naš tednik LETO XXXX. Štev. 8 Cena 8,— šil. (200 din) torek, 23. februarja 1988 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Umrl je Valentin Waldhauser, pd. Podnar V soboto, 20. februarja, je po daljši in težki bolezni umrl Valentin Waldhauser, Podnar. Rajni je bil prepričan zagovornik samostojnega političnega nastopanja koroških Slovencev na vseh ravneh in je bil med drugim dve periodi slovenski občinski odbornik v Slovenjem Plajberku. Kot razgledan kmet je bil večkrat kandidat Skupnosti južnokoroških kmetov in njen zastopnik pri okrajni kmetijski zbornici, bil pa je tudi član predsedstva NSKS. O pogrebu Valentina Waldhauserja, ki so ga pokopali v ponedeljek, 22. februarja, v Slovenjem Plajberku, bomo poročali v naslednji številki. Svojcem rajnega izrekajo NSKS, NT in Klub slovenskih občinskih odbornikov iskreno sožalje. Pritožba Karta Smolleta proti ■Stichlinqu‘ bo obravnavana Konec januarja (28. 1.) 1988 je državni poslanec Karel Smol le pri Avstrijskem tiskovnem svetu pismeno protestiral proti sramotnim napadom urednika celovške Kronen Zeitung Gerharda Stichaunerja na univerzitetnega profesorja dr. Petra Gstettner-ja. Že prihodnji četrtek, 25. februarja, bo Avstrijski tiskovni svet na svoji seji obravnaval Smolletovo pritožbo. Kakor je Naš tednik (štev. 5) poročal, se je Karel Smolle pri Avstrijskem tiskovnem svetu pritožil zaradi Stichaunerjeve-ga članka v „Kärntner Krone“ pod naslovom „Peter Savona- (dalje na strani 10) Drage bralke, dragi bralci! Tokrat je izšel Naš tednik en dan pozneje. Vzrok za zakasneli izid Našega tednika je bila tehnična pokva-ra v stavnici, ki se je dala šele včeraj opoldne popraviti. Prosimo Vas, drage bralke, dragi bralci, za razumevanje. Prisrčno Vas pozdravlja uredništvo Našega tednika. Tednikov komentar f p Pogovori, ki so jih naši p zastopniki imeli preteklo % sredo z ministroma Lö- Na pepelnično sredo je krški škof dr. Egon Kapellari vabil časnikarje in umetnike v celovško elizabetinsko cerkev na skupno praznovanje pepelničnega obreda. Beri stran 6. P ^ schnakom n scnnaKom in Neisserjem, p so bili konkretni ter uspeš-p ni. Kakor je iz obširnega in-p tervjuja z dr. Grilcem in p Karlom Smolletom (str. 2/3) p razvidno, imamo ugodno p priložnost, da pride po 30 p letih do premika z mrtve to-I čke. p Gotovo zadeva še ni do-% cela zaključena. Tudi dolo- $ Ü mestna. Kdor pozna koroš- p čena zdrava skepsa ni neu-P mestna. Kdor oozna koroš- ko stvarnost, ve, da se bodo Haider & Co. hudo bra-z zvezno tudi ne čudimo, da so bile prve reakcije koroških strank in KHD-ja negativne — kakor se ne čudimo pozitivnemu odmevu v medijih izven Koroške. Ta koroški protest pa dokazuje še nekaj drugega: naše nasprotnike hudo mo- ti snih „črnega Petra“. Morda zdaj marsikdo bolje razume predsednika NSKS, ko je dejal: Tisti, ki je proti po- in dogovoru, je že kapituliral. Zato: čim več naših ljudi \ Godrnjanje ali napredovanje? ti, da iščemo pot pogajanj. Moti jih, da se nismo postavili na kratkovidno stališče: „Vse ali nič — brez kompromisa!“ Bi se odločili za take parole, bi bili naši nasprotniki zelo veseli. Lahko nam bi namreč po- p nili proti dogovoru ^ vlado. Zato se tudi (in funkcionarjev) se bo tega zavedalo, tem večja bo možnost za napredek. Kajti samo napredki štejejo. Godrnjanje samo je morda večkrat razumljivo — ne bo pa rešilo naših proble- -Kuj- mov. Preteklo sredo, 17. februarja, so se na Dunaju nadaljevali pogovori med ministroma dr. Löschnakom in dr. Neis-serjem ter predstavniki osrednjih organizacij. NSKS so zastopali predsednik dr. Matevž Grilc, državni poslanec Karel Smolle in član predsedstva Marjan Pipp, ZSO pa predsednik dipl. inž. Feliks Wieser in tajnik dr. Marjan Sturm. Sodelovali so še visoki uradniki, mdr. sekcijski svetnik dr. Holzinger in dr. Tichy od urada zveznega kanclerja. O vsebini in pomenu pogovorov smo se pogovarjali z dr. Matevžem Grilcem in Karlom Smolletom. podnaslovi; tako bi nas lahko razumeli tudi pripadniki večinskega naroda. Dodal bi še, da je za to potreben samo še formalen sklep kuratorija ORF. Ker pa gre tu za predlog generalnega intendanta ORF samega, tudi ne dvomim o pristanku kuratorija. K. SMOLLE: Slej ko prej pa tudi sistiramo na zakonskem in kjer smo zahtevali, da se reHnf^ v zacievi gradiščanskih ši to vprašanje tudi v priC^at°v razpravljalo predvsem ostalih narodnih manjšin. rnH o^stih delih zakona o na-Ä Ä .^.dnih skupnostih, ki jih tudi NAS TEDNIK: Četrta fočMTii ne prjznaVamo. Priznavamo pogovora je bilo vprašanje r(lih zato ne, ker zožujejo veljav-nančne podpore. ['pstno območje uradnega je- M. GRILC: Domenili smo s«2ika in topografskih napisov, da se finančna podpora deli' . , , „ . bistvu na dva dela: na temelL “ TEDNIK: Pripravljenost no in na podporo za posebne sf°P v sosvet na eni stra-projekte (npr. znanstvene, z0 ’ na drug/ pa odprto vpra- zapirajmo si oči: 24. ali 25. februarja, torej še v tem tednu, bo prišel iniciativni predlog strank v parlament in od našega sodelovanja bo odvisno, koliko bomo uspeli izboljšati posamezna določila in pa predlog v celoti. Uspelo mi je namreč doseči pristanek strank na ustanovitev pododbora, v katerem bodo lahko nih vprašanjih obvezen za zvezno vlado in realizacija tega seveda pogoj za vstop v sosvet. Čez nekaj dni bomo dobili memorandum o razgovorih, katerega naj bi obe organizaciji odobrili in po odobritvi imenovali svoje zastopnike v sosvet. Zaradi izredne važnosti apeliram na Zvezo slovenskih organizacij, da kar najhitreje potrdi sklepe zad- ..Napredek v ritnišinskem vprašanju -koristimo priitnost!