Revija za družbena vprašanja iz vsebine • STANE KRANJC: Zveza komunistov in javna beseda • BORIS MAJER: Marksizem in slovenski kulturni prostor • VLADO BENKO: Teze o evropski varnosti • MITJA RIBIČIČ: Politika — ekonomija in še kaj • ZVONE DRAGAN: Samoupravna razpotja • OKROGLA MIZA: Družbeno usmerjanje delitve dohodka Revija za družbena vprašanja 196 9 LETNIK VI IZDAJA VISOKA SOLA ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Vlado Benko, Vlado Beznlk, Adoli Bibič, France Hočevar, Dragana Kraigher, Stane Kranjc, Boris Majer, Lev Modic, Mitja Ribičič, Zdenko Roter, Rino Simoneti, Lojze Skok, Majda S trobi, Mitja Svab, Zvonimir Tanko, Ivo Tavčar, Boris Ziherl GLAVNI UREDNIK STANE KRANJC ODGOVORNI UREDNIK ZDENKO ROTER SEKRETARIAT UREDNIŠTVA Vlado Benko, Adolf Bibič, Albin Mahkovec, Zdenko Roter, Ruža Teka-vec, Vinko Trinkaus OBLIKOVALEC Jure Cihlaf LEKTORJA Mojca Močnik in Jože Snoj UREDNIŠTVO Ljubljana, Titova c. 102, tel. 311-039 in 311-377 UPRAVA Ljubljana, Titova c. 102, tel. 311-377 int. 232 NAROČNINA Letna naročnina za posameznike 30 din, polletna 15 din, posamezen izvod 3 din, za organizacije letna naročnina 40 din, posamezen izvod 4 din. Cena dvojne številke za nenaročnike je 6 din. Celoletna naročnina za tujino je 80 din, za posamezen izvod 8 din. TEKOČI RAČUN 501-3-386/2, Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo — za revijo »Teorija in praksa«; devizni račun VSSPVN: 501-620-7-3204-10-646 — za revijo »Teorija in praksa«. ROKOPISE sprejema uredništvo do 20. v mesecu. Maksimalni obseg uvodniških člankov je do 10 novinarskih strani, za članke, razprave, eseje do 20 strani, za poglede, glose, komentarje do 10 strani, za prispevke v rubriki »Brez ovinkov« do 5 strani; rokopisov ne vračamo. TISKA CGP »Delo«, Ljubljana, Titova C. 35 vsebina št. 11 STANE KRANJC: Zveza komunistov in javna beseda 1603 BORIS MAJER: Marksizem in slovenski kulturni prostor 1610 VLADO BENKO: Teze o evropski varnosti 1625 FRANC ŠETINC: Nekaj dilem o naši informaciji 1632 AKTUALNI INTERVJU: MITJA RIBIČIČ: Politika — ekonomija in še kaj 1644 OKROGLA MIZA: Družbeno usmerjanje delitve dohodka 1661 POGLEDI, KOMENTARJI: LJUBOMIR JAKIMOVSKI: Pospešeni razvoj manj razvitih republik 1680 JOŽE ZAKONJŠEK: Nezadostno razvita območja 1688 ODMEVI: ZDENKO ROTER: »Zapisek na rob« Iva Tavčarja 1699 ZVONIMIR TANKO: Odgovor F. Lipovcu 1712 VPRAŠANJA SAMOUPRAVLJANJA: MITJA GORJUP: Mladi in samoupravljanje 1729 ZVONE DRAGAN: Samoupravna razpotja 1735 BREZ OVINKOV: I. J. K.: Strokovni nasvet kmetu 1748 I. KREFT: Kmetijstvo v šoli 1749 SERGIJ PELHAN: Ali nastaja nova mladinska organizacija? 1750 STJEPAN BUNTA: Ali to ni »pritisk ulice«? 1752 B. S.: Tovariš urednik 1755 D. KRAIGHER: Resolucija in odmevi 1757 VLADO VODOPIVEC: Brakada na ideologije 1759 PRIKAZI, RECENZIJE: IVAN HVALA: Delavski razred v socializmu 1762 Beležke o tujih revijah 1767 BIBLIOGRAFIJA KNJIG IN ČLANKOV 1769 CONTENTS coaepjkahhe STANE KRANJC: The League of Communists and Public Words 1603 BORIS MAJER: Marxism and the Slovene Cultural Space 1610 VLADIMIR BENKO: Theses on European Security 1625 FRANC SETINC: Some Dilemmas Concerning our Information 1632 CTAHE KPAHblX: C0103 KOMMyHHCiOB h nyßAHHHoe BbiCTynAeHHe 1603 EOPHC MAHEP: MapKCH3M h oöAacTb CAOBeHCKOii KYAtTYptI 1610 BAAAO BEHKO: TeaHCbi o 6e30naCH0CTH B EBpone 1625 «DPAHU niETHHIJ: HeKOTOptie ahacm-mh onoBeineHH« b Hainen CTpaHe 1632 TOPICAL INTERVIEW: MITJA RIBICIC: Politics — Economy and other Things 1644 AKTYAALHOE HHTEPBBK): MHTH PHEHqHI: noahthka — 3k0h0-MHKa h eine kot-hto 1644 ROUND TABLE: Social Directing the Distribution of Income 1661 3A KPYrAMM CTOAOM: PacnpeAeAeHHe AoxoAa HanpaBAaeTca 06-meciBOM 1661 VIEWS, COMMENTS: LJUBOMIR JAKIMOVSKI: Speeded Development of the Less Developed Republics 1680 J02E ZAKONJSEK: Insufficiently Developed Areas 1688 B3rAHAtI, KOMMEHTAPHH: AKDEOMHP HKHMOBCKH: VcKopeHHoe pa3BHTHe MeHee pa3BHTux pecnyÖAHK 1680 HOXE 3AKOHbmEK: HeAOCTaTO. AimoBqy PROBLEMS OF SELF-GOVERNMENT: MITJA GORJUP: Youth and Self-government 1729 ZVONE DRAGAN: Self-governmental Cross-roads 1735 BOnPOCLI CAM0YIIPABAEHH3: MHTfl rOPIOn: Moaoa&kb h caMO-vnpaBAeHHe 1729 3BOHE APArAH: Pacnyrba caMoynpaa-AeHHH 1735 STRAIGHT AWAY: I. J. K.: Technical Advice for Peasants 1748 I. Kreft: Agriculture in Schools 1749 SERGIJ PELHAN: Is a New Youth Organization Emerging? 1750 STJEPAN BUNTA: Is this not the "Pressure of the Street"? 1752 S. B.: Dear Editor 1755 D. KRAIGHER: Resolution and Echoes 1757 V. VODOPIVEC: Chase of Ideologies 1759 REVIEWS, NOTES: The Working Class in Socialism (I. Hvala) 1762 Notes on Foreign Reviews 1767 EE3 OBHHHKOB: H. H. K.: CoBeT cneKHaAHcra KpecTtH-HHHV 1748 H. KPEOT: ArpuKyABTypa B yteßHOM 3aBeAeHHH 1749 C. IIEABXAH: He B03HHKaeT ah HOBaa opraHHaauHa moaoa&kh? 1750 C. EYHTA: Pa3Be 3T0 He sbasctca »AaB-AeiiHeM yAHiiu«? 1752 C. E.: ToBapnm peAaKxop 1755 A- KPAHrEP: Pe30Ai0una h 0T3HBu 1757 B. BOAOIIHBELC: OßAaBa Ha HAeoAorHH 1759 0E03PEHHÜ, PEIIEH3HH: Pa6o, v letu 1965 pa se je povzpel že na 52 %> (v Jugoslaviji se je v tem obdobju povečal delež industrije od 29 na 50 o/o). Podatki dokazujejo, da smo dosegli v obdobju 1947—1965 pomembne uspehe v družbenoekonomskem razvoju gospodarsko nezadostno razvitih republik in pokrajin. Da se niso razlike v gospodarski razvitosti še občutneje zmanjšale, gre pripisati težavnim in zapletenim razvojnim problemom tega območja kot tudi posebnim razmeram, v katerih so jih v preteklem obdobju reševali. Toda ob prehodu v reformo so te razlike pomenile kvalitetno novo stanje; gre namreč za razlike na občutno višji ravni razvitosti gospodarstva kot celote. Leta 1965 so se znašla gospodarsko nezadostno razvita območja na tisti stopnji razvoja, na kateri je bila cela država več kot deset let poprej. Z izvajanjem družbene in gospodarske reforme so nastopili ugodni pogoji za nadaljnji učinkovitejši razvoj nezadostno razvitih republik in pokrajin, čeprav so se kazali problemi gospodarskega razvoja zaradi težavnejšega prilagajanja gospodarstva novim razmeram na tem območju v mnogo ostrejši obliki. Poudarimo naj, da so v družbenoekonomskem razvoju nezadostno razvitih republik in pokrajin v prvih treh letih reforme prišli do izraza vsi pozitivni kvalitetni procesi, ki so značilni za celotno gospodarstvo, prav tako pa tudi kvantitativni rezultati. Nezadostno razvita območja so povečini sledila dinamični rasti proizvodnje v Jugoslaviji in povečevala stopnjo izvoza; hitro so razvijala tudi terciarne dejavnosti; zboljšal se je življenjski standard 1 »Uresničevanje politike hitrejšega razvoja nezadostno razvitih območij v prvih dveh letih srednjeročnega načrta«, Zvezni zavod za gospodarsko načrtovanje, Beograd 1968. K prebivalcev v celoti, zlasti pa povečali osebni dohodki zaposlenih delavcev; povečala so se sredstva tamkajšnjih delovnih organizacij; začel se je proces spreminjanja strukture, diferenciacije in ekonomske selekcije; nastali so ugodnejši pogoji za hitrejše zboljševanje družbenega standarda na vseh območjih itd.2 Toda v tem obdobju, tj. od 1966—1970, ne bo uresničena z družbenim načrtom sprejeta naloga, naj bi bilo povečanje proizvodnje oziroma družbenega proizvoda na nezadostno razvitih območjih za 2 °/o večje od poprečnega povečanja v Jugoslaviji. Dosedanji rezultati kažejo, da se gospodarstva ekonomsko nezadostno razvitih območij še neprestano srečujejo s težavami, ki izvirajo iz pretečenih obdobij in so pretežno posledica dotedanje razvojne in ekonomske politike. Tu je mišljena predvsem nedograje-nost zmogljivosti ključnih in ekstraktivnih vej, nezadostno izrabljanje najbolj pomembnih naravnih bogastev teh območij in premajhna razvitost osnovne prometne mreže. Da bi uredili te probleme, so začeli graditi in rekonstruirati več energetskih, metalurških, prometnih in melioracijskih objektov. Vsi ti objekti so sestavni del razvojne politike v obdobju 1966—1970. Vendar pa se je graditev teh objektov zakasnila. Veliko investicijskih sredstev, ki so naložena v te objekte, ne more hitro dati učinkov, ker gradnja dolgo traja; s tem je objektivno zožena možnost, da bi na teh območjih posvetili večjo pozornost modernizaciji in rekonstrukciji drugih proizvodnih vej. V zvezi s tem naj omenimo, da na teh območjih niso dovolj razviti veliki infrastrukturni objekti, da je njihova graditev dražja in daljša ter da so zaradi tega manj racionalno izkoriščene že obstoječe proizvodne zmogljivosti, da so proizvodni stroški višji itd. Na težavnejši položaj nezadostno razvitih območij so vplivale tudi spremembe na trgu primarne energije; gospodarske organizacije so se zaradi tehničnih, organizacijskih in drugih ukrepov preusmerile k virom drugačne energije, kar je povzročilo nazadovanje nekaterih virov energije, zlasti proizvodnje premoga. Poleg tega ne smemo pozabiti, da ta območja nimajo daljše industrijske tradicije in poslovnega renomeja. Oboje pa terjata sodobni trg in tehnološki napredek. Spregledati ne smemo tudi posebne strukture gospodarstva teh območij, ki je pretežno bazična. Zato se problemi, ki so sicer značilni za te veje v celi državi, zlasti kar zadeva plasma, mnogo bolj čutijo v manj razvitih območjih kot pa v drugih predelih, ki imajo bolj diverzificirano gospodarstvo. Pozabiti pa ne smemo tudi na dejstvo, da dosegajo nezadostno razvita območja tudi uspehe, ki niso v celoti zajeti v podatkih o gospodarskih gibanjih. Napotki za uresničevanje reforme so delovali kot gospodarsko prisiljevanje za racionalno gospodarjenje, modernizacijo proizvodnje, ! Sklepi zvezne skupščine o uresničevanju politike za hitrejši razvoj nezadostno razvitih republik in pokrajin v obdobju 1966—1970, Beograd, 6. januarja 1969. hitrejše prilagajanje strukture proizvodnje potrebam trga itd. Zato je v delovnih organizacijah močno čutiti gibanja, ki zagotavljajo, da bodo ta področja postopno spremenila fiziognomijo ter se vse bolj usmerila k racionalnemu poslovanju ter povečevanju produktivnosti dela. Čedalje več je takih gospodarskih organizacij, ki vse resneje iščejo možnosti za specializacijo, kooperacijo proizvodnje in integracijo, da bi kar najbolj izrabile svoje materialne in kadrovske možnosti; zavedajo se, da se iz sedanjih težav ne bodo rešile z gospodarjenjem po starem, z majhno in avtarkično proizvodnjo, pač pa z odločnimi ukrepi za modernizacijo v tehniki, tehnologiji in organizaciji proizvodnje, z dobrimi kadri, s kvaliteto asortimenta ter s poslovno tehničnim sodelovanjem na notranjem in zunanjem trgu. Če ocenjujemo gospodarsko rast v celoti, lahko sklepamo, da je na počasnejši razvoj nezadostno razvitih območij v prvih treh letih reforme (in verjetno bo tako vse do 1970. leta) predvsem vplivala stagnacija oziroma pojemanje proizvodnje v tistih vejah in dejavnostih, ki so imele tudi v jugoslovanskih okvirih počasnejši trend, medtem ko je bila dinamika rasti na nekaterih področjih (v prometu, trgovini, gostinstvu itd.) celo nad jugoslovanskim poprečjem. Precej je dejavnikov, ki so v zadnjih letih vplivali na počasnejše večanje proizvodnje. Zlasti moramo opozoriti na dinamiko investicij v celoti, ki je bila počasnejša, kot smo jo planirali; to je odsevalo v investicijski dejavnosti na nezadostno razvitih območjih. Sredstva sklada za kreditiranje nezadostno razvitih območij so bila namreč poravnana v dogovorjenih zneskih z določeno zakasnitvijo, pač pa ni bilo predvidenih naložb iz razvitih v nerazvita območja; in ker so počasi pritekali tuji krediti, je bila občutno manjša tudi lastna akumulacija. Ker so investicije eden najbolj odločilnih dejavnikov za uresničevanje gospodarskega razvoja v vsaki deželi, še posebej pa v politiki za pospešeni razvoj nezadostno razvitih območij, moramo nekoliko natančneje pojasniti izvajanje investicijske politike na tem področju. Po sedanjem srednjeročnem načrtu priteka približno 60 % planiranih investicij na nezadostno razvita območja iz virov zunaj teh predelov. V Črni gori, Makedoniji in na Kosovem je ta delež celo 70 %. Sicer pa je glede teh razmerij zelo zgovorno dejstvo, da je intenzivnost investicij (tj. delež investicij v družbenem proizvodu) v nezadostno razvitih republikah in pokrajinah3 29,5 %>, v razvitih 12,1 %>, jugoslovansko poprečje pa je 19,6 %>. Na nezadostno razvitih območjih je bil delež gospodarskih investicij v družbenem proizvodu največji na Kosovu (61,6 %>), za tem v Makedoniji (37,6 °/o) in nato v Črni gori (31,4 °/o), delež v Bosni in Hercegovini pa se je približal jugoslovanskemu poprečju. Večja intenzivnost na- ' Podatki se nanašajo na obdobje 1966—1968, interno gradivo zveznega zavoda za gospodarsko planiranje. ložb v gospodarsko nezadostno razvita območja je posledica večjega deleža (v skupnih investicijah) federacije, kreditnih skladov specializiranih bank in sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja nezadostno razvitih območij; ta okolnost je seveda različno vplivala v posameznih področjih na intenzivnost naložb. Glede na obseg in intenzivnost investicijskih naložb je ustvarjeni učinek investiranja na nezadostno razvitih območjih občutno manjši od pričakovanj. S srednjeročnim načrtom je bilo namreč predvideno, da bo marginalni koeficient (merilo za učinkovitost investicij) v družbenem sektorju gospodarstva za približno 30 % nižji od jugoslovanskega poprečja. Toda v obdobju 1966—1968 je bil ta koeficient nižji za 70%. Vzroke za to moramo poiskati predvsem v počasnejšem tempu večanja proizvodnje v celoti (zlasti pa v letu 1967), v daljši graditvi in poskusnem obratovanju gospodarskih organizacij, v večjih proizvodnih stroških zaradi neurejenih vprašanj velike infrastrukture itd. Na to, da je bila stopnja učinkovitosti investicij v gospodarstvu nižja, je vplivala tudi njihova struktura — kajti naložbe so šle pretežno v energetske, metalurške, prometne in melioracijske objekte. Ker je zmanjkovalo sredstev za dograditev teh objektov, so bili podaljšani roki, ko bi morali začeti obratovati; poleg tega so porabili za dograditev več sredstev (predvsem sredstev sklada za kreditiranje gospodarskega razvoja), kot je bilo predvideno, tako da je to škodovalo splošni modernizaciji gospodarstva. Kljub vsem tem dejstvom pa so dosežki v razvoju nezadostno razvitih območij — kar ugotavlja tudi resolucija zvezne skupščine o uresničevanju politike za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin v letih 1966—1970 — zelo pomembni. Tako se je npr. v povojnem obdobju na teh območjih povečala materialno-proizvodna baza za približno 5-krat; začel se je hitri proces industrializacije in napredek kmetijstva; v skupni proizvodnji je prevzela prvo mesto industrija (njen delež se je povečal od 24 na 52 %); spremenila se je ekonomskosocialna struktura prebivalstva, tako da so se ta območja, izvzemši Kosovo, približala jugoslovanskemu poprečju; število zaposlenih v družbenem sektorju se je povečalo za 2-krat; zelo se je razširilo omrežje prometnih poti itd. Hitrejši gospodarski razvoj pa je spremljal tudi vsestranski družbeni napredek: v teh območjih se je razvilo in razširilo omrežje izobraževalnih institucij na vseh ravneh, tako da sta se spremenili izobrazbena struktura prebivalstva in kvalifikacijska struktura zaposlenih; zvečala se je materialna in družbena podlaga za napredek kulture; lepe uspehe imajo ta območja tudi v zdravstvenem varstu prebivalstva itd. Občutno so se zvišali tudi osebni dohodki. V obdobju od leta 1966 do 1968 so se v Jugoslaviji na vsak odstotek zvečanega narodnega dohodka povečali osebni dohodki s stopnjo 1,69 °/o. V Bosni in Hercegovini je znašala ta stopnja 2,01 °/o, v Črni gori 1,42 %>, na Hrvatskem 1,49 %>, v Makedoniji 1,75 %>, v Sloveniji 1,39 °/o in v Srbiji 1,79 %>. Gibanje poprečnih neto osebnih dohokov zaposlenih kaže — čeprav je na posameznih območjih različno — tendenco približevanja. Pomembna je tudi ugotovitev, da so se večale na manj razvitih območjih vse oblike družbene potrošnje oziroma družbenega standarda (izobraževanje, znanost, zdravstvo, kultura) hitreje kot pa družbeni proizvod. Čeprav so na teh sektorjih še vedno težavni problemi glede na raven in razvitost družbenih služb, je vendar res, da so te dejavnosti razvijali precej hitreje, kot se je večal narodni dohodek, kar ne velja tudi za druga območja Jugoslavije. Brez dvoma je k temu prispevala premišljena politika skupnosti, ki je prispevala za razvoj teh dejavnosti sredstva iz zveznega proračuna. Zanimiva je ugotovitev, da je v obdobju 1965—1968 diplomiralo na Kosovu na 10.000 prebivalcev 29 študentov, medtem ko je v Sloveniji diplomiralo na enako število prebivalcev v obdobju 1957—1960 27 študentov. Ali pa na primer: v Makedoniji pride zdaj mnogo manj prebivalcev na en radijski aparat kot v Sloveniji leta 1964. Leta 1960 je znašala poraba električne energije v gospodinjstvu pri nas na prebivalca 69 kWh. Leta 1968 so vsa področja precej presegla to raven, na Kosovu pa je prišlo na vsakega prebivalca 72 kWh. Število prebivalcev na potniški avtomobil se je na manj razvitih območjih zmanjšalo za 12-krat, v drugih predelih Jugoslavije pa se je zmanjšalo za 6-krat. Ko navajamo te podatke, ne bi radi zmanjševali problemov družbenega in ekonomskega razvoja, ki ta območja še vedno tarejo, pač pa bi radi dokazali, da je Jugoslavija v celotnem povojnem obdobju dosegala v uresničevanju politike za hitrejši razvoj nezadostno razvitih območij pomembne uspehe. Pri tem moramo zlasti upoštevati dejstvo, da je Jugoslavija v povojnem obdobju dosegala zelo visoko stopnjo rasti, ki je v zadnjih 10—15 letih med najvišjimi na svetu; že samo to dokazuje, da je bila politika za hitrejši razvoj premalo razvitih območij (zasnovana s političnimi dokumenti in družbenimi plani) realna in v bistvu uresničena. Ob tem naj še opozorimo, da se proklamirani cilji glede napredka nerazvitega sveta, ki so jih v svoji politiki napovedali Združeni narodi, ne uresničujejo in da se odnosi med razvitimi in nerazvitimi deželami še zaostrujejo. Nobenega dvoma ni, da so razmere v svetovnih in medregionalnih odnosih mnogo bolj zapletene in da so problemi hitrejšega razvoja zaostalih regij sveta zelo težavni in zamotani, ker ne gre samo za ekonomske, marveč predvsem tudi za politične probleme. Vendar kljub temu ne smemo pozabiti, da smo v Jugoslaviji zaradi politične enotnosti in doslednosti v oblikovanju politike za hitrejši razvoj nezadostno razvitih območij dosegli zelo pomembne uspehe, ki so lahko tudi v svetovnem merilu drugim za zgled. Vprašanje je, zakaj prihaja v Jugoslaviji kljub očitnim uspehom v politiki razvoja nezadostno razvitih območij do mnogih nasprotnih stališč, do mnogih navzkrižij ali celo sporov — ko gre za uresničevanje politike in sistema hitrejšega razvoja nezadostno razvitih območij. Kdaj pa kdaj se skoraj ne moremo znebiti vtisa, da v razvitih območjih države sodijo, da politika za hitrejši razvoj nezadostno razvitih območij zadržuje njihov lastni napredek — ko po drugi strani v nezadostno razvitih območjih nastaja prepričanje, da so prizadevanja družbene skupnosti premajhna, da bi ekonomsko in družbeno hitreje napredovala. Dosedanje izkušnje so pokazale, da ta dilema ni niti politično niti ekonomsko realna. Tako enim kot drugim je do tega, da bi nezadostno razvita območja hitreje napredovala. Ekonomsko je danes skoraj nemogoče spodbijati dejstvo, da je hitrejši razvoj trga, dviganje notranje kupne moči spodbuda za napredovanje vseh in ne le nerazvitih območij. Ni naključje, da npr. Slovenija kljub vsem svojim prizadevanjem, da bi izvozila čimveč blaga na zahodne trge, približno 40 °/o družbenega proizvoda plasira na sorazmerno zavarovanem jugoslovanskem trgu. Prav tako je res, da se precejšen del sredstev sklada za kreditiranje razvoja nezadostno razvitih območij in drugih oblik intervencije preko poslovnih odnosov preliva v dohodek gospodarskih organizacij na razvitih območjih. Rast gospodarskih potencialov na manj razvitih območjih in večanje kupne moči prebivalstva pomenita tudi obet, da se prodajajo na teh območjih tudi izdelki podjetij iz razvitejših regij, ki poslujejo ob ugodnejših pogojih. K temu prav gotovo prispeva tudi zaščitna politika, ki je, kot vemo, ugodnejša za proizvode višje stopnje obdelave. To pa so pretežno izdelki iz razvitejših območij. Vključevanje razvoja nezadostno razvitih območij v ključne naloge razvoja Jugoslavije ima potemtakem nekatere posebnosti. Ko na razvitih območjih teže bolj k optimalni modernizaciji in rekonstrukciji obstoječega gospodarstva, je za nerazvita območja značilno to, da morajo reševati strukturne probleme na področju materialne proizvodnje, da morajo skrbeti za graditev prometnih in drugih infrastrukturnih objektov, hkrati pa utrjevati obstoječe gospodarstvo. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako zasnovati politiko za hitrejši razvoj nezadostno razvitih območij za prihodnje obdobje in s kakšnimi sistemskimi ukrepi zagotoviti tudi izvajanje te politike. Predvsem je tu vprašanje, kako opredeliti razvitost in nerazvitost — ne le v nacionalnih, marveč tudi v mednarodnih odnosih. Ta meja je prav gotovo dinamična. Strokovnjaki Združenih narodov so v svetovnem ekonomskem pregledu za leto 1961 razdelili države v štiri kategorije. Po tej kategorizaciji sodijo vse države, ki imajo več kot osemsto dolarjev narodnega dohodka na prebivalca, med razvite. Klasifikacijo po kriteriju narodnega dohodka so strokov- njaki Združenih narodov povezovali s strukturo proizvodnje in prebivalstva. Toda zaradi dinamičnosti v razvoju posameznih držav so Združeni narodi leta 1960 razdelili dežele v razvoju v pet kategorij; po tem kriteriju bi sodila tista država, ki doseže tisoč dolarjev narodnega dohodka na prebivalca, med dežele v razvoju. Če bi to mednarodno klasifikacijo uporabili za naše razmere, bi dobili tole podobo:4 Toda iščemo tudi ustrezen kazalec za ugotavljanje nerazvitosti. Mnogi avtorji trdijo, da narodni dohodek na prebivalca ni zadosti trdno merilo za določanje ekonomske razvitosti. Druga skupina avtorjev sicer narodnemu dohodku ne odreka verodostojnosti, vendar upošteva širši izbor kazalcev, ki še dodatno pojasnjujejo vzroke za višino narodnega dohodka.5 V zvezi z določanjem merila za razvitost moramo opozoriti na nekatere nepopolnosti narodnega dohodka per capita. Na količino narodnega dohodka in s tem tudi na njegovo velikost vpliva predvsem struktura proizvodnje. Ta vpliv je v tem, da je oblikovanje narodnega dohodka po vejah in področjih gospodarstva povezano z organsko sestavo sredstev. Razlike v organski sestavi sredstev so posledica regionalnega vpliva in poteka potemtakem oblikovanje narodnega dohodka v razmerah dane paritete in strukture cen. Znano je, da neskladje v strukturi cen, ki diferencira materialni položaj proizvajalcev različnih vej, povzroča tudi različnost pogojev za doseganje dohodka oziroma oblikovanje narodnega dohodka. Na oblikovanje narodnega dohodka vplivajo, dalje, tudi razlike v izkoriščanju razpoložljivih aktivnih zmogljivosti proizvodnje. Oblikovanje narodnega dohodka je podvrženo vplivu razlik v vejah in med vejami glede izrabe zmogljivosti. Samo po sebi je razumljivo, da ta okolnost zmanjšuje uporabnost narodnega dohodka per capita kot sintetično merilo za regionalna razmerja v ekonomski razvitosti. ' Izračun zveznega zavoda za gospodarsko planiranje po metodi OZN. 5 »Teritorialni pregled razvitosti gospodarstva in metode razvoja nerazvitih območij«, Ekonomski inštitut, Beograd, in republiški zavod za družbeno planiranje SR Srbije, Beograd, oktobra 1968. $ Jugoslavija Bosna in Hercegovina Črna Gora Hrvatska Makedonija Slovenija Srbija — Vojvodina — Kosovo 635 397 412 780 430 1127 619 733 231 Narodni dohodek, ki se oblikuje po realni računski metodi na enem delu gospodarskega teritorija, se v celoti ne porabi v istem teritorialnem okviru. S sekundarno delitvijo in s ponovno delitvijo v fazi potrošnje nastajajo med teritoriji prelivanja, ki so lahko zelo pomembna. S tem pa seveda oblikovanje narodnega dohodka na posameznih teritorijih gospodarstva ne odseva kvantitativno realne ravni gospodarske razvitosti. Ta razlog je še toliko bolj vreden, da ga upoštevamo, ker je izračun narodnega dohodka tem manj realen, na kolikor manjšem področju ga ugotavljamo. Vendar se pri oblikovanju politike za hitrejši razvoj nezadostno razvitih območij kljub temu postavlja še nekaj bistvenih vprašanj. Vprašanje, na katero je treba že zdaj odgovoriti, je, ali v nadaljnjem razvoju obravnavati kot nezadostno razvita območja tiste republike in pokrajine, ki jim ta status daje dosedanji zakon, ali pa ta teritorij zožiti. Če upoštevamo dosedanji razvoj, je očitno, da bi tega področja ne kazalo širiti, pač pa bi ga morali po možnosti postopno zoževati. Nadaljnje vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je: ali kot nerazvita območja obravnavati republike in pokrajine kot celote ali pa samo določene regije; to vprašanje bi morali iz političnih in ekonomskih ozirov reševati tako, da bi sicer kot nezadostno razvita območja obravnavali republike in pokrajine kot celote, pri določanju teh območij ter ugotavljanju stopnje njihove razvitosti pa bi morali upoštevati razvitost posameznih regij. Drugače povedano, to pomeni, da bi morali pri določanju kriterijev za nerazvitost upoštevati razporejenost gospodarskih središč znotraj nerazvitih območij, razvitost infrastrukture, povezanost območja v celoti, disperzijo gospodarske dejavnosti itd. Glede na to, da je politika do nezadostno razvitih območij stalna naloga družbene skupnosti, bi morali preudarki, ali je treba to politiko koncipirati za neomejeno časovno obdobje ali pa jo vgraditi v določene časovne meje. Zdi se, da je najbolj realno, če politiko za razvoj nezadostno razvitih območij določimo za obdobje srednjeročnega načrta, v tem času pa s študijskim in znanstvenim raziskovanjem določimo osnove dolgoročne politike za razvoj nezadostno razvitih področij. Dileme so tudi glede ciljev te politike. Po mnenju nekaterih bi moral biti cilj politike za naglejši razvoj hitrejši napredek proizvajalnih sil na nezadostno razvitih območjih, vendar naj bi plan ne postavljal za cilj hitrejšega rzavoja proizvodnje in zmanjševanja razlik, merjenih na prebivalca. Kot oporo za tako stališče navajajo ustavo, v kateri je zapisano, da posveča družbena skupnost posebno pozornost hitrejšemu razvoju proizvajalnih sil v nezadostno razvitih območjih. Potemtakem obstaja dilema, ali z družbenimi načrti določati stopnjo, ki bo večja od poprečne stopnje rasti gospodarstva Jugoslavije, ali pa z analizami in računi določati pogoje, v katerih bo možna hitrejša rast, ki jo bo zagotavljala družbena skupnost. V tako politiko uresničevanja hitrejše rasti naj bi bili pritegnjeni vsi dejavniki, ki lahko vplivajo na tak razvoj, od družbenopolitičnih skupnosti in gospodarstva teh območij do skupnosti kot celote. Po našem mnenju bi v skladu z danim sistemom gospodarjenja bolj ustrezalo, če bi v novem načrtu naložili federaciji nalogo, da zagotavlja ustrezne pogoje za hitrejši razvoj nezadostno razvitih območij, tem območjem oziroma njihovim družbenim načrtom pa prepustili, da si samostojno določajo politiko in razvojne programe, poti in metode za uresničevanje tega cilja. Precej polemik in dilem je tudi glede virov sredstev sklada. Ne more biti seveda več dvoma, da se mora sklad alimentirati iz kreditnih sredstev. Drugo pa je seveda vprašanje, na kakšni podlagi, s kakšno dinamiko in v kolikšnem obsegu. To je torej vprašanje kvantitete in odnosov, ki jih mora določati družbeni načrt. Kreditni odnos, torej posojanje sredstev skupnosti skladu, naj bi bil nova kvaliteta v politiki za hitrejši razvoj nezadostno razvitih območij. Sklad sam se s tako politiko spreminja v kreditno ustanovo sui generis, ki bo prisiljena, da bo mnogo bolj kot doslej upoštevala rentabilnost in učinkovitost svojih sredstev in ki bo zaradi tega prisiljena iskati nove možnosti za neposrednejše in poslovnejše odnose med skladom in gospodarstvi nezadostno razvitih območij. Taki odnosi bodo omogočili skladu, da bo tudi intenzivneje pritegoval sredstva gospodarstev drugih območij Jugoslavije in tudi mnogo bolj intenzivno in samostojnejše združevanje sredstev sklada s sredstvi na mednarodnem trgu kapitala. Možnosti za tako dejavnost sklada so dane že v sedanjem sistemu, ker zagotavlja federacija za investicije v nezadostno razvita območja devizno kritje. V razprave o večji vlogi sklada se vpleta tudi vprašanje samostojnosti posameznih republik in pokrajin pri določanju razvojne politike in sprejemanju ukrepov za izvajanje te politike. Sodijo, da se sklad ne bi smel vmešavati v presojanje, ali so posamezne investicije opravičene, ker to pravico republikam in pokrajinam zagotavlja ustava. Vendar pa bo nujno (do tega je prišlo tudi na ravni federacije pri državnem kapitalu), da se bo bistveno zmanjšal vpliv republik in pokrajin na razdeljevanje sredstev sklada in da bodo pri plasmaju precej bolj upoštevali gospodarsko racionalnost in rentabilnostni račun; da se bodo sredstva sklada razdeljevala prek tistih bank, ki bodo pripravljene sredstva sklada in svoja lastna sredstva ob najbolj ugodnih pogojih vložiti v tiste objekte, o katerih so prepričane, da lahko v prihodnosti največ koristijo gospodarsko in družbeno zaostalim območjem. Merilo za to naj bi bila dogovorjena učinkovitost vloženih sredstev. Opozorimo naj še na vprašanje oziroma problem, o katerem je bilo vsaj v dosedanjih razpravah precej različnih sodb. Če izhajamo iz načela enotnega trga, enotnega gospodarskega sistema v Jugoslaviji, so mnogi ekonomisti in politiki mnenja, da bi morali določiti posebne pogoje za gospodarjenje v organizacijah oziroma gospodarstvih v nezadostno razvitih območjih. Nismo proti temu, da bi ob določanju instrumentov gospodarskega sistema, kot so npr. kreditna politika, zunanjetrgovinski in devizni režim, sistem razširjene reprodukcije, davčni sistem itd., analizirali in ugotavljali posledice posameznih ukrepov za posamezne regije. Prepričani pa smo, da bi diferenciacija pogojev gospodarjenja za posamezne delovne organizacije znotraj vej in skupin pomenila neupravičeno ugodnost za en del delovnih ljudi v primerjavi z drugimi v teh dejavnostih in skupinah; končno bi to škodovalo tudi gospodarskim organizacijam iz prve skupine, ker bi v takih razmerah zgubljali realne kriterije za poznejši razvoj v normalnih, izenačenih pogojih gospodarjenja. To seveda ne pomeni, da družbena skupnost ne bi mogla ah da ne bo s posebnimi posrednimi ukrepi spodbujala npr. usmerjanja kapitala k nezadostno razvitim območjem, da ne bo pripravljala ugodnejših pogojev za najemanje tujih kreditov, da teh območij ne bo oproščala nekaterih dajatev za določeno časovno obdobje itd.; vendar pa to tudi pomeni, da se bodo morala gospodarstva oziroma gospodarske organizacije teh območij v celoti vključiti v splošne jugoslovanske pogoje za gospodarjenje, ker je le s tem zagotovljen njihov prihodnji razvoj na enotnem jugoslovanskem trgu. Zdenko Roter »Zapisek na rob« Iva Tavčarja Po pravici moram povedati, da takrat, ko sem za mednarodni kolokvij »Socializem in demokracija« predložil kratek zapis »Dileme komunistične partije ,na oblasti'«, še zdaleč nisem pričakoval, da bo le-ta imel takšen javni in nejavni odmev, izzval »nejasnosti in nesporazume«, »dvoumne razlage«, kakor ugotavlja tudi I. Tavčar v svojem »zapisku na rob«.1 Zato še posebej cenim Tavčarjevo odločitev, da svoje pomisleke in vprašanja tudi zapiše in objavi. I. Splošne pripombe Če sem prav razumel, ima I. Tavčar ob mojem prispevku tele splošne pripombe in pomisleke: 1. Zakaj sem v tako kratkem sestavku nanizal toliko (sedem) tez, tako da sem bil zaradi tega neizogibno enostranski, površinski ter povzročil nejasnosti in nesporazume, za katere sem tudi sam odgovoren; 2. nisem dovolj natančno razmejil, kdaj govorim o mednarodnem prostoru in kdaj o razvoju doma; 3. zakaj nisem tehtno in odgovorno predstavil naših izkušenj, marveč le skromno opozoril nanje; 4. nisem dovolj konkreten, kajti o demokraciji in socializmu nasploh je težko govoriti; 5. vse te pomanjkljivosti so še občutnejše, ker sem odprl vprašanja, ki so za socialistični razvoj nadvse pomembna, »nekatera pa celo taka, da morajo biti stališča o njih — kot temeljnih vprašanjih — v Zvezi komunistov enotna«. 