PRIMORSKI dnevnik I® začel izhajati v Trstu maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-°ra 1943 v vasi Zakriž nad ^erknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v :*0VCU pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 ° * 1- maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pn 'driji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja števil-a. Bil je edini tiskani par-fzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 279 (13.217)
Trst, sreda, 14. decembra 1988
Pred generalno skupščino OZN, ki je tokrat izjemoma zasedala v Ženevi
Arafatova roka sprave Izraelu Zahteva po mirovni konferenci
Mirovni proces na Bližnjem vzhodu naj poteka pod okriljem OZN - Voditelj PLO se je odrekel vsem vrstam nasilja - Rezerviranost ZDA ob Arafatovih predlogih in popolno zavračanje v Izraelu - Na zasedenih ozemljih spet nove žvtve
ŽENEVA »Palestinci si želimo miru toliko drugi ali pa še bolj. Po dolgih desetletjih “Pljenja smo pripravljeni ponuditi oljčno vejico ®iru vsakomur, ki jo je pripravljen sprejeti. To nai bo vejica miru in varnosti, ki naj končno Prinese pravičen mir v naše in druge domove.« S '®rn odkritim pozivom Izraelu po miru in sožitju i® -laser Arafat zaključil svoj poseg pred general-n° skupščino OZN. Zaradi ameriške zavrnitve ^topnega vizuma voditelju PLO se je skupščina UŽN prvič v zgodovini preselila iz svojega stalna sedeža v New Vorku v Ženevo, da bi Arafa-;u tako omogočila, da vsemu svetu razloži palestinske predloge glede rešitve bližnje vzhodne kriZe
Povedati je treba, da.je to možnost Arafat do-,r° izkoristil. Pred najvišjim organom OZN je Prež dvoumljenja priznal obstoj Izraela in sprejel ,Se resolucije OZN, ki so zadevale reševanje pa-estinsko-izraelskega spora. Istočasno pa je tudi °ejal, da si bo PLO za dosego svojih ciljev prizadevala izključno s političnim bojem, saj novous-anovijena palestinska država zavrača vsako ob-*k° terorizma. S tem je dejansko odpravil tiste vire, na katere sta se Izrael in ZDA sklicevali, 0 so zavračali vsak stik s PLO. o Arafatov mirovni predlog je sestavljen iz treh ®lov. Tako naj bi najprej pripravili vse potreb-0 za sklic mednarodne mirovne konference pod
okriljem OZN, kot sta to že predlagala Gorbačov in Mitterrand in kar je praktično vsa svetovna javnost, z izjemo Izraela, z zadovoljstvom sprejela. V tem času naj bi prišlo tudi do umika Izraela z zasedenih ozemelj, na katerih bi zrasla nova Palestina. Ta umik naj bi nadzorovale mednarodne mirovne sile OZN, nato pa naj bi našli sprejemljivo rešitev med vsemi zainteresiranimi stranmi. Vse to naj bi dokončno uredili z določili, sprejetimi na mirovni konferenci, kjer naj bi za pogajalno mizo sedli Palestinci, Izraelci in vsi njuni arabski sosedi. Mednarodna mirovna konferenca naj bi na osnovi resolucij OZN št. 242 in 338 na Bližnji vzhod prinesla trajen mir, ki bi zagotavljal vsem tam živečim narodom pravico do mirnega in varnega življenja. Voditelj PLO je tudi podrobno pojasnil sklepe palestinskega nacionalnega sveta v Alžiru. Ob tem je poudaril, da novoustanovljena palestinska država noče imeti nobenih privilegijev, temveč želi biti taka kot druge. »Palestina priznava OZN in njena načela, priznava pa tudi listino o človekovih pravicah in pravico vseh držav, da živijo v miru. Zato palestinska država zavrača vsako nasilje,« je dejal Ja-ser Arafat, »pričakuje pa, da bodo tudi druge države zavzele taka stališča do Palestine, kot jih je sama pripravljena zavzeti do njih.«
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Jaser Arafat med včerajšnjim govorom
Polemika o Irpiniji se stopnjuje
RIM — Polemika okrog »primera Irpinija« se širi in neposredno sega tudi na raven odnosov med strankami vladne večine. Glasilo republikanske stranke je ošvrknilo odgovornega urednika dnevnika Krščanske demokracije II Po-polo. Ta je odgovoril, rekoč da so republikanci spremenili svoje mnenje glede nevarnosti prostozidarske lože P2. V predsedstvu vlade so se sicer tudi formalno ogradili od pisanj a_ demokristj an-skega lista in so napovedali odgovor na vsa postavljena vprašanja glede uporabe denarja, ki je bil namenjen izgradnji od potresa porušene Kampanije in Irpinije.
To je sicer le splošni okvir, podrobnosti v polemiki pa so še hujše in bi lahko bistveno otežko-čile odnose med petimi strankami vladne koalicije. V palači Chigi bi radi vsaj delno popravili nekoliko neroden položaj in so zato izdali sporočilo, v katerem piše, da Cabras (odgovorni urednik dnevnika II Popolo) ni glasnik vlade. Cabras pa je vsekakor eddn izmed najbolj tesnih sodelavcev predsednika ministrskega sveta in tajnika Krščanske demokracije Ciriaca De Mite. V sporočilu piše, da po »odhodu De Mite v Združene države ni prišel na dan noben drugi element, ki bi lahko opravičil spremembo pojasnil, ki jih je NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Svetlobni signal kriv za nesrečo pri Londonu
LONDON — Za ponedeljkovo nesrečo na železniškem križišču Llapham Junction na jugu Lon-j*pna je bil kriv svetlobni signal, .* ni pravilno deloval. V nesreči Je izgubilo življenje 36 oseb, 113 Pa jih je bilo ranjenih. Te števil-,e je potrdila tudi uprava brionskih železnic, ki je obenem }hdi priznala svojo odgovornost ?n izrazila pripravljenost, da poškodovanim in sorodnikom umr-*“ izplača ustrezno odškodnino. Ob tej nesreči se je v Veliki Otaniji razvnela polemika o ^nrnosti na britanskih železni-n*1- Laburistična opozicija na-,reč očita vladi Margaret That-nerjeve, da je varčevala tam, 0er ne bi smela in je na ta na-t 'n posredno tudi odgovorna za Ponedeljkovo nesrečo. Kako je 0 nesreče prišlo, so ugotovili s Pomočjo pričevanja nekega I r°jevodje, ki je opazil pokvar-j n svetlobni signal. Telefoniral na postajo, da bi opozoril na j Yarnost, v tistem trenutku pa Ze Prišlo do katastrofe.
Nadaljuje se boj reševalnih ekip, preživele pa pesti tudi hud mraz
V Armeniji so gradili šole s peskom Med ruševinami so se pojavili šakali
MOSKVA — »Kdo je dal zgraditi papirnate nebotičnike na seizmološko tako nestalnem območju, in zakaj je bilo v železobetonskih blokih toliko cementa, kot je mačjih solz?« Neprijetni vprašanji je postavil sovjetski predsednik Mihail Gorbačov, ki je moral še enkrat na ves glas obžalovati posledice korupcije znotraj sovjetskega aparata v letih, ko je v Kremlju sedel Brežnjev. V Leninakanu, Spitaku in Kirovakanu so gradili šolska poslopja, stanovanjske bloke,, tovarne in urade kar s peskom, kot se je žal izkazalo ob potresu. Poslopja so se prej »sesedla« kot porušila, reševalne ekipe pa so večkrat odstranile s peskom vezane zidake z enim samim zamahom lopate.
Ljudi, ki bi poprijeli za težaško delo, pa tudi ni tako veliko. Mnogi dopisniki sovjetskih dnevnikov so ugotovili, da leži pod ruševinami še veliko trupel. Zdravniške ekipe in reševalne skupine, predvsem iz tujine, ki si prizadevajo, da bi ohranile pri življenju morebitne preživele, so v stiski prav zaradi prepočasnega odstranjevanja ruševin in drugih materialov, prostovoljcev pa primanjkuje. Oblasti so odločile, da bodo morali otroci - kolikor jih je pač preživelo tragedijo, ki je ohromila eno generacijo - ženske in starci zapustiti prizadete kraje, kjer je temperatura padla na —25 stopinj Celzija.
Kljub nizkim temperaturam pa so izpod ruševin povlekli še nekaj preživelih. Neka ženska je rešila življenje sebi, hčerki in triletni vnukinji, ker se je preudarno stisnila pod podboj kuhinjskih vrat, kot ji je to svetovala stara mati. Večina preživelih pa ni imela take sreče. Mnogi so ostali pokopani pod ruševinami, prizadeti deli telesa so jim odreveneli, omrtvičene mišice pa proizvajajo strupene snovi, ki hudo poškodujejo ledvice. Prav zaradi tega so sovjetski zdravniki vključili v seznam nujno potrebnih zdravniških pripomočkov tudi naprave za dializo. Ranjencem morajo prečistiti ledvice v roku dveh ur, sicer je bil ves trud zaman in osebe, ki so preživele tudi nekaj dni pod ruševinami, umrejo zaradi zastrupitve.
Armenske oblasti pa niso v škripcih izključno zaradi naravne katastrofe. Potres je prilil olja na ogenj medetničnih sporov, ki so prerasli že v šakalstvo. Na vlakih, ki prevažajo živila in druge materiale za prvo pomoč, so se pojavili napisi »živel potres«, tolpe huliganov pa napadajo borna imetja potresencev. Prišlo je celo do umora, tako da morajo sovjetski vojaki stražiti ruševine. Zaradi protestov prebivalstva pa so oblasti odločile, da bodo za nedoločen čas zaprle jedrsko elektrarno v Erevanu in ustavile gradnjo nove JE v Vitebsku (Belorusija).
Jugoslovansko letalo padlo zaradi banalnega nesporazuma?
BEOGRAD - Po prvih neuradnih preverjanjih sodeč je jugoslovansko letalo, ki je strmoglavilo v Armeniji s pomočjo za ponesrečene v potresu, morda doživelo katastrofo zaradi nesporazuma glede pritiska. Sovjetska zveza namreč še ni sprejela pobude mednarodne letalske organizacije (ICA) glede merjenja pritiska ter je možno, da je prišlo do neusklajenosti med jugoslovansko posadko in letalskim osebjem v Erevanu. To je izjavil pilot aviogeneksovega letala Ljubomir Pavlovič in spomnil, da se je zaradi takšnih nesporazumov zgodilo že več nesreč. Tako je pred leti neko sovjetsko letalo strmoglavilo na Avalo, drugo sovjetsko v Čehoslovaški ter menda Adriino na Korziki. Poleg tega je bila posadka transportnega letala, ki je hitelo v Erevan z nujno opremo, zelo utrujena, zračni promet nad Armenijo pa je silno zgoščen. Letališče v Erevanu tudi ni ustrezno tehnično opremljeno za mednarodne linije, čeprav so menda zadnje dni dobili okrepitve z letališč v Moskvi in Leningradu.
Uradno bo vzroke nesreče letala jugoslovanskega vojnega letalstva ugotavljala posebna mešana komisija, (dd)
V Benetkah odkrita razprava o kulturah Slovenije in Veneta v evropski stvarnosti
MARKO VVALTRITSCH
širše	»Veneto in Slovenija sta nosilna stebr
žej “P«osM Alpe Jadran, v katero je včlanjenih 14 dt bo, de;ofN|YvroPskega območja. Zaradi tega je bilo potret dovinr,r • , nuino' da so se na tem seminarju srečali zgt se seznn' yturhiki, politiki, sociologi teh dveh dežel i s°°čali >ni/7. s Podobnostmi, s katerimi so se v preteklos Veliko v,U.. Slovenije ter Veneta. Na seminarju smo ču b ter nurr,m^VOS^' nam potrjujejo sličnosti iz pretekloi dela Ev 1,0 tUdi zanimive poglede za bodoči razvoj teg
ie dejal predsednik deželnega sveta Venet . PrnZ,°,Guidolin.
Videneo	ler pomembno, še zlasti kar se tiče j
k°9afo fr s°defovanja v prihodnosti. »Slovenski narod i zQn na	je še povedal Potrč, »zgodovinsko je
znotraj j °3U]anja v Evropi. Samostojno se hoče razvije r°Po, še1 neslovanske federacije, sodelovati pa hoče z E na feo, ^ as,J v času, ko prihaja do gospodarske združit\
1 ter pomembno,
pre i
Z okroglo mizo, ki sta jo vodila prof. Giuseppe Dal Ferro in Ciril Zlobec, je bil včeraj popoldne zaključen dvodnevni seminar, na katerem so sodelovali kulturniki, znanstveniki, sociologi in politiki. Posvet je bil v Scuoli grande di S. Giovanni Evangelista, kjer bo še nekaj dni odprta razstava del Jožeta Plečnika. Na svoje oči smo videli, da je bilo na tej razstavi kar precej obiskovalcev.
Na dvodnevnem simpoziju je bil govor o preteklosti in sedanjem dogajanju v dveh deželah, ki imata marsikaj sorodnega. Govor je bil o zgodovinskem razvoju narodov v obeh deželah, o odnosih med Slovenci in Italijani, o slovenski kulturi, o literarnih stikih, o umetniških stikih, o vloqi krščanstva med Slovenci in Veneti, pri čemer je bila poudarjena vloga, ki jo je imel oglejski patriarhat. Govor je bil tudi o vlogi katoliške cerkve pri varstvu slovenske in hrvaške manjšine v Italiji v času fašistične vladavine. Govorili so še o demografskih aspektih v obeh deželah, o sodobnih ekonomskih vprašanjih ter o narodnostni problematiki Slovencev v jugoslovanski državi, a tudi o juridič-nih vprašanjih dežele Veneto v italijanski republiki ter še o republiki Sloveniji v jugoslovanski federaciji.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Med Italijo in Jugoslavijo ne bodo ukinili potnih listov
BEOGRAD — Včerajšnja točka dnevnega reda zasedanja zvezne skupščine pod naslovom delegatska vprašanja je bila precej razburljiva. Med resnejšimi deli naj omenimo odgovor na vprašanje Jožeta Šušmelja glede ideje o prehodih ju-goslovansko-italijanske meje brez potnih listov, se pravi zgolj z osebno izkaznico. Vlada meni, da za sedaj ni možnosti za takšne spremembe, ker bi s tem zmanjšali učinkovitost in operativnost nadzora prehodov državne meje ter gibanja in bi-vanja tujcev, morali pa bi spremeniti tudi zakon o izdajanju potnih listin.
Po teh temah so si začeli izmenjavati "gole" srbski in slovenski delegati. Tako je nekega Beograjčana zanimalo, kakšni so bili razlo-
gi za odložitev prestajanja kazni pri "četverici" iz Ljubljane, drugega pa, koliko je bilo v zadnjih letih v Sloveniji političnih kaznivih dejanj in ali so jih sploh preganjali. Nato se je oglasil Janez Lukač iz Slovenije ter vprašal, ali je zvezno tožilstvo morebiti sprožilo postopek proti Mihajlu Svabiču, ki je na beograjskem mitingu pozval, naj se slovenski politiki izselijo iz države. Lukača je tudi zanimalo, koliko kazenskih postopkov so v Srbiji nasploh uvedli zaradi številnih žalitev na račun slovenskega vodstva in naroda, ki jih je bilo mogoče doživljati v jesenski sezoni mitingov in demonstracij.
Odgovore na ta vprašanja bodo vladni organi pripravili do prihodnje seje. (dd)
Bil je predsednik Krajevne zdravstvene enote
Aretirali so Don Ciccia demokristjanskega prvaka
TAURIANOVA (REGGIO CALABRIA) - Karabinjerji so včeraj zjutraj aretirali predsednika Krajevne zdravstvene enote iz Taurianove v Kalabriji, demokristjana Francesca Macrija. Zaporni nalog je izdalo sodišče iz Palmija na podlagi izsledkov obsežne raziskave o delovanju Krajevne zdravstvene enote, katere predsednik je bil 56-letni Francesco Macri. Demokristjanskega veljaka italijansko sodstvo obtožuje zlorabljanja uradnega položaja, goljufije in drugih podobnih malenkosti.
Macrija so organi prisile spravili na »hladno« v zapor največje varnosti v Palmiju. Na ta način so prekinili pot politiku, ki se je vselej spretno izogibal čerem in pastem, ki so mu jih postavljali sodniki in preiskovalci. Domneve, da je bil Francesco Macri, v Taurianovi poznan kot Don Cic-cio Mazzetta, eden izmed kolovodij n'dranghete, dobivajo po aretaciji večjo težo.
Sloves Don Ciccia je sicer že pred časom presegel tesne pokrajinske meje. On in ostali člani njegove družine namreč držijo v rokah vse pomembnejše gospodarske dejavnosti v mestecu,
vodijo občino kot se jim pač zljubi in nemoteno razpolagajo s 50 milijardami lir Krajevne zdravstvene enote. V Taurianovi obstaja Ulica Macri, Trg Macri, dva metra visok kip in naj lepša zgradba na osrednjem trgu nosi ime po slavni družini Macrijev.
Nedvomno je torej Don Ciccio v Taurianovi res priljubljena osebnost. Le tako si lahko razlagamo dejstvo, da je njegova demokristjanska lista na nedeljskih volitvah osvojila 18 od skupnih 30 sedežev v občinskem svetu in to kljub nasprotovanju strankinega tajnika De Mite in šefa političnega urada, Kalabreža Riccarda Misasija. Celo predsednik republike Cossiga je upornega Francesca Macrija povabil naj se umakne in naj ne predstavi svoje volilne kandidature, saj je bilo njegovo spogledovanje z n'drangheto več kot očitno.
Na aretacijo so v demokristjanski hiši reagirali precej ostro, saj so Macrija suspendirali iz stranke, krajevno strankino sekcijo pa bo vodil demokristjanski komisar, bivši senator Vincelli.
Umor skiperke Odprli proces
ANCONA — Kriminalka letošnjega poletja je ponovno zaživela v Anconi, kjer so včeraj začeli proces proti morilcema skiperke Annarite Čurine. Prva je morala pred sodnike mladoletna Nizozemka Diane Bejer. V dvorani sodne palače so tako prisluhnili 16-letnemu dekletu, ki naj bi sodelovalo pri umoru, ker je bilo do neprisebnosti zaljubljeno v 34-letnega Filippa De Cristofara in jo je ta menda pregovoril, naj dvigne nož nad skiperko.
Proces poteka za zaprtimi vrati, ker je Diane še mladoletna, razpravi pa so smeli prisostvovati njeni najbližji sorodniki, branilci in odvetniki družine Čurina. Diane je sodniku potrdila izjave, ki jih je dala na drugem zasliševanju, in je zanikala verodostojnost prvega, ko je prevzela krivdo zločina nase. Takrat je Diane izjavila, da je skiperko umorila iz ljubosumja. Ko so jo preiskovalni sodniki drugič zaslišali, pa je rekla, da sta skiperko z De Cristofarom namerno umorila, ker sta hotela s katamaranom do Polinezije. Romantično križarjenje pa se je zaključilo v Tunisu, kjer sta morala ubežnika zasidrati katamaran in sta se ujela v mre-žo mednarodne policije. Včeraj so sodniki prisluhnili tudi pričevanju Dianinih staršev, v prihodnjih dneh pa bodo najbrž zaslišali tudi Filippa De Cristofara. Razsodbo pričakujejo že do konca tedna, nato bi se moral pričeti tudi porces proti De Cristofaru.
Korošec obžaluje Kovačev odstop
BEOGRAD — Na včerajšnji tiskovni konferenci za tuje in domače novinarje je sekretar predsedstva CK ZKJ Štefan Korošec med drugim komentiral tudi ostavko člana zvezne vlade Oskarja Kovača. Rekel je, da mu je osebno žal, če bo vlada izgubila takšnega strokovnjaka, da pa podrobnosti o razlogih za odstop še ne pozna. Vsekakor pa ta sprememba ne pomeni tudi spremembe v politiki Jugoslavije do držav-upnic. To pomeni, da realne obrestne mere, liberalizacija uvoza, cen ter omejevanje potrošnje ostajajo glavni temelji, ki so jih postavili tako imenovani majski ukrepi zvezne vlade. Prišlo bo le do sprememb pri načinu izračunavanja obresti, ker je prišlo zaradi inflacije do precejšnjih anomalij pri dosedanjih postopkih, (dd)
• Arafatova roka
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Arafatov poseg je naletel na odobravanje v svetovni skupščini, v ZDA pa so ga sprejeli z rezervo, čeprav so priznali, da prinaša pozitivne spremembe. Vendar pa po mnenju State depar-tmenta Arafat ni bil dovolj jasen v zvezi s priznanjem Izraela in zavračanjem terorizma. Tudi novi predsednik Bush je dejal, da Arafatov govor ni prinesel toliko novega, da bi ZDA začele dialog s PLO. Tudi v Izraelu, kjer je med likudom in laburisti prišlo do dogovora o formiranju vlade, so zavrnili Arafatove predloge in jih označili za navadno prevaro. Vsi mirovni predlogi naj bi bili le pesek v oči svetovni javnosti. Po njihovem mnenju ostaja PLO še naprej teroristična organizacija z edinim ciljem, da se uniči Izrael, pa čeprav si prizadeva, da bi se pred svetom pokazala v drugačni luči.
Ta nasprotja pa so včeraj spet izbruhnila z vso silo na zasedenih ozemljih. Na področju Nablusa je neki Palestinec najprej razorožil nato pa ustrelil izraelskega kolona. Preden je obležal pod streli vojaške patrulje, je ubil še nekega izraelskega vojaka. Tudi drugod je bilo izredno napeto, Izraelci pa so ob Arafatovem nastopu v Ženevi še bolj kot običajno poostrili varnostne ukrepe.
• Polemika
NADALJEVANJE S 1. STRANI
dal sam ministrski predsednik«. Katerokoli dopolnjevanje torej nima ničesar skupnega s stališčem predsedstva vlade.
V demokristj ansko razlago, da gre v tem primeru le za zaroto tajne prostozidarske lože P2, pa ne verjamejo niti komunisti, ki so bili vselej do »delovanja« Licia Gellija in sodelavcev še posebno pozorni. Namestnik načelnika komunistične skupine v poslanski zbornici Luciano Violante je pomenljivo dejal, da sploh ni jasno, zakaj bi morali framasoni spletkariti proti De Miti. Ozračje v Italiji je namreč, po mnenju Violanteja, naklonjeno Gelli-ju, ki se lahko prosto, in to pod zaščito, ki mu jo je nudil Gava, giblje po Italiji. »Zakaj neki bi moral kovati zaroto proti De Miti,« se sprašuje Violante.
e V Benetkah
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Seveda je med poročevalci prišlo tudi do okrite razprave in soočenj. Do izraza so prišle razlike v dogajanju in gledanju na posamična vprašanja.
Kako naprej? To vprašanje so si zastavili tako poročevalci kot drugi, ki so sodelovali na dvodnevnem posvetu. Seveda bo treba narediti veliko, še zlasti po že skoraj usodnem letu 1992, ko bo prišlo do evropske združitve. Treba pa je poudariti, da je posvet take razsežnosti prvi, kar je vsekakor pozitivno. V februarju 1989. leta bodo soočanja nadaljevali v Ljubljani, ko bodo razpravljali o gospodarski problematiki in o vprašanjih avtonomije dežel v italijanski ureditvi ter republik v jugoslovanski federaciji.
Predsednik deželne vlade Veneta Carlo Bernini se je ob tej priložnosti včeraj sestal s predsednikom skupščine SRS Miranom Potrčem, slovenskim ministrom za kulturo Vladimirom Kavčičem ter jugoslovanskim generalnim konzulom v Trstu Livijem Jakominom. Govorili so o še nadaljnjih stikih med Venetom in Slovenijo, ki so že tradicionalno zelo dobri. Ti stiki prehajajo v izvršilno fazo, saj je znana zavzetost Veneta za gospodarsko pomoč, ki bi rešila marsikatero odprto vprašanje jugoslovanskih krajev ob meji.
V Sloveniji zametki političnega pluralizma
SZDL bo o novih strankah razpravljala na posebni seji
LJUBLJANA — Včerajšnjo sejo predsedstva RK SZDL so mnogi pričakovali z velikim zanimanjem, saj je bila napovedana tudi obravnava pobud za ustanovitev novih političnih strank. Tako je svoj ustanovni zbor (konec decembra) napovedala socialdemokratska zveza, ki je prve zametke dobila že na spomladanski stavki v Litostroju. Takrat je vodja stavkovnega odbora France Tomšič predlagal za predsednika profesorja Franceta Bučarja. Vendar se v tistem trenutku delavci niso preveč navduševali nad novo stranko, ker so imeli dovolj preglavic zaradi slabih plač in obupnega finančnega stanja v oodjetju. Toda Tomšič je ostal pobudnik in se tudi ves čas skliceval na »idejo delavcev Litostroja«, tako da so iz te tovarne pred dnevi časo-oisom poslali oster demanti, v katerem so zanikali da bi njegovi uslužbenci nasploh sodelovali ori »Tomšičevem konjičku«.
Pojavila se je tudi pobuda za ustanovitev liber alno-demokratične zveze, kar bi pomenilo, da bi Slovenija skupaj s kulturniško demokratično zvezo razuma (iniciativno so jo sprejeli na kulturnem plenumu v Cankarjevem domu) letos dobila kar tri zametke novih strank.
No, včeraj o teh vprašanjih člani predsedstva SZDL niso dolgo razpravljali, saj so menili, da bo potrebno o tem pripraviti posebno sejo. Seznanili pa so se s potekom pogovorov med vodstvom slovenske socialistične zveze in člani koordinacijskega odbora socialdemokratske zveze, ki so menda potrdili, da bi radi delovali znotraj SZDL - kot avtonomna organizacija, okvir njihovega delovanja pa bi predstavljali obstoječa ustava in zakoni.
O tovrstnih pobudah in nasploh o odnosu do političnega pluralizma bodo potemtakem v Ljubljani razpravljali na enem od prihodnjih sestankov, na katerega bodo povabili tudi aktiviste iz iniciativnih odborov. (Z. Š.)
Skupščina SFRJ sprejela osnutek proračuna federacije
je včeraj skoraj brez razprave sprejel osnutek prora-čuna federacije za prihodnje leto, ki so ga ocenili na 20.920 milijard dinarjev, potrdili pa so tudi rebalans letošnjega proračuna, in sicer za 600 milijard (od tega bo največ sredstev dobila vojska - kar 484 milijard).
Kljub soglasju pa so delegati moledovali, naj vlada čimbolj oklesti javno porabo, saj je gospodarstvo skorajda na kolenih. Za zdaj so jim obljubili nekaj manjših prihrankov, na primer pri ukinjanju dotacij za nerentabilno železniško linijo Titograd - Albanija ter letalskih prog na Malto, Ciper in v Tirano, skrčili pa bodo tudi stroške »letalskega servisa zveznih organov«.
Čeprav so delegati menili, da je vse to le kozmetika, si predstavniki vlade niso upali napovedati kakšnih večjih popustov, zlasti pri največjih porabnikih zvezne vreče, ki se ne zmenijo preveč za splošno stanje v državi, (dd)
V senatu razpvava o finančnem zakonu
RIM — V senatu se je včeraj začela splošna razprava o finančnem zakonu in državnem proračunu. Če ne bo presenečenj, bodo o finančnih dokumentih glasovali v torek, 20. decembra. To pomeni, da čaka senatorje zelo naporen teden, kajti, če želijo do torka res spraviti z dnevnega reda to pomembno zakonsko obveznost, bodo morali seje podaljšati pozno v noč ter izkoristiti tudi soboto in nedeljo za obravnavanje neštetih popravkov, ki so jih predložile stranke opozicije. Prav tako je bilo med včerajšnjo sejo načelnikov senatnih skupin sklenjeno, da bi takoj zatem glasovali tudi o trinajstih spremnih zakonskih ukrepih, ki dopolnjujejo finančni zakon in proti katerim so odločno, a brezuspešno nastopile opozicijske sile. Vprašanje je le, ali bodo pristojne senatne komisije dotlej zaključile obravnavo teh ukrepov. V tem
primeru bi bila vsa zadeva v zvezi z gospodarskim manevrom zaključena pred koncem leta.
Bistvena usmeritev senatne razprave je v tem, da ne bi smelo priti do nobene spremembe teksta, ki je izšel z mučne razprave v poslanski zbornici. Tako se je namreč dogovorila večina. Pomisleki so bili samo glede zmanjšanja davka IVA za živinorejo na 12 odstotkov ter glede dodelitve tisoč milijard lir za ureditev padskega izliva. Vlada je to sprejela ter zajamčila, da bo z dodatnimi zakonskimi ukrepi rešila obe vprašanji. Sklep večine, da v senatu ne vnese nobenih sprememb v finančni zakon, je izzval precejšnje ogorčenje opozicije, ki bo vsekakor skušala z raznimi popravki izboljšati finančne in proračunske ukrepe.
DK
Ko je nakup jogurta vezan na narodnost proizvajalca
BEOGRAD — Politika poroča, da je poslovodja neke prodajalne v Beogr°'. du grobo napadel učiteljico N. G., ker ni hotela kupiti jogurta v pollitts* embalaži, temveč je hotela četrtlitrskega.
Po njeni izjavi sploh ni vedela, aa je prvi slovenske, drugi pa beograjski proizvodnje. Prodajalka in poslovodja sta jo zaradi tega začela zmerjati, da le »šovinistična svinja«, ker noče kupovati slovenskega blaga. Užaljena se je, piše Politika umaknila in poslala sina k poslovodji, da bi se ji opravičil. Afj. mesto tega pa je poslovodja sina močno pretepel. Ko ga je skušal brata11 njegov znanec, jih je baje skupil tudi ta, njegova zaročenka, srčna bolnica, Pa naj bi se zaradi tega onesvestila.
Vse to so baje zabeležili miličniki iz občine Palilula, ki bodo s pomoči0 sodnika za prekrške skušali ugotoviti, kaj se je pravzaprav res zgodilo, (dd)
Živi zgoreli v zaporu
CIUDAD DE MEXICO — V jetniš-nici v Monterreyu (severna Mahika) je prejšnjo noč zgorelo kakih 30 oseb. Pričevanja preživelih so srhljiva. Neka ženska, ki je smela prebiti noč z možem zapornikom, je izjavila, da so pazniki spali. Zaporniki so torej živi zgoreli, saj jim ni nihče priskočil na pomoč.
Po prvih ugotovitvah je požar spr° žila sveča, ki je gorela pred-neko s v to podobo. Jetniki in šest dežurf-paznikov je s kričanjem in razo0 njem po rešetkah skušalo priteg11^ pozornost paznikov v upravnem P" slopju, a ti so se zbudili, ko je bil° < njihove kolege in za dva ducata jet kov že prepozno.	^
Sen. Spetič in Arfe predstavila zakonski osnutek ki urejuje status priseljencev iz Tretjega sveta
RIM — V Italiji živi že en milijon in sto tisoč priseljencev iz Tretjega sveta. To pa je šele začetek. Cez trideset let jih bo tri milijone in pol, tako da bo na vsakih petnajst Italijanov en priseljenec iz držav v razvoju, zlasti iz afriškega in azijskega sveta. Te številke izhajajo iz raziskave, ki jo je izdelal Inštitut za politična, gospodarska in družbena proučevanja ISPES po naročilu republikanske komponente v evropskem parlamentu. Raziskavo, ki nosi naslov Italija in Evropa večrasni družbi naproti, so včeraj predstavili v Rimu.
Novi pojav priseljevanja tujcev v državo, ki je bila do nedavnega država izseljevanja, odpira celo vrsto problemov, s katerimi se bo treba prej ali slej korenito spoprijeti. Tudi javno mnenje postaja vedno bolj pozorno na ta pojav in vrstijo se pobude, ki skušajo dati prve odgovore. Med prvimi se je premaknil sindikat CGIL, ki je odprl široko razpravo. Sindikalna zveza je nato izkoristila priložnost nedavne vsedržavne konference o izseljenstvu, da bi soočila in primerjala dva pojava: izseljenstvo in pri-seljenstvo, ter iz te primerjave potegnila določene zaključke. Konec preteklega tedna je bila v Luksemburgu širša konferenca na evropski ravni, ki je v bistvu ugotavljala, da Evropsko skupnost sestavlja trinajst in ne dvanajst nacij, kajti trinajsto sestavlja 17 milijonov priseljencev iz držav v razvoju. Konec tega tedna pa bo v Parizu evropska konvencija, ki se bo spoprijela s to razvejano in silno aktualno problematiko.
V Italiji pa na politični ravni ta problem ni bil še deležen potrebne pozornosti. Vse sloni zaenkrat na
znamenitem zakonu 943, ki naj bi urejal dotok tujcev v državo. V resnici pa zakonski ukrep ne ureja ničesar ali pa ureja slabo. Poleg korenite preosnove tega zakona pa so potrebni še drugi ukrepi. Novim prišlecem je treba zagotoviti pogoje za dostojno življenje, predvsem pa je treba tudi zakonsko preprečiti pojave rasizma. V tem pogledu je Evropa in Italija v njej na razpotju: ali naj na pragu tretjega tisočletja stopi na pot oblikovanja multinacionalne družbe ali pa na pot ustvarjanja novih getov po zgledu Južne Afrike. V resnici si tudi v Italiji v zadnjem času utira pot vizija multinacionalnosti, vendar zaenkrat bolj v besedah kot v dejanjih. Ministrskega predsednika De Mito smo namreč ob več priložnostih slišali govoriti o kulturnem, etničnem in jezikovnem pluralizmu, o zaščiti drugačnih, o večkulturni družbi, kar naj bi bilo temelj, na katerem mora sloneti nova združena Evropa. V dejanjih pa smo še daleč od stvarnega reševanja npr. problema narodnih in jezikovnih manjšin v Italiji, vključno s slovensko manjšino v Furlaniji-Julijski krajini. Prav tako samo še daleč od stvarnega reševanja problemov brazpravne raznopolte raje, ki se počasi množi v vseh velikih mestih Italije.
Prvi so se v parlamentu predstavili z zakonskim osnutkom o zaščiti tujih priseljencev komunisti in Neodvisna levica. Prav v trenutku, ko so predstavniki Inštituta ISPES na posebni tiskovni konferenci predstavili podatke o priseljevanju, je v senatu potekala druga tiskovna konferenca, na kateri sta slovenski senator Spetič in predstavnik Neodvisne le-
vice Arfe predstavila javnosti zakonski osnutelc _ naj bi postal nekakšna listina pravic tujih Pr^s®^rak cev ter, kot je poudaril Spetič, pomemben k° v0 naprej na poti ustvarjanja pogojev za prijate!] med narodi, za mednarodno sodelovanje in mir-
Na vprašanje nekega novinarja, ali se lahko gnemo priseljevanju, je Spetič odgovoril, da je P y net Zemlja rezultat velikih selitvenih tokov. D^ori je, da pogledamo na Latinsko Ameriko, ki 9°^ špansko, ali na ZDA, ki so nastale iz večplaS jz priseljevalnih tokov iz vseh krajev sveta, zlas _ Evrope. Podobno velja za Evropo samo, ali za a ski svet. Zato je treba nuditi najbolj omikane 0 =jj. vore na današnje spremenjene in naglo se sPr yar-njajoče razmere, če nočemo zabresti v veliko nfeqa nost rasizma. Skratka, ni mogoče graditi Berlin5 . ■[[ ali Kitajskega zidu okrog Italije, da bi prep gs-vstop tujcem. Vprašanje pa je, kako zagotovi ^ tim, ki jih večkrat zaničevalno imenujemo »vu pra«, enakopravnost in človeške pravice.	j0ni
Zakonski osnutek KPI in Neodvisne levice na predpostavki ustvarjanja večkulturne in veCy[adi družbe, kar je tudi velik izziv današnjega časa. j. poverja široka pooblastila glede določevanja J^oVi fičnih norm za uresničevanje zakona. V 0 vst0-osnutka je vsekakor skrb za ureditev problern®^ raz-Da tuicev v državo in niihnvena bivanja. Sled J	v
pa tujcev v državo in njihovega bivanja.	:a
ne pravice, kot pravica do združevanja, šola J ja. materinem jeziku, sindikalne in socialne zašči sovanja na upravnih volitvah itd.	„ r
DUŠAN KALI
Odnosi med KPI in PSI se izboljšujejo
TRST — V deželnem svetu Fur-lanije-Julijske krajine se bo danes začela razprava o proračunu za prihodnje leto in o dokumentih, ki ga spremljajo. Po predvidevanjih se bo zaključila v petek Popoldne, ko naj bi prišlo do sklepnega glasovanja. V razpravo se je prijavilo 32 svetovalcev, torej skoraj polovica predstavnikov deželnega sveta. Splošna razprava bo na sporedu danes in jutri, v Petek dopoldne bodo replike pristojnih odbornikov in predsednika deželne vlade, v popoldanskih urah pa bi skupščina morala proučiti posamezne člene tozadevnih zakonskih osnutkov, predložene resolucije in nato, po glasovalnih izjavah vseh svetovalskih skupin. Preiti k glasovanju.
Medtem gre zabeležiti, da sta se v ponedeljek v Vidmu sestali delegaciji KPI in PSI, ki so jih sestavljali Viezzi, Paolo Padovan, Ruifino in Paiza ter Saro, Nilia, Renzulli, Biasutti in Bulfone.
Delegaciji sta proučili politični Položaj na deželni ravni s poseb-uo pozornostjo na stanje v nekaterih krajevnih ustanovah in na razpravo o proračunskih dokumentih in o deželnem razvojnem Uačrtu.
Delegaciji KPI in PSI sta se strinjali, da je potrebno ustvariti novo vzdušje na levici in iskati pomembne stične točke glede nekaterih bistvenih vprašanj, kot so institucionalni in politični problemi krajevnih ustanov in ekonomske izbire deželne uprave Furlanije-Julijske krajine v pričakovanju na leto 1992.
To novo vzdušje mora omogočiti, je rečeno v skupnem tiskovnem poročilu KPI in PSI, da bi sedanje stanje odnosov na levici negativno vplivalo na strategije obeh strank in levice v celoti.