“ njih razgovorov, pri katerih sta sodelovala in jih sprejela tudi predsednik Feliks Wieser in tajnik Marjan Sturm. NAŠ TEDNIK: Kaj je bila vsebina pogovora z ministroma dr. Löschnakom in dr. Neisserjem? K. SMOLLE: Pri tem pogovoru je konkretno šlo za vprašanje dvojezične trgovske akademije, radia in televizije, otroških vrtcev in finančne podpore za naše ustanove oz. njihovo delovanje. So to točke, ki jih vsebuje operacijski koledar iz leta 1979 in o katerih se pogajamo z vlado že devet let. Sicer pa se je ta pogovor naslonil na rezultate razgovora, ki smo ga imeli z Neisserjem in Löschnakom julija 1987, ter na zadnji pogovor s kanclerjem Vranitzky-jem lani decembra. Pri teh pogovorih so se zastopniki vlade strinjali s predlogom obeh osrednjih organizacij, da se naj pogajanja o omenjenih štirih točkah uspešno zaključijo, mi pa bi v tem primeru šli v sosvet. NAŠ TEDNIK: So bila pogajanja preteklo sredo uspešna? M. GRILC: Rezultati zadnjega pogovora so konkretni. Vprašanje dvojezične trgovske akademije — učna jezika bi bila slovenščina in nemščina — je dogovorjeno, gre samo še za pravno obliko. Korak naprej smo tudi dosegli v vprašanju otroških vrtcev. Vlada je pripravljena prevzeti financiranje otroških vrtnaric tako pri privatnih dvojezičnih vrtcih kakor tudi pri javnih, ki imajo dvojezično skupino. Seveda pa to ni dokončna rešitev tega vprašanja, pač pa korak naprej. Vprašanje otroških vrtcev bo v naslednji dobi vedno spet vsebina razgovorov. K. SMOLLE: V zvezi z otroškimi vrtci smo se tudi obvezali, da bomo v roku šestih mesecev predložili zakonski osnutek, ki naj bi za te vrtce pravno uredil status dvojezičnosti ter njih financiranje. M. GRILC: Naslednja točka je vprašanje televizije in radia: tu obstaja predlog generalnega intendanta ORF Podgorskega, ki vsebuje tudi za koroške Slovence polurno oddajo v televiziji tedensko ter nekaj dodatnega oddajnega časa v radiu. Perspektive se kažejo tudi še ob nadaljnji regionalizaciji programa ORF. NAŠ TEDNIK: So tedenske televizijske oddaje predvidene izključno v slovenščini? M. GRILC: V prvi vrsti naj bi bile v slovenščini z nemškimi predlogu, ki sem ga lani vložil v parlament. Ta predlog vsebuje posebno upoštevanje narodnih manjšin v zakonu o ORF-u ter mesto kuratorja za manjšine v Avstriji. NAŠ TEDNIK: Bodo pri televizijskih oddajah za manjšine upoštevali tudi ostale narodne manjšine v Avstriji? K. SMOLLE: Vsekakor. Ločeni program se bo vršil zanje v njihovem jeziku in na njihovem območju. Naš spored bo zato zajel Koroško. Nenazadnje je to tudi rezultat pogovorov, ki smo jih v Informacijskem centru avstrijskih narodnosti imeli s predstavniki ORF ložniške itd.). Temeljna podp° ra bi bila namenjena za delo vanje osrednjih organizacij; ^ to je predvidenih štiri milijo nov šilingov, za posebne pr0 jekte so predvideni trije milijo ni in pol. Če upoštevamo, & znašajo stroški za trgovski akademijo približno 2,5 milijo na, bi prišli skupno na 10 milj jonov šilingov. O razdelitvi ^ nančnih sredstev bo v prvi vrst odločal sosvet. NAŠ TEDNIK: Pod katerih pogoji naj bi osrednje orgafl1 zacije vstopile v sosvet? M. GRILC: Dogovor obeh oS' rednjih organizacij je, da irffO nujeta zastopnike v sosvet, #1 se rešijo zgoraj imenovanf vprašanja v smislu narodn« skupnosti. Zato je zame popoji noma jasno, da imenuje NSK* — na podlagi rezultatov dogo| vora z dne 17. 2. 1988 — svoji zastopnike v sosvet. K. SMOLLE: Sosvet sestoj iz 16 članov: osem člano' predlagata obe osrednji org0 nizaciji, osem pa Cerkev in p0 litične stranke. To pomeni, d* bo tudi Zelena alternativa im® novala svojega zastopnik0. . Imenovala bo mene, imel boTs^nJe dvojezične šole: nekate-polno glasovalno pravico. * / Pravijo, da „smrdi to po tem je za Slovence zagotovlj® Kravii kupčiji“. na večina v sosvetu. Nadalj£ M se po zakonu izvoli predsednik jj - t3/?/LC: Sosvet bi prav sosveta iz vrst osrednjih org0 f,7nn,es. lahko opravil važno nizacij. vr?^IJ0 v zvezi s šolskim ...a * .santem- Mnenja smo, da NAŠ TEDNIK: Pomeni vstof naj poda sosvet svoje stališče v sosvete hkrati tudi prizna o šolskem vprašanju še pred vanje zakona o narodni! sklepanjem šolskega zakona v skupnostih? Parlamentu. M. GRILC: Zastopniki Sl° vencev so jasno deponirali, d£ /'• SMOLLE: Tu ne gre za vstop v sosvet ne pome'1' i'0°eno kravjo kupčijo, temveč hkrati priznanja zakona o n0 16 treba sosvet nemudoma porodnih skupnostih. Vlada jert1 ^aviti na noge, da bo mogel Ije to izrecno na znanje. De Pred zaključkom pogajanj v K. SMOLLE: To skovati pri na- važno, ker je tudi ustavno s® a)anju šolskega zakona. Ne na posvetovanjih sodelovali tudi zastopniki naših organizacij in naši strokovnjaki. Nadalje bo prišlo do obiska parlamentarcev v eni od naših dvojezičnih šol. Predsednik parlamentarnega odbora za šolstvo Schaffer (on je tudi predsednik deželnega šolskega sveta v Salzburgu) si bo namreč s kolegi-parlamentarci na kraju samem ogledal dvojezični pouk. NAŠ TEDNIK: Bi z vstopom v sosvet tudi res prišlo do izpolnitve dogovora in ne do ponovnega zavlačevanja? M. GRILC: Popolnoma jasno je, da je dogovor o imenova- K. SMOLLE: Kdor ne priznava sedanjih rezultatov teh pogovorov in tudi ni pripravljen z nadaljnjimi pogajanji skušati izboljšati šolsko situacijo, prepušča s tem trem večinskim strankam, da delajo po svoje, kar hočejo. Zase ugotavljam, da se bom pogajal do zadnjega za izboljšanje sleherne točke tudi v šolskem vprašanju. Sicer pa moramo ostati resni partnerji in se ne smemo lahkomiselno odreči važni priložnosti, da pridemo v manjšinskem vprašanju z mrtve točke. M. GRILC: Ugotavljam, da so rezultati zadnjega pogovora na Dunaju prvi konkretni rezultati po 30 letih, ko je bila ustanovljena Slovenska gimnazija. Tega se moramo zavedati vsi, ki delamo odgovorno politiko za slovensko narodno skupnost. Kdor v tej situaciji torpedira razvoj, se mora zavedati, da škoduje borbi za enakopravnost našega ljudstva. Uspeh zadnjega pogovora na Dunaju je rezultat vztrajnega, doslednega ter konkretnega dela slovenskih političnih funkcionarjev. To pa je predvsem tudi uspeh našega državnega poslanca Karla Smolle-ta. Smolle se resno zaveda svoje poslaniške funkcije, ki je v prvi vrsti v tem, da zastopa — v dogovoru z osrednjimi organizacijami — interese narodnih skupin. K. SMOLLE: Mislim, da ne bi mogel opraviti svoje dolžnosti do te potrebne mere, če ne bi imeli toliko dobrih in vestnih sodelavcev. Iz tega je razvidno, kako je bilo važno, da je NSKS ustanovil na Dunaju Informacijski center avstrijskih narodnosti. NAŠ TEDNIK: Hvala vama za pogovor. Chance fiir die Vernunft ar,- Es ist schon paradox: Zwölf Jahre lang hat es in der Minderheitenpolitik einen totalen Stillstand gegeben. Seit fast ebenso vielen Jahren gibt es ein Gesetz, das nicht verwirklicht werden kann, weil es von Vertretern der Volksgruppen boykottiert wird. Seit mehr als einem Jahrzehnt weigern sie sich, in den eigens für sie geschaffenen Beiräten zu einer geordneten Gesprächsbasis mit der Regierung zu kommen. Und nun, da das politische Klima so aufgeheizt ist wie schon lange nicht, zeichnet sich die Möglichkeit einer umfassenden Reform der Förderung der Minderheiten ab; sind vor allem die Vertreter der Kärntner Slowenen auf dem Weg in jene Gremien, in denen vernünftige Verhandlungen geführt werden könnten. Ein Kompromiß, den man gerade jetzt nicht erwartet hätte, ist