11. Splošno pojasnilo Med jugoslovanskimi udeleženci na omenjenem kolokviju je obstajala organizirana ali spontana »delitev dela«, pri čemer naj bi »težo« imeli prispevki tovarišev Najdana Pašiča (»Izhodišča za razprave o socialistični demokraciji«), Slavka Milosavlevskega 1 I. Tavčar, Zapisek na rob »Dilemam komunistične partije na oblasti«, »Teorija in praksa«, 10/1969, str. 1516. (»Zveza komunistov v sistemu samoupravljanja«), Adolfa Bibiča (»Dialektika med ,družbo in državo' v političnem sistemu socializma«), Zivojina Rakočeviča (»Planiranje kot splošna vez družbenega dela v socializmu«) ter Vlada Benka (»Internacionalizem danes«). S tem seveda ne zmanjšujem niti vrednosti niti odgovornosti avtorjev drugih prispevkov. Sodelavci jugoslovanskih revij smo torej težili k organiziranemu nastopu, v katerem naj ima pač vsakdo svoj delež. Zato seveda ne kaže spregledati tudi povezanosti mojega prispevka z drugimi, in če to storimo, potem vidimo, da smo tujim udeležencem naše domače izkušnje predstavili zelo obsežno in konkretno tako v pismenih prispevkih kakor tudi v razpravi. V razpravi sem tudi sam nekatera stališča, ki sem jih napisal, konkretno obrazložil in na nekatera vprašanja tudi odgovoril.2 To seveda ne pomeni, da se želim znebiti odgovornosti za zapisano ali zanikati možnost različnih razlag. V kratkem zapisu zares ni mogoče vsega doreči, še posebej, ker sem ga zastavil kot kratek pregled nekaterih točk ali vprašanj, o katerih naj bi stekla razprava, pogovor, »kolokvij«. Enostranosti, nejasnosti, površinskost in nesporazumi pa seveda niso odvisni le od vsebine mojega »problematičnega« zapisa, torej samo od mene, marveč tudi od »druge strani«. Tako ni vseeno, ali se »dilem komunistične partije na oblasti« lotimo apriorno, v tem smislu namreč, da ne priznamo kakršnegakoli nerešenega vprašanja. Ne mislim, da je v svoji kritiki I. Tavčar izhajal iz teh predpostavk, — nikakor ne mislim tega. Celo več. Sklepam, da tudi sam dopušča in pozna apriorna lotevanja stvari, saj v zvezi z »dvoumnimi razlagami« mojega prispevka ugotavlja, da se ne spušča »v ugotavljanje pobud oziroma vzrokov zanje«. To pa pomeni, da sem odgovoren za tisti del enostranskih razlag, ki izvirajo le iz mojega prispevka, ne pa za del, ki bi izviral iz morebitnega apriornega lotevanja mojih tez. III. Konkretne pripombe — konkretni odgovori in pojasnila 1. O vodilni vlogi Zveze komunistov v samoupravni družbi. Vtis imam, da je prav to točka, glede katere naj bi bil moj prispevek najbolj »dvoumen«, glede katere »morajo biti stališča v Zvezi komunistov enotna« in glede katere bi moral biti bolj »dorečen«. — Tako bi moral biti tudi po mnenju I.Tavčarja »bolj dorečen, da ne bi dal možnosti za dvome, kakšno je (moje) stališče o razmerju institucija—gibanje«. V zvezi z razpravljanjem o razmerju partija—gibanje, institucija—gibanje, namreč »zasledimo zelo skrajnostne razlage, tudi take, ki jim je spontanost vse, organiziranost nič; spontanost nekateri celo razglašajo za vrhovno merilo naprednosti«. (I. Tavčar.) 1 Glej moje razprave na str. 1119, 1151, 1176 posebne številke »Teorije in prakse«, (6-7/1969). — Pri temi partija—oblast po mnenju I. Tavčarja nisem širše razvil svojih misli, »kajti tu je še širok prostor za razmišljanje in razpravljanje o tem, kako namreč uresničevati vodilno vlogo partije v razvoju socialistične družbe«. — I.Tavčar želi natančnejše pojasnilo, kako naj bi partija idejnopolitično vplivala na družbeni razvoj, »da ne bi niti formalno niti neformalno .obvladovala' nikakršnih političnih, kulturnih in drugih družbenih institucij«. To se mu zdi še pomembnejše, ker se »kdaj tudi idejno vplivanje razglaša kot težnja po monopolizaciji in manipulaciji«. Zato tudi izrecno zapiše, da se ZK »vse bolj odpoveduje administrativnim sredstvom in pritiskom za uveljavljanje svoje vodilne vloge, ... ne odpoveduje pa se težnje, da bi bila njena ideologija prevladujoča v družbi in se tudi ne odpoveduje idejnemu boju«. — I. Tavčar meni, da nimam prav, ko sem zapisal, naj se »komunisti zavzemajo za pluralizem pogledov in stališč v družbenem življenju«. Vloga ZK po njegovem mnenju ni v tem, da se predvsem zavzema za pluralizem, ta je tako in tako dejansko stanje, marveč mora kot uresničevalka zgodovinskega interesa delavskega razreda nastopati kot »povezovalna in združevalna sila v družbenem razvoju«. — Zato po njegovem mnenju dialoga znotraj partije ne bi smeli pojmovati kot cilj, marveč le kot metodo »za dosego takšne in tolikšne enotnosti komunistov, kakršna in kolikršna je nujen pogoj za akcijo«. Trdim, da sklepa o osporavanju vodilne vloge Zveze komunistov v naši družbi iz zapisanega in povedanega na kolokviju ni mogoče napraviti. To sem jasno in nedvoumno zavrnil že v sami razpravi na kolokviju v polemiki z W. Hauggom, ki je menil, da je lahko razumeti »perspektivo notranje pluralnosti kot protikoncepcijo jasnemu vodstvu partije«.3 »Pravi sklep o načelu notranjega pluralizma je tale: notranji pluralizem je pluralizem nazorov ob spoštovanju temeljnih vrednot in temeljnih ciljev gibanja. Takšno razumevanje notranjega pluralizma krepi enotnost, ker ustvarja enotnost v različnosti.«4 Temeljni problem mojega prispevka je vprašanje, kako uresničevati vodilno vlogo partije in Zveze komunistov v razmerah, ko je ta »na oblasti«. To pa je problem, ki tačas (in že prej) vznemirja ne le posameznike, marveč tudi organizacije. Zato ni naključje, da je tudi v svojem poročilu na zadnjem plenumu predsednik ZKS F. Popit zapisal: »Vse kaže, da je problem družbenega delovanja in vloge Zveze komunistov trajno aktualna tema.«5 To, kar me je predvsem zaposlovalo, je bilo, kako preseči »koncept politične organizacije delavskega razreda kot vodilne idejne in 1 Kot v opombi 2, str. 1169 in str. 1177. 4 Prav tam, str. 1177. « »Delo«, 10. oktobra 1969. politične sile družbe, ki se... identificira z organizacijo sile«.6 Dal sem nekaj predlogov v ta namen in pri tem izhajal prav iz pozitivnih izkušenj naše Zveze komunistov: ohraniti partijo kot revolucionarno silo v gibanju, »ločiti« partijo od oblasti, uveljaviti vodilno idejno-politično vlogo komunistov na podlagi argumentov marksistične teorije in praktične akcije ZK, razvijati partijo kot demokratično organizacijo, ki ne le dopušča, marveč celo spodbuja k borbi mnenj v svojih vrstah. Razumljivo je, da to ni vse, kar bi lahko ob tem povedali.7 Vendar sem v razpravi na kolokviju npr. preciziral: »Kaj je značilno za gibanje? Za gibanje sta značilna množična zavzetost in sodelovanje. Gibanje je tudi organizirano, a na demokratičen način. Zame je pri tem odnosu med gibanjem in institucijo bistveno vprašanje, kako preprečiti, da se politično gibanje ne izrodi (zgolj) v politično institucijo (v tehnokratskem pomenu besede), za katero so značilne statičnost, zaprtost, koncentracija moči v manjših skupinah, koncentracija moči v elitah.«8 Iz povedanega izhaja, da prav nič ne fetišiziram spontanosti na račun organiziranosti, marveč vidim možnost za eksistenco spontanega v okviru demokratične organizacije. Zastavil sem le vprašanje, zakaj so se »partije institucionalizirale v slabem pomenu besede... zakaj je prišlo do te negativne institucionalizacije, zakaj ta komunistična gibanja kot gibanja v avtentičnem pomenu besede niso ostala gibanja z množično participacijo, demokracijo, svobodo mišljenja brez hierarhičnega principa kot temeljnega (edinega) organizacijskega principa«.9 Razumljivo je, da dialog v partiji, kot element njene demokracije, zatorej ne more biti vrhovni cilj oziroma sam sebi namen, marveč le sredstvo, s pomočjo katerega prihaja vedno znova do enotne družbenopolitične akcije in učinkovitosti delovanja partije. Prav tako ne more biti sam sebi namen tudi dialog v družbi nasploh, marveč le sredstvo, s pomočjo katerega partija nastopa v družbi kot »povezovalna in združevalna sila v družbenem razvoju«. Takšen dialog, ki izhaja iz dejstva, »da je pluralizem pogledov in stališč v družbenem življenju stvarnost, pa naj se komunisti zanj zavzemamo ali ne« (I. Tavčar), je utemeljen. Prvič, spodbuja k temu, da različni pogledi in stališča o graditvi socializma prihajajo tudi do iskrenega javnega izraza, ne ostajajo le skrita, notranja mnenja ljudi, ki jih ne žele javno povedati. Drugič, spodbuja k ustvarjalnemu delu za socializem najširši možni krog delujočih ljudi. Takšna množična participacija svobodnih proizvajalcev (v najširšem pomenu te besede) pa ' Slavko Milosavlevski, »Zveza komunistov v sistemu samoupravljanja«, »Teorija in praksa«, 6-7/1969, str. 1013. 7 Ko sem pisal o teh dilemah, sem mislil na vse dežele, kjer je na oblasti komunistična partija, torej tudi na našo deželo. Pri tem sem jasno razlikoval med mednarodnim prostorom (takrat rabim izraz komunistična partija) in domačimi razmerami (takrat rabim izraz Zveza komunistov). • Kot v opombi 2, str. 1120. s Prav tam, str. 1152. je bistvena značilnost samoupravnega socialističnega modela. Tretjič, to je edina možna pot v iskanju resnice o dani družbi, o stanju v njej ter o možnostih za njen nadaljnji razvoj. Tu obstaja, toda le navidezno, tista nevarnost, na katero me je v polemiki na kolokviju opozarjal W. Haugg, ko je dejal: »Notranja in vnanja pluralnost sta v zvezi s tem, da se resnica kaže tako rekoč raztrgana«.10 Toda ni mogoče izhajati iz predpostavke, da je prav vsa, celovita resnica formalno in dejansko prisotna le v partiji in njeni ideologiji. Marksizem nima v lasti popolne resnice o družbi in svetu. Ker je povezan z zgodovinskim interesom delavskega razreda, je vsekakor celoviti resnici v načelu najbliže, a hkrati temeljno zainteresiran, da odkriva resnico tudi zunaj sebe. Pluraliteta pogledov in stališč ter dialog razgrinjata večje možnosti za odkrivanje resnice in za njeno integracijo v marksizem, za nenehno bogatenje in rast marksizma, četrtič, prav zavzemanje ZK za borbo pogledov in stališč je le en pol dialektične celote, ki ima na svojem drugem polu tisto, kar je opredelil zadnji plenum CK ZKS: »Kot idejno jedro (samoupravnega) sistema je Zveza komunistov dejavnik družbene integracije, v kateri pride do veljave pluralizem interesov delovnih ljudi, ne v obliki različnih pritiskov, ki sistem lomijo in vodijo v grupaški ali strankarski pluralizem, pač pa v obliki dogovarjanja in sporazumevanja.«11 Ravno tako pravi popolnoma pravilno tudi I. Tavčar, da se Zveza komunistov »kot integrativni faktor zavzema za tisto mero enotnosti pogledov in stališč, ki omogoča družbi, da se kar najučinkoviteje razvija in uspešno premaguje protislovja v svojem razvoju«. Vendar tudi iz mojih pogledov ni mogoče sklepati, naj se ZK odpove težnji, »da bi bila njena ideologija prevladujoča v družbi« in naj se zato tudi odpove »idejnemu boju«, če bi kdo želel delati take sklepe. V tem okviru tudi moje razmišljanje o razmerju partije do oblasti ne pušča nobenega prostora za misli, naj se ZK odpove svoji odgovornosti za družbeni razvoj. Zavračam le birokratski model tega razmerja ter mu postavljam nasproti model, »ki ga skušamo uresničevati v naši politični praksi.«12 »Ločitev« partije od oblasti mi pomeni odpravo tiste prakse, ko se je (ali pa se še vedno) politična organizacija delavskega razreda kot vodilna idejna in politična sila družbe identificira s strukturo oblasti. »Bistvena razlika med starim modelom političnega sistema in sedanjim na tej točki ni v stopnji zainteresiranosti ZKJ za praktične odločitve in praktično smer političnega razvoja. Razlika je v načinu uresničevanja te zainteresiranosti. To pa je njen moralno-politični vpliv, ki temelji na argumentih in na vsestranski analizi družbene stvarnosti. Seveda bo manjša pogostnost neposrednega angažiranja Zveze komunistov pri 10 Prav tam, str. 1170. " Kot v opombi 5. « Kot v opombi 2, str. 1152. praktičnih sklepih samoupravnih organov vedno dokaz, da poteka proces uresničevanja nove vloge ZK pravilno. Drugače povedano: kolikor bolj se bo ZK uveljavljala kot nova oblika organizacije (kot avantgarda), manj bo potrebno poseganje v politične odnose, ki so v območju drugih organov.«13 Odgovornost ZK za družbeni razvoj in njena vodilna vloga vsekakor nista istovetni z »obvladovanjem« političnih, kulturnih in drugih družbenih organizacij. »Obvladovanje« namreč pomeni ali neposredno (v starem modelu istovetnosti državnih in partijskih organov) ali posredno odločanje v imenu drugega. Predpostavka sistema obvladovanja je nesamostojnost in nezrelost omenjenih organizacij ter nezaupanje v možnost, da bi lahko same, brez tutorstva, uresničevale svoje poslanstvo v družbi.14 Alternativa sistema »obvladovanja« je jasna: ZK kot organizacija mora imeti takšne platforme in koncepte o vseh temeljnih vprašanjih naše družbe, ki bodo najbolj v skladu z zahtevami družbene prakse, ki bodo na najbolj zvesti način odražale zahteve trenutka in bodo zato tudi najbolj sprejemljive za množično družbeno prakso. Komunisti kot skupine in posamezniki pa si bodo zaradi moči in argumentov teh platform in konceptov tudi s svojim individualnim ter skupinskim delovanjem prizadevali, da bodo stališča ZK postala temelj politične in družbene prakse v družbenih institucijah in organizacijah. 2. O političnem pluralizmu. Pritrjujem I. Tavčarju, da je »pluralizem ... gotovo beseda, ki je danes v politiki pogosto uporabljena, a tudi večkrat zlorabljena«. Nobena, prav nobena skrivnost ni, da so pojmovanja pluralizma tako v politični teoriji kakor v politični praksi zelo različna, »da o njem obstaja več razlag in da gre pravzaprav tudi za več vrst pluralizma« (I. Tavčar). I. Tavčar me spodbuja, da bi temeljiteje pojasnil, kako ga pojmujem jaz. Kakor sem že zapisal, je prav teza o pluralizmu izzvala na kolokviju W. Haugga; iz nje je povzel sklep, da v mednarodnem okviru pomeni opozicijo internacionalizmu, v notranjih razmerah socialistične dežele pa protikoncepcijo vodilni vlogi partije. Zato sem svoje pojmovanje pluralizma deloma že pojasnil v polemiki s Hauggom.15 Da je istovetenje političnega pluralizma z večstrankarskim političnim sistemom " Slavko Milosavlevski, kot v opombi 6. 11 Prav na to je opozoril tudi F. Popit v referatu na osmi seji CK ZKS: »V zvezi komunistov imamo opraviti s težnjami, naj bi se ZK ponovno uveljavila kot oblastvena sila, češ da je praksa pokazala, da so vsi drugačni poizkusi neuspešni. Stališče, po njihovem mnenju, naj bi se ZK uvaljavila predvsem kot idejnopolitična sila zato, da bi sprostile ustvarjalne ljudske sile v boju za socializem, je močneje sprostilo antisocialistične sile, ki jih z razglašenimi načeli ni več mogoče brzdati. Odsev take miselnosti so tudi precej pogosta stališča v naših vrstah, da je namreč politično dogovarjanje pomembno le v ZK, izvajanje njene politike v drugih družbenopolitičnih organizacijah ter samoupravnih in oblastvenih organih pa naj zagotovi kadrovska politika, ki naj bi ostala monopol ZK.« (Kot v opombi 5.) I! Kot v opombi 2, str. 1176, 1177. samo ena od razlag celo v meščanski politični teoriji, najbrž ni treba posebej razčlenjevati. In da tako razlago kot veljavno za našo samoupravno socialistično družbo zavračam, jo odklanjam, ugotavlja tudi I. Tavčar in mi zato tega ni treba posebej natančneje obrazložiti.16 Teza o pluralizmu je v svojem najintimnejšem pomenu te besede antiteza monizmu, totalitarizmu ali monopolizmu." »Glede na to ni dilema socialistične demokracije opredeljevanje med političnim monolitizmom in političnim pluralizmom. Vprašanje, ki se realno postavlja, je — pluralizem, toda kakšen in za koga — ali pluralizem političnih strank in frakcij v boju za oblast ali pluralizem samoupravnih subjektov v neposrednem demokratičnem procesu političnega odločanja?«18 Očitno je, da so bile vse razprave o političnem pluralizmu v samoupravni družbi (vštevši tudi moj zelo skromen prispevek), ki smo jih imeli na kolokviju ali že poprej na straneh revije »Teorija in praksa«, naravnane v prizadevanju, kar se da odgovorno in kar se da natančno opredeliti značaj in vsebino specifičnega političnega pluralizma v samoupravni socialistični družbi.10 Predpostavke mojega zavzemanja za specifični politični pluralizem v samoupravni družbi so tele: a) Socialna struktura naše socialistične družbe ni homogena, marveč heterogena. Zato je treba zavrniti poenostavljeno sociolo-gistično razlago, ki hoče dati mitu o politični monolitnosti značaj nekakšne objektivne zakonitosti, ki naj bi izhajala iz same narave socialističnih družbenih odnosov. Po tej razlagi v socialistični družbi ne le da izginejo antagonistična razredna protislovja, marveč s tem tudi vsakršna družbena osnova za politični pluralizem. Homogeni socialni strukturi socialistične družbe pa ustreza tudi monolitizem njene politične organizacije.20 b) Heterogenost te socialne strukture se kaže v velikih razlikah v družbenoekonomskem položaju posameznikov in družbenih skupin. Te razlike so zgodovinskega izvora, povezane s socialističnim načelom delitve po delu, z izobrazbo, s samo družbeno delitvijo dela " Na to je opozoril že P. Jambrek v sestavku »Politični pluralizem v samoupravni družbi«: »Najprej je treba javno povedati, da ves čas razpravljamo o politični organizaciji socialistične in samoupravne družbe. Nobene primerjave torej ne more biti s političnim pluralizmom meščanske družbe, ki je zasnovan na razrednih odnosih. Realna baza meščanske demokracije je privatna lastnina proizvajalnih sredstev . . . vsi ti elementi . . . dajejo realno vsebino meščanskemu pluralizmu, katerega klasični izraz je parlamentarni sistem z več strankami.« (»Teorija in praksa«, št. 12/1968.) " Mala politička enciklopedija, Beograd, str. 847. " Najdan Pašič, »Savremeni problemi teorije socijalističke demokratijes, »So-cijalizam«, št. 3/1969 — članek je redigiran avtorjev prispevek na mednarodnem kolokviju »Socializem in demokracija«. Glej že cit.: P. Jambrek, »Politični pluralizem v samoupravni družbi«, Okrogla miza »Teorije in prakse«, »Pluralizem in socialistična demokracija« (št. 12/1968); Slavko Milosavlevski op. cit., 6; Peter Klinar, »Vodilna vloga ZK v samoupravnem pluralizmu« (»Teorija in praksa«, št. 6/7-1969) itd. !0 Glej N. Pašič, opomba 19, P. Jambrek, op. 20. in tudi s tem, da človek ni le pripadnik »človeške vrste«, marveč je človek tudi zato, ker se razlikuje po duhovni in fizični konsti-tuciji od sočloveka. Razlik v družbenem položaju ljudi socialistična družba ne more prezreti, tem razlikam mora prilagajati tudi svojo politično organizacijo.21 c) Zaradi razlik v družbenem položaju imajo ljudje (posamezniki, skupine, sloji) tudi različne interese. Samoupravna demokracija kot stvarna demokracija zahteva, da se prav ti interesi v procesih odločanja o družbenih zadevah svobodno izražajo, da so ti interesi enakopravni. Politična organizacija (sistem) mora omogočiti, da se ti interesi in na njih temelječi konflikti ne le svobodno izražajo, marveč tudi razrešujejo v demokratičnem procesu dogovarjanja in odločanja.22 d) Različne družbenopolitične organizacije, strokovna društva, institucije samoupravljanja in drugi subjekti družbene organizacije imajo specifične funkcije v uresničevanju interesov delovnih ljudi, funkcije, ki jih opravljajo tem bolj učinkovito, čim bolj so ti subjekti samostojni v svojem, na ustavi in zakonih temelječem delovanju. Ti in samo ti subjekti so konkretne oblike razvoja samoupravnega pluralizma pri nas.23 e) V sistemu specifičnega samoupravnega pluralizma prihaja še bolj do veljave zgodovinska vloga Zveze komunistov kot politične organizacije delavskega razreda in delovnih ljudi. Toda ker ni več mehanizma transmisije, kar ji zagotavlja popoln monopol oblasti enega političnega centra, se spreminja način uveljavljanja vodilne vloge ZK. I. Tavčar ima prav, da je zdaj temeljni problem, kako »medsebojno povezovati vso to množico političnih subjektov«, s kakšnimi mehanizmi usklajevati pobude in stališča vseh teh političnih subjektov, da bi na eni strani ohranili velike prednosti avtonomije in na njej temelječe ustvarjalne pobude, na drugi strani pa družbeno učinkovitost. Prav to pa je glavna naloga Zveze komunistov in komunistov kot posameznikov, če naj se njena vodilna vloga izrazi predvsem v funkcijah družbene integracije interesov in teženj ter posebne odgovornosti za socialistični samoupravni družbeni razvoj. In prav sedaj pri nas razpravljamo o teh stvareh in jih razčiščujemo.24 11 Kot v opombi 20. " Kot v opombi 20. " Kot v opombi 20. " Ni razlogov, da ne bi mogli v celoti sprejeti stališča tov. Edvarda Kardelja: ». . . navedenih in drugih problemov ne bomo rešili brez skupne akcije skupščine, izvršnega sveta, socialistične zveze, Zveze komunistov, sindikatov, mladinske organizacije in drugih odgovornih dejavnikov v federaciji in po republikah. Samo pri nenehnih prizadevanjih za skupno dogovarjanje in sodelovanje lahko napravimo odločnejše korake naprej. Zato se ne morem strinjati s tistimi, ki avtonomijo posameznih družbenih organov in organizacij razlagajo kot monopol nad odločanjem ljudi v teh organih in organizacijah. Avtonomija pomeni samostojnost, toda tudi odgovornost in medsebojno odvisnost vseh nosilcev socialistične strukture naše družbe. Prav ona Po mojem mnenju ni tragično aii celo usodno, da prihajajo zadnje čase do izraza različna in včasih popolnoma nasprotujoča si stališča posameznih samoupravnih subjektov na različnih ravneh in med njimi. »Leta in leta (smo si) prizadevali za demokratizacijo socialistične družbe in v tem okviru kritizirali monopol Zveze komunistov pri odločanju, kakor tudi sistem pasivnih izvršnih transmisij med Zvezo komunistov in družbeno bazo. Zato smo se zavzemali tudi za avtonomijo posameznih družbenih organov in organizacij. V tem nam je tudi uspelo.«25 Bilo pa bi zelo dvomljivo in zares usodno, če bi avtonomijo razumeli kot pravico do monopolnega odločanja, če bi vsa ta različna stališča obstajala drugo ob drugem, vsaksebi, in če ne bi po institucionaliziranih mehanizmih svobodnega medsebojnega učinkovanja, ki pa obsega tudi dogovarjanje, zagotavljali neprestano integracijo in enotnost, temelječo na najboljši rešitvi. Seveda s tem še vedno ni vse rešeno. V končni posledici bo na ta vprašanja odgovorila tudi naša politična praksa, in prav zdaj smo v fazi, ko se preizkuša uspešnost različnih mehanizmov, ki naj ob spodbujanju avtonomije hkrati tudi preprečujejo »osamosvojitev posameznih centrov politične moči« in vzpostavitev novih političnih monopolov. Ostaja seveda brez odgovora vprašanje, kako doseči v sistemu dogovarjanja samostojnih političnih subjektov tako stanje, da ne bo šlo le za dogovore in koordinacijo »političnih vrhov«, ožjih skupin iz vodstvenih organov posameznih političnih institucij, marveč da bodo osrednja vodstva posameznih organizacij, organov, združenj v resnici izražala tudi voljo svoje »baze«, članstva. Povedano na splošno, lahko to dosežemo tako, če so politični subjekti tudi na znotraj organizirani na demokratičen in učinkovit način. Prav ta »notranja« kontrola je eno izmed uspešnih sredstev, da se prepreči situacije, da se »posamezne skupine ljudi — tudi komunistov — skrivajo za avtonomijo, da bi se osvobodile resnične odgovornosti ... (in)... poskušajo vsiliti nove oblike monopola in boja za pozicije v oblasti upravljanja, ki bi bile veliko hujša ovira družbenemu napredku, kot je bil monopol Zveze komunistov.«28 Ob vsem tem postaja še bolj jasno, da »sta temeljni načeli vsake demokratično organizirane, zlasti pa socialistične družbe tako pluralizem kot tudi enotnost«.27 3. Dialog med marksisti in kristjani. Strinjam se z I. Tavčarjem, da je »dialog med marksisti in kristjani... na Slovenskem že dolgo potemtakem ne trpi monopola v nikakršni obliki . . . Očitno je, da se moramo odločno upreti takšnim tendencam in zagotoviti neogibno koordinacijo in družbeno integracijo na temelju družbenega dogovarjanja in družbene kritike, ki bo lahko ustvarjalno vplivala na vse družbene tokove na področjih, kjer vlada kakršenkoli monopol.« (»Delo«, posebna priloga, 10. oktobra 1969.) 8 E. Kardelj, kot v opombi 24. " E. Kardelj, kot v opombi 24. " P. Jambrek, kot v opombi 17. prisoten in je živ tudi danes«. Vprašanje sem sprožil v svojem sestavku za kolokvij iz dveh razlogov. Prvič, ker sem želel sprožiti razpravo o tem na kolokviju, na katerem so sodelovali ljudje iz različnih dežel in gibanj; domneval sem, da imajo o tem določena mnenja in izkušnje. Drugič pa zato, ker so tudi na Slovenskem o tej temi zelo različna in celo (vsaj navidezno) popolnoma izključujoča si mnenja. I. Tavčar me posebej opozarja, da bi moral v sestavku izvesti določene razmejitve, »da ne bi bilo dvoumnih razlag. Kajti — odkrito povem — imel sem jih priložnost slišati...«. Zdi se mu, da bi moral »s svojimi nadaljnjimi obrazložitvami preprečiti vsakršno dvoumnost, ne glede na to, če (sem) o tem doslej že večkrat bodisi javno, ustno ali pismeno, razmišljal in razpravljal«. (I. Tavčar.) Odkrito povem, da mi ni popolnoma jasno, kaj so osnove, vzroki za neprestane nesporazume, dvome in očitke, ki sem jih deležen prav v zvezi s tezo o dialogu med marksisti in kristjani. Ali so moja, objavljena stališča tako nejasna, dvoumna, da mi je npr. mogoče naprtiti (žal ne javno) očitek, da se zavzemam za dialog s klerikalci ali klerikalizmom, da skušam objektivno rehabilitirati Cerkev kot politično institucijo, da nekritično »presajam« stališča in prakso npr. italijanskih komunistov v naše, drugačne razmere? Ali pa je vsa ta »napetost« in »sumničavo ozračje« okoli te teme v sami naravi vprašanja, ki ga gotovo ni mogoče zastavljati abstraktno, marveč v zgodovinskem in družbenem kontekstu, v katerem je delovalo in zmagovalo naše komunistično gibanje? Svoje nazore in stališče glede dialoga med marksisti (komunisti) in kristjani sem večkrat javno in v celoti objavil.28 Zdaj mi ne preostane nič drugega, kot da nekatere stvari ponovim, druge natančneje opredelim, predvsem pa, vsaj tako kaže, naj bi zavrnil nekatere razlage dialoga. Dialog kot tak razumem predvsem »kot temeljni, bistveni življenjski odnos med vsemi delovnimi ljudmi, ne glede na vero, raso in druge posebnosti med ljudmi kot posamezniki ali med ljudstvi in narodi« .. .29 Gre torej za bistveno življenjsko težnjo človeštva v preteklosti in sedanjosti, da bi bili odnosi med ljudmi pristni, odnosi enakopravnih individuov, da bi se odpravili odnosi podrejenosti-nadrejenosti, zlorabe in izkoriščanja, vladajočih in vladanih, odvisnosti; torej za tisto plemenito težnjo, ki je neuničljivo vtkana tudi v delavsko in komunistično gibanje ter ideologijo. To pa je zahteva, ki je izražena ne le v deklaraciji o človečanskih pravicah, marveč mnogo popolneje v naši ustavi, in ki se uresničuje v našem samoupravnem sistemu. S tezo o dialogu torej nisem povedal prav nič !1 Tu navajam le: »Dialog med marksisti in kristjani« (»Teorija in praksa«, 5/1966); »Sreianje med marksisti in kristjani« (»Politička misao«, št. 2/1967); »Komunisti — religija in cerkev v Sloveniji« (»Teorija in praksa«, št. 2/1967). " »Teorija in praksa«, št. 5/1968, str. 714, 715. izvirnega ali celo nasprotnega naši socialistični ideologiji, marveč sem se samo opredelil za edini možni način človeškega bivanja v svetu, za način, da je človek človeku človek in ne volk. Dialog med marksisti in kristjani je samo del te, pravkar opredeljene življenjske resnice. Kot edina alternativa monologu izhaja iz preprostega dejstva, da so krščanska verovanja pri nas še vedno množični pojav. Zaradi tega je smiselno govoriti o dialogu kot življenjskem odnosu med verujočimi in neverujočimi oziroma kristjani in marksisti tudi »v našem prostoru in času, za našo Zvezo komunistov — in ne zgolj za partijo, ki je v socialistični deželi na oblasti — upoštevaje naš zgodovinski razvoj« ... (I. Tavčar). Ta dialog mi v tem primeru pomeni predvsem priznanje in možnost, da verujoči (kristjani) enakopravno kot državljani in občani sodelujejo pri uresničevanju socialističnega samoupravnega družbenega projekta in da jim marksisti (komunisti) zaradi vernosti ne postavljamo nobenih političnih ovir ali zadržkov.30 Zmotno je torej omejiti načelo in prakso dialoga zgolj na neko obliko besedništva, obliko izmenjave mnenj in pogovorov med teologi in marksističnimi intelektualci. To je le oblika dialoga, ki je popolnoma »v zraku«, če tisto, kar imenujemo dialog v temeljnem pomenu besede, ne obstaja. To seveda ne pomeni, da omalovažujem dialog kot pogovor, opredeljujem le njegov realni pomen in možnosti. Prav »naš zgodovinski razvoj« nam za tako stališče daje dragoceno izkušnjo in napotilo. V tem smislu sem svoje stališče večkrat jasno in nedvoumno opredelil: »Po mojem mnenju jugoslovanska in še posebej slovenska zgodovinska izkušnja Osvobodilne fronte kar najbolj potrjuje predvsem enakopraven, ustvarjalen in obojestransko uspešen odnos tudi med komunisti in katoličani, odnos med soljudmi, ki jih je povezoval in jih še povezuje skupen interes za preseganje današnjega, za boljše prihodnje. Tega dialoga ni moglo niti pred drugo svetovno vojno niti v revolucionarni vojni 1941—1945 in tudi ne kasneje preprečiti tisto klerikalno duhovništvo, ki je (in do neke mere dela to še danes) istovetilo interese vernih ljudi, vere in krščanstva s svojimi posvetnimi interesi, s posvetnimi interesi cerkvene organizacije.«31 Iz povedanega izhaja, da torej ne more biti dileme dialog (kakor sem ga opredelil na začetku) — da ali ne, na to vprašanje smo odgovorili že pred vojno in med njo, odgovor je v biti samoupravljanja kot družbenega odnosa. Nobeno sprenevedanje ne pomaga, nobeno ogorčenje ne koristi. Dialog je tu, pred nami, v " Najbrž ni potrebno, da bi se na tem mestu skliceval na program ZKJ. Dovolj je, da opozorim na mesto v referatu F. Popita na osmi seji CK ZKS: »Nismo komunisti tisti, ki bi iz religioznosti ali nereligioznosti posameznika izvajali politične zaključke ali sklepali o njegovi osebni vrednosti ali celo o njegovih državljanskih in samoupravnih pravicah.« (»Delo«, 10. oktobra 1969.) 11 »Teorija in praksa«, št. 5/1966, str. 715. stvarnosti. Gre le za to, ali to vidimo ali pa si zakrivamo oči pred nespornim dejstvom. Mislim, da je treba znova poudariti, da obstajajo določene predpostavke, nekatera temeljna izhodišča, za razumevanje smisla, pomena in vsebine dialoga med marksisti in kristjani, in prav tu so po mojem mnenju korenine mnogih nesporazumov in enostranskih razlag: a) ločevanje in razmejevanje ne le med različnimi pojmi, marveč med različnimi pojavi v realni sferi manifestiranja sodobne krščanske (katoliške) religije: ljudska religija, cerkvena religija in Cerkev. Preprosto povedano, je ljudska religija dejanska vsebina verovanj ljudi kot posameznikov ali skupin, je to, kar ljudje v resnici verujejo. V tem smislu je ljudska religija primarni pojav. Sekundarni, izvedeni pojav je cerkvena religija, ki jo opredeljujemo kot celoten sistem idej in nazorov Cerkve, to so religiozne predstave, ki jih vzdržuje Cerkev. Cerkev pa je predvsem poklicna družbena skupina, organizacija poklicnih delavcev-duhovnikov;32 b) ni vseeno, kako opredeljujemo marksistično teorijo religije in Cerkve. Ne gre le za Marxova, Engelsova, Leninova stališča. Gre tudi za nadaljnji razvoj te teorije. Trdno sem prepričan, da pomeni zoževanje marksistične teorije o religiji na tezo »Vera je opij (za) ljudstva« bistveno siromašenje in poenostavljanje ter ne odpira humanistične perspektive, ki je samo v skupnem boju vseh delovnih ljudi, verujočih in neverujočih, za boljšo človeško družbo;33 c) razmejevanje in ločevanje med religioznostjo (vernostjo), religioznimi (vernimi) ljudmi, obredno in versko dejavnostjo Cerkve in duhovnikov na eni strani ter klerikalnostjo, klerikalci in klerikalnimi akcijami duhovnikov in Cerkve na drugi strani, To, da vztrajam na tem razlikovanju, ne pomeni, da zanikam klerikalizem in klerikalne strukture v Cerkvi, marveč poudarjam razlike, katerih neupoštevanje ima lahko usodne posledice.34 Potem, ko sem povedal, kaj po mojem dialog med marksisti in kristjani predvsem je in katere predpostavke so pomembne za njegovo razumevanje, lahko preidem še k opredelitvi, kaj dialog med marksisti in kristjani predvsem ni, ali kakor se navadno popularno pravi, glede česa ne more biti dialoga: a) Moje zavzemanje za dialog med marksisti in kristjani ne pomeni, da se opredeljujem za dialog med partijo (Zvezo komunistov) in Cerkvijo oziroma med Zvezo komunistov in posebno obliko » Te razlike sem podrobno razložil v sestavku »Srečanje med marksisti in kristjani«, »Politička misao«, št. 2/1967. 35 Tudi o tem sem javno razpravljal. Glej »Dialog med marksisti in kristjani«, »Teorija in praksa«, št. 5/1966. " Tudi o tem sem pisal npr. v »Komunisti — religija in cerkev v Sloveniji«, (»Teorija in praksa«, št. 2/1967). Svoj odnos do klerikalizma sem opredelil v referatu »Cerkev in politika« na posvetovanju CK ZK Hrvatske (glej tiskano gradivo »Crkva i politika u samoupravnom društvu«, Zagreb 1967). institucionalizirane katoliške politične ideologije.35 Mesto verujočih ljudi in možnost njihovega enakopravnega družbenega angažiranja je v obstoječih in ustavno določenih družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Vsak poskus, da bi se obnovile institucionalne oblike katoliške politične ideologije, je klerikalizem. »Cerkev pri nas ne more biti družbenopolitični predstavnik religioznih ljudi, marveč organizacija za opravljanje njihovih religioznih potreb.«36 b) Opredeljevati se za dialog med marksisti in kristjani ne pomeni, da se zavzemam za to, da bi se krščanska ideologija (cerkvena religija) dvignila na raven javno kompetenčne ideologije, in naj bi zato institucionalno sodelovala v celotnem družbenem življenju v vseh družbenih institucijah. Religiozna prepričanja so zasebna prepričanja, cerkvena religija je nauk zasebnopravne institucije — Cerkve, ki ji je mesto določeno z ustavo in zakoni. c) Dialog med marksisti in kristjani ne pomeni srečanja med »kristjani kot kompaktno družbeno grupo — večino na eni in komunisti kot vladajočo manjšino na drugi strani«.37 To bi pomenilo sprejeti logiko, po kateri naj bi religiozni predznak pomenil hkrati že tudi politični predznak, kar je bilo (in je še) tipično za »eksklu-zivno katoliško politiko, ki hoče na temelju političnih in socialnih (čeprav »podanašnjenih«) cerkvenih načel svoje politične institucije, organizacije in akcije«.M Dialog med marksisti in kristjani ne pomeni »dialoga« med cerkvijo in državo v socialistični družbi v smislu delitve oblasti in delitve vladanja in upravljanja ljudi. Cerkev kot profesionalna družbena skupina je, kot to neprestano ponavljam, zasebnopravna in posebna ustanova, ki ima z ustavo določen status in opravlja določene družbene funkcije. Razgovori med predstavniki Cerkve in predstavniki države imajo sicer določene elemente dialoga, vendar le v smislu enakopravnih možnosti za uveljavljanje pravic, temelječih na zakonu, obeh strani. Iz vseh pojasnil lahko izvedem še sklep, da ob tezi dialog med marksisti in kristjani ne bi smeli postavljati vprašanja, ali in če so kaki posebni razlogi, kadar to tezo znova postavljam. Ker gre za življenjsko vprašanje, je popolnoma razumljivo, da gre v časovni razsežnosti tudi vedno za nove »okoliščine« in tudi »razsežnosti«, sicer to tako imenovano »religiozno vprašanje« ne bi bilo vedno znova predmet razprav tako na partijskih forumih kakor tudi v tisku in publicistiki. ,s Strinjam se s stališčem F. Popita: »Odklanjamo kakršenkoli dialog o politični dejavnosti, ki bi se povezovala s premaganimi reakcionarnimi silami in jih oživljala.« (»Delo«, 10. oktobra 1969.) " Prav tam. 17 To sem izrecno opredelil že leta 1966, opomba 34. 18 Prav tam. Popolnoma isto ugotavlja F. Popit: »Klerikalizem politično cepi državljane in se pri tem demagoško sklicuje na njihovo religioznost in cerkveno pripadnost« (kot v opombi 36). Upam, da sem odgovoril na vsa vprašanja in pripombe I. Tavčarja, če že ne izrecno, pa vsaj v posredni obliki, ker pač nisem odgovarjal po sistemu sedmih tez (v mojem prvotnem tekstu), sedmih točk (v »zapisku na rob« I. Tavčarja). Trudil sem se, da to storim tako, da bi tudi sam prispeval k takšnim medosebnim odnosom in ozračju v partiji, ki ji pripadam, ki se vedno znova uveljavlja kot vodilna sila naše družbe, kot sedanji in prihodnji odločujoči družbeni dejavnik na naši poti v socializem. Prepričan sem, da bi bilo koristno, če bi o vprašanjih, ki so predmet dialoga med I. Tavčarjem in menoj, povedali svoja mnenja na straneh naše revije tudi drugi, ki jih ta vprašanja »izzivajo k razmišljanju, dialogu polemiki«.* Zvonimir Tanko Odgovor F. Lipovcu Ni naključje, da je dr. Lipovec posvetil večji del svojega odgovora na mojo kritiko njegovega članka o »Dohodkovni meri« (TIP, št. 6—7, 1968) razpravljanju o pojmih in o metodi. Prav malo pa je govoril o dejstvih, pa še to neprepričljivo. Ker je tako, mu bom moral tudi sam odgovarjati na ta, za stvar sicer manj pomembna vprašanja. Dr. Lipovec mi namreč poleg tega, da ne priznavam, da je on avtor pojma »dohodkovni način gospodarjenja« — ki ga v svojem članku nikjer izrecno niti ne omenja, kaj šele, da bi ga opredelil — očita še vrsto drugih nepravilnosti. Da ne upoštevam Marxovih pogledov o socializmu in Smithovih dognanj o gospodarjenju (s sredstvi), da ne poznam razlike med »gospodarskim sistemom« in »načinom gospodarjenja«, da »vse tiste, ki se z menoj ne strinjajo, ob-dolžujem, da so za administrativni ali celo za naturalni način gospodarjenja« itd... Pri zadnjem med očitki celo navaja stran mojega * Redakcija meni, da je v soočenju pogledov Roter-Tavčar ostalo odprtih še mnogo vprašanj, ki so pomembna za razvoj naše skupnosti. Zato vabi še druge avtorje, da se vključijo v razpravo. članka, na kateri naj bi se to zgodilo — TIP št. 5,.1969, str. 794 zgoraj — pa tega pri najboljši volji nisem mogel najti niti tam niti drugje. Dr. Lipovec mi zameri, ker že vnaprej trdim, da je mera dobička pravilen izraz uspešnosti gospodarjenja s sredstvi, in tako »že vnaprej zavračam kakršen koli drugačen rezultat«. To naj bi bil »predsodek, neznanstvena metoda in že vnaprej znana dogma«, ki pa je — poslu-šajmo ga zdaj natančneje — lahko za socializem usodna«; in sicer tako, da je tisti, ki govori o meri dobička, pravzaprav »za privatnega lastnika kapitala kot nosilca gospodarjenja«, pa naj se tega zaveda ali ne. To naj bi bil izredno močan argument, nesreča je v tem, da je samo poskus politične diskvalifikacije sogovornika. Naj začnem z najpomembnejšim ekonomskim dejstvom, z vprašanjem o tem, ali socialistični proizvajalci gospodarijo s sredstvi ali ne. Z odgovorom na to vprašanje namreč ostane ali pade vsa »teorija« o meri dohodka — kar ugotavlja tudi njen avtor sam, (TIP št. 8—9, 1969, str. 1338), ko pravi takole: »Vendar če bi sprejeli Tankovo zahtevo in še pred raziskavo predpostavili, da je vsako gospodarjenje v resnici gospodarjenje s sredstvi, ali kot smo ga popravili, s kapitalom — potem našega raziskovalnega problema v resnici sploh ne bi bilo. Kajti popolnoma jasno je, da se uspešnost gospodarjenja s kapitalom izraža s profitno mero (ali kot pravi Tanko: z mero dobička). Potem se seveda moramo popolnoma strinjati s Tankom, da je tudi v socializmu edino možno, da uspešnost izražamo s profitno mero. Takšen je tudi Tankov sklep, ki nas na podlagi povedanega tudi prav nič ne preseneča. Če je gospodarjenje vedno samo gospodarjenje s kapitalom (ali kot pravi Tanko: s sredstvi) potem je tudi mera uspešnosti nujno vedno profitna mera, profit izmerjen z vloženim kapitalom. V tem se popolnoma strinjamo s Tankom. Samo da on napravi še en korak naprej in razglasi, da je profitna mera tudi edino objektivno merilo za uspešnost gospodarjenja s sredstvi ne glede na to, kdo je njihov lastnik (str. 794). Torej je sploh nesmiselno razmišljati o tem, da bi uspešnost izražali na kak drugačen način. S to trditvijo že začenja zapuščati zgodovinsko danost.« Po vsem tem je več kot upravičeno vprašanje, kdo »zapušča zgodovinsko danost« — ali Tanko, ki trdi, da tudi socialistični proizvajalci gospodarijo s sredstvi (pri tem sedaj ni važno, ali gospodarijo dobro ali slabo) — ali zapušča »zgodovinsko danost« dr. Lipovec, ki trdi nasprotno. Dokazovati dejstvo, da se tako jaz kot vsi drugi (pa ne samo v gospodarstvu) vsak dan odločamo o tem, koliko sredstev (denarja, pa tudi kapitala) bomo vložili v tak ali drugačen gospodarski posel — proizvodnjo, nakup, investicije in podobno — je res več kot nesmiselno. Gospodariti s sredstvi moramo ne glede na to, ali hočemo ali ne. In da pri tem tudi po svoje računamo, koliko nam bo tak posel navrgel dobička (ali dohodka), je tudi nesporno, ne glede na to, ali pri tem dobro ali slabo računamo. Spričo tega se vprašujem, kam meri zastavljeno vprašanje o tem, ali socialistični proizvajalci gospodarijo s sredstvi ali ne, oziroma, ali je vsako gospodarjenje gospodarjenje s sredstvi ali ne. Ali ni že tako zastavljeno vprašanje namenjeno, da potrdi neko — sedaj resnično — dogmo o tem, da se mora uspešnost socialističnega gospodarstva izražati z nekakšnim drugačnim merilom, z mero dohodka? Dr. Lipovec nam na to res temeljno vprašanje ne odgovarja, tako kot se v svojem članku zavzema — z indukcijo, z ugotovitvijo o tem, ali socialistični proizvajalci gospodarijo s sredstvi ali ne. S takim odgovorom bi namreč padla vsa njegova teorija o »novi meri uspešnosti gospodarjenja v socializmu, ki da ni mera dobička« itd. Ne, skuša nas speljati žejne čez vodo s pomočjo treh zanj, tako kaže, logičnih, zame pa hudo sofističnih ugotovitev. Prva je njegova, da tako rečem, totalna abstrakcija pojma gospodarjenje. Gospodarjenje je zanj gospodarjenje nasploh, nikakor pa ni vedno gospodarjenje s sredstvi, karkoli že pojmujemo s pojmom sredstva. To je ravno tako, kot če bi dejali, da »pitje« ni pitje tekočine, kakršnekoli že, temveč da najbolj splošni pojem »pitja« ne zahteva vselej pitja tekočine. To je besedna igra, ki se jo sicer res da na papirju izvajati po mili volji. V resničnem življenju, ki nikakor ni sestavljeno iz abstraktnih pojmov, temveč iz stvarnih danosti (če ostanemo na gospodarskem področju), pa gospodarjenja (nasploh) ni, če ni to gospodarjenje s sredstvi. Najprej pojmovanimi kot materialna sredstva — in to je najbolj pomembno z zemljo, s surovino, s polizdelkom, z izdelkom, s svojo delovno silo, z orodji itd., in potem tudi s sredstvi, pojmovanimi kot vrednostne danosti, ko se razvije denarno gospodarstvo. Spričo tega je gospodarjenje vselej gospodarjenje s sredstvi, nikakor pa ne more biti gospodarjenje nekaj, kar bi se lahko dogajalo brez sredstev. Da bi nas podučil, kakšno je lahko gospodarjenje brez sredstev, nam dr. Lipovec postreže z resnico, da je že »od Adama Smitha in še zlasti Karla Marxa dalje jasno, da ljudje najprej gospodarijo s svojim delom, merjenim s časom trajanja, in šele v nekih posebnih razmerah se to delo obleče v neko materialno preobleko«. Če predpostavimo, da je denarna oblika gospodarjenja s sredstvi samo neka posebna oblika gospodarjenja, ki nam omogoča, da s sredstvi kot z materialnimi (naturalnimi) sestavinami procesa družbene produkcije čimbolj racionalno gospodarimo, potem je logično, da so v prvotnih družbah ljudje najprej gospodarili s sredstvi, ki jih je takrat sestavljala — vzemimo to kot najbolj preprosti način razmišljanja, ki nam ga je vsilil dr. Lipovec s svojo primerjavo — samo njihova delovna sila. Čim več sestavin narave so v svojem razvoju materialno (naturalno) vključevali v proces družbene produkcije, tem bolj se je spreminjala struktura sredstev, s katerimi so morali gospodariti — od dela, zemlje, orodij, surovin itd., do denarnega izraza vseh teh elementov v razvitejši družbi. Spričo tega primer, ki nam ga je podal dr. Lipovec, nikakor ne pove tega, kar je hotel on, temveč nekaj čisto drugega. Da so namreč ljudje vselej gospodarili s sredstvi (sorazmerno redkimi, seveda, saj z zrakom še danes ne gospodarimo!), ki so bila materialne sestavine njihovega procesa družbene reprodukcije, samo da sta se obseg in struktura le-teh spreminjala od nabiranja sadežev do sodobne industrije. Primer, ki nam ga je navedel, nikakor ne pomeni tega, kar nam je hotel očitati, tega namreč, da bi ljudje zavestno izključevali del sorazmerno redkih sredstev iz celote sredstev, s katerimi so gospodarili. Gospodarili naj bi tako samo s svojo delovno silo, s surovino, ki jim je je tudi primanjkovalo ali ki so si jo morali celo pridobiti z menjavo, pa naj bi ne gospodarili. To bi bil nesmisel celo za prvotno družbo, in tak nesmisel naj bi nam tu rabil za primer »gospodarjenja nasploh« (ne s sredstvi). Kakšen nesmisel je za sodobno družbo, ki zraven dela uporablja čedalje več denarnih (in zato seveda tudi naturalnih) sredstev, ki so, kot vidimo, kar zelo redka. Bogdaj, da kaj kmalu ne bi bila redka oziroma, da bi jih imeli preveč; sam bi bil prvi za to, saj mi potem ne bi bilo več treba skrbeti, kako bomo bolj pametno uporabili tisto malo, kar imamo. Spričo tega primitivna družba, ki je bojda gospodarila samo s svojim delom (drugih sredstev pa ni imela), res ne more biti upravičen argument za to, da v socializmu ne bi gospodarili s sredstvi. Tretji argument, s katerim se dr. Lipovec najbolj ponaša, pa so njegova induktivna spoznanja o tem, kako socialistična družba res ne upošteva sredstev pri gospodarjenju. (TIP, št. 6—7, 1968, str. 982—983): 1. »Naša podjetja ne upoštevajo pri ocenjevanju svoje uspešnosti vloženih sredstev.« 2. »V našem gospodarstvu se uspeh ne meri z vloženim kapitalom.« 3. »Kot uspeh v našem gospodarstvu ne nastopa profit... in se ne meri z vloženim kapitalom.« 4. »To pa spet pomeni, da ni niti akumulacija cilj gospodarjenja niti kapital merilo uspeha.« 5. »Kar pomeni, da na splošno kapital ni merilo uspeha.« Že v svoji kritiki njegovega članka sem ugotovil, da so trditve o tem, kako pri nas manj racionalno gospodarimo s sredstvi, kot bi objektivno morali, pravilne. Pri tem pa sem tudi opozoril, da dr. Lipovec iz teh pravilnih ugotovitev popolnoma nevzdržno sklepa. Oglejmo si še enkrat, in zdaj v luči njegovega odgovora na mojo kritiko, pri čem vztraja. Iz zgoraj navedenih ugotovitev bo vsakdo, ki se ukvarja z gospodarstvom, povzel, da je »negospodarjenje« s sredstvi ena največjih pomanjkljivosti našega sicialističnega gospodarskega sistema. Te ugotovitve so zato dokaz tega, da manj smotrno gospodarimo s sredstvi, kot bi objektivno morali. Nikakor pa ne morejo biti dokaz za to, kar razvija dr. Lipovec, namreč, da je to »nova« socialistična oblika racionalnega gospodarjenja, ki pri svojih poslovnih odločitvah ne upošteva sredstev. Spričo tega bi moral biti vsaj toliko toleranten, da bi dopuščal drugačno tolmačenje sicer v bistvu nespornih ugotovitev. Toliko manj bi bil potem tudi upravičen napadati tistega, ki se z njegovo razlago nekih dejstev ne strinja, za nasprotnika socializma, Marxa, Smitha in ne vem še česa oziroma zagovornika kapitalističnega načina proizvodnje. To niso več argumenti, še manj so seveda to upravičeni argumenti. Vprašati se namreč moramo, kaj objektivno pomeni dejstvo, da socialistični proizvajalci manj smotrno gospodarijo s sredstvi, ki jih imajo na voljo. In ta sredstva so še tako zelo omejena — danes vsekakor precej bolj kot delovna sila — saj govorimo o brezposelnosti ljudi, ne pa sredstev!? Odgovor na zastavljeno vprašanje pomeni, da socialistični proizvajalci proizvajajo s količino materialnih (natu-ralnih) dobrin, ki jih imajo (objektivno) na voljo, z manjšo količino novih, dodatnih dobrin. To pa pomeni, da bo njihov razvoj, merjen s količinami naturalnih dobrin, recimo, na glavo prebivalca, počasnejši kot razvoj drugih družb, ki (bolj) upoštevajo pri svojih poslovnih odločitvah sredstva, s katerimi razpolagajo. Ali je spričo tega objektivnega dejstva res tako obsojanja vredno vprašanje: ali si sme socialistična družba objektivno dovoliti že na tej stopnji svojega razvoja razkošje, da neracionalno gospodari s sredstvi? In: ali je zatorej res tako »dogmatično« vprašanje, ki sem si ga zastavil: »Kako naj organiziramo socialistično družbo, da bodo socialistični proizvajalci najbolj racionalno gospodarili s sredstvi?« Dr. Lipovec nas kar vse po vrsti obsoja, ko si zastavljamo taka vprašanja, da ne razumemo socializma, Marxa, da smo dogmatiki itd. Vprašati se namreč po tem, kako bolj uspešno organizirati socialistično gospodarstvo, se pravi po mnenju dr. Lipovca »obrniti stvarni problem socialističnega gospodarjenja« (TIP št. 8-9, 1969, str. 1340). Pri tem pa je pozabil, da bi ta svoja stališča vsaj poskusil podpreti z bolj upravičenimi argumenti, kot je zgolj namigovanje na proti-socialistične težnje (str. 1340) vseh tistih, ki hočejo, da bi socialistični proizvajalci pri svojih poslovnih odločitvah bolj upoštevali tudi družbena sredstva, katera upravljajo. Ali morda lahko razumemo, da ti namigi lete tudi na našo zvezno vlado, ki si zlasti danes zelo prizadeva, da bi z ukrepi ekonomske politike dosegla, da bi socialistični proizvajalci bolj racionalno gospodarili s sredstvi? Spričo tega je sklepanje o tem, da je dohodkovna mera (nova) mera uspešnosti gospodarjenja socialistične družbe samo zato, ker proizvajalci pri svojih poslovnih odločitvah v obstoječem sistemu ne upoštevajo tako, kot bi bilo treba, sredstev, fetišiziranje neracionalnega gospodarjenja s sredstvi in tudi nepriznavanje, da bi ga bilo možno v socialističnem sistemu spremeniti, ne pa logičen sklep na podlagi »induktivne« analize socialističnega gospodarstva. Čeprav si je dr. Lipovec najprej prizadeval, da bi nam dokazal, kako je tudi negospodarjenje s sredstvi vendarle gospodarjenje, je nazadnje priznal, da dohodkovna mera na neki način vendarle upošteva tudi sredstva. S tem je sodil, da je zavrnil moj očitek glede tega vprašanja. Tudi to njegovo stališče je izredno »logično«. Najprej nam hoče dokazati, kako prav je, da socialistični proizvajalci ne gospodarijo s sredstvi, sedaj pa spoznamo, da upoštevajo pri svojih poslovnih odločitvah tudi sredstva. V meri dohodka so namreč že po osnovni opredelitvi upoštevane obresti na sredstva in zato po njem — mu nihče ne more očitati, da ne upošteva sredstev. Tudi s to svojo ugotovitvijo nas je poskusil dr. Lipovec pripeljati žejne čez vodo. Dohodkovna mera ne upošteva sredstev v takem pomenu, v kakršnem se v tržnem gospodarstvu sicer upoštevajo. Upošteva namreč samo enega njihovih elementov — stroške sredstev (kot obresti) v števcu matematične enačbe, ki jo za dohodkovno mero (ali za mero dobička) lahko nastavimo. To pa ni tisto, po čemer bi se njegova dohodkovna mera razločevala od mere dobička, saj so v števcu pri obeh sredstva. Dohodkovna mera ne upošteva sredstev v imenovalcu, se pravi, da ne meri danega gospodarskega rezultata s količino sredstev, s katerimi smo ga dosegli. Merjenje s količino uporabljenih sredstev pa se v matematičnih izrazih vselej izraža tako, da se zadevna količina postavi v imenovalec. Upam, da me dr. Lipovec tudi za to ne bo razglasil za dogmatika. Trditi, da upoštevam sredstva, če dam obresti na sredstva (kot stroške) v števec dohodkovne enačbe, je seveda čisto nekaj drugega, kot storiti isto in pri tem upoštevati sredstva še tako, da jih postavimo v ustrezno enačbo v imenovalcu. Zdaj namreč to ne pomeni samo tega, da upoštevamo stroške sredstev (v števcu), temveč da upoštevamo ustvarjeni rezultat (v števcu) na enoto sredstev, ki so v imenovalcu! Sicer pa obresti na sredstva upoštevajo tudi kapitalisti, pa se začuda dr. Lipovec za to ni prav nič ustrašil, da bi, s tem ko je to storil pri svoji meri dohodka, izražal kapitalistične tendence v sociaIizmu(!?), kot to meni očita. Oglejmo si v številkah primere »upoštevanja« sredstev po »metodi« dr. Lipovca in »drugačnega upoštevanja« sredstev v meri dobička: (CD) celotni dohodek (SM) stroški materiala (SS) stroški sredstev (SD) stroški dela (Sr) Sredstva (ZO) Zaposlene osebe 2000 enot 1000 enot 5 % od sredstev 100 enot 1. varianta 500 enot 2. varianta 1000 enot 50 enot 1. Varianta: Mera dohodka (sredstva 500) CD — SM — SS 2000 — 1000 — 25 957 ŽO = 50 = "50" 2. Varianta: Mera dohodka (sredstva 1000) 2000 — 1000 — 50 950 1. Varianta: Mera dobička (sredstva 500) 2000 — 1000 — 25 — 100 875 ___= 1 75 500 ~ 500 ' 2. Varianta: Mera dobička (sredstva 1000) 2000 — 1000 — 50 — 100 850 iooo = "looo = 0,850 (Podatki so izbrani po naključju!) Kaj nam povedo ti štirje primeri? Najprej to, da v tako imenovani meri dohodka dr. Lipovca uporabljena sredstva res skorajda nič ne pomenijo, pa čeravno se trka na prsi, kako sam vendarle upošteva družbena sredstva, s katerimi gospodarijo socialistični proizvajalci. S tem je seveda tudi prepričan, kako je popolnoma zavrnil mojo kritiko o tem, da v meri dohodka niso upoštevana družbena sredstva. Na prvih dveh primerih je stvarno in objektivno najbolje videti, kolikšna je teža »upoštevanja« družbenih sredstev pri dohodkovni meri, če se vsi drugi elementi ne spremene, pri tem ko se uporabljena družbena sredstva povečajo za 100 °/o. Uspešnost gospodarjenja — merjena z mero dohodka — zdrkne od 19,5 na 19 točk ali za 2 %• To pomeni, da sta pri tako izbranem merilu za uspešnost gospodarjenja (meri dohodka) gospodarski rezultat in povečanje sredstev v razmerju 1 : 50. Če se za 50 °/o povečajo sredstva, se to pokaže z 1 % poslabšanja gospodarskega rezultata. Pri tem pa moramo še upoštevati, da sem zaradi preprostejšega računanja vzel, da so obresti na sredstva 5 °/o — vtem ko so pri nas v resnici le dobre 3 %. To pa pomeni, da je v resnici rezultat za mero dohodka še slabši. Spričo tega se upravičeno lahko vprašamo, kako more biti (objektivno) neki ekonomski pokazatelj razglašen za merilo uspešnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi, če je le z dobrima 2 % odvisen od ekonomsko najpomembnejšega faktorja gospodarjenja — sredstev, ki jih vlagamo takrat, ko organiziramo proces družbene reprodukcije?! Potemtakem nas je dr. Lipovec vnovič opeharil za užitek, ki bi ga imeli, če bi resnično ugotovili, da so v meri dohodka zadosti upoštevana družbena sredstva, s katerimi naj gospodarijo socialistični proizvajalci. Kaj pa nam pokaže mera dobička v nasprotju z mero dohodka? Da se pri 100 % povečanju uporabljenih družbenih sredstev pri sicer enakih drugih elementih gospodarjenja zniža ekonomski rezultat poslovanja (merjen z mero dobička) na 49 %. Se pravi, približno za toliko, za kolikor se povečajo sredstva, se zniža uspešnost gospodarjenja. To je sicer razumljivo, saj se tako števec (za večje stroške povečanih sredstev — obresti) kot tudi imenovalec (za večjo količino sredstev) v enačbi za mero dobička spremenita. Potemtakem je popolnoma v redu, če je mera dobička merilo za uspešnost gospodarjenja z družbenimi sredstvi, saj edino ta na ustrezen način izraža spremembe v uspešnosti gospodarjenja. Dr. Lipovcu seveda taki argumenti nič ne pomenijo. Zanj tudi ni važno vprašanje, zakaj naše gospodarstvo ne prenese večje obrestne mere na družbena sredstva (ne glede na to, ali je to hkrati tudi prispevek družbi) kot dobre 3 °/o, ko po vsem svetu velja, da mora biti minimalna stopnja racionalnosti gospodarjenja s sredstvi vsaj tolikšna, kolikršna je navadna obrestna mera za hranilne vloge? Če pri tem še upoštevamo splošno znano dejstvo, da je večina osnovnih sredstev v gospodarstvu premalo ocenjena, je dejanska obrestna mera še nižja. Spričo tega nastaja ob vsaki revalvaciji osnovnih sredstev v določenih gospodarskih panogah vedno problem, kako prenesti to novo obremenitev, ko ni zadosti dohodka, ker je pač akumulativnost prenizka. Cele panoge so oproščene plačevanja obresti na sredstva, ker tega niso sposobne, itd. Dr. Lipovcu seveda pri vsem tem ne pride na misel, da bi se vprašal, ali je morda vse to v zvezi z njegovimi dognanji o »stvarni meri uspešnosti gospodarjenja v naši družbi, ki da je mera dohodka«. Če bi se namreč vprašal po tem, potem bi njegov odgovor — kolikor seveda lahko po vsem tem Še domnevamo, da bi bil ekonomsko logičen — ne mogel biti tak, kakršen je: da je namreč prav, da je pri nas mera dohodka merilo za uspešnost gospodarjenja s sredstvi. Ugotovil bi, da je do tako nizke akumulativnosti našega gospodarstva pripeljalo prav dejstvo, da v naš gospodarski sistem in s tem seveda v gospodarjenje socialističnih proizvajalcev doslej sploh še nismo vnesli objektivno ustreznega merila za uspešnost gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Tako merilo pa seveda, kot smo videli iz primera, ne bi moglo biti nič drugega kot mera dobička prav zato, ker v ekonomsko logični zvezi ustrezno povezuje vse elemente racionalnega gospodarjenja, kar sem pojasnil že v prvem članku. Za dr. Lipovca so vsi taki argumenti nepomembni. Ko smo že pri trditvi dr. Lipovca, da v meri dohodka vendarle upošteva tudi sredstva — v nasprotju s tem, kar mu očitam — in videli smo že, koliko jih upošteva, velja omeniti še neko pripombo v zvezi s tem. Dr. Lipovec mi namreč očita, da ne vem, kaj je gospodarski sistem in kaj je »način gospodarjenja«. Le-ta je namreč »neodvisen od volje ljudi, medtem ko je gospodarski sistem rezultat zavestne akcije«. (TIP, št. 8-9, 1969, str. 1336.) Ne bom se spuščal v vprašanje, koliko gospodarski sistem objektivno vpliva na »način gospodarjenja«, kar je docela nesporno, sicer ne bi nobena družba izvajala določenih ukrepov ekonomske politike, pač pa se bom dotaknil samo njegove trditve o tem, da je mera dohodka (kakor jo je sam opredelil) »družbeno naravni rezultat načina gospodarjenja« socialističnih proizvajalcev. Vprašam se zdaj, ali so tudi obresti na družbena sredstva, ki jih tako zmagoslavno vleče na dan, ko se hoče braniti pred očitkom, da ne upošteva sredstev, rezultat »načina gospodarjenja proizvajalcev« ali pa so instrument, ki ga je predpisala država in ki ga morajo proizvajalci ne glede na to, kaj menijo o meri dohodka dr. Lipovca, upoštevati in se tudi pri svojem gospodarjenju v določeni meri po njem ravnati? Ali sploh moremo pričakovati, da bi si proizvajalci sami predpisali obresti ali pa take obresti na sredstva, ki bi jim oteževale gospodarjenje??? Odgovor na to vprašanje je jasen. Prav tako je jasen podoben odgovor na vprašanje o tem, ali si bodo proizvajalci sami predpisali tako merilo za uspešnost gospodarjenja s sredstvi, ki bi jim objektivno samo povečalo njihovo družbenogospodarsko nalogo? Prav gotovo si ga ne bodo. Zato pa je naloga zavestnih družbenih sil, odgovornih za uspeh družbe kot celote, da po ustreznem gospodarskem sistemu predpišejo in seveda ekonomsko vgradijo taka merila za uspešnost gospodarjenja socialistične družbe, ki bodo objektivno omogočala tej družbi, da bo najbolj racionalno gospodarila s sredstvi. Pri tem je treba seveda vselej računati tudi na to, da je konkretno gospodarjenje socialističnih proizvajalcev vselej objektivna — in tudi, kot je zapisal dr. Lipovec — »družbeno naravna« reakcija proizvajalcev na pogoje, ki jim jih postavlja gospodarski sistem. Da pa bi socialistična družba lahko uvedla tak objektivno ustrezen gospodarski sistem, mora seveda najprej po svojem najbolj odgovornem delu za to družbeno področje spoznati objektivne pogoje in vzvode racionalnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi. In to je smisel mojih trditev o vlogi zavestnih sil v naši družbi, ne pa to, kar je napredel dr. Lipovec, češ da »delimo družbo na tiste, ki so subjektivno sposobni spoznati načela racionalnega gospodarjenja s sredstvi, in na tiste, ki tega niso sposobni«. (TIP, št. 8-9, 1969, str. 1339.) Da se naša družba oziroma njen najbolj odgovorni del res še ni dokopal do vseh tistih spoznanj, ki bi pri veljavnih oblikah samoupravnega načina gospodarjenja objektivno omogočala bolj racionalno gospodarjenje s sredstvi v asociacijah socialističnih proizvajalcev, ne dokazuje samo razpravljanje z dr. Lipovcem (objektivno celo najbolj tisti njegovi izsledki o tem, da naša družba manj racionalno gospodari s sredstvi kot kapitalistična družba), temveč tudi vse sedanje diskusije v zvezi z ukrepi ekonomske politike, ki naj jih država podvzame, da bi odpravila nelikvidnost, manj racionalno gospodarjenje s sredstvi itd. Če bi namreč v naš gospodarski sistem pravočasno vnesli vse tiste vzvode, ki bi objektivno silili socialistične proizvajalce k bolj racionalnemu gospodarjenju z družbenimi sredstvi, dr. Lipovec sploh ne bi mogel ugotavljati dohodkovne mere v našem gospodarstvu. Naslednja moja pripomba, s katero je dr. Lipovec prav na kratko opravil, 'je ta, da mera dohodka ne upošteva delitve dohodka v sredstva za osebno potrošnjo in akumulacijo. Dr. Lipovec mi odgovarja: To ni res, saj ravno to, ker »upoštevam sredstva« (obresti na sredstva v števcu formule!), dokazuje, da upoštevam delitev. Zal mi je, da moram tudi o tej njegovi trditvi izreči nekaj grenkih besed. Od kdaj se v ekonomski teoriji računa v delitev dohodka izločevanje obresti na sredstva? Obresti na sredstva spadajo v delitev dobička med podjetnika in lastnika sredstev, kolikor jih le-ta onemu posoja. Če pa so vsa sredstva last podjetnika, so obresti na kapital obračunska stroškovna kategorija, ki jo uporablja lastnik sredstev zato, da bi v obračunu dobička prikazal minimalno akumulacijo kot stroške kapitala. »Ostareli in zaletavi sanjač« Karl Marx je to vparšanje precej široko obdelal in delitev kot osnovni družbenoekonomski problem kapitalistične družbe (ki ga je pravzaprav on razrešil) vselej pojmuje kot delitev dohodka na sredstva za porabo in akumulacijo oziroma na plače in na dobiček. Ker je po vsem tem, kar sem v svoji kritiki članka dr. Lipovca zapisal, tudi popolnoma jasno, da govorim samo o tej delitvi, je argument, ki ga navaja dr. Lipovec proti temu, več kot samo zunaj normalnega občevanja med ljudmi v razpravi. To pa hkrati kaže tudi na to, da dejstev, ki govore nasproti temu, kar hoče razvijati, sploh noče razumeti. Pri tem pa se ne zadovolji samo s tem, da se »pogumno« vede, ko pravi, da v meri dohodka vendarle upošteva delitev dohodka v porabo in akumulacijo — kar sploh ni res, temveč mi še oči-tujoče oponaša, kako z mero dohodka upošteva več kot jaz s tega področja — porabo, četrto fazo družbene reprodukcije, ki da je jaz sploh ne omenjam. S tem, se mu zdi, je dokončno ovrgel moj argument, da mera dohodka ne upošteva delitve. Kako more z mero dohodka upoštevati tudi še porabo, ko dohodek sploh še ni razdeljen niti na svoja osnovna sestavna dela, na plače in na akumulacijo, je res uganka, ki je doslej ni še nihče razrešil? Zdaj pa si oglejmo še njegovo trditev o tem, da upoštevam jaz samo tri faze družbene reprodukcije, on pa še četrto — porabo. Na videz je vse lepo in prav, toda samo na videz. Treh faz družbene reprodukcije si nisem izmislil sam, o njih — in samo o njih — je govoril tudi Marx. Potemtakem bi lahko to očitali njemu — seveda, če bi bilo to res upravičeno. Poraba kot družbenogospodarska faza je namreč pri Marxu menjava, to je faza, v kateri nosilci dohodka — potem ko so si ga razdelili — nastopijo na trgu in si z denarjem nakupijo določeno blago, (če naj ga porabijo ali rabijo!) bodi za osebno rabo ali za investicijsko. Sama poraba kot materialni proces pa je spet dvojna, ali uničevanje dobrin (hrana, obleka, itd.) ali pa proizvodna poraba — ustvarjanje novih dobrin. Zato je Marx nemalokrat zapisal, da je proizvodnja poraba in poraba je proizvodnja. Pa tudi osebna poraba je na neki način proizvodnja — proizvodnja delovne sile. Spričo tega pomeni to, da mi oponaša četrto fazo družbene produkcije, samo to, da ne ve, da je s proizvodnjo, menjavo in delitvijo — seveda potem, ko je ta že opravljena, upoštevana tudi poraba, predpostavljajoč seveda pri tem, da proces družbene reprodukcije nepretrgano teče. Docela drugo vprašanje pa je — Marx ga sploh ni obravnaval — če iz menjave izločimo en del in ga samostojno proučujemo, to je, če samostojno proučujemo osebno in investicijsko porabo, seveda vselej kot nakup in prodajo blaga (torej kot menjavo), in ga pod naslovom struktura porabe (potrošnje) posebej proučujemo. Toda to nikakor ne pomeni, da s tem, ko rečemo, da proučujemo proces družbene reprodukcije samo v treh fazah — v proizvodnji, menjavi in delitvi — izpuščamo četrto fazo, porabo. To je le drugačen način izražanja ene in iste stvari. Kot smo videli, dr. Lipovec ne upošteva pri svoji dohodkovni meri niti družbenih sredstev niti delitve — čeprav trdi »na znanstven način«, kot sam pravi, prav nasprotno. Oglejmo si zdaj še, kakšne posledice ima za njegovo mero uspešnosti gospodarjenja dejstvo, da ne upošteva delitve dohodka v sredstva za osebno porabo in akumulacijo. Če naj bo namreč mera dohodka merilo za uspešnost gospodarjenja posamezne gospodarske organizacije, potem iz tega izhaja, da dva gospodarska subjekta enako dobro gospodarita, ne glede na to, kako delita ustvarjeni dohodek. Tisti, ki npr. razdeli celoten dohodek na osebne dohodke zaposlenih, je ravno tako dober gospodar kot tisti, ki ga razdeli manj in s tem ustvarja določeno družbeno akumulacijo; oba imata namreč enak dohodek in zato enak gospodarski uspeh, s predpostavko, da je število zaposlenih proizvajalcev pri obeh enako. To pa ne pomeni samo tega, kar smo že doslej dokazovali, namreč, da v meri dohodka ni upoštevana tretja faza družbene reprodukcije — delitev, temveč pomeni še nekaj več: za prav tako dobrega gospodarja velja tisti, ki manj akumulira in več deli na osebne dohodke. Kako naj po vsem tem socialistični proizvajalci drugače razumejo tako ekonomsko »logiko«, kot da je osnovni interes naše družbe v tem, da celoten dohodek razdelijo na osebne dohodke? Oziroma, kako naj tako »teorijo« razumejo drugače, kot da se tretja faza družbene produkcije sploh ne podreja načelu o racionalnosti gospodarjenja oziroma da pri delitvi dohodka ne gre za racionalno gospodarjenje z družbenimi sredstvi? Da je tako pojmovanje izrazito kratkoročno pojmovanje družbenega gospodarjenja je očitno. Manj pa je očitno, da so posledica takega pojmovanja vsi tisti pojavi, ki jih je dr. Lipovec v svoji prvi razpravi ugotovil — manj racionalno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, kot je objektivno potrebno in možno. Pri tem je seveda avtor te nove »teorije« o racionalnem družbenem gospodarjenju »pozabil« še na neko izredno pomembno dognanje ekonomske teorije, ki ga je Marx vselej posebej poudarjal. To namreč, da je racionalnost gospodarjenja s sredstvi vselej funkcija delitve dohodka. Da lahko le objektivno ustrezna delitev dohodka omogoča racionalno gospodarjenje s sredstvi. To spoznanje je toliko bolj pomembno za našo družbo, ki organizira družbeno gospodarjenje na novih lastninskih temeljih — s sredstvi, ki so družbena lastnina. V sistemu gospodarjenja, kjer so sredstva zasebna lastnina, je namreč v institut zasebne lastnine že avtomatično vgrajen mehanizem delitve, ki vzbuja nosilce gospodarjenja (objektivno seveda) k bolj racionalnemu gospodarjenju s sredstvi. Naš sistem družbene lastnine pa tega avtomatičnega mehanizma, ki bi nosilce gospodarjenja še bolj spodbujal k racionalnejšemu gospodarjenju s sredstvi, nima. Spričo tega je še toliko bolj pomembno, da to objektivno zakonitost družbenega gospodarjenja spoznamo in jo po ustreznem sistemu delitve dohodka vgradimo v naš gospodarski sistem. Ne bo odveč, če k že navedenim teoretičnim argumentom glede vloge delitve pri vsakršnem merilu za uspešno gospodarjenje s sredstvi in seveda pri racionalnem gospodarjenju samem po sebi dodamo še nekaj besed iz praktičnega vsakdanjega življenja. Kakor je dr. Lipovcu pravzaprav vseeno, ko objektivno ugotavlja, da naša družba manj smotrno gospodari s sredstvi kot druge družbe, ki so organizirane na tržni osnovi, tako mu je prav vseeno, če je naš sistem delitve dohodka že dobrih petnajst let v stalni krizi. Ta kriza se vsakih štiri do pet let kaže v ponavljajočih se »ekscesih«, ki le na ekstremen način kažejo, da s tem vprašanjem nekaj že v osnovi ni v redu. In ko se potem naša družba po svojem najpomembnejšem političnem forumu (IX. kongresu ZKJ) odloča, da je njen družbeni vpliv spričo političnih in ekonomskih problemov na delitev dohodka v gospodarskih organizacijah nujen, so kljub vsemu vsi taki in podobni stvarni argumenti tudi bob ob steno. Tako imamo izredno zanimiv pojav — na eni strani so tudi politični dejavniki prepričani, kako izredno pomembno je, da naša družba zagotovi čimbolj racionalno gospodarjenje z družbenimi sredstvi (npr. pri nas stališča sindikatov, 9. plenum CK ZKS) in da je tudi glede delitve dohodka treba upoštevati določene ekonomske in socialne elemente, kar je vse rezultat gospodarskih in političnih izkušenj, ki si jih je naša samoupravna družba nabrala v preteklih letih. Na drugi strani pa imamo »teorije«, ki se za stvarne argumente, bodisi iz teorije ali pa iz prakse, sploh ne zmenijo. Splendid isolation! pred stvarnimi in izredno pomembnimi problemi socialistične družbe, ki si ga seveda lahko privoščijo le izbranci. Na koncu še nekaj misli o Marxu, kapitalističnih tendencah in samoupravljanju, kar nam je vse očital dr. Lipovec. Moram poudariti, da sem se v svoji prvi kritiki dohodkovne mere namerno omejil samo na razpravljanje o konkretnih, rečem lahko, računskih elementih zastavljenega vprašanja. Pri tem sem opustil vsakršno vmešavanje »velikih besed« o marksizmu, socializmu in kapitalizmu, čeravno bi bil že v prvem članku dr. Lipovca lahko našel dokaj razlogov, da bi se spustil tudi na to področje, kakor nam je pokazal odgovor dr. Lipovca. Spričo tega bo razumljivo, da mu ne morem več ostati dolžan odgovora tudi na te njegove politično diskvalifikatorske namige. Najprej o Marxu in njegovih nazorih o socializmu, ki je bil zanj takrat »prihodnja družba«, kot je sam zapisal. Spričo tega seveda ne moremo Marxu prav nič zameriti, če je o socializmu zapisal kakšno tako, ki se nam danes (po sto letih!) dozdeva kaj nenavadna, kar je sicer obojestransko razumljivo. Zameriti pa vsekakor moramo tistemu, ki se danes sklicuje na popačene Marxove misli in nas skuša prepričati, kot da Marx zares tako misli, kot si sam prizadeva prikazati. Bodimo konkretni: dr. Lipovec pravi namreč takole (TIP, št. 8-9, 1969, str. 1340): Tanka je pripeljala do sklepa, da problema mere uspešnosti v socializmu sploh ni, da velja namreč še nadalje profitna mera. Karl Marx, ki je prišel do drugačnega sklepa, je bil pač samo ostarel in zaletel sanjač.