Delegaciji obeh strank sta se dogovorili, da bosta s skupnimi pobudami proučili naslednja vprašanja: problem krajevnih ustanov (z institucionalnega in političnega vidika), novo zakonodajo o promocionalnih posegih v korist gospodarskih podjetij in novosti v zvezi z vlogo sindikalnih sil v Furlaniji-Julijski krajini.
Naj dodamo, da triletni deželni proračun predvideva 9.915 milijard lir izdatkov (in ravno toliko dohodkov), za leto 1989 pa 3.268 milijard lir, za leto 1990 3.329 milijard lir in za leto 1991 3.316 milijard lir.
Lovski zbor Doberdob gostoval pri Zlatorogu iz Vipave
VIPAVA — Na letošnjem republiškem srečanju lovskih zborov Slovenije so se ob ugotovitvi, da Primorska zmore le tri pevske zbore, dogovorili, da bodo čim prej navezali tesne medsebojne stike. Rečeno - storjeno.
V soboto je lovski pevski zbor Zlatorog iz Vipave povabil v goste zbor Društva slovenskih lovcev v Furlaniji-Julijski krajini Doberdob. Najprej je bil v dvorani na Colu nad Vipavo kulturni program, ki je bil osredotočen na zborovsko petje. Po pet pesmi sta na koncertu poleg lovskih zborov Doberdoba in Zlatoroga izvajala tudi moški zbor Razpotje s Cola in pa pevska skupina Steverjan. Prireditev je ob ubranem petju nastopajočih dobro uspela in nudila občinstvu lep kulturni užitek. Srečanje se je v sproščenem in tovariškem vzdušju nadaljevalo pod streho okusno urejene lovske koče, kjer so gostoljubni gostitelji pripravili bogato zakusko in ponudili dober kozarček vipavca. Ob veselem prepevanju se je srečanje zavleklo pozno v noč.
Ob slovesu so se dogovorili, da bodo sodelovanje še poglobili in podobna srečanja naj bi postala tradicionalna, kar bo prispevalo k še boljšemu spoznavanju slovenskih lovcev z obeh strani meje. (B. S.)
Srečanje delegacij PSI iz F-J K in Veneta
BENETKE — Utrditev sodelovanja v skupnih akcijah v °kviru delovne skupnosti Alpe-Jadran in ponovna prouči-ev_zakonskega osnutka za obmejna področja, da bi čimprej Phšlo do odobritve osnutka v parlamentu: dve vprašanji, ?ed ostalimi, o katerih je tekla razprava na srečanju socia-^tičnih predstavnikov v deželnih odborih Furlanije-Julij-ke krajine in Veneta. Odprla se je tako konstruktivna raz-JJ.4va o perspektivah medsebojnega in'stalnega sodelovaje o važnejših problemih upravljanja in načrtovanja v veh deželah, med katerimi je bila posebna pozornost na-n®njena vprašanjem okolja, zimskega turizma, prevozov, P°litike zaščite tal in Jadranskega morja, znanstvene kooperacije in sodelovanja med vseučilišči.
Za povezavo slovenske pohištvene industrije
LJUBLJANA Delegacija podjetja Slovenijales trgovina iz Ljubljane, ki se je mudila nekaj dni v pokrajini Pesaro v Italiji kot gost gen. sekretarja pokrajinskega komiteja KPI Giuliana Lucarinija, se je vrnila z ugodnimi rezultati pogovorov, ki bi lahko političnemu in kulturnemu sodelovanju med pobratenima mestoma Ljubljani in Pesarom, dodala še dragoceno gospodarsko komponento. Skupino Slovenijalesa pod vodstvom Zdravka Vidriha je sprejel tudi podpredsednik pokrajinske uprave dr. Mario Fabbri, poslovne in strokovne razgovore pa so imeli s predstavniki združenja za pohištveno industrijo (COSMOB), za obrt in drobno gospodarstvo. Slovenijales naj bi v prihodnje dobavljala razne dele za pohištveno industrijo pokrajini Pesaro.
Nenačrten razvoj peha Kras v pravo ekološko katastrofo
s, .ČEŽANA — Ekološka konferenca, ki so jo v Sežani cali s precejšnjo zamudo, k poznavanju ekološke pro-^ ^•Hatike Krasa in k programom za zmanjšanje onesnaži h n*a ni prispevala novih sestavin. Kljub temu in ne jLe/*e na bled začetek razprave ter na nedorečene pole-Uči i E® Ie izzvenela v ostro zahtevo po takojšnjih, bolj stol®k°vitih ukrepih za sanacijo in zaščito kraškega pro-
tu V teh prizadevanjih mora bolj kot doslej sodelovati lja, .^publika in po potrebi celo Jugoslavija. Razprav-hitr - S0 se hkrati strinjali, da se bodo ekolške razmere b0|r.®ie izboljševale le ob okrepljeni odgovornosti in sk/em sodelovanju vseh vpletenih oziroma odgovornih Pbosti, organizacij, služb in posameznikov, bi konferenca je poskušala opozoriti na najhujše pro-(jUv. zaradi katerih so ogrožene naravne, kulturnozgo-Hg.Jhske, pa tudi bivalne vrednote Krasa. Pri tem so bile hih 0lt odmevne teme kvaliteta reke Reke, zaščita vod-c,d' Vlrov, onesnaževanje jam, prodajanje gozdov, divja krai®ališta, prevozi nevarnih snovi, uničevanje kulturne Pod n6' ek°l°ške posledice intenzivnega kmetijstva in o n°. Največ časa so seveda porabili za razmišljanje rrategiji ekološke sanacije najhujših industrijskih
onesnaževalcev okolja od Soške doline, preko tovarn na Vipavskem, do ekološke neosveščenosti dela sežanskega gospodarstva in vprašanj, ki se na to temo ponujajo okrog ilirskobistriškega TOKA.
Po večurnem nemočnem tarnanju in glasnih kritikah, h katerim pa bi pogosto sodilo tudi precej samokritike, so še najbolj stvarno izzvenele besede dr. Petra Novaka, predsednika sveta za varstvo okolja pri RK SZDL. Med drugim, je dejal, da mora tudi ta predel čimprej narediti temeljit vodnogospodarski in splošni ekološki obračun, ki bo pokazal, kaj se mora in kaj se lahko naredi za izboljšanje okolja. To nalogo je treba čimprej izpeljati, četudi bo zahtevala ukinjanje umazane proizvodnje in druge neprijetne ukrepe. Zahteva velja tudi za JLA, ki bo morala pristati, da njihove ekološke ukrepe nadzirajo civilni organi.
Predlagal je tudi, naj pripravijo poseben program za dokončno ekološko sanacijo zaščitenega območja Škocjanskih jam. Ker se temu predelu zaradi onesnaženosti v mednarodnem merilu že odšteva zadnjih pet minut, je treba za njegovo rešitev zagotoviti tudi republiško solidarnost.
JANEZ ODAR
Hijacint Repič
•	•	v v •
in njegova zapuščina v koprski knjižnici
KOPER — 3. marca pred sedemdesetimi leti je za samostanskimi zidovi sv. Ane v Kopru umrl Hijacint Repič, pater-frančiškan, nabožni pisatelj, velik ljubitelj cerkvene glasbe in narodni vzgojitelj.
Rodil se je pred 125. leti, 9. julija 1863 v Šturjah pri Ajdovščini. Prva dva razreda gimnazije je obiskoval v Gorici (1876-1878), kjer je končal tretjega ni znano. Leta 1879 je stopil v frančiškanski red in tu nadalejval študije, med drugim eno leto bogoslovja v Zadru, sicer pa v Kopru, kjer je živel in deloval do smrti in kjer je tudi pokopan.
Za samostanskimi zidovi fran-čiščanskega samostana sv. Ane pa se Hijacint Repič ni posvečal zgolj molitvi in vsakdanjim redovniškim opravilom, marveč je tudi narodnoprebudno vplival na slovenski redovniški naraščaj ter na sobrate-redovnike, ki so se pripravljali na "dušno pastirsko delo" med Slovenci. Zanje je pripravil skripta slovenske slovnice v treh zvezkih. Omenjena slovnica je bila odlično pomagalo slovenskim duhovnikom v Istri. Re-pičeva zasluga je bila tudi, da so prišle v samostansko knjižnico sv. Ane mnoge slovenske knjige.
Razen materinščine je Hijacint Repič obvladal tudi italijanščino, latinščino, hrvaščino in nemščino ter v skoraj vseh omenjenih jezikih objavljal ljudsko nabožne, versko vzgojne in cerkveno-zgo-dovinske članke. Mnogo si je dopisoval s sobrati redovniki in mi-sionarji v Italiji, Dalmaciji in na Kitajskem, kakor tudi z mnogimi pomembnimi jezikoslovci v Pragi in na Dunaju. Bil je velik prijatelj slovenskega jezikoslovca Stanislava Škrabca, kateremu je pošiljal članke verske vsebine za "Cvetje z vetrov sv. Frančiška". V omenjeni reviji je sodeloval s krajšimi prispevki, pa tudi z dolgimi celoletnimi članki vse od leta 1881 do 1916. Ti članki so bili večinoma prirejeni ali prevedeni iz latinščine ali italijanščine.
Med znana Repičeva dela spada tudi v latinščini napisana študija "De B. Monaldo de Iustinopo-li (Capodistria)«, ki je izšla leta 1907 v listu "Archivum francisca-num historieum" in je kot separat doživela ponatis leta 1908. (Koprska knjižnica hrani 2 primerka).
Po zapisih p. Konrada Odaka je bil Hijacint Repič tudi velik ljubitelj glasbe in "najzaslužnejši član provincije svoje dobe v pogledu cerkvene glasbe". Bil je prvi ali vsaj med prvimi v Istri, ki je začel gojiti koral-enoglasno zborno petje v cerkvi. Ves čas svojega službovanja v Kopru pa je deloval tudi kot organist.
Arhivski material, ki ga hrani koprska knjižnica, vsebuje v glavnem rokopisno gradivo, med katerim je tudi Repičeva korespondenca. Med rokopisi pa je nekaj tiskov, v glavnem verske vsebine.
Korespondenca obsega 10 dopisov različnega obsega, v različnih jezikih: slovenščini, italijanščini, hrvaščini in nemščini. 9 dopisov je naslovljenih na Repiča in le eden je izpod njegovega peresa. Omenjeni datira v letu 1902. Na-
pisan je v slovenščini, v lepi in čitljivi pisavi. Vsebina se nanaša na primer slovenskega bogoslužja v romanski cerkvi Barbana pri Gradežu. Samostan na Barbani je bil namreč v tesni zvezi s koprskim, ker sta spadala pod isto provinco.
Med Repičevim arhivskim gradivom vzbujata pozornost tudi dva rokopisna zvezka. Eden je večji (20 cm) in nosi na ovojnici naslov "Miscellanea Ir. Hyjacinti 1873". Drugi rokopisni zvezek je nekoliko manjšega formata (15 cm) z naslovom znotraj zvezka "Catechismo Francescano ad uso di Fra Giacinto Repič da Šturje, Minor Osservante. Capodistria 1880". K temu zvezku pa je knji-goveško dodana, oziroma privezana leta 1856 v Neaplju tiskana bibliografska enota, oziroma knjiga z naslovom "Raccolta delle sante indulgenze concedute da varii sommi pontefici ai tre ordini di s. Francesco ...". Prvi del rokopisnega zvezka ali t. i. "Catechismo francescano..." vsebuje v glavnem vprašanja in odgovore v zvezi s sv. Frančiškom in njegovim redom, kar daje misliti, da je Repič omenjeni katekizem uporabljal pri poučevanju mladih, ki so vstopali v frančiškanski red, saj je znano, da je bil voditelj novincev in klerikov.
Obe omenjeni bibliografski enoti nosita na hrbtu oznako lo-kusa, kar označuje knjižno polico, kjer sta bili uvrščeni bodisi v samostanski, bodisi v Repičevi osebni knjižnici.
Iz Repičeve zapuščine je verjetno tudi mapa z oznako "XI G", na ovojnici katere je s svinčnikom zabeleženo: "Razni teološki zapiski, med drugim tudi Hijacinta Repiča v slovenščini". Tu so zapisi kot npr. "Promemoria del Conven-to di SantAnna in Capodistria", navodila za nekatere dejavnosti v cerkvi, življenje sv. Magdalene, imenovanje Lazarja za marsejskega škofa, življenje sv. Nikole in sv. Antona, ena razprava o Peklu, pravila za življenje v samostanu po 1. 1889, nekaj fragmentov religioznih sonetov, ena številka biltena frančiškanskega provinciala v Zadru iz leta 1817 ter razne zabeležke o rimski mitologiji, literaturi in zgodovini.
Med rokopisi je v omenjeni mapi tudi drobna knjižica z naslovom "Modo da tenersi nel reci-tare il ss. Rosario di Maria..." (Tre-viso 1827).
Ali spada tudi štirijezični žepni slovar Johann-a August-a Diez-mann-a fVollstandiges Taschen-worterbuch der vier Hauptsprac-hen Europas". Leipzig 1832) v Re-pičevo zapuščino, ni povsem gotovo. Po rokopisnih pripombah ob robu posameznih strani slovarja bi le strokovnjak, morda grafolog, to lahko potrdil ali zanikal.
Naloga strokovnjaka nasploh pa bi bila, da s pridom uporabi Repičevo zapuščino in se poglobi v osebnost tega skromnega, toda zaslužnega slovenskega redovnika, ki je tako plodno posegal v kulturno življenje Istre.
VILMA KRAPEŽ
Včeraj pristojnima svetovalskima komisijama
Biasutti o izvajanju statuta
(foto Rizzo)
hiztig	Predsednik deželnega odbora Biasutti je včeraj poročal pristoj-
ltlerava elovalskima komisijama osnovne smernice, ki jih deželna vlada na-^°*nisi• .Uresničiti za celovito izvajanje deželnega statuta o avtonomijo F-JK. Mal , D (za vprašanja predsedstva skupščine in posebna za proučevanje staji Bias,.V®rima načelujeta Carpenedo (KD) in Longo (KD), sta soglasno podprlo Se ■ DJevo poročilo in zaprosili, da bi o teh vprašanjih ponovno poročal, °do stvari premaknile s sedanje točke.
Konec stihije
ILIRSKA BISTRICA Po dolgotrajnih, včasih tudi mučnih pripravah in usklajevanjih so v Ilirski Bistrici končno pripravili odlok o zazidalnem načrtu za počitniško naselje Sviščakov, ki je del širšega turistično-rekreacijskega območja Snežnik. Zazidalni načrt obravnava 25 hektarov, na katerih je predvideno veliko parkirišče z rekreacijskimi površinami, osrednji prireditveni prostor z glavnimi objekti, naselje sedanjih počitniških hiš, prostor za novogradnje ter območje Zapušje, namenjeno za konjeništvo.
Sprejetje tega dokumenta bo po mnenju predlagateljev zagotavljalo več reda pri uporabi prostora, s katerim so sedaj gospodarili precej stihijsko. Poleg tega bo omogočil nadzorovan, omenjen in najbolj ekonomičen razvoj rekreacijskega centra ter postavil dolgoročne, obvezujoče temelje za postopno dopolnjevanje komunalne infrastrukture.
Kljub tako premišljenim, ekonomsko utemeljenim in z naravovarstvenimi načeli usklajenim razvojnim ciljem, oblikovanje končne verzije predloga nikakor ni bilo lahko. Zataknilo se je že pri določanju obodne meje zazidalnega načrta, o kateri so se urbanisti in projektanti z gozdarji lahko dogovorili šele po utrudljivem dogovarjanju.
Druga, morda še hujša ovira, je bilo stališče regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki se nikakor ni ujemalo s predlogom, da bi dosedanje naselje počitniških hiš na Sviščakih kakorkoli širi z gradnjo novih skupnih turističnih objektov in hiš. Zavod namreč vidi kot edino naravovarstveno sprejemljivo rešitev le možnost, da bi turistično naselje Sviščaki zaokrožili z sanacijo sedanjega stanja in ureditvijo prostora brez novih komunalnih, servisnih, športnih, gostinskih in prenočitvenih zmogljivosti.
na Sviščakih
Po mnenju odgovornih Bistričanov takšna rešitev ne bi bila sprejemljiva iz več razlogov. Eden od njih je tudi v preteklosti slabo urejena oddaja zemljišč za devetdeset, pretežno zasebnih, počitniških hiš. Najemnina za te parcele namreč ne omogoča niti najnujnejšega vzdrževanja skupnih naprav v naselju, vsaka novogradnja na ta račun pa je že prava utopija. Poleg tega gostinske in druge javne zmogljivosti Sviščakov sedaj niso takšne, da bi zagotavljale donosno in za goste zanimivo ponudbo. Zato bo le natančno določen status in privlačen razvojni načrt tega centra omogočal ureditev pravno-lastninskih odnosov z vsemi uporabniki prostora, ki bodo potem seveda dolžni z ustreznimi deleži sodelovati pri opremljanju, urejanju in vzdrževanju naselja. Z možnostjo za izboljšanje in širitev turistično-gos-tinske in športne ponudbe bodo zagotovili tudi dodatne vire za financiranje razvoja in tako kar najboljši izkoristek dosedanjih sredstev, porabljenih na Sviščakih. Ne nazadnje pa bo izboljšanje komunalne opremljenosti centra precej zmanjšalo ekološko škodo, ki jo je v tem edinstvenem naravnem okolju povzročil dosedanji, premalo premišljeni razvoj.
Seveda bo sprejem zazidalnega načrta šele prvi korak h končni uresničitvi tega zanimivega, za marsikoga pa še vedno spornega načrta. Ker je sedaj, na poti k temu cilju kot običajno seveda denar, lahko samo upamo, da bo sprejetje tega dokumenta odstranilo že zadnje pomisleke pri možnih partnerjih, ki so primerni in finančno sposobni za sodelovanje pri razvoju Sviščakov.
JANEZ ODAR
V zahodnokraškem rajonskem svetu
Izvolitev predsednika odpira vrsto vprašanj
Vzhodnokraški rajonski svet je edini rajonski svet v tržaški občini, ki je skoraj šest mesecev po junijskih volitvah še vedno brez predsednika. Svet se dejansko doslej še ni nikoli sestal in tudi zadnjo sejo so zaradi pomanjkanja legalnega številna prisotnih svetovalcev preložili na kasnejši datum. Komunisti in Slovenska skupnost so v tem delu tržaškega Krasa dosegli neke vrste akcijsko enotnost, ki pa je sedaj pod vprašajem, potem ko je SSk na Zahodnem Krasu prispevala k izvolitvi socialističnega predsednika.
Slovenska skupnost je namreč s KD in PSI podpisala dogovor, ki predvideva "štafeto" na Zahodnem Krasu (socialista Busettija naj bi po dveh letih in pol nadomestil predstavnik SSk) in istočasno izvolitev svetovalca Vinka Ozbiča za predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta. Dogovor so sklenili na pokrajinski ravni, ni pa še povsem jasno, ali ga mislijo openski socialisti in demokristjani dosledno spoštovati. Tako eni kot drugi se namreč od vsega začetka potegujejo za predsedniško mesto. Na podlagi sporazuma med članicami petstrankarske koalicije bi moralo to mesto v začetku pripasti Krščanski demokraciji, nato pa je prišlo do zapletov in do popolnega zastoja v pogajanjih. Ne gre pozabiti, da je tukaj glavno jabolko spora med strankami kočljivo vprašanje lokacije svetlobnega sinhrotrona na območju Vzhodnega Krasa.
Kot smo lahko izvedeli, zahodnokraški sporazum ni naletel na soglasno podporo vodilnih predstavnikov SSk. Nekateri izmed njih namreč niso ravno navdušeni nad sodelovanjem s Kr-
ščansko demokracijo in še posebno ne s socialisti, potem ko je prav Craxijeva stranka na pokrajinski in občinski ravni izrinila SSk iz pogajanj in s tem tudi iz krajevnih uprav.
Naše poročanje o poteku petkove seje zahodno kraškega rajonskega sveta moramo dopolniti z informacijo, da je o vprašanju javne rabe slovenščine na sejah tega izvoljenega telesa prvi spregovoril komunist Slavko Štoka. Svetovalec MSI je namreč spet postavil v dvom zakonitost navzočnosti uradnega občinskega prevajalca. Štoka ga je povabil, naj si dobro prebere pravilnik o delovanju rajonskih svetov in napovedal, da bodo slovenski komunisti, kot doslej, dosledno govorili v materinem jeziku. Podobno se je kasneje izrazil tudi svetovalec SSk Marjan Pertot.
Slovenska skupnost ima na Zahodnem Krasu samo enega svetovalca in je takoj po volitvah vložila priziv na Deželno upravno sodišče (TAR), češ da je med štetjem glasov prišlo do napake, ki naj bi preprečila izvolitev drugega svetovalca, Križana Roberta Vidonija. Na podlagi te napake, pravi SSk, je bila na Vidonijevo mesto izvoljena predstavnica Tržaškega gibanja - Proletarske demokracije Nada Simuničeva, ki pa se doslej ni udeležila niti ene seje rajonskega sosveta. Deželno sodišče je v začetku oktobra zavrnilo priziv SSk in potrdilo izvolitev svetovalke Simuničeve. Afera pa še ni končana, saj še je SSk sedaj obrnila na državni svet. Razsodba bo znana šele čez nekaj mesecev.	§ t
Z javne razprave KPI o nasilju nad otroki
Zdrav razvoj mladoletnikov mora biti skrb vse družbe
Politične posledice znane afere Moncini so v neki meri zasenčile problem nasilja nad mladoletniki, vendar je prav ta afera sprožila širšo razpravo o tem perečem problemu, predvsem pa je prispevala k odkrivanju razsežnosti spolnega, splošno fizičnega ter psihološkega nasilja, ki ga otroci^ pretrpijo tudi v čisto "normalnih" družinah. Če je spolno nasilje — zlasti takšno, kakršnega so obtožili Moncinija — samo vrh ledene gore, pa je nasilje nad mladoletniki zelo pogosto in skoraj samoumevno, in to ne samo med domačimi zidovi. V družbi, ki temelji na potrebah odraslih, zdravih in delovnih oseb in ki zahteva tekmovalnost na vseh področjih, so otroci — a tudi ostareli — čestokrat najšibkejše osebe, ki ne uživajo zadostne zaščite.
O tem problemu, ki je v zadnjem času pretresel tržaško javno mnenje (mogoče ne v zadostni meri), je bil govor tudi v ponedeljek zvečer na javni razpravi, ki jo je priredila KPI v dvorani hotela Savoia z naslovom »Nasilje nad mladoletniki — Kakšna zaščita?« Razprave, ki jo je vodila senatorka Jelka Gerbec, so se udeležili sodnica za mladoletne Lucia Musti, psihiater Pavel Fonda in deželna svetovalka KPI Augusta De Piero Barbina, ki so vsak s svojega zornega kota opredelili pojav nasilja nad mladoletniki.
če je izredno težko razložiti, zakaj je nasilje nad otroki vedno bolj pogosto in kje so korenine takega nasilja, pa je možno ugotoviti, kaj je mogoče storiti proti posiljevalcem in nasilnim staršem. Prav zaradi tega je najlažjo nalogo imela sodnica Musti, ki je orisala zakonski osnutek o
spolnem nasilju — v katerem je seveda opredeljeno tudi nasilje nad mladoletniki. Mustijeva je takoj povedala, da so sedanji zakoni izredno p°' manjkljivi in zastareli. Zakone so namreč odobrili pod fašizmom, ko so nasilje nad otroki opredeljevali kot žalitev javne morale in družinskega ugleda, ne pa kot nasilje proti osebi (kakršno Je na primer rop). Po zakonskem osnutku, ki so ga poenotili po predlogih različnih strank, naj bi v bodoče gledali na otroka kot na samostojno osebo, ki jo je treba obvarovati in ji zagotoviti normalno in zdravo fizično, psihološko in spoln° rast; otroku naj bi prihranili podrobno zasliševanje, ki učinkuje zelo negativno na njegovo psiho kazni naj bi bile precej hujše; nazadnje pa 61 jemali v poštev tudi dejanja proti osebnosti mladoletnika (tudi nasilje reklame in na televiziji) m njegovi sposobnosti samopotrjevanja.
Psihiater Fonda se ni spuščal v oris posledic, ki ga nasilje lahko ima na otroke, rekoč, da bi t° moralo biti samoumevno, pač pa je izrazil strani da bi zakon sam po sebi ne bil zadostna zaščit®' »Vsa družbena skupnost in torej tudi javne uprave, si morajo prizadevati za pravilno rast nasm otrok vsakič, ko načrtujejo nove družbene, urbanistične in drugačne posege,« je dejal. De Pier° Barbina je nazadnje orisala prav nekaj takih Prl' merov, ko so javne uprave privilegirale interes® posameznikov, namesto da bi izrazile skrb za otroke. Pri tem je poudarila, da so finančna sredstva, ki jih javne uprave namenjajo skrbstvu za otroke, še vedno neprimerno nizka, (bg)
Predlog Agencije za preprečevanje slepote
Ustanovili naj bi posebni center za učinkovito prevencijo glavkoma
Slepota je socialna bolezen (seveda, če je ne povzroči nesreča), ki prizadene od 1 do 2 odstotkov prebivalstva med 40. in 60. letom starosti in 5 odstotkov oseb nad 60. letom starosti. Tudi proti tej bolezni pa je mogoče izvajati primerno in učinkovito prevencijo. Najpogostejši vzrok slepote je namreč glavkom, to je zahrbtna bolezen, katere se bolniki zavedo šele v zadnji fazi, ko je že prepozno za farmakološko terapijo in je treba poseči z operacijo, to je s presaditvijo zrkla. V naši deželi pa ni nobenega specializiranega centra, ki bi se ukvarjal s preprečevanjem glavkoma. Zato so pred kratkim pri Združenju slepih uradno ustanovili pokrajinsko sekcijo Agencije za preprečevanje slepote (Agencijo so na mednarodni ravni ustanovili leta 1974, v Italiji pa leta 1977), katere prvi namen je prav ustanovitev nekega centra za preprečevanje glavkoma. Vsedržavna in mednarodna Agencija imata sicer širše cilje, vendar se je tržaška sekcija zaradi pomanjkanja sredstev in tudi zaradi svoje "mladosti" zaenkrat opredelila za reševanje tega problema.
Agencijo in njene cilje so predstavili včeraj na sedežu agencije ANSA. Na tiskovni konferenci so spregovorili predsednica tržaškega Združenja slepih Ada Maria De Crignis (ki je hkrati tudi predsednica pokrajinske sekcije Agencije), podpredsednik Agencije in ravnatelj okulističnega oddelka Univerze v Trstu Giuseppe Ravalico in člani Maurizio Papagno, primarij okulističnega oddelka otroške bolnišnice Burlo Garofolo Paolo Perissutti ter primarij okulističnega oddelka v tržiški bolnišnici Severino Stagni.
De Crignisova je najprej orisala delo italijanske Agencije, ki deluje tudi v prid držav tretjega sveta, prof. Ravalico, ki se je že v preteklosti zavzel za preprečevanje te bolezni, pa je nato razložil, zakaj se tržaška Agencija zavzema predvsem za preprečevanje glavkoma. »Ker smo polni dobre volje, a imamo zelo malo finančnih sredstev,« je dejal, »smo se odločili, da se zavzamemo za en sam, a konkreten cilj. Upoštevajoč, da je povprečna starost v naši deželi zelo visoka in s pregledom epidemioloških podatkov smo ugotovili, da je nevarnost te bolezni zelo velika. Zato se nam zdi, da bi pristojni organi morali nujno ustanoviti center za prepre-
čevanje glavkoma. Že spomladi sem deželnemu ravnatelju za zdravstvo predložil načrt za zdravljenje te bolezni, vendar so nam deželne volitve in zamenjave na odborništvih prekrižale račune. Sedaj čakamo, kaj bo storil nov odbornik za zdravstvo Brancati.« Ravalico je nato povedal, da položaj sicer trenutno ni tako dramatičen, saj v bolnišnicah nudijo bolnikom ustrezno pomoč, vendar bi bil poseben center, kjer bi bolnike sprejemali na dnevno zdravljenje (day-hos-pital), veliko primernejši. Bolniki z glavkomom imajo lahko razmeroma normalno življenje in lahko delajo, medtem ko jih polna hospitalizacija odvrača od produktivnega življenja in zahteva znatno večje finančne stroške.
Perissutti je nato orisal pozitivne izkušnje otroške bolnišnice, kjer že več let uvajajo sistem dnevne hospitalizacije, Papagno pa je nazadnje omenil, da bi slepoto morali tudi s pravnega vidika opredeliti kot socialno bolezen, (bg)
»Roza telefon« zdaj tudi za Tržačanke
Od ponedeljka, 21. novembra, tudi v našem mestu deluje »roza telefon«. Služba je — podobno kot v drugih italijanskih mestih namenjena ženskam, ki so žrtve diskriminacij, psihološkega, fizičnega in spolnega nasilja ter krivičnega ali nekorektnega upravljanja javnih inštitucij. Za »roza telefon« so v Trstu dala pobudo ženska združenja ZŽI-UDI, ARCI-Donna in Settima onda. Predstavnice teh združenj so povezane z odvetnicami, socio-zdravstvenim službami, s policijsko službo za nujne posege in s preostalima deželnima sedežema »roza telefona« (v Vidmu je klicna številka 0432/502041, v Gradišču ob Soči pa 0481/960260).
Številka »roza telefona« v Trstu je: 040/775305. Služba deluje ob ponedeljkih od 10. do 12. ure in ob petkih od 15. do 17. ure.
Predstavitev rezultatov
Raziskava o šolnikih v deželi FJK
V petek, 16. t. m., bo IRRSAE predstavil v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) rezultate raziskave o šolnikih v deželi FJK. Med raziskavo so anketirali kakih tisoč šolnikov osnovnih in srednjih šol, pa tudi šol s slovenskim učnim jezikom. Namen raziskave je bil predvsem ugotoviti stopnjo profesionalnosti šolnikov in njihovo vključevanje v širšo šolsko organizacijo. Iz raziskave je izšel — kot pravi tiskovno poročilo IRRSAE — "kvalitetno dinamični profil" šolnika, ki je dovzeten za obnovitvene procese, ki se zaveda pomanjkljivosti šolskega sistema, pa tudi nujnosti stalnega ažurni-ranja in usposabljanja.
O rezultatih raziskave, ki sta jo za IRRSAE izvedla Goriški inštitut za mednarodno sociologijo (ISIG) in Slovenski raziskovalni inštitut, je milanski založnik Angeli izdal knjigo z naslovom »Šolnik, pozabljeno bogastvo«; v njej se med drugim poudarja, da mora učinkovita obnova šolstva sloneti na drugačnem ovrednotenju "človeškega kapitala" šolnikov.
Predstavitve rezultatov raziskave se bodo udeležili tudi deželni odbornik za šolstvo Antonini, deželni šolski skrbnik prof. Čorbi ter predsednik in podpredsednik IRRSAE prof. Buratto in dr. Forte.
Opozorilo Kmečke zveze
Zadnji dan za prijavo vašega vina
Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da bo jutri zapadel rok za prijavo letošnjega vinskega pridelka. Jutri bo torej zadnji dan za vložitev prijav, kdor pa želi to storiti preko Kmečke zveze, naj se v njenih uradih nujno zglasi že danes, drugače mu njeno osebje ne bo več utegnilo izpolniti ustreznih obrazcev!
Prijave je oproščen, kdor pridela manj kot 10 hektolitrov vina in/ali obdeluje manj kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in ne proda ali daruje vina. Tisti, ki so vino dolžni prijaviti, naj prinesejo s sabo na Kmečko zvezo naslednje podatke in listine: 1. kopijo lanske prijave; 2. kopijo morebitne prijave ostankov vina z dne 31. 7. 1988; 3. številko IVA (Partita IVA); 4. številke parcel in katastrske mape ter površino vsakega vinograda posebej; 5. davčno številko lastnika vinograda, če obdeluje vinograd v najemu; 6. količino natrganega grozdja — v stotih; 7. količino umazanega vina (pred pretokom) — v hektolitrih; 8. skupno zmogljivost vinskih posod — v hektolitrih.
Kdor je pridelal vino iz kuplj6' nega grozdja in vino prodaja, mora prinesti še spremno listino VA1 in navesti kraj ter površino, kjer je bilo grozdje pridelano.
Barkovljani so imeli v gosteh pevce iz avstrijske Koroške
V	barkovljanski župni cerkvi je bil preteklo soboto zvečer nastop mešanega pevskega zbora Vokalkreis iz Jeniga pri Beljaku. Skupina 30 mladih pevcev je bila gost mešanega zbora Milan Pertot, ki je pred meseci pel prav v tem kraju na avstrijskem Koroškem. Koncert je obsegal nabožne in adventne pesmi, ki so jih mladi pevci lepo zapeli in prejeli zasluženi aplavz, pa še cvetje in dvojezično plaketo v spomin na gostovanje.
Mladi Barkovljani in člani domačega društva so goste pričakali pred začetkom koncerta v društvu, kjer jih je sprejelo tudi nekaj deklet v narodnih nošah. Tudi po koncertu so se pevci obeh zborov zbrali v društvu, kjer so gostom postregli z dobro večerjo, predvsem pa z našo pesmijo. Oglasila se je tudi harmonika. Tako razpoloženi so se mladi pozno ponoči razšli z obljubo, da se bodo še srečali.
V	nedeljo popoldne je bilo v barko vij anskem društvu zopet prijetno in veselo. Nastopila je namreč openska dramska skupina z veseloigro »Deštin«. Polna dvorana je vidno zadovoljna in nasmejana spremljala dogajanje na odru; na koncu je Vera Poljšak v imenu društva podarila pridnim igralcem tudi bar-kovljanskega "oskarja". Zopet je sledila dobra večerja z družabnostjo, za kar gre seveda zasluga domačim kuharicam in članom društva.
Prihodnjo nedeljo ob 17. uri pa bo v Barkovljah gostoval amaterski oder Jaka Štoka s Tavčarjevo igro »Ločitev«. To bo nova priložnost za lep in prijeten nedeljski popoldan.
Uspeh slovenske osnovnošolke na natečaju Amnesty International
Ob 40. obletnici deklaracije o človekovih pravicah je tržaška sekcija Am-nesty International razpisala za šolsko mladino natečaj na temo človekovih pravic. Proglasitev zmagovalcev natečaja je bila v prejšnjih dneh ob navzočnosti vsedržavnega predsednika Amnesty International Amedea Flachija. Nagrade po kategorijah (za osnovne šole, za nižje in višje srednje šole) so zadevale tako kolektivno kot individualno delo. Ne da bi naštevali vseh zmagovalcev, moramo zabeležiti, da je nagrado za individualni grafični izdelek v kategoriji osnovnih šol prejela slovenska učenka Alja Hrvatič, ki obiskuje 4. razred ške-denjske osnovne šole Ivan Grbec. Nagrajeno risbo je izdelala pod vodstvom učiteljice Danijele Slatnik.
Spvehod po komaj zaključeni prodajni razstavi
Umetnostna obrt pospešuje svoj korak
Na Pomorski postaji se je v nedeljo zaključila sedma tradicionalna Prodajna razstava umetne obrti in daril. Kot vse dosedanje izvedbe, je tudi letošnja doživela velik uspeh, tako glede na število obiskovalcev kot tudi glede opravljenih poslov. Že od prve izvedbe dalje doživlja razstava umetne obrti in daril zasluženo priznanje tržaškega občinstva in zunanjih gostov. Tudi letos se je število obiskovalcev vrtelo okoli sedem tisoč, samo v nedeljo, 11. decembra, pa jo je obiskalo štiri tisoč oseb. Razlog za tolikšen uspeh je verjetno iskati tudi v dejstvu, da se na tržišču pred prazniki pojavi ogromna količina tako imenovanih darilnih paketov, ki v barvitih zavojih, opremljenih s svetlikajočimi se trakovi, skrivajo skromne predmete, ki postanejo največkrat nepotrebna navlaka v domovih.
Potreba po ročno zdelanih darilnih predmetih, ki oplemenitijo in zadovoljujejo težnjo po umetnostnem navdihu, je dobila na Pomorski postaji svoj pravi izraz. Že okusna razporeditev standov je obiskovalca uvedla v ustrezno razpoloženje. Eksponati umetne obrti so bili letos - tudi po mnenju kolegov, ki so drug ob drugem razstavljali - na izredni kvalitetni višini, nekateri celo izredne vrednosti, drugi, manjši in zato cenejši, pa primerni za vsak žep. Fakturirana vsota celotne razstave je tudi letos dosegla pričakovano višino, čeprav je bila razstava morda nekoliko prezgodaj glede na praznike. Bolje bi bilo, ko bi jo v prihodnje programirali od 18. do 22. decembra, ko je darilna psihoza na višku in ko so v obtoku »trinajste plače«.
Med najvidnejšimi umetnimi obrtniki so izstopali slovenski ustvarjalci iz naše dežele, kakor Bogomila Doljak s svojimi krasnimi izdelki v lesu, na katerih ob vsaki razstavi ugotoviš spet novo evolucijo njenih stiliziranih risb in oblik v tihem sožitju s kraško okolico, v kateri ustvarja; Silva Bogateč, ki nam iz leta v leto ponudi vsakokrat nov repertoar domiselnih izvedb, ki se odlikujejo po svežini klasičnih geometrijskih figur, prepletajočih se v idejni igri domišljije. Letos je z novo temo »usnje in keramika« dodala svoji tematiki izdelke keramista Pavona iz kraja San
Giorgio di Nogaro. Prvini usnje in keramika se med S' spajata v enoto, kjer stežka določiš, katero dopolnjuje
eboi
dru-
go. »Ars cretaria« Gabrijele Ozbič iz Boršta je izstop0 ^ med drugimi keramisti s samostojno stekleno policO' kateri so bile vaze, krožniki in lestenci iz fine keramik. različnimi primesmi njene izdelave, dekorirani z «sba motivov iz naših krajev, biljkami iz naših ograd, pornfs
nimi .«? firrurnmi 17 stnni r1nmnr(>nn	Tri knnrnO, C*
kl°'
obe-
e«10
nimi s figurami iz sanj domačega človeka. In končno, ob vhodu razstavnega prostora še Peter Malalan, ki je sičnim designom prstanov dodal popolnoma nov elan skov, osvetljenih z dragimi kamni in obešenih na name ^ preprosto vrvico, ki spominja na modno strujo »casual“' kateri se razpoznavajo vse mlajše generacije.	^
Če preidemo iz bežnega pregleda naših umetnost11 obrtnikov, ki so nam najbolj pri srcu in katerih vzpon 11 vdušeno spremljamo, naj omenimo še popolnoma sam°s' jen prijem zlatarja Chicca, ki prosto in drzno spaja v s jih izdelkih dragocene materiale z manj žlahtnimi, ml , temu pa doseže skladnost v svojih okusnih izdelkih. ne so tudi preproge Liviane Di Giusto iz kraja S. Giov° al Natisone, ki prosto meša različne tehnike, oblike in teriale izven shem tradicionalnega tkanja. Tudi ta obrtn ^ predstavlja svoje izdelke na Pomorski postaji v Trstu ze ^ prve razstave dalje. Volna in druga prediva valovijo>	■
njenih tkanih slikah iz narave, kot bi bile žive. Samos1 t z eksponati keramista Pavona, ki se predstavlja predvse , steklenimi izdelki, čašami in krožniki, so izdelani z vr ^ sko tehniko in iznajdljivostjo človeka, ki se s svojim °e popolnoma istoveti.	..yj,
Tudi v drugih standih so bili razstavljeni izna/dv^. prijetni predmeti široke porabe, vsak svojevrsten, na^U'
krat ročno izdelan. Lepa serija novoletnih okraskov, terije, usnjenih in keramičnih izdelkov, kvalitetne izd® ..j in dobrega okusa, je kot rečeno omogočila tudi ekono ^ uspeh razstave, saj nam je marsikateri obrtnik zaupa ' je prodal vse, kar je prinesel na razstavo. (B. Don)
Sesljanski zaliv spet v središču pozornosti
Na Občini bodo proučili projekt družbe Finsepol
Postopek za odobritev urbanistične variante o turističnem razvoju Sesljan-?*e9a zaliva se počasi bliža koncu. Ljružba Finsepol je pred kratkim predstavila županu Brezigarju in občin-skim upraviteljem podrobnostni oziro-1119 izvršilni načrt za razvoj Zaliva, ki 9a bo drevi pooblaščeni upravitelj f insepola Ouirino Cardarelli obrazlo-. članom krajevne gradbene komisija in občinskim svetovalcem. Devin-sko-nabrežinska občinska skupščina Pa je v ponedeljek zvečer pričela ob-favnavati ugovore k varianti, ki so jih Predložili naravovarstveniki in kraja-. ■ Razprava o tem se bo nadaljevala ln zaključila prihodnji torek.
Strokovnjaki družbe Finsepol so izdelali izvršilni načrt na osnovi idejne-9a projekta svetovno znanega arhitek-
ta Renza Piana. Kot smo lahko izvedeli, načrt v celoti potrjuje stopnjo zazidljivosti Zaliva, ki jo določa varianta, in sicer 253 tisoč kubičnih metrov. Več pozornosti so načrtovalci posvetili ovrednotenju okolja in zelenih površin, pri čemer so sprejeli sugestijo zaščitnikov narave, da se med opuščenim kamnolom in zalivom ne zgradi nobena stavba. Cardarelli je kupil tudi nekdanji Castelreggio, kjer bodo sedanje stavbe do tal porušili in zgradili nove. Izvršilni načrt korenito spreminja ves sistem navtičnih pomolov in privezov, vhod oziroma izhod iz zaliva pa so premaknili proti Devinu. Našli so tudi nove rešitve za probleme in gotrebe krajevnih pomorskih klubov Cupa in Pietas Julia. Nekoliko druga-
če so zasnovali parkirišča in začrtali novo cesto, ki bo povezovala Zaliv z Naseljem sv. Mavra.
O vsebini ugovorov je na ponedeljkovi seji obširno poročala odbornica za urbanistiko Rita Contento. Njeno poročilo je bilo izrazito tehnične narave, tudi zato, ker bo dokončne politične odločitve v zvezi z varianto v naslednjih dneh sprejel občinski odbor. Contentova je naštela in na kratko obrazložila vse ugovore, ki so zelo različne narave. Nekateri od teh kontestira-jo tudi odbritev in sploh izdelavo variante, saj so mnenja, da je že regulacijski načrt iz leta 1985 sam po sebi vsebinska osnova za turistični razvoj Sesljanskega zaliva. Spet druge pa skrbi, da bi projekt Finsepol onemogočil proste dostope do plaže.
Dobršen del ugovorov se nanaša na vsebinsko plat variante, ki jo je izdelal arhitekt Mario Dolce. Naravovarstveniki so mnenja, da so načrtovalci v nekaterih primerih povsem spregledali obstoječe normative o krajinski zaščiti. Dva ugovora, ki so ju predložili v prvi vrsti prebivalci Nabrežine, pa se nanašajo na del nabrežinskega Brega, ki ga varianta namenja turističnemu razvoju. Mnogi domačini zahtevajo, da bi to področje ostalo tako kot doslej, namenjeno izključno kmetijskim dejavnostim, (st)
Zaradi Milj in Lloyda
Socialisti zaostrujejo polemiko s KD
Socialisti zaostrujejo polemiko z demokristjani, saj skoraj ne mine dan, da ne bi objavili kake bodice na račun zaveznikov v tržaških krajevnih upravah. Zadnja dva kamna spotike sta Tržaški Lloyd in politično-upravni položaj v Miljah.	•
Glede prvega vprašanja je včeraj objavil zelo ostro izjavo načelnik socialistične skupine v občinskem svetu Alessandro Perelli, ki ga je zbodel stavek iz izjav župana Richettija, po katerem bi bitka za Tržaški Lloyd »utegnila že biti zgubljena«. Takšna izjava, pravi Perelli, dokazuje ne samo nesposobnost odigravanja aktivne spodbujevalne vloge, ampak celo poskus prikrivanja odgovornosti Krščanske demokracije v IRI in v Finmareju.
Pokrajinsko tajništvo PSI pa je v drugi, še bolj polemični noti obtožilo Krščansko demokracijo, da »vodi za nos svoje volilce, ko se obnaša v popolnem nasprotju s svojimi obljubami med volilno kampanjo«. Nota se pri tem sklicuje na dogovor — ki naj bi bil pred vrati — med KPI in KD za upravljanje miljske občine. Socialisti, nadaljuje pokrajinsko tajništvo, ne bodo nikoli pristajali na takšne »oblastniške kompromise«, ki da so v nasprotju z resničnimi interesi Milj. Komuniste pa PSI obtožuje, da iščejo najrazličnejša zavezništva z edinim namenom, da ohranijo oblast.
Oddali upravljanje centra v Vižovljah
s Občinski športni center v Vižovljah bo upravljalo sesljansko športno društvo ^an Marco. Tako je v ponedeljek na predlog odbora skoraj soglasno sklenil devinsko-nabrežinski občinski svet, ki je temu vprašanju posvetil tudi krajšo razpravo. Občinska uprava bo morala vsekakor v kratkem izdelati pravilnik o ^Porabi tega športnega objekta, ki je trenutno namenjen samo nogometu. Neka-ere politične stranke, v prvi vrsti KPI, so se zavzele, da bi ob igrišču uredili tudi aUetsko stezo, s čimer je soglašala tudi odbornica za šport Marinka Terčon.
Svetovalci so ponedeljkovo sejnino soglasno namenili obnovi od potresa Prizadete Armenije.
Nadzorni odbor brez predstavnika Slovenske skupnosti?
Pokrajinski svet bo na svoji prihod-P seji obnovil odbor, ki nadzoruje ■ ®i° krajevnih uprav na Tržaškem, emu zelo pomembnemu telesu predeluje socialdemokrat Bego, v njem P® 50 v prejšnji mandatni dobi kot 'ektivni člani sedeli Piazzolla (LpT), f®rini (KD), Cumbat (PRI), Pittoni 'KpI) in Minghirelli (PSI), suplenti pa ,° bili Šah (Slovenska skupnost), Ur-Dahi (MSI) in Sardos (LpT).
, Predsednik nadzornega odbora, ki 0 verjetno še nadalje Bego, je imeno-?n z dekretom predsednika deželne lade, ostale člane pa formalno imetij® Pokrajinski svet, v bistvu pa poli-
stranke. O sestavi tega telesa je
ekla beseda na sejah strankinih taj-steV| sinoči pa je o tem razpravljala p ?i pristojna svetovalska komisija na pQbrajini. Med kandidati za nove čla-e,. nadzornega odbora ni predstavnika °venske skupnosti, ki je bila že dol-9° let zastopana v tem telesu. Nekate-p 0cenjujejo to potezo kot posledico st°pne izključitve zastopnikov , ‘anke lipove vejice iz vodenja tržaš-p krajevnih uprav.
že °kfajinski nadzorni odbor je, kot tel re®eno. zelo pomembno upravno Vs°' Poklican je, da potrdi zakonitost Pok skleP°v občinskih uprav v naši ne raPnP Tržaške krajevne zdravstvena 6note m Konzorcijskega prevozne-p0 Podjetja (ACT). Odbor sicer deluje Ve p ormalnim okriljem deželne upra-Urlanije-Julijske krajine.
Podelitev nagrad krožka Foto Trst 80
Fotografija je govorica prijateljstva
Veliko ljudi slovenske in italijanske narodnosti se je v soboto zbralo v Gregorčičevi dvorani na večeru, s katerim je krožek Foto Trst 80 zaključil letošnji 6. fotografski natečaj, ki se ga je udeležilo lepo število udeležencev z obeh strani meje.
Prireditev, ki je obsegala otvoritev razstave nagrajenih in drugih fotografij, predvajanje diapozitivov in seveda nagrajevanje, je začel s kratkim pozdravnim govorom Mitja Vecchiet. Zahvalil se je članom ocenjevalne komisije in udeležencem, predvsem fotoamaterjem iz raznih krajev Primorske, ki so se v velikem številu prijavili na fotografski natečaj. Zahvalil se je tudi tistim, ki so že šesto leto sodelovali na natečaju in sodelavkam ZSKD, ki so pomagale pri izvedbi večera. Posebno zahvalo so si zaslužile tokrat res številne ustanove in podjetja, ki so dali svoj prispevek za uspeh natečaja: deželna in pokrajinska uprava, Tržaška kreditna banka, openska Hranilnica, SKGZ in podjetja Attualfoto, Central-sped, Infordata, Mediterranea, Metro-market, Foto Pozzar, Kodak, REŠIM, Seboflex, in Tržaška knjigarna.
Vecchiet je nato predstavil člane Godalnega kvarteta GM (Žarko Hrvatič, Jagoda Kjuder, Marko Bitežnik in Peter Filipčič), ki so zelo dognano izvedli Borodinovo skladbo štev. 2 v D-duru (allegro, moderato, allegro).
Uradnemu delu je sledilo predvajanje nagrajenih in posebej pohvaljenih fotografij in diapozitivov, nato pa še nagrajevanje. Komisija, ki so jo sestav-
ljali: Laura Isoni, Vittorio Buzzi, Miloš Jugovič, Luciano Kleva in Antonio Spazzal, je morala pregledati 418 prispevkov 68 avtorjev, ki so sodelovali na natečaju s prosto temo. Za razstavo je sprejela 39 slik 21 avtorjev in 123 diapozitivov 49 avtorjev.
Posebno nagrado je komisija podelila Mariu Pierru za komplet 4 del; prvo nagrado za komplet treh črno-belih slik je prejel Tullio Stravisi, drugo za »Tihožitje« Federico Manna, tretjo za niz treh slik Stojan Gorup, prav tako tretjo nagrado Claudio Urizzi za dve deli. Pohvale so prejeli Dante Favret-to, Jose Diaz in Furio Scrimali.
Za diapozitive je šlo prvo mesto Fu-riu Casaliju, drugo Claudiu Urizziju, tretje Cristini Carbone. Pohvale so prejeli Paul David Redfern, Furio Scrimali in Rafael Podgornik; komisija pa je opozorila še na diapozitive Gian-franca Favretta, Danteja Favretta, Maria Giove Marcelina, Stojana Gorupa, Nade Pisk, Franca Toša in Egona Tro-vija.
Kratka družabnost je zaključila lep večer, ki potrjujejo vitalnost in uspešno delovanje krožka Foto Trst 80.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Križmančič) prizor s slovesnosti krožka Foto Trst 80.
V nedeljo na Opčinah komemoracija P. Tomažiča in tovarišev
V nedeljo ob 15. uri bo na openskem strelišču spominska svečanost v počastitev na smrt obsojenih na 2. tržaškem procesu Finka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Ivana Vadnala in Simona Kosa. Predsedovala bo Katja Granier, slavnostna govornika pa bosta Anamarija Kalc in Alessandro Perelli. Sodeloval bo moški pevski zbor Tabor.
Po komemoraciji bo v Prosvetnem domu na Opčinah predstavitev knjige Vida Vremca »Pinko Tomažič in drugi tržaški proces 1941«, ki sta jo izdala Založništvo tržaškega tiska in koprska Založba Lipa. O knjigi bodo spregovorili prof. Salva-tor Žitko iz Kopra, Milan Pahor in predstavnika založniških hiš.
t
Dne 11. t. m. nas je zapustila najina ljubljena mama
Marija Tončič vd. Sisti
Pogreb bo jutri, 15. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ka-tinarsko cerkev.
Žalostno vest sporočata hčerki Fausta in Elena.
Trst, 14. decembra 1988
-L. Zapustil nas je naš dragi
Antonio Grdina
Pogreb bo jutri, 15. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ric-manje.
Žalostno vest sporočajo hčere in sinova z družinami ter drugo sorodstvo.
Trst, Ricmanje, 14. decembra 1988
(Občinsko pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Ernesta Ciacchija
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Posebna zahvala zdravniku dr. Renatu Štoklju za nudeno pomoč.
SVOJCI
Trst, 14. decembra 1988 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Bučar v DSI o politični dejavnosti kristjanov
br^g^skovalci Društva slovenskih izo-
SH:
encev :
— . ponedeljek zvečer pri-jai 'l111. besedam prof. Franceta Bučar-pr6ci1 Je v izčrpnem in natančnem v SQ(jV»nju obrazložil vlogo kristjana
v	i J	laziuzii v iuyu m lai
čar ; °“nem političnem življenju. kratk V 21°veniji znan publicist. V knji„6rn bo izšla njegova naj novejša kj6rya Z naslovom Usodne odločitve, goslaavt?r razmišlja o dogajanjih v Ju-p ‘Ji od leta 1941 do danes.
tazmišiaVateli j® za izhodišče svojega last in janj.a vzel ugotovitev, da se obtiči 'Ucb Cerkev zavzemata za poli-kot jnnedejavnost kristjana. Cerkev ttiarsi],; ltucija le v sodobnem svetu vljenja"lG Sključena iz družbenega ži-
ha, ^oblast, ki hoče biti totalitar-ktevs Jfr nasprotuje religiji, ker za-lat jn Poulični monopol zase. Goljuf, Veljko	so za nekatere režime
Se9a v a a?i nevarni kot nekdo, ki posli^ • uševni svet državljanov. Soci-?arnih ..ološke disfunkcije v totali-nierarhj/zavah jasno dokazujejo, da hiore r .na organiziranost družbe ne s® SoočaS1Vati Problemov, s katerimi «lju ali Sinteza k nekemu skupnemu aa tempi na °9P nikakor ni več možna Ju enotnega obrazca. Tega ne nobena politična stranka. da mGa_.ie_ nadaljeval
Ručar ■
ua rrioraineKnaclalieva^ 2 ugotovitvijo, j16 vklbiti etično-moralne sestavi-lQčitevJ K,nf v sleherno politično od-Ureditev i ka neposredna družbena e seveda posledica mnogote-
rih dejavnikov, strokovnih, gospodarskih in zgodovinskih. Krščanski pogled nikakor ne more dati odgovora na vsa ta vprašanja. Če bi si neka katoliška politična stranka domišljala, da je njen odgovor edini pravilen, potem iz tega prepričanja ni več daleč korak v fašizem.
Krščanstvo mora torej biti usmerjeno v prizadevanje, da bi bilo življenje vedno urejeno po načelih, ki so v skladu z njegovo etiko. Če že ne more dajati strokovnih odgovorov na posamezna družbena vprašanja, pa more in mora z vso upravičenostjo zahtevati, naj bo sleherni strokovni odgovor v skladu z njegovimi etičnimi prvinami. Iz tega sledi, da ni nujno, da se katoličan vključi v prav določeno politično stranko, ki nosi naslov krščanska ali katoliška. Tako politično krščanstvo vodi v ekskluzivizem in klerikalizem. Kristjani lahko sodelujejo v vseh strankah; pomembno pa je, da v njih uveljavljajo svoja moralna načela. Postati mora integralni del družbe in jo sooblikovati.
»Kristjani niso edina sestavina te družbe,« je zaključil Bučar. »Dogajanja v njej, sodeč zlasti po rezultatih, pa pogosto zbujajo sum, da jih v tej družbi sploh ni. Stanje, do katerega smo prišli, je tudi posledica njihove politične dejavnosti ali nedejavnosti. Brez moralnih temeljev se vse sesuje v nič. In prav v tem je, po mojem mnenju, poslanstvo sodobnega kristjana.«
Jutri 31. redni občni zbor Sindikata slovenske šole
Člani Sindikata slovenske šole iz Trsta se bodo jutri, 15. t. m., ob 8. uri zbrali v mali dvorani Kulturnega doma na svojem občnem zboru, ki bo že 31. po vrsti. Na dnevnem redu bosta najprej tajniško in blagajniško proročilo. Nato bo poročal predstavnik slovenskih šolnikov v Vsedržavnem šolskem svetu v Rimu, katerega mandat bo zapadel prihodnjega marca, zaradi česar bodo na občnem zboru morali med drugim določiti kandidata za to pomembno mesto. Zborovalci bodo govorili tudi o novi delovni pogodbi in o pedagoškem izpopolnjevanju učiteljev; volitev novega sindikatovega vodstva pa ni na dnevnem redu, saj sedanjemu še ni potekel mandat. Omenimo naj, da je tik pred občnim zborom izšla nova številka Sindikalnega vestnika. List je razmnožen v tipkopisu in prinaša najpomembnejše novosti s šolskega sindikalnega področja. Izčrpneje obravnava novo delovno pogodbo in zakon o racionalizaciji stroškov za šolstvo, pa tudi določila novega krajevnega sporazuma za neučno osebje.
Mlad motorist iz Trsta hudo ranjen v bližini Červinjana
Na kirurškem oddelku bolnišnice v Tržiču se bori s smrtjo 23-letni Tržačan Alessandro DAngieri iz Drevoreda S. Andrea 30. Mladenič se je ponesrečil v Paparianu v videmski pokrajini. S težkim motorjem jamaha se je zaletel v avto, ki je pred njim na križišču zavijal na levo.
Vzroke nesreče ugotavlja prometna policija iz Červinjana. D Angieri se je vozil po državni cesti Trst-Benetke. Kaže, da je bil namenjen v Červinjan, v isti smeri pa je vozil tudi golf, ki ga je upravljala 32-letna Nunzia Renda iz Fiumi-cella. Nesreča se je pripetila, ko je ženska začela zavijati na levo. Mladi motorist se je z jamaho z vso silo zaletel v levi bok golfa in nato izgubil nadzor nad vozilom. Motor je nadaljeval vožnjo in se po nekaj metrih zaletel v zid ob cesti, DAngieri je težko ranjen obležal na tleh. Rešilec je mladeniča takoj odpeljal tržiško bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili, da je v smrtni nevarnosti. DAngieri se je potolkel po vsem telesu, najbolj nevaren pa je močan udarec v prsni koš in trebuh. Mladeniča so včeraj popoldne operirali in kaže, da je kirurški poseg dobro prestal.
Ob 10. obletnici smrti našega nepozabnega
Pina Lakoviča
se ga spominjata žena Olga in nečakinja Neva.
Trst, 14. decembra 1988
Društvena prodajalna na Opčinah izreka občuteno sožalje svojemu odborniku Rudiju VVilhelmu in svojcem ob smrti matere Marije.
Sekcija KPI Riko Malalan Opčine-Bani izreka iskreno sožalje Rudiju in Dolfiju VVilhelmu ter svojcem ob smrti drage matere Marije.
Ob izgubi drage mame izreka iskreno sožalje Rudiju in Dolfiju ter svojcem
Odbor Kraškega pusta
Pri osmrtnici
JOSIP OLENIK
objavljeni dne 13. decembra, je med žalujočimi sin ELVIRO, in ne Elvio.
€
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Anton P. Čehov
STRIČEK VANJA
Režija: Dušan Jovanovič
Igrajo: Anton Petje, Maja Blagovič, Milena Zupančič, Mira Sardoč, Tone Gogala, Vladimir Jurc, Boris Cavazza, Silvij Kobal, Stojan Colja, Zlata Rodošek in Dušan Jazbec
Danes, 14. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED D jutri, 15. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED E v soboto, 17. t. m., ob 13.30 - IZVEN ABONMAJA ob 20.30 - ABONMA RED F v nedeljo, 18. t. m., ob 16.00 - ABONMA RED G
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Rainer Werner Fassbinder
GRENKE SOLZE PETRE VON KANT
Gostuje gledališka zadruga iz Turina il GRANSERRA-GLIO v sodelovanju z Goethe Institutom iz Turina
V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 v torek, 20. t. m., ob 20.30
v Kulturnem domu v Trstu
_________gledališča______________
VERDI
Jutri ob 20. uri bo v gledališču Verdi šesta predstava opere PIKOVA DAMA M. I. Čajkovskega. Režija Giorgio Press-burger. Dirigent Spiros Argiris. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89
Danes ob 16. uri (red upokojenci) Stalno gledališče iz Turina v sodelovanju s Stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine predstavilo Magdo Mercatali in Uga Gregorettija v delu A. Jarryja RE UBU. Sodelujejo Alessandro Esposito, Pino Patti in lutkovna skupina "I Piccoli di Podrecca". Režija U. Gregoretti, Ger-vasio. V abonmaju: odrezek št. 4. Proda-javstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
GRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Arbuzovega dela VECCHIO MON-DO. Nastopata Ariella Reggio in Carlo Montagna. Režija Francesco Macedonio.
Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic.
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) in pri UTAT v Pasaži Protti 2, so v teku vpisovanja novih abonmajev.
izleti
Sekcija upokojencev CGIL za Zahodni Kras prireja od 30. 12. 1988 do 2. 1. 1989 izlet v Bellario in v Rimini. Vpisovanje na sedežih v Nabrežini in v Križu.
šolske vesti
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren obvešča, da bodo razredni sestanki staršev s profesorji danes, 14. t. m., ob 18. uri: 1. c, 5. b, 3. b in IV. v. g.; ob 19.30: 2. c, 4. a, 1. ki. 1. in 2. ki. 1. v šolskih prostorih.
lQ|(jpik»rya
Ul. sv. Frančiška 20
Vljudno Vas vabimo jutri, 15. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave slikarja
Klavdija Palčiča
Risbe in grafika
Predstavitev nove grafične mape
"Potem znenada ptica" Uvodna beseda MIROSLAV KOŠUTA
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Donne sulVorlo di una crisi di nervi, kom., Šp. 1988; r. Pedro Almodovar; i. Carmen Maura, Antonio Banderas.
EXCELSIOR - 16.30, 22.15, II piccolo di-avolo, kom., It. 1988; r. Roberto Benigni; i. Roberto Benigni, Walter Mathaw.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.15 Buli Durham, un gioco a tre mani
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Intrecci pornografici di gruppo, pom. D □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Congiun-zione di due lune, dram., ZDA 1988; r. Z. King; i. S. Fenn, R. Tyson, D.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Angel Hill, dram., It. 1988, r. P.D. Robinson, i. R. Hatch, D. Pleasance.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Mignon 6 partita, dram., It. 1988, r. F. Archibugi, i. S. Sandrelli, M. Dapporto.
FENICE - 17.00, 22.00 U2 - Rattle and Hum, glasbeni film s skupino U2.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Arturo 2 On the rocks, kom., ZDA 1988; r. B. Vorking; i. D. Moore, L. Minelli.
MIGNON - 16.30, 22.15 II bambino d'o-ro, i. Eddie Murphy.
EDEN - 15.30, 22.10 La signora e la bes-tia, porn., □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Intimo, kom., It. 1988, r. Bob J. Ross, i. Eva Grimaldi, Valentine Demy, D D
CAPITOL - 16.00, 22.00 II principe cerca moglie, kom., ZDA 1988; r. J. Landis; i. E. Murphy.
LUMIERE FIGE - 18.00, 22.00 Morgan malto da legare.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Mangiala viva, pom., D D.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom D D
Kot je že tradicija, ponuja
g. giubilo
tudi letos orientalske preproge
TRST - UL. DEL TEATRO 1 (VERDIJEV TRG)
IDEJA ZA BOŽIČNO DARILO
Bogata izbira dragocenih originalnih orientalskih preprog s potrdilom o izvirnosti in jamstvom strokovnjaka Tržaške trgovinske zbornice
VELIKA
BOŽIČNA
PRODAJA
Preproga je posrečeno božično darilo in naložba, ki vas ne bo nikoli razočarala; gre torej za pravo kupčijo
TRŽAŠKI
PARTIZANSKI
PEVSKI
ZBOR
Ansambel TPPZ P. Tomažič
V petek, 16. t. m., ob 18. uri
se bomo iz Bazovice odpeljali z avtobusi v Gorico, kjer bomo ob 20. uri nastopili v Kulturnem domu
NA PROSLAVI V ČAST PALESTINSKEMU NARODU V
BOJU ZA SVOJO PRAVICO.
Ponovno bo zadonela odporniška pesem iz ust pevcev še nepriznane slovenske manjšine v Italiji.
razne prireditve
KD Primorsko - Mačkolje vabi na niz prireditev OB 90-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA, ki bodo do 18. decembra v srenjski hiši v Mačkoljah: jutri, 15. 12., ob 20. uri DOLINSKI BREG V PESNIŠKI BESEDI s pesniki dolinske občine in sodelovanjem Godalnega kvarteta Glasbene matice; v nedeljo, 18. 12., ob 17. uri OSREDNJA PROSLAVA z nastopom učencev srednje šole S. Gregorčič in mešanega pevskega zbora Primorsko ter slavnostni govor Duška Kalca.
Glasbena zadruga Ars Nova priredi v petek, 16. t. m., ob 20.30 v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku VEČER DALMATINSKIH PESMI. Izvajalec Mišo Kovač s svojim orkestrom. Rezervacije sprejemajo: Gostilna pi Občini - Dolina, Tržaška knjigarna v Trstu, Bar SKD Tabor na Opčinah, Knjigama Terčon v Nabrežini in Cvetličarna Nadja na Proskeu.
SKD Slavec - Ricmanje priredi ob 20-letnici razvitja društvenega prapora in 10-letnici otvoritve Kulturnega doma v Ricmanjih v petek, 16. t. m., ob 20.30 OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE: Boris Zuljan, Demetrij Gej, Franko Vecchiet in Deziderij Švara, sodeluje MePZ Slavec; v nedeljo, 18. t. m., ob 20.30 KONCERT. Nastopata Igor Kuret - violina in Seung Yeuen Huh - klavir. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub vabi v soboto, 17. t. m., vse otroke, starše in mladino na večer FILMOV Walt Disneya. Prispevki so namenjeni potresencem v Armeniji. Program: ob 15.30 film Meč v skali (La spada nella roccia), ob 17. uri risanka Robin Hood, ob 18.15 risanka Tr-njulčiča. Vabljeni!
20-letnica obnovitve Godbe na pihala iz Ricmanj. V soboto, 17. t. m. , ob 20. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu JUBILEJNI KONCERT in PREDSTAVITEV KASETE.
SKD I. Gruden - Nabrežina vabi na KONCERT OB 20-LETNICI DELOVANJA MPZ I. GRUDEN. Gost večera Vokalna skupina Sovodenj ska dekleta. V soboto, 17. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani.
Lovski pevski zbor Doberdob in pevski zbor V. Mirk s Proseka-Kontovela v sodelovanju z Odborom za postavitev Kulturnega doma-spomenika v Brišči-kih priredijo v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku KONCERT PEVSKIH ZBOROV V DOBRODELNE NAMENE. Čisti izkupiček je namenjen za dograditev omenjenega kulturnega doma.
V nedeljo, 18. t. m., bo nastopil v bar-kovljanskem društvu, Ul. Cerreto 12, amaterski oder J. Štoka z veseloigro LOČITEV.. Začetek ob 17. uri.
Založba Lipa Koper, Založništvo tržaškega tiska in Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši vabijo na predstavitev knjige Vida Vremca PINKO TOMAŽIČ IN II. TRŽAŠKI PROCES 1941, ki bo v nedeljo, 18. t. m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah (po svečanosti na Pi-kelcu). Sodelovali bodo: prof. Salvator Žitko iz Kopra, ravnatelj NŠK Milan Pahor, avtor in založnika. Pridite!
Dijaki klasičnega liceja F. Prešeren prirejajo v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, BOLŠJI SEJEM, ki bo trajal od sobote, 17., do vključno sobote, 24. t. m., od 16. do 18.30. Prodajali bomo igrače, knjige, nakit in drugo ter božične voščilnice. Z izkupičkom bomo delno krili stroške za nove pobude v zvezi s proslavo 40-letnice klasičnega liceja.
£agora'
BIODINAMIKA
Pridelki podjetij, ki ponovno uporabljajo biodinamično metodo
Živila pridelujemo v skladu z zakoni in ritmom narave
Ul. Vasari 3/A Tel. 733306
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi na ogled
DRUŠTVENIH DIAPOZRIVOV
z letošnjih društvenih izletov,
ki jih je zbral in uredil Zvonko Vidau.
Družabno srečanje bo jutri, 15. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20).
Vabljeni!
razstave
V	Prosvetnem domu na Opčinah -SKD Tabor - je odprt X. BIENALE UMETNIKOV AMATERJEV v sodelovanju z Društvom zamejskih likovnikov.
V	Peterlinovi dvorani v Trstu razstavlja svoje ikone slikarka TERZA KEIL-EHRLICH iz Žabnic. Ogled ob delavnikih od 17. do 19. ure.
V	galeriji Torbandena - Ul. Tor Ban-dena 1 - je na ogled razstava likovnikov A. GIANCATERINA in F. STEFANINi-JA.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - je odprta do 31. decembra razstavo slikarke AFRE WULZ in stilistke MONIKE WULZ.
V	Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11 v uradnih in večernih urah so na ogled sprejete in nagrajene slike, nagrajene na 6. fotografskem natečaju, ki ga je priredil krožek Foto Trst 80.
KD Primorsko- Mačkolje obvešča, da je na ogled SLIKARSKA RAZSTAVA DOMAČIH LIKOVNIKOV in FOTOGRAFSKA RAZSTAVA MARIA MAGAJNE v Srenjski hiši v Mačkoljah tudi danes, v petek in soboto, od 18. do 20. ure. Razstava bo odprta tudi v četrtek in nedeljo po kulturnem sporedu.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27, priredi razstavo STARIH PREDMETOV. V petek, 16. t. m., ob 18. uri ogled do 20. ure. V soboto, nedeljo ter v ponedeljek je razstava odprta od 16. do 20. ure, v nedeljo tudi od 10. do 12. ure. Vabljeni!
včeraj - danes
Danes, SREDA, 14. decembra 1988
DUŠAN
koncerti
Societa det concerti - Tržaško k°n" certno društvo. V ponedeljek, 19. t. ra-ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncer skupine SOLISTOV ČEŠKE FILHARMONIJE
Glasbena matica Trst, koncertna sezona 1988/89. V petek, 16. t. m., ob 20.3 v Kulturnem domu v Trstu ELEONORA JANKOVIČ, mezzosopran in NATAŠA KERŠEVAN, klavir. Na sporedu: Scarls -ti, Cladara, Wagner, Simoniti, De Falla-Prodaja vstopnic v Pasaži Protti-Utat m eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
razna obvestila _
Na strelišču na Opčinah bo v nedelj0' 18. t. m., ob 15. uri spominska svečan05 v počastitev 47-letnice usmrtitve P- Tomažiča in njegovih tovarišev, ki jih Je obsodilo posebno fašistično sodišče. Govornika bosta: Anamarija Kalc in Alessandro Perelli, predsedovala bo Kat)a Granier. Na svečanosti, ki jo organizh® pokrajinsko vodstvo Vsedržavnega združenja antifašističnih političnih prega; njancev ANPPIA, bo sodeloval mošk' zbor KD Tabor z Opčin.
Pripravljalni odbor za proslavo 10®" letnice Ciril-Metodove šole obvešča vse interesente, da je brošura, izdana ob tej priložnosti, na razpolago v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20.
SKD Barkovlje obvešča, da bo danes, 14. t. m., ob 20.30 odborova seja.
Sekcija KPI Josip Verginella iz Križa je dala pobudo za solidarnostno akcijo za pomoč prebivalstvu prizadete Armenije-Denarne prispevke zbirajo v trgovina*1 in v javnih lokalih v Križu.
_________mali oglasi _
V ZGONIKU se je 30. 11. izgubil mlad pes (angleški setter) črno-bele barve-Najditelj je naprošen, da telefonira na št. 229293.	, ih
PkODAM apecar in ape 501, prevoženi* 2.000 km po ugodni ceni. Tel. 824381-
OSMICO ima odprto v Borštu Danil0 Glavina.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo vino in teran-
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-
USTANOVA išče sodelavce za pomot lastnim oskrbovalcem. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trs , pod šifro "DELO".
KUPIM knjigo za prvi licej I PROBLEM (avtor Gianni Devideri - Milan 19° '' Tel. v večernih urah na št. 280633.
OB PRILIKI novoletnih praznikov 00 draguljarna Malalan odprta tudi 0 nedeljah in ponedeljkih s sledečim u nikom: od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 d
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 11.31 in zatone ob 22.18.
Jutri, ČETRTEK, 15. decembra 1988
KRISTINA
PLIMOVANJE DANES: Ob 1.27 najvišja 34 cm, ob 7,08 najnižja -2 cm, ob 11.59 najvišja 20 cm in ob 18.58 najnižja -45 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 11 stopinj, zračni tlak 1024,1 mb ustaljen, veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Matteo Bruch in Daniele Gallinucci.
UMRLI SO: 87-letna Lucia De Volpi, 86-letna Ameba Miniussi vd. Coccolo, 83-letna Antonia Dudine vd. Vidali, 62-letni Silvano Digual, 56-letna Maria Tončič vd. Sisti, 71-letni Ercole Gerin, 75-let-ni Renato Viola, 28-letna Patrizia Conte, 78-letni Ernesto Ciacchi, 84-letna Emilia Komac vd. Silvestri, 80-letna Marija Kriščak vd. Martelanc, 75-letni Gaspare Messina, 88-letna Emma De Colle vd. Fazzini-Giorgi, 82-letni Tullio Stecchina, 62-letna Anna Kuzmič por. Viler.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote,
17. decembra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718). Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PRODAJALCA srednjih let, z izkušnjami v avtomobilskem sektorju išče zast°P stvo. Pismene ponudbe na Oglasni o delek Primorskega dnevnika, Ul. M°n tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Prodajalec".
FIAT '600 D, letnik 1969 v zelo dobrem stanju prodam po ugodni ceni. 1 e' 417049.
IŠČEM sobo brez opreme ali skrom*1^ opremljeno, po možnosti pritlično malo shrambo ali kuhinjo v bliz3^ okolici, najdalje med Prosekom in ** zovico, tudi skromna hiša z vrtom P._ de v poštev. Tel. 772314 po 16. url Kovačič.
SLADOLEDARNA V NEMČIJI zapoSI mlade s prakso ali ne. Tel. samo zal teresirani na št. 0437/31900.	,
V NEDELJO, 11. t. m., se je izgubila
mesečna črna muca na Padričah ■ tel. 362655
Club. Najditelj na tel. 362655 3,1 944117 - nagrada.	. .
V NAJEM dajemo majhno opremi)63 stanovanje v Ul. Moreri (kuhinja, s° ' tuš) za 270.000 lir mesečno, samo 3 stalno bivajočim, prednost doma61 Tel. popoldne 416132.	(
ŠIVILJA, natančna pri delu išče dvak tedensko delo, tudi kot hišna pomoč ca. Tel. 040/768237.	]ie.
OLJE - Ni vsako olje pravo naravno 0 J v Najbolje je, da ga nabaviš ob izvorU,Ui stiskalnici Kmetijske zadruge v T r ' III. Trasversale Est, tel. 817325. P**11 pohiti in obvesti prijatelja!	tj.
SLOVENSKA USTANOVA išče v ok° ci mesta skladišče. Tel. 577941 od °-16. ure.	p 0.
DIŠEČA DARILA za vse denarnice- m fumeria Kozmetika 90, Opčine.
Krznarstvo
PELLICCERIA CERVO
TRST — Drev. XX. septembra Telefon 767914
VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah
menjalnica				13.12.	
TUJE VALUTE	FIXING 	 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FKING MILAN	BA$srd
Ameriški dolar ... Nemška marka ...	.. 1285,20 ..	737,02	1275.— 735.—	Japonski jen 	 Švicarski frank		10,43 875,21	10." S?
