Poštnina plačana t co to vini
Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za v« leta 90 din, za ■/• leta 45 din, mesečno 15 din; za lno-
TRGOVSKI LIST
Sievilka 35.
Uredništvo in upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt
Časopis za trgovino.	industrijo
te ln toži se v Ljubljani.
6t. 11.953. - Tel. St. 25-52.
Izhaia
Liubllana. ietrtek 24. mana 1938
Cena
Me vilki din
VSO
Priznanje je tu, toda...
Proračunska debata v skupščini je končana in videli smo, da se je v debati zadosti in prepričujoče govorilo o gospodarskih vprašanjih, zlasti pa o težkem stanju malih in srednjih trgovcev in obrtnikov. Naš položaj in razmere srednjega stanu so bile med proračunsko razpravo zadostno osvetljene in tako govorniki z levice ko mnogi z desnice so se strinjali v glavnem vprašanju, da je razvoj našega narodnega gospodarstva v zelo težkem stanju, položaj srednjega stanu pa takšen, da mora navdati s skrbjo vse, katerim je napredek te države pri srcu. Govorniki v narodni skupščini — in ne samo oni, ki so bili sami nekoč trgovci ter poznajo naša vprašanja iz lastne skušnje — temveč tudi oni, ki niso nikdar bili praktični gospodarji, so povedali stvari tako, kakršne so, ter z dobrim poznavanjem stvari ter v iskreni želji, da našim trgovcem in obrtnikom, za katere se v zadnjem desetletju ni skoraj nič storilo, pomagajo, in sicer hitro pomagajo. Saj gre tu za sinove našega naroda, ki ne pomenijo mnogo le za gospodarsko aktivnost naše dežele, temveč so velikega pomena tudi za kulturni napredek našega naroda. S priznanjem, ki smo ga dobili v narodni skupščini, moremo biti zadovoljni, kakor moremo tudi biti zadovoljni* da ni niti z ene strani padel kak oei-tok na nas in na naše delo. To poudarjamo in za to smo hvaležni sedanjemu narodnemu predstavništvu, zlasti pa vsem onim govornikom, ki so se za zboljšanje našega pretežkega položaja prav krepko zavzeli.
Toda vendarle...
Več ko zadosti so se že ponavljala opisovanja našega položaja, zadosti smo že imeli zagovornikov naših zahtev tudi izven kroga naših stanovskih pripadnikov, zado-sli smo tudi že dobili obljub na pristojnih in najbolj odločilnih mestih, da se bodo v kratkem zada reševati naša vprašanja, ven-
r pa je bil prezrt po našem
■nenju zelo zelo važen trenutek, ko se nam je mogla vsaj deloma izkazati pomoč v teh za nas najbolj važnih časih. To je bil trenutek, ko so bili predloženi narodni skupščini amandmani. To je najhitrejša in najkrajša pot. po kateri bi se mogel izpolniti del naših upravičenih zahtev. Zakaj se ni šlo po tej poti, ne vemo, pač pa vemo, da bi bilo treba le malo dobre volje in po tej poti bi se moglo kreniti, in to tem prej, ker niti ena naših zahtev ne zahteva
no lenih material,,jj, žrtev iz jav-n.h	niU	»e	bi	imela	za
posledico zmanjšanje javnih dohodkov, temveč bi nasprotno njih izvedba državne dohodke ge povečala.
Na ta trenutek ne bi spominjali, če bi bili prepričani, da se nam je hotelo in moglo pomagati tudi os drug način. Vemo ln la le bila ta pot najkrajša ter se je tudi sama vailjevala kot posledica govorov narodnih poslancev, ki so .»znali vso usodnost našega položaja in ki so v svojih govorih opozarjali na potrebo nujne pomoči. Mislimo da je krivda, če ni do tega prišlo, na sistemu, ki se navadno ime nuje birokratični in ki se je navadil, da stalno odlaga vsako stvar ter niti ne smatra več ekspeditiv nosti in nujnosti kot vrlini. To se
vidi tudi na drugih važnih vprašanjih. Za to boleznijo hira tudi reševanje naših vprašanj, ki zaslužijo vsaj tako hitro reševanje, kar so mnogi poslanci v svojih govorih tudi naglasili. To je potrebno poudariti ne zato, da bi se komu kaj očitalo, temveč zato, da se najdejo napake, da se te potem popravijo.
Dolžnost nam nalaga, da to stalno podčrtujemo in ponavljamo zbog dveh zelo tehtnih razlogov:
1.	ker majhni in srednji trgovci stalno vise nad prepadom, v katerega bodo neizogibno padli, kakor so mnogi že padli, če se jim hitro ne pomaga; 2. pa zato, ker
istočasno tuji kapital neprestano jemlje našim narodnim gospodarjem pozicijo za pozicijo ter že ogroža temelje naše gospodurske samostojnosti. Mi to že polna tri leta stalno naglašamo, mi smo to nedavno razložili tudi g. predsedniku vlade, ter se je on z nami v tem strinjal. Pa še nekaj: Od g. predsednika vlade smo dobili tudi obljubo, da se bodo naša vprašanja začela proučevati in hitro reševati.
Sedaj pa nastaja vprašanje: kako? A nastaja še drugo vprašanje: ali so razen amandmanov še druge možnosti za hitrejše reševanje?
Verujemo, da so še druge možnosti in načini, s katerimi razpolaga kraljevska vlada, da gre nam na roko in da nam napravi razmere bolj znosne. Zato tudi upamo, da se bo sedaj po sprejetju proračuna našel čas in tudi volja, da se nam izkaže nujna pomoč.
To zahteva tudi oni dobri vtis, katerega je napravilo na nas ponašanje g. predsednika vlade ob zadnji konferenci pred mesecem dni!
*
K temu Članku »Trgovačkih Novin« v Beogradu dostavljamo samo to, da se v celoti z njim strinjamo.
Novi	finančni
Iz govora poslanca Ivana Mohoriča
V imenu manjšine je poročal o novem finančnem zakonu poslanec Ivan Mohorič. Iz njegovega govora naj navedemo vsaj nekaj najvažnejših ugotovitev.
Uvodoma svojega govora je nastopil proti pooblastilom, s katerimi se del zakonodajnih pravic skupščine prenese na resorne ministre in na vlado. Nekatera teh pooblastil gredo celo tako daleč, da se tičejo tudi osnovnih in najvažnejših političnih zakonov. Ni pa nobenega stvarnega razloga za tako velika pooblastila, ker ima vlada v skupščini zadostno večino, a tudi opozicija njenega dela ne ovira Opozicija je omogočila s svojim pozitivnim delom, da so bili vsi skupščini predloženi načrti pravočasno sprejeti. A tudi nobenih poit ičnih razlogov ni za ta pooblastila. Po izjavi predsednika vlade je naša zim. politična situacija zelo ugodna, po izjavi notranjega ministra pa je zadovoljiva tudi notranje-politična, po izjavi finančnega ministra pa smo v dobi gospodarskega procvitanja. Zato ni ni kakega stvarnega razloga za zahtevana pooblastila. To tem manj, kor ie sedanja vlada že imela pooblastila za izdajo političnih zakonov, a tega pooblastila ni izkoristila.
Manjšina konstatira, da se s predloženim fin. zakonom odobru-jejo že izvršene nabave in izdatki, ki v tekočem proračunu niso bili predvideni, ki pa znašajo 1174 milijonov dinarjev. Potrebnost teh izdatkov ni stvarno dokazana. S predloženim fin. zakonom se postavlja skupščina pred izvršena dejstva in da uzakoni vse zakonodajno delo vlade in posameznih resorov ter vse uredbe, s katerimi so se rešila tudi velika vprašanja zelo enostavno in na način, ki je bi! za široke sloje nesprejemljiv.
Z novim in zelo obsežnim finančnim zakonom se položaj glede finančnega in računskega dela sedanjega proračuna iz temelja spreminja. Predloženi amandmani samo v finančno-političnem pogledu dovoljujejo za nabave, za sklenitev posojil, za porabo fondov itd. angažiranje drž. kredita v višini 835 milijonov din, dočim se že v prvem načrtu fin, zakona jemlje na znanje 792 milijonov din, v pooblastilih pa je predvidenih 1632 milijonov dinanjev.
Za te velike izdatke ni dobil fin. odbor nikakih obvestil, kako se bo njih odplačilo uredilo in krilo. Opravičujejo se ti izdatki le z okrepitvijo obratnega kapitala glavne drž. blagajne ter finansiranjem javnih deL
Že, v zaključnem računu za leto I 1936737. je bilo na podlagi določil fin. zakona storjenih nič manj ko 1558 milijonov dinarjev izdatkov, za katere ni bilo v računskem delu proračuna kritja.
Med pooblastili, ki jih predvideva novi finančni zakon, je največje pooblastilo za sklenitev notranjega posojila v višini do 4 milijard din. Po dobljenih informacijah bi se to posojilo najelo za 30 let, realiziralo pa bi' se v 6 letih. Prvo vprašanje, ki se nam postavlja, je, zakaj je potrebna takšna naglica, da je bil šele pred dvema dnevoma predložen ta ainandman, ko pa je polnih 6 let časa, da se realizira in ko vlada še nima določenega načrta glede uporabe tega posojila? Za nujnost tega predloga nismo dobili nobenega dokaza. Skupščina bi mogla dati zato pooblastilo samo za oni znesek, ki je potreben za dela v novem proračunskem letu. Mnenja pa smo, da se tako velika vprašanja ne bi smela reševati z amandmani, temveč le s posebnim zakonom, s katerim bi se morali določiti vsi pogoji razpisa, fundira-nje posojila, amortizacijski načrt, zlasti pa program del, za katera se naj bi posojilo porabilo. Namesto lega pa se samo splošno govori, da se bo posojilo porabilo za kolonizacijo, melioracijo, asana-cijo in gradnjo železnic in cest. A tudi ključ, po katerem naj se posojilo razdeli za posamezne namene, ni naveden.
Manjšina zahteva, da se kredit, potreben za narodno obrambo od deli od tega posojila in za kredite za vojno obrambo bo glasovala tudi opozicija. Tudi glede kritja obresti in anuitet vsebuje predloženi amandman samo splošna do
ločila. Zlasti pa manjkajo zadostna pojasnila glede določitve predvidenega posebnega pavšalnega prispevka davkoplačevalcev za plačevanje tega posojila.
Fin. minister pa zahteva tudi pooblastilo, da more prisiliti vse zasebne delniške družbe in denarne ustanove k podpisovanju drž. posojila. Nobenega jamstva nimamo, da se s tem ne bodo izčrpale zadnje rezerve, ki so pri današnjem psihološkem stanju vlagateljev nujno potrebne, da se prepreči novo nezaupanje vlagateljev. S čezmernim absorbiranjem teh depozitov pa bi bilo gospodarstvo brez Zadnjih rezerv, ki jih potrebuje za svojo gospodarsko delavnost.
Končno vsebujejo predloženi amandmani občutno povečanje ve-ikega števila tarif taksnega zakona, da se ceni povečanje taksnih dohodkov na celih 111 milijonov dinanjev. Zlasti ne moremo odobravati zvišanja sodnih taks za 50 odstotkov. Vrhu tega so bile že itak zvišane uvozne carine za 120 milijonov dinarjev.
Z uporabo skrajnih fiskalnih od redb se zvišujejo direktni davki za 220 milijonov din, da znaša celotno zvišanje direktnih in indirektnih davščin 535 milijonov dinarjev, kar lx> vsekakor imelo globok odmev med prebivalstvom
Opozoriti pa še moramo, da se z amandmani ustanavljajo še posebni državni in banovinski cestni fondi, za katere se predvidevajo nove davščine in nova bremena.
Manjšina se je ustavila le na največjih vprašanjih, ki jih vsebuje predloženi finančni zakon, a že zaradi teh ne more glasovati za novi finančni zakon.
Občni zbor Trg. dobrodelnega	društva
V sredo zvečer je bil v sejni dvorani »Trg. domač občni zbor Trg. dobrodelnega društva »Pomoči«. Udeležba je bila majhna, kar je tem bolj presenetilo, ker je lani »Pomoč« lepo napredovala. Pa je že znak časa, da so zdaj vsi občni zbori slabo obiskani. Ce ne bi bilo določbe, da je pol ure ali eno uro po prvem občnem zboru drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočnih članov, bi menda sploh ne bil noben občni zbor sklepčen. To nezanimanje članstva pa nikakor ne izvira le iz premajhne zavednosti, temveč mnogo bolj iz spoznanja ljudi, da se prizadevanja naših
organizacij od oblasti vse premalo podpirajo in zato tudi vse delo organizacij ne rodi teh uspehov, kakor bi bilo želeti.
Občni zbor je otvoril predsednik Kregar ter pozdravil komisarja dr. liana, podpredsednika Združenja trgovcev Goloba ter urednika »Trg. lista«.
Nato je podal svoje predsedni ško poročilo.
Poročilo predsednika Kregarja
Stopamo v enajsto leto našega društvenega delovanja.
Ce pogledamo statistiko iz leta
1936.	se nam pokaže, da smo
zadnjem letu po tolikih težavah in gospodarskih udarcih, ki so omajali tudi naše socialne ustanove, endarle narasli na 523 članov, kar jo pač razveseljivo in znamenje, da se zanimanje za naše društvo ,eča.
Potrudili se bomo, da z intenzivno propagando zvišamo Članstvo na zadovoljivo število, zato Vas naprošam, da nam pri tem delu po svojih močeh pomagate.
V letu 1937. smo imeli 10 smrtnih primerov, med temi so 3 umrli nasilne smrti, eden pa zaradi avtomobilske nesreče.
Do danes smo imeli 135 smrtnih primerov. Od teh jih je največ umrlo na srčnih boleznih (30), na pljučnih boleznih (24), 7 za rakom, 14 nasilne smrti, 8 pa na operacijah itd.
Na posmrtninah smo izplačali vsega 963.950 din tako, da bomo z letošnjim letom prav gotovo prekoračili milijon. Ce pogledamo, koliko so člani, ki so od začetka do danes zavarovani, plačali na prispevkih, vidimo, da ni prekoračen znesek din 1800, tako da dobijo svojci umrlega še vedno lepo vsoto denarja.
V letu 1937. smo izplačali na posmrtninah din 47.990.
Upravni odbor je imel v preteklem letu pet rednih sej, na katerih je razpravljal o vsem, kar je smatral za potrebno za uspešen razvoj našega društva, pregledal natančno prijavljene smrtne primere ter odobroval izplačilo posmrtnin.
Nekatere člane, ki se kljub neprestanim urgencam ter številnim prošnjam niso odzvali plačilu prispevkov, je uprava po stvarnih ugotovitvah izključila iz društva.
Upamo, da nam bo leto 1938. pokazalo še vidnejše uspehe, to pa radi tega, ker smo zainteresirali vsa združenja v ljubljanski oblasti za naše društveno delovanje ter določili posebne honorarje za one, ki nam bodo pridobili nove člane.
Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je podal blagajnik Ivan Železnikar. Računski zaključek izkazuje 200.874 din dohodkov. Prefno-ženje društva se je zvišalo na 127.247 din. Posmrtnin je izplačalo društvo 47.990 din.
Blagajnik Železnikar je podal tudi proračun za 1. 1938., ki izkazuje 21.450 din izdatkov. Izdatki so tako zelo reducirani, da jih bolj nikakor ni mogoče znižati. Predlaga, da se določi letna članarina na 45 din, čemur občni zbor soglasno pritrdi.
Prav tako je soglasno sprejel občni zbor poročilo in predlog nadzornega odbora, da se podeli upravi absolutorij.
Pri .slučajnostih se je razvila daljša debata, kako bi moglo biti delovanje »Pomoči« še uspešnejše ter se je pooblastila uprava, da stopi v stik tudi z ljubljanskim združenjem trgovcev ter da izdela konkretne predloge.
Nato je predsednik Kregar zaključil občni zbor.
Rok za prošnje za zaščito kmetijskim zadrugam podaljšan
»Službeni list« je objavil spremembo uredbe o spremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne 23. novembra 1934. Z novo uredbo se kmetijskim zadrugam in njih zvezam podaljšuje rok, do katerega morejo zaprositi za zaščito, do 23. avgusta 1938.
Zborovanje trgovcev Maribor-okolica
Združenje trgovcev Maribor-okolica je imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo popoldne v dvorani hotela Orel. Zborovanje je bilo odlično obiskano ter so okoliški trgovci tudi letos pokazali — kakor vedno — svojo veliko stanovsko zavednost, ko so veliko dvorano docela napolnili. Občnemu zboru so prisostvovali predsednik Zveze trgovskih združenj
Stane Vidmar ter oba okrajna podnačelnika dr. Modrijan in dr. Brolih.
Zborovanje je otvoril dolgoletni
in zaslužni predsednik okoliškega združenja Janko Kostanjšek od Sv. Martina pri Vurbergu. Uvodoma se je spominjal šestih umrlih članov združenja, katerih spomin so zborovalci počastili s trikratnim klicem »slava«.
Poročilo	pred	sed
Nato je prešel na svoje predsedniško poročilo. Očrtal je najprej v širših obrisih splošen gospodarski položaj trgovstva v državi, posebej še v Sloveniji, ki nikakor ni tako rožnat, kakor bi ga radi nekateri predstavili, potem je opisoval obširneje in v podrobnosti skrbi in težave trgovstva iz mariborske okolice. Položaj okoliške trgovine se zelo razlikuje od položaja mestnih trgovcev. Dočim se lahko reče, da vlada v mestu še neke vrste konjunktura, ki je pač posledica industrializacije Maribora, pa je okolica bila v lanskem letu še mnogo na slabšem kakor prejšnja leta. Okoliški trgovci so popolnoma odvisni od kmečkega življa. Ta pa je bil lansko leto močno prizadet zaradi slabe letine. Vina ni skoraj bilo nič, poljskih pridelkov prav malo, pa še te je na mnogih krajih uničila toča. Kmetje so sicer pridelali precej sadja, pa ga niso mogli spraviti v denar. Živinoreja ne prinaša mariborski okolici omembe vrednega dohodka in tako se mora boriti kmečki stan s težavami, ki jih neposredno občuti tudi trgovec. One sloje pa, ki imajo stalne dohodke in to so predvsem državni uslužbenci in uradniki, pa je prevzela okoliškemu trgovstvu mariborska nabav-Ijalna zadruga državnih uslužbencev, ki pošilja v okolico dan za dnem svoje tovorne avtomobile ter zalaga z blagom vsakega učitelja, orožnika in druge državne nastav-ljence v sleherni vasi.
Zaradi slabe letine kmetje tudi ne odplačujejo svojih dolgov. Veliko je trgovcev, ki imajo tisoče in tisoče dinarjev zunaj, pa jih ne morejo izterjati. Tudi denarni zavodi in posojilnice v okolici se nahajajo še vedno v krizi ter niso likvidne. Potem pa pride še davčni vijak, ki neusmiljeno stisk*1 trgovca zlasti s proslulim davkom na poslovni promet. Pa tudi kroš-njarstvo je prava rak-rana okoliškega trgovstva. Dočim v mestu še nekako uspeva borba proti krošnjarjem, je v okolici popolnoma odrekla. Krošnjarji z manufakturo pridejo v sleherno hišo ter prodajo s svojo zgovornostjo manjvredno blago za višjo ceno, kakor pa je dobro blago pri trgovcu.
Za predsednikom je poročal tajnik Blagovič. Podal je najprej statistično poročilo. Združenje šteje 339 članov, ki se udejstvujejo v 29 različnih strokah. Pomočnikov imajo 68, pomočnic 56, učencev 34, učenk 23. Lani je bilo na novo prijavljenih 30, odjavljenih pa 32 članov. Tajnik Blagovič je podal tudi blagajniško poročilo. Lansko leto je imelo združenje 152.234'50 din dohodkov in 126.277‘53 din iz datkov. Proračun za novo poslovno leto predvideva din 103.700 dohodkov in istotoliko izdatkov. — Poročilo o trgovsko nadaljevalni šoli, ki jo združenje vzdržuje, je ipodal nadučitelj Cvetko.
Predsednik Zveze trgovskih združenj
Stane Vidmar
je poročal o delu Zveze, o delovanju centralnega predstavništva, o trgovskem kongresu, ki bo letos meseca junija v Ljubljani. Pozival je trgovstvo k edinosti in slogi ter je poudarjal važnost čim strum neje izvedene organizacije. Ob za-
ključku pa je izpregovoril nekaj pomembnih besed z ozirom na dogodke v Avstriji ter je opozarjal na njihovo narodno dolžnost, ki jih čaka na severni meji naše domovine.
Sledilo je obravnavanje predloga, da bi Združenje izstopilo iz Zveze trgovskih združenj.
Povod za ta predlog je nastal v različnem stališču mariborskega mestnega in okoliškega združenja glede odpiranja in zapiranja trgovin. Preden pa se je o predlogu
glasovalo, je povzel še besedo predsednik Zveze trgovskih združenj Stanc Vidmar ter v temperamentnem, vsebinsko tehtno podprtem ter prepričujočem govoru opozoril na kvarne posledice sprejema takšnega predloga. Zlasti je podčrtal, da nikdar ne bo Užival trgovski stan ugleda v javnosti, če ne bodo trgovci strnjeno podpirali svoje osrednje organizacije. Nikakor ne gre, da združenja na svojo roko in brez vednosti Zveze stav-ljajo predloge na oblasti, zlasti pa ne v zadevah, v katerih Zveza že aktivno zastopa trgovstvo. Trezne in preudarne besede predsednika Staneta Vidmarja so napravile na vse zborovalce ogromen vtis ter je bil pod vplivom tega govora stari predlog umaknjen, sprejet pr novi predlog, da se pooblasti uprava, da sklepa o tem predlogu. Po razpoloženju, ki je nastalo po Vidmarjevem govoru je jasno, da bo agilno in delovno mariborsko okoliško združi je ostalo v Zvezi in s svojim iniciativnim delom po-
skrbelo, da bo Zveza dosegla čim več uspehov. Stanovska zavest je zmagala in tega smo odkritosrčno veseli.
Združenje okoliških trgovcev pa ostane v Zvezi samo pod tem pogojem, če Združenje trgovcev za mesto Maribor umakne svoj predlog, ki ga je vložilo pri banski upravi glede izenačenja odpiranja trgovin v mestu in okolici.
Sklenilo se je nadalje, da se članski prispevki znižajo. Živahna debata še je vršila zaradi kazni, s katerimi je odbor kaznoval nekatere trgovce, ki se niso držali sklepa občnega zbora ter so za novo leto delili koledarje. Devet trgovcev je bilo zaradi prekršitve tega sklepa kaznovanih z globami po 1000 din. Po daljši razpravi pa so zborovalci sklenili, da se jim kazen zaenkrat spregleda. Sprejet pa je bil soglasno zopet predlog, da se bo v bodoče brez ozira globa 1000 din izterjala, kdor bo za novo leto delil koledarje.
V zaključnih besedah je nato predsednik pozival članstvo, da se naroča v čimvečjem številu na stanovsko glasilo »Trgovski list«, obenem pa je člane pozval tudi k čimvečji udeležbi na letošnjem trgovskem kongresu v Ljubljani.
Občni	zbor
za ptujsko okolico
Dne 9. marca ge bil v spodnji dvorani Narodnega doma v Ptuju občni zbor Združenja trgovcev za ptujsko okolico.
Skupščino je otvoril predsednik Traun, pozdravil vse navzočne, zlasti pa zborničnega svetnika Milka Senčarja, predsednika mariborskega okoliškega združenja g. Kostanjška ter tajnika Zveze trgovskih združenj dr. Gornika.
Nato je podal predsednik Traun svoije predsedniško poročilo.
V živem spominu članov so gotovo še prejšnji občni zbori, na katerih smo morali dosledno ugotavljati nazadovanje našega gospodarstva, zlasti pa trgovine. Žal ne morem niti letos reči, da bi se stanje trgovine zboljšalo. V nekaterih delili naše države je v resnici že pred dvema letoma nastalo zboljšanje, ne pa tudi pri nas. Res je sicer, da »o se cene za živino zboljšale ter tudi nekaterim deželnim pridelkom. Kljub temu pa v trgovini ni opaziti zboljšanja. Vendar pa smo zadovoljni, da se je vsaj ustavilo nazadovanje in da zato moremo upati na zboljšanje.
Zlasti priznavamo, da se pridob-nina ni zvišala. To je zasluga našega davčnega odbora, ki je v resnici objektivno odmerjal davčno osnovo. Smatram za svojo dolžnost, da se zahvalim članom davčnega odbora gg. Senčarju, Lenartu in Brenčiču za njih požitvovalno delo v davčnem odboru.
Krošnjarska nadloga je stara in o njej smo že govorili toliko, da ni treba še posebej naglašati njeno škodljivost. Poudarim le to, da je trgovinski minister izdal nova na vodila o omejitvi krošnjarstva in da upamo, da bodo ta navodila vsaj nekaj pomagala.
Ob koncu svojega poročila ije predsednik Traun opozarjal na letošnji vsedržavni kongres trgovstva v Ljubljani, ki se ga naj ude leži vsak, komur je to le mogoče.
Z zahvalo Zbornici za TOI, Zvezi trg. združenj ter sreskemu načel stvu je zaključil predsednik Traun svoje poročilo.
Sledilo je poročilo tajnika Ur-
Vseh članov ije štelo združenje koncem leta 1937. 211, za 3 manj ko pred enim letom. Pomočnikov je bilo 21, pomočnic 12, skupno 33, za 2 manj ko 1. 1936. Vajencev in vajenk je bilo 26 ter se je njih število zmanjšalo za 6.
Posebna deputacija združenja je obiskala šefa davčne uprave ter mu razložila težko gospodarsko stanje trgovcev. Posebna deputa-
citja je obiskala tudi sreskega načelnika ter mu’ poročala o veliki škodi, ki jo povzroča legalni trgovini krošnjarstvo. Sreski načelnik je pokazal polno umevanje za zahteve trgovstva ter obljubil svojo pomoč. V resnici so kmalu nato tudi dobile vse orožniške postaje podrobna navodila za zatiranje krošnjarstva. Žalibog so bila ta navodila kmalu pozabljena.
Združenje je priredilo II. trgovski nadaljevalni tečaj, ki je trsjal od 1. aprila do 90. septembra in ki ga je obiskovalo 17 učencev. Poučevali so 3 učitelji in en profesor. Stroške v višini 4707 din so krili vajenci (3000 din), Zbornica (900), ostanek pa združenje, ki je plačalo tudi stroške ekskurzije v višini 450 din.
Koncem svojega poročila je tajnik apeliral na člane, da bi na okrožnice uprave hitro in točno odgovarjali, ker je samo tako mogoče dobro delo uprave.
Računski zaključek za 1. 1937-, ki ga ije podal član nadzornega odbora Križ, izkazuje 21.397 din dohodkov in 20.841 din izdatkov ter je premoženje združenja naraslo na 57.863 din, brez inventarja ter zaostale članarine.
Proračun za 1. 1938. predvideva
20.000	din izdatkov ter prav toliko dohodkov. Članarina se bo pobirala v isti višini ko lani, t. j- 10% davčne osnove. Najnižja članarina se določi na 35 din. Ob izdaji nakupovalnih legitimacij se pobira pristojbina v višini 50 din.
Računski zaključek in proračun sta bila soglasno sprejeta. Sklenjeno je tudi bilo, da se zopet otvori trgovski nadaljevalni tečaj ter l>o združenje za tečaj prispevalo 3000 dinarjev, šolnina pa ostane še nadalje po 200 din za vajenca.
Predsednik Traun opozarja na važnost »Trgovskega Usta« ter se soglasno sprejme njegov predlog, da morajo vsi trgovci z mešanim blagom biti naročeni na tedensko izdajo »Trgovskega lista«. Oproščeni so te dolžnosti samo trgovci, katerih davčna osnova bi bila nižja od 250 din.
Predsednik Traun se zahvaljuje za zaupanje, ki so mu ga izkazali člani s štirikratno izvolitvijo za predsednika ter izjavlja, da nove izvolitve ne bi mogel več sprejeti Z obžalovanjem je sprejela skupščina to na znanje. Na predlog g. Murkoviča je bil za predsednika izvoljen g. Ivan ltašl, za podpredsednika pa na predlog g. Trauna Stanko Murkovič. Za namestnika sta bila izvoljena gg- Vinko Zorc
in Andrej žuran. Kot delegata za zvezno skupščino predsednik Rašl in Ivan Beranič.
Nato je pozdravil skupščino tajnik Zveze trg. združenj dr. Gornik ter poročal zlasti o seiji Centralnega predstavništva ter o sprejemu deputacije trgovcev pri predsedniku vlade dr. Stojadinoviču. Končno je poročal tudi o pripravah za vsedržavni kongres v Ljubljani ter o anketi v Sarajevu.
V imenu Zbornice je pozdravil skupščino zbornični svetnik Milko
Senčar. Obžaluje, da izgubi letos združenje svojega agilnega in požrtvovalnega predsednika Trauna ter vestnega tajnika Kollerja. Novega predsednika in tajnika pa prosi, da gledata vedno na to, da bo vladalo v združenju soglasje, ker le tako bo moglo trgovstvo napredovati. Opozarja tudi na veliki pomen »Trgovskega lista«, ki edini dosledno in neomajno brani trgovske interese. Naj ne bo trgovca, ki bi ne imel »Trgovskega lista«! Nato je poročal o delu zbornice ter se zlasti dotaknil prizadevanj zbornice, da se pravilno rešita vprašanji dobave soli in krošnjarstva. Poročal je tudi o delu davč nega odbora. Z odobravanjem so sprejeli zborovalci njegova izvajanja.
V imenu sosednega mariborskega okoliškega združenja je pozdravil zbor njegov predsednik Jnnko Kostanjšek, ki tudi obžaluje odstop predsednika Trauna in tajnika. Zahvaljuje se bivšemu predsedniku za njegovo zvesto sodelovanje. Predlaga, da bi tudi združenje v ptujski okolici dajalo nagrade organom za uspešno zatiranje krošnjarstva. Njegov predlog je toplo podpiral g. Murkovič ter je bil tudi soglasno in z odobravanjem sprejet.
V prisrčnih besedah se je poslovil od odstopivšega predsednika Trauna g. Beranič. Nad 10 let je vodil g- Traun požrtvovalno in uspešno združenje. Predlaga, da se imenuje g. Traun za častnega člana ter da se mu izstavi častna diploma.
S soglasnim odobravanjem je bil sprejet tudi predlog g. Murkoviča, da pristopi združenje z enim deležem v konzorcij »Trgovskega lista«.
Za izkazano zaupanje se je še zahvalil novi predsednik Rašl in zagotovil članom, da bo vedno z vnemo branil njih interese.
Nato je g- Traun zaključil lepo uspeli občni zbor.
Politične vesti
Zveza nemških kmetovalcev (Landbund) na Češkoslovaškem, ki ie bila od 1. 1926. zastopana v češkoslovaški vladi, je izstopila iz vladne koalicije. Pridružila se bo kot posebna organizacija Henlei-novi stranki. Demisijo ministra Spine pričakujejo vsak hip. Nemški socialni demokrati pa bodo še nadalje ostali v čsl. vladi.
Tudi krščanski soeialci so izstopili iz češkoslovaške vladne koalicije, da so sedaj vse nemške stranke na Češkoslovaškem združene v intrasigentni Henleinovi stranki sudetskih Nemcev. Nekateri vidijo v tem nenadnem združenju vseh čsl. nemških strank zelo resne znake za prihodnjost.	«
Italijansko-angleška pogajanja ugodno napredujejo ter je bil dosežen sporazum že glede naslednjih točk: Obe vladi sta za sporazum. Anglija je prepričala Italijo, da njeno oboroževanje ni naperjeno proti njej. Italija je pripravljena sodelovati pri zatiranju nemirov v Palestini, če Anglija prizna sed; nje stanje v Etiopiji.
Lord Perth in grof Ciano pa se bosta pogajala še o naslednjih točkah: 1. Stališče Italije glede Španije. 2. Vprašanje Balearov, Kanarskih otokov in maroških utrdb. 3. Določitev meje med Etiopijo, Egiptom, Sudanom in Kenijo.
4.	Pravice angleške trgovine in angl. misionarjev v Etiopiji. Stališče Italije do Arabcev ob Rdečem morju in 6. svobodna plovba Italije po Rdečem morju.
Deklaracijo, ki jo bo prebral na današnji seji parlamenta ministrski predsednik Chamberlain, je angleška vlada odobrila. Kakor se poroča, bo odklonil Chamberlain vsako angleško jamstvo za neodvisnost češkoslovaške in se bo ome-. il samo na angleške obveznosti, ki jih ima kot članica Zveze narodov. Pa še to jamstvo bo zmanjšano s tem, da se Anglija brani takojšnjemu sklicanju Zveze narodov, ki naj bi pripravila ukrepe zaradi morebitnega napada na češkoslovaško.
Francoska vlada je sprejela naslednje sklepe, ki stopijo v veljava v primeru vojne: 1. Vse državne posle vodi vlada. 2. Pod upravo vojnega ministra se ustanovi popolnoma enotno vodstvo vseh vojnih sil. 3. Izvede se obramba civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi. 4. V preprečenje dobičkarstva se uvede plačilni sistem rekvizicij. 5. Vse gospodarske sile se brezizjemno mobilizirajo za vodstvo vojne. 6. Država si sme prilastiti za vojne svrhe tovarne in lahko militarizira delavstvo v obratih. 7. Vse znanstvene organizacije morajo biti vladi na razpolago za raziskovanja. 8. Poslanci, ki so rezervni oficirji, se morajo takoj odzvati mobilizacijskemu pozivu. Dejansko se s tem v Franciji uvede v vojnem času totalitarni režim.
Rimska »Tribuna« poroča, da se pripravlja akcija, da bi se tudi kneževina Lichtenstein priključila k Nemčiji. Priključitev bi se izvedla zlasti iz finančnih razlogov, ker ima kneževina zelo znatne devizne rezerve. Pa tudi dobro prijateljstvo lichtensteinske kneževske rodbine s cesarico Žito je vzrok, da hočejo narodni socialisti priključiti kneževino Lichtenstein k Nemčiji. Poudariti pa je treba, da se ta časopisna vest uradno še ne potrjuje.
Nemška vlada je sporočila Zvezi narodov, da je postala Avstrija del Nemčije in je zato tudi prenehala biti članica Zveze narodov. Tajništvo Zveze narodov je nemško obvestilo takoj poslalo vsem članicam ZN.
Francova ofenziva proti Kataloniji se nadaljuje ter je bila republikanska fronta znova prebita. Nekateri listi že pišejo, da je Francovim četam pot v Katalonijo odprta. Ta vest pa je najbrže nekoliko prezgodnja.
Francove čete so začele ofenzivo tudi pri Huesci ter prisilile republikanske čete, da so se umaknile v Almadovero.
Italijanski listi poročajo, da je
zasluga italijanskih prostovoljcev, da je bila prebita republikanska fronta pri Alcanizu.
Poljska hoče sedaj po likvidaciji spora * Litvo ustanoviti blok nevtralnih držav od Baltiškega morja do Donave. Bloku naj bi pripadale Estonska, Litva, Finska, Poljska in Romunija. Poljska je nadalje izjavila da nikakor ne bo dovolila prehoda ruskih čet skozi svoje ozemlje v primeru nemško-ruske vojne.
Finska vlada je predložila parlamentu zakonski predlog, s katerim zahteva kredit 2710 milijonov fin. mark za oboroževanje. Kredit se bo porabil v 1. 1938. do 1944.
Norveški parlament je pooblastil vlado, da razpiše oborožitveno posojilo v višini 2,6 milijona funtov.
Zahteve	naših	riicev
Občni zbor Zveze industrijcev
V torek ob 11. dopoldne je bil v posvetovalnici Zbornice za TOI občni zbor Zveze industrijcev, ki Ra je otvoril in krasno vodil predsednik g. Avgust Praprotnik.
Ugotovil je sklepčnost skupščine ter pozdravil zborovalce, imenoma pa: zastopnika banske uprave načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo dr. Rateja, zastopnika finančnega direktorja nadsvet-nika Mozetiča, zastopnika mestne občine inag. viš. svetnika dr. Brileja, zastopnika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu doktorja Fr. Windisclierja, zastopnika Zbornice za TOI zbor. svetnika
Krejčija in tajnika dr. Plessa ter novinarje.
Predlaga, naj se pošlje vdanostna brzojavka- Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr. Stojadino-viču, trg. ministru dr. Vrbaniču ter obema slovenskima ministroma dr. Ant. Korošcu in dr. Kreku. Skupščina z odobravanjem pritrdi temu predlogu.
Nato se predsednik Praprotnik spominja umrlih članov: ind. Bru-norja, Zalokarja, inž. Novaka, Binderja, Albina Prepeluha ter ind. Petra Koslerja ter je občni zbor primerno počastil njih spomin.
Predsednik	Avgus
je nato podal naslednje predsedniško poročilo:
Priznati se mora, da so se gospodarske razmere v preteklem letu na splošno zboljšale. Zal pa naša industrija živahnejše konjunkture, ki je nastopila v prvem polletju preteklega leta, ni mogla zadostno izrabiti, in to predvsem zbog tega ne, ker svojih prodajnih cen ni mogla prilagoditi svojim proizvodnim stroškom, ki so deloma zaradi porasta cen surovin, deloma zaradi povišanja raznih javnih dajatev, mezd in socialnih bremen v stalnem porastu. Posebej naj še poudarim, da ima glavni delež na svetovni konjunkturi brez dvoma mrzlično oboroževanje, ki se izvaja vsa zadnja leta. Naša industrija je pa mogla oboroževalno konjunkturo izrabiti le neznatni meri ter je imela tudi od te konjunkture le skromno posredno korist, v kolikor je zbog oboroževanja nastalo živahnejše povpraševanje za razni gradbeni material in za razne surovine.
V drugi polovici preteklega leta JO pa konjunktura vidno popustila. ^ nekaterih strokah je kupčijsko poslovanje skozi več mesecev sko-1 ‘M popolnoma zastalo. Ako pre-motrinio položaj v vsem preteklem letu, pridemo do zaključka, da o kaki novi dobi gospodarskega raz-cvita, vsaj kar se tiče naše industrije, zaenkrat ne more biti govora, četudi moramo objektivno priznati, da se je obseg poslovanja v splošnem dvignil ter da konsolidacija naših gospodarskih razmer ' idno napreduje. Želeti pa bi bilo, da bi se pri nas delalo na povzdigi gospodarstva po naprej določenem ‘motrenem načrtu. Zlasti bi nam .‘‘l Potreben gospodarski načrt za li!Popolnitev naše industrije.
Naša ožja domovina Slovenija je .v agrarnem pogledu pasivna ter Jo znaten del našega prebivalstva navezan na zaslužek v obrtu in v industriji. Industrija spada v “«e kraje, kjer so podani pogoji njen razvoj. In taki pogoji so Pmluni baš v slovenskem delu
naše zedinjene domovine! Saj imamo pri nas vse naravne pogoje, predvsem dovolj premoga in elektrike, pa tudi dovolj spretnih delavoljnih in delaželjnih rok.
Smatram tudi za potrebno, da bi se spričo agrarne pasivnosti naših krajev posvečala vedno večja pažnja razvoju tujske indu strije. Naši lepi kraji so za tujca zelo privlačni. Toda tujcu je treba nuditi ono udobnost, katero mu nudijo letovišča v drugih državah. Naša dežela je prerevna, da bi mogla tujsko industrijo izgraditi iz lastne moči in iz lastnih sredstev. Ker gre tu za važne državne interese, smemo upravičeno zahtevati, da priskoči na pomoč država s sredstvi državnega proračuna.
Če pa hočemo naš tujski promet ohraniti vsaj na današnji višini in ga še dvigniti, kar naj bo naš cilj, moramo rešiti predvsem naše cestno vprašanje. Naše cestno omrežje je v tako dezolatnem stanju, da ureditve tega vprašanja ne bo mogoče več dalje odlagati. Izgraditev in modernizacija naših glavnih cestnih zvez, zlasti ceste Maribor — Ljubljana — Sušak in Podkoreusko sedlo — Ljubljana — Zagreb, bi v tolikšni meri pripomogla k dvigu tujskega prometa, da bi se investicijski stroški bogato obrestovali.
»Skratka, ker je Slovenija agrarno pasivna, ne more preživljati vsega svojega prebivalstva. Zato morajo naši ljudje delati v industriji ter iskati tudi zaslužka pri tujskem prometu. Zato naj se nam ne delajo težave glede izgraditve obstoječih podjetij ter glede ustanovitve novih industrij.
Porabim to priliko, da s tega mesta apeliram na vse pristojne faktorje, da nas pri našem prizadevanju glede povzdige naše industrije podpirajo ter da nam pomagajo še bolj razviti tudi za nas neobhodno potrebno tujsko industrijo. (Živahno odobravanje.) Sledilo je
poslovno	poro
tainika dr. Colie
Iz poročila posnemamo:
V začetku preteklega leta so se v ™sflci Pokazali mnogi znaki
jsassrattS!
U"Tirali
sebno je začutila ta zastoj ieaiia stroka, ki v svoji kratki konjunkturi ni mogla zaceliti ran, ki jih fe dobila zaradi ogromnih tečajnih izgub pri likvidaciji zamrznjenih klirinških terjatev. Zastale pa so l Za<hlie>n času tudi naše lesne neL 6 Z ^eniuij° in Anglijo. Tudi «‘?re druge stroke so trpele Podobnih pojavov in le j ,	. bila podjetja, ki so mogla
subnoj*** VS° svoi° st01'iln(> SP°"
Za uspešno poslovanje industri-•|e so potrebne tudi
Urejene kreditne razmere.
0 vedno pa je polovica denarnih “vodov pod zaščito in industrija
je navezana na kredite pooblaščenih zavodov in Narodne banke. Potrebno je, da bi smeli eskontni odbori pri podružnicah NB odkupiti vse za eskoot sposobne menice ter da bi NB zopet uvedla eskont ali lombard italijanskih klirinških nakazil r<> zmerni obrestni meri. