne ekipe bedijo nad varnostjo ladij, Ici plovejo po Jadranu, medtem ko potap- ljači in drugi .specialist! dvigajo z morskega dna davno in nedav- no px>topljene ladje. Do konca 1945 so ekiipe pri Komandi jugoslovanske vojne mornarice (pozneje »Brodospas«) dvignile na površino 360 plovnih objektov, med njimi 20 ladij, 11 remorkerjev, 8 cistern, 15 jaht, 18 vojnih ladij, 5 plovnih dvigai itd. V desetih letih obstoja, od 1947. do 1957. leta, pa je »Bro- dospas« dvignili iz morja 123 la- dij z nad ioO BRT. 77 ladij so pod vodo razrezaili, 44 pa je bilo dvignjenih iz raznih globin. Re- se va-lne ekipe tega podjetja so Domaaale v 35 prim.^ih okvar, a jugoslovanski industriji je pod- jetje d.alo nad 100.000 ton sta- rega železa In barvnih kovin. Najlepši potniški ladji »Kara- djordje« in »Prestolonaslednik Peter« sta tik pred naipadom Nemčije na Jugoslavijo naleteli na mine v bližini Šibenika in se hitro potopih v globino 56 me- trov. Po 11 letih so ekipe »Bro- dospas« dvignile obe ladja in ob- novljene ploveta v sestaNni jugo- slovanske potniške mornarice pod ime.ni »Proleterka« in »Par- t:zanka«. Razen teh ponovno plo- vejo mnoge druge ladje, ki jih je dvignil »Brodospas«. Zelo po- membno vlogo je imelo to split- sko podjetje tudi pri očiščevail- nih delih v .Sueškem prekopu. Domislice Tehnična doba bo dosegla svoj višek šele tedaj, ko bodo robote konstru-.rali roboti. — (Jean Anouilh) Samota je edino ogledalo, v katerem človek opazi, da je grd in zoprn. — (P. Včron) Samostalnik »zemlja« je žen- .skega spola, ker nihče ne ve na- tančno za njena leta. — (Gan- dotn) Obraz je tih odmev srca. — (G. Poldard) Življenje je zadnja navada, ki .jo moramo izgubiti, ker je prva, ki smo se je navzeli. — (A. Du- mas sin) Turist je vagabund, ki ima de- nar; vagabund pa je ttirist brez denarja. — (ital.) Ničemrnosti je kakor petelin, ki je mislili, da je sonce vzšlo zato, da bi ga slišaGo petL — (G. Eliot) V SALONU »PROLETERKE« Naiočite si v Radencih pri vrelcu Ne eden — mnozica ljudi je preteklost; prezgodaj, pogosto š( v najboljših letih, podlegla bo- leznim srčne mišice, srčnim na- pakam, zvišanemu krvnemu pn- jtisku, raznim živčnim neuravno- vešenostim srca m ožilja, organ- skim boleznim ožilja s posledi- cami, kakor so: arteriosclerosis trom^bosis, hemeroidi i. dr., živč- nm obolenjem, bolezn.m ledvic m .sečnih potov, boleznim prebav- nega trakta (zlasti kroničn: ka- tar.jj želodca in črevesja), bolez- nim jeter in žolčnih potov, pro- tinu, katarjem dihalnih organov sladkorni bolezni in basedowu slabokrvnosti itd. Precej teh žrtev pa se ni kar tako vdailo. Borili so se sprva proti grozeči katastrofi, obisko- vali klinike. sanatori,ie, bolnišni- ce, konzultirali splošne zdravni- ke in drage specialiste, pa tudi padarje, uporabljali so vsa mo- goča umetna in domača zdravila m potrošili ogromno denarja, to- da zaman — z zdf-avjem je šlo nezadržno rakovo pot. Na tej poti življenjske žalo- igre je večina prej ali slej za- padla v malodušje, le redk- po- samezniki so se oprijemali vsa- ke, tudi najnežnejše bilke upa- nja in fanatično verovali, da bo vendarle še vse dobro. Taka bilka je bila marsikomu zdravilišče Pomurja: Slatina Ra- denci. In