Francoski frank .. Holandski florint	..	215,53 ..	652,82	213,50 651,—	Avstrijski šiling	 Norveška krona		104,70 198,25	
Belgijski frank ...	35,14	34,70	Švedska krona		212,43	
Funt šterling		.. 2352,50	2340,—	Portugalski eskudo .	8,88	10,8° l05a23
Irski šterling		.. 1971,75	1960 —	Španska peseta 		11,33	
Danska krona		..	190,92	189,20	Avstralski dolar		1090,50	
Grška drahma		8,84	8,30	Jugoslov. dinar 		—	
Kanadski dolar ...	.. 1071,30	1030 —	ECU		1530,10	
57*11/n	banca di credito Dl TRIESTE
DLIKD	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež °4^/11.l3l Agencija Domjo 6i1 Agencija Rojan
Večer dalmatinskih motivov v zgoniškem Športno-kulturnem centru
Mišo Kovač prvič pri nas
p° velikem uspehu ansambla bratov Avsenik s® nam v Zgoniku na področju narodnozabavne j sbe obetajo nova presenečenja: v Športno-kul-Urnem centru v Zgoniku bo v petek, 16. decem-ra' nastopil eden od velikanov jugoslovanske Popevke - Mišo Kovač. Če Avseniki zaradi predene priljubljenosti niso predstavljali nobene-8® tveganja ali skoraj, je tokratni koncert po-kUs' s katerim skuša glasbena zadruga Ars nova Preveriti, če in koliko je naše občinstvo naklo-Jeno dalmatinskim in jugoslovanskim pevcem ® splošno. Ponoven uspeh bi lahko na stežaj ,. Pri vrata tudi drugim znanim imenom in priseljenim predstavnikom jugoslovanskega po-Pevkarskega sveta, kot so Tereza Kesovija, Oli-
ver Dragojevič, Duško Lokin, Tomislav Ivčič in še nekateri drugi.
Nosilec tega glasbenega poskusa je torej Mišo Kovač. Šarmantni petdesetletnik je začel prepevati že zelo mlad in dosegel svojo največjo popularnost v šestdesetih letih. Zdi pa se, da se nikakor ne' namerava odpovedati slavi in priljubljenosti, saj ga jugoslovansko občinstvo še vedno zelo upošteva. Pred nedavnim je v športni hali zagrebške Gibone osvojil sedemtisočglavo množico, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička. Precej zaslug za njegovo popularnost imajo prav gotovo nastopi na splitskem festivalu in nagrade, ki si ji je iz leta v leto prisvajal. Zgovornejši pa je drugi podatek: Mišo Kovač je namreč popevkar, ki je v Jugoslaviji prodal največ plošč.
S svojim mehkim glasom in lahkotnimi dalmatinskimi motivi je Mišo Kovač seveda osvojil tudi slovensko publiko. Ob njegovih kar pogostih nastopih v Sloveniji, so dvorane vedno pretesne, kar včasih spravlja v škripce organizatorje, nastopajočega pa to seveda kar veseli. Nastop v Italiji je Miško Kovač sprejel z velikim zadovoljstvom, kot je sam povedal v krajšem razgovoru. Znano mu je namreč, da ga zamejci radi poslušajo, nekaj prijetnih izkušenj je imel doslej tudi z italijanskium občinstvom, zato se mu nastop v Zgoniku zdi kar prijetna in privlačna priložnost, saj bodo njegovi motivi na tem našem področju izzveneli prav gotovo dovolj domače.
Že omenjeni koncert v zagrebški Giboni so seveda tudi posneli in tako je nastala plošča, ki jo je izdala diskografska hiša Jugoton in prinaša uspešnice Kovačeve zlate dobe, od starih Ja nemara više razloga da živim, Ti si pjesma moje duše in Svi pjevaju, ja ne tujem pa do novejših Sutra mi sude, La Paloma, Jedan dan života. Avtor skoraj vseh pesmi je Djordje Novkovič, pri raznih ploščah pa so s Kovačem sodelovali znani glasbeniki, kot, denimo, Nada Žgur, kitarist skupine Plava Trava Zaborava Branko Bogunovič, kitarist blues banda Telefon Gali Vedran Božič in še nekateri drugi.
• Za petkov koncert so možne tudi rezervacije vstopnic: v Tržaški knjigarni v Trstu, v gostilni pri občini v Dolini, v baru KD Tabor na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in v knjigarni Terčon v Nabrežini, (lev)
		Ženska in njena stvarnost					breda pahor
]	Ra	zsip	ni ii	tl c	la	reži	»• e j m
(foto Križmančič)
Prazniki naj bi sodili, kot že ime izdaja, v najbolj praznično obdobje leta. Tradicija, ki se je držimo bolj od globjih razlogov, ki so praznike navdihnili, pa veleva, da je čas praznikov sila naporen, predvsem pa razsipen.
V tem prireditveno-potrošniškem dogajanju pa igra ženska, sicer samo deloma po lastni izbiri, eno ključnih vlog. Predvsem mora organizirati vrsto družinskih srečanjih, ki so v različnih državah ob različnih datumih, vendar pa po sličnem scenariju: vse mora biti lepo pripravljeno, dom pospravljen, hiša okrašena, miza pogrnjena, na njej pa veliko doma pripravljenih dobrot. Skratka, kot za velike praznike.
Ob tem je treba poskrbeti za darila: primerno je treba obdarovati vse. V skladu z razvojnimi tendencami v sodobni družbi, vedo povedati strokovnjaki, se tem strogim pravilom o prirejanju družinskih slavij, ki lahko potekajo pod pokroviteljstvom božička, dedka mraza ali kakšnega drugega darežljivega starčka-starke, ne moremo več uspešno upirati.
Propadle so vse fraze, ki jih je navdihnilo zdaj že »zgodovinsko« leto 68, zato se lahko zatečemo v eno naj starejših družbenih enot - v družino, ki se je pod silo razmer pretvorila v uspešno delniško družbo.
Okvir družinskih praznovanj ostaja torej trdno tradicionalen, zato pa ima vsak posameznik mož-
nost oziroma celo dolžnost, da v izvedbi ni banalen. Nujen pogoj je seveda gmotna razpoložljivost, ki jo je treba kar se da iznajdljivo in darežljivo porazdeliti med sorodnike in prijatelje.
V boju proti banalnosti so z nasveti najbolj radodarni v Italiji. Bistveno je, da se takoj odločite za pravilen stil: letos je zapovedan športno-elegantni, ki zahteva izostren okus, predvsem pa precej denarja. V dobi radodarnega egoizma, pa je treba najprej poskrbeti zase.
Ker je osnova vsega, kot smo prej naglašali, družinska celica, je treba razmišljati zmeraj v paru. Najbolje bi bilo, ko bi se on in ona videla v vlogi slovitih Nicka in Nore Charles, ki sta nastopala v znani filmski seriji Dolgin (v orig. Thin Man, v it. pa Uomo ombra).
Darežljiva nonšalansa, tako bi lahko poimenovali življenski stil detektivskega para, ki ni v ničemer skoparil, začenši s pijačo. Če naj bo ta ironični, svetovljanski in potepuški par naš vzor, potem moramo biti pripravljeni, da se odpravimo kamorkoli na nakup zaželenega predmeta.
Cena naj ne bi bila bistvenega pomena, sicer pa imamo pri tem izhod v sili: lahko se zatečemo k imitaciji. Pogoj pa je, da je imitacija »originalna«, skratka, da ne gre za ponaredek. Kot vsako pravilo ima tudi to izjemo: v hrani in pijači za praznične dni imitacije niso zaželjene.
C
RAI 1
15 Aktualno: Uno mattina Nadaljevanka: Non bas-
In nn ta una vita •fO Variete: Ci vediamo alle in _ dieci
11	nn Dnevnik
U s?	II calabrone verde
12	ric ^reme in dnevnik
iV-C! Variete: Via Teulada 66 Unn Dnevnik
l4ic Variete: Fantastico bis i4 Jn ^°iitična tribuna: PSDI 0 Dokumentarna oddaja: un Kvarkov svet l6nn *nf' odciaja: Otroški svet Ig , p Risanke: Cartoon clip V?'J? Nlladinska oddaja: Big a Iz parlamenta in dnev-jgp. nik
19 to Kviz: Domani sposi u Rubrika: Knjiga, naša
19 4nPAiiateljica
Almanah, vreme in
2om »nevnik
Pilm: II tassinaro (kom., R- 1983, r-i. Alberto Sor-
22-05
22.15
Dnevnik
Aktualno: O filmu Chi na incastrato Roger
23 c Rabbit?
23 in |lhnska rubrika 0.1 n r,port: tenis (iz Bolzana) Dnevnik - zadnje vesti
% RAI 2_________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Film: I miserabili - Cac-cia alluomo (dram., It. 1948, r. R. Freda)
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Glasba in kompjuter
11.35	Nanizanka: Uno psico-logo per tutti
11.55	Variete:Mezzogiorno 6
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nan.: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, Argento e oro
17.00	Dnevnik
17.25	Tednik: Bellitalia
17.50	Aktualno: L'agq della bilancia
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commis-sario Koster
19.30	Horoskop in dnevnik
20.30	Film: Notte sulla citta (krim., Fr. 1973, r. J. P. Melville, i. Alain Delon, Catherine Deneuve)
22.15	Dnevnik, Videocomic
22.25	Varieta: Indietro tutta!
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Glasbena oddaja: International DOC
0.40 Film: L’uomo di ferro (dram., Pl. 1981, r. Andr-zej Wajda, 2. del)
		
■5«»	.		RETE 4
nanizanke: Storie di Vlta' 8.30 Una famiglia 10.3s am.ericana, 9.30 Hotel Avizi: Cantando cantan-uo, 11.15 Tuttinfamiglia, ,2 00 Bis, 12.35 II pranzo ,e servito, 13.30 Čari geni-ori- 14.15 Gioco delle 15 0s S°PPie
^amzanki: La časa nella Prateria - La gelosia di aura, 16.05 VVebster -tiietro °n Pu° tornare in-I6.5Q v, .
17 1ZI: Doppio slalom, q'20 Cest la vie, 17.50 1fiK: H prezzo e giusto!, Kviza: II gioco dei _°v® (vodi Raimondo Vi-ollo), ig.45 Tra moglie « uiarito (vodi Marco Co-20.30 mflbro>
TTt n Amici miei - Atto “t (kom., It. 1985, r. Nan-
Noschin)^ To9nazzi' G-usje: L italia delle beffe stanju MdUrizl° C°-
22.45 ^chin) •T°9na 23.15 v°Sie: L Halla delle Janete: Maurizi O.35 p,a?Zo show O.45 ^hfika: Premiere ^an.: Sulle
Santo, 9.20 Adam 12
9.45	Film: II tenente Giorgio (kom., It. 1952, r. Raffaello Matarazzo, i. Massimo Girotti)
11.30	Nanizanki:	Cannon,
12.30	Agenzia Rockford
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Pal Joey (kom., ZDA 1957, r. George Sid-ney, i. Frank Sinatra, Rita Hayworth)
17.00	Nanizanki: La grande vallata, 8.00 New York New York
19.00	Vesti: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Aktualno: S ono innocen-te, 21.30 Dentro la notizia, 22.30 Nonsolomoda
23.15	Film:	Fitzcarraldo
(dram., ZRN 1981, r. Wer-ner Herzog, i. Klaus Kin-ski)
1.20	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1
M™ Premiere Čare Sulle strade della nt 1 °rnia, 1.45 Sceriffo a NewYork
7.15	Risanke
8.15	Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Super-vicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bionica, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide
RAI 3	|
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalni oddaji: Dante Alighieri - Božanska komedija, 15.00 Bambini vittoriani
15.30	Popoldne z opero: Don Giovanni (W. A. Mozart, dir. Herbert von Kara-jan, 2. del)
16.35	Hokej na ledu: Bolzano-Cortina (iz Bočna)
17.30	Dok. oddaja: Geo
18.20	Nan.: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Dnevnik - deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: xComplimenti per la trasmissione
20.30	Film: Agente 007 Thun-derball (krim., ZDA 1965, r. T. Young, i. Sean Connery, Claudi-ne Auger)
21.35	Dnevnik - nocoj
21.40	Film (2. del)
22.45	Aktualno: Bologna - devet stoletij Univerze
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
13.00	Otroška oddaja
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.05	Tečaj angleščine
15.30	Nan.:FamilyTies
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days,
19.55	Arriva Cristina
20.25	Variete: Striscia la notizia
20.35	Film: 11 monaco di Monza (kom., It. 1963, r. Ser-gio Corbucci, i. Toto, E. Macario)
22.35	Nanizanka: Cin Cin
23.05	Variete: Megasalvishovv
23.20	Nanizanka: Tre cuori in
affitto
23.50	Rubrika: Premiere
24.00	Nanizanki: Samurai, 1.00 StarTrek
ODEON________________
8.00	Risanka
9.00	Nadaljevanki: II segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva
10.30	Kviz: La spesa in vacanza
11.00	Nad.: Agua viva
11.30	Kviz: La spesa in vacanza
12.00	Risanka
13.00	Otroški variete: Sugar
13.55	Nanizanka: Rituals, nato
nadaljevanka Maria
P|f RTV Ljubljana 1
9.50	Video strani
10.00	Mozaik. Drama: Božično drevo (pon.)
11.20	Oddaja o kulturi: Osmi dan
12.00	Video strani
16.25	Poročila
16.40	Mozaik. Oddaja o kulturi: Osmi dan (pon.)
17.10	Tečaj angleškega jezika
17.45	Spored za otroke in mlade: Kuža laja mijav (2. del); 18.05 Vrtnica male gospodične
18.15	Potopisna reportaža: Po brezkončnosti sveta -Tema svetle poti, Južna Amerika
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vremenska napoved
19.01	Obzornik
19.13 TV Okno, Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.10	Film tedna: Metulj (dram., ZDA 1973, r. Franklin Schaffner, i. Steve McOueen, Dustin Hofman, Don Gordon)
22.55	Svetovni pokal v smučarskih tekih (posnetek iz Bohinjske Bistrice)
23.25	Video strani
15.45	Sugar... (2. del)
18.30	Variete: Video Raider
19.00	Filmske novosti
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: La liceale nella classe dei ripetenti (kom., It.-Fr. 1978, r. Ma-riano Laurenti, i. Gloria Guida)
22.30	Film: La ragazza dalla pelle di luna (dram., It. 1972, r. Luigi Scattini, i. Zeudi Araya)
0.30 Filmske novosti
TMC___________________
11.00	Nanizanka: Ai confini dellArizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanki:	Batman,
15.30	Ouartieri alti
16.00	Film: La rivolta (dram., ZDA 1950, r. Richard Bro-oks, i. Cary Grant)
17.45	Rubrika: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
~~pP) TV Koper_____________
13.30	TV D Novice
13.40	Rubrika: Mon-gol-fiera
14.10	Nogomet: PSV Eindho-ven-Groningen (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Am. football NCAA
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
BENETKE — S srečanja SIo-venija-Veneto
NABREŽINA — V občinskem svetu začetek razprave o Sesljanskem zalivu
GORICA — Srečanje glasbenih šol Primorske
TRST — Spet priznanje za Sama Kokorovca
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Košarka
22.15	TVD Novice
22.30	Sportime Magazine
22.45	Nočni boks
23.30	šport spektakel
RTV Ljubljana 2
16.30	Namizni tenis: CSSR-Jugoslavija
17.15	Videogodba (pon.)
19.30	Dnevnik, nato Glasbeni večer
21.30	Poročila in Svet poroča
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Al di la di ogni dubbio (krim., Nova Zel. 1980, r. J. Laing, i. D. Hemmings)
22.25	Dok. oddaja: Tajnosti in skrivnosti
22.55	Aktualno: TMC nocoj
23.10	Športne vesti
TELEFRIULI___________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanki
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.00	Nad.: Don Chisciotte,
17.50	Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Paper Moon
20.30	Zabavna oddaja: Buine-sere Friul
22.30	Variete: Al Paradise
24.00	Dnevnik
24.30	Dražba
1.00	Informativna oddaja: News dalmondo
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Za vsakogar nekaj: Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Zdravniška posvetovalnica, 12.40 Cecilijanka 1988; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Noč do jutra (3.del); 15.20 Glasba, novice, intervjuji in komentarji; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Spomini na 68. leto; 18.30 Glasba; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Knjižni molji; 8 30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pod domačo ma-relo; 13.00 Zabavna glasba; 13.30 Melodije; 14.05 Mehurčki; 15.00 Radio danes, radio jutri 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 17.00 V studiu; 18.00 Kovačičev ansambel; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Prizori iz slovenskih oper; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj;
13.00	Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Koledarček; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Gremo na kavo; 8.20 Naj... program; 8.25 Popevka tedna;
8.33	Glasba; 9.32 Feeling v_ glasbi; 9.45 Ansambel Casadei; 10.05 Čudovitih 7; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.33 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja;
16.00	Puzzle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show business; 17.33 Glasba; 18.00 Bubbling;
18.33	Dee-jay; 19.00 Glasbena obzorja.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored.
Sindikati za prilagoditev kontingentov proste cone
Več sredstev naj bi namenili proizvodnim dejavnostim
V ponedeljek v Kulturnem domu v Gorici
Uspešen uvodni koncert srečanja glasbenih šol Primorske 1988/89
Godalni kvartet Glasbene matice iz Gorice
(Foto Čubej)
Vprašanje kako na najboljši način izkoristiti ugodnosti proste cone in Goriškega sklada je bilo v središču razprave na skupnem zasedanju pokrajinskih tajništev zveznih sindikatov CGIL, CISL in UIL. Na srečanju so ugotovili, da so pozitivni učinki zakonskih ugodnosti na krajevno gospodarstvo že otipljivi: po eni strani sredstva iz prelevmana na gorivu proste cone po zakonu 700 in po drugi ugodnosti, ki jih določa zakon 26 (paket za Trst in Gorico), so v zadnjem obdobju že usmerile na Goriško pozornost nekaterih novih podjetnikov. Prav zaradi teh pozitivnih učinkov, menijo sindikati, pa se je treba teh instrumentov posluževati čimbolj učinkovito in kar se da prožno.
V praksi naj bi to pomenilo, da je treba uresničiti z zakonom 26 predvideno mobilnost kontingentov blaga proste cone. Sindikati menijo, da je treba pred iztekom leta preveriti dejansko porabo blaga po znižani ceni in na osnovi teh podatkov določiti morebitne spremembe v količinah posameznih kontingentov za leto 1989. Količino nekaterih vrst blaga po znižani ceni naj bi torej v novem letu prilagodili porabi in potrebam prebivalstva, upoštevajoč podatke o obsegu letošnje porabe. Količine blaga proste cone, ki ostajajo neuporabljene (kot se dogaja predvsem za sladkor in maslo), naj bi od osebne porabe preusmerili na proizvodnjo in jih torej dali na razpolago predvsem manjšim podjetjem na pod-
ročju jestvinske in slaščičarske industrije.
V tem obdobju se po mnenju sindikalnih zvez odpira tudi vprašanje prilagajanja prelevmanov na cenah blaga proste cone, s katerimi se finansira Goriški sklad. Sindikati se zavzemajo za povečanje teh prelevmanov tudi na blagu, ki je namenjeno porabi potrošnikov. Glede na pozitivno oceno o dosedanjem delovanju Goriškega sklada naj bi namreč na tak način lahko bolje prilagodili krajevno gospodarstvo izzivu leta 1992, ko bodo med državami Evropske skupnosti padle carinske pregrade.
Sindikati pa predlagajo tudi zmanjšanje prelevmana na ceni ti. "zelenega bencina" brez svinca. Na tak način naj bi prodajna cena tega bencina v režimu proste cone bila nižja od cene navadnega super bencina. Zaenkrat je namreč na vsedržavni ravni bencin brez svinca dražji od navadnega, kar je po mnenju sindikatov nesmisel. S prilagajanjem prelevmanov bi torej lahko na krajevni ravni spremenili to stanje in s tem dali konkreten prispevek k zaščiti okolja.
Vse navedene predloge postavljajo sindikati javno razpravo in jih utemeljujejo s potrebo po racionalizaciji ugodnosti proste cone, ki naj bodo vezane na dejanske potrebe prebivalstva, ter osnovno funkcijo teh zakonskih instrumentov, ki naj bi pomagali premoščati gospodarsko zaostalost naše pokrajine.
V ponedeljek se je v Kulturnem domu v Gorici zbral delček mladih glasbenikov s Primorske na prvem večeru tradicionalnega Srečanja glasbenih šol Primorske 1988/89, ki ga prireja Društvo glasbenih pedagogov Primorske. Srečanje se je nadaljevalo že sinoči s koncertom v domu kulture v Postojni, danes bo na vrsti Tolmin, kjer bo koncert v dvorani šolskega centra, prvi del srečanj pa se bo zaključil jutri, 15. t. m., ko bodo mladi glasbeniki nastopili v dvorani Glasbene šole v Kopru.
Srečanje ni tekmovalnega značaja, ampak je le prijeten glasbeni trenutek, ko se mladi izvajalci iz vsega primorskega prostora lahko spoznavajo, primerjajo rezultate svojega dela in navezujejo nove prijateljske vezi. V teh štirih večerih bodo nastopili gojenci Glasbenih šol iz Nove Gorice, Kopra, Izole, Gorice, Ajdovščine, Ilirske Bistrice, Trsta, Postojne, Pirana, Idrije, Tolmina, Sežane in Špetra. Najboljši pa se bodo udeležili zaključne-a slovesnega koncertnega večera, ki o 11. januarja v dvorani osnovne šole v Idriji.
Na ponedeljkovem koncertnem nastopu se je goriškemu občinstvu predstavilo okrog 40 mladih glasbenikov Glasbenih šol iz Izole, Nove Gorice in Gorice. Goriško Glasbeno matico so prepričljivo zastopali godalni kvartet v sestavi Emanuela Koren, Rita Mus-cau, Aleš Klede (vsi violina) in Fran-cesco Muscau (čelo), ki so podali Boc-
cherinijev Menuet in Haydnovo Serenada. David Piccolo je na klavirju zaigral Pavčičevo Spomin na prvi ples, Sanja Ferlan pa je ob klavirski spremljavi prof. Erike Zavadlav s flavto podala Beethovnov Menuet in Trio. Nato je Romina Florenin na klavirju zaigrala Chopinov Preludij štev. 15 v Des duru, sledila ji je Damijana Čev-dek, ki je prav tako na klavirju podala Mozartovo sonato v F-duru K-280.
Francesco Muscau je ob klavirski spremljavi prof. Zavadlavove na čelo zaigral Mozartovo Pastirčkova pesent nastope goriških gojencev pa sta zaključili harmonikašici Erika Pelicon in Magda Tomšič, ki sta v duu podim Zajčevo priredbo Bachovega Preludila in Fugo v G-molu. Glasbene točke sto povezovali članici Gledališke skupi' ne - Gorica Adrijana Furlan in Vesno Češčut.
Predstavitev knjige
Drevi ob 18. uri bodo v prostorih Attemsove palače v Gorici predstavili knjigo profesorja Sergia Tavana "I monumenti fra Aquileia e Gorizia (1856-1918)". Večer prireja Inštitut za versko in družbeno zgodovino v sodelovanju s pokrajinskimi muzeji.Tava-novo knjigo bo predstavil ravnatelj Videmskih mestnih muzejev prof. Gi-
s to publikacijo želel kritično zbrati podatke o kulturni politiki, ki jo je svoj čas vodila v naših krajih osrednja komisija za spomeniško varstvo z Dunaja.
V Tržiču posvet CGIL o zaposlovanju žensk
Danes ob 15. uri se bo na sedežu sindikalne zveze CGIL v Ul. Pacinotti 17 v Tržiču pričel dvodnevni posvet, ki ga prireja sindikat na temo enakosti med moškim in žensko. Na dvodnevnem posvetu, ki se ga bo med drugimi udeležila tudi predstavnica departmaja CGIL za tržišče dela Antonia Franceshini, bo govor o želji žensk, ki da nočejo biti enake moškemu, ampak zahtevajo enakovredne možnosti v delovnem svetu, ki naj bi postal tako izraz ženske in moške stvarnosti.
Danes bodo po uvodni predstavitvi pomena in ciljev posveta vzeli v pretres normativno, zakonodajno in politično plat o enakovrednih možnostih pri zaposlovanju. Jutri se bo posvet nadaljeval že ob 9. uri, zaključil pa se bo popoldan.
useppe Bergamin. Avtor knjige ie
Na cesti proti Doberdobu so potrebni nujni posegi
Župan Občine Doberodb Mario Lavrenčič se je te dni sestal s pokrajinskim odbornikom za javna dela De Iustom in mu predočil potrebo po nujni obnovi pokrajinske ceste iz Devetakov skozi Doberdob v Selce. Lavrenčič je ugotovil, da je cesta danes zelo nevarna; kot dokazujejo številne nesreče, do katerih prihaja na nekaterih ostrih in nepreglednih ovinkih zlasti na odseku med Devetaki in Poljanami. Pri tem je župan poudaril, da ne gre za to, da bi cesta postala hitrejša, pač pa predvsem varnejša.
Pokrajinski odbornik je zagotovil vso pozornost za rešitev tega vprašanja. Po srečanju je tako že prišlo do skupnega ogleda ceste in njenih najnevarnejših točk. Pokrajinski tehniki so pri ogledu ugotovili, da je obnova ceste dejansko potrebna. Ocenili so, da bi za poseg potrebovali 600 milijonov lir. S tem bi lahko razširili ožje odseke in nekoliko izravnali najnevarnejše ovinke. Če ne bo v kratkem času mogoče zagotoviti potrebnih finančnih sredstev, naj bi poskrbeli vsaj za nujnejše začasne posege, kot je postavitev guard-railov na ovinkih.
Pobuda Pokrajine za pomoč Armeniji
Pokrajinski odbor je sklenil, da bo Pokrajina na Goriškem koordinirala pobude v pomoč prebivalcem Armeni-
je, ki jih je prizadel potres. V prihodnjih dneh bodo v ta namen sklicali sestanek z občinskimi upravitelji v akcijo pa naj bi zajeli še združenja kot so Rdeči križ, Caritas in druga. V prvem obdobju naj bi pomoč zadevala zbirnaje sredstev za najnujnejše posege v pomoč prizadetemu prebivastvu. Kasneje, ko bo mimo najtežje obdobje in se bo začela obnova potresnega območja, bodo vzeli v poštev možnost nadaljnjih pobud.
»Politična« zatemnitev okrasne razsvetljave
Ronke bodo najbrž ob letošnjih božičnih in novoletnih praznikih ostale brez okrasne razsvetljave. Na prijavo nekega občana, ki se je pritožil, ker da razsvetljava in električne povezave niso napeljane po vseh varnostnih predpisih, so posegli tehniki KZE in ugotovili, da so navedbe v pritožbi utemeljene. Zato je KZE izdala odlok o zatemnitvi okrasne razsvetljave.
Zanimivost zadeve je v tem, da ima neko "politično" ozadje. V prejšnjih letih je KD večkrat kritizirala levičarsko upravo prav zaradi okrasne razsvetljave. Letos je krmilo Občine prevzela koalicija KD-PSI-PSDI, pa se je občan, ki očitno ne simpatizira z novo upravo, odločil, da vrne demokristjanom milo za drago. Odtod prijava in zatemnitev.
V Gorici s trojno operacijo presadili bolniku roženico
Zdravniška ekipa oddelka za okulistiko v goriški splošni bolnišnici je pod vodstvom primarija prof. Micheleja Belmonteja uspešno izvedla presaditev očesa. Presaditve oči, ali bolje ro-ženis, saj je to del očesa, ki pride v poštev za take posege, za to ekipo niso novost. Doslej so izvedli že sedem presaditev, vendar tokrat je operacija zaradi tehničnih značilnosti in težavnosti posega bila nekaj posebnega. Prvič so namreč presaditev izvedli s kar trojnim operacijskim posegom na bolniku. Poleg presaditve roženice je operacija zadevala odvzem očesne mrene in vsaditev umetne očesne leče.
Bolnik, na katerem so izvedli poseg, je 53-letni kmet iz Krmina Luigi Pe-lesson. Mož je imel že dalj časa težave na levem očesu zaradi ponavljajočih se tvorov na roženici, v zadnjem času pa se mu je stanje še poslabšalo. Zaradi tega so ga sprejeli v oddelek za okulistiko v pričakovanju razpoložljivosti očesa za presaditev. Priložnost se je ponudila, ko je v kraju Concordia Sagittaria 59-letna bolnica pred smrtjo zaradi neozdravljive bolezni dala zdravnikom pooblastilo za odvzen ro-ženic. Ena je bila neuporabna, drugo pa so lahko presadili krminskemu pacientu.
Operacijski poseg, ki ga je s pomočjo svojih asistentov in primarija oddelka za anestezijo dr. Busata izvedel prof. Belmonte, je trajal dobri dve uri. Trojni poseg je kot kaže povsem uspel
in bo omogočil krminskemu kmetu ohranitev vida, ki bi ga sicer na levem očesu gotovo izgubil.
razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da 15. decembra zapade rok za prijavo vina.	„n
SPD Gorica priredi danes ob 20.J društveni večer v mali dvorani Kulturo ga doma. Predvajali bodo diapozitiv® dejavnosti v zadnjem obdobju, na ogle bodo slike z izletov in raznih družabnos ti.
kino
Gorica
CORSO Zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Prenesle militari«.
VERDI 18.00-22.00 »II piccolo diavolo«-VITTORIA 17.30-22.00 »Desideri bagna» di Samantha«. Prep. mladini pod letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-20.00 »Innerspace“' režija Joe Dante. Vstop prost. EXCELSIOR Zaprto. Jutri 17.30-22^° »Giochi bestiali nel mondo«. ”r “ mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Rambo maščevale®*' DESKLE 19.30 »Platoon«.
Nocoj predstavitev v centru Iskra Delta
Fotoknjiga o Novi Gorici
V Novi Gorici so dobili novo knjigo oziroma tako imenovano fotomonogra-fijo o novogoriški občini. Gre za obsežno in pregledno publikacijo velike splošne in dokumentarne vrednosti, ki so jo izdali ob 40-letnici začetka gradnje Nove Gorice. Avtor besedila je zgodovinar in znanstvenik dr. Branko Marušič, glavni avtor slikovnega gradiva pa dr. Rafael Podobnik.
Gradivo bo lahko zanimivo in aktualno tudi za razne organizacije, ustanove in posameznike, slovenske in italijanske narodnosti v Gorici, ker publikacija obravnava dogodke ob začetku gradnje Nove Gorice, ki so se delno odvijali tudi na sedanjem italijanskem območju.
Predstavitev knjige o Novi Gorici oziroma o novogoriški občini, bo danes, 14; decembra, ob 18. uri v veliki okrogli dvorani Iskre Delte v Novi Gorici, Kidričeva 7. Zanimivo in bogato opremljeno knjigo bodo predstavili bivši predsednik novogoriške občine Danilo Bašin, v svojstvu predsednika uredniškega odbora, nato direktor založniške organizacije, ki je publikacijo izdala, Predrag Lakičevič, prof. dr. Matjaž Kmecl ter avtorja dr. Branko Marušič in dr. Rafael Podobnik.
M. D.
Izvoljen novi predsednik KD Kras za Dol in Poljane
Franko Peric je novi predsednik kulturnega društva Kras iz Dola in Poljan. Tako so se na skupnem sestanku odločili člani novoizvoljenega odbora, ki so si porazdelili še ostale funkcije. Franko Peric je nasledil Tamari Boneti, ki je načelovala društvu v zadnjih dveh sezonah.
V naslednjem mandatnem obdobju bo Karlo Boneta podpredsednik, Jožko Radetič tajnik, Boris Boneta blagajnik in Luciano Moro gospodar. Nadzornemu odboru bo predsedoval Mario Peric, ostali člani nadzornega odbora pa so Dario Croselli, Mario Vižintin, Bruno Šuligoj in Srečko Vižintin
Nove odbornike čaka že v tej sezoni veliko dela. Glavna postavka njihovega delovanja je uresničitev že večletnega načrta, tj. gradnja športno-rekreacijskega centra v Dolu. Po predvidevanjih naj bi z delom pričeli že na pomlad. Zadruga je namreč odkupila zemljišče blizu spomenika padlim, kjer naj bi zgradili nov športni objekt. Seveda bo treba kar precej prostovoljnega dela, pri tem pa računa društvo na požrtvovalnost domačinov samih in na prizadevnost prebivalcev iz drugih zaselkov.
Pripetilo se je 22-letnemu dekletu
Žrtev tatvine in napada
V nedeljo (vest o dogodku pa je policija dala šele včeraj) je v Gorici predrzen in dokaj hladnokrven tat okradel stanovanje, hkrati pa tudi onesposobil lastnico in ji povzročil lažje telesne poškodbe.
Žrtev dogodka je 22-letna Manue-la Pellegrini iz Gorice, Ul. Pasubio
7.	Ko se je v nedeljo zvečer vrnila v svoje stanovanje je zapazila, da je nekdo v sobi. Prestrašena je na ves glas zakričala in stekla proti vhodnim vratom, da bi poklicala na pomoč. Ko je zaslišal kričanje se je tat najbrž ustrašil, toda ostal vseeno dokaj priseben. Bliskovito je skočil proti Pellegrinijevi in jo krepko mahnil po glavi. Nesrečnica se je zgrudila na tla, tako da je morda tat mislil, da je v nezavesti. Zato se je brez nobene sile spet odpravil v sosednjo sobo in hladnokrvno nadaljeval s prekinjenim »delom«.
Pellegrinijeva si je kmalu opomogla in se zavedala, da je tat še vedno v hiši. Zbežala je iz stanovanja in poklicala na pomoč soseda. Ob ponovnem kričanju je tat končno sklenil, da je že skrajni čas za umik in jo je ucvrl skozi okno. S seboj je odnesel plen, tj. nekaj draguljev in zlatnine v vrednosti približno 5 milijonov lir.
Preiskavo vodijo agenti letečega oddelka kvesture. Po prvih ugotovitvah se zdi, da se je tat prikradel v stanovanje skozi majhno okence.
Manuela Pellegrin je poleg gmotne škode zaradi kraje dobila tudi
rane po glavi. Prvo pomoč so ji nudili v bolnišnici. Predvidoma bo okrevala v enem tednu.
Kar pet ranjenih v prometni nesreči
V ponedeljek zvečer se je pripetila prometna nesreča pri Fari, v kateri je bilo ranjenih kar 5 oseb. Najhuje se je poškodoval 54-letni Nello Visintin iz Fare, Ul. Dante 70, ki se bo moral zaradi zloma v kolku in deset reber zdraviti celih 60 dni v ortopedskem oddelku goriške splošne bolnišnice. V nekaj dneh bo okrevala zaradi lažjega pretresa možganov 19-letna Silvana Visintin prav tako iz Fare. Nekoliko huje se je v nesreči poškodoval 29-let-ni Fabrizio Marega iz Morara, Ul. Gradišča 17, ki se bo zaradi globokih ran na obrazu zdravil 30 dni. Petdesetletni Fulvio Marega, prav tako iz Morara, se bo moral zdraviti zaradi lažjega pretresa možganov in nekaterih odrgnin 8 din. V nesreči si je 5-letni Christian Furlan prav tako iz Morara, Ul. Oberdan 25, zlomil nosno kost. Preiskavo o dinamiki nesreče vodijo karabinjerji iz Gradišča.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al giardino - Korzo Italia 57 - tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale - Trg republike 26 - tel. 410341.
__________pogrebi__________„
Danes v Gorici: ob 9.30 Edda SpeCgy na iz splošne bolnišnice v cerkev Prl Ani in na glavno pokopališče.
-F- Nenadoma nas je zapustil °a dragi oče, nono in tast
Marcelo Radetič
Žalostno vest sporočajo žena V* niča, hči Erminija z družino, Klavdij z družino in vsi sorodnik1;
Pogreb bo jutri ob 13.30 iz 9°rJaIIi-bolnišnice, ob 14.00 v cerkvi v ■> ljah.
Jamlje, 14. decembra 1988
Ob izgubi očeta izreka svoji ta) ci Erminiji Radetti Zavadlav g|° (f. ko sožalje učno in neučno osebje govskega zavoda Ivan Cankar.
Odbor in igralci košarkarske ^ cije ŠZ Dom izrekajo svojemu ,je cu Eriku Zavadlavu iskreno s°z ob boleči izgubi dragega nonota-
Ob boleči izgubi Ladislava ^ taka izreka svojcem iskreno s° sekcija VZPI Dol-Poljane.
Trgovina otroških oblačil
iutto per
oblačila od dojenčka do 16. leta
VSI PROIZVODI CHICCO
Trg republike 12 — TRŽIČ — Tel. 0481/790162
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/790074
Nešteto
idej
%a prijetno darilo
m		 mvK	■■eipppi j j j " j . M	■ililp	ffu
tajili —	■■iiiiiiiai	Billi	umi iitiiBil
HlouvElIc
TRŽIČ (GO) Ulica Roma 56
Nb
Valentino Bratina
draguljar
ul. f.Ili rosselli 3 - tržič b
nova trgovina
Ul. IX. junij 74
TRŽIČ
Tel. 0481/790051
♦
vas vabi na
praznične
nakupe
krznarstvo
CUIR
CMC
Tržič - Ul. Rosselli 73 Tel. 0481/74054
I/
ŠPORT
Zimska oblačila za šport in elegantne priložnosti
TRŽIČ - Ul. IX. junija 84 - Tel. 0481/45735
poročni seznami
inaildi
olimpia
PORCELAN	DARILA	KRISTAL
ULICA OBERDAN 4 — TRŽIČ v bližini tržnice
KERAMIČNE PLOŠČICE
OPREMA ZA KOPALNICE
SANITARIJE
KAMINI
LESNI POD
LES
v/v K
M* PMOZ
TRŽIČ
Ul. Grado 76 - Industrijska cona - Tel.: 0481/712012
Sel

oprema za dom
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
žjT?jetie SELVA ARREDAMENTI iz Tr-pri )e 2 novo proizvodnjo, ki je najbolj nudh6rna za zahteve kupca, obnovilo po-dan 0 sPalnic. Kakšna naj bo spalnica je treh S 0(^visno predvsem od osebnih po-izbirflln pa Prostorskih možnosti. Zato je Pri n ,e ementov izredno pomembna in tvpn;5 . pu vam morajo pomagati pohiš-s ni strokovnjaki.
ča ČA ^RREDAMENTI vam to omogo-ko uro U^enosti° sv°jih mizarjev pa lah-sniči najbolj kakovostno pohištvo.