zumindest in Aussicht gestellt. Das ist sicher zum einen das Verdienst der beiden besonnenen Kanzleramts-Zwillinge Heinrich Neisser und Franz Löschnak, die -.ganz im Gegensatz zu anderen Spitzenpolitikern der beiden Koalitionsparteien - eben menschlich miteinander außerordentlich gut auskommen; zum anderen aber auch jener Minderheitenvertreter, die Geschenke erkennen, wenn sie dargeboten werden. Die Minister kamen nicht mit leeren Händen zu den Gesprächen, Geld ist immer im Spiel. Bleibt nur zu hoffen, daß die Besonnenheit aufseiten der Slowenen anhält und sie den Kompromiß nicht durch eine Verknüpfung mit dem Kärntner Schulstreit doch noch vernichten. Es ist ein Zeichen guter Politik, Probleme je nach ihrem Inhalt zu erledigen. Die Förderung der Minderheiten auf Bundesebene ist eine Sache, die Bewältigung des Schulstreits eine weitere, wenn auch nicht ganz andere. Hoffentlich haben die Slowenen die Weisheit, den Unterschied zu erkennen und zu akzeptieren, daß jeder Meinungsdifferenz ein Kompromiß zu folgen hat. Und nicht jeder Kompromiß ist zwangsläufig ein fauler“. Ta komentarje „Die Presse“ objavila v soboto, 20. 2. 88, na 1. strani. „Die Presse" velja — nasprotno od koroških dnevnikov — kot časopis, ki nas dosledno podpira v boju za enakopravnost in napredovanje. Gospodarstvo STRAN a Torek, 23. februarja 1988 STRAN c Torek, _________O 23. februarja 1988 Politika Informacije Zveze slovenskih zadrug ter v njej vključenih podjetij, zadružnih marketov Posojilnic. rketov in Leto 1987 je bilo za naše zadružništvo gospodarsko težko leto. Kakor je bilo v zadnjih letih in tudi v letu 1987 razveseljivo, da smo modernizirali, povečali in na novo zgradili več poslovnih enot, pa smo seveda istočasno bili soočeni v bilancah z večjimi stroški (odpisi, obresti, obratni in personalni stroški). Promet in donos pa se nista dvigala vzporedno s stroški. Zato je zdaj največja naloga, da se vsi stroški uskladijo z donosi. Reševanje polomije pri Posojilnici-Bank Borovlje je zaseglo mnogo časa poslovodstva na Zvezi in v Borovljah. Deloma smo morali prevzeti bremena izpadov pri posojilih in kreditih sami, delom pa smo dobili solidarnostno pomoč od Zadružne centrale na Dunaju. Mnogo se je v zadnjem času govorilo o tem, da je ta pomoč povezana z nekaterimi zahtevami, ki naj ne bi bile sprejemljive. V bistvu pa je samo ena zahteva in ta je povsem logična: delati moramo v prihodnje gospodarno, tako da se bomo vzdrževali sami in ne bo še Živinorejska zadruga Libuče. Imamo torej skupaj na Koroškem še 51 zadružnih postojank. Zveza, posojilnice, blagovne in druge zadruge ter firme, pri katerih je Zveza slovenskih zadrug udeležena z več ko 50%, zaposlujejo trenutno 240 sodelavcev. Za plače se je plačalo 1987 okoli AS 70,0 milijonov. Zvezine trgovske in produkcijske firme so ustvarile v letu 1987 okoli AS 2,0 milijardi prometa. Največji problem Zve^e in posojilnic je razmeroma nizek lasten ali jamstveni kapital. V izpolnjevanju zakona o kreditnem gospodarstvu (ZKG-KWG) morajo v naslednjih letih Zveza slovenskih zadrug in posojilnice letno pridelati skupaj nad AS 10,0 milijonov lastnega kapitala, to ali z donosom ali s pridobivanjem novih deležev. V letu 1987 je Zvezi, posojilnicam in zadrugam uspelo že pridobiti ca. AS 3,0 mil. novega deležnega kapitala, kar nekoliko dokazuje uspešnost naše akcije za pridobivanje novih deležev. Nadaljnji napori v to Slovensko zadružništvo v letu 1987 več potrebna pomoč od zunaj. Zato bo v prihodnje potrebno, da vse naše zadruge poslujejo pozitivno. Ali se bo to dalo doseči tako, da se bomo morali združiti v še večje enote, ki bodo poslovale bolj racionalno in imele manjše stroške, ali pa bo zadostovalo, da bomo isti učinek dosegli s povečanjem prometa in z znižanjem stroškov, bo odvisno od naše poslovnosti. Vsekakor bodo morale besede kakor so „racionalizacija, znižanje stroškov, prestrukturiranje, specializacija in dodatno izobraževanje“ tudi v našem zadružništvu postati veljavne. Glavni nosilci tega morajo biti poklicni poslovodje ob podpori in po iniciativi vseh odborov. Blagovne zadruge so v letu 1987 ustvarile AS 169,0 milijonov prometa, nekoliko več kakor v letu poprej. Delovalo je 8 samostojnih zadrug s 7 podružnicami in blagovni oddelek Zveze — skupaj torej 16 prodajnih mest. Po v letu 1987 sklenjenih fuzijah imamo na denarnem sektorju še 9 samostojnih posojilnic s 24 podružnicami ter Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu, skupaj torej 34 bančnih mest (4 filiale ne delajo). Od drugih zadrug dela samo smer bodo tudi še v prihodnje potrebni. Posebna pazljivost pri oddajanju večjih kreditov in posojil mora postati največja naloga vseh poslovodij. Zveza slovenskih zadrug je zato okrepila revizijski oddelek z dodatnima sodelavcema in poverila vodstvo angažiranemu in strokovnemu sodelavcu. Še večji poudarek bo dobilo tudi strokovno izobraževanje sodelavcev, ker je samo na bančnem sektorju našlo v zadnjih dveh letih zaposlitev mnogo novih sodelavcev. Naše zadružništvo — posojilnice, blagovne in druge zadruge ter Zveza slovenskih zadrug — se mora v naslednjih letih gospodarsko še bolj okrepiti, tako da bo stalo čvrsto na nogah. Prevladovati mora poslovnost. Samo na ta način bo koristilo tudi našemu narodu na Koroškem. To, kar gospodari slabo, ni v ponos in ne v prid našemu zadružništvu in tudi ne našemu narodu. Zdrava gospodarska podlaga teh naših samostojnih — avtohtonih — zadružnih ustanov pa bo nato tudi lahko več prispevala v druge narodne namene. Zato jo najprej vsi poslovno okrepimo! Dipl. trg. J. Habernik Za ohranitev Otžinskih kmetij V četrtek, 18. februarja, je organizirala Kmečko-gospodarska zadruga Dobrla vas s tinjskim katoliškim domom SODALITAS zelo zanimivo strokovno predavanje pod naslovom „Kmečko poljedeljst-vo pred uničenjem. Kaj je treba storiti, da se to prepreči?“ Predaval je zelo znani kmetijski strokovnjak inž. Josef Willi od kmetijske zbornice v Innsbrucku. V kmetijstvu je prišlo v zadnjih desetletjih do močnega padanja števila kmetij. Prišlo je do vse večje koncentracije. Kaj so glavni vzroki, da zapusti vedno več kmetov svojo kmetijo in gre v druge poklice? V povojnem času je bila deviza: „Zagotoviti poceni živila za vse prebivalstvo.