« Iz napisanega je mogoče sklepati, da je bil sicer Marx res izrecno proti temu, da bi lahko bila mera dobička mera uspešnosti v socializmu, da pa ni imel ničesar proti temu, da bi to bila mera dohodka — ker je pač mera dohodka nekaj drugega kot mera dobička. Tako poceni se pa že ne dam preprodati, pa tudi Marxa ne. Čas bi namreč že bil, da bi vsaj tisti profesorji na ekonomskih fakultetah, ki z Marxom zagovarjajo svoje nazore, poznali resnično Marxovo misel o socializmu. Marx je namreč sodil — in to sploh ni sporno za tistega, ki je sposoben Marxa pošteno in brez predsodkov brati — da v socializmu (že od najzgodnejše faze naprej) sploh ne bo več tržnega gospodarstva, denarja, blaga, bank, trgovine itd. Zanj je bilo vsakršno govorjenje o tem, da bi bil socializem sistem tržnega gospodarstva, popoln nesmisel ali reakcionarno politikantstvo v vrstah kakšnega takratnega socialnega gibanja. To je tako jasno, da o tem res ne bi bilo treba več razpravljati — vsaj s profesorji politične ekonomije ne. No, pa da ne bom tako ekskluziven v pogledu Marxa in z njim vred seveda tudi dr. Lipovca, bom vseeno navedel misli dveh profesorjev, kolegov dr. Lipovca na ekonomski fakulteti v Ljubljani, s katerima lahko pretrese to vprašanje, če seveda to želi. Dr. F. Čeme (»Ekonomska revija«, št. 3, 1969, str. 278.): »Kot nam je znano, klasiki marksizma in njihovi prvi učenci niso predpostavljali tržne oblike socialističnega gospodarstva. Razen tega so menili, da bo socialistična družba centralistično urejena.« Dr. F. Lavrač (TIP, št. 8-9, 1968, str. 1142): »Predvsem bi bilo treba opustiti splošno razširjeni predsodek in napačno predstavo, češ da načelo delitve po delu izhaja iz delovne teorije vrednosti. Marx je delovno teorijo vrednosti razvil za blagovno produkcijo, načelo delitve po delu pa za neblagovno, naturalno produkcijo prve faze socializma, kot jo je predvideval.« Za Marxa so bile vse ekonomske teorije tržnega gospodarstva kapitalistične kategorije, nič manj dohodek kot dobiček, nič manj dohodkovna mera kot mera dobička in nič manj obresti na sredstva v gospodarstvu kot obresti na hranilne vloge, itd., itd. Za Marxa je bil celo sam denar kapitalistična kategorija — gledano seveda z vidika socializma — zato si je predstavljal, da bo socialistična družba centralno organizirana na planski način in brez denarne menjave med podjetji, ki jih kot samoupravnih teles v taki družbi sploh ni. Kako naj razumemo dejstvo, da dr. Lipovec napada mero dobička z Marxovimi nazori o socializmu, ko je tudi njegova dohodkovna mera na enak način in pod istim udarom? Ali lahko razumemo tako, da je mera dobička kapitalistična kategorija — na kar se tudi namiguje, da pa je mera dohodka prava socialistična kategorija?! Če tako res misli, potem je to samo dokaz več, ne samo da ne ve, kaj je Marx pisal, temveč tudi tega, da nima ekonomskih argumentov za svoje trditve. Ob tem se velja spomniti, kakšno razvojno pot smo opravili pri nas, preden smo odkrito priznali tržnost našega družbenega gospodarstva. Sprva nismo priznavali niti tega, da je denar blago, pa čeprav je prav Marx pojasnil, da je bistvo denarja v tem, da je blago, kaj šele, da bi se kdo upal govoriti o socialističnem blagovnem gospodarstvu. Blagovnost je bila »ostanek starega v novem«, ki bi ga bilo treba čimprej izriniti iz socialističnega gospodarstva. Potem pa smo le začeli počasi priznavati blagovni značaj družbene proizvodnje kot objektivni pogoj in končno celo kot osnovo samoupravljanju. Tako smo postopoma priznavali vse kategorije socialističnega blagovnega gospodarstva, od trgovine do bank, trga kapitala in trga delovne sile, tega danes celo z inozemsko intervencijo. Edini tabu, ki je še ostal za prihodnje priznanje, je pravzaprav samo še mera dobička, saj smo dobiček priznali že v zakonu o dohodku. S tem smo sicer dejansko — čeravno postopoma — priznali tudi vsa Marxova splošna teoretična dognanja o razvitem blagovnem gospodarstvu. Da so namreč vse ekonomske kategorije razvitega blagovnega gospodarstva (brez izjeme) le različni vidiki enega samega družbenogospodarskega pojava — in zato vse v popolnoma določeni objektivno zasnovani medsebojni odvisnosti. In da je razvito blagovno gospodarstvo možno le tedaj, če je najprej delovna sila blago, saj postanejo vse druge dobrine blago prav zaradi tega in iz istega globljega vzroka, zaradi katerega ima vsak človek za blago najprej svojo najbolj intimno dobrino — ki je edina zares njegova neodtujljiva last — svojo delovno sposobnost. Priznali smo tudi tisto najbolj splošno Marxovo spoznanje o vlogi človeka v družbi, ki pravi, da je lahko svobodna samo tista družba, ki priznava človeku, da je svoboden lastnik svoje delovne sile. Ni močnejšega dokaza za to, kot je državno-birokratično obdobje našega družbenega razvoja, za katero lahko rečemo ne samo to, da so bile vse materialne dobrine v lasti (upravljanju) državnobirokratičnega aparata, temveč celo delovna sila vseh ljudi. Kaj nas potemtakem danes še ovira, da ne bi — kar je sicer logično — priznali še zadnje ekonomske kategorije razvite oblike blagovne produkcije — mere dobička, potem ko smo že priznali dobiček, delitev osebnega dohodka socialističnih proizvajalcev na plačo in na delež iz dobička, pa tudi izredno pomembnost sredstev in neizogibnost racionalnega gospodarjenja z njimi? Nič, samo predsodek še! Kakor vemo iz lastnih izkušenj, se tudi na tem področju »vse razvija«, in zato lahko upam, da bo ta predsodek tudi izginil. S tem bi naša družba uspešneje kot doslej vplivala na bolj racionalno obnašanje proizvajalcev pri upravljanju družbenih sredstev. Ko smo tako priznali vse ekonomske kategorije razvite oblike blagovne produkcije, smo že zreli za vprašanje — ki naj nam hkrati tudi omogoči odgovor na politična namigovanja dr. Lipovca — v čem pa se potemtakem razločuje kapitalizem od socializma? Odgovor na to vprašanje je sila preprost, vsekakor bolj preprost, kot je razmišljanje marsikaterega tistih, ki ga tako visoko doneče zastavlja — seveda ne brez čisto določenega razloga! Socializem kot gospodarski sistem se od kapitalizma razločuje po tem, kdo upravlja proizvodnjo, kdo upravlja trgovino, banke, itd., kdo si prisvaja presežno vrednost ustvarjalnega dela — ali so to združeni socialistični proizvajalci ali pa so to od proizvajalcev ločeni lastniki produkcijskih sredstev. Samo v tem, če govorimo z vidika tržnega gospodarskega sistema, je razlika med kapitalizmom in socializmom. In ta razlika je zadosti temeljna, da lahko govorimo o novem družbenem redu. Ta razlika je tolikšna, da ne potrebujemo nikakršnih dodatnih razlik v ekonomskih kategorijah, kot bi si kdo mislil in kot si predstavlja dr. Lipovec. Z objektivnega družbenogospodarskega vidika pa teh razlik sploh ne smemo uvajati, če hočemo, da bodo socialistični proizvajalci v svoje dobro kar najbolj racionalno gospodarili z družbenimi sredstvi. Zavedati se moramo namreč, da so vse ekonomske kategorije razvite oblike produkcije v bistvu samo ekonomska orodja, ki so vsakemu lastniku proizvajalnih sredstev (v tem primeru socialističnim proizvajalcem) neogibno potrebna, če hoče racionalno organizirati proces družbene produkcije. Dr. Lipovec mi v zvezi s tem tudi očita, da ne upoštevam dejstva, da je »mera dobička odsev nekih produkcijskih razmerij med ljudmi, kot je na primer učil Karl Marx in kar priznavajo celo sodobni meščanski ekonomisti«. Res je to, toda z mero dobička se izražajo samo tržna produkcijska razmerja in nič več. Ta pa smo že vgradili v naš samoupravni gospodarski sistem. Zato je odveč vsako namigovanje na Marxa, pa tudi na meščanske ekonomiste. Tako kot se niso pri nas bistveno spremenila »produkcijska razmerja med ljudmi«, ko smo vpeljali obresti na družbeni kapital — saj jih včasih nismo imeli ■— se tudi ne bodo bistveno spremenila, če bi obresti odpravili (o čemer zdaj tudi že razpravljamo). (Obresti so po logiki dr. Lipovca vsekakor kapitalistična kategorija, pa tudi po Marxu, da, celo, po stalinskih in maoističnih ekonomistih!) Naj mi dovoli vprašanje, kako bi se »produkcijska razmerja med ljudmi spremenila«, če bi po določenem družbenem instrumentu vpeljali v naš gospodarski sistem mero dobička? Ali še bolj konkretno, kaj se je spremenilo v naših »produkcijskih razmerjih med ljudmi«, ko smo z novim zakonom o dohodku vpeljali dobiček?! V tržnem gospodarstvu, kakršno je naše, lahko bistveno spremene »produkcijska razmerja med ljudmi« samo taki instrumenti, ki bi odtujevali sredstva socialističnim proizvajalcem in s tem vplivali na oblike prisvajanja in upravljanja. To nam je doslej že jasno. Vsi tisti instrumenti ekonomske politike, ki bi povečevali racionalnost gospodarjenja z družbenimi sredstvi pri veljavnih (temeljnih) oblikah upravljanja in prisvajanja presežne vrednosti, bi samo omogočali proizvajalcem, da bi se še bolj utrdili kot nosilci gospodarjenja. Hkrati s tem bi jim tudi objektivno omogočili, da bi si še več sredstev prisvajali, bodi osebno ali družbeno, in si tako še bolj okrepili svoj družbeni položaj in s tem tudi položaj družbe socialističnih proizvajalcev kot celote. Sicer pa so načelne razprave o kapitalistični smeri razvoja jugoslovanske samoupravne družbe znane — pa tudi danes se še vedno ponavljajo — odkar smo se lotili spreminjanja naše socialistične stvarnosti iz državnobirokratične oblike produkcijskih odnosov v samoupravno — to je blagovno — obliko produkcijskih odnosov. Čeprav smo morali pri tem tudi sami preboleti določene idejne otroške bolezni, smo se danes vendarle dokopali do pojmovanja objektivnega značaja blagovne oblike produkcije pri organizaciji socialistične družbe. Pri tem so kategorije razvite blagovne produkcije kot danes najbolj razvite oblike družbene produkcije samo tehnična pomagala za čimbolj racionalno gospodarjenje s sredstvi. O tem nam na primer danes najbolj nazorno priča spoznanje, ki se je že prelilo v konkretno družbeno akcijo, da je delitev dohodka na družbeno usmer-jevani način kot obračunska plača in kot delež iz dobička za osebno porabo socialističnih proizvajalcev objektivna potreba, če hočemo racionalno organizirati tako proizvodnjo (kalkulacijske osnove za strošek dela!) kot delitev v naši samoupravni in blagovni socialistični družbi. Spričo tega seveda nikakor ni upravičena pripomba dr. Lipovca o tem, da zaradi tega, ker trdim, da je samoupravljanje »predvsem oblika razvite blagovne produkcije, zanemarjam vprašanje lastništva proizvajalnih sredstev in delavsko vsebino samoupravljanja ... Brž ko pa je tako, je vse skupaj seveda popolnoma v skladu z njegovim prej omenjenim razumevanjem samoupravljanja. Tako samouprav- ljanje pa imajo tudi v kapitalističnih podjetjih in ni nobena jugoslovanska in socialistična posebnost«. (TIP, št. 8-9, 1969, str. 1340/41.) Kot lahko vidi vsakdo, ki je prebral moj članek, sploh nisem govoril o samoupravljanju, temveč o nujnosti, da pri nas kot kriterij in merilo za racionalnost gospodarjenja z družbenimi sredstvi uvedemo mero dobička, in sicer pri veljavnih oblikah samoupravljanja. Kako je mogel pri tej ugotovitvi dr. lipovec napraviti tako daljnosežne sklepe, kakršne opazimo v navedenem odlomku? Razumljivo je, da to niso moji sklepi, temveč njegovi. Taki, kakršni pač so, vnovič dokazujejo samo to, da je moral, ker bolj stvarnih argumentov ni imel, uporabiti metodo političnega podtikanja svojih misli drugim, z edinim namenom, da bi svojega sogovornika politično diskvalificiral. Izenačevati konkretne predloge o tem, kako bi v naši družbi organizirali bolj racionalno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, ne da bi pri tem kakorkoli spremenili način obstoječega upravljanja, z uvajanjem kapitalističnega upravljanja v naš družbeni sistem, je precej več od tega, kar bi si lahko dovolil pošten sogovornik v razpravi, pa čeprav se pri tem ponaša s še tako »znanstveno metodo«. Da pa pri tem, ko trdim, da je socialistična blagovna produkcija razvita oblika produkcije, upoštevam tudi lastništvo, je popolnoma logično, sicer ne bi mogli govoriti o socialistični blagovni proizvodnji v nasprotju s kapitalistično. Lastništvo se namreč izraža, kar nam je menda večini že znano, s pravico razpolaganja z dobrinami v proizvodnji, menjavi in delitvi, se pravi, s pravico upravljanja in prisvajanja. Da imajo v obstoječem sistemu samoupravljanja socialistični proizvajalci pravico upravljati družbena sredstva in pravico prisvajati si presežno vrednost, je več kot na dlani. Z uvajanjem določenih družbenih instrumentov se proizvajalcem te pravice ne odvzamejo, dokler se jim ne odvzame pravica upravljanja in prisvajanja presežne vrednosti, prav tako kot se klasičnemu kapitalistu (kot lastniku) ne odvzame pravica, da razpolaga z dobrinami, če ga država obdavči ali če se predstavniki družbenih slojev in države dogovore o delitvi dohodka kapitalističnega podjetja na plače (delavcev) in dobiček (lastnikov). Na koncu bo le obveljalo spoznanje, da je za socialistično družbo več naredil ta, ki si je morda včasih tudi »pogumno« prizadeval, da bi v obstoječem samoupravnem sistemu socialistični proizvajalci bolj racionalno gospodarili z družbenimi sredstvi, kot pa tisti, ki skuša zagovarjati obstoječe stanje manjše racionalnosti in ga hkrati še razglašati za posebno odliko socialistične družbe. Tudi v polemiki Tanko—Lipovec je ostalo odprtih še mnogo vprašanj, ki so pomembna za obravnavano snov; zato vabi redakcija še druge avtorje, da se vključijo v razpravo. Mitja Gor j up Mladi in samoupravljanje »Upravljajo naj le tisti, ki so zmožni in odgovorni. Zmožni predvsem izobraženi kadri, torej vodilni, naj upravljajo oni. Nobene potrebe ni, da bi imeli delavce v samoupravnih organih. Nam je v bistvu vseeno, kdo sedi v samoupravnih organih, važno je, kako je podjetje vodeno. Pomembno je, da imamo dobre dohodke, ne pa, kdo odloča in upravlja. V sedanji situaciji je res najbolje, da so v samoupravnih organih šefi, ker so delavci nesposobni in neusposobljeni za samoupravljanje. Ker neposredni proizvajalci nimajo nobenega znanja in se zato, tudi če so v samoupravnih organih, ne odločajo, je bolje, da so v teh organih le vodstveni kadri, ker ti vsaj razumejo, za kaj gre. Ob sedanji strukturi delavcev, ki imajo največkrat le šest in sedem razredov osnovne šole, samoupravljanje ni mogoče. V samoupravnih organih naj bodo zato zmožni ljudje, pa čeprav samo vodilni. Samoupravljanje pomeni sedaj isto kot neodgovornost. Zato je problem samoupravljanja problem odgovornosti. Če lahko dosežemo odgovornost s tem, da bodo upravljali vodilni kadri, potem naj oni upravljajo. To je bolj pomembno kot pa samoupravljanje. Samoupravljanje naj bo metoda nadzora. Odločajo naj tisti, ki znajo, s samoupravljanjem jih bomo nadzorovali.« Takšna oziroma, bolje, tudi takšna mnenja sem poslušal, ko sem se v delovnih organizacijah in v organizacijah zveze mladine pogovarjal z mladimi. Bili so to mladi vseh izobrazbenih stopenj, od nekvalificiranih delavcev do visoko izobraženih strokovnjakov. In, da ne bo nesporazumov, nisem se pogovarjal le v majhnih, slabo razvitih delovnih organizacijah. Številna mnenja in ocene, ki so me vzpodbudile k razmišljanju, so izražali mladi v materialno sorazmerno dobro razvitih delovnih kolektivih. Ni moj namen strokovno, še manj pa znanstveno poglobljeno analizirati vsa ta mnenja. Prav tako moje razmišljanje ne bo za-objelo vsega spleta samoupravnih odnosov. Lotil se bom le enega od pojavov, ki se v družbenih odnosih in samoupravljanju sedaj poraja, ki pa dobiva, po moji oceni, že skrb vzbujajoče razsežnosti. Pojav ni specifičen za mlade. Pričujočen je v vsej družbi, v vseh starostnih strukturah in zelo plastično ilustrira neke vrste idejno zagato, v kateri smo se znašli. Gre za nedvoumno prisotnost dveh, ali vsaj dveh, konceptov družbenoekonomskih odnosov: birokratsko državnega oziroma menežersko elitnega, ki vidi v imenu učinkovitosti, racionalnosti, znanja, sposobnosti itd. pa tudi v interesu utrjevanja ali ohranjanja oblasti in moči ozkih, zaprtih skupin edino perspektivo razvoja v natančno dodelani delitvi funkcij upravljanja, vodenja in izvrševanja, ter na drugi strani samoupravnega koncepta, ki gradi perspektivo družbenega razvoja prav na združitvi teh funkcij v neločljivo celoto. Iz tega temeljnega nasprotja seveda izhajajo še številna druga, nič manj težka in daljnosežna. Skoraj vsa imajo skupno korenino v realno obstoječih poskusih potisniti samoupravljanje na politično raven, češ da gre v bistvu le za politično abstraktno konstrukcijo, ki z uspešnim gospodarjenjem nima nobene zveze ali ga celo ovira. Dileme so v družbi odprte, pa naj jih mi kot dileme priznavamo ali ne. Odprte so tudi ne glede na to, če se njihovi nosilci resnične vsebine in posledic lastnih tez zavedajo. Konflikt med konceptoma bo neogiben. Doslej je prisoten največkrat le na ravni teorije in abstraktne politike. V mnogih delovnih organizacijah konflikta praktično še ni. Ves problem je namreč zavit v meglo, saj se vsi verbalno izjasnjujejo za samoupravljanje, hkrati, ko nekatere vodstvene strukture ponujajo ob načrtih za realizacijo 15. amandmaja zvezne ustave takšne rešitve, ki v zadnji posledici tako zreducirajo samoupravljanje, da od njegovega bistva ne ostane skoraj nič. Ostane pravzaprav le kanček samoupravljavske tehnike, ki naj bi pod firmo samoupravljanja zadostila potrebam tako imenovane politike. O vsem tem bodo nedvomno potrebne poglobljene študije. V tem trenutku me zanima nekaj drugega. Zakaj številni delavci vseh kvalifikacijskih struktur mnogokrat podpirajo usmeritev, ki je, čeprav prikrita, v bistvu nesamoupravna? Zakaj je med njimi mnogo mladih, o katerih v časopisih tako pogosto beremo, da so generacija, ki drugače kot samoupravno sploh misliti ne zna, češ da drugačnih družbenih odnosov ne pozna, ker je v samoupravnih že rojena? Kaj to pomeni? Kaj store družbenopolitične organizacije in kaj sploh lahko narede? Kaj lahko naredi zveza mladine? Zame ne more biti nobenega dvoma, da izvirajo mnoga razmišljanja, ki jih nujno označujem kot v bistvu nesamoupravna in zato nesprejemljiva, iz nizko razvitih proizvajalnih sil. Vendar ta objektivna pogojenost ni edini razlog. Številni razlogi so še v sferi zavesti, ki — pogojena z objektivnim — lahko ustvarja nesamoupravno mentaliteto in odnose. V predstavi številnih slovenskih neposrednih proizvajalcev z znano nizko kvalifikacijsko strukturo je gospodarjenje strahotno zapletena reč, o kateri so skoraj prepričani, da se nanjo ne spoznajo. Če k temu prepričanju dodamo objektivni položaj, v katerem se nahajajo, potem je jasno, da največkrat nimajo niti pogojev niti volje, da bi se s problemi gospodarjenja in upravljanja spoznavali tako, da bi o njih lahko odločali. Vodstveni kader neposrednemu proizvajalcu tega dela malone z ničemer ne olajša. Prikazovanje položaja, načrtovanje rešitev, predlaganje in utemeljevanje odločitev je zastavljeno tako, da je težko pristopno vsakomur, ki se s tem neposredno ne ukvarja. Prikazana in poudarjena je največkrat le ena možnost, ali pa morda dve s tem, da sta si zelo antitetični in je ena že na prvi pogled nesprejemljiva. Odločanje v samoupravnih organih je zato v mnogih primerih tehnika, formalnost, kjer se dejansko potrjujejo že povsem dodelane in v bistvu že sprejete odločitve. Zaradi miselnosti, ki sta jo ustvarjali ter omogočali tudi naša politična propaganda in praksa družbenopolitičnega dela, neposredni proizvajalci samoupravljanje mnogokrat razumejo kot splet pravic (pravica neomejene kritike, odklanjanja očitno nujnih odločitev, ki niso »simpatične«), brez odgovornosti, kar mnogokje poraja anar-hoidne pojave. Navedeno v bistvu naravnost vzpodbuja birokratske težnje v imenu reda in učinkovitosti, vzporedno pa omogoča vodstvenim kadrom, da se skrivajo za samoupravljanje vedno takrat, ko očitno niso uspešni. Sinonim za vse to so občutek in pojavi popolne neodgovornosti, ki naj bi jo povzročalo samoupravljanje. Ti in še mnogi drugi razlogi vzpodbujajo približno k takšnemu načinu razmišljanja: vodenje in upravljanje sta dvoje ločenih procesov in ker sta oba procesa zapletena ter zahtevata znanje in strokovnost — to pa imajo vodstveni kadri — in ker je samoupravljanje v bistvu formalnost ter sinonim za neodgovornost, je torej za vse najbolje, da vodijo in odločajo tisti, ki so zato plačani. Iz velikega neznanja, resnih anomalij v samoupravnih odnosih, pomanjkanja skoraj vsake družbene in politične vzgoje, kar nima svojih korenin le v delovnih oganizacijah, tako podzavestno in zavestno prihaja do mentalitete in odnosov, ki postavljajo neposrednega proizvajalca v položaj, da lahko misli in čuti mezdno in je s tem svojim položajem, če ima ustrezen materialni ekvivalent v dobri plači, tudi zadovoljen. Dialektična povezanost s pojavi biro-kratizma v družbi je več kot očitna in tudi nujna. Odnos mladih do teh vprašanj ni bistveno drugačen, saj tudi ne bi mogel biti, ker niti položaj, niti vzgoja, niti interesi mladih niso bistveno različni od položaja, vzgoje in interesov drugih starostnih struktur. In vendar so nekatere posebnosti, ki pa slike zavesti mladih ljudi ne delajo bolj ohrabrujoče, kot je sicer. To je seveda moje mnenje, ki empirično ni dokazano, nastaja predvsem iz mojih spoznanj, razlogov in razmišljanj. V nekem smislu so mladi — še bolj kot drugi — nagnjeni k poudarjenemu funkcionalizmu in racionalnosti. To ima nesporno tudi svoje dobre plati, je pa v našem primeru največkrat v simbiozi z mišljenji, da je samoupravljanje neke vrste socialistična romantika. To mlade čustveno celo ogreje, vendar mnoge izmed njih redkokdaj tudi racionalno prizadeva. Občutek imam torej, da je odnos mnogih mladih do samoupravljanja v prvi vrsti čustven. Čustveno ga sprejemajo, zagovarjajo in branijo, največkrat ne da bi vedeli o njem kaj več, kot da je samoupravljanje »dobra« stvar, ker bi moralo biti v njem vse lepo in pošteno. Ves sistem vzgoje pri nas v ubrani harmoniji z realnostjo sedanjih družbenoekonomskih odnosov soustvarja takšno mišljenje mladih. Na eni strani, posebno v osnovni šoli, ustvarja med mladimi idealizirano podobo družbe popolne enakosti, svobode in blaginje, kar poraja hude intimne konflikte pri doraščajoči mladini, ki se, tudi ob prihodu v delovno organizacijo, srečuje z vse drugačnim življenjem. Na drugi strani, v srednji šoli in na univerzi, pa naše izobraževalne ustanove ob pomanjkanju sleherne učinkovite družboslovne vzgoje ustvarjajo rod potencialnih pozitivistov in tehnokratov, ki vidi svojo perspektivo le v čim boljšem materialnem položaju, ne glede na pot, po kateri priti do njega. Vse drugo naj bi bila prazna filozofija in nepotrebno delo, kar življenje žal celo mnogokrat potrjuje. Če to velja (z mnogimi rezervami, ki v to razmišljanje v tem trenutku ne sodijo) za mlade nasploh, pa moramo v delovnih organizacijah odnos mladih do samoupravljanja nekoliko deliti glede na izobrazbo in delovni položaj. Mladi vajenci, mladina, ki pride iz osnovne šole, in nekvalificirani delavci, ki osnovne šole ne dokončajo in ki jih je čedalje več, so objektivno v takšnem položaju, da je samoupravljanje zanje čista abstrakcija. Sami ga ne doživljajo kot družbeni odnos, v njegovih mehanizmih ne sodelujejo. Spoznavajo ga kot nekaj, kar je formalno in neučinkovito. Njihov slab materialni položaj in nemogoči odnosi (predvsem to velja za vajence) nujno porajajo mezdno miselnost. Pa tudi brez nje je ta kategorija mladih delavcev pripravljena, z razumljivimi izjemami seveda, brez težav podpreti vse, kar se ji v imenu boljših dohodkov ponuja. Ali je to potem birokratsko ali samoupravno oziroma če ima takšne ali drugačne posledice, je zanje v nekem smislu vseeno. Večje znanje in boljši materialni položaj postavljata mladega kvalificiranega delavca v rahlo drugačen položaj. Ob naši sedanji kvalifikacijski strukturi in še obstoječi mojstrski mentaliteti pa je le-ta obremenjen s svojim osebnim delovnim položajem, o katerem mnogokrat nima vtisa, da bi samoupravljanje nanj bistveno vplivalo, da postane lahko kaj kmalu tudi nosilec nesamoupravnih tendenc, še posebno, če se pojavljajo v imenu znanja in strokovnosti. Kot nosilcu znanja gre kvalificiranemu delavcu predvsem za čim boljšo vsestransko valorizacijo tega znanja (poudarjena je seveda materialna), medtem ko družbenih aspektov in posledic posameznih ukrepov mnogokrat ne vidi, ker jih ni zmožen videti a h pa ker jih noče videti oziroma ker ga kratkoročno ne prizadevajo. Visoko izobraženi kadri se znajdejo v posebnem položaju, ko pridejo v delovne organizacije. Obvladuje jih poudarjen občutek potrebnosti, znanja in največkrat pozitivna želja po uveljavljanju. Ob tem pa so družbeno ekonomski odnosi, odnosi med ljudmi, samoupravljanje za mnoge (predvsem zaradi vzgoje, ki so jo dobili) — »politika«, do katere imajo po večini negativen odnos, kajti važna sta »delo in znanje, ne pa politika«, kot največkrat slišimo. V delovnih organizacijah so potem kaj kmalu postavljeni v vrtinec odnosov, ki mnoge v najkrajšem času utrdijo v prepričanju, da je, če že ne edina, pa vsaj najlažja pot za strokovno in osebno uveljavitev sodelovanje v odločanju in vodenju. Takšno sodelovanje in tudi odločanje samo pa naj bi bilo v okviru takšne mentalitete učinkovito in smiselno le, če bo prepuščeno vodilnim kadrom. Zato naj bo samoupravljanje zvečine omejeno le na dogovarjanje o delitvi osebnih dohodkov, na nekatera vprašanja osebnega standarda, varstvo pri delu in morda še na kaj podobnega. Tako lahko nekateri mladi strokovnjaki postanejo zaradi odnosov, v katerih se znajdejo, pomanjkanja temeljnega družboslovnega znanja, tehnokratske vzgoje in relativne hitre prilagodljivosti pogosto celo nosilci birokratskih konceptov, ki v zadnji posledici odtujijo delovnega človeka od temeljnih samoupravnih pravic, ga postavijo v neke vrste mezdni položaj in s tem objektivno ogrožajo sam socialistični koncept pri nas. Da so pri tem mladi strokovnjaki največkrat dobri delavci, zavzeti in pošteni, nosilci modernih konceptov proizvodnje, je prav gotovo nesporno, objektivno pa to nič ne spreminja narave odnosov, ki jih soustvarjajo. In vendar je ob vsem tem v številnih konceptih mladih mnogo pozitivnega. Pozitiven je poudarek, ki ga dajejo delu, pozitivna je poudarjena težnja po polnem vrednotenju znanja in zmožnosti, nesporno pozitivna je stalna zavzetost za natančno izdelan in uveljavljen sistem odgovornosti. Vse te in še mnoge pozitivne lastnosti postavljajo mlade v položaj potencialno naprednih delavcev, družboslovno neznanje in neizkušenost pa delata ob že obstoječih družbenoekonomskih odnosih iz njih hkrati tudi potencialne nosilce nesamoupravnih teorij. Če se, po moji oceni, sedaj mnogi mladi objektivno nagibajo k nesamoupravnim konceptom družbeno ekonomskih odnosov, pa čeprav samoupravljanja formalno ne negirajo, potem to gotovo ni izraz kake zavestne odločenosti. Vsaj v večini primerov ne. Mnogi mladi delavci se teh dimenzij preprosto ne zavedajo. Pa tudi nihče jim jih prepričljivo ne razkrije. Samoupravljanje v zavesti vseh delovnih ljudi, tudi mladih, še ni prevladujoč družbeni odnos. Samo od sebe tudi ne bo postalo. Prav tako tega ne bo omogočil sam razvoj proizvajalnih sil. Brez zavestnega in intenzivnega dela subjektivnih sil, ZK, sindikata, pa tudi ZM, bi bil razvoj samoupravljanja iluzoren. Prav te sile, kot jim v političnem žargonu pravimo, pa dejansko v številnih delovnih organizacijah še zdaleč niso resnična sila. Pre-mnogokrat so le sformalizirane skupine brez ekspanzivne, privlačne in prepričevalne družbene moči ali pa so celo brez takšnih ambicij. Mnogokrat se pojavljajo le ob konfliktnih situacijah in še za to so največkrat potrebni impulzi od zunaj. In kar je še bolj skrb vzbujajoče, iz najrazličnejših razlogov se lahko pojavljajo celo kot nosilci teženj, proti katerim bi se dejansko morale boriti. Tudi ZM je v delovnih organizacijah prepogosto formalna tvorba formalnih družbenih odnosov. V ZM smo prepričani, da je takšno stanje nevzdržno. Vzroki zanj izvirajo iz družbenoekonomskih odnosov skupnosti; mnogi presegajo možnosti urejanja, nobeden pa ne ovira ali ne zmanjšuje smisla naše politične akcije. Mladinska organizacija v delovnih kolektivih, pa tudi v družbi, ne bo imela nobenega smisla, dokler se ne bo ukvarjala z življenjskimi problemi mladih delavcev oziroma mladih nasploh. Ti problemi niso skoraj nikoli specifični za mlade, čeprav je mnogokrat specifičen odnos mladih do njih. Zato bo ZM lahko resnično živela, resnično uspešna ali politična ter zato tudi resnično mladinska le, če mimo nje ne bodo tekli družbeni problemi po vse bolj pričujočni miselnosti: saj je vseeno, saj se nič ne da storiti, in podobno. Problemi samoupravljanja so dolgoročni problemi perspektive naše družbe. Zato se ZM s stanjem in tendencami, kar je sedaj prisotno pri nas, ne more sprijazniti. Da bi mladi probleme spoznavali, se odločali in družbeno uspešno delovali, bomo v ZM naredili vse, kar je v naših močeh. Razumljivo je, da bo osamljeno bojev-ništvo videti donkihotsko, če ga ne bodo spremljale nujno potrebne temeljite spremembe v našem sistemu izobraževanja in vzgoje, intenzivno izobraževanje (tako strokovno kot družboslovno), sprememba kvalifikacijske strukture in drugačna kadrovska politika ter še večja aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij. Da je razvoj proizvajalnih sil in uspešno gospodarjenje bistveni pogoj tudi za spreminjanje družbenih odnosov, ni treba posebej poudarjati. Toda tako, kot sem prepričan, da bo samoupravljanje v razvoju proizvajalnih sil postalo na določeni stopnji razvoja objektivna nujnost, tako sem tudi prepričan, da se vprašanja in uveljavljanje samoupravljanja sedaj kažejo kot resen problem naše družbene zavesti. Nesporna dialektična povezanost med stopnjo proizvajalnih sil in zavesti me ne ovira v trditvi, da nas sedaj vsaj tolikšne naloge kot na materialnem področju čakajo tudi na področju načrtnega spreminjanja družbene zavesti. Morda so tu naloge v tem trenutku celo večje. Zvone Dragan Samoupravna razpotja Znana ustavna amandmaja1 sta sprožila vrsto pobud pri iskanju novih poti in vzvodov za nadaljnji vzpon (neredko pa tudi omejevanje) samouprave, posebno v gospodarskih delovnih organizacijah. V zadnjih mesecih dobiva ta aktivnost nove razsežnosti. Srečujemo se z nosilci različnih »mikrosamoupravnih modelov«, ki se praviloma vsi sklicujejo na smotre družbenoekonomske reforme, večjo poslovno učinkovitost in na poglabljanje socialistične samoupravne demokracije; na vse te cilje hkrati ali le na katerega izmed njih. V celoti gledano, je razcvet različic o nadaljnjem razvoju samoupravljanja v bazi v tem trenutku sam po sebi izredno koristen in spodbuden. Vendarle pa po mojem mnenju zasluži mimo strokovne tudi temeljito družbeno in idejnopolitično presojo. Poskus slednjega je bil zelo uspešno opravljen na skupni seji sekretariata CK ZKS in predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v začetku novembra. Izhodišča zanj je med drugim dala predvsem VI. seja CK ZKS. S teh stališč želim razpredati tudi svoja nadaljnja razmišljanja. 