Podjetje Glauco Boscarolli
Že 30 let v Tržiču prodajamo pisarniško opremo: OLIVETTI, SHARP, ITALTEL TELEMATICA, AMSTRAD.
PISALNI STROJI - FOTOKOPIRNI STROJI -REGISTRSKE BLAGAJNE in PROFESIONALNI RAČUNALNIKI s programsko tehnično opremo.
Nudimo tudi osebne računalnike IBM PS/2
Personal
Computer
Ul. Roma 19 - 34074 TRŽIČ - Tel. 0481/74295
Hrib Kal je kamnita griža. Jaz pa se na njem dobro počutim. Moj plašč se oprime kamenja kot meso žerjavice; če pritisnem obenj, ne popusti. Moje dlani se usločijo ob njegovih ostrih robovih, ki bi radi prodrli do mojih kosti. Hladen sem in gol, kot ti, brat. Sam sem in jalov.
Brat, čez tebe gresta sonce in cvetni prah, toda ti ne zacvetiš. In led urezuje ravne brazde v tvojo kožo, pa ne zakrvaviš; in iz tvojih tal ne požene nobena rastlina, da bi zadrževala pomladne oblake, ki gredo tesno ob tebi, ko potujejo tja dol. Le zrak te objema in težko lega nate kot debela odeja na moškem, ki zaman čaka na svojo ljubo.
Negiben. Burja me z ostrimi ivermi biča in mi trga ušesa. Moji lasje so kot iglice na brinju, in krvave oči in izsušena usta se razpirajo v smehu. Burja je lepa. To je tvoj dih, brat velikan. Ko spustiš svojo jezno sapo po deželi, se debla cepijo do tal in morje v globinah nabrekne in se pošastno obrne proti nebu. Ko spustiš z vajeti svojo hripavo dušo, se mesto zvrtinči in zaškripa. Brat, s tvojo veliko dušo hočem oditi tja dol.
Oprosti, če planem na noge, ko ti tega ne moreš, in grem od tebe. Kot če bi sredi srca nenadoma privrel studenec, in si od tega ploden. To nemirno domotožje se preliva in peni v meni. Želel bi oditi, brat. Želel bi imeti velika žitna polja in senčne travnike. Domovina je tam spodaj. So še druga bitja, ki jim moram biti brat, ki jih ti ne poznaš, hrib Kal, ki jih tudi sam ne poznam, pa živijo skupaj tam spodaj, kamor se spuščajo od dežja nabrekli oblaki.
Mlada leta, ki se trepetaje odpirate kot vijolice v snegu, kam me razigrano odnašate? Nestrpno dvigujem in spuščam roke, kot bi imel peruti, kot bi moje čeljusti hlastaje grabile za bolj in bolj rahlo prozorno snovjo, da bi se moja duša lahko razlila in priklicala zarjo novega življenja. Skočim na tla, hrib me odrine, razume me in mi pomaga. Spustim se navzdol.
Sunki burje me bijejo v hrbet, in me nese, kot hudournik. Kamenje se obrača, bobni in kotali. Vsak korak je nov, če najde noga uhojeno sled, se zvije in izpahne. Dol. Prsi kot kljun režejo zrak. Uderem jo navzdol: letim do bližnje veje, do šopa trave, že sam dotik s prstom me zadrži na nogah. Majavi kamen se sproži, da bi me spodnesel in zbil, tla se odpirajo v brezna, da bi me raztreščenega pogoltnila; toda moje noge so trdne in prožne. Tako se je spuščal Alboin.
Oster lišaj škriplje pod mojimi nogami; trava, rumenkasta kot mrtvo listje; pritlikav in zverižen hrast, in že so tu mali zeleni bori, ki negotovi kot otroci zmajujejo s svojimi glavami. Tesno skupaj prepleteni, da so noge kot v pasti. In ko se sklonim, da bi si utrl pot, me ščegetljivo zbadajo v lica. Rinem naprej: med orjaškimi borovci sem. Kmet s pastirskim bičem se ustavi in me gleda.
Mongol z ličnicami, nabreklimi in trdimi kot kamenje, napol v zemljo zarito, pes s svetlomodrimi očmi. Zakaj me gledaš? Zabodeno stojiš, medtem pa ti tisti, ki se bojijo tvoje burje, kradejo suhotne pašnike. Barbarska je tvoja duša, če pa ti mesto odkupi za pet sol-
Tudi letos prihajajo med nas Jadranski koledar in 4 knjige, ki sodijo v koledarsko zbirko, ki jo, leto za letom, slovenskim bralcem ponuja Založništvo tržaškega tiska.
Kot lahko razberete iz oglasa na tej strani je izbor knjig zelo bogat.
Danes smo za vas izbrali dva odlomka iz knjige Scipia Slataperja Moj Kras v prevodu Marka Kravosa.
Moj Kras Scipia Slataperja gotovo sodi med glavna dela, na katerih v italijanski literaturi utemeljujejo posebni pojav svojih tržaških piscev - od preloma stoletij pa vse do današnjih dni. Svevo, Saba, Slataper, pa vse do Cergolyja in Tomizze so ustvarjalci, ki jih Trst kot mejno področje s svojo dramatično zgodovinsko usodo in kot kulturno in narodnostno stičišče opredeljuje.
Roman je bil prvič objavljen leta 1912, s svojo človeško zgodbo, s pretanjeno pripovedjo o naravnem in mestnem okolju, po trdi, krajevno obarvani govorici je blizu Srečku Kosovelu, prav tako pa občutljivosti in vprašanjem današnjega človeka.
S slovenskim prevodom knjiga zaznamuje stoletnico rojstva pisatelja - našega Krasa.
dov mleka, postane mehka kot tvoja gmajna, ko jo otrebiš za ped skalovja. Bedasto stojiš v gozdu in čakaš, da se tvoja usoda izpolni. Kaj počneš, pes? Pa se spremeni v razpadajočo mrhovino, ki bo pognojila tvoj nerodovitni Kras. Apnenec si, ki razpada, ki se kruši in osiplje, prst prihodnosti si. Povej, Slovenec, koliko narcis boš spomladi pridelal za gospe iz Caffe Specchi?
Ščavo, hočeš z mano? Naredil te bom za gospodarja širnih planjav ob morju. Naša nižina je daleč, morje pa je lepo in bogato. In ti mu moraš zavladati, mu postati gospodar.
Ker si Slovan, sin nove rase. Prišel si v deželo, ki je nihče ni mogel naseliti, ti si jo obdelal. Beneškemu ribiču si vzel iz rok mrežo in si postal, sin zemlje, mornar. Vztrajen si in skromen. Močen si in potrpežljiv. Dolga dolga leta so ti pljuvali v obraz tvoje hlapčevstvo, pa je prišla tudi tvoja ura. Čas je, da postaneš gospodar.
Saj si Slovan, sin velikega rodu, pred katerim je bodočnost. Saj si brat ruskega mužika, ki bo kmalu prišel v onemogla mesta oznanjat novi Kristusov evangelij; saj si brat črnogorskega hajduka, ki je svojo domovino rešil turškega jarma. In tvoja moč je gnala beneške galeje, in širna, bogata, rodovitna Češka je tvoja. Ti, zarobljeni slovenski kmet, si brat Kraljeviča Marka. Dolga stoletja je spal Marko v svojem grobu na hribu in veliko nas je mislilo, da je umrl, da je za večno mrtev. Njegov meč pa se je zdaj dvignil iz morja in Marko je vstal. Trst ti mora postati nove Benetke. Požgi gozdove in pojdi z menoj!
Slovenec me pisano gleda. »Požgi gozdove, ki so jih tod posadili Italijani, to onemoglo dvatisočletno ljudstvo, da bi jih ščitili pred burjo, ko gredo poslušat predavanje Donne Paole ali v borzno palačo!« Slovenec se reži in me gleda, odseka vejo, vzame iz žepa stare vžigalice, ki gorijo s počasnim vijoličstim plamenom, in marljivo zaneti. Hujskam ga, zanj pa je ogenj pastirska igra. Ščuvam ga, kot bi bil sam čistokrven Slovan.
Oh, Italija, ne, ne! Ko je gozdič zagorel, sem se prestrašil in hotel
steči po pomoč. Pa mi je rekel: »Gasilci so daleč,« počasi se je nasmehnil, pobral bič. Šel je in gnal pred sabo svoje štiri krave.
Izčrpan sem legel. »Tako se je spustil Alboin!«
Uboga italijanska kri, kri zapečkarske mačke. Nima smisla čakati na preži, se plaziti in planiti na plen z naproženimi kremplji: nastavljena polpeta na krožniku se ne bo premaknila. Slabokrvnost ti je zlezla v glavo, ti uboga italijanska kri, in ta tvoj Kras ne bo večno napajal z močjo tvojega mesta. Lezi na kamniti tlak svojih cest in čakaj, da te novi vek pohodi.
Tako sem ždel, kot voda v mlaki. Gozd je gorel in prasketajoči plameni so krvavo ožarjali nebo.
Ob zori sem bil prerojen. Ne vem, kako se je zgodilo. Nebo je bilo čisto in tam spodaj sem zagledal belo mesto, in zemlja je bila zorana. V hipu, kot bi se mi Bog prikazal, sem se vrgel nanjo. Mora in sanje so izginile: zakaj jaz sem več kot Alboin.
Trepetaje ležem v brazdo, se pokrijem s plodno zemljo, razmikam semena. In v ta kos zmrznjene grude zagrizem, kot bi bila kruh. Spodaj utripajo korenine. In moja duša se v resnici razgrne kot voda v neskončni kotanji, in slišim oddaljeno drevo, kako se zdrzne v vetru in grabi zemljo okrog sebe. In ta misel v meni je prva trobentica na polju.
Tipaje po vseh štirih, s široko razprtimi očmi iščem za stvarmi okrog sebe, in zimske veje, nabrekle od nerazvitih brstov, mirujoče rozge brez soka v vinogradu, peščena zemlja, ki se zajeda v hlače na kolenih, vse zadrhti ob mojem dotiku, zakaj jaz sem pomlad.
Vrtnice, vrtnice, vrtnice. Zbadajo me, jaz pa jih trgam in z rožami posuvam svojo pot. Nekega dne bo šla tod mimo ona, in po rdeči sledi bo našla do mene. Oh, duša ljubljena, danes se je svetu rodil pesnik, čaka te.
Rodil se je pesnik, ki ljubi vsa lepa zemeljska bitja, ker mora do nove čistosti precediti njihove kalne misli, kot presrka sonce vodo. In krade in strga po lepih zemeljskih bitjih, saj ne pozna milosti in ve, da se mora napojiti z živo krvjo. Preveč seskov z mlekom ima ta svet, in življenjska
moč je slabotna in medla, in ljudje zdihujejo pod življenjem.
Kras, ki si trd in dober! Nikoli nimaš počitka, in si gol ob zmrzali in v avgustu, moj Kras, zbit si in s težkim dihom, stegnjen proti obrisom hribovja, da ti bo za cilj, ko se poženeš v tek; hribi pa se krušijo, dolina se zapre, potok se vdre v tla.
Vse vode se pogrezajo v tvoje razpoke; suhi lišaj na belem kamnu postaja siv, pogled se opote-, ka po avgustovskem peklu. Nikjer predaha.
Moj Kras je trd in dober. Vsaka njegova bilka se je morala prebiti skozi skalo, da je vzniknila, vsak od njegovih cvetov se je napil pripeke, da bi se razprl. Zato je njegovo mleko zdravo in njegov med dišeč.
Brez sočnega mesa je. Vsako jesen pa se v njegovih špranjah razobliči nov porjavel list, in njegova rdečkasta zemlja, ki je je za prgišče, je še vsa od kamenja in železa. Nov je in večen. In tu in tam se v njem razgrne spokojna dolina in tako si po otročje odpo-čiva med rdečimi breskvami in kolenčasto koruzo.
Na tvojem telesu ležim in ču-jem, kako v globinah odtekajo vode, ki si jih zajel v svojih ponorih, en sam tok, svež, ki nosi tvoje mlado zdravje morju in mestu.
Rad imam vodo iz tvojih podzemskih jam, ki blagodejno teče, speljana pod ravnimi ulicami. Rad imam kraške ženice, ki se v gručah spuščajo v mesto in ki zaradi burje tiščijo med zobmi vogal svojih oplečenih rut, na glavah pa nosijo velike pocinkane vrče, polne toplega mleka. In belo progo prvega svita in zarjo, ki se pekoče zaje v oči v sajastem ozračju mesta.
Tu vladata red in delavnost. V prosti luki zjutraj ob šestih pozdravi dežurni krmar, ki ima od bdenja motne oči, čuvaja, ki odklepa skladišče z orodjem. Veliki rjavi in črni voli počasi vlačijo prazne vagone k parnikom, ki so prispeli sinoči, in ko so vagoni na pravem mestu, se ob šestih in deset razkropijo po hangarjih težaki. V žepu imajo pipo in kos kruha. Vodja pri družbi, ki ima v zakupu
služnostna dela, stopi na pomol za natovarjanje, okrog njega se gnete več kot dvesto moških, ki molijo delovne knjižice v zrak in kličejo, da bi jih vzeli na delo. Vodja prl družbi izbira hitro in izvleče delovnih knjižic, kolikor mu jih je potrebno, potem gre proč in najeti delavci mu sledijo. Ostali so tiho in gredo spet vsak po svoje. Nekaj minut pred šesto in pol se po lestvi povzpne na žerjav strojnik v modri jopi in odvije ventil za pritisk vode; in končno, prav nazadnje prispejo še vozovi, dolgi lojtr-niki, ki strašno poskakujejo in r0; potajo. Pomarančasto sonce štrli čez spotegnjeno vrsto sivih skladišč. Sonce je svetlo v morju in mestu. Poln nemira in ves pisan se prebuja na svojih nabrežjih Trst.
In naši mogočni parniki dvigaj0 sidra proti Solunu in Bombayu. In lokomotive bodo jutri pobobnale po železnem mostu čez Moldavo in rinile ob Elbi globoko na Nemško.
In tudi mi se bomo podredili svojim zakonom. Podali se bom° na pot polni dvomov in obžalovanja, gnalo nas bo davno hrepenenje, ki v nobenem kraju sveta ne bo našlo svojega izpolnjenja. Od kod prihajamo? Domovina je daleč in gnezdo je razdejano. Ko pa nas bo obšlo domotožje, se borno vrnili v domovino, v svoj Trst, in od tod se polotimo vsega na novo.
Radi imamo Trst, ker je od njega ta nemir v naših dušah. Odteguje nas našim malenkostnim nadlogam in si nas prisvaja in nas povezuje v bratstvo z vsemi domovinami, ki so v boju. Odgojh nas je za boj in s čutom dolžnosti-A če se zaradi tega afriškega in azijskega rastlinja, ki se je med skladišči zasejalo iz njegovih tovorov, če od borze v njem, kjer telegraf iz Turčije in Portorika enakomerno odtipkuje najnovejšo izklicno ceno njegovih bogastev, če iz njegovega življenjskega napora, če se zaradi njegove trpinčene in razklane duše uveljavlja v svetu nek nov zagon, naj ti gr°. Trst, vsa čast in zahvala za to življenje brez miru in časti. Ti si naše izbrano in ljubljeno mesto, saj bi z veseljem tudi urmli v tvojem ognju.
Šli bomo v svet in trpeli s teboj-Ker ljubimo novo življenje, ki je pred nami. Močno in grenko je-Treba bo stisniti zobe in molčati. Biti osamljeni v tujem mestu, kjer z zavistjo poslušamo zadirčnost jezika, ki ga vsepovsod razumejo, h1 ko nepotešeni pohajamo zvečer med neznanimi obrazi, ki se jih1 niti ne sanja, da sploh smo; takrat se zazremo preko nepristopnih hrs in v nas zadrhti od joka in zanosa-Usojeno nam je, da se grizem0' ker kot ljudje tako malo zmorem0' tako brez moči ob ihteči sestri ih nezmožni, da bi spet pritegnili k stvari tovariša, ki se je razočarah umaknil in sprašuje: »Čemu?«
Ah, bratje, kako lepo bi bilo. °e bi bili samozavestni in vzvišeni, ih bi uživali ob svojem razumu, pl;3' nili s svojo mlado nočjo po širnih in bogatih poljanah, in znali hi ukazovali in gospodovali! A hi vam, prenapeti od ponosa, ko na pri srcu žge od sramu, ponujam roko in vas prosimo, da ste pravi0' ni do nas, kot skušamo biti pravi0 ni mi do vas. Imamo vas narm"e_ radi, bratje, in upamo, da nas b°s te vzljubili. Mi bi radi ljubili 1 delali.
Slataper z naše strani
V Domu in svetu 1925 so Slovenci mogli brati kratko in kakor marsikdaj, kar je napisal Ivan Pregelj, po obliki in izrazu težko, motno, prav pitijsko slovstveno stvarco, ki ji je naslov: »V bridkosti in tihoti do Boga«. Začne se takole: »Zlatoper... Kdo je Slataper? Slataper je bil mladi italijanski pesnik. V bojih na Krasu je prelil svojo kri. Zemlji, ki ji je pel, da živi v bridkosti in tihoti od Boga. Zdaj veste, kdo je Slataper...« Pregelj pravi, da ga je Slataper obudil v bolest, zakaj ne sam ne njegov rod ne more v tako bridkost in tihoto. Zato naša pesem ne poje, ampak vpije. Ni je več, odkar iščemo v širokost zemlja. Da se zbudi ta pesem o našem življenju in menda tudi o našem primorskem trpljenju, da oživi, bi se bilo treba, tako lahko sklepamo, vrniti v našo zemljo, prisluškovati njenim najglobljim utripom, utripati z njo, skratka ves se ji dati, kakor naj bi se ji dal Slataper. »Ampak Slataper... Kdo je Slataper? Slataper je svojo kri prelil za svoj Kras...«
Kdo je Slataper? Iz teh vrstic človek res ne postane bogve kako moder, drugih pa tiste čase in še vse do danes v našem tisku ne bi mogel najti. In vendar bi se, mislim, spodobilo, da bi Slovenci kaj več vedeli o človeku, ki ima slovensko ime, pa je kot Italijan padel za svoj Kras, kakor ga je on gledal in ljubil in ga hotel s Trstom vred pridobiti Italiji. Danes je to ime za nas in za svet dvakrat bolj zanimivo.
Lino Legiša, rojen v Mavhinjah, znan literarni zgodovinar in kritik, je napisal esej »Scipio Slataper z naše strani«, ki je tokrat objavljen v knjigi, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska.
JADRANSKI KOLEDAR 1989

JADRANSKI KOLEDAR, almanah Slovencev v Italiji
SANTORINI, Alistair MacLean vojni roman —- uspešnica
LEPOTA IZ CVETJA IN SADJA, Chris Stadtlaender priročnik o naravnih kozmetičnih sredstvih
OBLAKI SO RUDEČI, ljudske in umetne pesmi iz prve svetovne roj>,c
MOJ KRAS, Scipio Slataper
izpoved o razdvojenosti obmejnega človeka
Vrednost po cenah v knjigarnah .......... 100.000 J|r
Popust za naročnike prazničnega paketa . . .	68.000 11
CENA	32.000 Ur
K
Jutri v TK Galeriji predstavitev Palčičeve grafične mape
Nova knjiga Marjana Rožanca
»Potem znenada ptica«
Lectio divina
^ TK Galeriji bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo Klavdija Palčiča, na kateri bodo predstavili tudi novo slikarjevo 9raiično mapo »Potem znenada ptica«. Uvodno besedo bo imel pesnik Miroslav Košuta. V spremni besedi je Zoran ^ržišnik o Palčičevi umetnosti napisal tudi to: Izbor risb in grafik na razstavi nedvomno govori o umetnikovi Osebnosti in osvetljuje prizadeto angažiranost njegove miselnosti, katere bojevit akcent izpričuje človeka, ki zelo zavestno doživlja svoje okolje, je pa kot umetnik hkrati seizmografsko občutljiv za strujanje našega časa
Da je skrivnostni, odmaknjeni in morda tudi romantično pobarvani svet samostanske tišine še vedno (ali spet) zanimiv, je dokaz nova knjiga Marjana Rožanca. Gre za roman LECTIO DIVINA, ki ga je v jesenskem paketu izvirnih slovenskih novitet izdala Državna založba Slovenije. Kot pravi založba, pomeni ta roman določen preobrat v pisanju Rožanca, za poznavalce pisatelja pa naj bi šlo za nadaljevanje nekega iskanja, iskanja svetosti, vere in boga. Romani pa niso pisani za proučevalce literature in študij pisateljskega razvoja nekega umetnika, temveč za bralce. In ko bo povprečen slovenski bralec vzel v roke ta svojevrsten tekst vse bolj zanimivega in vsestransko literarno plodnega pisatelja, kako bo sodil o tem romanu? Bo z njim zadovoljen, bo notranje obogaten odložil knjigo, se bo sproščal ob zanimivi zgodbi in bo kasneje še razmišljal o glavnem junaku? In o dogajanju, ki ga knjiga popisuje? Najbrž bo povprečen bralec ob tem tekstu ostal nekoliko hladen, kot naj bi bila hladno napisana knjiga o življenju v samostanski klavzuri. Najbrž bo pričakoval zapletenejšo zgodbo, morda z manj poznavanja samostanskega in duhovnega življenja, pač z več življenja. Morda ga ljubezen, obravnavana v tem tekstu ne bo zadovoljila, ker gre za ljubezen do vere, do boga. Morda bo našel še druge lastnosti tega svojevrstnega teksta. Toda nekaj bo od vsega tega ostalo v duši vsakemu bralcu, nekaj misli, spoznanj in nekaj samostanskega duha. Pa tudi nauk: življenju ne moreš ubežati.
Antologija furlanskega pesništva
Hans Kitzmuller, kmetovalec, prevajalec in založnik, ki je svoje korenine prenesel iz Koroške v Krmin, kjer živi in proizvaja žlahtno vino, je že Večkrat presenetil s svojimi založniškimi podvigi. Znane so njegove večjezične izdaje koroških avtorjev (pomislimo samo na Januševo zbirko), s katerimi skuša vnesti v furlanski prostor vedenje in zavest o tej naši kulturni in jezikovni mavrici. Tokrat je poskrbel za antologijo furlanskih Pesnikov v nemščini.
Wie eine viole in Casarsa (Kot viola v Casarsi) je zajetna knjiga, ki jo je oblikoval Amedeo Giacomini. Opravil je izbor, prevod v nemščino pa je delo Anne Marie Kanzian. Antologijo so pred dnevi predstavili na Dunaju v znani kavarni Speri, kjer sta poezije v originalu in prevodu brala Novel-la Cantarutti in Amedeo Giacomini. Sam naslov je povzet po neki Pasoli-nijevi liriki, v antologiji pa je zastopanih 22 avtorjev (Siro Angeli, Elio Bartolini, Novella Cantarutti, Nico Naldini, Leonardo in Domenico Zanier, Celso Macor itd.).
To je tudi prva antologija furlanskega pesništva, ki predstavlja, organ-sko in celovito, ustvarjalnost tega prostora nemškemu bralcu. Za to gre Priznanje Hansu Kitzmullerju, ki s svojim delovanjem raziskuje in predstavlja stičišča furlanske, nemške in slovenske kulture.
Neobjavljene poezije Federica Garcie Lorce
Italijanski bralci bodo lahko prvi v celoti prebrali doslej še neobjavljene poezije španskega pesnika Federica Garcia Lorce. Zbirka njegovih neobjavljenih tekstov je izšla pred dnevi pri italijanski založbi Garzanti; pod skupnim naslovom Poesie inedite (Neobjavljene poezije) so v knjigi (280 strani, 34.000 lir) zbrane pesmi, ki jih je pesnik napisal v obdobju med letoma 1917 in 1925. Garzanti je izdal zbirko po privoljenju pesnikovih dedičev, izšla pa je ob 80-letnici rojstva Federica Garcia Lorce.
V zbirko so vključene pesmi, za katere se je Lorca svoj čas odločil, da jih ne bo nikoli objavil. V spremnem eseju italijanski literarni kritik Menarini ugotavlja, da pesnik najbrž ni hotel objaviti teh pesmi, ker ni hotel dati bralcem v roke svojih najbolj globoko avtobiografskih verzov.
Zbirka neobjavljenih poezij vsekakor osvetljuje v novi luči pesnika, ki je bil pred 52 leti žrtev frankističnega nasilja. Iz teh verzov je mogoče razbrati, kako se je sploh približal poezij, pesnik pa v njih že načenja nekatere teme (na primer vprašanje vere), ki bodo nekaj let kasneje v središču njegovega umetniškega snovanja.
Štiridesetleten Filip Ramovž se je razvezal, ločil od skupnega življenja z ženo in se, čeprav bibliotekar, odločil za strogi samostan. Samo teden je preživel v njem in doživel toliko, da se je sam vrnil v svet. Ni bil razočaran nad samostansko tišino, ne nad molitvami, ni ga preveč trpinčila samota in misel na nekdanjo ljubljeno ženo. Razočaran je ostal nad ljudmi. Istočasno kot išče Filip v samostanu smisel življenja, ko si želi več vere in iskanja boga, istočasno se vse bolj zapleta z drugim patrom, botanikom, ki ga v homoseksualskih blodnjah napade, da se mora braniti, da pride do spopada, fizičnih poškodb in do pobega iz sveta tišine. To pa je tudi vsa zgodba tega kratkega romana.
Čeprav se ta zgodba živo bere in je kljub skopi fabuli napisana zanimivo, pa v zgodbi sami prav gotovo ni vse bistvo tega Rožančevega teksta. Bistvo je v jasno začrtanih značajih ljudi, od katerih eden išče vero, boga, tišino, drugi, kljub dolgoletnemu življenju v samostanu, ne more premagati človeške narave, tretji je zgolj globoko veren, vse razumevajoč in odpuščajoč, s skrito osebno noto. Notranji in zunanji konflikti nujno privedejo do preprostega razpleta, pri čemer naj bi se Filip morda ponovno vrnil čez mesec, čez leto ali pa nikoli. Njegova pot, njegovo iskanje, hrepenenje ostaja nepoteše-no, nerazrešeno, odrešujoče rešitve ni. Kot je ni za patra, ki se ne more upreti človeški strasti.
Seveda je med tema osnovnima problemoma dveh ljudi veliko razglabljanja, filozofskih misli o bistvu in nebistvu človeka. Res pa je tudi nekaj romantike, dosti človeške topline, prijaznosti in naklonjenosti avtorja do njegovih junakov; pa tudi konec je prav tak, kot ga bralec od prve strani pričakuje. Pa še pouk dobi bralec: življenju ni mogoče ubežati, tudi ne s tem, da miru, tišine, ljubezni iščoč intelektualec odide v samostan. In da tudi tu ni svetnikov, temveč so navadni ljudje.
S kakšno mislijo naj sklenemo to poročilo. Izvirno slovensko prozo je vsekakor treba brati. Morda ne bo roman našel tako širokega odmeva kot drugi Rožančevi teksti. Morda bo premalo zanimiv in preveč iskalen, morda se bralec ne bo strinjal, da je tudi življenje v samostanu življenje ljubezenskega iskanja, življenje vere in tudi odrešenja. Presenetilo pa ga bo poglobljeno poznavanje verske problematike, pa še prizadeto napisan prikaz človeških stisk. Vsekakor pa bo ugotovil, da gre za svojevrsten tekst.	Sl. Ru.
Keber Janez: Leksikon imen - izvor imen a Slovenskem
Celje: Mohorjeva družba, 1988
n , Bn raziskovanju osebnih imen imenoslovec re na besede, izraze in frazeologeme, ki so naZhltat Pre°brazbe sedaj ali nekdaj praviloma Jbolj znanih in razširjenih imen. tis * večstoletnem, pri nekaterih imenih celo ta °c*e^nein, obstajanju v našem prostoru, so se P° izvoru večinoma tuja imena podomačila še 86 ,razvijala ter spreminjala kot sestavina na-9a jezika, kulture in narodne biti. To skratka ha*1161^' da 80 osebna imena izredno pomemb-Vo Sestavina v življenju nekega naroda. Njiho-1( ^Poznavanje skozi stoletja nam zelo preprič-pr 0 Pripoveduje o življenju naših prednikov, n °brazba imen v besede, izraze ali frazeolo-(j0jn® J6 zanesljiv dokaz o živosti teh imen v ža °cenem okolju, poleg tega pa nazorno odreci ;adi razvoj jezika, kulture, gospodarstva, dhrh V celotii obenem pa tudi vpetost te ali T36določenega naroda v skupni evropski 0 S1rši kulturni prostor. Na nekoliko širšem inier U’ kot 9a zavzema današnja Slovenija, so tovh nekdaJ naši predniki (po dosedanjih ugo-nipUVahI okrog 400 svojih imen. Po pokristja-izna- 80 bila do 16. stoletja praktično vsa d6l?t- niena s tujimi krščanskimi imeni. Na tri-svetlnSkem koncilu je Cerkev prepoved ne-v »18kih, poganskih imen, kakršna so bila sloko,. .	' tudi uzakonila. Slovenci smo takrat do-
s0 s^no ostali brez svojih slovanskih imen, saj iZv . ®klepi omenjenega koncila pri nas strogo bava -L Deistvo da smo bili že takrat preveč n.* v Useni za vse trne. za lažni blišč t.meaa. kar
v ------za vse tuje, za lažni blišč tujega, kar
bam H°st v vebki meri velja še danes. Vse to bitio dokazu3e tudi zgodovina naših imen. Po ibje .doljšem odnosu do lastnih slovanskih P°p , dl nam bili lahko za zgled npr. Čehi in stolp,- ^ri nas Pa smo se šele ob koncu 19. protj l9, začenši s čitalniško dobo, ter v odporu liber ,9ermanizaciji in v političnih bojih med joSH a C1 in klerikalci zavedeli bednosti in tu-
Stl svojih imen.
itpeng6 sedaj smo začeli sprejemati slovanska prodi 0C* drugih slovanskih narodov. Poseben Vora ern v zvezi z večino imen slovanskega iz-kazer?redst;avlia njihovo uvrščanje v koledar. rhbi c nekai izjem slovanska imena, med kate-ka, t 0 tudi alpskoslovanska, niso bila svetniš-SlovenT;1 vedina slovanskih imen, ki smo jih stol,
Izvor imen na Slovenskem
OVPn .	'MuvdiiSK.m mitJil, m	jaxx
oletjg0 V drugi polovici 19. in v začetku 20.
nesvetnišk,
sprejeli od drugih slovanskih narodov
a. Med temi so nekatera novejša,
ki so nastala po prevajanju oziroma kalkiranju iz tujih. Vsa ta imena ne spadajo v cerkveni koledar, zaradi tega so vanj uvrščena poleg ustreznih svetniških imen. Ta imena bi bila lahko že vseskozi tudi naša in jih danes sprejemamo kot dediščino naših prednikov. Prav zato ne smemo dovoliti, da bi jih pri uvrščanju v koledar imeli samo za prevode, posnetke tujih svetniških imen. Ponosni moramo biti na to, kar je bilo ali kar je naše, obenem pa trezno kritični in strpni do tujega. Kljub številnim pogodbam in deklaracijam lahko jemljemo kot porazno stanje dejstvo, da velja npr. za Slovence v Italiji še dandanes vpis slovenske oblike imena na anagrafskem uradu za plebiscitarno dejanje. Zadnja leta, ko začenjamo z zamudo vse bolj skrbeti za svoj jezik in svojo kulturo v okviru skupnosti jugoslovanskih narodov in v zamejstvu, je primarnega pomena, da to začnemo tudi pri imenih, ki so del našega jezika, kulture in življenja. Pri doseganju teh ciljev je velikega pomena tudi Leksikon imen, knjiga je nastala na osnovi oddaj na ljubljanskem radiu. V nasprotju z radijskimi oddajami se je avtor Janez Keber v knjigi odločil za obravnavo imen po abecedi iz dveh razlogov. Prvi in glavni razlog je v tem, da je abecedni sistem najbolj enostaven in pregleden za bralca. Drugi razlog pa je, da je obravnava po koledarju dosti manj pregledna in težja zaradi velike konkurence imen za vsak posamezni dan. Znana imena se v koledarju navadno večkrat ponovijo, kar v celoti zmanjšuje število imen v njem. V knjigi je avtor po abecedi obdelal precej več imen, pri tem pa upošteval večino na Slovenskem znanih in uveljavljenih imen, prav tako pa tudi njihove različice.
Najbolj zanesljivo merilo pogostnosti imen so številčni podatki Zavoda za statistiko SRS, ki so bili avtorju na razpolago iz leta 1971 (za vse stalno prijavljene prebivalce v Sloveniji), ter iz leta 1980 (za sto najbolj pogostih imen v Sloveniji). Čeprav ti podatki niso absolutni, vendarle kažejo razmeroma realno in poučno sliko posameznih imen ter številčna razmerja med njimi. Drugi avtorjevi kriteriji so bili še: izpričanost imena v starejših virih, zastopanost
v priimkih in v izimenskem besedju in frazeologiji. Določen pokazatelj uveljavljenosti imen in obenem dejavnik širjenja le-teh na Slovenskem, je tudi število posameznim svetnikom in svetnicam posvečenih cerkva. Pomemben del Keberjevega razlaganja imen je navajanje zapisov v starih listinah in drugih virih. S tem dobi posamezno ime svojo zgodovinsko časovno razsežnost, svoje mesto v zgodovini nekega naroda. Poseben problem so ženska imena, ki so v starejših virih (npr. v urbarjih), zelo redko zapisana. To je posledica neenakopravnega položaja žensk skozi mnoga stoletja. V starih virih so v glavnem zapisana imena žensk višjih slojev, predvsem iz vladarskih rodbin. Enako kot moška se ženska imena zapisujejo šele v matičnih knjigah. Predstavniki človeškega rodu imajo imena že dolga tisočletja. Kdaj, kako in na kateri stopnji razvoja so imena nastala, ni znano. Šele ko se je človeštvo namnožilo in zgradilo velike urbane aglomeracije, je nastala potreba po dodatnem razpoznavnem znaku, ki je bil najprej vzdevek. Ko so vzdevki in ostala poimenovanja postali dedni, so bili to že priimki. Proces nastajanja priimkov je trajal več stoletij: v Italiji se priimki pojavijo v 9. stoletju, v Rusiji ter skandinavskih deželah pa so dobili priimke šele konec 18. ali celo v 19. stoletju. Zaradi bližine Italije so se priimki na našem ozemlju začeli že relativno zgodaj. Tako lahko govorimo o začetkih že v 13. stoletju, v 16. stol. pa so bili že splošno razširjeni, čeprav so bili uzakonjeni šele s patentom Jožefa II. leta 1780. Na podeželju so imela na slovenskem ozemlju velik pomen hišna imena, ki se imenujejo še domača ali vulgarna imena (v matičnih knjigah: vulgo). To so imena, ki se držijo hiše, kmetije, domačije.
Če želimo nekoliko globlje razumeti in spoznati vlogo imen, ne moremo mimo simbolike imen. Ta izvira iz svetopisemskega izročila, hkrati pa jo dopolnjujejo kulture z Vzhoda, kot so kitajska, indijska, egipčanska, muslimanska in nekatere staroevropske. Ime (latinsko no-men, grško onoma) v kulturah Vzhoda, enako v svetopisemski tradiciji, ni bilo samo zunanja oznaka za osebo ah predmet, njun znak raspoz-navanja ali zgolj oštevilčenje, ampak izraz
same njune biti. Verovanje v moč imena ni značilno samo za Kitajce, stare Egipčane in Žide. Je značilno tudi za prvobitno miselnost. Poznati ime, izgovarjati ga pravilno, pomeni imeti moč nad bitjem ali predmetom. Pri Keltih je bilo ime tesno povezano z versko, družbeno vlogo nosilca. Ime neke osebe, naroda, mesta je vedno izbral druid, ki je upošteval kakšno posebnost v zvezi z njim. Tudi v Galiji in na Irskem je mnogo teoforičnih, t.j. z božjim imenom povezanih imen. Keltska tradicija v zgodnji dobi vedno nakazuje resnično ekvivalentnost med imenom osebe in njenimi verskimi in družbenimi funkcijami oziroma med njegovim izgledom ali obnašanjem. V različnih obdobjih se je zanimanje za posamezna imena spreminjalo. Iz preteklosti velja omeniti dva opaznejša vala v primerjavi z dotedanjimi. Znano je, da so alpski Slovani imeli svoja imena (okrog 400). Po pokristjanjenju Slovencev je ta slovanska imena v več stoletjih izpodrinil val tujih krščanskih imen. Ta krščanska imena so se ščasoma prilagodila slovenskemu jeziku in ostala sestavni del našega imenoslovnega ustroja. Proti koncu 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je prišlo do novega vala slovanskih imen, zlasti ruskih in srbskih. Takšno vračanje k slovanskim imenom je povzročil zlasti odpor proti germanizaciji. Tako so se posebno v mestih pojavila imena Bojan, Boris, Gorazd, Iztok, Ljuba itd.
Dejavnik sosedstva, t.j. prevzemanje imen od sosedov, je na Slovenskem precej opazen. Predstavniki italijanske in madžarske narodnosti, ki živijo v Sloveniji, imajo zagotovljeno z Zakonom o osebnem imenu svoja italijanska in madžarska imena.
V okoljih, kjer živijo, ta imena pogosto prevzemajo tudi drugi nemanjšinski državljani -največkrat prilagojena slovenskemu jeziku. Tako je zlasti na Primorskem in v Prekmurju precej imen italijanskega oziroma madžarskega izvora. Zaradi množične migracije iz drugih jugoslovanskih republik je pri nas vse več srbohrvaških in drugih imen, kar je npr. zelo očitno v obalnih mestih, kjer v šolskih imenikih lahko zasledimo tudi do 50% imen, ki so bila v teh krajih prava redkost (npr. Aziza, Amir, Sejfulah ipd.). Zanimivo bi bilo vedeti, kako je z imeni Slovencev, ki živijo v zamejstvu. Janez Keber navaja naj novejšo anketo o imenih dijakov vseh letošnjih tretjih in četrtih razredov na vseh štirih tržaških šolah. Po njej je imelo slovenska imena 56,52% anketirancev.