“ Zaradi zelo nizkih cen za kmetijske produkte in vedno manjšega števila zaposlenih v kmetijstvu so kmetje silili v vse večjo specializacijo in industrializacijo kmetijstva. S tem, tako predavatelj, se je začela odvisnost kmetijstva od industrije'. Na začetku so ta razvoj ocenili zelo pozitivno. Manjše število kmetov je v bistvu zagotovilo potrebe po prehrani prebivalstva. Niso se pa upoštevale posledice enostranskega kmetovanja na posameznih kmetijah. Šele v zadnjem času začenja družba obsojati kmete, da obremenjujejo okolje, čeprav prej kmetov niso pravočasno svarili; le-ti so bili v bistvu prisiljeni kmetovati tako zaradi ekonomskih pogojev. Glavno korist od današnjega načina kmetovanja imajo predvsem veliki in kapitalno močni kmetje. Nadalje profilirajo prebivalstvo, ki ima zagotovljena poceni živila, kmetijska industrija, ki proizvaja kmetijske stroje, gnojila itd., trgovina ter predelovalna industrija. S tem so mišljene mlekarne, klavnice ipd. Posledice nosijo kmetje, ki morajo kmetovati pod neugodnimi pogoji; taka je večina kmetij na južnem Koroškem. To so predvsem gorski kmetje. Nosi pa jih vse prebivalstvo, ker kvaliteta kmetijskih produktov po mnenju predavatelja ni vedno optimalna. Tudi narava zaradi tega trpi: mnenja smo namreč bili, da lahko naravo nemoteno izkoriščamo, ne da bi imelo to srednjeročne, predvsem pa dolgoročne posledice. Kaj naj bi se zgodilo, da bi se današnje stanje spremenilo? Izkoriščanje kmetov in umiranje kmetij moramo zaustaviti. Kajti ne more biti naš cilj, da bo čez nekaj let samo še 3—4% vsega prebivalstva kmetov. Zato je pa potrebna večja solidarnost tako med ^nneti samimi kakor tudi med ^hieti in potrošniki kmetijskih produktov. Kajti družba zahteva od kmetov samoumevno zagotovljeno oskrbo s prehrano, visoko kvalite-‘o krmil, zaščito okolja, vzdrževa-nie ravnotežja v naravi, obdelova-nie vseh kmetijskih površin tudi v Zelo neugodnih legah (predvsem velja to za gorske kmetije), zagotovitev naselitve na podeželju in delno oskrbo z energijo. Ni pa pri-Pravijena definirati, kaj je kmečko-družinski obrat, ki naj bi zagotovil vse zgoraj navedene usluge za družbo. Iz tega vidika je predava-tslj zahteval, da naj bi se kmeto-vanje vršilo po zdravih ekoloških metodah. Kmetje naj bi proizvajali samo toliko, kolikor lahko produ-c'rajo na lastni kmetiji, brez doku-Povanja krme, ipd. Kajti samo tako bi imeli tudi možnost znižati kmetijsko proizvodnjo in s tem Zvišati cene za kmečke produkte, kmetijska svetovalna služba pa nai bi še bolj podpirala vse pobuda kmetov, predvsem tudi direkt-n° prodajo kmetijskih produktov, zniževanje stroškov v kmetijski Proizvodnji. S tem bi bil zagotov-'ion kmetom višji dohodek. Za Sprske kmete bi morali povišati direktno finančno podporo. Avstrijsko zadružništvo se bo prav tako moralo prilagoditi novim tokovom v kmetijstvu in nuditi kmetom podporo pri reševanju teh Problemov. kaj lahko kmetje sami naredi-m° za izboljšanje položaja? Kmetje se morajo vedno bolj zavedati svojega položaja, zaveda- ti se morajo, kaj se v bistvu dogaja z njimi. Iskati morajo večjo medsebojno solidarnost in manj misliti samo na svoje lastne interese. V ospredju morajo biti razmišljanja, kaj lahko skupno napravimo, da bomo skupno preživeli. Dobre možnosti sodelovanja med kmeti so produkcijske skupnosti; isto velja za strojne krožke in delovne skupine, ki razmišljajo o agrarnih problemih ter ki od pristojnih političnih organov zahtevajo učinkovite ukrepe. Samo z optimizmom in z zaupanjem v lastno moč bomo lahko tudi kaj spremenili. Napačno je biti pesimističen in neaktiven. Kmetijstvo se danes nahaja v zelo težki situaciji. Boj za trg postaja vedno hujši, predvsem tudi iz vidika možne priključitve Avstrije k trgu evropske gospodarske skupnosti. S to priključitvijo problemi gotovo ne bodo manjši, prej večji. Imamo pa še možnost, da ustvarimo javno mnenje za zahtevo: avstrijsko kmetijstvo naj dobi določen poseben status v Evropski gospodarski skupnosti. Kajti tam so kmetijski problemi še večji ko pri nas in se strukturne spremembe v posameznih deželah vse bolj zaostrujejo. Po predavanju je sledila zelo živahna diskusija, ki jo je vodil mladi kmet Jože Hašej iz Kokij. Jože Hašej je bil tudi pobudnik tega predavanja, katerega se je udeležilo nad 100 kmetov iz vse Podjune. Pripravit dipl. inž. Štefan Domej Upoštevanje bančne tajnosti ni le v interesu stranke in s tem banke, temveč tudi v interesu narodnega gospodarstva. Bančna tajnost je pomemben steber zaupanja bankam. Kaj je bančna tajnost? Bančna tajnost je obveznost bank, njenih sodelavcev in članov odborov ter drugih, za banko delujočih oseb, da skrivnosti, ki so jim bile zaupane ali dostopne izključno na osnovi poslovnih povezav s strankami, ne razodenejo ali izko- ristijo. Ako postanejo organom oblasti pri njihovi službeni dejavnosti znana dejstva, ki so podvržena bančni tajnosti, morajo varovati uradno tajnost, katere jih sme odvezati samo v nekaterih slučajih zakon o kreditnem gospodarstvu. Obveza bančne tajnosti velja časovno neomejeno. Potemtakem so člani upravnega in nadzornega odbora prav tako obvezani upoštevati bančno tajnost kakor nastavljenci banke, revizor in druge za banko delujoče osebe (npr. konsulenti, izvedenci ali odvetniki) in to tudi tedaj, če poslovna povezava preneha. Bančna tajnost zajema vsa dejstva, s katerimi se seznanijo Odborniki, nastavljenci in druge a banko delujoče osebe izključno a osnovi svoje funkcije oziroma °jegs poklica kakor npr. eksi-at®nca konta, knjižbe na njem, do-6"tev kredita oziroma odklonitev Prošnje za kredit, pa tudi podatki produkciji in tehnični opremlje-■ osti podjetja stranke. Zakon o kreditnem gospodarst-p Predvideva, da obveznost upo-fvanja bančne tajnosti v tehle Primerih ne velja: ~~ v zvezi s tekočimi kazenskimi Postopki nasproti kazenskim sodi-em in v zvezi s tekočimi kazen-kimi postopki zaradi namernih fi-nančnih prekrškov; ~~ v zvezi z zapuščinsko obravna-v° nasproti zapuščinskemu sodiš- ču ih notarju; — če stranka izrecno in pismeno privoli v razodetje skrivnosti; — za splošne v bančnem poslovanju običajne poizvedbe o gospodarskem položaju podjetja; — vkolikor je razodetje skrivnosti potrebno za razčiščenje pravnih zadev med banko in stranko; — glede obvezne priglasitve § 25 odst. (1) zakona o davkih na dediščino in darila. Mag. K. Kropiunik Redakcija Zadružnega lista: dipl. inž. Štefan Domej (SJK); Drago Pörtsch, dipl. trg. Joža Habernik (ZSZ), Joško Nachbar (Posojilnica Pliberk); priložnostno drugi sodelavci. Grob napad na partizana pred sodiščem zavrnjen Prejšnji teden je zaradi žaljenja časti stal časnikar Ingomar Pust pred sodnikom za medijske zadeve. Kakor smo v Našem