1. Pospešen razvoj samoupravljanja — bistvena predpostavka napredka Poznano nam je, da omogočajo ustavne in zakonske spremembe večje bogastvo specifičnih oblik samoupravljanja in razvitejših samoupravnih odnosov. Delovne skupnosti same določajo vprašanja, o katerih odločajo neposredno, ali pa jih zaupajo delavskemu svetu, določene izvršilne funkcije pa njemu odgovornim kolegijskim organom in posameznikom, ki jih voli delavski svet. Torej delovni ljudje s svojo samoupravno normativno dejavnostjo samostojno določajo notranjo strukturo samoupravnih organov (njihovo sestavo, konstituiranje, področje dela, pravic in dolžnosti, trajanje mandata), strukturo notranjih organizacij združenega dela, neposrednost in posrednost v samoupravljanju, vsa temeljna samoupravna razmerja itd. Zato je izredno pomembno, da samoupravnopolitični in strokovni dejavniki to možnost (samostojnost) čimbolj izrabijo za 1 XIII. in XV. amandma republiške oziroma zvezne ustave. uveljavljanje naprednih razrešitev, sicer bo močno zasvetila zelena luč za raznovrstne negativne težnje. Pri tem nam je v poglavitno oporo spoznanje, da vidi velika večina naprednih delovnih ljudi v ustavnih in zakonskih spremembah ter v partijskih stališčih prizadevanje ZK in družbe, da konstituiramo samoupravljanje na višji stopnji razvoja proizvajalnih sil in socialističnih proizvodnih odnosov. Nenehno je treba utrjevati spoznanje o objektivni nujnosti stalnega izpopolnjevanja in razvijanja samoupravljanja, od temeljnih celic do celotne družbe in vseh njenih bistvenih struktur. Pri tem me posebej zanima, kakšen je in mora biti položaj delovnega človeka v sistemu samoupravljanja in v delovnih procesih in kako vgrajevati znanstvene izsledke na področju organizacije dela in vodenja eko-nomskotehnoloških procesov v organizacijo našega samoupravnega sistema kot eno njegovih integralnih, specifičnih in pomembnih funkcij. Ze uvodoma želim namreč poudariti, da ne soglašam s tistimi, ki bi radi ZK in drugim subjetkivnim silam nalepili etiketo, kot da se zavzemajo za samoupravljanje ekstenzivnega tipa, v katerem bodo vsi o vsem odločali (mimo zakonitosti sodobne tehnologije in organizacije dela), ali pa želijo napraviti iz samoupravljanja zgolj ideološko politično fasado, za katero naj vlada »strokovna elita« v imenu svoje intelektualne nadpoprečnosti, ki da bi najbolj izvirno izražala in zagotavljala interese vseh delovnih ljudi. Sem sodijo tudi tisti, ki zagrizeno kopljejo umetne prepade med samoupravljanjem in racionalnim gospodarjenjem, moderno tehnologijo in organizacijo dela, tisti, ki samoupravljanja ne sprejemajo kot temeljni družbenoekonomski odnos, ki dvomijo o tem, da je samoupravljanje zmožno uravnavati kratkoročne in dolgoročne interese delovnih ljudi itd., namesto da bi gradili in dosledno uresničevali samoupravni sistem in tako povečevali vzvode in možnosti za hitrejši razvoj proizvajalnih sil in socialističnih samoupravnih odnosov. Samoupravna struktura odnosov in organizacija samoupravljanja nista nekaj statičnega, ampak se po vsebini, obliki in funkcioniranju stalno spreminjata, hkrati z rastjo materialne podlage in z razvojem človeka, njegove kulture, njegovih zmožnosti, potreb in interesov. Zato je nadaljnji pospešeni razvoj samoupravljanja bistvena predpostavka napredka in izredno pomemben razvojni činitelj. Stagnacija v razvoju samoupravnih odnosov lahko bistveno ovira razvoj proizvajalnih sil in narobe. Torej je to tudi neposredna ekonomska kategorija, ker mobilizira človeški faktor ne le v politični sferi, marveč tudi v gospodarski, v procesu dela in ustvarjanju materialnih in duhovnih dobrin; sprošča človeka kot najpomembnejšo, zavestno in odgovorno proizvajalno silo. Še več, to ni samo samoupravna ali ideološka fiksna ideja. Tudi sodobna organizacija dela vedno bolj spodbuja vsakega zaposlenega, da aktivno sodeluje z idejami in predlogi v procesu dela. Pri tem sta drugotnega pomena praktična vrednost predlogov in način njihove selekcije. Le še tehnobirokratska organizacija vztraja pri delitvi na tiste, ki mislijo, in tiste, ki disciplinirano in slepo izpolnjujejo ukaze. Takšna koncepcija pri večini zaposlenih postopno devalvira odnos do dela in ustvarjanja na elemente formalizma, odtujenosti in nezainteresira-nosti. Navzven mogoče odsevata red in disciplina, znotraj pa takšen sistem dela neguje gnilobo, malodušje, pasivnost in latentne konflikte. Torej moramo zavreči takšne konzervativne tehnobirokratske konstrukcije, ki so ne le v nasprotju s samoupravljanjem, temveč sploh z napredno organizacijo dela in poslovanja v razmerah znan-stvenotehnične revolucije. Vse preradi še vedno govorimo o samoupravljanju le kot o nujnem ideološkopolitičnem spremljevalcu razvoja oziroma kot o nujnem privesku ekonomskotehničnega razvoja (mnogi mu priznavajo le njegove demokratične in humanistične prvine, kar je nesporno, je pa to vendarle enostranski pogled nanj). Vse take in podobne namerne ali podzavestne enostranskosti so dokaz, da premalo celovito preučujemo ekonomske in sociološke komponente samoupravljanja. Zato moramo pri graditvi samoupravnega sistema mnogo bolj angažirati in uskladiti napore različnih znanstvenih disciplin (od ekonomske vede, sociologije, psihologije in organizacije dela pa do politologije), ker to ni in ne more biti le skrb ali še manj monopol političnih dejavnikov. Le če bo vsakdo svoje opravil na tem področju, bomo lahko dosegali najboljše rezultate pri razvijanju človeških vrednot in ekonomske učinkovitosti samoupravljanja. Tovariš Edvard Kardelj je že v referatu na VIII. kongresu ZKJ takole dejal: »Usmerili smo se k družbenemu samoupravljanju zato, ker smo hoteli odpreti pota novi logiki družbenega razvoja, drugačni od tiste, ki jo odpira administrativnotehnokratsko upravljanje gospodarstva. Težimo namreč za tem, da odpremo pot taki logiki, ki bo na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev, to je na višji stopnji zgodovinskega razvoja, znova združevala delovnega človeka s pogoji, sredstvi in sadovi njegovega dela in tako takšen družbenoekonomski odnos in položaj človeka spreminjala v poglavitno gibalno silo družbenega napredka.«2 Če to misel uporabimo za raven delovne organizacije, pridemo do ugotovitve, da razvitejše in učinkovitejše samoupravljanje neogibno zahteva ustvarjalno povezovanje delovnega človeka kot samoupravnega subjekta s prvinami dohodka, znanstveno zasnovane organizacije dela in poslovanja ob predpostavki, da moderna tehnologija zahteva angažiranost delavca. ! Edvard Kardelj: »Družbenoekonomske naloge gospodarskega razvoja v prihodnjem obdobju«; »Problemi naše socialistične graditve«, knjiga VII., stran 45 (DZS. Ljubljana, 1968). 2. Demokratični odnosi in smotrna organizacija upravljavskega dela Podjetje, ki ni uredilo notranjih odnosov, uskladilo funkcije posameznih organizmov in, kot pravimo, ni obvladalo samega sebe, ni zmožno trajnejših in pogumnejših razvojnih prizadevanj, prodora na trg in nove tehnologije. Med pogoji za uspeh torej ni samo modernizacija tehnologije in proizvodnje, marveč tudi posodobljenje sistema samoupravljanja in metod vodenja delovnih procesov. Nasilno kopanje prepada med samoupravljanjem in vodenjem (ravnanjem, opravljanjem, organiziranjem) delovnih procesov pomeni odkrito ali prikrito težnjo nosilcev birokratizma, tehnokratizma in primitivizma ter anarhizma. Vsi ti bi radi vladali v imenu delovnega človeka, prvi zaradi njegove nizke stopnje izobrazbe in sploh premalo razvitih proizvajalnih sil, drugi pa, da bi ga »zaščitili« pred tako imenovano »tehnokratsko elito«. Med mnogimi vzroki za takšne pojave najdemo tudi najbolj preprosto resnico, ki je v tem, da imamo še marsikje premalo razvito samoupravljanje kot tudi poslovnost, strokovnost in organizacijo dela. V delovnih organizacijah pogosto omenjajo konkretne ovire, ki so v pretekli praksi zmanjševale učinkovitost dela samoupravnih organov, kot npr.: — neopredeljeni odnosi med samoupravnimi in izvršilnimi ter strokovnimi organi (posledica: zameglena, nedefinirana in nesankcio-nirana odgovornost); — nerazčiščeni odnosi med samoupravnimi organi posameznih delov podjetja in med njimi ter centralnimi samoupravnimi in vodstvenimi organi; — preobremenjenost z drobnimi, tekočimi, prakticističnimi in formalističnimi vprašanji; — podcenjevanje in zanemarjanje samoupravnih funkcij; — pomanjkanje temeljnih družbenoekonomskih znanj; — skrb za materialno eksistenco, strah pred posledicami na delovnem mestu in v sistemu napredovanja; — prekratek mandat članov samoupravnih organov itd. To je le nekaj vprašanj, ki ta čas zaslužijo konkretno preučevanje in razreševanje predvsem znotraj delovnih organizacij. 2e sedaj pa v praksi vedno bolj prevladuje spoznanje, da naj v prihodnje sprejemajo delavski sveti s pomočjo svojih organov (odbori in komisije) in vodstvenih kadrov ter strokovnih služb zlasti odločitve s področja samoupravne zakonodaje in odločitve o vprašanjih, ki imajo dolgoročen značaj za globalno razvojno in poslovno politiko ter urejanje notranjih odnosov (statuti in drugi splošni akti, razvojni koncepti, plani in programi, zaključni računi, sistem ustvarjanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov, načela organizacije dela in poslovanja, socialne in kadrovske politike itd.). Pri teh strateških odločitvah je širše družbenoekonomsko in politično vrednotenje (predlogov, variant, dilem) prav tako pomembno in potrebno kot uporaba in upoštevanje posebnih strokovnih znanj. Delavski svet mora tudi pri centralnih poslovnih odločitvah vedeti, kakšni so motivi, cilji in možne posledice takšnega ali drugačnega sklepa; kdo je izdelal predlog in kdo bo nosilec realizacije in odgovornosti za praktične rezultate. To zahteva na eni strani visoko stopnjo moralno-politične odgovornosti članov delavskega sveta in na drugi strani konkretno opredeljene postopke glede priprave, sprejemanja, kontrole in sankcioniranja samoupravnih odločitev. Le tako lahko delavski svet uspešno opravlja svojo globalno, usmerjevalno, kontrolno in sankcijsko funkcijo. Izvršilni organi delavskega sveta in vod-stvenostrokovni kadri pa naj v tem okviru sprejemajo odločitve za proces izvrševanja in tekočo poslovno operativo, usmerjajo delo strokovnih služb, organizirajo proces dela in celotnega poslovanja in razrešujejo konkretna vprašanja s posameznih sektorjev dela in problemskih področij. Za svoje delo (ali nedejavnost) so neposredno odgovorni delavskemu svetu. Sedaj je splošno sprejeto in utrjeno spoznanje o potrebi po bolj smotrni organizaciji upravljavskega dela. To je nesporno. Toda dileme in problemi se začno že pri podrobnejšem določanju vloge in nalog kolektivnih ter individualnih izvršilnih organov. Zato bi morali biti čimbolj jasni pri določanju posameznih ravni in funkcij v procesu samoupravnega odločanja (»strateško-taktično-operativno«). V nasprotnem primeru bodo dobile posamezne grupe v okviru legalnih odborov in komisij delavskega sveta monopolni položaj tudi v »tekočem« odločanju o družbenopolitičnih vidikih posameznih problemov, ki zadevajo temeljne interese ljudi, kolektiva, družbe. Takšen položaj se poskuša opravičevati z zahtevami po večji operativni učinkovitosti, posebnih znanjih in strokovnosti. Pri razreševanju posameznih problemov verjetno res ni mogoče potegniti demarkacij-ske črte med strokovnim in družbenoekonomskim aspektom odločanja (o interesih in odnosih med ljudmi). To je ena pomembnih predpostavk za definiranje vseh ravni odločanja, še posebno za poslovnotaktične in operativnostrokovne odločitve, katerih jasno izražen družbenoekonomski vidik bi moral biti izpostavljen permanentni javni kontroli in konfrontaciji s temeljnimi interesi delovnih ljudi v združenem delu. Ta predpostavka je tako tudi v neposrednem nasprotju s težnjami, da bi upravni odbor nadomeščali s kolegijem ali da bi volili kolektivne izvršilne organe le iz vrst izobražencev in posameznikov po položaju ali po izključni pred-lagateljski pravici direktorja (mandatorja). Ker zadevata vsebina in način odločanja o »stvareh« neposredno ali posredno tudi v interese in odnose med ljudmi, je nujno, da so te odločitve javne, argumentirane, z natančno določeno osebno odgovornostjo glede na dejanski vpliv posameznika na sklepe. Prav zato tudi ne bi smeli pri izboru kolektivnih izvršilnih organov vnaprej omejevati pasivne volilne pravice nobenemu delu delovne skupnosti. 3. Samoupravljanje in kreatorji sodobne organizacije dela Kvalitetno samoupravljanje se izraža v boljšem gospodarjenju in naprednejših odnosih med ljudmi. Za kvalitetno samoupravljanje pa je mimo drugega potrebna tudi posebna kategorija zaposlenih, tako imenovanih menažerjev — strokovnjakov za organizacijo in vodenje poslovnih procesov. Funkcija vodenja in sodobnega organiziranja delovnih procesov kot neogibna funkcija samoupravnega sistema ima pri nas predvsem drugačen družbeni status kot v kapitalističnem ali etatističnobirokratskem podjetju, čeprav se v tehniki in metodi vodenja delovnih procesov pojavljajo enakosti ali podobnosti. Bistvena razlika pa je ta, da v samoupravnem podjetju nosilci te funkcije ne morejo imeti oblasti nad ljudmi in da s to funkcijo ne morejo zastopati ter braniti lastnih interesov, interesov države ali interesov lastnikov kapitala. V našem primeru gre za funkcijo organiziranja, načrtovanja in koordiniranja združenega dela na podlagi samoupravljanja, podružbljenih proizvajalnih sredstev in prisvajanja po delu. Zato bi morali nosilci te funkcije v samoupravnih podjetjih skrbeti predvsem za čimbolj učinkovito organiziranje in obvladovanje vrste opravil v procesu dela oziroma pri sodobni delitvi in koordinaciji dela (in s tem bistveno prispevati k skupnemu rezultatu dela), ne pa da skušajo tu in tam znotraj ali zunaj samoupravljanja oživljati stare odnose podrejanja in mezdnega počutja ljudi.3 Organizatorji dela in sploh strokovni kadri so integralni del samoupravne delovne skupnosti. Zato je povsem logično, da je tudi ta kategorija zaposlenih enakopravno z ostalimi nosilec vseh temeljnih samoupravnih pravic in dolžnosti. Razen tega pa imajo organizatorji dela tiste pravice v tehnološko delovnem procesu v odnosu do drugih ljudi, ki jim jih je zaupala sama delovna skupnost zaradi nujne delitve in koordinacije dela na podlagi ustreznega strokovnega znanja in organizatoričnih sposobnosti. Politične težnje menažerskotehnokratskega značaja (ali, preprosto povedano, boj za oblast), ki se pojavljajo v praksi in nekaterih teoretičnih razmišljanjih, se lahko spremenijo v resno oviro družbene reforme, nadaljnjega osvobajanja dela, poglabljanja socialistične s »Vodenje delovnih procesov pomeni nujno potrebno vrsto aktivnosti v sodobni delitvi dela. Vendar so tudi te aktivnosti le vrsta delovnih opravil v tehnični delitvi dela in kot taka skupaj z drugimi celota upravljanja delovnih organizacij. Vodenja poslovanja in proizvodnih procesov na današnji stopnji tehnologije in materalnih sredstev ne moremo ločiti od organiziranja ljudi, ki je sredstvo za uresničevanje samoupravljanja, ne pa za prisvajanje oblasti. Zatorej tisti, ki izvršujejo funkcijo vodenja, nimajo večjih pravic pri samoupravljanju.« (Sklepi VI. seje CK. ZKS, I. poglavje, 1. točka.) demokracije in samoupravne integracije družbe, če jih ne bomo že v kali zatrli. Prepričan pa sem, da bi bila neodpustljiva napaka, če bi obenem odklanjali objektivno potrebo po večji poslovni zmožnosti, vitalnosti in prodornosti organizatorjev poslovanja in vodenja delovnih procesov. Zato ni cilj samoupravljanja le odpraviti vse pojave birokratizma in tehnokratizma, marveč tudi pojave anarhizma, primitivizma in malomeščanske uravnilovke, iz katerih izvirajo teorije o »socialni enakosti« tam, kjer gre za spoštovanje načel sodobne organizacije in strokovne avtoritete v njej. Kot sem že omenil, morajo imeti organizatorji proizvodnje in poslovanja določena pooblastila, pristojnosti in hkrati s tem večjo in jasno opredeljeno odgovornost, kar je vse skupaj le sestavni del razvitega in učinkovitega samoupravnega sistema. Če tako postavimo stvari, potem ni in ne more biti dileme med samoupravljanjem in vodenjem. Menim, da bi morali v tem okviru še bolj okrepiti zaupanje v zmožne, odgovorne in vitalne vodstvene kadre v delovnih organizacijah, ki imajo občutek za napredno in demokratično, za delovno disciplino in poslovno učinkovitost. Takšni ljudje vendar izvajajo eno najpomembnejših funkcij samoupravnega sistema. Hkrati pa se moramo odločno postaviti po robu tistim, ki skrivajo za samoupravljanjem zgolj lastno nesposobnost, apolitičnost in neodgovornost. Prvih imamo verjetno odločno premalo, medtem ko je drugih veliko preveč. Med temeljne interese vsake delovne skupnosti sodi gotovo želja, da bi imela napredno, kreativno jedro, nadpoprečno sposobno vodstvo in strokovnjake, ki s svojim znanjem in organizacijskimi zmožnostmi naglo krčijo pota hitrejšega razvoja. Delovni ljudje so pripravljeni nagrajevati takšne skupine ne le s stimulativnim osebnim dohodkom, marveč tudi s spoštovanjem in zaupanjem. Pri tem gre za spoštovanje dejanske sposobnosti, znanja, kreativnosti in socialističnih moralnih vrednot, ne pa za podpiranje formalne avtoritete, ki naj bo avtomatična pritiklina kakega hierarhičnega položaja. To je še toliko bolj pomembno, ker mora samoupravni sistem omogočiti vsem kategorijam zaposlenih položaj ustvarjalnega in odgovornega subjekta, ne glede na to, kje so na lestvici delitve dela. Torej bomo v samoupravljanju tudi v prihodnje negovali avtoriteto strokovnosti, dela in znanja, toda ne za ceno spremembe temeljnih družbenoekonomskih odnosov, za ceno uveljavljanja »oblasti elite«. 4. Dve, tri misli o odgovornosti Kompleksno urejanje odgovornosti je slej ko prej eno najpomembnejših vprašanj nadaljnjega razvoja samoupravljanja. Očitno je, da smo se predolgo obnašali tako, kot da je odgovornost samoupravljanju in samoupravnemu sistemu sama po sebi dana. Sedaj spoznavamo, da mora biti odgovornost rezultat sistema, posledica določenih zavestnih odnosov, samoupravnega normiranja in sankcio- niranja ter postopnega razvoja socialističnih moralnih vrednot. Dokler ne bomo natančno opredelili, za kaj je kdo (organ, služba, predvsem pa posameznik) pooblaščen, zadolžen in pristojen, v kateri sferi in fazi odločanja in izvrševanja, kje je njegovo mesto pri delitvi in koordinaciji dela in komu polaga račune za (ne)delo — bomo imeli opravka z dokaj razširjenim pojavom neodgovornosti (moralnopolitične, materialne, disciplinske, kazenske itd.). Ne moremo in ne smemo mimo resnice, da so v mnogih delovnih organizacijah šele sedaj pričeli razmišljati o tem, kako bi določili in sankcionirali individualno odgovornost predvsem vodilnega in strokovnega kadra. Marsikje priznavajo, da so jih k temu spodbudila izredno konkretna in nedvoumna stališča VI. seje CK ZKJ, ki poudarjajo v točki 7. II. poglavja med drugim tudi naslednje: »... V samoupravnih aktih in odločitvah je treba opredeliti, kako je kdo za kaj odgovoren glede na to, koliko je vplival na odločitve in koliko lahko prispeva k uresničevanju odločitev. Zato je treba zmeraj opredeliti tudi odgovornost glede strokovnega in političnega pripravljanja in vplivanja na odločitve ...« Za večino gospodarskih delovnih organizacij za sedaj, žal, še vedno velja ugotovitev, da šele pričenjajo razmišljati o teh vprašanjih, da deklarativno sicer podpirajo tovrstna politična stališča, vendar ostajajo pri njihovi konkretizaciji šele na začetkih. Natančnejša diagnoza nas popelje še naprej: opraviti imamo z zavestnim odporom (prikritim ali odkritim)4 zahtevi, da bi podrobneje določili odgovornost oziroma da bi se odločneje postavili po robu pojavu neodgovornosti. Neredko najdemo med nosilci tega odpora tudi komuniste na vodilnih in strokovnih delovnih mestih, ki se očitno ne zmenijo mnogo za ta del izredno pomembnih sklepov in naporov ZK. Pripravljeni so spregledati celo to, da velika večina zaposlenih že dalj časa odločno terja ureditev tega vprašanja, saj ga uvršča med poglavitne ovire hitrejšega uresničevanja ciljev družbene in gospodarske reforme. Zato moramo vztrajati na tem, da se vključijo v samoupravne akte vsaj minimalna določila o individualni in kolektivni odgovornosti in da jih samoupravna praksa pričenja tudi bolj dosledno izvajati (sankcionirati). 5. Nekateri ekonomski vidiki Nobenega dvoma ni, da je ekonomski (predvsem dohodkovni) vidik nadaljnjega razvoja samoupravljanja eden najpomembnejših. Lahko bi rekli, da je med temeljnimi pogoji za hitrejši razvoj samo- * Zanimivo je, da se tej zahtevi upirajo tudi tisti kadri na vodilnih in strokovnih delovnih mestih, ki so pogosto očitali ZK. (in še zlasti sindikatom), da se zavzema za anarhično organizacijo samoupravljanja. Zdaj pa so nenadoma proti ureditvi vprašanja, ki lahko bistveno vpliva na delovno disciplino, načrtovanje in kontrolo delovnih opravil, podrobno opredelitev pravic in dolžnosti, kar vse skupaj vodi v učinkovitejše samoupravljanje. (Opomba: ZD.) upravljanja. Pravzaprav šele z reformo postopno nastajajo objektivne možnosti za to, da postajajo delovne skupnosti temeljni nosilci celotne družbene reprodukcije. Zato je logično, da ne moremo celovito razvijati samoupravljanja, ne da bi dosledneje uveljavljali načelo dohodka kot novega družbenoekonomskega odnosa, ki pomeni ekonomsko bistvo samoupravljanja in pomembno kategorijo socialistične blagovne proizvodnje. Načelo dohodka namreč temelji na neposrednih interesih delovnih ljudi in zahteva njihovo aktivno in odgovorno funkcijo pri ustvarjanju in delitvi dohodka. Znani so poskusi, da bi prikazali razdvojenost ekonomskega interesa delovnega človeka na osebni dohodek in akumulacijo. Če se kje v praksi kaže stvarna ali navidezna razdvojenost, potem je to tudi posledica nedoslednosti in neizgrajenosti samoupravnih in ekonomskih odnosov, ki so delovnemu človeku sicer že dokaj približali problematiko osebnega dohodka, še vedno pa mu precej oddaljujejo (da ne rečem odtujujejo) neposredno razpolaganje, odločujoč vpliv in nadzor nad uporabo akumulacije. Ko omejujemo vlogo in akcijo delovnega človeka večinoma na osebni dohodek, mu resnično razvnemamo mezdno in tako imenovano potrošniško miselnost, ki se nato izraža v celotni sferi notranjih odnosov v delovni organizaciji. Takšno miselnost izrabljajo tisti, ki trde, da delovni ljudje niso sposobni doumeti bistva dohodka, ki omogoča zadovoljevanje sedanjih in bodočih potreb. Teza, da mora o »kapitalu« razmišljati kdo zunaj neposrednih proizvajalcev, ne zdrži resne kritike. Enako tudi ne teza, da so nosilci dolgoročnih interesov le vodilni in strokovni kadri. Prepričan sem, da je tudi v delavcih vsaj minimalno objektivno (zavestno) spoznanje o potrebi dolgoročnega razvoja, o potrebi zagotoviti si podlago za jutrišnji dohodek in s tem tudi sebni dohodek.5 To je tako imenovano minimalno spoznanje. Od tod dalje pa imamo lahko zelo pisano strukturo bolj ali manj dolgoročnih potreb, interesov, razvojnih ambicij itd. V sistemu družbenoekonomskih odnosov (znotraj podjetja in v družbi) je cela vrsta vzvodov in ovir, ki lahko spodbujajo in usmerjajo ali pa zavirajo dolgoročni interes vseh zaposlenih (koncepti in programi družbenega in podjetniškega dolgoročnega razvoja; objektivizirani in usklajeni pogoji družbenoekonomskega razvoja; sistem funkcionalne (pospešene) amortizacije; splošno, strokovno in družbenoekonomsko izobraževanje; možnosti razpolaganja in vplivanja na sredstva za razširjeno reprodukcijo itd.). Pri vsem tem pa se zavedam težav, ki bi nastale, če bi hoteli pri opredeljevanju motivacij za dolgoročne oziroma kratkoročne interese potegniti črto ločnico med tem, kaj je posledica vulgarne ekonomske prisile in kaj odsev resničnih zavestnih spoznanj (posameznika, delovne skupnosti in vse družbe). 4 To oceno v marsičem potrjujejo splošen trend družbenoekonomskega razvoja, velike potrebe po sredstvih za razširjeno reprodukcijo in pretežno racionalna delitvena razmerja znotraj gospodarskih organizacij. (Opomba Z. D.) Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka prepušča samoupravnim delovnim skupnostim, da samostojno urejajo notranje in medsebojne odnose pri pridobivanju in delitvi dohodka. Pri tem morajo upoštevati, da je pravica do ustvarjanja in delitve dohodka integralni del samoupravnega združenega dela in da to pravico uresničujejo delovni ljudje v vseh oblikah in na vseh ravneh združenega dela. V nekaterih delovnih organizacijah odlagajo strokovno in samoupravno urejanje notranjih ekonomskih odnosov pod krinko različnih izgovorov: da je treba najprej urediti odnose med družbo in delovno organizacijo, da je potrebno najprej realizirati program modernizacije, urediti problem nelikvidnosti itd. Avtorji teh izgovorov pozabljajo, da gre pri tem za soodvisne procese, ki zahtevajo pravočasno, preučeno in skladno razreševanje različnih zunanjih in notranjih ekonomskih pojavov in samoupravnih odnosov. Za to trditev ni treba iskati dokazov v teoriji ali splošnih političnih deklaracijah; najbolj plastično jo potrjuje praksa. V mislih imam mnoge dezintegracijske težnje in konflikte med posameznimi deli podjetja, ki nastajajo zaradi nerazčiščenih ekonomskih odnosov in nejasnih samoupravno normiranih pravic ter obveznosti. Priznati moramo, da je v naši praksi ostal razvoj delovnih enot in ostalih oblik združenega dela dobesedno na pol poti. Pa še ta del poti vsebuje etape ekstenzivnega, formalističnega razvoja, cvetenja in propagiranja ekonomskih ali delovnih enot za vsako ceno. Marsikdo je upošteval število delovnih enot kot poglavitno merilo ekonomskega napredka in razvite samoupravnosti. V tem času so bile storjene precejšnje ekonomske, organizacijske in politične napake, ki so še današnjim dnem zapustile dediščino različnih negativnih posledic, odporov in predsodkov. Takšna situacija pa je podpirala nosilce tistih teženj v delovnih organizacijah, ki so se pod zastavo tako imenovanih višjih interesov in obrambe celovitosti podjetja v bistvu vseskozi upirali razvoju različnih notranjih oblik in stopenj združenega dela. Sedaj je po ustavi in zakonih v pristojnosti delovnih skupnosti, da z vidika specifične proizvodnotehnološke in organizacijske strukture podjetja, skladnosti razvoja podjetja kot celote, z vidika integracijskih procesov in položaja delovnega človeka v sistemu samoupravnoekonomskih odnosov samostojno odločajo, koliko in kakšne oblike združenega dela bodo uvedle in razvijale. Torej gre za proces, ki ima samoupravno, tehnološko, ekonomsko in politično dimenzijo; gre potemtakem predvsem za odgovornost samoupravnih, vodilnih, strokovnih in političnih dejavnikov v delovnih organizacijah. Brž ko pa se odločimo za samostojno organizacijo združenega dela, je zanjo značilno, da se v njej oblikuje in deli dohodek, ki pa ne sme biti s tem lokaliziran ali zacementiran, marveč mora biti vedno pripravljen za koncentracijo na podlagi skupnih vlaganj (skupnih interesov), poslovnih dogovorov, programov razvoja itd. Sploh bi morala skupna vlaganja dela in sredstev ter delitev doseženega dohodka na tej podlagi (kar pomeni hrbtenico sodobnih integracijskih procesov) veljati za vse oblike samoupravnih organizacij — od delovnih enot, obratov, delovnih organizacij, kombinatov, združenih podjetij do najširših oblik horizontalne in vertikalne integracije združenega dela, temelječih na samoupravljanju in dohodku. Vemo, da je gonilna sila integracijskih procesov materialni interes delovnih ljudi, ki pa ga je mogoče uveljaviti s stalnim povečevanjem produktivnosti dela v razmerah vse večje delitve dela in koncentracije proizvajalnih sil. Zato tudi v našem sistemu le učinkovita in funkcionalna organizacija samoupravljanja v celotni horizontalni in vertikalni strukturi gospodarstva in družbe, ki mora zagotavljati skladnost in soodvisnost procesov decentralizacije in integracije (oziroma koncentracije proizvajalnih sil na samoupravni podlagi), lahko pomeni boljše nadomestilo centralistično-etatistične organizacije. Tako zasnovani procesi ustvarjajo dodatne ekonomske učinke in s tem povečujejo družbeni in osebni dohodek zaposlenih, zato ne morejo biti v nasprotju s temeljnimi interesi delovnih ljudi. Nasprotno, nosilec teh gibanj postaja slej ko prej delovni človek — samoupravljavec, motiviran z neprestano težnjo po ekonomskem in duhovnem napredku. Njegovo lastno znanje, znanost, strokovna in kreativna jedra pa mu morajo, skupno s sodobnimi tehničnimi pripomočki, pri tem pomagati, saj imajo odločujoč vpliv na hitrost tega razvoja. Če ne bomo družbenih in ekonomskotehničnih zakonitosti razumeli in priznali, bomo v samoupravnem socializmu stalno hodih po robu birokratskega centralizma in etatizma ali anarhizma in družbenoekonomske atomizacije. Ko vse te zakonitosti postavimo v okvir konkretnega podjetja, potem postane jasno, da pri izgrajevanju notranje samoupravne strukture in dohodkovnih odnosov ni bistveno vprašanje formalnega odločanja kvantitativnih razmerij v delitvi na centralizirana ali decentralizirana sredstva, marveč je odločilno: — kako prehajajo temeljne gospodarske funkcije (s tem pa tudi delež v enostavni in razširjeni reprodukciji) na organizem posrednega samoupravnega odločanja in poslovno-operativnega izvrševanja. — koliko se resnično povezuje prispevek k ustvarjenemu dohodku z deležem v njegovi delitvi; — ali imamo strateški koncept in plan razvoja, kar je prvi pogoj za celovitost in skladnost razvoja vsega podjetja; — kako oblikovati optimalno investicijsko politiko, da bi dosegli: a) sinhronizacijo proizvodnih zmogljivosti in maksimalizacijo dohodka; b) optimalno izrabljanje zmogljivosti posameznih delov podjetja; c) prednostno aktiviranje tistih dejavnosti, ki so primarnega oziroma konjunkturnega pomena. Pri praktičnem razčiščevanju vprašanj glede neposrednosti ali posrednosti v samoupravnem odločanju je gotovo najbolj sporna točka razpolaganje s sredstvi za razširjeno reprodukcijo. Zato moramo v vsakem podjetju najprej jasno določiti njen pomen (cilj) in uveljaviti takšna razmerja pravic in obveznosti posameznih delov podjetja in takšne odnose, mehanizme in kriterije prelivanja sredstev med njimi (objektivna merila delovnih rezultatov, interni bančni in kreditni odnosi, skupna vlaganja itd.), ki bodo omogočali zavestno in odgovorno odločanje delovnih ljudi, upoštevaje dolgoročnost skupnih interesov in skladnost razvoja podjetja kot celote, ter spodbujali odnos do ustvarjanja dohodka. Bistveno je, da posamezne samoupravne delovne skupnosti v določenih oblikah združenega dela vedo, kakšen je njihov delež pri doseženem dohodku, pod kakšnimi pogoji in v katere namene se uporablja, in da pri tem neposredno ali posredno vplivajo na realizacijo svojih temeljnih interesov. Torej je raven odločanja predvsem stvar samostojnega samoupravnega dogovora znotraj vsake delovne organizacije ali v okviru integracijske skupnosti, pri čemer je neogibno potrebno tudi upoštevati specifiko, strokovno presojo, kriterije naprednega gospodarjenja, načela smotrne organizacije upravljavskega dela itd. Najpomembnejše je, da se pri odločanju opredeli in sankcionira odgovornost tistih, ki odločajo (organi ali posamezniki), da se ugotovi, kdo in koliko vpliva na možne rešitve, kdo mora in more nalogo učinkovito opraviti, in da se zagotovi odločilen vpliv delovnega človeka na temeljne smeri in pogoje razvoja, zlasti pa na usodo rezultatov njegovega dela. 6. Akcija komunistov Z večjo samostojnostjo delovnih skupnosti in njihovih samoupravnih organov pri oblikovanju splošnih samoupravnih aktov ter urejanju samoupravne prakse se povečuje tudi odgovornost komunistov za nadaljnji konkretni razvoj samoupravljanja in pri zavračanju raznovrstnih negativnih teženj, ki imajo v sedanjih razmerah širšo možnost za legalno uveljavitev. Da bi zmogli to nalogo, moramo seči globlje v bistvene karakteristike, pogoje in dileme sedanje etape v razvoju samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. To pomeni, da se moramo stalno usposabljati in se učinkovito organizirati, da bi postali prodomejše idejno in akcijsko jedro vseh samoupravnih struktur. Sedaj pa mnogi komunisti preprosto ne vedo, s katerih idejnopolitičnih in družbenoekonomskih izhodišč se je treba boriti ne samo za splošen, marveč predvsem za konkreten — vsakdanji razvoj samoupravljanja. Pri tem se moramo zavedati, da dialektični pogled na razvoj samoupravljanja zanika kakršnokoli idealizacijo ali statičnost. V svetu realnih samoupravnih (človeških) razmerij se spopadajo in usklajujejo različni interesi, pojavlja znanje in neznanje, različne monopolne težnje, navade in potrebe, napredne in konzervativne sile. Biti na čelu vzpona in napredka samoupravne družbe pomeni, ne samo poznati in razglašati bistvo teh procesov, marveč tudi ustvarjalno prispevati k obvladovanju in razreševanju družbenih problemov in protislovij. S sklepi VI. seje CK ZKS je bila komunistom dana dokaj konkretna idejnopolitična podlaga za temeljitejše razumevanje sodobnih razpotij in socialističnih smeri pri nadaljnji graditvi samoupravljanja v delovnih organizacijah. Hkrati je plenum zavezal komuniste, da v skladu s sodobno vlogo ZK, vsebinsko in organizacijsko pripravljeni, postavijo težišče svoje praktično politične akcije zunaj organizacijskih okvirov ZK (v vse legalne politične, samoupravne, strokovne, znanstvene organizme). Z dosedanjimi dosežki, po mojem mnenju, ne moremo biti v celoti zadovoljni, čeprav smo dosegli na nekaterih območjih in v posameznih delovnih organizacijah velik napredek. Velika večina komunistov in drugih naprednih dejavnikov je sicer pozitivno ocenila sklepe (posebej njihovo aktualnost in konkretnost), toda zdi se mi, da je fronta učinkovite akcije in resnične pripravljenosti za konkretne rešitve in spopade z negativnimi težnjami še vedno preozka in prešibka. Samoupravljanju je nedvomno potreben daljši čas, da bi doživelo preporod v skladu s sodobnimi merili. Torej gre za proces, ki ga moramo neprestano pospeševati in učinkoviteje odstranjevati objektivne ter subjektivne ovire, ki se mu postavljajo po robu. Med objektivnimi naj omenim predvsem še vedno relativno nerazvite proizvajalne sile (s tehničnotehnološko in človeško dimenzijo), pri-mitivizem in konservatizem v najrazličnejših preoblekah, zastarelo organizacijo dela itd. Pri drugih pa velja ponovno omeniti dokaj močan, pogosto organiziran in žilav odpor tehnobirokratskih in etatističnih sil. Po najnovejši koncepcijski ofenzivi ZKS na vseh bistvenih točkah sedanjega političnega položaja so nosilci teh teženj trenutno nekoliko v defenzivi. Prepričan sem, da se večina teh sil v vsebinski platformi in konkretnih ambicijah ni de facto premaknila niti za milimeter. Narobe, nastopajo še bolj preudarno, formalno na zunaj še bolj usklajeno z reformo in samoupravljanjem. Nevarnost torej ni odstranjena. Zato se za komuniste in vse samoupravne napredne sile šele pričenja vztrajna, nič kaj preprosta, zato pa izredno pomembna bitka proti različnim monopolom in težnjam za oblastjo elit. Vsak poraz v tem boju bo delovnega človeka še bolj potisnil v pozicijo objekta, v mezdni odnos, ko mu bodo vladale različne zaprte interesne skupine. Njihovo poglavitno oporišče bo razpolaganje ali odločilno vplivanje na uporabo proizvajalčevega viška dela. Potemtakem bi imele ekonomsko in politično oblast nad njim. To so možnosti (predpostavke), ki jih nikakor ne smemo predimenzionirati in jih fetišizirati, kot da dobesedno ogrožajo naš samoupravni socializem. Prav tako pa bi jih bilo z idejnopolitčnega in družbenega vidika nevarno (nespametno) spregledati ali podcenjevati. $ « s •ti & H STROKOVNI NASVET KMETU v Ali si srednje velik kmet na svoji kmetiji lahko zagotovi rezultate, ki bodo dostojneje poplačali vloženo delo? Če pogledamo cene kmetijskih pridelkov, v prodaji na drobno, ugotovimo, da je to možno. Edini pogoj je, da kmet opusti zastarele nazore ter upošteva nasvete strokovnjakov. Strokovnjaki vemo, da s »svaštarenjem« tudi kmetje ne morejo modernizirati svoje proizvodnje. Zato jim svetujemo, da upoštevajo zakonitosti ekonomike in se specializirajo za majhno število poljščin, katerih pridelovanje se med seboj tehnološko in organizacijsko dopolnjuje. To je hkrati pot počasnega podružbljanja kmetijske proizvodnje, saj bo kmet prisiljen h kooperaciji z družbenimi delovnimi organizacijami. Sčasoma bo družbeni kooperant vse trdneje povezoval proizvodnjo posameznih kmetij, kar bo tehnologiji in organizaciji prineslo nove in nove možnosti za racionalizacijo proizvodnje in večanje produktivnosti. To je najučinkovitejša in danes edina realna pot podružbljanja kmetijske proizvodnje in vse, kar lahko kmet sam stori za zboljšanje svojega standarda. Pri odločanju, katere pridelke bo kmet v kakem kraju prideloval za trg, je treba brez dvoma upoštevati ekološke dejavnike. Ugotoviti je treba, za katere rastline sta zemlja in podnebje v danem kraju najugodnejša. Ponekod bodo to zdravilne rastline, droge ali začimbe, ki jih uvažamo za dragocene devize, drugod bo to zelenjava, sadje ali pa razne industrijske rastline. Pri izbiri pa je seveda treba poleg kmetijsko ekoloških kriterijev upoštevati tudi ekonomske pogoje. Od rastlin in Živali, ki bi jih svetovali zaradi ugodnih ekoloških pogojev, bomo izbrali le tiste, za katere so tudi ustrezni gospodarski pogoji. Kako bomo tu izbirali? Pri sodobnem pridelovanju določenega pridelka mora imeti kmetovalec možnost, da se poveže s primernim solidnim družbenim partnerjem. Ta partner mora biti sposoben dobaviti kmetovalcu vselej in pravočasno dobro semensko blago, gnojila in drug reprodukcijski material, poskrbeti za strokovno svetovalno službo in za odkup. Vse to mora biti zagotovljeno po stalnih cenah za dalj časa vnaprej, da lahko oba partnerja, zaseben kmet in družbena delovna organizacija, planirata svoje delo za več let. Toliko teoretično. Kako pa naj svetujemo posameznemu kmetu v konkretnem primeru? Povedati mu moramo, da še celo družbena posestva dobivajo od tovarn ali iz uvoza mineralna gnojila večkrat tudi z večmesečno zamudo, ker pa poljščina z rastjo ne čaka, je ta gnojila treba dati drugim rastlinam. Povedati je treba, da je velikokrat sezidana taka ali drugačna sušilnica ali predelovalnica kmetijskih pridelkov več mesecev po predvidenem in dogovorjenem roku in da zato odkupna podjetja ne morejo odkupovati zdaj takih, drugič drugačnih pridelkov. Povedati moramo, da predpisov za urejanje razmer na trgu ne planiramo in programiramo za daljši čas, temveč z njimi velikokrat na hitro rešujemo in spreminjamo pogoje gospodarjenja. Povedati moramo kmetu, da dobivajo odkupovalci naših trgovskih podjetij višje dnevnice (in posebne nagrade prodajalca?), kadar se pogajajo za nakup jabolk v Italiji, kot pa tedaj, kadar jih nakupujejo po dolenjskih gričih. Trgovci tudi nočejo posredovati čimveč čim cenejših pridelkov, ker zaslužijo ravno toliko pri preprodaji zmerne količine dragih pridelkov. Pri nas ni potrošniških zadrug, ki bi, zato da zavarujejo kupce, iskale najkrajšo in najcenejšo pot od pridelovalcev do porabnikov. Predelava in trgovina sta največkrat ločeni od kmetijstva. Nekateri veliki agrokombinati zanemarjajo tako kooperacijo kot lastno proizvodnjo, usmerjajo pa se v uvoz, turizem in gradnjo trgovskih hiš industrijskega blaga. Povedati moramo kmetom, da razvojnih služb posredovalcev sploh ne zanima, da je mogoče iz domače ajde poceni pridobivati neko dragoceno kemikalijo, ker več zaslužijo pri preprodaji uvožene kemikalije. Kako naj torej svetujemo našemu kmetu? Upoštevajmo prav vse zakonitosti tehnologije in ekonomike. Povejmo mu, naj proda vsakokrat tisti pridelek, za katerega bo lahko pravočasno dobil reprodukcijska sredstva ter strokovne in strojne usluge in ki se mu ga bo posrečilo tudi prodati. Če bo prideloval »vsega po malem«, se mu bo vedno posrečilo pridelati in prodati en ali drug pridelek. Predvsem pa svetujmo kmetu, naj na svoji kmetiji pridela vse, kar potrebuje, da bo čimmanj odvisen od prodaje svojih pridelkov. V jeziku glose je to »začarani krog«; tako stanje pa lahko presežemo, če dosledno upoštevamo priporočila naše skupščine in drugih dokumentov. I. J. K. KMETIJSTVO V ŠOLI V našem dnevnem in tedenskem časopisju je postalo zelo priljubljeno razpravljanje o kmetijstvu v šoli. Po desetletju, ko smo zapostavljali kmetijsko šolstvo, želimo čim hitreje, hkrati pa tudi čim ceneje in na najpreprostejši način nadomestiti zamujeno. Pri vseh teh razpravah o kmetijstvu v šolah, o tem, ali je potrebno ali ni potrebno navduševati za kmetijski poklic, ter o perspektivnosti in neperspektivnosti zasebnih kmetij pozabljamo, kaj sploh danes kmetijstvo je. Sodobno kmetijstvo (skupaj z gozdarstvom) je gospodarska dejavnost in družbena služba urejanja človekovega okolja z biološkotehničnimi sredstvi. Glavni namen tega urejanja okolja je pridobivanje in ohranjanje pitne vode in zraka, primernega za dihanje; ohranjanje in negovanje krajine, tako da je primerna za življenje, po možnosti pa tudi za bivanje, rekreacijo in turizem. Med drugim daje kmetijstvo tudi zaposlitev delu prebivalstva ter ohranja poselitveno strukturo, ki je ugodna iz vojno-strateskih razlogov. Iz vsega tega izhaja, da je kmetijstvo dejavnost, neposredno pomembna za vse prebivalce, ne glede na to, ali stanujejo na podeželju ali v mestu, ali ima zasebni kmet perspektivo ali ne, ali se bo posameznik zaposlil na družbenem kmetijskem gospodarstvu ali pa bo ostal zasebni kmetovalec. V obvezni šoli je za vse učence nujen pouk o kmetijstvu. Tak pouk bi bil najprimernejši v sklopu pouka biologije Seveda bi se morala biologija otresti svoje zastarele pozitivistične »čistosti« odmaknjene vede o zvončkih in ravnokrilcih. Hkrati z razširitvijo in modernizacijo pa bi bilo treba dati biologiji ustreznejše mesto v učnih načrtih (E.Mayer v »Knjigi plenarnih referatov in povzetkov III. kongresa biologov Jugoslavije«, Ljubljana 1969, str. 13—14). Tak sodobni pouk biologije v osnovni šoli bi tudi kmečkemu otroku dal več kot »pitanje telička« v poskusnem programu pouka kmetijstva v osnovni šoli. Sedanje visoko produktivno kmetijstvo posega s svojimi ukrepi tako drastično v žive sisteme, da bistveno manjša samouravnalno sposobnost teh sistemov. Sodobni kmetovalec mora s svojimi ukrepi skrbeti za najustreznejše ravnotežje bioloških sistemov, za to pa je potrebno globlje razumevanje bioloških procesov in ne samo priučenost delovnim operacijam, privzgoja delovnih navad in znanje pravil »umnega kmetovanja«. V šolah je nujno potreben pouk o kmetijstvu. Pouk kmetijstva v osnovni šoli pa bi dajal le lažen videz, da je s tem šolanje kmetovalcev urejeno. Za kmetovalce so neizogibno potrebne posebne kmetijske poklicne šole (lahko organizirane kot zimski tečaji), pouk o kmetijstvu v osnovni šoli pa je lahko dobra podlaga za take strokovne šole. I. KREFT ALI NASTAJA NOVA MLADINSKA ORGANIZACIJA? V zadregi, kako preseči krizo ugleda, participacije pri obredih in krizo vere v dobesednem pomenu besede, se Cerkev pri nas vedno bolj usmerja na področja, kjer je družbena laična akcija iz teh ali onih vzrokov manj uspešna. To so predvsem področja vzgojnega dela z mladino, socialna in interesna dejavnost. Na teh področjih obstoje Uroke možnosti za delovanje in Cerkev se tudi pri nas vedno bolj usmerja nanje. Ker z delovanjem na že preskušenih (religiozno-pastoralnih) poljih, kot so dobrodelnost, miloščina in moralno podučevanje, Cerkev ne pritegne dovolj mladine, se usmerja na nova področja. Organizira mladinska srečanja, razna romanja, pevske zbore, srečanje tabornikov, športne dejavnosti in celo popevkarske prireditve. Verski tisk, predvsem »Družina« in »Ognjišče«, ne samo, da o tem delovanju poroča, temveč tako dejavnost celo podpira in spodbuja. »S prijatelji, ki jih boš našel, sestavite klapo in kmalu se vam bodo pridružili tudi drugi.. .«, poziva pisec članka v Ognjišču (0-2/66). V »Družini« št. 11/69 pa se pisec reportaže o Bledu I. Merlak odkrito zavzema za organiziranje posebnih klubov za verno mladino: »V okviru veroučne skupine bi bilo treba organizirati klub mladih, kjer bi se ti lahko zbirali v prostem času. Po njem bi lahko prišel do novega stika s cerkvijo marsikdo, ki se ji je odtujil.« Dejavnost Cerkve na terenu zvesto sledi tej usmeritvi. Da bi pritegnili mladino, vodijo in organizirajo duhovniki različne dejavnosti od pevskih zborov (Sp. Idrija), taborništva, dramskih skupin (Čatež, Otalež) do športnih aktivnosti (Idrija). Vedno več pa je tudi znamenj, ki kažejo, da ob Cerkvi nastajajo prve oblike mladinskih klubov. Duhovniki dajejo mladini na voljo veroučne prostore, v katerih igrajo šah, namizni tenis, berejo knjige in revije, skratka, v teh prostorih potekajo vse tiste oblike dejavnosti, ki so značilne za že obstoječe laične mladinske klube. Take oblike pritegovanja mladine se pojavljajo tako v tistih krajih, kjer dejavnosti laičnih organizacij ni, kot tudi tam, kjer že obstoje laične organizacije. Mladinski klub za verno mladino obstoji na Kostanjevici v Novi Gorici, čeprav ima v tem mestu verna mladina vse možnosti delovanja v novoustanovljenem klubu. Podobno je v Idriji in drugod; tam se prve oblike nastajanja klubov za verno mladino kažejo ob zbiranju mladine v župniščih, kjer se poleg verouka mladini dajejo na voljo tudi razni športni in drugi rekviziti. V »Kapljah« št. 6 smo že pisali o problemu, nastalem v Otaležu, kjer so mladi ustanovili svoj klub in jim je že ob ustanovitvi nasprotoval tamkajšnji župnik. Takrat smo opozarjali, da lahko taka politika pripelje do ločevanja med verno in neverno mladino. To se je za časa delovanja kluba tudi dogajalo toliko časa, dokler klub ni sazpadel, potem ko so v njem ostali samo še neverni, ki so bili kasneje obtoženi vseh »naglavnih grehov«, ki so se dogodili za časa delovanja kluba. Verni mladinci so prešli h »konkurenčnemu« prosvetnemu društvu, ki se je nenadoma zavedelo svojega poslanstva, in tam so pod vodstvom župnika ! naštu-dirali igro »Naša kri«. Tako je prišlo do razsula kluba prav zaradi umetno povzročenih preprek med verno in neverno mladino. Seveda se ob tem porajajo določena vprašanja. Ustvarjanje posebnih skupin in klubov vernih bodisi tam, kjer so že mladinski klubi in druge laične institucije, bodisi tam, kjer jih ni, pomeni afirmacijo zaprte katoliške politike, ki kljub kritikam od zunaj in od znotraj vztrajno gradi na ustvarjanju prepada med vernimi in nevernimi in spopada med njimi. Žal se to dogaja ravno v času, ko svet teži k premagovanju vseh razlik — k enotnosti. Taka pot in taka politika Cerkve ne moreta obroditi sadov, ki si jih obetamo od prizadevanj za premagovanje razlik verni — neverni. Vodi lahko le v njihovo negacijo. Sadovi take politike pa so še živi v naših spominih na dogajanja med zadnjo vojno. SERGIJ PELHAN ALI TO NI »PRITISK ULICE«? Pred nekaj več kot dvema letoma sem napisal dokaj obsežen prispevek, v katerem sem razgrnil nekaj misli o zasebni ali privatni zdravniški praksi (»Teorija in praksa« št. 12/66). Bilo je to na pragu sedanjih že močno razgibanih dogajanj, napisano kot opozorilo vsem tistim, ki so imeli možnost sklepati in odločati, da bi dogajanja usmerjali v tokove in jih ne prepuščali stihiji. Na mnogih mestih in pri številnih »dejavnikih« je bil ta prispevek deležen hude kritike, češ mi smo s privatno prakso za zmeraj opravili leta 1957 in zdravstvo bomo drugače urejali. Komaj nekaj let je minilo in stvari so se popolnoma spremenile. Danes obsojajo tiste, ki ideje o sproščanju zasebne iniciative v zdravstvu ne podpirajo. Če to ni čisto tako, potem je vsaj videti po vsem, kar lahko že mesece ali leto prebiramo v naših časopisih. Skoraj se ne spomnim sestavka (razen sestavkov, ki so jih napisali nekateri zdravniki), v katerem bi bral argumente proti. Povečini iščejo izhod iz vsega slabega, kar se je v zadnjih letih v zdravstvu nakopičilo, v privatnih ordinacijah in v uvedbi samoplačniških (»prednostnih«) ordinacij. Osebno nimam nič proti »privatnikom«, kjerkoli so že, in vem, da so lahko celo zelo koristni. Morda tudi v zdravstvu. Vem celo, da bi tudi sam kot privatnik shajal bolje, kot shajam zdaj »z državno plačo«, če bi delal vsaj toliko, kot delam v redni sedemurni zaposlitvi na sedanjem delovnem mestu. Zanesljivo je mogoče »privatno« iniciativo in storilnost odlično včleniti v splošna prizadevanja in tokove in to je lahko družbeno (ne samo za-sebniško) koristno. Imam pa vtis, da se ne govori o tem vključevanju in sistemu, pač pa se razpravlja o številnih zasebnih ordinacijah kot o čevljarskih delavnicah. Nisem opustil niti svojega prejšnjega in tolikokrat izpovedanega stališča, da je uvedba zasebne iniciative v zdravstvo in nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva pri nas izrazito politično in nikakor ne strokovno vprašanje. Stroka je svoje povedala. Ne le pri nas, ampak po vsem svetu. Saj priporočilo svetovne zdravstvene organizacije o ciljih in razvoju zdravstvenega varstva, ki ravno predvideva nadaljnjo socializacijo medicine in preventivno orientacijo, ni iz trte zvito ali plod »ankete« TT v neki skoraj popolnoma potrošniško usmerjeni skupini ljudi. Nikakor ne. Plod znanosti je, plod pozitivnih dognanj. Končno nisem zoper različne časopisne »ankete«, ker se zavedam, da so ponavadi zelo privlačno sestavljene in zvišujejo naklado. Iz analize »anket« sestavljajo potem različne prispevke, ki še dolgo polnijo vrstice istega ali drugih časopisov, in tako ni treba nikomur iskati nove snovi. Res je, da bi izvedba ankete (o konkretnem vprašanju) bolj sodila v pristojnost inštituta za sociologijo ali centra za proučevanje javnega mnenja kot v Tedensko tribuno. (Pravo presenečenje je, da se te teme še ni oprijela revija »Stop« ali »Adam in Eva« spričo njune naklade in kroga bralcev?) Če pač nekdo ne opravlja anket, jih opravlja kdo drug. Tudi proti podpisnikom, ki si s sestavki o zdravstvu služijo vsakdanji kruh, nimam ničesar, posebno če zvem, da so podučeni o »liniji« in to linijo v svojih sestavkih podpirajo, bolj ali manj prepričani o tem, kar so napisali. Sem pa zoper to, in ogorčen sem nad tem, da za področje splošnega družbenega pomena uporabljamo tak način obdelave in dovoljujemo tako kratkovidno politiko pod krinko »vsestranske podpore množic«. Po vsem, kar se je v zdravstvu že zgodilo in kar se dogaja, namreč sploh ni umestno vprašanje, kdo je za privatno prakso in kdo je proti njej oziroma, kdo je za samoplačniške ordinacije v zdravstvenih ustanovah in kdo je proti njim. Vprašanje bi se moralo glasiti: Zakaj je tako ali kako je do tega moglo in smelo priti? Zanesljivo drži eno. Razprave o privatni praksi niso prišle iz vrst zdravnikov, in če so se posamezniki vanje vključili, so se samo zato, ker se zavedajo, da v zdravstvu tako ni več mogoče delati. Zdravstvena služba je že nekaj let skrajno revna, saj se v njen razvoj ne vlaga praktično (kvečjemu v kakšno zgradbo — konkretno klinični center v Ljubljani) nič. Zavodi delajo z opremo, ki je v dobrih 50 °lo zastarela in odpisana, diagnostični postopki so marsikje počasni in zamudni, ravno tako zdravljenje. Novega kadra ne zaposlujejo v skladu s potrebami, ker zanj pač ni sredstev. Financiranje zdravstvene dejavnosti je takšno, da bi ga ne mogla sprejeti prav nobena panoga dejavnosti, saj je zdravstvenemu zavarovanju edini cilj skleniti poslovno leto brez primanjkljaja. Od tod limitiranja storitev v pogodbah, odtod cene, ki so nižje od realnih stroškov zdravstvenega zavoda, itd. Ker ni ravnovesja med potrebami (z zakonom priznane pravice zavarovanca) in možnostmi zavarovanja, se opri-jemljejo drugačnih rešitev, ki neposredno prizadenejo bolnika; predvsem večanje prispevka (participacije) pri uporabi posamezne zdravstvene storitve. Delo zdravstvenih delavcev je kar se da razvrednoteno in ga danes ni več moč primerjati z nobeno drugo družbeno dejavnostjo, o čemer nas poduči tudi katalog sindikata družbenih dejavnosti. Do vsega tega so pripeljale družbenopolitične odločitve z limitira-njem sredstev za zdravstveno varstvo do višine, ki sploh ni bila prilagojena razvitosti službe ali pravicam zavarovanja, pač pa baje moči gospodarstva, čeprav o tem ni prepričljivih argumentov. Na tej stopnji se vztraja kljub neštetim kazalcem, ki govorijo o nazadovanju zdravstvene službe in zdravstvenega varstva državljanov. Medtem ko je proces krčenja splošne porabe v zdravstvu, predvsem na škodo zdravstvenih delavcev in bolnega človeka, napredoval ob istočasnem siromašenju gospodarstva (ki vali še danes največji del krivde na zdravstvo — glej poročilo o razpravah v gospodarski zbornici in v skupščinskih odborih), pa so se osebni dohodki v poprečju večali hitreje kot gospodarska moč. Še v 1962. letu je od celotne mase denarnega obtoka bilo 19 '/o v Žepih posameznikov (osebni dohodki), 30,5 °/o pa v gospodarstvu, čeprav je takratna prispevna stopnja za zdravstvo, temelječa na vzajemnosti in solidarnosti, bila daleč nad 5 (med 7 in 9°/o) in so se z njo krile potrebe v zdravstvu. V letošnjem letu vidimo skoraj zrcalno podobo dogajanja in premikov. Na osebne dohodke pride 37 °lo, gospodarstvo razpolaga le z 20 "lo, prispevna stopnja za zdravstvo pa se je znižala na 5 oziroma 5,2 °lo mase bruto osebnih dohodkov. Najbrž bi tudi politično slepemu bilo popolnoma jasno, zakaj — zakaj je osiromašeno zdravstvo (in gospodarstvo) in od kod lahko zdravstvo dobi več denarja za svojo dejavnost. Ker smo se izpodjedali z visokimi dohodki, hkrati pa kot najplemenitejšo vrtnico gojili potrošniško miselnost ravno v tistih krogih, katerim so se dohodki večali hitreje, kot bi to dejansko zaslužili, imamo pred seboj oboje. Kroge, ki imajo dejansko dovolj denarja, ki so se v zadnjih letih obdali z neštetimi dobrinami in so objektivne okoliščine v njih razvile čut za kupovanje in ki želijo imeti tudi svoje zdravstvo. Svojega zobozdravnika ali zdravnika, svojega specialista ali celo svoj sanatorij. Saj vse to lahko plačajo »s svojim denarjem« in ne potrebujejo miloščine zdravstvenega zavarovanja. S to miselnostjo kaj hitro navdušijo tudi revnejše kroge, da, celo zelo revne sloje prebivalstva, ki zdravstveno pomoč pogosto potrebujejo, ki pa zdaj z njo niso zadovoljni. Tudi ti krogi se ne bodo poglabljali v to, kaj povzroča dolge vrste v ordinacijah; do njih je prišlo zaradi pomanjkanja sredstev, s katerimi bi plačali nove zdravnike in odpirali nove ordinacije ter ne dopuščali, da nam na stotine strokovnjakov odhaja v tujino, naš delovni človek pa ure in ure čaka na pomoč. Ne bodo niti zvedeli, zakaj ne smejo k zdravniku v drugo regijo: ne zato, ker jim to krati domači zdravnik, ampak je tako zato, ker to krati tudi njihovemu zdravniku predpis zdravstvenega zavarovanja. Tako se namah znajdeta »revni« in »bogati« na isti liniji, sta istih misli in enako močno pa s skoraj enakimi argumenti pritiskata (po »anketah« ali mimo »anket«, govoreč samo ali skozi usta novinarja) na javnost, ki naj v celoti podpre te zahteve in omogoči odpiranje privatnih ordinacij oziroma takšno zdravstvo, ki si ga bosta sama plačala. Razlika je le v tem, da bodo sloji, ki so v tej kampanji najbolj glasni in vpijoči, ponavadi tudi v letih najbolj trdnega zdravja, zlahka zmogli plačati svojega zdravnika in se jim v osebnem standardu to ne bo kaj dosti poznalo. Drugi pa, ki jih v tak odnos sili nezadovoljstvo s sedanjim in kratkovidnost glede na odločitev, h kateri pritegujejo, pa bodo plačevali svoje zdravljenje z velikanskim odrekanjem. Če vzamemo nekatere, potem lahko mirno rečemo z odpovedjo, ki meji že na rojstvo bolezni, kajti zdravstveni delavci dobro vemo, čemu vse se je sposoben odpovedati bolan človek, kadar pričakuje zdravje iz zdravnikovih rok. Vse to pa samo zaradi tega, ker, žal, naraščanje dohodka ni zajelo vseh slojev ali vsaj ne približno enako, marveč so se razlike večale. Statistično poprečje torej pove, da je veliko denarja v »privatnem« žepu, in tudi odločitev naših vodilnih forumov je logično spletena, da je namreč nujno zajeti prav ta denar in ga kanalizirati tja, kjer je potreben — na primer v zdravstvo. To spet skozi privatne ordinacije, samoplačniške ordinacije ali s povečanjem participacije zavarovanca. Strahotne zmote takšne odločitve pa se zavedajo navsezadnje zdravstveni delavci, ko spoznavajo, da največ denarja priteka iz napol praznih ali skoraj praznih Žepov, nikakor pa se ne pojavlja tista masa denarja, ki ga nenehno usmerjamo v korist drugih, a kljub temu nenehno ostaja v žepih istih ljudi. Tukaj so vzroki in takšna so pota sedanjega pritiska. Napake, ki je bila storjena, torej ne popravljamo, ampak omogočamo še nadaljnje krivice. Prizadevamo revnega, puščamo diferenciacijo in bogatenje že tako in tako privilegiranega, a ob vsem tem zanemarjamo zdravstveno službo kot enega bistvenih dejavnikov v boju za enakost in blaginjo delovnega človeka. Pota, ki naj bi se pod pritiskom odprla, peljejo v nadaljnje podiranje obstoječega, v siromašenje in razsulo. Je mar potrebno vdati se temu pritisku ravno zdaj, ko se z vso treznostjo pripravljamo, da bi sprejeli nove zakone, ki naj bi vnesli na področje skrbi za zdravje ljudi vsaj nekaj normalnejših in sprejemljivejših odnosov? Mar res ni druge poti, da bi zajeli tista sredstva, ki so se natekla v žepe zasebnika, in jih vrnili tja, kjer bi jih pravično porabili v prid najbolj potrebnih. Zanesljivo so pota in načini, samo najti jih je treba. Mnogi zgledi iz drugih držav so dovolj nazorni. Samo — z zdravstvom naj se ubadajo poklicani, ne pa »ulica«. STJEPAN BUNTA TOVARIŠ UREDNIK Pred nekaj dnevi je bila v zdravniškem domu v Ljubljani, Komenskega 4, skromna, po vsebini pa velika slovesnost. Po poprejšnjem sklepu občnega zbora je vodsvo društva poskrbelo, da se ustanovi posebna sekcija partizanskih zdravnikov, na omenjeni slovesnosti pa je podelilo tej sekciji diplomo — spominsko listino, s katero sprejema sekcija, po njej pa vse partizansko zdravstvo, domicil v hiši, v kateri so se v osrčju Ljubljane, tako rekoč pred očmi okupatorja, zdravili prvi ranjeni partizani. Skoraj 25 let smo potrebovali, da smo tudi v tej obliki priznali vrednost in prispevek zdravstvenih delavcev našemu boju in zmagi in da smo omogočili še živečim, da se zberejo pod eno streho, da jim nekdo prizna ped zemlje ali streho nad glavo, tako kot se je to zgodilo že zdavnaj z drugimi skupinami, brigadami in enotami. Morala je priti v vodstvo zdravniškega društva nova generacija (v ožjem vodstvu praktično ni udeležencev NOB), ki ji je NOB bolj znana iz šolskih učbenikov kot iz doživetij časa, ko so bili pač še otroci, a vseeno sposobna spoznati veličino boja in žrtev zdravstvenih delavcev v številnih partizanskih bolnišnicah, grapah, na dolgih pohodih in v mrazu. K slavnosti so bili povabljeni tudi predstavniki sedme sile. Naj bo pač zapisan ta trenutek. Povabili so prav tiste, ki toliko pišejo o zdravstvu, tiste, ki znajo iz drobne napake zdravstvenih delavcev napraviti državni problem, tiste, ki znajo očrniti, ne znajo pa pohvaliti. Naj vsaj zvejo za hvale vredna dejanja. Slovesnost je bila človeško topla in je segla v dušo, tako da je ganila skoraj do solz nekaj predstavnikov zdravnikov-partizanov, ki so listino sprejeli. In kaj se je zgodilo? Skromne slovesnosti se ni udeležil nihče iz uredništva naših časopisov. Nikjer nismo mogli prebrati ene same črke o tem dogodku. Je mar to politika uredništev? Vem, tovariš urednik, da nimate rubrike »pisma bralcev« ali njej podobne. Kljub temu Vas prosim, da ravno zaradi odnosa uredništev, ki imajo podobne rubrike, v reviji na nekem mestu objavite to moje pismo Z izvlečki iz govora predsednika zdravniškega društva, ki je pod svojo streho sprejelo zdravstvene delavce, na katere smo skoraj pozabili in o katerih le vrsto let beremo samo slabo po zaslugi peresa samozvanih sodnikov zdravstva in zdravstvenih delavcev, ki se jim ni zdelo potrebno, da bi se odzvali povabilu na slovesnost. Naj bodo besede in dogodek zapisani: Spoštovane tovarišice in tovariši, dragi gostje, kolegice in kolegi! Pozdravljam vas v hiši, kjer so se zdravili prvi ranjeni partizani, v hiši, ki je dom slovenskega zdravništva, v hiši, v katero danes sprejemamo sekcijo partizanskega zdravstva. Več kot četrt stoletja je minilo od dogodkov, ki so slovenskim zdravnikom narekovali zgodovinsko odločitev, da s svojim strokovnim znanjem in s svojo moralno zavestjo in odgovornostjo sodelujejo pri rojstvu novih, pravičnejših odnosov med ljudmi in med narodi. Usodna povezanost s svojim narodom je odločitev olajšala. Zdravnik je postal borec in zgradil je saniteto partizanskih enot z znanjem in vztrajnostjo, ki nas navdaja s spoštovanjem in občudovanjem. Ko se srečujemo z vami, dragi tovariši, po četrt stoletja, ko je marsikatera resnica in dozevetje obledelo in so se dogodki odmaknili, si prikličimo veličino tistih dni in sklonimo glave v tihem spominu na vaše kolege, ki so za vedno obstali na nikoli dokončanih poteh, sredi zimskih polj, jesenskih gozdov, sredi pomladnih trat in poletnih noči, sami ali v trumi, kakor sta hoteli vojna in smrt. Zlahka ste se odločili, vedoč, da naloge slovenskega zdravnika niso le v tem, »da ohrani svoj narod zdrav in krepak, temveč da ga kot glasnik človečanstva napeljuje k slogi v boju za narodni obstanek in njegove kulturne dobrine«. Zdravniško delo je takšno, da ga ne moremo predpisati niti kontrolirati, zato je moralnoetično zgrajen zdravnik osnova vsakega zdravljenja, vsakega zdravstvenega sistema. Brez njega ni socialistične skupnosti, kajti zdravje posameznika in skupnosti, prej privilegij, je zdaj neodtujljiva pravica. Etične normative Hipokratove prisege, ki jih ni mogla omajati niti dvainpoltisočletna nenehna preobrazba ljudi in narodov zaradi njenih humanih načel, je slovensko zdravništvo sprejelo in s svojim delom vedno znova dokazovalo. Zdravnik je dolžan, »da po svojih možnostih bedi nad medicinskimi etičnimi načeli in si prizadeva, da se bodo uveljavila tudi v zakonskih predpisih in jih obogatila. Kajti geslo, da je za zdravnika zakon hkrati tudi le etika in da je torej uboganje in pokorno izpolnjevanje navodil in ukazov edina zdravnikova dolžnost, to geslo poznamo iz najmračnejše dobe človeštva in medicine«. Slovenski zdravniki niso pozabili svoje vloge, ne v miru in ne v vojni in ne v obnovi in graditvi, v času, ko se izmed temeljnih človekovih pravic začne dvigati prva, osnovna, najredkeje omenjena in nikdar zapisana pravica do življenja. Prav ta človeška pravica nalaga zdravstvenemu delavcu in posebej zdravniku vrsto nalog, ki so težke in trajne: »prizadevanje zoper lakoto, socialne bolezni, zoper poškodbe in vseh vrst bolezni pri delu, prizadevanje za več postelj za bolnike, poškodovance, porodnice in za več domov in boljše domove za nebogljene, neozdravljivo bolne in ostarele. Zdravnik je bil, je in bo vedno tisti, ki mora v imenu pravice do življenja prepričevati družbo in zahtevati od nje, da izpolni svojo dolžnost do svojih neproduktivnih članov, pa četudi bi se morala zavoljo tega odreči naložb, ki se hitro obrestujejo«. Teh odstavkov nisem povzel iz knjige »Poslanstvo slovenskega zdravnika« le zato, ker vem, da sam ne bi mogel bolj iskreno in bolj človeško povedati čreda, ki mu moramo zdravniki služiti, ampak zato, da bi v tem slovesnem trenutku spoznali, da jih je zapisal partizanski zdravnik, da bi se jih zavedeli tudi »tisti, ki poskušajo zdravnikovo in bolnikovo vrednost izraziti s točkami, kupiti in plačati zdravnikov odnos do bolnika in z računskim strojem nadomestiti etični kodeks«. Vaše delo, partizanski zdravniki, ki ste ga opravljali ne glede na nevarnost ali celo smrt, nas navdaja s ponosom in nam je v opomin in dolžnost, da bomo dali generacijam, ki pridejo jutri, zavest odgovornosti pred časom in pred ljudmi in delati dobro in delati prav. Zavedam se, da ni mogoče oživeti vsega tistega, kar ste storili, za kar ste trpeli in za kar ste živeli. S to skromno listino, na katero smo odtisnili naše občudovanje in ponos, bi želeli poudariti našo vero in vaše volilo tudi vnaprej: slovensko zdravništvo bo zvesto načelom humanističnega socializma in kodeksa etike hranilo in branilo vaše delo in ga dopolnjevalo, pripravljeno na napore in žrtve, da ne bi bila naša osnovna in največja pridobitev, socialistična skupnost, ogrožena in razvrednotena Z deklaracijami in kompromisi. Socializem naj bo slovenskim zdravnikom neodtujljiva človečanska pravica in slednjega člana naše skupnosti, za kar ste vi z vdanostjo brez primere delali, ne da bi bili vprašali za plačilo, pa čeprav za ceno svojih Življenj. Slovenski partizanski saniteti je čas, ki pravično postavlja delo in ljudi na prava mesta, ki pravično ocenjuje zmage in poraze, dal častno mesto v zgodovini slovenskega naroda prav zaradi vaše brezmejne požrtvovalnosti in ljubezni do svobode, do življenja, do ljudi. Hvala vam! B.S. RESOLUCIJA IN ODMEVI Slovensko javnost je neprijetno presenetilo časnikarsko poročilo, objavljeno v Delu 18. septembra letos, v katerem je govor o resoluciji z občnega zbora slavistov v Kranju. Videti je bilo, da se je absolutna večina navzočih slavistov opredelila ob problemu, kako rešiti vprašanje dvojezičnega šolstva v Prekmurju, za »nacionalni« predlog. Odločili so se za odpravo dvojezičnih šol in za uvedbo manjšinskih. Takšne so bile tudi zahteve staršev otrok s tega območja. Na ta del resolucije so reagirale politične organizacije koroških Slovencev in objavile v Delu pismo, naslovljeno na slovensko slavistično društvo (Delo, 23. X. 1969). V njem opozarjajo na odmeve in komentarje v tisku zunaj naših meja, ki so z nezadovoljstvom sprejeli takšen sklep slovenskega slavističnega društva, ker je učinkoval kot voda na mlin močnim ponemčevalnim težnjam, ki se jim koroški Slovenci z velikimi težavami upirajo. Na to pismo koroških političnih organizacij sta bila v Delu objavljena še izjava Slavističnega društva in pismo dr. B. Pogorelčeve — oboje zgolj pro domo. Problem pa ostaja odprt kljub zagotovitvam funkcionarja IS SR Slovenije. Saj ne gre le za materialno plat, temveč za način gledanja in reagiranja, ob katerem se kaže bolj zamisliti! Takole pravi dr. Pogorelčeva: »Zahtevne novosti v šolskem sistemu terjajo vsestransko pripravo. Ker v Prekmurju za to ni bilo poskrbljeno in ker ne kaže, da bi bilo v bližnji prihodnosti mogoče poskrbeti, je prišlo do kritičnega položaja, ki vpije po smotrni in hitri rešitvi.