SLAVKO GABERC
Sodobna znanost dolguje marsikaj nacističnim raziskovalcem
oročilo ima ton znanstvene od-j maknjenosti in neprizadetos-ti. »Ob vstopu v ledeno vodo -L se telo trese. Bolečine na vratu in zatilniku so zelo močne. Po petih ali desetih minutah bolečine nekoliko popustijo. Mišice postopno otrdijo in človek govori s težavo. Opazne so hude težave pri dihanju, pri mnogih ljudeh se opazi- izdatno izločanje pene iz ust. Pena se pojavi, ko je notranja temperatura telesa med 35 in 32 stopinjami C. Pri 31 stopinjah ljudje postopno izgubljajo zavest. Ni se več mogoče pogovarjati z njimi, ker jih obhaja dremavica. Zenice se razširijo, moda pa "skoraj zginejo v trebušno votlino. Po sedemdesetih do devetdesetih minutah ledene kopeli notranja temperatura telesa zdrkne na 29,5 stopinje C...
Ohladitvi je sledila faza obujanja in oživljanja. Raziskovalci so preizkusili najrazličnejše metode: od »živalske toplote« (običajno je bil to objem gole ženske) do drgnjenja z brisačami in odejami, od alkoholnih pijač do tople kopeli. Kaže, da je bila prav metoda tople kopeli najuspešnejša, medtem ko ostale niso bile zelo učinkovite, kot dokazuje dejstvo, da je kar precej ljudi med poskusi umrlo.
Citiran odstavek in povzeti zaključki so del obsežne študije, ki jo je v začetku štiridesetih let vodil v koncentracijskem taborišču Dachau nemški zdravnik dr. Sigmund Ras-cher. Njegovo študijo, pravzaprav zelo podrobno poročilo o tej študiji, ki ga je takoj po vojni ameriški major Leo Alexander poslal nadrejenim v VVashington, so pred nedavnim objavili v ZDA. In takoj je bil ogenj v strehi. Predvsem zato, ker je raziskovalec dr. Robert Pozos, ki je poročilo odkril in ga objavil, dejal, da so podatki, ki so jih zbrali nacisti, edini na svetu o tem, kako zmrznitev vpliva na človeško telo. Dr. Pozos je, sicer posredno, priznal, da so bile raziskave nacističnih zdravnikov koristne.
Izjava je bila nedvomno šokantna, saj so bili nacistični zdravniški poskusi v lagerjih obsojeni kot zločin proti človeštvu, zdravnik Josef Men-gele pa je bil proglašen za vojnega zločinca in je postal simbol znanstvenika, ki je izdal znanost in prodal dušo vragu. General Telford Taylor, ki je bil javni tožilec na procesu proti nacističnim zločincem v Nurenber-gu, je v utemeljitvi obtožnice med drugim izjavil, da »ti poskusi niso dali nobenih rezultatov, ki bi jih lahko uprabljala medicina omikanih držav«. Odtlej so znanstveniki »omikanih držav« uradno vselej zastopali isto stališče: moralno neopravičljivi poskusi so tudi znanstveno zgrešeni poskusi.
V praksi pa so ravnali kot kaže, povsem drugače. V ZDA so v vsaj 45 znanstvenih publikacijah uporabili Rascherjeve podatke (sicer niso citirali ne vira ne metode dela), prav tako uporabljajo te podatke v Veliki Britaniji in v skandinavskih državah. »In to je bistvo problema,« je dr. Pozos izjavil tedniku Europeo, »saj ni-
Znanost in tehnologija z okrvavljenimi koreninami
V ZDA in v ZRN je pred kratkim izšlo nekaj študij, ki dokazujejo, da je povojna znanost s pri-dom uporabila izsledke nacističnih raziskovalcev -Ali potreba po inovacijah lahko opravičuje uporabo podatkov, ki so bili zbrani na nemoralen način?
Preveč alibijev za izdajstvo
Svet znanosti v zadnjem času pretresajo ostre polemike. Ali je sploh pojmljivo, da so raziskovalci po vojni uporabili rezultate, ki so jih nacistični znanstveniki dosegli v lagerjih z uporabo svojevrstnih »poskusnih kuncev« - ljudi?
Problem se zastavlja tako brutalno, da se človek zgrozi ob sami misli. In vendar, kot dokazujeta pred nedavnim objavljeno poročilo o raziskavah dr. Sigmunda Rascherja o vplivu mraza na človeško telo ter knjiga Menschenversuche - Wahnsinn und VVirklichkeit, je sodobna znanost marsikdaj uporabila rezultate nacističnih raziskovalcev. Genetsko inženirstvo, spoznanja o načrtovanju rojstev in zdravljenje sterilnosti pa naj bi imeli celo svoje eksperimentalne osnove v poskusih nacističnega ginekologa Carla Clauberga na internirankah taborišča smrti Auschwitz.
In ni samo medicina tista, ki se je okristila z nacistično znanostjo. Spomnimo se le na znanstvenika Vernerja von Brauna, načrtovalca raket V-l in V-2, ki je po vojni bil eden od očetov ameriške kozmonavtike.
Na procesu proti nacističnim zločincem v Niirenber-gu je javni tožilec gen. Telford Taylor v utemeljitvi obtožnice glede dela nacističnih znanstvenikov med drugim poudaril, da »ti poskusi niso dali takih rezultatov, ki bi jih medicina kake omikane države lahko uporabila«. In uradno so »omikane države« ohranile vselej načelno stališče, da so z moralnega vidika nesprejemljivi poskusi tudi z znanstvenega vidika nesprejemljivi in zgrešeni. Praksa pa je bila povsem drugačna.
Zakaj? Tudi zato, ker je svet potreboval te rezultate in dosežke, da bi spodbudil inovatorstvo, prepotrebno povojnemu času in naporom za obnovo. Zatisnil je nos, zamižal je nad virom in podatke s pridom uporabil. To je kruta resnica.
Ob tej resnici se odpira spet vprašanje odgovornosti znanstvenika in morale znanstvenega raziskovanja. O teh dilemah je bil zlasti v povojnih letih velikokrat govor, marsikdo se je vprašal, do kod sme človek, kje so meje njegovega dela. Odkritja in polemike zadnjih tednov dodajajo nekaj novih elementov temu razmišljanju. In ne samo zato, ker opozarjajo na nekatere pozabljene ali manj znane plati nacističnih grozodejstev in zablod-ne ter zločinske ideologije. Smisel teh polemik ni šoki-
rati bralca z grozljivimi podatki iz življenja lagerja-la-boratorija, pač pa opozoriti na dejstvo, da je človek brez prevelikih predsodkov uporabil znanstveno zapuščino teh laboratorijev smrti. In da se izkrivljeno tolmačenje znanosti, še zlasti pa medicine ni končalo z zlomom nacizma in raznih fašizmov. Spomnimo se le, koliko ljudi je danes angažiranih v laboratorijih, ki služijo vojni industriji, na zdravnike, ki delujejo v Pinochetovem Čilu in so delovali v Argentini »desaparesidosov«, na sovjet-kse psihiatre, ki so v Stalinovih časih, in tudi pozneje, zapirali oporečnike v psihiatrične klinike, na zdravnike, ki so sodelovali z ameriško obveščevalno službo Cia pri nemoralnih poskusih, na dejstvo, da nekatere farmacevtske hiše še danes preizkušajo svoja zdravila na prebivalcih najrevnejših predelov sveta, na trgovino s človeškimi organi, na...
Včeraj, danes, morda tudi jutri. Robert Jay Litton je s knjigo Nacistični zdravniki skušal tudi odgovoriti na dve bistveni vprašanji: ali so bili tisti, ki so delali v lagerjih, samo človeške zveri, rojeni delinkventi z usodo začrtano v kromosomih? In kako so postali morilci? Na prvo vprašanje je odgovoril z ugotovitvijo, da so bili -in nekateri so, ker so še živi - normalni ljudje in da je bilo njihovo ravnanje »produkt značilno človeške iznajdljivosti in okrutnosti«. Na drugo pa je odgovoril, da so alibi nacistične ideologije, lažno tolmačena ljubezen do družine in domovine, indoktrinacija kot metodologija koščki mozaika, ki je prispeval k izdajstvu znanosti. Del nemškega zdravniškega sloja je tako omogočil, da so bile zgrajene —- truplo na truplo - gore milijonov in milijonov mrtvih.
Nemci še niso imeli poguma, da bi pogledali v to zrcalo. Italijani tudi zelo radi pozabljajo na fašistično preteklost in na podporo, ki jo je užival režim, in tudi drugod režimi in ljudje radi pozabljajo na svoje okostnjake v omari. Sploh je etiketa človeška zver beg pred stvarnostjo. Ker je človek sposoben izredno visokih dejanj, pa tudi najnizkotnejših podlosti.
Zato se ob polemikah teh dni velja zamisliti, saj je tudi v sodobnem svetu preveč alibijev za izdajstvo poslanstva znanosti.
VOJMIR TAVČAR
hče ni hotel uradno sprejeti teh podatkov. Stvarnost pa je povsem drugačna. Alexandrovo poročilo ni bilo nikoli tajno. Že desetletja prikrito kroži po univerzah in laboratorijih vsega sveta.«
Izsledki dr. Sigmunda Rascherja (čeprav marsikdo danes dvomi v znanstveno točnost njegovih podatkov, ker je zdravnik menda rad prikrojeval eksperimentalne izsledke tako, da so se skladali z njegovimi teorijami) niso edini podatki nacistične znanosti, ki jih še vedno uporabljajo znanstveniki. Lagerji niso bili namreč samo ogromna taborišča smrti, zbirališče sužnjev, ki so v tovarnah skoraj zastonj nadomeščali delavce, ki so bili poslani na fronto. Lagerji so bili tudi rezervoarji tako imenovanega »menschenmaterial« (človeškega materiala), ki so ga znanstveniki upo-
Ali človek sme do koder zmore?
Do kod sme človek? Ali sme vse, kar zmore? Ali gre razvoj znanosti, tehnologije in tehnike vselej vštric z razvojem, demokratizacijo in rastjo družbe? Ali je sploh mogoče uporabljati podatke, ki so bili zbrani na nesprejemljiv, nečlovečki, zločinski način, za nadaljnje raziskave? Ali sla po spoznavanju, ki je vtkana v človeško naravo, lahko opraviči uporabo nekaterih dosežkov?
Taka in podobna vprašanja si zastavlja človek ob prebiranju polemik, ki so izbruhnile v zadnjem času, odkar prihaja vse bolj jasno na dan, da nekateri sodobni dosežki temeljijo tudi na krvavi znanstveni zapuščini nacističnih raziskovalcev in na njihovem delu v pošastnih laboratorjih smrti, lagerjih. Zgodovinar medicine Karl Heinz Roth, ki je napisal uvod v knjigo Menschenversuche - Wahnsinn und Wirklichkeit (Poskusi na ljudeh -Blaznost in stvarnost), pravi, da je prebiranje esejev o nacističnem raziskovalnem delu in o poznejši uporabi
njihovih izsledkov pretresljivo, pisatelj Ralph Giordano pa je v recenziji za Die Zeit dodal, da je branje moreče in včasih celo nevzdržno.
Kaj pa menijo o tem sodobni znanstveniki? Kaj menijo o tem vprašanju ljudje, ki jim je raziskovanje vsakdanji kruh in ki jim napredek tehnologije in znanja postavlja vsak dan hujše moralne probleme?
Astronomka MARGHERITA HACK, ki je v deželi in v državi znana zaradi svojega znanstvenega dela in družbene angažiranosti, je sledila polemiki, ki se razvija, predvsem po časopisih. V kratkem telefonskem razgovoru je njena prva ugotovitev bila, da je treba takoj razlikovati med tedanjimi poskusi in današnjim genetskim inženirstvom. Poskusi nacističnih zdravnikov so bili nesprejemljivi in neopravičljivi. Vendar je dosežene rezultate mogoče uporabljati, še zlasti, če si znanstvenik prizadeva za napredek in za dobro človeške družbe.
rahljali za svoje raziskovalno delo. Rezultati, ki so jih dosegli, pa sodijo danes v skupno znanstveno premoženje, kar je po eni strani presunljivo, po drugi pa skoraj neizogibno. Se bolj presunljivo pa je dejstvo, da imajo tudi nekatere najsodobnejše tehnologije, kot je na primer genetsko inženirstvo, svoje eksperimentalne temelje prav v poskusih, ki so jih nacistični raziskovalci neusmiljeno vodili v koncentracijskih taboriščih. In iz istih raziskav izhajajo, kot kaže, tudi temeljna spoznanja o mehanizmih reprodukcije.
Tako trdijo avtorji knjige Menschenversuche - VVahnsinn und VVirklichkeit (Poizkusi na ljudeh - Blaznost in stvarnost), ki je pred nedavnim izšla v ZR Nemčiji. Kot ugotavljajo avtorji, katerih delo je koordiniral Rainer Osnowski, je znanstveno raziskovanje v zgodovini slonelo tudi.
Kaj bi imeli od tega, se vprašuje Margherita Hack, če bi rezultate, ki so bili doseženi na nesprejemljiv in barbarski način, odvrgli, če jih ne bi upoštevali? Žal so bila barbarska dejanja že zagrešena. In tudi če nacističnih rezultatov ne upoštevamo, nacističnih žrtev ne bomo obudili k življenju. Nasprotno, če podatke uporabimo v korist človeški skupnosti, žrtve nacizma niso umrle zaman. In morda se lahko s tem tudi odkupimo zaradi zagrešenega barbarstva.
In vendar se danes veliko govori o moralni odgovornosti znanstvenika...
Margherita Hack je zelo jasna. Cilj znanosti je spoznavanje stvarnosti, ki nas obdaja. Drugo vprašanje je, kako države in vlade uporabljajo dosežke znanosti. Znanost ni ne dobro ne zlo, postane dobro ali zlo glede na to, kako jo uporabljamo. In genetsko inženirstvo ima kot vse znanosti negativne in pozitivne plati, čeprav imajo znanstveniki, ki delajo na tem področju, hude moralne probleme, ki jih na primer astronom nima.
Tudi PAOLO BUDINICH nima dvomov. Nekaj je znanost, nekaj čisto drugega uporaba znanstvenih dosežkov. Zelje po spoznavanju ni mogoče ustaviti. Z odkritjem teorije relativnosti je Albert Einstein postavil enega od temeljev za dojemanje atomske, sestave materije in s tem tudi za gradnjo atomske bombe. Vendar zaradi tega Einsteinu ne moremo pripisati odgovornosti za pokol v Hirošimi.
na poskusih na ljudeh, šele v drugi četrtini dvajsetega stoletja pa je v osrčju stare Evrope, obsedenem od nacističnih blodenj, to postalo vsakodnevna praksa. In obilica »človeškega materiala« v lagerjih je omogočala znanstvenikom »nemoteno in obsežno delo«.
Nacistični raziskovalci v taboriščih niso preizkušali samo, kako vpliva mraz na človeško telo. Preizkušali so tudi najrazličnejša zdravila, da bi ugotovili optimalne doze, preizkušali
so učinke strupenih plinov in učinkovitost protistrupov, preizkušali so presaditev kosti. In naredili so prve korake v genetskem inženirstvu ter v tehnologiji reprodukcije, kot ug° tavlja izvedenka Heidrun Kaupen Haas. Osrednja figura v tem nečed nem poslu je bil ginekolog Carl Cia uberg, ki je bil v. službi v Auschwit zu. Ker je razpolagal s preparati farmacevtske hiše Schering in s skoraj neomejenim številom internirank, je Clauberg dosegel vidne rezultate tako na področju sterilizacije kot tudi zdravljenja neplodnosti. Taka raziskava je bila povsem v skladu z nacističnim geslom »zdraviti in uničiti«, ki je temeljilo na Hitlerjevem zločinskem prepričanju, da je treba po eni strani dvigniti rodnost tistih, ki so »vredni, da živijo na Zemlji«, P° drugi pa preprečiti možnost razmnoževanja manjvrednih. Kaže, da sloni ravno na teh nečloveških izkušnjah znanstvena osnova sodobne tehnologije načrtovanja rojstev in zdravljenja neplodnosti. Clauberg je bil P° svoje pionir in napredek biologi]6 mu dolguje veliko. Sprejemljivost njegovih metod je sicer zelo vprašljiva, marsikdo pa si očitno ni postavo tega problema.
Predvsem si ga po vojni niso postavili zavezniki. Ne glede na metode, 5 katerimi so nacistični raziskovalci dosegli določene rezultate, so jih zavezniki tolmačili kot neke vrste vojni plen in oddolžitev za povzročeno škodo. Ta je dal nov impulz tistim inovacijam, ki so bile povojnemu obdobju izredno potrebne.
Takoj po koncu vojne se je začel pravi lov na nacistične znanstvenike,
in to na vseh področjih. Samo v ZDA so po vojni odvedli 765 nemških znanstvenikov, medtem ko ni znano, koliko si jih je zagotovila Sovjetska
Ostaja odprto temeljno moralno vprašanje: ali je mogoče na eni stran obsoditi zločinsko ideologijo, kot J bila nacistična, obenem se pa okoriš^
titi z dosežki njenih znanstvenike^
Morda, kot je ugotovil Karl Heh^ Roth v predgovoru knjige Menscheb versuche, znanstveni napredek nim nič skupnega z napredkom in rast] družbe.
V. T.
Povsem drugačnega mnenja, vendar nič manj kategoričen, je dr. ANTON TRSTENJAK. Raziskave nacističnih znanstvenikov so bile naravnost zločinske. Zato je nemoralno posluževati se njihovih izsledkov. Dvojna morala tudi v znanosti ni sprejemljiva.
Do kod pa sme znanstvenik? Tudi v tem pogledu je dr. Trstenjak jasen: Sodobni znanstvenik mora imeti pred očmi predvsem to, do kod sme, kajti danes znanstvenik zmore več od tega, kar sme.
Sociolog DARKO BRATINA pa poudarja, da je danes, ravno zaradi možnosti, ki jih nudi tehnologija, nujno, da znanstvenik zbira podatke in dela na podlagi jasnih moralnih in etičnih načel. V nasprotnem primeru bi lahko
Ob naslovu »Doktor
Auschwitz«
Josef Meng6le’ ob strani pa merjenje učinkov zmrzovanja človeško telo nekem
nacističnem lagerju
kaj kmalu prišli do tega, da bi človeštvo v subjekte in objekte. [e. stveniki pa morajo v prvi oseD,0rN( vzeti odgovornost za lastno de ^g{lj se mogoče sklicevati na bolj ai demokratični sistem oblasti.	d°'
Znanstveniki, ki prestopijo m voljenega, so še ljudje?	,ua k°
Krutost je veliko bolj člove „arJiO pa živalska značilnost, meni Bratina. Etolognn je jasno P° :vnoSn da imajo živali v svoji agre	o■
jasen in točno določen ritual P^ jak' veku pa to ne velja, saj je Cio	jrep-
ko angel, obenem pa tudi tiaaksuei},a nologija in znanost pa oba 6	edl<]0.
močno potencirata. In edini 1	’ {0 m
pravilo, ki lahko pomaga, le uveljavljeno načelo ne ubijal- y f.
Smučanje: sestavili nov program tekmovanja za SP
Veleslaloma v Kranjski gori ne bo
KRANJSKA GORA — Veleslalom Za svetovni smučarski pokal, ki bi mo-tal biti v petek v Kranjski gori, so za-radi neugodnih vremenskih razmer dokončno odpovedali. V okviru 18. tekmovanja za Pokal Vitranc bo tako v Kranjski gori samo slalom, ki bo v s°boto, 17. t. m. Proga za slalom je po sporočilu organizatorjev že pripravljeni Iz Kranjske gore so včeraj tudi jato imena jugoslovanskih tekmoval-Cev' ki bodo nastopili na sobotnem slalomu. To so Grega Benedik, Rok etrovič, Robert Žan, Klemen Bergant, Urban Planinšek in Sašo Grilc. Tomaž Uižman in Sašo Robič pa se bosta v ein času pomerila na preizkušnji za evropski pokal v Obereggnu. Najbolj-s* jugoslovanski slalomisti se za na-|°P na Pokalu Vitranc pripravljajo na lezi v Podkorenu. Na skupnem tre-‘Uugu so se jim pridružili Japonec Ujkabe, Zahodni Nemec Bittner ter Norvežana Jagge in Furuseth. Po be-edah trenerja Šparovca, je forma jugoslovanskih reprezentantov v vzpo-u, kar je prišlo do izraza tudi na za-juiji tekmi v Madonni di Campiglio. tav zato z optimizmom pričakujejo astop v Kranjski gori.
Medtem je predsednik organizacij-Jtoga odbora za svetovni pokal Eich emez javil, da bodo odloženi velesla-om v Kranjski gori nadomestili s tek-®0' ki bo 18. januarja prihodnjega leta Adelbodnu ali pa celo marca na Ja-Ponskem, po svetovnem smučarskem Prvenstvu v Koloradu.
Organizacijski odbor svetovnega Oiučarskega pokala je nadalje sklenil, a bodo čimprej organizirali dva spus-
Zahodni Nemec Armin Bittner (levo) že pridno vadi v Kranjski gori. Na sliki (AP) vidimo Bittnerja, ki čestita Avstrijcu Michaelu Tritscherju, ki je na nedeljskem slalomu v Madonni di Campiglio zasedel 3. mesto, medtem ko je
sam pristal na četrtem.
ta, ki sta odpadla v letoviščarskem kraju Las Lenas zaradi pomanjkanja snega. Prvi bo že 6. januarja v Gar-misch-Partenkirchnu, drugi pa v Kit-zbuehlu 14. januarja.
Novi koledar je tako naslednji: 17. decembra: Kranjska gora - slalom; 21.-22. decembra: S. Anton (Av.) - smuk,
slalom; 6., 7. in 8. januarja 1989: Gar-misch-Partenkirchen (ZRN) - dva smuka in superveleslalom; 13., 14. in 15. januar: Kitzbuehl (Av.) - dva smuka, slalom in kombinacija; 17., 18. januar: Adelboden (Švi.) dva veleslaloma; 21., 22. januar: Wengen (Švi.) - smuk, slalom in kombinacija.
Smučarski teki: na Voglu za SP
Danes tek na 30 km
BOHINJSKA BISTRICA — Danes bo na Voglu drugo tekmovanje za svetovni pokal v smučarskih tekih. Na programu je namreč s pričetkom ob 10. uri tek na 30 kilometrov v prostem stilu. Proga je bila izbrana iz rezerve, saj bi morali prvotno tekmovati drugje, vendar pa je bilo premalo snega.
Nova proga na Voglu je dolga 7,5 km, široka pa 4 m in je po mnenju tekmovalcev še precej težka, čeprav ima nekaj hitrih spustov v nasprotno strmino. Proga je obenem odlično pripravljena in je dobro vzdržala včerajšnji trening brez omejitev.
Prvi tekmovalci so prispeli v Bohinjsko Bistrico v ponedeljek, po nekajurni vožnji iz Ramsaua, kraja prve tekme za svetovni pokal, ki se je zaključila s polnim zmagoslavjem švedskih tekačev, ki so favoriti tudi na današnji tekmi. Seveda je največ tekmovalcev iz skandinavskih dežel Švedske, Finske in Norveške, Jugoslavijo pa bodo zastopali Jani Kršinar, Iztok Rajšp, Robert Kerštajn in Roman Klinc. Glavni jugoslovanski adut je Jani Kršinar, ki je na prejšnjem tekmovanju na 15 kilometrov osvojil 34. mesto.
V Bohinju bo nastopila vsa svetovna elita, na čelu katere bo zmagovalec prvega letošnjega tekmovanja za svetovni pokal, Šved Morgen. Prav on in njegov rojak, že štirikratni zmagovalec svetovnega pokala Swan, sta prva favorita današnje tekme.
Do sedaj je bilo v nordijskih disciplinah na sporedu že osem svetovnih
pokalov. Največ^ posameznih uspehov so doslej imeli Švedi (37 zmag), katerim sledijo Norvežani s 15 zmagami, Sovjeti s 14 in Finci s 5.
Prireditelji so za najboljše pripravili lepe nagrade, finančno pa so organizatorje podprle številne slovenske delovne organizacije.
Tenis: Colombo izločen
BOČEN — V četrtfinalu teniškega turnirja v Bocnu je Čehoslovak Mecir s 6:4, 6:4 premagal Italijana Colomba. V polfinalu se bo Mecir pomeril z zmagovalcem srečanja Šmid - Noah. V polfinale se je uvrstil tudi Avstrijec Škof, ki je s 6:4, 6:4 odpravil Čehoslo-vaka VVajdo. V polfinalu se bo Škof srečal z zmagovalcem dvoboja Hlasek - Narducci.
Nogomet: za žrtve potresa
BREMEN — Nemški prvak Werder iz Bremna bo v drugem tednu januarja odigral nogometno tekmo v Armeniji. Izkupiček srečanja bodo namenili žrtvam katastrofalnega potresa, ki je prejšnji teden prizadel to področje.
Zadnja vest
TURIN — Upravni svet nogometnega kluba Torino je včeraj sporočil, da so odslovili trenerja Gigija Radiceja. Mesto Radiceja bo prevzel Claudlo Sala, ki je bil doslej pomožni trener.
Danes in jutri ženski smuk za SP
Figinijeva v izvrstni formi
Michela Figini
MALTENMARK (Avstrija) — Švicarka Het:] a Figini je s svojo formo prese-°sVon tud* opazovalce. Potem ko je Za c,1, Prvo letošnjo tekmo v smuku v Ab°vn* Pokal, je tudi na treningih ri h enmarku, kjer bosta danes in jut-da ;, a smuka, prepričljivo dokazala, 9in ia ^ res težko kdo kos. Na trenin-Vedari °se9*a najboljše čase in je se-rnest0aanes glavna favoritinja za prvo
htev^a v Altenmarku je precej za-doii-flj8, a tudi vremenske razmere so J muhaste, tako da tudi ostale
niso povsem brez možnosti. To še zlasti velja za druge članice švicarske ekipe (VValliserjeva, Oertlijeva, mlada Steinebrunnerj eva). Pozabiti ne gre še na Avstrijke z Wallingerjevo na čelu. Tu so še Sadlederjeva, Gutensohnova, Kronbergerjeva, med Zahodnimi Nemkami pa velja omeniti Stangas-serjevo in Moenselechnerjevo, ki sta se bolje znašli kot rojakinja Gergova.
Najboljši časi tretjega spusta za trening so bili naslednji:
1. Figini (Švi.) 1'33"20; 2. Wallinger (Av.) 1 '33”38; 3. Steinebrunner (Švi.) 1'34"12; 4. Oertli (Švi.) 1'34"2; 5. Kron-berger (Av.) T34'22; 6. Stangassinger (ZRN) 1'34"35; 7. Moensenlechner (ZRN) 1'34"39; 8. Gafner (Švi.) 1'34"41; 9. Walliser (Švi.) 1'34"68; 10. Kirchler (Av.) 1'34"84; 11. Zurbriggen (Švi.) 1'35"00.
Veleslaloma Svetovi in Katjuši Pušnik
Jugoslovanski smučarki Mateja Svet in Katjuša Pušnik sta zmagali na dveh veleslalomih v Avstriji. Svetova je prepričljivo osvojila prvega, na katerem je prehitela domačinko Salven-moserjevo, rojakinjo Pušnikovo in Kanadčanko Lakasovo. V drugem veleslalomu, na katerem Svetova ni nastopila, pa se je uveljavila Pušnikova pred Salvenmoserjevo in Kindlejevo.
V Pampeagu McGrath
Včerajšnji slalom FIS, ki je bil v Pampeagu pri Trentu v Val di Fiem-me, je osvojil Američan Felix McGrath, ki je zmagal na podobnem tekmovanju pred dvema letoma. Drugi je bil Italijan Roger Pramotton, tretji pa njegov rojak Robert Ormsby.
Košarka: pokal pokalnih prvakov
Cibona razočarala
RIM — Včerajšnji tekmi 2. kola četrtfinalnega dela košarkarskega pokala pokalnih prvakov se za italijanskega in jugoslovanskega predstavnika nista najbolje končali. Če je bil sicer poraz Snaidera iz Caserte v gosteh pri Real Madridu pričakovan, je dosti manj pričakovan spodrsljaj zagrebške Gibone na lastnem igrišču proti sovjetskemu Žaljgirisu. Zagrebčani so namreč že vodili z 91:66 (v 31. minuti) in v dvorani so gledalci že začeli slaviti zmago. Dotlej je Franjo Arapovič odlično pazil na Arvida Sabonisa, ki ga je trener Garastas poklical na klop in srečo poskusil z nižjimi igralci. Zagrebčanom pa so začele pohajati moči in z njimi koncentracija, napake so se vrstile kot za stavo (11 zaporednih zgrešenih prostih metov, izgubljene žoge) in nasprotniki so začeli nižati zaostanek ter v 38. minuti prvič povedli (100:99). Tedaj se je razigral še Sabonis in tekme je bilo konec. Za Ci-
bono sta največ košev dosegla Petrovič (34), Arapovič (27), Cvijetičanin (14) in Šunara (11), pri Šovjetih pa so bili najuspešnejši Kurtinaitis (23), Ho-mičius (19) ter Sabonis in Jovajša (po 18).
Izidi včerajšnjih tekem:
SKUPINA A: Hapoel Galil Helion (Izr.) - Cholet (Fr.) 87:78; Real Madrid (Šp.) - Snaidero Caserta (It.) 109:92.
SKUPINA B: Steiner Bayreuth (ZRN) - AEK Atene (Gr.) 89:67; Cibona Zagreb (Jug.) - Žaljgiris (SZ) 101:104.
Preizkusili nov lamborghini
MISANO ADRIATICO (Forli) — Na avtomobilu lola so včeraj preizkusili nov motor lamborghini, za katerega je načrt izdelal Mauro Forghieri, ki je več let delal pri Ferrariju. Za volanom je včeraj bil Philippe Alliot. Vse poskuse opravljajo v strogi tajnosti, tako da ni nobenih podatkov o tem, kako so se obnesli.
V nedeljo v Trstu turnir v vaterpolu
TRST — V nedeljo bo v Trstu zanimiv turnir v vaterpolu, na katerem bosta nastopili ekipi Primorja z Reke in moštvo Opatije ter domači ekipi Triestine in Edere.
Atletika: huda kazen za Jenkinsa
SAN DIEGO (ZDA) — Bivšega angleškega atleta Davida Jenkinsa so obsodili kar na sedem let zapora, ker je z neko mestno tolpo prodajal ana-bolike.
Jenkins, ki je star 36 let, je bil evropski prvak leta 1971 na 400 m in je osvojil tudi srebrno kolajno z britansko štafeto 4x400 m leta 1972 v Mun-chnu.
Boksar U. Sacco se vrača v zapor
BUENOS AIRES — Argentinski boksar Ubaldo Sacco, bivši svetovni prvak welter junior kategorije (verzija WBA), se je raje vrnil v zapor, kot da bi ostal v poboljševalnici. Zaradi uživanja mamil je Sacco že več let presedel v zaporu. Izjavil pa je, da že leto dni ne jemlje droge in da se celo misli vrniti na ring.
Nogomet: kandidati za špansko reprezentanco
MADRID — Zvezni trener španske nogometne reprezentance Luis Suarez je izbral nogometaše za kvalifikacijsko srečanje za svetovno prvenstvo leta 1990 proti Severni Irski. Tekma bo 21. t. m. v Sevilli.
Sklicani reprezentanti pa so: Zubi-zareta, Ablanedo, Chendo, Gorriz, Ser-na, Flores, Jimenez, Andrinua, Begui-ristain, Fernandez, Martin Vasguez, Gonzalez, Salinas, Butragueno, Ramon Vazguez, Sanchez.
Nagrada tudi za Juventino
V sejni dvorani goriške Pokrajine so v ponedeljek zvečer na pobudo pokrajinskega odbora CONI podelili priznanja najbolj zaslužnim športnim delavcem, atletom in društvom, ki so se izkazali v lanski sezoni. Med nagrajenimi skupinami je tudi štandreška Juventina, ki je v lanski sezoni napredovala v 2. amatersko ligo, obenem pa se je aktivno posvetila tudi mladinskemu sektorju.
Pred slovesno podelitvijo je predsednik pokrajinskega odbora CONI Elvio Ferigo podčrtal pomembnost športnega udejstvovanja, še posebno v času, ko družbena morala izgublja na vrednosti. O samem pomenu športa, kot neobhodnega elementa v današnji družbi, so spregovorili še predsednik pokrajine Crisci, goriški župan Scarano ter deželni predsednik CONI Cristiani.
Ob nagradah CONI so podelili tudi zvezde za zasluge na športnem področju (Rekreacijsko društvo Torriana iz Gradišča, Mauro Lugnan in Giordano Gergolet) ter medaljo za atletske zasluge (Angelo Gilardi).
o^NI KLUB BOR PVr t,9 c*ane. da je urnik srečanja s nji: 0i. °Rer v s°boto, 17. t. m., nasled-pri » uri zbirališče pred bazenom 18. Uri s ,ni- ob 17.30 razplavanje, ob 1 zacetek tekmovanja.
SPdt
TlVov og,led društvenih diapozi-
ki jih , z letošnjih društvenih izletov, Dau. 1 zbral in uredil ZVONKO VI-
•n., obŽa,bnn° sreoanje bo v četrtek, 15. t. Trstu ...v Gregorčičevi dvorani v ^abljenii SV’ Frančiška 20, 2. nad.).
*£„s,8vENAh
llavtičnern soboto’ 17- decembra, na skem m sedežu društva - v Miramar-Stvem cv?redu št- 32 - ob 20. uri v
Zb°R s .fi ilc.®niu izredni občni
j bodečim dnevnim redom:
?a nianlT g/?dnia Parkirnega skladišča cho kr}.j tekmovalna plovila in finan-razn0. ,e’ 2- razprava in volitve; 3.
4*;evin
h-^ovanie Vu nadaljuje vpisovanje !"«U. c J® v Bovcu in smučanje na K u.r. Infn,” .-dnevnega paketa 260.0
S	III	obvestila	1	naše šesterke v mladinskih prvenstvih
UNDER18 ŽENSKE
AGOREST - VILLACHER BIER
0:3 (4:15, 4:15, 2:15)
AGOREST: Braini, Krašček, Pavšič, Grillo, Pavlin, Tabaj, Fajt.
Naša dekleta so že od vsega začetka morala priznati premoč vodeče postave v tem prvenstvu, ki nastopa kar s 5 igralkami, ki igrajo v C-2 ligi. Kljub temu pa bi Prinčičeve varovanke lahko pokazale večjo zagrizenost in zbrale kakšno točko več. Povejmo namreč, da so v prvem delu proti isti ekipi klonile šele v 5. setu. (jo)
UNDER 18 MOŠKI
S. LUIGI - SOČA ČERIMPEX
2:3 (9:15, 8:15, 16:14, 15:11, 5:15)
_ SOČA CERIMPEK: P. Černič, Cotič, Čaudek, Tomšič, Klede, Dornik, Ter-pin, Pellegrin.
Po skoraj dvournem boju so igralci Soče strli odpor S. Luigija in ga tako dohiteli na 2. mestu razpredelnice. V začetku je kazalo, da bo za Sovodenj-ce srečanje le gola formalnost, saj so prva dva niza osvojili brez večjih težav. Tudi v začetku tretjega seta so vodili, nakar pa so precej popustili in izgubili potrebno zbranost, kar jih je stalo tudi 4. set. V tie-breaku so Jela-vičevi varovanci zaigrali zelo dobro in
povsem nadigrali nasprotnika. Ob tem gre povedati, da so nastopili trije odbojkarji, ki niso še dopolnili 16. leta starosti (Dornik, Terpin in Klede), sam Pellegrin pa je še za leto dni mlajši. (Erika Černič)
GRADO - VAL NAŠ PRAPOR IMSA
0:3 (0:15, 6:15, 4:15)
VAL NAŠ PRAPOR IMSA: Florenin, Juretič, A. in M. Feri, Petejan, Šuligoj, Makuc.
Sicer zdesetkana postava Vala Našega prapora IMSA je brez vsake težave zmagala sredi Gradeža in po porazu S. Luigija proti Soči še utrdila svoj vodilni položaj na lestvici. Gostje, ki so v glavnem nastopili z rezervnimi igralci, so že v prvem setu, ko domači niso zbrali niti točke, jasno potrdili svojo premoč.
UNDER 16 ŽENSKE
SOČA ČERIMPEX - FOSSALON
3:0 (15:5, 15:10, 15:1)
SOČA: E., S., A. in M. Černič, Tuniz, Devetak, Florenin, Princi.
Nastop Soče proti Fossalonu je bil le rutinskega značaja. Nasprotnice slovenskih odbojkaric so bile namreč prešibke, da bi lahko enakovredno kljubovale domačinkam, ki so vseskozi gospodarile na igrišču, kar je jasno že iz samega rezultata. (E. Č.)
Zastoj Brežank po dobrem startu
Medtem ko je mladinsko odbojkarsko prvenstvo under 18 na Tržaškem končano (novi prvak je CUS), je tekmovanje pri mladinkah šele na polovici poti. Po 8 kolih oziroma prvem delu prvenstva vodi OMA Mobili San Giusto s 16 točkami in je še edina nepremagana ekipa. Sledijo slovenske šesterke Sloga Koimpex, Bor Friulexport in Sokol Indules, ki imajo 4 točke manj. Zastopnice Brega Agrar (na sliki) so po treh zaporednih porazih zdrknile z 2. na 4. mesto (sedaj imajo 8 točk). Ostale štiri italijanske šesterke so občutno slabše.
naši košarkarji v mladinskih prvenstvih - naši košarkarji v mladinskih prvenstvih^
Med deželnimi kadeti borovci in sokolovci praznih rok - Poletovi naraščajniki enakovredni nasprotnikom le en polčas - Visoka zmaga Borovih dečkov
DEŽELNI MLADINCI
CICIBONA-STEFANEL 66:113 (32:50)
CICIBONA: Turk 6 (2:2), Simonič 8, Race 7 (1:4), Ceccho 8, Gašperini 4, Bogateč 6 (3:6), Birsa 15 (3:4), Pertot 12 (2:2). Tri točke: Simonič 2, Pertot 2, Bogateč 1, Race 2.