glej, razočaranje jim je bilo prihranjeno: voda »pri treh srcih« se je izkazala kot čudežno zdravilo. V korak z učinkom zdravilne mineralne vode so šli ves čas zdravniki — specializi- rani balneologi in veliki človeko- ljubi hkrati. Z njihovim .strokov- nim p>asredništvom in redko po- žrtvovalnostjo — imenujmo zla- .sti dva: pred leti še aktivnega dr. Franja ZUPANA, zdaj dr. Ru- dolfa ROŽIČA — je čedalje več gostov uravnovesilo svoje izpod- jed eno telesno zdravje, doseglo pa tudi krepilni duše^mi pv&po- rod in z njim pono\'no voljo in veselje do življenja. Radens/ka Slatina je še mlado zdravilišče, kljub termi je dober glas o njegovi zdraviilnosti znan tudi že daleč v inozemstvu. Sta- len in pomembni vzpon v svo- jem razvoju je doseglo med prvo in drugo svetovno vojno. Tem bolj ga je prizadela okupacija: promet je prenehal, organi nje- gove vzorne uprave so se raz- kropili na vse vetrove, premični inventar je bil iztrošen v druge namene, raznesen al; pokraden; da j= b.la grenka kupa polna, so oprode okijpatorja v krvni i>o- hot: likvidirah na^posled tud: lastnika dr Šariča, pristaša in podpornika NOB. In tako ni bilo nič čudnega, da je osvoboditev zatekla raden- sko zdravilišče kct nebogljenčka. ki si je spočetka kaj necdločno, poča.si. skoraj tipaje utiral pot do poživitve! Tempo pa se ni kaj prida pospešil niti po nacionali- zaciji; preveč nestalne in pre- malo podjetne so bile uprave, propagande ni bilo ali je bila ne- primerna, povrh pa prehodno ni- so sprejemali niti .socialnih za- varovancev V istem času je mineralna vo- da izvirala dal.je in kakor je nje- na priljubljenost kot zdravilna medicinska in namizna voda na- raščala, tako se je stalno dviga- la tudi potrošnja te vode, saj gre že več let v milijone razposlanih steklenic. Temu nasproti je obi.sk zdra- vilišča po bolnikih m počitka ter obenem preventivnega zdravlje- nja potrebnih turistih le zmerno napredoval. Doseženi maksimum leta 1950 je znašal 70.5'%; sicer pa znaša letno povprečje okoli 40.000 nočitev. Razvoj in notranja konsolida- cija tega velikega, v našem zdravstvu in turizmu izredno po- membnega zdraviliškega objekta sta dosegla po prizadevanju i.tud- ske oblasti — kakor vse kaže — sto(pn.irava : Selnica 15:12 (7:5), Branik : Dra- va 8:7 (5:3), Maribor : Drava 17:15 (12:5), Branik : Selnica 27:12 (14:6). Prvo mesto soo svojili mladinci Branika, ki so prikazali lep roko- met. Drugo mesto je osvojila ekipa Maribora, sledi Drava in Partizan iz Selnice. Vse tekme so dobro sodili Brumen. Lajtgeb in Rankovič iz Maribora. Pa. NOGOMETAŠI DRAVE IN ALUMINIJA BREZ TOČK V nedel,jo je na domačem te- renu Aluminij iz Kidričevega iz- gubil proti Tekstilcu iz Orosljav- ja z rezultatom 2:0. Igra je bila zelo nezanimiva. Domači igralci se niso prav nič trudili ter igrali zelo ležemo, tako da so gostje brez velikih težav prehajali v i>o- Ije domačinov. Gostje so se borili za vsako žogo in tako jim je uspelo na tujem terenu doseč? dve dragoceni točki in tako za- sesti na lestvici ' mesto pred Dravo. Igralci Drave so se spustili v boj za točke v Krapini proti eki- pi Mladosti iz Zaboka. Igralci Mladosti so znano moštvo, ki igra zeloo stro in grobo, saj je tudi njihovo igrišče zaprto in so tako odigrali v nedeljo tekmo v Kra- pini. Igra je bila zelo ostra in nekaj časa tudi precej groba, ta- ko da sta bila poškodovana igral- ca Drave Herceg in Komel, ki pa sta se dalje \'neto borila za čim boljši re?rultat. Pa. Živinski sejmi prejšnji teden Od 541 glav prignane živine (108 krav. 106 konj, 59 telic. 52 volov in 16 bikov) je bilo v torek, 6. maja, prodanih 220 glav (74 krav, 57 konjev, 42 volov, 39 telic in 8 bikov). V sredo, 7. maja je bilo na pro- daj 543 svinj in odojkov, proda- nih pa 172. Prodanih je bilo raz- meroma malo odojkov (90) in 32 svinj do 2 let starosti od 139 pri- peljanih. Cene govedu so bile od 100-130 din po kg, svinjam pa od 190 do 200 din. 'konji so bili po .50-100 dni po kg, odojki pa 5000 do 4500 din po komadu. -NOVI NAROČNIKI »PTUJSKEGA TEDNIKA« Anton Potočnik. Žetale 50: Maks Bratec, Pacinje 18. Moskanjci; Merkuš Adalbert. Zg. Pristava 18. Ptujska gora. GRADITELJI, POZOR! Prodam več novih prvovrstnih sobnih vrat in oken. Vzamem tudi proti- vrednost. Perko Stanko, mizar- stvo, Lenart v Slov. goricah. ENOSTANOVANJSKO HIŠO pro- dam na Spodnji Hajdini. Naslov v upravi. ŠIVALNI STROJ »SINGER« z okroglim čolničkom prodam Matilda Fideršek, Mihovci 26, Cirkovci. PRODAM HIŠO za zrušenje v Ptuju. Vprašati Komel, Formin, Gorišnica. MALO RABLJEN MOPED prodam. Naslov v upra\'i. OSEBNI AVTOMOBIL »TATRA«, 4-ciImdrski, v zelo dobrem sta- nju z mnogimi rezervnimi deli ug-odno prodam. Primeren za slab teren. Maribor, Dupleška cesta 23. LTOKOJENKI NUDIM STANOVA- NJE IN HRANO. Kuhala bi in pazila na otroka. Naslov v upravi. RAZPIS Komisija za uslužbenske zade- ve Občinskega ljudskega odbora Ptuj razpisuje po 33.. 36. in 37. členu zakona o javnih uslužbencih — v organih ObLD naslednja prosta mesta: 1. Uprava za dohodke: 1 referenta za odmero dohod- nine 1 davčnega knjigovodja 2. Odsek za gozdarstvo: 1 gozdarskega tehnika 3. Senat za prekrške: 1 pisarniškega uslužbenca 4. Odsek za notranje zadeve: 1 pisarniškega uslužbenca 5. Oddelek za gosnodarstvo: 1 gradbenega tehnika ^^ ref za nr^dbene in komunalne zadeve 6. Oddelek za finance: 1 referenta za planiranje proizvodnje Pogoji : pod 1, srednja stro- koma izobrazba, zaželena večlet- na praksa; pod 2. srednja gozdar- ska šola; pod 3. in 4. administra- tivna šola; pod 5. tehnična sred- nja šola — gradbeni oddelek z najmanj triletno prakso ali sred- nja strokovna izobrazba s pet- letno prakso v taki službi; pod 6. ekonomska fakulteta z najmanj triletno prakso. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom vložite v Uradu tajnika ObLO Ptuj, Srbski trg štev. 1. — Prosilci morajo iz- polnjevati pogoje 31. člena zako- na o javnih uslužbencih. Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po ob- javi v dnevnem časopisju. Temeljna in položajna plača po predpisih. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ DELAVSKI SVET OBRATA ZPZ MLEKARNA PTUJ razpisuje DELO\^0 MESTO RAČUNOVODJE Pogoji: primerna šolska izobrazba ali 5-letna praksa v vodenju ind. knjigovodstva. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati do 30. maja 1958 na naslov Mlekarna Ptuj. RAZPIS IŠČEMO TAJNIKA ALI TAJNICO z daljšo prakso v administra- ciji, ki obvlada strojepis in ko- respondenco. Ponudbe do 25. maja na »Perutnino« Ptuj. OBJAVA Šolski komite Ljudske mladine na gimnaziji Ptuj se v imenu članov svoje organizacije 'n po- sebej članov kemijskega krožka najlepše zahvaljuje Društvu pri- jateljev mladine. Mestni hranilni- ci, upravi Mestnih lekarn in pod- jetju »Petovia«, ki so denarno in s kemičnim materialom podprli naša prizadevanja za ustanovitev Mladinskega kemičnega labora- torija. Šolski komite OMO TMS na gimnaziji Ptuj REALITETNA AGENCIJA, POSLOVALNICA V PTUJU, je edino podjetje, ki je registri- rano za posredovanje vseh vrst premičnin in nepremičnin. Ker se pojavljajo privatni šušmarji, ki motijo in ovirajo delo podjetja, bo to budno pazilo in zasledovalo vse te ix)jave in vsak primer prijavilo. RAZPIS KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE PRI TOVARNI VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK, razpisuje za šolsko leto 1958-59 naslednje štipendije: 1 za Tekstilno srednjo šolo — apreterski odsek; 1 za Tekstilno srednjo šok> — predilski odsek; 1 za Tehnično srednjo šolo — strojni odsek; 1 za Ekonomsko srednjo šolo; 1 za Administrativno šolo. Interesnti naj vložijo pravilno kolkovano prošnjo pri Komisiji za štipendije pri Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, do 15. junija 1958. Prošnji je priložiti: — Izpisek iz rojstne matične knjige; — Spričevalo o končani Nižji gimnaziji oziroma osemletki; — Potrdilo o višini otroškega dodatka oziroma potrdilo, da otroškega dodatka ne preje- ma; — Izjavo staršev oziroma skrb- nika, o pristanku oziroma prevzemu obveznosti v slu- čaju, da štipendist prekine šolanje po lastni krivdi. Prednost pri dodelitvi štipendi- je imajo otroci delavcev in otroci padlih borcev in žrtev fašistič- nega terorja iz občine Lešje. RAZPIS ZA TEČAJ POLITIČNE ŠOLE PRI CK ZKS (od 2. septembra 1958 do 30. januarja 1959) Tečaj Politične šole je name- njen predvsem delavcem in de- lavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi {>odatki, s podatki o dokončanih šolah, teča- jih, o osnovnem poklicu, zapo- slitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in druž- benih organih pošljite do 25. ju- nija 1958 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana. Parmova ulica 39. in tudi na svoj občinski komite ZKS. Šola ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma izven Ljub- ljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričet- kom tečaja. Podrobnejše informa- cije dobite na upravi šole oziro- ma na občinskem komiteju svo- jega področja. OBVESTILO 1. starše naših dijakov obveščamo, da bodo lahko dobili pojasnila o uspehu samo do 25. maja. 2. Privatni izpiti bodo od 2. do 7. junija. Interesenti naj vložijo pravilno kolkovane prošnje do 24. maja t. 1. na tajništvo. Prošnji je treba priložiti: 1. originalno spričevalo prejšnjega razreda, 2. rojstni list, 3. celotni znesek honorarja. 3. Sprejemni izpiti za gimnazijo (V. razred) bodo ob 12 do 16. junija. Začetek bo 12. juni ja od 8. uri. Interesenti mor jo predložiti: 1. kolkovano prošnjo, 2. spričevalo o dovršenem 8, razredu osemletke ali 4. raz- redu gimnazije. 3. rojstni list. Ravnateljstvo gimnazije Ptuj