tedniku že poročali, je Ingomar Pust objavil v Kärntner Landsmannschaft anonimno pismo z vsebino, da so leta 1945 partizani na Svinški planini posilili partizanko Frido/Miro Pavlič z Bele in da jo je potem kuhar Alojz Hozner z Raven na Koroškem razkosal in jo podelano v golaž — krepko popoprano in osoljeno — ponudil ostalim za jed. Hozner je Pusta tožil zaradi obrekovanja časti in pred sodiščem dobil tudi prav. Pust je bil obsojen, da v častni izjavi, ki naj jo objavi v Kärntner Landsmannschaft, potrdi, da ni hotel Hoznerja žaliti, nadalje mora plačati vse stroške in Hoznerju plačati še 5000 šil. Resnica tega anonimnega pisma se je pred sodiščem razblinila v nič. Priče so dokazale, da je Mira/Frida Pavlič padla 13. marca 1945 na Svinški planini pod kroglami nemške policije, ki je tistega dne napadla četo 38 partizanov in je v tem spopadu padlo 12 partizanov in ena partizanka (Mira/Frida Pavlič). Po vojni je mati Fride/Mire Pavlič, Marija Pavlič, svojo hčer prepoznala pri ekshu-maciji pri Sv._ Ožbaltu in jo dala prepeljati v Železno Kaplo in jo pokopati v družinskem grobu. Ime Mire/Fride Pavlič pa je vklesano tudi v partizanski spomenik na kapelskem pokopališču. Med razpravo je Pust na vprašanje sodnika dr. Kaiserja, čemu ni vprašal partizanov, kaj menijo o tem pismu, dejal, da z njimi nikoli ni iskal stikov, češ: „Z njimi je nesmiselno govoriti, ker vsevprek lažejo.“ * Proces Alojza Hoznerja proti Pustu je končan. Pust in z njim Kärntner Landsmannschaft sta bila obsojena na kazen, ki sta jo zaslužila. Kdor je bil na procesu, je čut, kaj Pust meni o verodostojnosti partizanov, „da vsevprek lažejo“, zato se z njimi nikoli ni menil in iskal stika. Prav zaradi te Pustove izpovedi moramo tudi biti veseli, da je prišlo do procesa: končno je nekdo neizpodbitno potrdil doslejšnjo taktiko ustvarjanja javnega mnenja o partizanih in o antinacističnem uporu nasploh: očrniti partizane kot lažnivce, nasilneže in jih s tem kriminalizirati. Z njim vred pa tudi ves protinacistični boj koroških Slovencev in vseh narodov, ki so se bojevali za svobodo in demokracijo. Pri tem je mojstrom gonje proti partizanom bilo očitno vsako sredstvo pravšnje. Tudi najbolj groznega očitka, kanibalizma, Iju-dožerstva, povezanega s posilstvom so se posluževali. Vsak si naj sam napravi sodbo, kako bolna mora biti duševnost pisca tistega anonimnega pisma. In tudi o Pustu, istem Pustu, ki je s člankom „Mafia gegen Kärnten“ napadel slovensko duhovščino, naj sodijo drugi. -wafra- KHD grozi s šolskim štraikom Če v novi šolski ureditvi ne bodo upoštevali zahteve KHD-ja, hoče le-ta izvesti šolski štrajk. Dr. Feldner je dejal na tiskovni konferenci (pretekli petek), da se KHD ne strinja z zakonskima predlogoma zveze in deželne ustavne službe in je zahteval, da mora asis-tenčni učitelj dobiti na vsak način status razrednega učitelja, v zakonu pa mora biti izrecno zasidrano ločevanje razredov po jezikovnih kriterijih. V primeru, da bi na Dunaju ne upoštevali zahteve KHD-ja, je Feldner najavil šolske štraj-ke na južnem Koroškem. Na vprašanje, ali je KHD prepričan, da mu bo uspelo uspešno izpeljati take šolske štrajke, je Feldner že bolj previdno odgovoril in menil, da je še prezgodaj govoriti o tem, vrhu tega pa KHD še upa, da bodo koroški politiki na Dunaju uspešno zastopali „koroške interese“. Veljavnostno območje manjšin-skošolskega zakona pa hoče KHD zožiti za 15 ljudskih šol. Tiste šole, ki v šolskem letu 1978/79 niso imele prijav k dvojezičnemu pou- ku, naj bi bile iz zakona izvzete. Zakonski predlog deželne ustavne službe pa predvideva zakon za vse tiste šole, ki so bile prijavljene k dvojezičnemu pouku v šolskem letu 1958/59. O pogovorih med zastopniki koroških Slovencev in ministroma Löschnakom in Neisserjem je Feldner dejal, da Slovencem pravno ne pristajajo „takšna darila“ in je zahteval, naj vlada takoj anulira rezultate dogovora. Kot termin za uvedbo novega šolskega zakona je KHD določil 1. september 1988, v nasprotnem primeru pa hoče v volilnem boju masivno razpravljati o tem vprašanju. Proti zadnjim dogovorom med zastopniki osrednjih organizacij in dunajske zvezne vlade pa ni protestiral samo koroški Heimatidienst. Protestirale so tudi koroške stranke, predvsem še predsednik FPÖ Haider in koroške ÖVP Scheucher. Oba sta izrazila svoje ogorčenje „nad tajnimi pogajanji“. Rož, Podjuna, Zilja „Da bomo zmožni za Pepelnična evharistija pri elizabetinkah Na pepelnično sredo zvečer, 17. 12. 1988, je bilo v elizabetinski cerkvi v Celovcu skupno praznovanje pepelničnega obreda. Posebej so bili vabljeni časnikarji in umetniki. Vabil je škof Kapellari, pridigar pa je bil univ. prof. dr. Jacob Kremer, ordinarij na dunajski teološki fakulteti. „Memento mori“ je bila vodilna tema pridige. Odkar človek živi, je smrt njegov spremljevalec. V pe-pelniškem stavku „Prah si in v prah se boš povrnil“ Bog sam utemeljuje, da je človek že od vsega začetka prah in ne šele odkar je Adam ugriznil v jabolko. Smrt v Sv. pismu ni biološki fenomen, ampak, kakor pravi Kremer, demonična sila, ki po grehu pride na svet in bo, kakor že Pavel pravi, na koncu pregnana kot poslednji sovražnik, ki človeka ločuje od Boga in mu ga odtujuje. Odtujenost od Boga je občutil tudi Jezus pri svoji smrti na križu in s svojim vstajenjem je rešil vse rodove človeštva pred njim in za njim. Zato je pridigar jasno zavrnil trditev, tudi Lefebvrovo (temelji na napačnem prevodu), da‘ je odrešenje možno samo v okviru Cerkve. O odtujenosti od Boga, osamljenosti človeka je Kremer dejal, da ni iznajdba Cerkve, da bi laže komandirala ljudi, ampak človeška realnost. Filozof Karl Popper je o raju na zemlji dejal, da so vsi človeški poskusi, ustvariti na zemlji raj, končali v peklu, ki ga je sočloveku pripravil človek. Pridigar je poudaril, da imajo • Škocijan Košček nekdanje „romantike“ se je povrnil v škocijansko Posojilnico. Tam so se štiri nedelje zapovrstjo vadile mlade žene in dekleta pod navodilom gospe Micije Planteu v preji volne. Deset predic se je zbralo pri tem ženskem delu. Vmes so si pripovedovale stare pripovedke, pele in se prijetno poveselile. Le škoda, da svojih izdelkov niso pokazale širši javnosti. Gotovo pa že za prihodnje leto načrtujejo kaj podobnega in se že veselimo njihovega uspeha. prav umetniki veliko nalogo in poslanstvo, da odpirajo oči za prave vsebine človeštva: kajti moderni umetniški stili so protest proti površni podobi o človeku, ki naj bi funkcioniral kakor stroj in naj ne bi bil bitje, ki sprejema božjega duha. Na koncu je dr. Kremer prišel tudi na avstrijski vsakdanjik in njegove številne diskusije ter na spomin na leto 1938. Dejal je, da je globlji pomen posta tudi odpuščanje, kajti če je Bog odpustil grehe nam, moramo tudi mi odpuščati. Zato naj bi bil post 1988 za Avstrijce čas milosti in ljubezni, „da bomo zmožni in pripravljeni za mir“. Pri maši in po njej je pel mešani pevski zbor „Jakob Gallus“ pod vodstvom prof. Jožeta Ropitza, or-glal pa je stolni organist Prassl. Zbor Gallus je med drugim pel Gallusovo mašo Missa super, Železnikovo „Kalvarija, o gora sveta“ in Vodopivčevo „Presvete rane Jezusa“, okviril pa je tudi otvoritev razstave oljnatih slik Lydie Rop-pot v škofijskem dvorcu. Lydia Roppot razstavlja portrete in stilizirane sončne zahode, slike z neverjetno izpovednostjo in privlač-nosti°- Franc Wakounig Za naš biro v Celovcu iščemo nameščenko z najmanj dveletno prakso za eno leto (kasneje možna trajna zaposlitev). Zaželeno znanje slovenščine. Kandidatke naj se javijo po tel.: 0463/51 62 62 Odvetnika v Celovcu iščeta dvojezično tajnico. Interesentke naj pišejo na upravo Našega tednika pod šifro „zanesljiva“ ali pa se javijo po tel.: 0463/25 4 47 zjutraj do 9. ure ali zvečer. NAš TEDNIK — Lastnik (založnik) In Izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in poslovodeči tajnik Hubert Mikel, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Narodni svet zastopa politične, kulturne ter gospodarske pravice in interese Slovencev na Koroškem na podlagi avstrijske ustave, predvsem avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in mednarodnih določil o manjšinski zaščiti. Kot ena izmed osrednjih organizacij koroških Slovencev zastopa Narodni'svet na osnovi polnomočja interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov, nasproti avstrijski vladi, Jugoslaviji kot sopodpisnici avstrijske državne pogodbe in nasproti mednarodnim organizacijam, ustanovam in oblastem. Uredništvo: Janko Kulmesch (glavni urednik), urednika Franc Wakounig ih Silvo Kumer, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak torek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0463/51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT, Kardeljeva cesta 8/11, 61000 Ljubljana, tet.: 223 023. Letna naročnina: Avstrija 280,— šil., Jugoslavija 10.000,— din., ostalo inozemstvo 500,— šil. (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šli. (400,— din.) Žvabek: pustna prireditev Po enoletnem odmoru so se domači igralci spet ojunačili in naštudirali dva pustna prizora: „Randevous II“ in „V regiment-ni ječi“. Najprej so v nedeljo, 7. februarja, z igrama nastopili v farni dvorani v Vogrčah. Naslednjo soboto pa so s šaio-igrama razveselili domače gledalce. Nedeljo navrh, 14. februarja, pa so šli gostovat v Šentlipš. Povsod pa so želi veliko smeha, navdušenega in pustnega veselja. Igralce je spremljal harmonikar Fridl Hirm. Zahvala velja vsem, ki so vsak po svojih zmožnostih prispevali k uspešnemu nastopu. Največja zasluga velja Foltiju Hirmu, ki je kljub študiju vzel vso organizacijo na svoja ramena. Na pustni torek pa so imeli otroci v farni dvorani v Žvabe-ku svojo tradicionalno pustno prireditev. Prišlo je nad 50 otrok, ki so z voditeljicami Rozino Katz, Edit Stefitz in Ulrike Pototschnig veselo praznovali pusta. Na sporedu so bile kratke otroške igre, petje in plesi. Seveda pa ni manjkalo krapov, katere so prinesle s seboj njihove mamice. Pustna prireditev v Sentlipšu Tudi pri nas v Šentlipšu znamo veselo praznovati pust. V nedeljo, 14. februarja, nas je povabila farna mladina iz Šent-lipša na veselo pustno prireditev. Najprej so nas spravili v smeh igralci farne mladine iz Žvabeka. Predstavili so se z dvema smešnima prizoroma „Randevous ll„ in „V regiment-ni ječi“. Žvabečanom se lepo zahvaljujemo za njihov humoristični nastop. Ko smo se malo oddahnili, pa so nam Plazniška dekleta pripravila posebno presenečenje. Spekle so dva velika krapa, navzoči pa so morali uganiti težo krapov. Seveda je moral poprej vsak vplačati vsoto desetih šilingov. Kar lep znesek se je nabral, izkupiček te „akcije“ bodo Plazniška dekleta namenila za nove obleke svojega zbora. Če pa bi to prej vedeli, pa bi se gotovo še več ljudi udeležilo te pustne prireditve, saj nove noše Plazniš-kim dečvam res vsak privošči. Vmes pa je Fridl Hirm na harmoniko igral poskočne viže. Vsekakor je bila to uspešna rireditev, in upamo, da bomo vabečane še večkrat lahko pozdravili pri nas v Šentlipšu. ČESTITAMO Te dni praznuje v Šmihelu 75 letnico gospod Albin Tomič. Za ta visoki življenjski jubilej pomembnemu, zaslužnemu in neumornemu jagru šmiheiska zelena bratovščina od srca želi mnogo zdravja, obilo užitkov v naravi, kamor tako rad zahaja, dober pogled in lovski blagor. Čestitkam se seveda pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. * V Libučah pri Pliberku je te dni praznovala Milka Hartman svoj 86. rojstni dan. Naš tednik ji iskreno čestita in ji želi vse najboljše, predvsem pa zdravja in božjega blagoslova. * Emil Schellander iz Želuč pri Bilčovsu je izpolnil svoj 71. rojstni dan. Naš tednik iskreno čestita. * Svoj 69. rojstni dan je praznoval Valentin Kralj, doma v Grabljah pri Pliberku. Jubilantu iskreno čestitamo. Emer. univ. prof. za slavistiko dr. Stanislav Hafner iz Gradca, dopisni član Srbske akademije znanosti in umetnosti ter Avstrijske akademije znanosti je pred kratkim prejel iz rok srbskega patriarha za zasluge pri raziskovanju srbske srednjeveške literature najvišje odlikovanje tamkajšnje pravoslavne Cerkve: red svete- ga Save v zlatu. Ta red ima med drugimi tudi patriarh iz Konstantinopla, naš rojak pa je prvi latinec, ki je bil do zdaj deležen tega visokega odlikovanja. NSKS in NT iskreno čestitata! Rož, Podjuna, Zilja Dob pri Pliberku: Slovo od Welmaherjeve mame V nedeljo, 14. februarja, smo se na pokopališču v Žvabeku poslovili od najstarejše žvabe-ške faranke Marije Žlinder iz Doba, ki je po težki in dolgotrajni bolezni umrla v petek, 12. februarja. Dočakala je lepo starost 30. let. Rajna je v svoji mladosti v skromnih okoliščinah služila kot dekla pri raznih kmetih. Leta 1921 se je poročila s Francem Žlinderjem iz Doba. V hišo sicer ni prinesla bogate dote, zato pa pridne roke in dobro srce. Imela sta osem otrok, katere sta vzgojila v poštene, verne in narodno zavedne sinove in hčere. Kljub slabim časom sta svojim otrokom dala dobro izobrazbo. Velika