Proti nespornemu favoritu tega prvenstva Stefanelu so naši visoko izgubili.
Cicibonaši so se sicer v prvem polčasu dobro upirali nasprotniku, nakar je prišla na dan premoč gostov in visok poraz je bil tu.
Če upoštevamo, da so naši nastopili z okrnjeno postavo, lahko ocenimo njihov nastop kot pozitiven.
(R. Simonič)
LESTVICA: Stefanel 12; Saba, Ala-barda in Intrer 1904 10; Libertas A 8; Motonavale 6; Cicibona in Latte Carso 4; Sokol in CG1 Milje 2; Libertas B 0.
DRŽAVNI KADETI
SKUPINA A JADRAN FARGO -BREG ADRIATHERM 110:56 (67:26)
JADRAN FARGO: Arena 30 (0:1), Bajc 8, Daneu 3 (1:2), Crisma 18, Prešel 2, Sterni 28 (0:5), Sosič 9 (1:3), Ažman 10, Doles 2, Gherli.
BREG ADRIATHERM: Schiulaz 6 (3:6), Pavlica 21 (4:4), Simonič 13 (4:4), Starec 5 (1:2), Corva, Škabar 2 (0:1), Ru-deš, Pettirosso 2 (0:2), Gombač 4, Bandi 3 (1:1).
TRI TOČKE: Simonič, Pavlica, Schiulaz po 1.
V Nabrežini je bil na sporedu slovenski derbi med jadranovci in Brežani. Premoč Jadrana je bila očitna že iz
Deželni kadeti: Bor Radenska
štiri osebne napake. Če bi sokolovci nastopili v popolni postavi s Kapunom in z Gabrovcem, bi lahko zmagali.
Končno je svoj krstni nastop v prvenstvu opravil tudi Samo Pertot, ki je bil s 26 točkami najboljši strelec v vrstah Sokola. (A. Pertot)
LESTVICA: Saba 8; Don Bosco, Latte Carso in Motonavale 6; Inter 1904 in Ferroviario 4; Ricreatori in Santos 2; Bor in Sokol 0.
NARAŠČAJNIKI
POLET - LIBERTAS 69:109 (30:46)
POLET: Marucelli 2, Hmeljak 4, Gruden 35, Rauber 20, Argiolas 4, Možina 4, Križman.
• Latte Carso
Naraščajniki: Ricreatori - Polet
Državni kadeti: Jadran Farco - EIectrolux Pordenon
Državni kadeti: Kontovel Electronic Shop - Valvasone
Glede na zdesetkano postavo so po-letovci predvsem v prvem polčasu igrali zelo dobro in požrtvovalno. V nadaljevanju pa so bili preutrujeni, da bi lahko nasprotnikom nudili zadovoljiv odpor in tako niso mogli preprečiti visokega poraza.
Škoda, kajti če bi poletovci nastopili v popolni postavi, bi se lahko povsem enakovredno borili z gosti.
(A. Granier)
LESTVICA: Don Bosco 14; Latte Carso in Stefanel 10; Kontovel Techna in Ricreatori 8; Bor Indules, Tecnoluce in Libertas 6; Polet in Inter 1904 2; In-termuggia 0.
DEČKI
BOR INDULES - LIBERTAS 116:48
(48:17)
BOR INDULES: Ferluga 4, Gallopin 14 (2:3), Grbec 6 (0:1), Samec 16 (2:3),
Giacomini 8 (0:2), Calzi 7 (1:2), Zupin 16 j0:l), Porporati 45 (5:9).
Že iz rezultata je razvidno, da borovci niso imeli velikih težav proti skromni ekipi Libertasa. Vsi naši predstavniki so dobro igrali, predvem pa se je izkazal Porporati. (Saša)
RICREATORI - POLET 120:64 (49:36)
POLET: Braini 2, Pro 4, Clarich 14 (0:2), Vaupetič 20 (4:8), Vidali 10 (0:2), Tretjak, Gerli, Vatta 14 (2:6).
Čeprav so poletovci visoko izgubili proti premočnemu Ricreatoriju, pa so gotovo odigrali najboljšo tekmo v tem prvenstvu. Predvsem v prvem polčasu so se naši enakovredno borili z domačini, v nadaljevanju pa so igralci Ric-reatorija uveljavili svojo tehnično in taktično znanje ter visoko zmagali.
Tokrat velja pohvaliti vso Poletov ekipo, Aljaž Vaupetič pa je bil n® dvomno najboljši v vrstah naših. lA' Granier)
POGGI A -	n,
KONTOVEL TECHNA114:39 (54:2«)
KONTOVEL TECHNA: Colja.J* Spadoni 6, Križman 2, Emili 10 P-")' Danieli, Cingerla 2, Budin 13 (nJ)" Černe 4.
Proti še nepremaganemu moštv Poggi A tudi Kontovelci niso mog ^ ničesar. Domačini so se namreč izk1 zali za zelo homogeno in dobro prl pravljeno ekipo, proti kateri tudi vel ka požrtvovalnost naših je bila zaman-(M. R.)	•
LESTVICA: Poggi A 14; Ricreatori in Don Bosco 12; Kontovel Techna 1 Latte Carso A 8; Bor Indules in Libe tas 6; Polet, Poggi B in Scoglietto Latte Carso B in Barcolana 0.
PROPAGANDA
TURNIR LIBERTASA	„Ql
BREG - BOR	49:44 (18:23; 39:J«)
BREG: Kocjančič, Gobbo 8, Cah » Koren 8 (2:3), Tintarelli 4 (0:2), Ming 10 (0:4), Ota 4, Korošic (0:2).	„
BOR: Biagiolini 6, Colja 5 (1:3), gori, Jogan 33 (2:11), Sancin 4 (0:4), šič, Marcon, Požar 2 (0:2).	. &
V slovenskem derbiju tega turni J so Brežani po podaljšku premagali rovce, ki pa so vsi letniki 1977 in za leto mlajši od Bregovih predstavnik Brežani so zadovoljili predvsem 9 de skupinske igre, od borovcev pa $ je predvsem izkazal Jogan, ki je 131 33 točkami tudi najboljši strelec sre nja. (L. Koren)
uvodnih potez. Jadranovci so namreč silovito začeli in nadigrali goste.
V nadaljevanju so jadranovci le igrali bolj umirjeno, proti koncu srečanja pa so Brežani tudi izvedli nekaj lepih akcij. (A. Pavlica)
LESTVICA: Jadran Farco, Soteco in Electrolux 8; Fantoni in Martignacco 6; Latte Carso in Libertas 2; Breg Adri-atherm 0.
SKUPINA B
KONTOVEL TECHNA -
VALVASONE	112:115
LESTVICA: Don Bosco in Stefanel 8; Ricreatori 6; San Benedetto, Cervig-nano in Valvasone 2; Kontovel Techna 0.
DEŽELNI KADETI
BOR - RICREATORI 42:69 (17:39)
BOR: Štubelj, Glavina, Rosso, Martini 7 (1:3), Tavčar 4, K. Furlan, S. Furlan 8, Pregare 13 (1:4), Ferluga, Pregare 2:3.
Borovi kadeti so izgubili proti šibki ekipi. Gostje so zmagali predvsem zaradi dobre conske obrambe, katere borovci niso utegnili premagati. Vseeno pa so naši pokazali napredek in predvsem zrelo so igrali v obrambi.
Od posameznikov je bil Pregare najboljši v napadu, v obrambi pa se je izkazal Ferluga. (R. Ž.)
FERROVIARIO - SOKOL	64:52
(31:22)
SOKOL: S. Pertot 26 (3:6), Regente, Cosma 6, M. Pertot 3 (1:2), Coloni 2, A. Pertot 5, Crevatin 10.
TRI TOČKE: S. Pertot 1, A. Pertot 1. Sokolovci so si s slabo igro v napadu zapravili zmago. Tudi sodnik jim ni bil naklonjen, saj je ob koncu prvega polčasa Martin Crevatin imel že
Karate: pred dnevi v Ferrari
Nepozabna izkušnja za Sergija Štoko
Sergij Štoka (desno) med treningom
Vsak karateist, ki mu je pri srcu tradicija v karateju v stilu shotokan, bi rad sodeloval na znamenitem vsedržavnem tekmovanju za Pokal Shotokan. Tekmovanje se je pred dnevi odvijalo v Ferrari v priredbi I.S.I. in pod pokroviteljstvom občine Ferrara.
Poleg predvidenih tekem, v katah ter v kumiteju so organizatorji priredili mednarodno tekovanje med italijansko reprezentanco ISI ter reprezentanco karateistov iz Slovenije (točneje s Primorske regije).
Pokala Shotokam so se lahko udeležili le karate mojstri, zato se je tudi Štoka udeležil tekme, obenem pa je spremljal slovensko ekipo.
V	jutranjih urah so se pomerili z atleti v katah: v tej panogi je tekmoval tudi Štoka; zaradi zelo ostre konkurence - prisotni so bili tudi evropski in pa svetovni prvaki - pa se naš predstavnik ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje.
V	večernih urah sta se, po končanih tekmovanjih, pomerili reprezentanci Italije in Slovenije v ekipnem kumiteju: razlika v točkah je bila minimalna, v končnem rezultatu pa je slavila zmago italijanska ekipa.
Prijazni gostitelji so vseeno nagradili slovensko ekipo: poklonili so ji pokal za sodelovanje, ter plakete, v spomin na športni dan, ki so ga preživeli v Ferrari, (r.m.)
Namizni tenis: ekipno mladinsko prvenstvo FJK
Pri Krasu niso zadovoljni z rezultati
Na najpomembnejšem deželnem MLADINKE: 1. Fincantieri Trst; 2. lestvici vodijo kar tri ekipe z deseti111* tekmovanju, to je ekipnem mladin- Kras Globtrade: 3. CMM Trst	tnfksmi Kr«	iim sledi
Na najpomembnejšem deželnem tekmovanju, to je ekipnem mladinskem prvenstvu, je Kras Globtrade zasedel prvo mesto med deklicami (Katja Stocca, Jasna Simoneta, Sara Gabri-elli), drugo mesto med mladinkami (Martina Ravbar, Elena Colja) in tri tretja mesta: v kategoriji dečkov (Kristjan Hrovatin, Andrej Šuligoj), med pionirkami (Biserka Simoneta, Monika Radovič) in pri mladincih (Igor in Marjan Milič).
Osvojena mesta niso zadovoljila pričakovanj trenerja Matjaža Šercerja, ki nedvomno najbolj pozna sposobnosti svojih varovancev.
Razočarale so zlasti mladinke, ki bi lahko posegle po prvem mestu, pa niso vložile za to dovolj truda niti borbenosti, hibo pa so imele tudi v igri dvojic. Mladinca Igor in Marjan Milič sta tretje mesto potrdila z zmagama nad ekipama Fincantierija in CMM-ja. Proti slednjemu je delni napredek pokazal Marjan Milič, ki mu je uspelo premagati kakovostnejšega igralca Dondo. Pri pionirkah je Radovičeva dosegala boljše rezultate, Biserka Simoneta pa je pokazala boljšo taktično igro. V kategoriji deklic je Katja Stocca igrala pod svojim nivojem, Jasna Simoneta je presenetila s sproščenostjo pri igri, Sara Gabrielli pa je svojo dolžnost v igri dvojic dobro opravila, čeprav v strahu. Med dečki sta Hrovatin in Šuligoj pokazala napredek, vendar bosta morala še garati na treningih, da bosta konkurenčna. Napake prve preizkušnje bodo lahko krasovi mladinci popravili na drugi pod pogojem seveda, da igrajo z večjo borbenostjo in pustijo strah doma. Uvrstitve ekip F-Jk na prvi preizkušnji v Trstu:
DEČKI: 1. CMM Trst; 2. Sakura Gradež; 3. Kras Globtrade.
DEKLICE: 1. Kras Globtrade; 2. Bor.
PIONIRKE: 1. Chiadino Trst; 2. Bor; 3. Kras Globtrade.
MLADINCI: 1. Lega Nazionale Gorica; 2. Fincantieri »A« Trst; 3. Kras Globtrade.
MLADINKE: 1. Fincantieri Trst; 2. Kras Globtrade; 3. CMM Trst.
MOŠKA C LIGA
V 6. kolu namiznoteniškega prvenstva v C ligi je Kras Globtrade na domačih tleh s 5:2 premagal bocenski Alto Adige B. Krašovci niso imeli večjih težav z nasprotnikovo ekipo, ki ji je doslej uspelo premagati le bolonjski Nettuno z dna lestvice. Boris Stocca je za Kras Globtrade osvojil tri točke, Igor Milič dve točki, Edi Bole pa je izgubil dve tekmi zaradi neuigranosti. Krašovci so se spet pomaknili na »varno« četrto mesto (ekipe od petega do osmega mesta bodo nazadovale v nižjo ligo). Upamo, da ga bodo tudi obdržali do konca prvega dela prvenstva, ker se bodo v zadnjem, sedmem kolu, srečali z zadnjeuvrščenim Cal-tom ali celo posegli više, saj na skupni
lestvici vodijo kar tri ekipe z dese točkami. Kras Globtrade jim sle1 osmimi točkami.
KRAS GLOBTRADE -	,.7
2l:l7>'
ALTO ADIGE B
Milič - Bernardoni 2:0 (21:9,
Bole - Walzl 0:2 (13:21, 16:21); Stoc®j Nava 2:0 (21:19, 21:14); Milič - j 2:0 (21:13, 21:15); Stocca - Bernard ^ 2:1 (18:21, 21:14, 21:17); Bole - Nava ^ (15:21, 21:12, 16:21); Stocca - Walz‘ (21:14, 21:19).	, -
IZIDI 6. KOLA: Kras Globtrao Alto Adige »B« 5:2; Edera Porden ^ CMM Trst 1:5; Fortitudo Bologna .. Calto 5:1; Arsenal Ca' del Bosco -tuno Bologna 5:1.
LESTVICA: Ca' del Bosco, ^ Trst, Fortitudo Bologna 10, Kras 2, trade 8, TT Calto 6, Edera Porden« Nettuno Boloona 0. (J. J.)
Pri Krasu posvečajo najmlajšim veliko pozornost
naši nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih
Negativno kolo naših mladih nogometašev
Najmlajši: Breg visoko premagal Montebello, Primorje pa Sant’Andreo Under 18: Brežani kljub porazu pod vrhom lestvice
UNDER 18
BREG - COSTALUNGA 0:1 (0:1)
. BREG: Palčič, Pitacco, Pečar, San-c!n' Kozina, Prašel, P. Tamaro, Dimi-lllch, Bandi (De Franceschi), Buzzi, M. sniaro, Paiano, Ota.
Čeprav so Brežani igrali cel drugi Polčas v napadu, niso utegnili nadoknaditi gola razlike in so tako doživeli QrUgi poraz na domačih tleh. V prvem Polčasu je bila igra izenačena, a okoli avajsete minute so gostje izkoristili e,1ega izmed redkih napadov in prešli l vodstvo. Od tega trenutka so se režani množično podali v napad ter zadeli prečko. V drugem polčasu se 9ra ni spremenila, Brežani so bili stal-n° v napadu, zamudili so nekaj lepih Priložnosti z Diminichom, Buzzijem in Tamarom. Močna nasprotnikova pPramba je izničila vse priložnosti. r°ti koncu tekme so Brežani zgrešili udi 11-metrovko in so tako poraženi ^Pustili igrišče. (E. B.)
$aN SERGIO - PRIMORJE 3:0 (1:0)
PRIMORJE: Blason, Gregoretti, Stančič, Luksa, Tence, Škabar, Praselli CUc), Umek, Štolfa (Žagar), Trampuš, °tornasetig.
Tržačani so bili boljši in zasluženo lagali proti požrtvovalnim Proseča-k°ni. Na sredini igrišča je bilo preveč Sporazumov in gostje niso uspeli iz-ajati učinkovite igre. Domačini so v Prvem polčasu dosegli zelo lep zade-eR s strelom tik pod prečko. V dru-F6tn polčasu pa so dosegli dva zadet-sa še s prostega strela in v hitri akciji . strelom v kazenskem prostoru, brez a bi gostom uspelo ustvariti kake nežnejše priložnosti. (Š. M.)
VeSNa -
BDile ADRIATICA	0:2 (0:2)
VESNA: Francioli, Denis Švab, Es-P°sito, Babič, Madotto, T. Švab, Sed-. ak. Barilla, Tence, D. Sedmak, Košu-a (v 28. min. d. p. Zorzut)
Vesna je v soboto neumno klonila a domačih tleh. Že res, da so igrali Rr°ti najmočnejši ekipi prvenstva. Ueistv
minutah srečanja, ne opravičuje.
- ;tvo, da so prejeli dva gola v prvih P llh minutah srečanja, ne opravičuje. t^antje so stopili na igrišče nekoncen-
To je vlilo nasprotnikom nove-
Poguma, da so že v uvodnih minu-Polnili domača vrata. Na vsak na-Križani niso obupali, temveč so s ,°Qiogeno igro skušali priti do gola, Prav jim ni uspelo.
l.	vsekakor rezultat ne izpriča stanja, 1® bilo na igrišču, saj so bili igralci 6sne v ostalem delu srečanja kos na-.Ptotnikom. Gostje so predvajali bolj-^ HRo, toda manj učinkovito od do-, acih. Za ekipo Vesne under 18 je to-slat. Prvič igral Barilla, ki trenutno 21 vojaški rok in je v soboto ključno jPomogel neizkušenim soigralcem Izpeljevanju akcij. (Sedmak) n ^tol: Olimpia - Opicina 0:2; Breg -p,, falanga 0:1; CGS - Muggesana 1:1; §. larbola - S. Andrea 1:1; Fortitudo -^ Percaffe 2:1; Montebello - Edile p r' T:l; S. Sergio - Primorje 3:0; Ves-I fcVai Busa 0:2.
do ,?TVICA: Vivai Busa 18; Fortitu-S6 Edile Adr. 16; Muggesana, S.
13- n 15; Breg' CGS 14; Montebell°
Chi GblnPia, Costalunga 12; Vesna, pe arbola 9; Opicina 8; S. Andrea, Su-pZJZ 7, Primorje 4.
Ve* H°dnje KOLO: Primorje -na' Opicina - Breg.
NARAŠČAJNIKI
Eq .
ST~ - S. SERGIO	1:2 (0:0)
BPc LEC ZA brEG: Azzano iti r : Degrassi, Štefančič, Ota, Zu-' IznPelizzari, Grilanc, Rochetti,
Ekipa Primorja under 18
Sancin, Bandi, Azzano, Buzzi (v d. p. Menegon).
Po dolgem času so brežani zaigrali zopet kot vedo, čeprav so jim manjkali nekateri važni igralci. Še vedno igrajo brez vratarja in to se občuti. Vsekakor branilec Degrassi opravlja svojo novo nalogo, kakor najbolje more. Tekma je bila zanimiva, še predvsem v drugem polčasu. V prvem delu tekme so brežani dobro zapirali pot nasprotnikovim napadalcem in ustvarjali nekaj prijetnih akcij. Drugi polčas se je začel še bolje.
Brežani so povedli po osebni akciji, ki jo je Azzano zelo lepo zaključil v vrata. San Sergio se je takoj podal v napad in takoj izenačil. V nadaljevanju so bili brežani še bolj potisnjeni v lastni kazenski prostor. Posledica tega pritiska je bil zadetek in izguba tekme. Pohvalo si zaslužijo Ota in Grilanc. (Buzzi)
IZIDI: Azzurra - Campanelle 1:1; Gi-arizzole - Montebello 1:1; Opicina -Costalunga 0:2; Portuale - Muggesana 2:4; Čampi Elisi - Domio 4:1; Fortitudo - CGS 2:1; Breg - S. Sergio 1:2; Don Bosco - Olimpia 0:8; Zaule - Supercaffe 1:1.
LESTVICA: Supercaffe 25; Zaule Rab. 22; S. Sergio, CGS, Fortitudo, Costalunga 16; Čampi Elisi, Giarizzole 15; Portuale 14; Montebello, Olimpia 13; Muggesana 11; Campanelle, Domio 8, Opicina, Don Bosco 6; Breg, Azzurra 5.
PRIHODNJE KOLO: CGS - Breg.
NAJMLAJŠI
MONTEBELLO - BREG 0:7 (0:5)
STRELCI: Mauri in Fer luga (3), Gro-pazzi (1).
BREG: Rapotec, Poretti, Štrajn, Švab, Lavrica, Kalc, Čuk (v d. p. Bie-kar), Mondo, Mauri, Ferluga, Gropaz-zi.
Brežani so si s to zmago pridobili že 5. zapored par točk, sicer proti skromni ekipi Montebella, ki ni v nedeljo niti enkrat zaskrbela Bregovega vratarja. Že v prvem polčasu so si gostje pridobili zmago s petimi zadetki, tako da so v drugem delu le branili rezultat in še dvakrat zadeli, čeprav so igrali neverjetno slabo. (Luka Š.)
PRIMORJE -
SANT'ANDREA	2:0 (1:0)
PRIMORJE: Franza, Vili Emili, Puntar, Trampuž, Aldo Pahor, Gherbassi, Štolfa, Savi, Gruden, Sardoč, Kristjan Pahor, Mitja Emili, Osi in Regent.
STRELEC: Gruden 2.
Rdečerumeni so dosegli peto zaporedno zmago in sedaj zasedajo peto mesto na lestvici skupaj z Bregom.
Naši so skozi vso tekmo imeli teritorialno premoč, vendar so bili gostje večkrat nevarni s hitrimi protinapadi in parkrat je tudi sodnik spregledal out-side, ki so bili makroskopični. Prvi zadetek je dal Gruden po podaji Štolfe. Prav Gruden in potem Kristjan Pahor bi lahko podvojila. V drugem polčasu so naši podvojili z lepim zadetkom Grudna. Gostje so odločneje pritisnili in parkrat ogrožali Franzova vrata, a slednji je obakrat lepo posegel. (Maxi)
SAN SERGIO -
ZARJA ADRIAIMPEX	2:1
STRELEC: Vremec.
ZARJA ADRIAIMPEK: Plehan, Silli, Castellano, Reja, Krašovec, Umek, Cinti, Renčelj, Blažon, Čok, Vremec, (Pavatič, Kariš, Kralj, Osič).
Zarja je odigrala svojo najboljšo tekmo letošnjega prvenstva. Proti prvemu na lestvici si ni zaslužila poraza ter ni odigrala podrejene vloge. Nasprotno, s čvrsto in avtoritarno obrambo je onesposobila hitre nasprotnikove napadalce in je istočasno z naglimi protinapadi Renčlja, Blasona in Vremca resno ogrozila gostiteljeva vrata. V eni takih akcij je Vremec z glavo dosegel tudi zarjin gol. Tekma se je pri regularnem času zaključila pri stanju 1:1. Sodnik pa je tekmo podaljšal za dobre tri minute in prav v tem času z dvema igralcema v očitnem off sideu je San Sergiu uspelo doseči zmagoviti gol. (M. Ž.)
IZIDI: Zaule - Olimpia 1:1, Giarizzole - Fortitudo 1:1, S. Giovanni - Portuale 3:1, S. Sergio - Zarja 2:1, Domio -CGS 0:3, Campanelle - Triestina 1:1, Montebello-Breg 0:7, Don Bosco - Opicina 6:0, Primorje - S. Andrea 2:0.
LESTVICA: S. Sergio 26; S. Giovanni 24; Portuale 22; CGS 21; Breg, Primorje 15; S. Andrea 13; Triestina, Zaule, Giarizzole 12; Olimpia, Zarja, Campanelle, Fortitudo 11; Domio 5; Montebello 4; Don Bosco 3; Opicina 0.
PRIHODNJE KOLO: Triestina -Breg, Zarja - Domio, Zaule - Primorje.
CSI - najmlajši
ZARJA ADRIAIMPEK -
MONTUZZA	3:2
STRELCI: Hočevar 2, Grgič 1.
ZARJA ADRIAIMPEK: Bellafontana, Križmančič, Jerman, Hočevar, Grgič, Balbi, Marc, Urdih, Ražem.
Z zmago nad solidno Montuzzo je Zarja znatno popravila položaj na lestvici. Skozi vso tekmo je bila boljša od nasprotnika, ki je res zgubil z minimalno razliko, vendar je njegov vratar opravil nekaj izvrstnih posegov in tako preprečil hujši poraz. Malo nesi-
gurna se nam je zdela obrambna vrsta, saj bi z večjo pazljivostjo lahko preprečila oba prejeta zadetka. (M. Ž.)
ZAČETNIKI
Skupina A
PORTUALE-
ZARJA ADRIAIMPEK	1:0
ZARJA ADRIAIMPEK: Poropat, Družina, Ražem, Maks in Devan Grgič, Tence, Umek, Lipovec, Metlika, Hočevar, Jurinčič, Denis Pussini, Pos-sega.
Po dobrem začetku v prvem delu prvenstva sedaj zarjinim začetnikom ne gre in ne gre od rok ali bolje od nog. Tudi proti povprečnemu Portua-leju so zarjani morali poraženi z igrišča. Vendar izid sam po sebi ni tako važen kot pa vedenje in splošen odnos, ki ju imajo nekateri igralci do društva, za katerega nastopajo. Neposlušnost, nepazljivost, dekoncentracija, neubogljivost so napake, ki jih v zadnjih časih vse bolj pogostoma zasledimo pri naših fantih. Ko se bodo resnično zavedali teh napak ter jih nato tudi skušali odpraviti, bodo najbrž imeli še marsikatero športno zadoščenje. (M. Ž.)
IZIDI: Muggesana - Soncini A 0:5, Supercaffe - Servola 4:1, Altura - Pon-ziana A 0:3, S. Giovanni - Esperia 4:0, Fani B - Campanelle 2:1, Portuale -Zarja 1:0, Domio - S. Luigi B 1:1, S. Andrea počival.
LESTVICA: S. Giovanni 22; Soncini A 20; Supercaffe 18; Ponziana A 17; Zarja 13; Portuale, Domio 10; S. Andrea, Altura 9; S. Luigi B 8; Muggesana, Fani B 7; Campanelle 5; Esperia S. G. 4; Servola 1.
Prihodnje kolo: počiva Zarja.
Skupina B
PRIMORJE - FANI A	0:0
PRIMORJE: Emili, Pacor, Rebula, Nadlišek, Purič, Guštin, Princival, Sardoč, Husu, Kuk, Širca.
Tekma je bila izenačena in se je odvijala stalno na sredini igrišča, kjer sta ekipi igrali kar borbeno in požrtvovalno, nista pa uspeli priti do nevarnih napadov. Kljub številnim poskusom sta prišli redkokdaj odločno v nasprotnikov kazenski prostor. Vratarja sta ostala tako brez večjega dela čez celo tekmo in pravični rezultat je veselil obe ekipi. (Š. M.)
IZIDI: Chiarbola - Soncini B 0:0, Costalunga - Opicina 0:0, Don Bosco -Ponziana B 0:2, Fulgor - S. Sergio 1:0, Fani A - Primorje 0:0, S. Luigi A - Roi-anese 2:0, Zaule Rab. Fortitudo neod., CGS počival.
LESTVICA: Fulgor 18; S. Luigi A, Ponziana B 17; S. Sergio, Soncini B, Costalunga 15; Fani A 13; Opicina 12; Primorje 11; Chiarbola 9; CGS 8; Fortitudo 7; Don Bosco 5; Roianese 2; Zaule Rab. 1.
PRIHODNJE KOLO: Primorje - S. Luigi A.
Na Goriškem
MLADOST - TURRIACO 0:1 (0:0)
MLADOST: Pavio, Ambrosi, Suban, Zanier, Trampuš, Farra, Mažgon, Lavrenčič, M. Gergolet, P. Gergolet, Pisk.
Običajni zimski prehladi in gripe so jo pošteno zagodli mladim doberdob-skim nogometašem, ki so se za srečanje proti Turriacu predstavili na igrišče le v enajstih, od katerih je bilo veliko rezervnih igralcev. Kljub temu so domači zaigrali dobro in gospodarili na igrišču. Kraševci so ustvarili tudi nekaj dobrih priložnosti za zadetek.
V drugem polčasu so gostje zelo dobro izkoristili nesporazum obrambe in povedli. Zaman so bila prizadevanja
S tekme začetnikov med Zarjo Adriaimpex in Alturo
Prizor z nedavne tekme cicibanov med Borom in S. Luigijem
domačih, da bi izid vsaj izenačili. Od Doberdobcev si za prikazano igro posebno zahvalo zasluži Trampuš.
IZIDI 12. KOLA: Monfalcone - Sta-ranzano 0:0, Vermegliano - Ronchi 0:0, Fogliano - San Michele 1:2, Gradese -Pieris 1:1, San Canzian - Mladost 3:2, počival je Turriaco.
LESTVICA: Staranzano 21, Ronchi 18, San Canzian 16, Mladost 15, Turriaco in Monfacone 14, Pieris 12, Gradese in Vermegliano 11, Fogliano 8, Romana 7, Aris in S. Michele 6, S. Piero 2, S. Marco 1.
CICIBANI
Skupina A
BREG - PONZIANA A	1:8 (0:3)
STRELEC ZA BREG: D. Sancin.
BREG: Jercog, De Marchi, Martini, Lavriha, Bandi, Čurman, Stefani, Šik, D. Sancin.
Tudi v soboto so mladi brežani doživeli hud poraz, toda nasprotnik je bil tehnično boljši. V prvem polčasu so brežani uspeli tudi ogrožati nasprotnikovega vratarja, a brez večjih priložnosti. Nasprotnik pa je izkoristil katerokoli napako domačinov in tako z lahkoto dosegel zadetke. (E. B.)
IZIDI: Domio - Fani 1:7, Fortitudo B - Opicina A 0:7, Portuale - Supercaffe 7:1, Breg - Ponziana A 1:8, S. Andrea -Zaule Rab. 1:3.
LESTVICA: Fani Ol. 21; Ponziana A, Opicina A 19; Portuale 16; Supercaffe 10; Zaule Rab. 9; Fortitudo B 8; S. Andrea 6; Breg 4; Domio 2.
PRIHODNJE KOLO: Zaule Rab. -Breg.
Skupina B
IZIDI: Roianese - Vivai Busa A 0:1, Fortitudo A - Opicina B 8:0; CGS -Don Bosco 4:1, S. Giovanni - S. Sergio 2:1, S. Vito - Soncini B 0:5.
LESTVICA: Fortitudo 20; S. Giovanni, Vivai Busa 16; Soncini B 15; CGS 14; Roianese, Don Bosco 9; Opicina B 7; S. Sergio 4; S. Vito 0.
Skupina C
PRIMORJE - SONCINI A 0:4 (0:2)
PRIMORJE: Husu, Braini, Vinci, Carli, Šemec, Bukavec, Lovrečič, Os-trouška, Budin, Škrlj.
Naši so imeli tokrat brezupno nalogo. Igrali so proti starejši ekipi, ki že zelo dobro obvlada žogo. Vseeno so naši v prvem polčasu zaigrali lepo in uspešno se branili. Imeli so tudi dobro priložnost z Bukavcem in Lovrečičem, ki pa nista uspela realizirati. V drugem polčasu pa so gostje konkretizirali njihovo premoč z lepo in učinkovito igro. Do večje razlike v golih pa ni prišlo predvsem po zaslugi Husuja in obrambne vrste, ki je lepo in zagrizeno varovala lastna vrata. (Maxi)
IZIDI: Chiarbola - Vivai Busa B 6:0, Fulgor - Montebello 0:1, Bor - Ponziana B 0:2, Primorje - Soncini A 0:4, Campanelle počival.
LESTVICA: Soncini A 20; Ponziana B 17; Montebello, Primorje 12; Fulgor, Chiarbola 8; Campanelle 6; Bor 5; Vivai Busa B 0.
PRIHODNJE KOLO: Soncini A -Bor.
MLAJŠI CICIBANI
Skupina A
ZARJA ADRIAIMPEK -
MUGGESANA	0:6
ZARJA ADRIAIMPEK: Metlika, Manzin, Sossi, Jan in Damjan Gregori, Križmančič, Rismondo, Zornada.
Tekma je bila lepa in napeta. Razlika je bila le v tem, da so gostje razpolagali z dvema dobrima in starejšima igralcema, ki sta praktično odločila tekmo. Naši so zelo dobro igrali v obrambi in na sredini igrišča, medtem ko v napadu smo opazili marsikatero negotovost, ki pa jo bodo naši perspektivni igralci znali gotovo odpraviti. (M. Ž.)
IZIDI: Pgnziana Costalunga 2:2, Zarja - Muggesana 0:6, Vivai Busa -Opicina 1:5, Portuale - Zaule Rab. 6:0. S. Andrea B počival.
LESTVICA: Muggesana 17; Opicina 16; Costalunga 15; Portuale 12; Vivai Busa, Ponziana 11; Zarja 3; S. Andrea B 2; Zaule Rab. 1.
PRIHODNJE KOLO: Opicina - Zarja.
Skupina B
IZIDI: Altura - Fani 6:1, Supercaffe -Fortitudo 0:5, Esperia - Campanelle 3:0, Junior Aur. - S. Andrea A 0:1N Soncini počival.
LESTVICA: Soncini, Esperia 18; Altura, S. Andrea A 14, Fani Ol. 11; Fortitudo 7; Campanelle 6; Junior Aur. 4; Supercaffe 0.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000-din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000 - din, letno
45.000,	- din. Za organizacije in podjetja mesečno
7.000.	- din, letno 75.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
Ml	dnevnik
14. decembra 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtrilsch

Član .lalv»"“
Včeraj v Brazzavillu po dolgotrajnih mirovnih pogajanjih
Angola, JAR in Kuba podpisale dogovor o neodvisnosti Namibije
BRAZZAVILLE — Po dolgotrajnih prizadevanjih in bojih za neodvisnost bo Namibija s 1. aprilom prihodnjega leta počasi začela dobivati podobo samostojne države. Južnoafriška republika je namreč včeraj v prestolnici Konga Brazzavillu pristala, da se odpove svoji upravi v Namibiji v zameno za umik kubanskih čet v Angoli do leta 1991.
O tem so včeraj Južnoafriška rebublika, Angola in Kuba tudi podpisale protokol, ki predvideva neodvisnost Namibije predvsem pa v ta predel južne Afrike prinaša mir po več kot desetih letih krvavih spopadov. Pogajanja za podpis protokola so trajala približno osem mesecev, tri sovražne države pa so sedle za pogajalsko mizo po posredovanju ZDA. Včerajšnji protokol bo dobil še večjo veljavo, ko bo 22. decembra podpisan tristranski sporazum med državami.
Protokol sestavljajo štirje deli in aneks, ki predvideva ustanovitev mešane komisije 30 dni po podpisu tristranskega sporazuma. Komisija bo imela sedež v New Yorku, njena naloga pa bo v tem, da bo reševala morebitne nesporazume, do katerih bi prišlo pri izvajanju sporazuma.
Štirje deli protokola pa določajo, da se bo s 1. aprilom začel izvajati mirovni načrt, ki ga je Organizacija združenih
narodov sprejela že pred desetimi leti in ki predvideva samostojnost Namibije po 73-letni južnoafriški upravi. Pri tem bo glavna naloga OZN, da poskrbi za zamenjavo južnoafriških čet z »modrimi čeladami« in nato nadzoruje ustavne volitve v Namibiji. Eden od organov OZN naj bi tudi nadzoroval umik kubanskih čet iz Angole, do katerega bi moralo priti v 27 mesecih.
S tem je bila odpravljena zadnja ovira na poti do sporazuma. Južnoafriška republika je zahtevala jamstvo za kubanski umik, Angola pa je zagovarjala stališče, da je to izključno njena interna zadeva, v katero se nima nihče pravice vmešavati. Toda pristala je na nadzor OZN in s tem v zvezi je bilo sklenjeno, da se Kuba in Angola skupaj z generalnim sekretarjem OZN Perezem de Cuellarjem dogovorita o tem, kako bodo lahko Združeni narodi nadzorovali kubanski umik.
Namibija je bila nekdanja nemška kolonija, med prvo svetovno vojno pa je prišla pod južnoafriško upravo. Toda leta 1966 je OZN preklicala pooblastilo Pretorii za upravljanje nad tem ozemljem, česar pa Južnoafriška republika ni upoštevala in je še naprej zadržala upravo nad Namibijo.
Koliko ljudi je v službi pri italijanski državi?
RIM — Italijanski zakladni minister Amato je predstavil študijo o uslužbencih državnih uprav. Študija nudi zanimiv odgovor vprašanju, ki si ga zastavljamo vsi: koliko je državnih uslužbencev? Država je ogromna ustanova, za katero dela 2.214.888 ljudi. Milijon 933.801 jih dela na minist-stvih, 281.087 pa v avtonomnih ustanovah. Od 1. januarja 1984 do začetka januarja letos je v državno službo stopilo 151.844 novih uslužbencev (47 tisoč v letošnjem letu).
Na ministrstvih je 95 odstotkov uslužbencev vezano na redno delovno razmerje. Od teh je 51,4 odstotka učnega osebja, ki so neposredno odvisni od ministrstva za šolstvo (1.216.403 oseb). Veliko uslužbencev imajo tudi obrambno (297.821 oseb), notranje (129.569 oseb) in finančno ministrstvo (122.304 oseb). Na področju avtonom-
nih ustanov pa prednjači pošta in telekomunikci-je, ki ima na svojem plačilnem seznamu kar 238.756 uslužbencev. Sodnikov je v redni državni službi 8.585, delavcev in uradnikov 469.017, učiteljev in profesorejv 950.028, vojakov pa 228.471. Brez stalne delovne pogodbe pa dela za »državno ustanovo« 19.328 uradnikov, 42.594 učiteljev in profesorjev, 33.788 vojakov.
■ RIM — Plačilo celoletne naročnine za barvne ali črno-bele televizorje do 31. decembra letos se menda splača. Združenje potrošnikov je izračunalo, da bi tako prihranili približno 2.000 lir. Če hočemo biti pikolovsko natančni, bi lastniki barvnih televizorjev prihranili 2.300 lir, kdor še vztraja na črno-belih niansah pa bi prihranil 1.900 lir.
Madžarska televizija prenaša verske obrede
DUNAJ — Na Madžarskem, kjer so odločno in brez ideoloških plašnic zakorakali v radikalne gospodarske in politične reforme, je v zadnjem obdobju prišlo tudi do očitnih sprememb v odnosu partije oziroma države do vernikov. Tako bo papež Janez Pavel II. v letu 1990 obiskal Madžarsko, letos pa je ponovno zaživela katoliška skavtska organizacija. Ob RTV Ljubljana je bila madžarska edina TV iz socialističnih držav, ki se je vključila v prenose letošnjega papeževega obiska v Avstriji.
Letos kot že tudi lani 24. decembra pa bodo madžarski gledalci lahko spremljali neposredni prenos božične polnočnice. Neposredni televizijski prenosi niso omejeni zgolj na katoliške obrede (po nekaterih podatkih je od 10,7 milijona Madžarov 68 odstotkov katoličanov, približno 25 odstotkov je protestantov, 2,5 odstotka je pravoslavnih, židovska verska skupnost pa šteje 43.000 članov), saj je pred dnevi televizija prenašala tudi obred iz budimpeštanske sinagoge, letos avgusta pa so ob dnevu reformacije prenašali mašo iz evangeličanske cerkve. (B. G.)
DEN HAAG — Neznanci so sinočnjim vdrli v nizozemski držav ni muzej Kroller-Miiller in o dne tri izredno znane Van Goghove 5 ke: Jedce krompirja (na sliki). Rde sončnice in Interjer VVeavers. V ® zeju, ki je v sijajnem in obsežne parku, hranijo 276 Van Goghovm slik ter veliko Rodinovih in ZadK novih skulptur. Zlikovci so se spr® tno izognili alarmnim naprava < eden od zvoncev pa je le pozvoni) tako priklical v muzej policijo, ki J prispela s 7-minutno zamudo.
Ukradene slike so tako dragocen^ da nimajo rednega tržišča, zato 9. najbrž za naročeno krajo, zliko pa bi lahko tudi zahtevali od muzej izplačilo primerno visoke vsote. = ke so vredne več kot 10 milij°n . dolarjev, ta vsota pa je najbrž ma J ša od realne vrednosti. Jedce kr o pirja so lani razstavili tudi v R,n\ ' slika pa spada v Van Gog»° »kmečko obdobje«, ko je mojs uporabljal temačne barvne a}?n.je'. da je slikal bedo kmečkega živ 1 n j a.
Fudžijama v beli pižami Ljubljanska banka je nedolžna
Japonski orjak se pripravlja na zimsko spanje in je že oblekel belo snežno pižamo...	(Telefoto AP)
LJUBLJANA — Niti LBS niti Vinko Mir nista odgovorna za kršitev ameriške zakonodaje, zato je pričakovati, da bosta oproščena, so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljanski banki Združeni banki (LB), potem ko sta se iz New Yorka vrnila sodelavca LB ZB Miro Košak in Anton Macuh.
Že na začetku so predstavniki LB ZB dali novinarjem vedeti, da ne bodo mogli slišati nič takšnega, kar ni že znanega o oferi pranja denarja. Sodelavca LB ZB sta se iz New Yorka, kjer sta se srečala z Vinkom Mirom, vodilnimi delavci LBS in odvetniki, ki bodo prevzeli obrambo, vrnila s kopijo obtožnice. Ta vsebuje 21 točk in se nanaša na 5 oziroma 6 ljudi in LBS. Vinko Mir in LBS sta obravnavana v eni sami točki - šlo naj bi za sodelovanje v konspiraciji z namenom onemogočanja finančnih oblasti pri zbiranju informacij o domačih trgovinskih transakcijah. Obtožnica ne vsebuje niti ne omenja argumentov ali dokazov, da bi Vinko Mir ali LBS zagrešila prepovedano dejanje. Obtožnica vsebuje zgolj navedbe že znanih dejstev, da je LBS v aprilu prejela na račun, ki ga je imela odprtega v svojih knjigah, dva gotovinska pologa v skupnem znesku okoli 130 tisoč dolarjev in da je izdala dva čeka v višini okoli 125 tisoč dolarjev. Ob tem je LBS morala izpolniti dva obrazca, v katerih je navedla znesek in nalogodajalca. Ker v banki ne razpolagajo s kopijami teh dveh obrazcev, ne vedo, v čem bi bila morebitna napaka pri njunem izpolnjevanju. Obtožnica kot dokazno gradivo navaja magnetofonske trakove,
kot rezultat prisluškovanja tajnih agentov. Ker gre izk J z no za prisluškovanje ljudi, ki nimajo nobene poveza ^ Mirom in LBS, naj bi pripravljalni postopek, ki je v trajal od pol do enega leta. Tudi na osnovi drugih i. °yin-cij moramo potrditi, so poudarili včeraj, da sta LBS in ^ ko Mir slučajna sopotnika v operaciji finančnih služb *-■ .u Ob vsem tem dogajanju je bil po Macuhovem mn tudi medijski del dobro uglašen. V prvih dveh dneh J® -u. veliko poročil, nato pa je zadeva praktično ugasnila- ^Jgt. goslovanskem tisku je nehote nastajal vtis, kot da je P na kazen že dejstvo, tako da je bila njegova osebnost j0 prizadeta. Kar zadeva poslovanje banke, so se v tujini , normalno obnašali. Banka ni utrpela nikakršne škod poslovanju in noben partner ni dvignil depozita.
so vodstvu banke celo ponujali materialno pomoč,

je ni potrebovala. Kaj naj ni bilo torej spornega, je bil ^ izmed vprašanj. Sporen naj bi bil denar in ljudje, k1 :epo prinesli v banko, se je glasil odgovor. »Naša banka m poslovanje ni sporno.«	rietd0
Ne glede na izid afere pa je ugled banke ve J^aj0 zmanjšan, se je glasilo vprašanje. Ugled LB ni bil nltj. 0 pi okrnjen, poslovanje s tujino poteka čedalje boljše, la ban-rekli idealno, kar bi lahko dejali tudi za jugoslovansk ke, je povedal Anton Slepernik, namestnik predsedn) ^poslovnega odbora. Kot kaže, pa je jugoslovanski ugled mu v napoto, (dd)	^
Nejasnosti v sporočilu CK ZKJ o reševanju kosovskega zapleta
BEOGRAD - Predsedstvo CK ZK Jugoslavije je v nedeljo zasedalo o Kosovu in izdalo dolgo, zapleteno in ne povsem jasno uradno sporočilo z naslovom Stališča in ocene o izvajanju neposrednih nalog, sprejetih na 17. seji CK ZKJ o problemih avtonorhne pokrajine Kosovo. Glede masovnih zborovanj Albancev pravijo, da so postopoma dobivala značaj demonstracije in da so bila organizirana. Še posebej so kritizirali pristojne organe, ker jim ni uspelo identificirati organizatorjev. Izjava nadalje omenja, da je prišlo do poskusov izkoriščanja položaja s strani albanskih iredentistov in separatistov ter birokratskih sil v avtonomnem pokrajinskem vodstvu. Najresnejši problem predstavlja ločevanje po narodnosti, ki je še zlasti prišlo do izraza na zadnji seji pokrajinskega vodstva Zveze komunistov Kosova. V zaključku navajajo devet nalog in med njimi na prvem mestu politično akcijo, da se prepreči nacionalno ločevanje. Ton pa je nekoliko drugačen, ko izražajo idejo o »idejno politični diferenciaciji« in o kadrovski preos-
novi predsedstva in pokrajinskega komiteja.
„ Kaže, da so nekateri konkretni zaključki sporočila verjetno že pod delnim srbskim vplivom, saj je ocena združevanja albanskega prebivalstva negativna, pa čeprav v poročilu ni uporabljena grozeča oznaka »protirevolucija«. Morda gre za stališče, da naj Srbija tudi prevzame odgovornost za to, kar se je zgodilo, saj je za vse tudi ona kriva. Po drugi strani pa ni mogoče ničesar trajnega in pozitivnega narediti brez albanskega prebivalstva, brez njegovega zaupanja in sodelovanja.
V tej zvezi je zanimiv in morda celo pomembnem zadnji odstavek uradnega sporočila predsedstva CK ZKJ, ki pravi, da je treba v novem pokrajinskem vodstvu izbrati kadre »ki bodo uživali podporo vseh narodov in narodnosti Kosova, izmenjave pa je treba izvesti na demokratičen način, zagotoviti soglasnost baze in zaupanje socialistične javnosti v skladu s statutom ZKJ«. To pa pomeni več kandidatov in tajno glasovanje. (B. S.)
Po Skandinaviji letos mori neznana bolezen
STOCKHOLM — Skrivnostna b°n lezen letos mori po Skandina ^ot zdravnikom niti v enem od reIna-trideset primerov ni uspelo P ^no gati bolezni. Simptomi s<L0iečibe enaki: visoka temperatura. B epj-v želodcu in kri v urinu. ! u ajfen: log je bil vedno enako tr jsetih smrt v manj kot štiriind tako urah. Od letošnje pomladi ) na na Norveškem umrlo 23 o Švedskem pa devet.	... spO-
Do prvega primera je P1?* zated1 mladi na Norveškem, kI®al]rljkj n» pa so umrli še štirje bo Ja Švedskem. Zdravniki so o .^re(jpo smrt povzroči streptokok, Ki ^rvn' hitro prodre v kri in P°,vz^ g0 bij) kolaps. Ugotovili so tudi, yiel> vsi umrli mladi ljudje, ki j pa) zdravstvenih težav. Do bo be n3-bi prišlo zaradi nenadne kok°v; ravne odpornosti do strep ^^rn0s
Pdpor"0
Preventive ne navajajo, ne uživ3" pa lahko povzroči pretira nje antibiotikov.
PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA — ŠT. 20
Urednik: BRANKO LAKOVIČ
VODORAVNO:
1. argentinski nogometni as (Diego), 8. član starega naroda na Balkanu,9. barvanje las,10. reka Pad (orig.), 11. bivši urednik Primorskega dnevnika (Stanislav), 12. s poprom... na mizi,13. filmska igralka Sommer, 14. bicikel, 15. poželenje, 16. vrsta težjega strelnega orožja, 17. avt. oznaka Sarajeva,18. ločeni prostori za žene pri muslimanih, 19. opensko športno društvo, 20. je lahko žganjarski ali parni,
21. Kosovel Srečko, 23. naša vas v zgoniški občini, 24. cesta, 25. ime slavnega atleta Za-topka, 26. naša operna pevka na sliki, 33. del živali, 34. vnetje sluznice, 35. Bellinijeva opera, 36. avt. oznaka Enne,
37. masaker, morija, 38. italijanski epik (Torguato), 39.
Karl Losch, 40. lirski pesnik,
41. francoski mojster impresionizma (Edouard), 42. ameriški pisec (Edgar Allan), 43. najvišja gora v Turčiji, 45. neumen človek, 46. nemški pripovednik (Thomas), 47. moško osebno ime, 48. žepna beležnica, 49. dan v tednu, 50. francoski romanopisec, 51. locus, mesto prostor, 52. del namiznega pribora.
NAVPIČNO:
1. tuje žensko ime, 2. slovenska pevka Pintarič, 3. nemški pesnik (Rainer Maria), 4. ime italijanskega košarkarja Coste, 5. slovenski diskalceat in pesnik (Damascen), 6. Oliver Cromwell, 7. grški bog sonca, 9. tuj izraz za tisk, 10. katastrofa, 12. lirska pesniška oblika, 14. moško osebno ime, 16. gošča, drozga, usedek v sodu, 18. večje gostinsko podjetje, 19. hobotnica, 20. vas na Koroškem, 21. naj starejše cerkveno zborno petje, 22. ameriška filmska zvezda, 23.
podoknica, ljubezenska pesem, 24. manjša reka, 26. dragulji, 27. južnoameriško drevo in njegov sad, 28. majhen nos, 29. Prešernov je bil... pri Savici, 30. Pritok Rudolfovega jezera, 31. avt. oznaka Valjeva, 32. prebivalka južnoameriške države, 34. muslimansko sveto pismo, 37. morski razbojnik, gusar, 38. praznuje se 28. oktobra, 39. zaključek, 40. gmote iz kamnin in rudnin, 41. žensko osebno ime, 42. plesne dvojice, 44. evropski veletok, 45. tržaško slovensko športno društvo, 46. mehka tonovska lestvica, 48. Nikolaj Kopernik, 49. teža brez samoglasnikov.
1.	Kdo je predsednik Alžirije?
□	Kenan Evren D Turgut Ozal
D Šadli Benžedid
2.	Ime našega violinista Šiškoviča?
'D Črtomir D. Moj mir D Vladimir
3.	Ime odlične italijanske plesalke Rizzijeve?
D Ornella D Gina D Anna
4.	V kateri državi se nahaja mesto Cluny?
□	v Kanadi
□	v Franciji D v Angliji
5.	Naziv slavnega finskega epa?
D Kalevala
□	Waldhala
□	Lanrotta
6.	Najvišji vrh Pirenejev?
□	Maladetta D Andrada D Mandora
7.	Ime hrvaškega pisatelja Rakovca?
D Zorah D Boris D Milan
8.	Ime sovjetskega filmskega rešiserja Mihalkova?
D Igor D Andrej D Boris
9.	Ime Krasove namiznoteniške igralke Obadove?
D Alenka
□	Tanja D Sonja
10. V kateri državi ZDA se nahaja mesto Connersville?
D V Nevadi D v Indiani D v Kaliforniji
Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno odlično. Devet pravilnih odgovorov je "devetica", osem pravilnih odgovorv je "osmica", itd. Pet ali manj pravilnih odgovorov je ocena - negativna.
London 1982
Varna 1962
Kako je beli z eno samo potezo strl nasprotnika?
Kako je beli na potezi osvojil figuro in z njo partijo?
VODORAVNO:
1. igrati (nem.), 8. Pierre Bo-rel, 10. oranje (it.), 11. Robert Redford, 12. velikani (it.),
13.	hudobne, slabe, krive (it.),
14.	ime it. filmskega igralca Tognazzija, 15. dostop; prirastek (angl.), 17. avt. oznaka Rietija, 18. latinski veznik, 19. kraj v Sloveniji,
20. ime italijanske glasbene note, 21. manj kot milijarde (it.), 23. starodaven, starinski (it.) 25. Ida... Kravanja (Rina),
26. rumen; ljubosumen (angl.), 27. kralj (it.).
NAVPIČNO:
1. sobota (angl.), 2. zapor, ječa (it.), 3. hiat, zev (it.),
4. grška boginja jeze, 5. muhast, čudaški (it.), 6. tuje moško ime, 7. avt. oznaka Neaplja, 8. pričujoč, prisoten,
sedanji (it.), 9. mesto v severni Italiji, 13. francoski slikar (Auguste), 16. katerega, kateremu (it), 18. Adamičevo ime, 22. nizek, globok; tih (angl.), 24. Tobias Lohner.
1	2	3	4	5	6	7		8	9
10								11	
12							13		
14				15		16			
17			18			19			
20			21		22				
23		24					25		
26							27		
V oklepaju so označene okrajšave angl. (za prevod v angleščino), it. (za prevod v italijanščino) in nem. (za prevod v nemščino).
\SLOVARČEK
AKELA — volkulja v ' Knjigi o džungli".
ASSO — občina v Lombardiji pri Comu.
AVESTA — perzijska sveta knjiga.
EVIL — znamka jedilnega olja.
IN LET — gosta bombažna tkanina v krepovi ali atlasovi vezavi.
LINNE — švedski prirodoslovec, ki je prirodoslovje uredil z razlikovanjem vrst in uvedbo binomične nomenklature. (Karl, 1707 - 1778)
MlNOS — mitičen kralj na Kreti, ki so mu morali Atenci žrtvovati ljudi. Po smrti je z Ajahom in Ra-damantisom postal v podzemlju sodnik med dušami umrlih.
NANKING — gosta kepasta tkanina iz rumankastega kitajskega bombaža.
NUTI — italijanski filmski igralec in režiser. (Francesco)
PALAS — boginja umetnosti in modrosti (tudi Palada).
PlERI — bivši tržaški košarkar. Bil je tudi član in kapetan italijanske državne reprezentance in slavnega Simmenthala iz Milana, ki je osvojil številna državna prvenstva in je bil med vodilnimi klubi v Evropi.
RESEN — mesto v zahodni Makedoniji, znano po odličnih jabolkih.
VOAL — tančica, pajčolan; lahko presojna bombažna tkanina za ženske obleke.
	
ANAGRAM	( šm )
(Naš pesnik)
ŠOK bi bil za nje, ko SLAVO, MIR,
U TA naš revir bi pel za vse.
KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI
V tej številki so sodelovali:
Dušan JELINČIČ, Aleksander MUŽI-NA, Jože PETELIN, Mario ŠUŠTERŠIČ, Alfred ŠVAGELJ.
Ilustrator Barbara BONETA.
1	2	3	4	O	5	6	7	8	9	10	E		11	12	13	14	N	15	
16												18						19	20
21				22							23						24		
25			26							27						28			
L		29							30						31				
	32							33						34					
35							36						37						
38						39						40							41g
42					43						44							45	
46				47						48							49		
50			51						52							53			
	54	A						55s							L		,		
VODORAVNO:
1.	glej levo sliko,
11. odličen ameriški profesionalni košarkar (Moses),
16.	okras,
17.	poklon, dar,
18.	veha,
19.	rokometni klub,
21.	strupena kača,
22.	pazder,
23.	francoski slikar impresionist (Edouard),
24.	tečaj,
25.	sto kvadratnih metrov,
26.	nekdanje prevozno sredstvo,
27.	v grški mitologiji brodar, ki vozi duše umrlih preko reke,
28.	it. filmski igralec in režiser (Francesco),
29.	pokol masaker,
30.	ameriška filmska igralka Day,
31.	pred kratkim umrli furlanski pesnik,
32.	velika opica,
33.	' izgubljena1' tekma,
34.	plesni... pasi,
35.	nravnost,
36.	ples v gledališčih kot samostojno delo ali operni vložek,
37.	pri starih Slovanih boginja zime in smrti,
38.	vzpetina pri Beogradu,
39.	predsednik ZSŠSI (Odo),
40.	plohe,
42.	italijanski pisatelj (Carlo),
43.	slovenski pesnik (Cvetko),
44.	mesto v severni Italiji,
45.	avt. oznaka Sarajeva,
46.	pritok Volge,
47.	pristanišče, iz katerega je Kolumb leta 1492 krenil proti Ameriki,
48.	velike vodne ptice z dolgim, gibčnim vratom,
49.	vas v repentabrski občini,
50.	znak za kem. prvino tantal,
51.	večja soba,
52.	naš tržaški pomorski klub,
53.	mesto v Lombardiji,
54.	egiptovski kralj,
55.	glej desno sliko.
NAVPIČNO:
1.	"stičišče" za obrekovanja,
2.	prvi mitološki letalec,
3.	El... španski junak,
4.	Tedenska tribuna,
5.	rdeče tinte,
6.	Kristusova mati,
7.	operni spev,
8.	ameriška pevka Turner,
9.	ulanka na pol,
10.	avt. oznaka Roviga,
11.	mitičen kralj na Kreti, ki so mu Atenci morali žrtvovati ljudi,
12.	odličen finski pilot rallyja (Markku),
13.	letenje,
14.	okay,
15.	ljubezensko pesništvo,
18. evropska prestopnica,
20.	zagozde,
22.	lesene sklede,
23.	francoski revolucionar,
24.	domače ptice,
26.	naj starejša cerkvena zborna petja,
27.	bivši urednik Prmorskega dnevnika (Jože),
28.	natura,
29.	desni pritok Donave,
30.	ameriška valuta,
31.	bivši Juventusov nogometaš,
32.	slovenski pripovednik (Fran),
33.	boginja umetnosti in modrosti,
34.	nas je... Jadranski,
35.	francoski pisatelj (Hector-Henri),
36.	votlo telo, raznih oblik, napolnjeno s plinom,
37.	Mati božja,
39.	velikan,
40.	izumitelj dinamita (Aldred),
41.	odličen grški košarkar,
43.	slovenski hokejist,
44.	ime smučarja Girardellija,
45.	večje posode za vino,
47.	La... bolivijsko mesto,
48.	Fridolin,
49.	kravji... boy,
51.	Sonja Milič,
52.	italijanska pritrdilnica,
53.	avt. oznaka Lecceja.
1	5	8	2	4	3	9	5	4	6
2	3	11	u	10	9	5	8	7	
00	6	4	2	4	S	4	14	4	6
4	12	9	3	13	9	7	10	8	7
5	13	7	1	5	1	C	1	11	4
6	12	3	8	13	10	9	5	4	6
7	5	1	3	1	14	6	1	12	
00	'S	8	5	9	7	1	4	3	1
Istim številkam odgovarjajo vedno iste črke.
V sivih poljih boste dobili ime in priimek italijanskega »očeta telekomunikacije«.
1.	velik domišljavec, zaverovanec v svojo veličino,
2.	pomembno kulturno, gospodarsko središče v Prekmurju,
3.	prebivalec japonskega mesta (druga atomska bomba...),
4.	raznašalec časnikov po ulicah in hišah,
5.	nova maša, prvi pridelki,
6.	kradljivec, tat, bolezensko nagnjeni kraji,
7.	pripadnik milice, stražnik,
8.	spominske prireditve, pismene vloge s predlogi.
POMNI: tri že vpisane črke se ne ponovijo!
	
	Noetova žena
Deseti brat	AKO ti si prva bila...
Svoja hrana b'la je priča	ki si grozdje priredila...
žalovanja za mrliča.	zdaj pa nisi niti peta,
Sedaj sam je in edini	tretja, druga, ali deseta!
na računski sestavini.	
Votli, bučni glas ima,	Povojni otrok
ko pri plesu ropota.	Raste zimzeleno raven... on, ki rad bi nekaj našel... kjer je bitke svet krvavel...
Prizanesljiva	
AKO jaz bi tebi rekel...	Molitev ne »popravi« vina
da neobarvana si ti...	V vinu kislo piko nosi...
ti priljubljena žuželka,	čeprav v Tibetu on prosi...
sladki med prineseš mi.	bolje bo, da vtrgam preč bledo rožnat cvet dišeč!
Ona ni zame	Državni upokojenec
Prvi, sveti in edini...	Prav gotovo rečem ja...
Jaz ti rečem: oče moj...	dolgi čas je že minul...
Je premožna? Blagor svoj!	ko sem plačal trdi žulj, k' je država terjala!
ITALIJANSKA
TELEFONSKA
SLUŽBA
TUJE MOŠKO IME ... IN DRUGI
PESCARA
PLAMENICE
ČASNIKARJI.
RADIJSKI
POROČEVALEC
NAPADI
NA
POLITIČNO
OSEBNOST
ZAPREKA
DELOVNO
PODROČJE
TRČENJE
VRAT
NA
KONCU
NJIVE
JEČMENČEK
S
FIŽOLOM
0WENS
JESSE
ŽABLJI
SAMEC
SESTAVIL
LASO
VERSKA
LOČINA
GOSTA
BOMBAŽNA
TKANINA
BIVŠI
TRŽAŠKI
KOŠARKAR
VRHOVNI
POGLAVAR
KATOLIŠKE
CERKVE
Besede s spodnjega spiska vpišite vodoravno in navpično v Uk tako, da se bodo med seboj ujemale. V vodoravni vrsti, ki je označena s sivimi poiji, boste dobiti ime in priimek znane slovenske slikarke, avtorke deta na sliki.
10 črk: ZMLINČENJE
9 črk: POMORSTVO
8 črk: ASTENIJA - AŽIOTAŽA - CASANOVA -LISTAVEC - OPRAVILO - RAZTEŽAJ -VBADANJE
7 črk: ANALIZA - NANKING - OLJENKA - OVSENKA - PIASTER - POETIKA - POLOTOK - ŽGALINA
6 črk: A VESTA - MALINE - NANTES - ODESSA -SIRČEK
5 črk: AKELA - ANTAL - ASKET - ASTOR - ELTON -MARAŠ - MATRA - NARDA - ONEAL - OTISK -PUTKA - RANKO - SERAK - STAMP - TNALO
4 črke: INKA - KAČA - MEDO - ŠKAR - TANI - TOJO
3 črke: ACA - ANI - ANN - ČRT - EVA - IAN - RAA -SKI - TAO - TRN - UPI - VOZ
2 črki: EK - EN - KK - MŠ - OI - OP - RP
	A	B	C	D	E	F	G	H	I
1									
2									
3									
4									
5									
6									
7									
8									
9									
10									
Ta vrsta križanke je nekoliko težja za reševanje, saj mora reševalec sam razporediti »črna« polja, ki ločujejo besede med seboj. Razporejena so nesimetrično in jih je v križanki 10. Opisi za besede so podani po vodoravnih vrsticah in navpičnih stolpcih s pomočjo številk, oziroma črk. Številka na koncu posameznih opisov pomeni število črnih polj v tisti vrstici, oziroma stolpcu.
VODORAVNO
1. sporočilo, naznanilo - (0)
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
posodica z režo, skozi katero vanjo mečemo denar - (0) odstranitev pokrivala; tudi odkritje skrivnosti - (0) prizorišče v gledališču - lahka, prosojna bombažna tkanina -ljubkovalno ime za deklico - avtomobilska oznaka Krapine znamka jedilnega olja - najdaljša švicarska reka - (1) znameniti švedski naravoslovec (Carl) - znižana nota c - (1) 16. in 4. črka slovenske abecede - odtisnjena sled - (1) pokvarjenost vina - (1)
ženin ali možev oče - kitajska utežna mera (60 kg) - (2)
(1)
(3)
NAVPIČNO
A oblika invalidnosti - (0)
B majhna bradavica - (0)
C mineralna mast, običajno brez vonja - kratica za »izvršni svet« - (1) D neponovljivost - (0)
E mlečni izdelek - ime letala Edvarda Rusjana - (4)
F oblika žarnice, ki sveti na plin - kratica eksploziva - (1)
G ton, ritmika in melodika govora - (0)
H mladinska literarna junakinja (Račko in ...) - mesto v zahodni Makedoniji, znano po odličnih jabolkih - (1)
I slonov čekan - ime štirih rek v Veliki Britaniji - (3)
VI. Križkraž 20
Anagramni natečaj ”\JD DOMW
Ob izteku leta, v katerem minevata 1 Obletnica rojstva in 35-letnica smrti "očeta slovenskega ugankarstva" Petra Butkoviča-Domna, razpisuje UD domen pod pokroviteljstvom Centra Oxford iz Ljubljane (Kopitarjeva 2) Nagradno tekmovanje v sestavljanju premetanih stavkov na pet zastavljenih tem, povezanih z življenjem in delom Petra Butkoviča.
Osnovna značilnost premetanega (anag-ramnega) stavka je ta, da je premetani stavek sestavljen iz enakih črk kot rešitev uganke in da je njegova vsebina tesno povezana z rešitvijo (prepovedana pa je korenska povezava med besedami premetanega stavka in rešitvijo). Teme, in s tem tudi rešitve, za premetene stavke so (v oklepajih pod temami na kratko navajamo podatke za pomoč pri sestavljanju):
— PETER DAMIANI BUTKOVIČ
(Prvo in drugo ime ter priimek; oče Andrej Butkovič, tovarniški delavec; mati Karlina Belinger, tretji otrok v družini; družina je bila revna; narodno zaveden Slovenec, duhovni in kulturni delavec)
ENTISOČOSEMSTOOSEMINOSEMDE-
SET
(Letnica rojstva, 22. februarja 1888, Sovod-nje pri Gorici)
— ENTISOČDEVETSTOTRIINPETDESET
(Letnica smrti, 27. februarja 1953 v Sovod-njah)
(ŽIVLJENJE: osnovna šola v Sovodnjah; latinske šole in bogoslužje v Gorici; kaplan -Kamnje na Vipavskem, nato Lokve, Cerknica, Begunje pri Cerknici; župnik - Zgonik na Krasu, vikar in župnik v Sovodnjah. DELO: pesnik - refleksivne in priložnostne pesmi; prozaist - črtice z melanholično tragično vse-
bino in veliko ljubeznijo do matere, psevdonimi Domen, Domen Otilijev, Grušenjka; publicist - literarno zgodovinski članki o S. Gregorčiču, članki o knjigah, pisateljih in celo o tehničnih temah; prevajalec - znani prevodi 13 jezikov, poleg njih še latinščina, grščina, hebrejščina in srbohrvaščina: likovnik - ilustracije literarnih prispevkov, vinjete, oprema knjig, miniaturna risba, črtne risbe; ugankar - gl. spodaj)
OČE SLOVENSKEGA UGANKARSTVA (Z ugankarstvom se je ukvarjal 30 let, sestavljal uganke, psevdonim Domen; urejal ugankarske kotičke: ilustriral zaglavja ugankarskih rubrik in risal slikovne uganke, zlasti kriptograme, avtor slovenskega ugankarskega izrazoslovja, pomoč jezikoslovec Breznik, avtor prve slovenske križanke leta 1925, soavtor knjige Trdi orehi - veseli smehi.)
TRDI OREHI - VESELI SMEHI (Naslov knjige, izšla leta 1931 v Celju pri Mohorjevi družbi, na sodih straneh 386 slovenskih ugank, ki jih je zbral Domen, na lihih straneh šale.)
Udeleženci netačaja lahko izberejo za sestavljanje katerokoli temo (ni potrebno vseh pet) in lahko pošljejo neomejeno število premetanih stavkov. Komisija, sestavljena iz petih članov, bo izbrala najboljše. Udeležence tekmovanja bomo razdelili v dve skupini: prvo sestavljajo (znani) sestavljale! ugank, drugo pa sestavljale! začetniki ali reševalci ugank, ki se bodo prvič preizkusili v sestavljanju premetanih stavkov. Tudi nagrade so določene za vsako skupino posebej.
1. SKUPINA:
1. nagrada: angleške knjige (Streamline En-glish connections SB, WB A in WB B, Oxford Dictionry of Cur-
rent English, Basic English Usa-ge) Centra Oxford
2.	SKUPINA:
1.	nagrada: angleške knjige (English Visa
SB in WB, Oxford Dictionary of Current English, Basic English Usage) Centra Oxford
2.in 3. nagrada sta za obe skupini enaki:
2.	nagrada: 60.000 din
3.	nagrada: Mitološki slovarček (peta izdaja)
Premetane stavke pošljite na naslov UD Domen, p.p. 53, 68210 Trebnje najkasneje do 30. decembra letos. Na kuverto napišite oznako TEKMOVANJE. Rezultate bomo objavili januarja 1989.
UD domen
NASLOVNA STRAN
NASLOVNA STRAN
KRIŽANKA Z NAŠO OPERNO PEVKO: 1. Marado-na, 8. Ilirec, 9. preliv, 10. Po, 11. Renko, 12. sol, 13. Elke, 14. kolo, 15. sla, 16. kanon, 17. SA, 18. harem, 19. Polet, 20. kotel, 21. K.S., 23. Salež, 24. pot, 25. Emil, 26. Nora Jankovič, 33. rep, 34. katar, 35. Norma, 36. EN, 37. pokol, 38. Tasso, 39. K. L., 40. lirik, 41. Ma-net, 42. Poe, 43. Ararat, 45. bedak, 46. Mann, 47. Devan, 48. notes, 49. torek, 50. Anet, 51. kraj, 52. žlica. Na sliki = Nora Jankovič.
STRAN II.
_ NAŠI IN DRUGI KVIZI. 1. Šadli Benžedid, 2. Črtomir, 3. Anna, 4. v Franciji, 5. Kaleva-la, 6. Maladetta, 7. Milan, 8. Andrej, 9. Alenka, 10. v Indiani.
ŠAHOVSKA PROBLEMA: 1. problem: 1. Le5! in črni se je vdal. 2. problem: 1. Tb5! Df2+ (l....Tb5:; 2. De8 mat. l....Sb5:; 2. Db8: mat); 2. Kh3 Tf8; 3. Dc3: in črni se je vdal.
KRIŽANKA ZA POLIGLOTE. 1. spielen, 8. P. B., 10. ara-tura, 11. R. R„ 12. titani, 13. ree, 14. Ugo, 15. access, 17. RI, 18. et, 19. Unec, 20. do, 21. milioni, 23. antico, 25. Ita, 26. yellow, 27. re.
ANAGRAM. ŠOK SLAVO, MIR, U TA = Miroslav Košuta.
STRAN III.
_ KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE. 1. Victor Mature, 11. Malone, 16. okit, 17. darilo, 18. pilek, 21. gad, 22. terina, 23. Manet, 24. pol, 25. ar, 26. kočija, 27. Karon, 28. Nuti, 29. morija, 30. Doris, 31. Marin, 32. gorila, 33. poraz, 34. koraki, 35. morala, 36. balet, 37. Morana, 38. Avala, 39. Kalan, 40. nalivi, 41. G, 42. Levi, 43. Golar, 44. Modena, 45. SA, 46. Oka, 47. Palos, 48. labodi, 49. Col, 50. Ta, 51. salon, 52. Sirena, 53. Lodi, 54. Ramzes, 55. Sinclair Lewis.
Na slikah = Victor Mature, Sinclair Lewis.
STRAN IV.
ŠTEVILČNICA. 1. megalo-man, 2. Ljutomer, 3. Nagasa-čan, 4. kolporter, 5. primicija, 6. kleptoman, 7. miličnik, 8. memoriali. Rešitev = Gugli-elmo Marconi.
ZLOŽLJIVKE. Deseti brat: bob, en = boben. Prizanesljiva: če, bela = čebela. Ona ni zame: bog, ata = bogata. Noetova žena: če, trta = četrta. Povojni otrok: bor, išče = borišče. Molitev ne "popravi" vina: cik, lama = ciklama. Državni upokojenec: da, vek = davek.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Papež - ovira - resor - trk -oaza - ričet - O. J. - PE - ža-bon - art - sekta - inlet - Pieri. Na sliki = Portorož.
STRAN V.
KOMBINACIJSKA KRIŽANKA. Pomorstvo - Ivana Kobilca - astenija - lan - serak - Odessa - tnalo - antal - EK -Ann - ani - raztežaj - voz -Maline - Eva - polotok - Aca -UPI - otisk - trn - Nantes -kača - žgalina - Avesta - Ma-
raš - Inka - RP - Črt - oljenka
-	medo, - poetika - škar. Rešitev = Ivana Kobilca.
ITALIJANSKA KRIŽANKA. 1. obvestilo, 2. hranilnik, 3. razkritje, 4. oder - voal, 5. Mala - KN, 6. E vit - Aare, 7. Linne - ces, 8. oč - odtisk, 9. skisanje, 10. tast - tan.
STRAN VI.
SLIKOVNA KRIŽANKA. R
-	ris - zebra - kapa - m - kosa
-	čelo - list - ruta - star - mina
-	IV - Pika - Atila - RO - h.
STRAN VIII.
SLIKOVNA KRIŽANKA -Telemah - Otomani - Lipica -okel - M - vaze - anatomka -vaditelji - hramiči - NP - I. V.
-	Orinoko - Navratilova - JLA
-	lek - Ast - N - ein - oves -Birma - Osim - AB - salo - R. R. - Cerovlje - da - jež - D -Horacij - ti - emirati - Edo -NN - viša - I. S. - nebbia -iranistika - RC - norec - KA. Na slikah — Mavhinje, Nabrežina, Devin, Cerovlje.
Opombe
Pri križankah so rešitve navedene le za vodoravno.
r
NORVEŠKA
PORTUGALSKA
PIJAČA
STARIH
SLOVANOV
JE VEČKRAT NEVOŠČUIVA
MOŠKO
LJUB.
IME
MEGLA V IT.
IVAN
VOLK
MOŠKO
OSEBNO
IME
NEMŠKI
FILOZOF
(GEORG)
TUDI
BURMA
ARABKA
SPOROČENA Zelja KOMU. OA KAM PRIDE
NAJVIŠJI
VZOR
IT.
KNJIŽEVNO
NEGRI
NAJVEČJI MED MALIMI SUNDSKIMI OTOKI
PRIPRAVA
NA
OTIRANJE
MEČENJE
MAJHNI
HRAMI
IVAN
VURNIK
JUŽNOAMERIŠKA
REKA
NIZOZEMSKI
PREDLOG
TENIŠKA IGRALKA IZ ČSSR (MARTINA)
JUGOSLOVANSKA
LJUDSKA
ARMADA
ENA V BERLINU
JE DIVJI. MEDENI ALI
OZIMNI
SLOVESNKI
TELOVADEC
CERAR
DESNI
PRITOK
DONAVE
RIMSKI
PESNIK
ODPRTE
POŠKODBE
PODROČJA
EMIROV
VRSTA
CITROENOVEGA
AVTOMOBILA
INGEMAR
STENMARK
IVAN
CANKAR
VEDA O IRANSKIH JEZIKIH
LIK
JAJČASTE
OBLIKE
SIN
ODISEJA
IN
PENELOPE
TURISTIČNI
KRAJ
PRI
SEŽANI
SLONOV
ČEKAN
POSODE ZA ROŽE
-PRIVATNE-
BOLNIŠNICE
TRENER JUG. NOG. REPREZENTANCE (IVICA)
ČLOVEŠKA
MAST
OGLJIK
NAŠA
PRITRDILNICA
SLOV.
KNJIŽEVNIK
SAVIN
mmmm
________
DUŠIK
VRSTA
HRUŠKE
AVSTRIJA.
BELGIJA
ROBERT
REDFORD
LJUBLJANA
ŽIVAL Z BODICAMI
ŽIDOVSKI
PATRIARH
OSEBNI
ZAIMEK
NOMEN
NESCIO
IZRASTEK POD NOSOM
REGGIO
CALABRIA
KHIŽKRAŽ
U
KAK
ČAS
ŽENSKA.
KI SE UKVARJA Z ANOTOMIJO
HEKTAR
IME
PEVCA
REDDINGA