« In še naslednji, sklepni stavek, ki organsko nekako ne sodi v pismo: »Če bomo pereča vprašanja reševali izolirano, jih bomo seveda samo gasili ■— zato je čas, da jasno, pretehtano in naravnost izoblikujemo — seveda na osnovi natančnih in jasnih analiz — svoje skupno stališče do teh vprašanj.« Ta sklepni klic dr. Pogorelčeve je povsem na mestu in prav bi bilo, da postane motto vseh družbenopolitičnih akcij. Vendar: ta poziv je prišel v javnost po resoluciji slavistov in ne prej! Generalno skupno stališče vsekakor je: to so temeljna ustavna načela, ki konstituirajo našo družbenopolitično skupnost ter njeno vsebino. Razen teoretičnih pa so še praktična načela. Ob tem lahko navedemo Marxovo oceno negativnega nacionalizma, da narod, ki tlači druge narode, tudi sam ne more biti svoboden. Tudi pri majhnem narodu, kakršen je slovenski, ostaja problem uresničevanja nacionalne enakopravnosti zunaj in znotraj dogovorjenih mejnih črt. Tega problema ni moči reševati ločeno, kakor skuša zatrjevati pismo Slavističnega društva Slovenije (Delo, 30. X. 1969). — »Iz naše resolucije je razvidno, da želimo spremeniti žalostne razmere v Prekmurju, prav nič pa se v njej ne dotikamo šolstva na Koroškem.« — Tako tudi dr. Pogorelčeva v svojem pismu Delu: »Ker sem bila med tistimi, ki smo skupaj s prof. Messnerjem takoj začutili in spoznali, da utegne tako izolirano zastavljeno vprašanje povzročiti neprijetne posledice drugod, najprej verjetno na Koroškem, sem v razpravi podprla misel prof. Messnerja in pri tem nekajkrat poudarila, da mora dokument, ki smo ga sprejemali v uvodnem ali v sklepnem delu vsebovati takšno oceno položaja v prekmurskem dvojezičnem šolstvu, ki ne bo prizadela Slovencev z drugih področij. Razprava je pobudila predlog za spremembo dokumenta, ki pa ni prodrl, ker so bili udeleženci občnega zbora mnenja, da so razmere v Prekmurju bistveno drugačne od razmer na Koroškem. Tako razpravljanje oziroma reševanje delikatnega vprašanja, kaže, da bi se morali v prvi vrsti dotakniti nekaterih načelnih vprašanj, ki veljajo v vseh slovenskih deželah. Pri tem prvo in osnovno vprašanje najbrž ni le vprašanje materinščine oziroma skupnega kulturnega jezika, ki mu materino narečje pripada, marveč vprašanje, ali slovenska šola vzgaja svoje učence v slovenskem duhu in v slovenski kulturi, da bi jim vcepila spoznanje in občutek narodne enakopravnosti. Šele ko bo to doseženo (tako naša preteklost kakor sedanjost tako oceno naravnost terjata!), bodo namreč Slovenci živeli ob svojih sosedih brez tistega raz-krajajočega občutka manjvrednosti, ki v neugodnih okoliščinah (zunaj SRS in znotraj njenih meja) kaj lahko deluje kot raznarodovalni dejavnik. Skupni knjižni jezik, ki se ga učenci učijo v šolah, je v okviru te glavne naloge šolske vzgoje eden najmočnejših dejavnikov razvijanja narodne zavesti. V dvojezičnih področjih je seveda razumljivo, da se ni mogoče zadovoljiti samo z znanjem enega jezika (ki je po načelu najmanjšega odpora največkrat jezik večinskega ljudstva), saj bi se ta spremenil v sredstvo raznarodovanja, kar pa prav gotovo ni v skladu z osnovnimi načeli, ki jih razglaša vsaj naša družba! Seveda je treba šolska vprašanja v takih krajih reševati premišljeno.«1 In za to gre: ne po poti »smotrnejšega« odpravljanja temeljnih principov socialistične družbene ureditve, ampak po daljši, trši poti, ki terja zavestnost in voljo, da se zastavljeni principi v praksi, v življenju, tudi uveljavijo. D. KRAIGHER BRAKADA NA IDEOLOGIJE V delu slovenske kulturne publicistike že nekaj časa traja prava brakada na ideologije. Zdi se, da je nekatere, predvsem mlajše publiciste prevzela mrzlična lovska vnema. Kar naprej se lotevajo kulturnih pojavov v slovenski srenji, kot se zdi, z enim samim namenom, da bi odkrili v njih navzočnost ali nenavzočnost ideologije. Brž ko jo identificarajo, je pojav okvalificiran kot zabloda in anahronizem. Podrobnejše razlage in utemeljitve niso potrebne, kajti predpostavlja se splošna obveščenost, da je za ideologijami izdana tiralica in da so razlogi dobro znani. Rezervat ideologije je politika, če pa se pojavi ideologija v znanosti in kulturi in jo njeni preganjalci tam ugotove, razglase tako kulturo in znanost brez dokazovanja za razvrednoteno, za negacijo resnične znanosti in kulture in za anahronizem. Problem ideologizacije kulture in znanosti bi terjal kompleksnejše analize. Ta zapisek se omejuje samo na ugotavljanje aktualne manire, ki je nadomestek za kritično in analitično metodo in ki smatra za dokazano to, kar naj bi šele dokazala. Ni čisto jasno, kaj je »ideologija«. V rabi omenjenih publicistov je pojem nedoločen in meglen, prepuščen poljubni subjektivni razlagi. Potem pa se še vsiljuje vprašanje motivov, interesov in ciljev tega manirizma, ki niso čisto jasni. Ljudje imajo radi čiste situacije in pojmi, ki se kar naprej uporabljajo, naj bi imeli, če ne že določen, pa vsaj določljiv pomen. Če je drugače, potem smo sredi poplave velikih besed, ne da bi razumeli, zakaj pravzaprav gre. Ko produktivni Dimitrij Rupel ocenjuje npr. prozo Vitomila Zupana (primer je poljubno izbran iz »Naših razgledov« z dne 21. novembra 1969 1 Glej o tem tudi mnenje Draga Druškoviča »Dvojezična vzgoja in izobraževanje«. Teorija in praksa 5t. 10, 1969. in enak številnim prejšnjim primerom), predstavlja njegovo podobo sveta in njegovo razumevanje alternative človeka. Rupel ne zavrača niti prikazovanja sveta ne alternativ, temveč s suho objektivnostjo ugotavlja, da se pisatelj postavlja na »militantno humanistično pozicijo« in da piše v temelju ideološko prozo. Implicitno jo ovrednoti kot klicanje boga, kot poskus konstituiranja sveta, kar nedvoumno pomeni mistiko, zablodo, eshatologijo. »Božanska literatura« je sinonim za »ideološko literaturo«. Kajti kdor kliče boga, da bi spremenil svet, je zmeden ali pa živi nekaj sto let zadaj. Po mnenju kritika živi pisec v ideološkem svetu, v svetu človeka-boga in boga-človeka, ne vedoč, da sta bog in človek z Nietzsche-jem in Foucaultom dokončno umrla, in zaradi te nevednosti ostaja v humanističnem mraku in v iluziji sentimentalnega moralizma. Ruplova delitev sveta je manihejska: ideološko obremenjen in ideologije osvobojen svet. Sam spada očitno v ta drugi svet čiste objektivitete, kar mu omogoča razumevanje transparentne strukture sveta. To ima tako rekoč na dlani, opazuje njeno »tragično in smešno spreminjanje«, ki poteka brez sodelovanja človeka, tako kot je to zapisano v zvezdah aH kjerkoli že. Ker ve, da sveta ne moreta spreminjati ne bog in ne človek, Živi pomirjen v spoznanju, da se kaže svetu prilagajati in v njem obstajati (to pa bi moral vedeti po njegovem tudi pisatelj, ne pa da kliče boga-človeka na pomoč). Ruplova antiideološka resnica je absolutna, nespremenljiva in dokončna — v imenu Michela Foucaulta, Rolanda Bartesa in vseh pri Tel Quel. Amen. Nekoliko drugače sodi drugi lovec na ideologije Taras Kermavner. Ta je v nekaj številkah »Problemov« soočal z ideologijami Miška Kranjca, Ivana Mraka in drugih svojo lastno ideologijo. Zmotno ideologijo eksistence je soočal s svojo odrešujočo ideologijo eksistence. Vse druge ideologije razen njegove so arhaične in metafizične. Ideologija eksistence Tarasa Kermavnerja pa je ideologija konca vseh ideologij, dezideologizacije funkcionalnega sveta, ki bo po koncu ideologij lahko vzpostavila identiteto med mišljenjem in bivanjem in se ukinila kot ideologija. Dušan Pirjevec je dobro začutil, da je v tej »metodični in sistematični analizi ideologij« nekaj narobe in da se skriva v tem dialektičnem preobratu določena nevarnost. Zato je Kermavnerja lepo podučil, da njegova ideologija eksistence le ne bi smela biti ideologija, da je kvečjemu lahko samo morda ideologija in morda eksistenca. Dušan Pirjevec ima dosledno svoji logiki seveda prav. Ideologija, ki zanika vse druge ideologije kot anahronizem, sama ne more biti nova ideologija. Lahko je samo morda ideologija. Toda zdi se mi, da ima bolj prav Taras Kermavner. Konec koncev, če je cilj totalna dezideologizacija zaradi identitete med bivanjem in mišljenjem, je to vendarle ideologija. Za ideologijo je značilno, da ima določen, lahko tudi končni cilj in da je militantno orientirana k vzpostavljanju nekega družbenega stanja, čeprav brez ideologije. Če pa smo prišli do te točke, je vendarle treba premisliti, kaj je pravzaprav ideologija. V filozofskem jeziku je zavest o svetu, o položaju človeka v svetu in o možnosti obstajanja ali pa spreminjanja sveta, ki je v interesu ideologiziranega človeka. Za Marxa je bil pojem ideologije, mislil je pri tem na ideologijo buržoazije, napačna zavest o svetu. Kasneje se je v marksizmu uporabljal pojem v različnih pomenih. Pri Stalinu je ideologija sinonim za zavest delavskega razreda (dejansko birokracije in njenega vrha), zavest, ki vzpostavlja identiteto med mišljenjem in bivanjem. V sociološki teoriji je pojem ideologije istoveten s pojmom politične zavesti, zavesti o interesih in ciljih določene družbene skupine. Takšna ideološka zavest ni nujno znanstvena zavest, pa tudi ne neogibno neznanstvena. V vsaki ideologiji je lahko vsebovana tudi znanstvena resnica, toda za ideologijo ni bistveno, da je znanstvena resnica. V Ruplovi interpretaciji je ideologija a priori neznanstvena, napačna zavest, zavest subjekta, ki ni sposoben uresničiti identitete mišljenja in bivanja. V Kermavnerjevi interpretaciji je ideologija zavest o spoznanju možnosti doseči to identiteto, ekskluzivna in najboljša od vseh obstoječih arhaičnih ideologij. V obeh razlagah je identiteta mišljenja in bivanja dosegljiva po koncu vseh ideologij. Rupel to identiteto že anticipira, vsaj zase, Kermavner pa vidi možnost identitete šele onstran ideologiziranega sveta. Cilj zasledovanja in preganjanja ideologij je torej konec ideologij, kar je pogoj za svet identitete mišljenja in bivanja. Najbrž je še v spominu, da je za takšen svet razglasil Stalin sovjetski socializem. Bitka gre torej za stanje v družbi, ki bo slej ali prej vzpostavljeno in ki ga je Stalin že imel za doseženo. Taka projekcija je čisti finalizem. Kajti brž ko je odpravljena napetost med mišljenjem in bivanjem, je konec vsakršne človeške akcije: nikakršnega problema ni več, vse je samo linearno obstajanje. To pa je natančno tisto, kar napovedujejo religije, da bo nastopilo po fizični smrti človeka onstran tega sveta, medtem ko je Stalin napovedoval, da bo že na tem svetu doseženo v komunizmu oziroma je že doseženo v socializmu, katerega je on ustvaril. O subjektivnih motivih, interesih in pobudah te brakade na ideologije je mogoče postavljati samo domneve. Toda najbolj verjetna se zdi tista, ki ugotavlja pri marksistih in bivših marksistih v takšnem mišljenju in v takšni zagnanosti »levo frustracijo«. Tako jo je imenoval nemški napredni katolik Carel Amery in zdi se, da je s to oznako precej zadel bistvo. Ker se je stalinska eshatologija revolucije pokazala za utvaro in ker je s tem padel v vodo končni cilj, ki naj bi vzpostavil absolutno identiteto mišljenja in bivanja, so nekateri ostali praznih rok in brez vere, ki jih je držala pokonci. Ker ne verjamejo v nebo, pa tudi ne v sovjetski socializem, ustvarjajo novo vizijo dezideologiziranega sveta, absolutne identitete, in ta vizija jim je končni cilj. Tiralica za ideologijo je tako ideološka legitimacija za brakado. Ta ima vsa tipična znamenja militantnih ideologij: fanatizem, ki se hrani s fatalistično vero in z vero v eshatološke cilje. Zavzemanje za konec ideologij je ideologija v vse večjem obsegu kot vse druge, ki so preganjane. Zaradi te svoje prozornosti pa je njena vsiljivost že nekoliko nadležna. VLADO VODOPIVEC Ivan Hvala Delavski razred v socializmu N C 9) O 0) i. N t8 Ji S prvo knjigo »Radnička klasa u socijalizmu« (»Delavski razred v socializmu«)1 je začela izhajati posebna knjižnica Naših tem, ki je namenjena isti publiki kot revija in ki bo obravnavala ista vprašanja in probleme, ki so že doslej zaposlovali uredništvo, sodelavce in bralce te revije. S tem je prišla težnja uredništva, da bi od časa do časa številko tematsko organiziralo, do nove kvalitete. Različnost vsebine posameznih številk, ki temeljijo na različnosti tematskih področij, nameravajo dograjevati v posebno publikacijo »Knjižnica Naših tem«, kamor bodo po programu uredništva uvrstili najdragocenejše prispevke s področja temeljne socialne teorije, s tem pa omogočili, da pisci obsežneje in bolj vsestransko razčlenjujejo, probleme, oblikujejo cilje in predvidevajo naš družbeni razvoj. Prve knjige v tej zbirki niso izdali po naključju. Sodelavci in uredniki Naših tem so objavili dragocene prispevke za izdelavo teoretičnega okvira za proučevanje razrednih sprememb v socializmu. V tem pomenu obsegajo razprave enotno tematsko področje, ne učinkujejo pa kot docela homogena celota. Razprave prinašajo analize 1 Knjižnica Naših tem »Radnička klasa u socijalizmu«, Naše teme, Zagreb 1969. sprememb v razredni strukturi družbe, analize preseganja mezdnih odnosov, sodelovanja delavcev v upravljanju, njihovega vpliva na delitev dohodka, analize vzrokov in smisla ustavitev dela, rasti samoupravne asociativne moči in razredne solidarnosti delavskega razreda in delovnih ljudi. Del teoretičnih izhodišč je polemičnih in nekatere analogije so dosti sporne. Zaradi praktičnega političnega pomena sklepov bi kazalo v večji meri povezovati spremembe v strukturi delavskega razreda s spremenjeno vlogo in nalogami avantgarde delavskega razreda in delovnih ljudi kot zgodovinskega subjekta te družbe. Uredništvo se je zavedalo te pomanjkljivosti in se ji skušalo izogniti s tem, da je izbralo najpomembnejša stališča in razmišljanja o pojmu, o družbenem položaju in zgodovinskem interesu delavskega razreda; o položaju in vlogi delavskega razreda v socialistični državi in samoupravni skupnosti; in tudi o odnosih med delavskim razredom, njegovo avantgardo in partijo. Gradivo, ki so ga dodali k objavljenim tekstom, skuša biti vsebinsko zaokroženo in dognano. Noče biti argumentacija k objavljenim razpravam, živo pa odseva polemičnost nekaterih aktualnih stališč in razmišljanj o spremembah v družbeni biti, v biti delavskega razreda in njegove idejnopolitične avantgarde, o vprašanjih blagovne proizvodnje in protislovij, ki izvirajo iz značaja proizvodnih odnosov. Pomemben del razprav se navezuje na kolokvij, ki so ga pod naslovom »Spremembe v biti delavskega razreda in njene idejnopolitične vrhnje stavbe« organizirali v Bački Palanki oktobra leta 1967. Nekaj udeležencev te razprave je svoje diskusije in posege v razpravo povezalo v celoto, jih dopolnilo, delno preoblikovalo in z obsežnejšo dokumentacijo priredilo za revijo »Socijalizam« januar-februar 1968. Vse te razprave in tekste, objavljene v pričujoči knjigi, druži analiza stvarnosti sprememb v naši družbeni biti. Avtorji jih tolmačijo kot revolucionarne fer-mente v toku družbenih sprememb, izločujoč tiste, ki niso na zgodovinski ravni, zato jim uspeva, da oživljajo nekatere poglavitne Marxove ideje. Kronologija znanstvenih tekstov v naši publicistiki, ki obravnavajo realizacijo teh idej v procesu socialistične prakse, kaže svojevrstno tendenco. Znanstvena zavest jih je skušala in mogla globlje reflektirati na podlagi razvoja samoupravljanja. Tako so politične analize po letu 1960 v pretežni meri obravnavale odmiranje države, manjše število tudi proces odpravljanja delavskega razreda, zelo redke pa so razčlenjevale spremembe v proizvodnih odnosih z vidika preseganja temeljne družbene delitve dela na proizvodno, družbeno-upravljal-sko in umsko delo. Posamezne faze tega procesa so v nekakšni prenovljeni obliki navzoče še danes, opazimo pa lahko višjo stopnjo enotnosti indukcije in dedukcije v analizah občih družbenih sprememb. Po pravilu so vse redkejši in vedno manj uspešni tisti poskusi analize sprememb v toku družbenega razvoja, ki temeljijo na načelu razlage in sklepanja iz občih tradicionalnih socialističnih idej in s pomočjo zgodovinskih analogij. Ugotavljamo torej lahko, da deluje zakon pojmovnega mišljenja, ki je v prvih fazah izhajalo iz zunanjih splošnih obrisov in podob nastajajočih odnosov, dokler vedno globlje in celoviteje ne zajema njihove vsebine skladno z utrjevanjem družbenega razvoja na lastnih temeljih in idejnih izhodiščih. Med občimi socialističnimi idejami bo nazadnje doživel tovrstno preoblikovanje, če sodimo po nekaterih obetajočih razpravah v tej zvezi, tudi pojem »svobodna skupnost proizvajalcev«. Prav je, če poudarimo, da nam oblikovanje te skupnosti že od vsega začetka ni pomenilo zgolj skupnosti brez buržoazije z uveljavljeno splošno obvezo proizvodnega dela, čeprav se v politični praksi nismo mogli izogniti nekaterim prehodnim fazam. O tako oblikovani skupnosti je Marx sodil, da je samo »pojavna oblika podlosti privatnega lastništva«, ki se hoče oblikovati kot »pozitivna skupnost«.2 Delo in kapital, obe strani odnosa, sta posplošeni, delo »kot določilo, v katerega je vsakdo postavljen«, a kapital kot »priznana splošnost, sila skupnosti«, ki se hoče uveljaviti kot splošen kapitalist. Zato je Marx opozarjal na karakteristike posameznih faz »komunizma« v procesu pozitivnega odpravljanja privatne lastnine, preseganja razrednih karakteristik družbene delitve dela in prilaščanja človekove vsebine od človeka in za človeka. Po splošnih ocenah avtorjev te knjige samoupravljanje omogoča pozitivno razreševanje zgodovin- ! K. Mara-F. Engels, »Rani radovi«, str. 230—242, Naprijed, Zagreb 1961; nadaljnji citati so iz istega vira. 1763 lii—ii« skega spora v procesu, v katerem se sleherni delavec zave, da je ta proces proces razrešitve. Proizvajalec in družbena skupnost dojemata svoj pojem, da bi lahko končno dojela tudi svojo človeško individualno in družbeno vsebino. Družba, še politične narave, toda vedno bolj demokratična, omogoča delavskemu razredu in delovnim ljudem, da racionalno organizirajo proces dela kot proces lastnega dela. Bila pa bi velika zmota, če bi mislili, da so tendence k večji homogenizaciji, koheziji in približevanju družbenih skupin tudi dejansko neprotisloven tok v razvoju družbenih odnosov. Družbene skupine niso trdno oblikovane, kot je bilo to, recimo, v obdobju administrativnega socializma. Inficirajo jih neenakosti in protislovja, ki nastajajo iz blagovne proizvodnje kot materialne podlage samoupravljanja, podedovane neenakosti in protislovja, tendence birokratizma itd. Nekatere tradicionalne skupine začenjajo razpadati in se diferencirati. Delavski razred, ki je politično že dobil samoupravni položaj, se začenja na novo strukturirati, prav tako tudi druge družbene plasti, zlasti inteligenca. V splošnem so si vsi avtorji enotni, da vedno večji del delavskega razreda zgublja najemni značaj in da prehaja vedno večji del drugih družbenih skupin in slojev, zlasti inteligence, na pozicije združenih neposrednih proizvajalcev. Ta proces pa ne poteka direktno kot proces zbliževanja gmotnih in siceršnjih interesov posameznih skupin in slojev. Številne posebnosti socialnih skupin in slojev dobivajo v procesu lastne diferenciacije, razpadanja in preoblikovanja in ponovnega razvrščanja tudi politični značaj. V oceni teh sprememb in smeri razvoja nastajajo večje razlike med avtorji pričujočih razprav. Adolf Dragičevid razpravlja o temi »Delavski razred v socialistični preobrazbi družbe«. Razredno strukturo družbe v naših sedanjih razmerah utemeljuje z obstojem »razrednih« razlik med neposrednimi in posrednimi proizvajalci. Kot sam pravi, želi podčrtati razlike »čiste razredne družbe«, utemeljene na privatni lastnini, in družbe prehodnega obdobja, v kateri se vse bolj uveljavlja »delitev dela«. Temu razlikovanju pa ne pripisuje zgolj analitičnega pomena. Iz obstoja družbene delitve dela sklepa na razredno razslojenost družbe na fizične delavce v družbeni materialni proizvodnji, ki tvorijo »delavski razred«, in na druge člane družbe — družbeno administracijo, tehnično inteligenco in osebje, zaposleno v družbenih službah — ki tvorijo »nasprotni razred«. Argumente za tako razlikovanje išče v delih klasikov marksizma. Po avtorjevi opredelitvi je delavski razred družbena skupina, »ki po svojem položaju in dejavnosti trajno živi v carstvu nujnosti — v neposredni materialni proizvodnji«. Temu »razredu« postavlja za nasprotje »razred« birokracije in ga enači s funkcijami družbenega upravljanja, ne določa pa ga s proizvodnimi odnosi obeh razredov. Očitno je pisec izoblikoval nov pojem neposrednega proizvajalca, ki se znatno razlikuje od Marxo-vega pojma. Družbeni skupini, ki proizvaja oziroma ustvarja družbeni proizvod, pripisuje vlogo, ki jo ima v Marxovem pomenu delavski razred. Vojin Hadžistevič v spisu »Delavski razred in delovni ljudje« zavrača praktični politični pomen omenjenih opredelitev in jim pripisuje zgolj analitični teoretični pomen, da bi, kot poudarja, »pojmovno reliefneje opredelili strukturo delavskega razreda in njegov odnos do drugih družbenih kate- gorij«. Natančneje skuša opredeliti termine »delavski razred, neposredni proizvajalci, delovni ljudje«, sestav teh skupin, njihov družbeni vpliv in odstraniti nekatere politične iluzije o družbeni »integraciji« s pomočjo združevanja pojmov. Zoran Vidakovič se v prispevku »Družbena moč delavskega razreda« zavzema za tako strukturo mišljenja, ki bo anticipirala družbeno moč novega tipa. V samoupravnem razvoju družbe ugotavlja pomembne praktične in teoretične napotke za razvoj in utemeljevanje asociativne družbene moči. Sedanje diskusije o oblasti in avtoriteti oziroma o razporeditvi družbene moči v socializmu so ostajale po avtorjevih ugotovitvah v mejah in na ravni razredne strukturiranosti družbene moči. Verno izražajo družbeno neenakopravnost in so predpostavka in sredstvo za dominacijo enega dela družbe nad drugim delom. Tak način mišljenja pa ostaja brez moči, da bi obrazložil, predvidel in usmeril družbene procese prek meja razredne strukturiranosti. Smisel pluralizma revolucionarnih ustanov ni uveljavljanje in konkurenca posebnih skupinskih interesov, ni izražanje različnih »strani« skupnega interesa, temveč je v tem, da se po različnih poteh izražajo iste potrebe v interesu delavskega razreda in celotne družbe. Tekst je razdeljen na več poglavij, v katerih skuša avtor teoretično opredeliti in razvrstiti temeljne razlike med antagonističnim in asociativnim tipom družbene moči. Razprava Veljka Cvjetičanina »Revolucija — delavski razred — avantgarda« se navezuje na prejšnja avtorja. Predmet razprave je zožil na konkretne odnose med delavskim razredom in komunistično partijo oziroma Zvezo komunistov Jugoslavije v raznih fazah revolucije s posebnih ozirom na uveljavljanje načela spontanosti mas in revolucionarnega instinkta delavskega razreda, pa tudi na uveljavljanje načela organizacije in transmisije. V samoupravljanju ugotavlja demokratično vsebino diktature proletariata, ki omogoča evolucijo razredne in socialne strukture in sedanje odnose preobrazbe Zveze komunistov. Znanstveniki se zavedajo nepopolnih teoretičnih izhodišč za analizo teh in drugih procesov. Uveljavljene teoretične analize kažejo dve tendenci: en del jih ugotavlja evolucijo delavskega razreda v brezrazredno enotno kategorijo delovnih ljudi, misleč, da postajata pojma delovni človek in delovno ljudstvo že realnost, druge teorije pa kritizirajo neopredeljenost teh pojmov in zdi se, da so zaenkrat popolnejše. Stipe Šuvar v razpravi »Delavski razred in njegovo delovanje v upravljanju socialistične družbe« uspešno razkriva konservativno ideološko usedlino raznih smeri razmišljanja o »splošni ljudski državi in partiji« (v Sovjetski zvezi) in o »delovnih ljudeh«, ki da so enakopravni z vsemi drugimi člani družbe (pri nas). Vse te naivne idealistične teorije — s teoretičnega vidika — kažejo v praksi preračunan pragmatizem, ki preprečuje delavskemu razredu, da bi dejansko prišel na oblast. Razvoj samoupravljanja v razmerah reforme prehaja deklarativno politično opredelitev in postaja resničnost. Pozornost prenašajo na graditev političnega sistema, ki bo afirmiral združeno delo in asociacijo proizvajalcev na račun prevladujočega teritorialnega načela v organizaciji oblasti in monopolizacije odločitev. Tako zastavljena naloga pa nič manj ne zmanjša tistih nalog, ki pomagajo pri razvoju samoupravljanja v delovnih organizacijah. Ne- smiselno je vprašanje, ali so delavci zainteresirani in želijo upravljati podjetje, meni Dušan Bilan-džič v prispevku »Kako lahko delavci dejansko upravljajo podjetje«. Kje so tedaj razlogi za majhno angažiranje delavcev pri upravljanju v delovnih organizacijah? Na podlagi nekaterih analiz ugotavlja avtor, da delavci ne sprejemajo razprave o strokovnih elaboratih svojih direkcij na strokoven način. Take razprave so nesmiselne in neracionalne tudi za strokovne službe in vodstvene kadre. Samoupravno odločanje zadeva socialnoekonomske in politične implikacije posameznih odločitev. To pa predpostavlja strokovnost, znanstveno »neodvisnost« in odgovornost strokovnjakov za podatke, ocene, predloge in argumente. Samoupravno asociativni proizvodni odnos še vedno ni prevladujoč družbeni odnos, ugotavlja Širne Dodan v spisu »Delavski razred in delitev«. Prevladujoča vloga države v razširjeni reprodukciji neprestano prekinja optimalne strukture reprodukcije, ki jih išče domači in svetovni trg. Sedanja neskladnost v gospodarski strukturi zavira razvoj proizvajalnih sil in obremenjuje zdravi del gospodarstva z dodatnimi bremeni. Uveljavljanje samoupravnega načela pa ne zadeva samo razpolaganja s presežno vrednostjo, pomembno je tudi za razvoj pro-svete in znanosti. Če gledamo z družbenoekonomskega vidika, sta to dva dejavnika družbene reprodukcije, ki bosta s svojo integracijsko vlogo, uveljavljeno na samoupravnih temeljih, pospešila preseganje etatistične strukture, zagotovila prevladujočo vlogo delavskega razreda, učinkovitost gospodarstva in družbe. Milana Skrbiča zanima »Razredna solidarnost delavskega razreda v razmerah socialistične blagovne proizvodnje in samoupravljanja«. Upravičeno opozarja na pomanjkljivo teoretično razčiščevanje tega načela v posameznih fazah družbenega razvoja naše družbe in v različnih razmerah. To pogosto povzroča, da nekatere ukrepe ekonomske politike upravičujejo z enako vehemenco ali pa jim nasprotujejo. Avtor hoče vnesti jasnejše kriterije za uveljavljanje solidarnosti, opozarja na nosilce, na sredstva in metode. Uspešno razčlenjuje značaj in vsebino razredne solidarnosti delavskega razreda. V razmerah samoupravnega razvoja družbe zagovarja neposredno povezovanje razrednega interesa delavskega razreda z uveljavljanjem neposrednih interesov delavcev. O tem, kdo naj bo nosilec solidarnostnih akcij — ali državni aparat kot izraz in instrument moči delavskega razreda ali pa delavski razred sam, njegovi avtonomni deli, njegova baza — ne more biti dilem. Zagovarja načelo samoorganizacije delavskega razreda. Uveljavljanje tega načela pa zahteva avtonomno dojemanje in uveljavljanje solidarnosti vsakega posameznika, dela razreda, vsakega razrednega organa ali institucije. Ustavitve dela so dobile poseben pomen pri uveljavljanju neposrednih interesov delavcev. Bistvo teh akcij je ne glede na materialno škodo prerazporeditev rezultatov dela na potrebno in presežno delo. Kakšna je vsebina in katere so karakteristike ustavitev dela v različnih proizvodnih odnosih: v kapitalizmu, v razmerah etatističnega gospodarstva, v razmerah samoupravljanja? Svetozar Vukmanovič v razpravi »Vzroki in smisel ustavitev dela v socialistični samoupravni družbi« argumentirano in s političnim posluhom za najbolj zastrte fermente teh procesov za-paža bistvene razlike v pojavnih oblikah ustavitev dela. S posebno pozornostjo analizira obstoječe odnose v delovnih kolektivih, okoliščine gospodarjenja in zadovoljevanje širših družbenih potreb delavcev. Ustavitve dela so izraz protislovij, ki jih ni mogoče razrešiti s sporazumom. Zavzema pa se, da bi predpisali postopek, ki bi predvidel, kdaj in v katerih okoliščinah posamezni samoupravni partnerji lahko ustavijo delo in s tem s skrajnimi sredstvi zaščitijo svoje pravice in interese. Za razliko od številnih dosedanjih znanstvenih prizadevanj pri proučevanju temeljnih strukturnih elementov delavskega razreda in družbe moramo tokrat ugotoviti, da je poudarjeno prisoten tudi kriterij prakse. Morda se tu in tam trenutno še težko izogibamo nekaterih abstraktnih pojmov, drugje dnevnih političnih kriterijev prakse. Opazimo pa lahko, da prevladuje snovna bogatitev in aktualizacija teoretičnih izhodišč. "S ca ■ —i D is k. -g ■■—i .3 O ■ >N ril NEW LEFT REVIEW št. 57, sept.-okt. 1969 Petty Hynynem, »Ljudska fronta na Finskem«; avtor analizira finsko izkušnjo, to je koalicijsko vlado iz leta 1966, v kateri so predstavniki agrarne stranke centra, socialdemokratske stranke in ko- munistične partije. Po dvajsetih letih je to prvi primer, da so komunisti v eni izmed zahodnih dežel sedli na ministrske stoICke. S tem dejanjem se je v KPF naCel razcep, ki ima svoje močne korenine tudi v mednarodnem položaju Finske. Gre predvsem za interese sovjetske politike, ki igrajo pomembno vlogo na tehtnici finskih notranjepolitičnih procesov. Ljudska fronta je odgovor na dilemo finske politične različice; antikomu-nizem ali neokapitalistična strategija in racionaliteta. Izhod je bil v zadnjem, kar je moralo prisiliti vladajoče kroge k uresničitvi odgovornosti in k sodelovanju z delavskim razredom. Ta izbira je tedaj narekovala, da se v vlado pritegnejo komunisti. Doslej urejena komunistična partija se je s tem dejanjem razklala, vplivna manjšina jo je začela obtoževati, da se partija po letu 1966 čedalje bolj giblje v smer desnega revizionizma, kar se baje kaže v tendencah zanikati razredni boj v prid razrednemu sodelovanju in podpori stabilizacijskim programom, ki podpirajo buržoazno politiko dohodka. »Levica« se je praktično uprla Ljudski fronti, vendar pri tem še zdaleč ni bila sposobna razviti in analizirati vseh vzrokov socialnoekonomske narave, omejevala se je pravzaprav le na kritiko kvantitativnih dimenzij. Vendar se avtor ne strinja s tezo uradne KPF, Ceš da prinaša monopolni kapitalizem s seboj neizogibno fašizem. Fašizem da je le izjema, saj se na primer, ni pojavil v deželah, kot so Anglija, Francija in ZDA. Prisotnost KPF v vladi je funkcionalna v odnosu do kapitalizma, prav zato je Ljudska fronta kombinacija različnih iluzij, ki se jih mora delavski razred počasi vendarle otresti. Sicer pa lahko čas v tem primeru prinese še najrazličnejša presenečenja finskemu političnemu življenju. Noam Chomsky, »Lingvistika in politika«, pisec odgovarja na vprašanja uredništva, ki se nanašajo na njegova politična stališča in njihovo odvisnost od lingvističnega razumevanja. Pogosta tema pogovora je Vietnam, študentski upor igra veliko protivojno vlogo, čeprav ne more odtehtati kvalitete boja in vpliva samega vietnamskega prebivalstva. Ameriški interesi v Vietnamu so tudi interesi ZDA na Japonskem, kajti zmaga ZDA v drugi svetovni vojni je pomenila tudi zmago v ekonomskem in političnem smi- slu v Aziji. Odvisnost Japonske od ZDA je eden izmed temeljnih kamnov ameriške notranje in zunanje politike, vezanost Japonske na Sibirijo in kitajski trg bi močno ogrozila ameriške ekonomske interese. Ideja, da se je oblast premaknila od kapitala k znanju, je gola iluzija. Zagovorniki te ideje utemeljujejo to z dejstvom, da je v politično odločanje bolj pritegnjena inteligenca. Meje akademsko izobraženim ljudem so v tem, da le-ti uresničujejo le socialno uporabnost tehnologije. Chomsky sodi, da Kitajci precenjujejo vpliv boljševizma na njihovo revolucijo. Prav tako Lenin ni preprosta uresničitev Stalina, čeprav drži, da sta bila delavska opozicija in upor kronstadt-skih mornarjev zadušena še pod njegovo avtoriteto. O teoriji konvergence trdi, da drži le-ta v primeru, ko gre za pritegnitev tehnične inteligence v centre oblasti. Znanstvena in politična ideja sta enako usmerjeni, vendar pri tem ohranjata logično neodvisnost. Pišejo še: Jerry Cohen o kritični teoriji oziroma filozofiji Herberta Marcu-seja, Fawwaz Trabulsi o palestinskem problemu in M. A. Malik, ki komentira Trabulsijevo ekskluzivno pisanje o palestinskih dilemah. r. r. MARXISM TODAY oktober 1969 Oktobrska številka prinaša dva tehtnejša prispevka. Prvi je Fergusa Nicholsona »študentske perspektive«; avtor razmišlja o socialnih koreninah angleškega študentskega nemira. Zaskrbljen je predvsem zaradi nezadostnih socialnih ugodnosti, ki bi jih morali imeti študenti: socialno zavarovanje, status nezaposlenosti študentov izenačiti s statusom drugih delovnih kategorij, družbeno priznanje delovnega statusa itd. Angleški tisk dokaj enostransko opredeljuje sedanje nezadovoljstvo študentov, ne zanimajo ga realna vsebina nezadovoljstva in vzroki, temveč predvsem način, kako se pojavlja upor, pro-vokacije itd. V prispevku je nazadnje nekaj predlogov, ki so v bistvu identični z orientacijo angleške komunistične partije. Gre za tele točke: prvič, KP VB se mora preseliti tudi na koledže (večje kvantitativno povečanje in vpliv); drugič, utrditi je treba organizacijske oblike in področja, saj si je sicer težko zamišljati kakršenkoli uspeh; tretjič, sedanje študentske zveze morajo poglobiti in razširiti demokracijo ter doseči živahnejše sodelovanje članstva; četrtič, treba je razviti trdnejše zveze med študentskim in delavskim gibanjem. Louis Althusser, »Kako brati Maraov Kapital«; avtor ugotavlja, da je »Kapital« danes bolj aktualen, kot je sploh kdaj bil, kljub naporom buržoaznih ideologov, ki že 100 let poskušajo zmanjšati ali celo zanikati njegov pomen. »Kapital« je razredna biblija delavskega razreda, zato jo delavci razumejo mnogo bolje kot izobraženi buržoazni strokovnjaki. Pri vsakem branju »Kapitala« sta navzoči dve težnji, politična in teoretična. Prva, politična težnja, sloni na neposredni ekonomski skušnji eksploatacije, druga, teoretična, pa v teoretični percepciji, ki pa je najpogosteje prirejena humanistično, kar po Althusserju pomeni veliko nevarnost bur-žoazne interpretacije, saj so humanistične vede v osemdesetih odstotkih falsifikacija znanosti oziroma produkt buržoazne ideologije. članek je pravzaprav navodilo delavcem, kako naj berejo »Kapital«. Pri tem je važno dvoje: a) »Kapital« je čista teorija, ni nekaj, kar bi bilo mogoče prijeti; b) »Kapital« je sistematizacija pojmov, ki so v knjigi instrumenti znanstvenega spoznanja, so kot orodje in stroji. Brati je treba tako: 1. izpusti I. del; 2. začni brati II. del; 3. beri ni., IV., VI., VIII., z veliko pozornostjo; V. del odloži za kasneje; 4. zdaj začni brati I. del, kasneje tudi V. Bistveno idejno oporišče »Kapitala« je v Marxovi eksplikaciji interesa delavca, ki da se po mezdi povezuje z razrednim bojem proti temeljnim objektom boja proti podaljševanju delovnega dneva in proti zmanjševanju mezd. Althusser nastopa ostro proti iluziji reformistov, da povečevanje produktivnosti v kapitalizmu avtomatično pelje k povečevanju mezd. Politični boj vključuje neizogibno tudi ekonomski boj, čeprav ta ločitev pri Marxu ni tako eksplicitno izpeljana kot je pri Leninu. Končni cilj političnega boja je socialistična revolucija. Maurice Tho-rez je na to vedno opozarjal. Politični boj mora prevladati nad golim ekonomskim bojem. Branje »Kapitala« je povezano z Marxovo zahtevo, da imajo delavci pravico do znanosti, zato je znal pisati preprosto, jasno in neposredno. Revija objavlja še prispevek Santiaga Carrilla, generalnega sekretarja KP Španije, »Boj v Španiji«, poročilo na moskovski konferenci komunističnih in delavskih partij (lanski). Joan Bellamy piše o politiki in rasi, navezujoč na vprašanje naseljevanja temnopoltih ljudi v Angliji; poleg tega so še razprave na temo angleška mladina in upor ter o odnosu med marksizmom in znanostjo. r. r. (Iz dokumentacije InStituta za sociologijo in filozofijo v Ljubljani) A. ČLANKI IN KNJIGE IZ SFRJ I. MARKSIZEM MARX Karl: Prilog kritici polltičke ekonomije. (Zur Kritik der politischen Ökonomie.) 3. izd. (Prev. Moša Pi-jade, Mara Fran, Miloš Sofrenovič.) Beograd, Kultura 1969 . 256 + (II) str. (Biblioteka Marksizam 1 njegovi izvori. 21.) 1/2250—21. II. FILOZOFIJA BARTHES Roland: Roland Barthes. Pri-redio: Branimir Donat. Iz Barthesovih spisa. Telegram, Zagreb, 1969, št. 488. DURIC Mihailo: Filozofija u sadašnjom svetu. Pregled, Sarajevo, 1969/LIX, št. 9, str. 196—1%. JASPERS Karl: Mogučnost bez sadržaja. Telegram, Zagreb, 1969, št. 490. KERMAUNER Taras: Struktura u literaturi i struktura u vremenu. Encyclopaedia modema Zagreb, 1969/IV, št. 8, str. 31—35. MUHIC Fuad: VI. sesija Korčulanske ljetne škole. Pregled, Sarajevo, 1969, LIX, št. 9, str. 269—270. PERIC Berislav: Strukturalizam. Od ne-dužnog pojma do pretenciozne filozofije. Encyclopaedia moderna, Zagreb, 1969/TV, št. 8, str. 21—28. III. SOCIOLOGIJA —: DEMOGRAFSKI i ekonomski aspekti prostorne pokretljivosti stanovništva u Jugoslaviji posle drugog svetskog rata. Študiju izradio: Institut društvenih nauka — Centar za demografska istraživanja. Beograd, Sa-vezni biro za poslove zapošljavanja 1968. 141 str. 12.093. FIRST Ruža: Struktura autoriteta u seoskim domačinstvima. Sociologija sela, Zagreb, 1969/VII, št. 23—24, str. 53—62. FIRST Ruža: Tri savetovanja o proble-mima porodice. Sociologija sela, 1969/VII, št. 23—24, str. 104—109. HORVAT Branko: Horizontalna struktura jugoslovenskog društva. Encyclopaedia moderna, Zagreb, 1969/IV, št. 8, str. 36-45. JAKŠIC Božidar: Istorija, kultura, nauka i Veberovo odredenje pojma sociologije. Pregled, Sarajevo, 1969/LIX, št. 9. str. 221—237. MALIC Adolf: Istraživanje modela obnove sela u SR Njemačkoj. Sociologija sela, Zagreb, 1969/VII, št. 23—24, str. 114—118. MENDRAS Henri: Problemi ankete u selu. Sociologija sela, Zagreb, 1969, VII, št. 23—24, str. 41—52. OBRADOVIC Josip: Razlike v faktorskih strukturah nekaterih sociopsiholoških spremenljivk pri delavcih in delavcih-članih organov upravljanja. Moderna organizacija, Kranj, 1969/11, št. 8, str. 593—606. PULJIZ Vlado: Strukture, glavni društveni procesi i njihove socijalne posledice na našem suvremenom selu. Sociologija sela, Zagreb, 1969/VII, št. 23—24, str. 95—99. (Savjetovanja na Zlatiboru 14. svibnja 1969.) IV. PSIHOLOGIJA JUNG Kari Gustav: Lavirint u Coveku. (Izbor: Vladeta Jerotič. Prev. Slo-bodan Jankovič.) (Beograd, Vuk Karadžič 1969). 185 + (III) str. 80. (Zodijak 16). 11.320—16. KECMANOVIC Dušan: Duševna bolest i duh vremena. Pregled, Sarajevo, 1969/LIX, št. 9, str. 207—220. V. ZNANOST — KULTURA — PROSVETA - - SOLSTVO ALIKAFIC Fazlija: Reformom univerzi-teta prema jedinstvu čovjeka i svi-jeta. Encyclopaedia moderna, Zagreb, 1969/TV, št 8, str. 107—111. —: AVTONOMIJA univerze danes. Anketa . . . Komunist, Lj., 19. sept. 1969, št. 38. DURDEV Branislav: Autonomija univer-ziteta u samoupravijačkom društvu. Pregled, Sarajevo, 1969/LIX, št. 9, str. 263—268. HAUSER Arnold: Socialna zgodovina umetnosti in literature. (Sozialge-schichte der Kunst und Literatur. Prev. Helena Menaše.) V Ljubljani, Cankarjeva založba 1969. 2 knj. (Misel in čas. 10/1,2) 1/2484—10/1,2. HERAK Milan: Znanstvena istraživanja u reformiranom sveučilištu. Telegram, Zagreb, 1969, št. 488. JEROVŠEK Janez: Citanje knjiga u gradu i selu. Rezultati istraživanja . . . Sociologija sela, Zagreb, 1969/VII, št. 23—24, str. 78—84. KAUZLARIC: Zlatko: Prioritet elementarno j difuziji kulture. Telegram, Zagreb, 1969, št. 492. KNEZEVIC Bogi č: Kruppov okvir ni načrt za izobraževanje po stopinjah. Moderna organizacija, Kranj, 1969/H, št. 8, str. 624—626. KOAN-SEA Zilber: Film i humanizam. Pregled, Sarajevo, 1969/LIX, št. 9, str. 239—246. KOS Janko: Slovenska kultura in socialni sloji. Sodobnost, Lj., 1969/XVH, št. 10, str.1008—1022. KRAKAUER Zigfrid: Filmski gledalec. Gledišta, Beograd, 1969/X, št. 6—7, str. 885—899. LIVADA Svetozar: Savjetovanje o kul-turnom životu u našim selima. (Beograd 8. V. 1969). Sociologija sela, Zagreb, 1969/VII, št. 23—24, str. 100 —101. LUKACS Georg: Novo vodenje v gospodarstvu in socialistična kultura. Pogovor z madžarskim marksističnim filozofom G. Lukacsom. Naši razgledi, Lj., 19. Sept., 3. okt., 17. okt. 1969, št. 18, 19. 20. MARENTIC-POŽARNIK Barica: Enotna šola in individualne razlike med učenci. Naši razgledi, Lj., 3. okt. 1969, št. 19. MARKOVIč Mihailo: Nauka i medu-narodna politika. Encyclopaedia moderna, Zagreb, 1969/IV, št. 8, str. 11—14. —: OPČE obrazovanje u sklopu cjelo-vitog odgojnog obrazovnog sustava. Stav odbora za nastavu Savjeta Sve-učilišta u Zagrebu. Encyclopaedia moderna, Zagreb, 1969/IV, št. 8, str. 103—107. MODIC Roman: Moderno sveučilište treba ujediniti znanstveni i nastavni rad. Encyclopaedia moderna, Zagreb, 1969/TV, št. 8, str. 111—115. RUS Vojan: Kultura, politika in morala. Maribor, Obzorja 1969, 210 + (IV) str. 12.072. —: SAMOUPRAVLJANJE na Sveučilištu. Encyclopaedia moderna, Zagreb, 1969, IV, št. 8, str. 89—94. SARTRE Jean-Paul: O demilitarizaciji kulture. . . . govor na svjetskom kongresu za razoružanje i mir u Moskvi. Telegram, Zagreb, 1969, št. 488. SUPEK Ivan: Reforma sveučilišta. Encyclopaedia moderna, Zagreb, 1969/IV, št. 8, str. 86—88. SUPEK Ivan: Rad i humanistička univerzalnost. Encyclopaedia moderna, Zagreb, 1969/IV, št. 8, str. 5—10. sIFRER Zivko: študij in štipendije. Naši razgledi, Lj., 3. okt. 1969, št. 19. TOMOVIC Rajko: Sadašnji trenutak tehnologije. Encyclopaedia modema, Zagreb, 1969/IV, št. 8, str. 126—127. TOMOVIC Rajko: Savremena tehnika — iz prošlosti u budučnost. Encyclopaedia modema, Zagreb, 1969/IV, St. 8, str. 122—126. TOMOVIC Rajko: Bez kvalitetnog na-učnog rada nema ekonomskog razvoja društva. Encyclopaedia modema, Zagreb, 1969/IV, št. 8, str. 115—118. VIGIER Jean Pierre-Waysand George: Naučno tehnološka revolucija i impe-rijalizam (I). Pregled, Sarajevo, 1969/ LIX, št. 9, str. 247—261. VUKASOVIC Ante: Reformu školskog sustava uskladiti s postignučima znanosti i perspektivama privrednog i društvenog razvitka. Encycplopaedia modema, Zagreb, 1969/TV, št. 8, str. 94—102. VI. POLITIČNE VEDE 1. Splošna dela: BIBIČ Adolf: Kaj je politična znanost? (:0 predmetu politologije:). (Ljubljana, »Komunist« 1969.) 67 str. 12.130. DURIC Mihailo: Humanizam kao poli-tički ideal. Ogled o grčkoj kulturi. Beograd. (Srpska književna zadruga) 1968. 457 + (III) str. (cir.) Srpska književna zadruga. Kolo 61., knj. 413. 108—61/431. DUVERGER Maurice: Demokratija bez naroda. (La démocratie sans le peuples. Prev. Gordana Popovič.) Beograd, Rad 1968. 266 + (I) str. 12.109. G A RAVAN I Sergio: Dimenzije in problemi razrednega spopada. Naši razgledi, Lj., 3. okt. 1969, št. 19. KAMUŠIČ Mitja: Organizacija in politika. Moderna organizacija, Kranj, 1969/11, št. 8. VIDAKOVIC Zoran: Moč in človečnost. Teoretične razprave. Komunist, Lj., 19. sept. 1969, št. 38. 2. Družbenopolitični sistem SFRJ: BAKARIč Vladimir: Naš razvoj mora temeljiti na samoupravnem povezovanju. Delo, Lj., 9. okt. 1969. BUČAR France: Uvod v javno upravo. Ljubljana, (Uradni list SRS) 1969. 796 str. 12.085. DILIC Edhem: Savjetovanje o društve-nom položaju seoske omladine. Sociologija sela, Zagreb, 1969/VII, št. 23 —24, str. 102—103. GOSNAR Jože: Družbeno-politični vidiki kadrovske politike. (Ljubljana, »Komunist« 1968.) 61 + (III) str. (Politična knjižnica. 4.) 12.126—4. HORVAT Branko: Ogled o jugoslo-vanskom društvu. Zagreb, Mladost 1969. 304 str. (Biblioteka izabranih eseja. 45.) 1/2270—45. KARDELJ Edvard-Vladimir Bakarič-Velj-ko Vlahovič: Delavski razred, biro-kratizem in ZKJ. (Prev. Štefan Ka-lišnik.) (Ljubljana, »Komunist« 1968.) 76 + (I) str. (Politična knjižnica. 1.) 12.126—1. KARDELJ Edvard: Govor E. K. na srečanju slovenske mladine v Kozjem. Delo, Lj., 15. sept. 1969. KARDELJ Edvard: Razpotja v razvoju naše socialistične dražbe. Komunist, Lj., 3. in 10. okt. 1969, št. 40 in 41. KRAIGHER Sergej: Z našo revolucijo je bil uresničen program taborov. G(V vor ... na vižmarskem tabora, Delo, Lj., 5. okt. 1969. MARINC Andrej: Demokratičen dogovor naj zagotovi večjo učinkovitost. Intervju . . . Delo, Lj., 3. okt. 1969. MIKELN Miloš: Brez družbe ni mogoče uresničiti gospodarske reforme. Polemika. Komunist, Lj., 10. okt. 1969, št. 41. MILOSAVLEVSKI Slavko: Večja enakopravnost narodov — skladnejši razvoj federacije. Komunist, Lj., 26. sept. 1969, št. 39. NIKEZIC Marko: Brez enotnega prepričanja ni resnične akcijske enotnosti. Delo, Lj., 28. sept. 1969. —: PARTIJA i omladina. Ekonomska politika, Beograd, 1969, št. 914. PERAZIC Gavro: Samoupravno društvo i narodna odbrana. Gledišta, Beograd, 1969/X, št. 6—7, str. 871 do 884. PLEŠ Dušan: Nekatere oblike marksističnega izobraževanja v Zvezi mladine. Komunist, Lj., 19., 26. sept. in 3. okt. 1969, št. 38, 39, 40. PODMENIK Slavko: Za učinkovitost Zveze komunistov (:Zakaj reorganizacija ZK:) (Ljubljana, »Komunist« 1968. 147 + 011) str. (Politična knjižnica. 3.) 12.126-3. —: POLITIČKA objašnjavanja. Ekonomska politika, Beograd, 1969, št. 912. POPIT Franc: Revolucionarna vloga komunistov je v tem, da prispevajo k organiziranosti boja in vplivajo na zavest množic. Delo, Lj., 10. okt. 1969. POPIT Franc: Osnova za naš nadaljnji demokratični razvoj je idejno-poli-tična enotnost. Delo, Lj., 3. sept. 1969. Komunist, Lj., 10. okt. 1969, št. 41. PURIVATRA Atif: Muslimani včeraj in danes. Zgodovinski in kulturni temelji nacionalne neodvisnosti. Delo, Lj., 20. sept. 1969. PUSIč Evgen: Teorija i praksa samoupravljanja. Encyclopaedia moderna, Zagreb, 1969;'IV, št. 8, str. 15—20. RATKOVIC Radoslav: Nekatera načelna ideološka vprašanja. Komunist, LJ., 26. sept. 1969, št. 39. —: SAMOUPRAVLJAČKO društvo — jamstvo ravnopravnosti i slobode. Encyclopaedia moderna, Zagreb, 1969/ IV, št. 8, str. 65—85. —: SAMOUPRAVLJANJE od baze do federacije. Komunist, Lj., 26. sept. 1969, št. 39. STANIČ Gojko: Komunisti včeraj, danes in jutri. (Ljubljana, »Komunist« 1969). 164 str. 12.127. STOJANOV Mladen: Dva indikatora sa-moupravnog odnosa u radničkim sa-vetima na poljoprivrednim dobrima u Vojvodini. Sociologija sela, Zagreb, 1969, št. 23—24, str. 62—76. STROBL Majda: Misli ob XV. amandmaju ustave SFRJ. Pravnik, Ljubljana, 1969/XXIV, št. 7—9, str. 217 do 233. SVAB Mitja: Družbeni dogovori o zaposlovanju. Občan, Lj., 1969/VIII, št. 14. TITO: Revolucionarna dejavnost SKOJ je od začetka neločljivo povezana z dejavnostjo in usodo KPJ. Delo, Lj., 11. okt. 1969. TITO: Najtrdnejši temelj družbe so prav naši proizvajalci. Delo, Lj., 23. sept. 1969. V1POTNIK Janez: Žarišče samoupravne vzgoje. Delo, Lj., 8. sept. 1969. VODOPIVEC Katja: Odgovornost vseh in odgovornost nikogar. Komunist, Lj., 19. sept. 1969, št. 38. —: ZA uresničevanje načel občinske samouprave. Posvetovanje. Občan. Lj., 1969/VII, št. 14. 3. Politični sistemi in organizacije: —: BREZ posebne zakonske zaščite ni mogoč skladen narodnostni razvoj manjšin. Iz ankete (Sodobnosti). Delo, Lj., 4. okt. 1969. GUSTINČIČ Jurij: češkoslovaška 1968. Ljubljana, DZS 1969. 124 + (II) str. 12.122. HAROCHE Charles: Vzpon neonacizma. NPD deluje povsem zakonito ter ob finančni podpori kapitala in oblasti. Naši razgledi, Lj., 19. sept. 1969, št. 18. 4. Delavska in progresivna gibanja: BURCHETT Wilfred G.: Druga vstaja v Vietnamu. (Vietnam-Inside Story of the Guerilla War. Prev. iz franc. France šušteršič.) V Ljubljani, Borec 1968. 366 +(III) str. Uustr. 12.133. —: ČEŠKOSLOVAŠKA pot v socializem. (Urednik: Vinko Trček. Prev. iz če-ščine: Janko Liška. Prev. iz srbh.: Štefan Kališnik.) (Ljubljana, »Komunist« 1968.) 103 str. (Socializem in demokracija. 1.) 12.128-1. —: ITALIJANSKA pot v socializem. (Urednik: Anton Žun.) (Ljubljana, Komunist 1969.) 103 + (IV) str. (Socializem in demokracija. 2.) 12.128-2. —: UZROCI, značenje i domašaji savre-menog studentskog pokreta. Gledišta, Beograd, 1969/X, št. 6—7, str. 901 do 976. 5. Mednarodni odnosi: DERDA Josip: Ujedinjene nacije dana. Encyclopaedia moderna, Zagreb 1969/ IV, št. 8, str. 146-150. GIRILAL Jain: Spopad nacionalnih interesov. Med LR Kitajsko in ZSSR .. . Naši razgledi, Lj., 3. okt. 1969, št. 19. JERI Janko: Jugoslovansko-italijanski odnosi. Naši razgledi, Lj., 3. okt. 1969, št. 19. MAKSIMOVIC Ljubomir: Historia magistra vitae est. (Povodom najnovije bugarske kampanje oko Makedonije.) Gledišta, Beograd, 1969/X, St. 6—7, str. 996—999. MATES Leo: Poreklo i uloga nesvrsta-nosti. Encyclopaedia moderna, Zagreb, 1969/IV, št. 8, str. 129—134. PANCER Oton: Sloboda informacije i medunarodno sporazumevanje. Encyclopaedia moderna, Zagreb, 1969/ IV, št. 8. str. 159—162. RADOVANOVIC Ljubomir: Problem reforme Ujedinjenih nacija. Encyclopaedia moderna, Zagreb, 1969/IV, št. 8, str. 134—146. SARAGAT Giuseppe: Dali smo zgled reševanja velikih problemov Evrope. Delo, Lj., 3. okt. 1969. TEPAVAC Mirko: Razlike v družbeni ureditvi ne ogrožajo svetovnega miru. Delo, Lj., 25. sept. 1969. TITO: Odprte meje spodbujajo k najširšemu sodelovanju. Delo, Lj., 3. okt. 1969. VH. POLITIČNA EKONOMIJA IN GOSPODARSTVO ALBREHT Roman: Kje se reforma zatika in zakaj? Komunist, Lj., 26. sept. 1969, št. 39. BARIŠIČ An to: O regulativni funkciji minimalnega osebnega dohodka. Moderna organizacija, Kranj, 1969/11, št. 8, str. 585—591. BELOGRLIC Ljubomir: Programiranje srednjeročnog razvoja radnih organizacija i njihovih asocijacija. Produktivnost, Beograd, 1969/XI, št. 9, str. 567—572. BICANIC Rudolf: Pregled teorija o agrarnoj prenapučenosti. Sociologija sela, Zagreb, 1969/VH, št. 23—24, str. 21. BUBLE Marin: Osnovni pogoji formiranja in delitve dohodka na ravni delovnih enot. Moderna organizacija, Kranj, 1969/II, št. 8, str. 571—584. CHUNG Kae H.: Ka opštoj teoriji motivacije i učinka na radnom mestu. Produktivnost, Beograd, 1969/XI, št. 9, str. 632—636. CVJ ETIčANIN Vlado: Istraživanje društvenih posljedica uvodenja mehani- zacije na individualnim poljoprovred-nim gospodarstvima u osam evropskih zemalja. Sociologija sela, Zagreb, 1969/VII, št. 21—24, 110—113. ČALIC Dušan: Osnivanje, zadaci i razvoj SEV-a. Zagreb, Naprijed 1969. 189 + (III) str. + 1 pril. 12.095. CERNE France: Uvod v ekonomsko vedo. 1. knj. Temelji politične ekonomije. Ljubljana, Uradni list SRS 1969. XVI + 421 + (II) str. 12.079. DINKIC Dušan: Lični dohoci u zavisnosti od kretanja zaposlenosti, produktivnosti rada i troškova života, u pe-riodu od 1952. do 1968 godine. Produktivnost, Beograd, št. 9, str. 595 do 599. DODAN S ime: Modeli provodenja zakona gospodarske ravnoteže kao modeli primarne razdiobe. Encyclopaedia modema, Zagreb, 1969/IV, št. 8, str. 46—56. DORDEVIČ Žarko: Malo seljačko gaz-dinstvo. Sociologija sela, Zagreb, 1969/Vn, št. 23—24, str. 85—93. DUBIC Slavoljub: Vizija sela i poljo-privrede u 2000 godini. Pregled, Sarajevo, 1969/LIX, št. 9, str. 276-281. GLIGOROV Kiro: Smo na križišču na-daljnega izvajanja reforme. Delo, Lj., 15. okt. 1969. KOTOV V.: Metodološki problemi planiranja dobiti u industriji. Produktivnost, Beograd, 1969/XI, št. 9, str. 600—604. MAČUS Rasto: Ukrepi za poživitev inventivne dejavnosti. Moderna organizacija, Kranj, 1969/11, št. 8, str. 626 do 628. MERHAR Viljem: Kadri in gospodarski napredek. Naši razgledi, Lj., 19. sept. 1969, št. 18. MLADENOVSKI Dragan: Finansiranje investicija u zdravstvu. Gledišta, Beograd, 1969/X, št. 6—7, str. 987—995. MLINAR Zdravko: Majhna in razdrobljena posest. Slovensko javno mnenje o problemih kmetov in kmetijstva. Delo, Lj., 20. sept. 1969. RADUNOVIC Dragutin: Teorijski koncepti i dileme oko sadržine produktivnosti rada. Produktivnost, Beograd, 1969,XI, št. 9, str. 611—614. SIMONETI Rino: Močnejša vloga republike pri usmerjevanju razvoja. Delo, Lj., 2. okt. 1969. —: SPOROČILO slovenskega izvršnega sveta glede možnosti in dinamike gradnje cestnih odsekov. Delo, Lj., 6. sept. 1969. STANOVNIK Janez: Recipročnost možnosti namesto recipročnosti koncesij. Komunist, Lj., 26. sept. 1969, št. 39. STIPETIC Vladimir: Privredni razvoj i poljoprivredno stanovništvo. Sociologija sela, Zagreb, 1969/VII, št. 23 do 24, str. 22—40. VUKSANOVIC Radoslav: Kretanje robno-novčanih odnosa. Produktivnost, Beograd, 1969/XI, št. 9, str. 622 do 624. IX. RELIGIJA IN VERSKE ORGANIZACIJE STANIČ Janez: »Molčeča cerkev, ki ne molči«. Kakšen je položaj cerkve na Poljskem in kaj hoče. Delo, Lj., 20. sept. 1969. X. ZGODOVINA — GEOGRAFIJA CVETKOVIC Slavoljub: Petdesetletnica ustanovitve SKOJ. Komunist, Lj., 10. okt. 1969, št. 41. GAULLE Charles de: Vojni spomini. 1940—1946. 3 knj. (Memoires de guerre.) Ljubljana-Beograd, DZS — Prosveta 1968—1969. 12.092-1,2,3. KERMAVNER Dušan: Spomini na mladinsko gibanje. Delo, Lj., 13. sept. 1969. KOLAR Vilko: Spomini na ustanovitev NDR. Delo, Lj., 9. okt. 1969 dalje. PLETERSKI Janko: Komunistična partija Jugoslavije in nacionalno vprašanje v prvi jugoslovanski državi. Naši razgledi, Lj., 19. sept. 1969 in 3. okt. 1969, št. 18 in 19. SAJE Franček: V vrhovih belogardistič-nega narodnega izdajstva. Delo, Lj., 13., 20., 27. sept. in 4., 11. okt. 1969. STANKOVIC Zivomir: Tvorci morale. Pol stoletja od ustanovitve Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Komunist, Lj., 3. okt. 1969, št. 40. XI. POTOPISI — BIOGRAFIJE — PRIROČNIKI — SLOVARJI HO si MINH: 1890—1969. Od mornarja in težaka do vodje vietnamskega ljudstva ter njegove revolucije in osvobodilnega boja. Naši razgledi, Lj., 19. sept. 1969, št. 18. HO ŠI MINH: »Vse svoje življenje sem posvetil revoluciji«. Politična oporoka predsednika DR Vietnama. Naši razgledi, Lj., 19. sept. 1969, št. 18. JAVORŠEK Jože: Spomin na Ho Si Minha. Delo, Lj., 13. sept. 1969. VILFAN Marija: Mahatma Gandi. Ob stoletnici. . . Naši razgledi, Lj., 3. okt. 1969, št. 19. VOŠNJAK Sergej: Major William Moriš Jones. Delo, Lj., 6. sept. 1969. B. KNJIGE IZ TUJINE I. MARKSIZEM —: FREILIGRATHS Brietwechsel mit Marx und Engels. Bearbeitet und eingeleitet von Manfred Häckel. Berlin, Akademie Vlg 1968. 2 Bde. HI/2497— 1, 2. MARX Karl: Bibliografija. Moskva, (Izd-vo politi£eskoj literatury) 1968. Xni -f 746 str. 51 sl. (cir.) n/10.867. MARX Karl: Das Kapital. 1867—1967. Beiträge über »Das Kapital« und marxistische politische Ökonomie. Veröffentlich anlässlich des 100. Jahrestages des Erscheinens des Hauptwerkes von Karl Marx. (Frankfurt a. M., August-Bebel-Gesellschaft) 1967. 88 str. (Marxistische Blätter. Sonderhefte. 2.) II/10.131-9/Sh-2. II. FILOZOFIJA —: AMERICAN Philosophy in the Twentieth Century. A Sourcebook. From Pragmatism to Philosophical Analysis. Edited, with an Introductory Survey, Notes, and Bibliographies, by Paul Kurtz. (3. print.) New York—London, The Macmillan Co.-Collier-Macmil-lan (1967.) 573 Str. 11/10.882. BIROU Alain: Vocabulaire pratique des sciences sociales. Paris, Ed. Economie et Humanisme, les Ed. Ouvrières (1966.) 214 + (I) str. H/10.874. BENNER Dietrich: Theorie und Praxis. Systemtheoretische Betrachtungen zu Hegel und Marx. Wien-München, Oldenburg 1966. 188 Str. (Überlieferung und Aufgabe. 4.) 11/10.870—4. BOCHENSKI Innocent Marie: Formale Logik. (2., erw. Aufl.) Freiburg-München, Karl Alber (1962.) XXIII + 647 str. 4 sl. (Orbis Academicus. Bd. 3, Teil 2.) II/4490-3/2. ENDOVICKIJ V. D.: Kritika filosofii amerikanskogo kritiieskogo realizma. (:Filosofija kul'tury Dzordza Santa-jany:). Moskva. »Vysäaja skola« 1968. 104 str. (cir.) 12.112. HEINTEL Peter: System und Ideologie. Der Austromarxismus im Spiegel der Philosophie Max Adlers. Wien-Mün-chen, Oldenburg 1967. 412 str. (Überlieferung und Aufgabe. 5.) II/10.870-5. HUCH Kurt Jürgen: Philosophiegeschichtlichen Voraussetzungen der Heideg-gerschen Ontotogie. (Frankfurt a. M.), Europäische Verlagsanstalt (1967.) 72 str. (Kritische Studien zur Philosophie.) 12.061. —: KLASSIFIKATION der Wissenschaften als philosophisches Problem. Hrsg. von Rudolf Rochhausen. Berlin, VEB Deutscher Vlg der Wissenschaften 1968. 158 str. 12.107. LUKACS Georg: Probleme der Ästhetik. (Neuwied-Berlin), Luchterhand (1969.) 811 str. (Georg Lukacs Werke. 10.) H/9945-10, MAMARDASVTLI M. K.: Formy i so-derzanie myslenija. Moskva, Vysäaja äkola 1968. 189 + (III) str. 80. (cir.) — 1/2508. PODKORYTOV Gennadij Alekseev: Isto-rizm kak metod nauinogo poznanija. (Leningrad) Izd-vo Leningradskogo un-ta 1967. 188 + (in) str. (cir.) 11/10.885. —: SCIENCES et matérialisme dialectique. (Paris, La Nouvelle Critique.) 1966. 197 Str. 80. (Recherches internationales à la lumière du marxisme. 9/54.) — II/4488-9/54. III. SOCIOLOGIJA —: HANDBUCH der empirischen Sozialforschung. 2. Band. Stuttgart, F. Enke 1969. 1395 str. III/1933-2. —: MACHTSTRUKTUREN des heutigen Kapitalismus. Referate und Beiträge zu der wissenschaftlichen Tagung »Machtstrukturen des heutigen Kapitalismus:, veranstaltet von der Redaktion der Zeitschrift Marxistische Blätter vom 7. bis 9. April 1967 in Frankfurt am Main. (Frankfurt a. M., August-Bebel-Gesellschaft) 1967. 156 str. (Marxistische Blätter. Sonderhefte. 1) II/10.131-9/Sh-l. MERTON Robert King: On Theoretical Sociology. Five Essays, Old and New. Including Part I of Social Theory and Social Structure. New York— London, The Free Press — Collier-Macmillan (1967.) IX + 180 str. 12.062. PARSONS Talcott: Sociological Theory and Modern Society. New York & London, The Free Press & Collier-Macmillan (1967). XII + 564 str. 80. — m/2626. VERBA Sidney: Small Groups and Political Behavior. A study of leadership. Princeton, University Press 1961. XII + 273 str. — H/10.699. —: ZUR Soziologie der Wahl. Hrsg. von Erwin K. Scheuch & Rudolf Wildenmann. Köln & Opladen, Westdeutscher Vlg (1965). 358 + (I) Str. 80. (Kölner Zeitschrift für Soziologie und Sozialpsychologie. Sonderheft. 9.) — II/3109-9. V. ZNANOST — KULTURA — PROSVETA - - ŠOLSTVO SCHNEIDER Peter K.: Die Begründung der Wissenschaften durch Philosophie und Kybernetik. Idee, Umriss und Grundprinzip einer axiomatischen Strukturtheorie. Stuttgart (itd.), W. Kohlhammer (1966.) 120 str. — 1/2503. SOKOLOV Aleksandr NikolaeviS: Vnu-trennaja rei' i myslenije. Moskva, »Prosveäcenie« 1968 . 248 str. 40. (cir.) — III/2602. VI. POLITIČNE VEDE 1. Sploina delà: —: IL PENSIERO politico dalle origini ai nostri giortii a cura di Umberto Cerroni. (Roma), Riuniti (1966.) LXXX + 1324 str. H/10.873. —: Le ROLE des femmes dans la nation. Supplément au Cahiers du communisme. (Paris, Comité Central du Parti communiste français) (1968). 172 + (I) str. 80. (Cahiers du communisme. 44.) — 11/831-44. BAKUNIN Mihail Aleksandrovii: Philosophie der Tat. Auswahl aus seinem Werk. Eingeleitet und hrsg. von Rainer Beer. Köln, Jakob Hegner (1968). 382 Str. 80. — 1/2504. BELL Daniel: Marxian Socialism in the United States. By Daniel Bell. Princeton, University Press 1967. XV + 212 Str. 12.076. 2. Druîbenopolitiîni sistem SFRJ: PALMER A. W.: Yugoslavia. (London), Oxford University Press 1964. 128 str. + 8 sl. (The Modern World. 6.) SHOUP Paul: Communism and the Yugoslav National Question. New York & London, Columbia University Press 1968. (XII) + 308 str. 80. — III/2593. XI. POTOPISI — BIOGRAFIJE — PRIROČNIKI — SLOVARJI —: BIBLIOGRAPHIE marxiste internationale. Dossier trimestriel d'information publié par la revue Recherches internationales et le Centre d'études et de recherches marxistes. (Paris, La Nouvelle Critique) (19..)-. 40. — IV/2005. —: SOCIAL Science Information. — Information sur les sciences sociales. Published six times a year under the auspices of the International Social Science CounciL (Paris, Mouton) (196.)-. 80. — 11/10.801. —: REPERTOIRE bibliographique de la philosophie publié sous les auspices de l'Institut International de Philosophie avec le patronage de l'UNESCO et avec l'appui du Ministère de l'éducation nationale et de la culture. Publication trimestrielle. Louvain, Ed. de l'Institut Supérieur de Philosophie Cankarjeva založba ZALOŽBA Vas želi opozoriti na prospekt ekonomske literature, ki je priložen tej številki. Prosimo, preberite ga, premislite in odločite se. Podprite naše prizadevanje za izhajanje res kakovostnih ekonomskih del. Cena izvoda posameznega dela bo tem nižja, čim več bo naročnikov. V knjigarnah bo na voljo le omejeno število izvodov, ker bomo naklado uravnavali po naročilih. revija za družbeno kritiko in teorijo Beograd, Kralja Milutina 8, tel. 24-481 V letošnjih desetih Številkah so GLEDISTA med drugim objavila: . F. MUHIČ: Kaj je stalinizem? — delo je bilo nagrajeno na II. vsejugoslovanskem nagradnem natečaju revije za razprave na to temo — št. 10 • Vzroki, pomen in doseg sodobnega študentskega gibanja — pri nas prva in doslej največja javna razprava 25 avtorjev — št. 6/7 • M. MARKOVIC: Osnovne značilnosti marksistične filozofije, št. 1 • B. PAV-LOVIC: Tri perspektive — metafizična, fizična in zgodovinska — št. 8/9 • L. KO-LAKOWSKY: Veliki in mali kompleksi humanistov — št. 4 . M. DJURIC: Politika, znanost in filozofija — št. 5 • R. LUKIC: Politika in znanost — št. 8/9 * S. VRACAR: Derivativne tvorbe v funkcioniranju predstavniških teles — št. 4 • J. RODIC: Vzroki za nelikvidnost jugoslovanskih podjetij — št. 1 • M. JOVANOVIC: Problemi likvidnosti jugoslovanskega gospodarstva — št. 10 • M. KOROSIC: Ekonomisti in politiki — št. 8/9 . M. TRKXJA: Prelivanje dohodka in davčni sistem — št. 3 • Z. BALETIC: Sweczy in Bettelheim o socializmu, trgu in češkoslovaški — št. 8/9 • S. BEZDANOV: Zmote o avtomatizaciji — št. 2 • I. ADIZES: Odnosi med organi samoupravljanja in organi vodenja — št. 4 in polemika I. Adizes-J. Zupanov o isti temi — št. 5 • G. PERAZIC: Samoupravna družba in narodna obramba — št. 6/7 — ter številne druge članke, eseje, polemike, poglede, kronike ter prispevke s področja filozofije in vseh družbenih znanosti. Rubrika »Iz domačih reviji vas seznanja z vsem, kar objavlja približno 30 najbolj znanih revij iz vseh republik in objavlja najbolj zanimive odlomke. Naročnina za leto 1970 znaša: Stare letnike lahko dobite za ceno: za dijake in študente 25 N din 1964 6 N din za druge indiv. naroč. 40 N din 1965 10 N din za organizacije 80 N din 1966 15 N din za tujino 160 N din 1967 20 N din 1968 30 N din Na revijo se lahko naročite prek telefona (št. 24-481), z naročilnico (ki je objavljena v št. 10/69), s pismom, dopisnico ali z direktnim vplačilom ustreznega zneska na tekoči račun revije št. 608-8-864-4, z oznako namena vplačila ter z naslovom, na kateri naj se pošilja revija. Spoštovani naročniki, bralci in sodelavci revije! Na zadnji seji me je uredniški odbor zadolžil, da vam, cenjeni naročniki, pa tudi bralcem, ki niso naročniki, in vsem, ki sodelujejo pri delu revije, pojasnim, zakaj revija zadnjega pol leta ne izhaja več tako redno in zakaj so letos izšle kar tri dvojne številke. Praviloma smo namreč vsako leto izdali deset zvezkov, in sicer: 8 enojnih številk (vsaka je imela 11 tiskarskih pol) in 2 dvojni številki (vsaka po 14 tiskovnih pol). Zdaj smo to pravilo prekršili in pred vami je dvojna številka 11112 Z 11 tiskovnimi polarni! Razlogi, da ravnamo tako, so materialno-finančne narave. Sklad za pospeševanje založništva SRS je sicer tudi letos izdatno podprl revijo, saj je ekonomska cena številke precej višja od cene, po kateri jo dobe naročniki. T^^^tiina podpore sklada ni bila tolikšna, da bi, poleg nara^^^Bzadoščala za normalno izhajanje. Poleg tega pa so se ^t^nctos podražile nekatere storitve v zvezi z izdajanjem revije (npr. PTT, grafične storitve itd.). Čeprav je redakcija vse leto varčevala, so nastale ob 9-mesečni bilanci razlike med dohodki in izdatki. Zato smo se odločili še za eno dvojno številko (11/12), da bi te razlike vsaj omilili, če že ne odpravili. Uredništvo je naredilo še druge korake, da bi preprečilo izgubo oziroma nastalo izgubo pokrilo. Tako upamo, da bomo lahko prihodnje leto izhajali redno in normalno. O finančnem položaju revije bomo še podrobneje poročali, ko bo sprejet zaključni račun. Vam pa, spoštovani naročniki, bralci in sodelavci, se zahvaljujemo za vso materialno in moralno pomoč, ki ste nam jo dali letos bodisi z rednim plačevanjem naročnine, s pisanjem v revijo ali kako drugače. Hkrati vam ob tej priložnosti želimo srečno in zadovoljno novo leto 1970. Odgovorni urednik Zdenko Roter