udeležba pri pogrebu je pokazala njeno priljubljenost in spoštovanost. Pogrebne obrede je ob asistenci dekana Jožefa Dameja, provizor-ja Hanzija Dersule in župnika Jozija Valeška vodil domači župnik Šimej Wutte. V svoji pridigi je poudaril dve njeni vrlini — „moli in delaj" —, ki sta izpolnjevali njeno življenje. Dokler je mogla, se je redno udeleževala svete maše pri sv. Boštjanu in v farni cerkvi. Rada pa je tudi prebirala slovenske časopise in Mohorjeve knjige. Naj Welmaherjeva mama v miru počiva. Otrokom in sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. Nujno iščemo sodelavca (sodelavko) za delo v zunanji trgovini. Pogoj: popolno znanje slovenskega jezika. Zaželena praksa in poznavanje angleškega jezika. Nudimo dobre dohodke in ugodno delovno vzdušje. Pismene vloge na: IMP Metali Ges.m.b.H. 9184 Šentjakob v Rožu tel.: 0 42 53/544 ČESTITAMO V Lešah pri Šentjakobu je te dni srečala Abrahama Mici Gabriel. Za ta osebni praznik ji iskreno čestitamo. Želimo ji še mnogo zdravih in srečnih let v krogu njene družine. * Marija Guter iz Proboja je pred kratkim obhajala svojo 80-letnico. Želimo ji vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova. * Visoki jubilej, svoj 92. rojstni dan, praznuje v Železni Kapli Marija Schmied-hofer. Naš tednik iskreno čestita in ji kliče še na mnoga leta. * Martin Mischitz iz Pod-sinje vasi pri Bistrici v R. praznuje 80. rojstni dan. Naše iskrene čestitke, predvsem zdravja in božjega blagoslova. V Rinkolah pri Pliberku praznuje Marija Perč, pd. Bidrihova mati, svoj 85. rojstni dan. K temu prazniku ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih in srečnih let. * Elizabeti Novak iz Zgornjih Borovelj pri Ledincah želimo za njen 80. rojstni dan vse najboljše. * V Veliki vasi pri Šentjakobu praznuje te dni Ana Krištof svoj 70. rojstni dan. Jubilantki izrekamo naše iskrene čestitke. 60-letnico praznuje Fridl Petrač iz Šmarjete pri Pliberku. Naše iskrene čestitke. • Globasnica Iz Globasnice smo prejeli pismo s prošnjo, da objavimo naslednjo izjavo (kar seveda rade volje storimo) v zvezi s pustno prilogo v zadnjem Našem tedniku oz. v zvezi s sliko Jana Havla: „Seveda je bila to pustna. Noben novi oddelek muzeja ne bo odprt! Kustos je pri tisti šali nedolžen!" Uredništvo Ogromna množica se poslovila od Milke Cvelf Pravzaprav v prvem momentu tega nihče ni hotel verjeti. Tako neverjetna je bila vest — da je kruta božja dekla smrt prišla po Cvelfovo Milko. Še pred štirinajstimi dnevi je Milka praznovala svojo 50-letnico, danes pa jo krije domača zemlja, posuta z neštetimi rožami ter osvetljena z mnogimi svečkami, ki so jih prižgali žalujoči sorodniki, prijatelji in znanci. Ogromna množica ljudi jo je preteklo soboto pospremila na nončeveško pokopališče k zadnjemu počitku. Prišli so, da bi se ji v prvi vrsti zahvalili za njeno pomoč, prijaznost in ljubezen. Milka, kateri je zibelka tekla pri Strdenu v Šentjakobu, se ni postavljala v ospredje, pa čeprav je na primer znala kot odlična odrska igralka navdušiti občestvo. Tako v petdesetih letih v Šentjakobu kot legendarna „Miklova Zala", s katero je zaslovela po vsej dvojezični Koroški, kakor tudi še pozneje na odru pliberške farne dvorane, potem ko jo je — kot svojo soprogo — Božičev Poldej leta 1959 pripeljal v Nončo vas. Kar je Milko posebno odlikovalo, je bila njena stalna pripravljenost za podrobno delo „za kulisami". Za delo, ki se morda na zunaj ne vidi tako, ki pa je ravno zato tem bolj vredno. Ker je namreč povezano z veliko ljubeznijo ter s pravim idealizmom. Ne samo naše kulturne ustanove so profitirale od Milkinih dobrot, temveč predvsem tudi domača Cerkev. Tako je vedno spet vložila vso svojo ljubezen v to, da je nončeveška romarska cerkev bila praznično okrašena z rožami in cvetjem; skrbela je, da so sv. Trije kralji dobili mogočne obleke; organizirala je bogoslužja ter pomagala bolnikom in trpečim; in nenazadnje: ponudila je svojo pomoč kot sodelavka šmihelskega dekanijskega odbora ter farnega odbora v Pliberku. Pa še to: tudi Katoliška otroška mladina se ji ima veliko zahvaliti — saj je v prejšnjih letih v počitnicah skrbela za to, da so otroci na srečanjih pri Kališniku v Selah dobili tudi potrebno telesno okrepčilo. Pogrebne obrede je vodil njen bratranec, globaški župnik Peter Sticker, ob asistenci osmih duhovnikov. V pridigi je župnik Sticker omenil, da je Gospodar življenja ravno na dan, ko Cerkev govori svojim vernikom „Pomni človek, da si prah in da se v prah zopet povrneš", poklical Milko v večnost. Domači župnik Alojzij Kulmesch pa se je nadvse aktivni članici farnega sveta zahvalil za vse njeno delo, načrte in zasluge pri obnovi romarske cerkve v Nonči vasi in pri Božjem Grobu. Na domu se je v imenu sosedov, najožjih prijateljev in kolegov poslovil od pokojne Milke ravnatelj Herman Germ. V imenu vseh slovenskih organizacij in ustanov se je predsednik KSOO mestni svetnik Mirko Kumer zahvalil rajni Milki Cvelf za njeno vzgledno in nesebično delo v korist slovenske narodne skupnosti in se poslovil od nje, ki je v najlepših materinskih letih odšla od nas. Na domu, v cerkvi in ob odprtem grobu so se od drage pokojne z ganljivimi žalostinkami poslovili pevci mešanega zbora „Podjuna", cerkveni pevci, „oktet Suha" in moški zbor „Foltej Hartman". Sedaj Milke ni več med nami. Komaj verjeti, a vendar je to žalostna in kruta resnica. Odšla je od nas v večnost, kamor je že pred tremi leti — po smrtni nesreči — odšla njena hčerka Martina. Smrt Martine je njo kot mamo kakor tudi očeta Poldeja in ostale tri otroke Bernardko, Marijo ter Janeza neverjetno hudo prizadela. Vendar: hudo prizadetemu možu in njegovim otrokom lahko mirne vesti zapišemo: mama in hčerka se sedaj skupno veselita v božjem kraljestvu, kjer sta prav gotovo prejeli zasluženo plačilo. Te besede naj ne bi bile samo v tolažbo. Naj bi bile predvsem v pomoč, ko velja premagovati hude duševne bolečine — ter kruto življenjsko usodo. Naj rajna Milka Cvelf počiva v božjem miru. Težko prizadeti družini in vsem sorodnikom pa izrekamo naše najiskrenejše sožalje. POTOVANJE ZA MLADINCE V SOVJETSKO ZVEZO od 26. do 31. marca 1988 Dunaj — Moskva — Leningrad — Dunaj (z letalom) cena: šil. 6200,— Prijave sprejema: prof. Štefan Pinter, tel.: 0 4228/28874 Reportaža V petek, 19. 2. 1988, je v sodelovanju s turistično agencijo Cartrans turistična agencija Montenegroexpress predstavila lepote in tujskoprometne znamenitosti in posebnosti Črne gore. Direktor agencije Montenegroexpress Branko Kažanegra je najprej dejal, da je Črna gora strahotni potres izpred nekaj let že predelala, da so sledovi potresa le še spomin. Med velike dosežke popotresne gradnje sodijo vsekakor Čma gora — sledovi potresa so le še spomin originalno obnovljena središča starih mest in trgov, kakor na primer Budva etc. Poleg tega pa so načrtovani večji hotelski kompleksi za izboljšanje turistične ponudbe. Že danes je v hotelih 31.000 turističnih postelj, vsega skupaj pa je 140 tisoč postelj namenjenih turizmu, pretežen del v privatnem sektorju. Črna gora se ne samo hvali s čistim morjem in z zdravim okoljem, ampak to bogastvo tudi primerno in ustrezno neguje. Tako je reka Tara edina velika voda v Evropi, ki ni onesnažena z industrijskimi odpadki, ampak je čista. Črna gora je za turista zanimiva tudi z denarne plati: tega se zelo zavedajo Nemci, Skandinavci in Angleži, pa tudi Avstrijci v vse večji meri. -Wafra- STRAN n Torek, STRAN q Torek, O 23. februarja 1988 _______s? 23. februarja 1988 Letos jeseni bo 10 let od tega, odkar se je na Bmci naselila tovarna produkcije smuči Elan. Bilanca pokaže, da je bilo delovanje tega podjetja vsekakor pozitivno, predvsem še odleta 1984 naprej, ko je Elan razširil svojo ponudbo. NAŠ TEDNIK: Kot. razmeroma mlademu obratovodju ti je uspelo voditi podjetje Elan tako, da vsako leto zaključite s pozitivno bilanco. Kje si se šolal in kako si prišel k Elanu? VILI MOSCHITZ: Svojo poklicno pot sem začel v Borovljah, kjer sem se učil za puškaria in sem ma preddelavcev, za upravo 4 ljudi, in 2 prodajalca za trgovino, katero smo leta 1981 zaprli, ker ni bilo ekonomske perspektive. Danes zaposluje Elan nad 130 ljudi. NAŠ TEDNIK: Bi na kratko prikazal ekonomski razvoj tovarne Elan oziroma bilanco 10-letnega obratovanja? bo tako, da smo proizvajali tudi daljše smuči in smo vrhu tega konstrukcijsko naše smuči izboljšali. Ta proces razvijanja je trajal do približno leta 1983. Šele v letih 1983 in 1984 nam je uspelo doseči tisto proizvodno strukturo, katera nam je omogočila ekonomsko upravičen rezultat. 10 let uspešnega delovanja tovarne Elan na Brnel Vili Moschitz: ..Optimizem za bodočnost upravičen“ tam napravil mojstrski izpit. Ker v Borovljah nisem imel poklicne bodočnosti, sem šel v industrijo in sem 10 let delal pri Philipsu; tam sem v začetku delal v proizvodnji. Poleg poklica sem delal večerno gimnazijo in po maturi sem dobil možnost delati pri Philipsu v oddelku za organizacijo dela. V začetku leta 1978 sem zvedel, da se bo na Brnci naselila tovarna Elan in sem tu še isto leto dobil delo kot vodja proizvodnje. Jeseni leta 1978 sem šel na priučevanje v Begunje in v začetku 1979 je Elan na Brnci začel s proizvodnjo. NAŠ TEDNIK: Koliko ljudi je Elan zaposlil v začetni fazi in koliko jih je zaposlenih danes? VILI MOSCHITZ: Leta 1979 je Elan nastavil za neposredno produkcijo 16 ljudi, 9 mojstrov oziro- VILI MOSCHITZ: Že kar na začetku proizvodnje je ekonomska računica kazala močno odstopanje od zastavljenega cilja. Na eni strani so se stroški za investicije skoraj podvojili v primerjavi s planirano vsoto. Na drugi strani smo imeli v programu samo smuči najnižjega cenovnega razreda in celo samo otroški program. Takoj smo videli, da nam s tem programom ne bo možno pokrivati vseh stroškov. Ker so se investicije skoraj podvojile, so tudi druge stroškovne pozicije odstopale od zastavljenih pričakovanj. Tako smo bili prisiljeni razmišljati o boljši ponudbi in o izboljšanju naše proizvodne strukture, predvsem ozirajoč se na stopnjo pokrivanja stroškov. To nam je uspelo v prvih letih s tem, da smo razširili ponud- O razvoju konjuktuftžavah v podjetju, konkurenčnosti na svetovnfdu ter o drugih ekonomskih vprašanjih smo Ogovarjali z Vilijem Mo-schitzem, ki je od leU&3 naprej obratovodja in prokurist pri Elanu. leta 1985 naprej imamo svoj lastni Program. V teh letih nam je tudi uspelo močno dvigniti osnovni kapital. Tako je Elan začel z osnovnim kapitalom v višini 1,6 mio. žil., danes pa je osnovni kapital 43,6 mio. šil. NAŠ TEDNIK: Od leta 1983/84 naprej dela Elan z dobičkom. Mis-Ute storiti kakšne večje investicije? VILI MOSCHITZ: V zadnjih dveh letih smo investirali za odpravljanje ozkih grl v produkciji okrog 15 mio. šil. in nam je uspelo od leta 1984 naprej ustvariti 30 dodatnih delovnih mest. Zaradi investicij nam je tudi uspelo doseči povečanje produciranih količin. Tako smo zvišali produkcijo od I. 79—83 od 150.000 na 170.000 parov letno. NAŠ TEDNIK: Tovarna Elan je skoraj stoodstotno eksportna fir-ma. Največji delež smuči — okrog 50% — eksportirate v Združene države Amerike. Kako se izraža Močan padec dolarja na vaše trgovstvo? VILI MOSCHITZ: Seveda trpimo zaradi nizke dolarske vrednosti. Drugi problem pa je ta, da nam letošnja zima dela preglavice. Informacije, katere imamo od trga, so zelo zaskrbljive, zaključne podatke pa bomo dobili šele marca, ko bodo lokalni in mednarodni sejmi. Za vsak slučaj smo zato začeli s Produkcijo tako imenovanega snow-boarda. To je proizvod, pri katerem pričakujemo, da bo imel že močne prirastke. Trenutno je tako, da dane kapacitete ne zadostujejo povpraševanju, in vse kaže, da bomo s tem alternativnim Proizvodom mogli pokriti vsaj del Primanjkljaja, ki je nastal zaradi letošnje slabe zimske sezone. NAŠ TEDNIK: Je torej optimističen pogled v bodočnost upravičen? VILI MOSCHITZ: Prav gotovo je določen optimizem upravičen, ker nam je uspelo znatno zvišati osnovni kapital. Potrebno bo ustvariti čim večjo rezervo pokrivanja, da bomo čim bolj neodvisni od nihanja dolarskega tečaja. NAŠ TEDNIK: In kakšni so načrti za bodočnost? VILI MOSCHITZ: V naslednjem koraku bomo morali strukturo proizvodnje tako izboljšati, da bomo ponujali smuči za najvišje zahteve. Mislim, da bomo to dose-9li že v naslednji sezoni, kajti hlan ima za razvojno dejavnost nastavljena dva strokovnjaka, ki tesno sodelujeta z matično tovarno v Sloveniji. NAŠ TEDNIK: Torej vam želim tudi za naprej uspešno obrato-vanje in se zahvaljujem za pogovor. Heidi Stingler V naslednjem koraku bomo morali strukturo proizvodnje tako izboljšath da bomo ponujali smuči za najvišje zahteve. Dodatna težava je bila ta, da \e Elan na Brnci v začetnih letih ih' vestiral v času, ko je konjunktur^ v gospodarstvu, predvsem pa i smučarski industriji bila v fazi re cezije. Leta 1983/84 je imel dola1 največjo vrednost in je to "tud bistveno prispevalo k izboljšanj1* gospodarskega položaja naše t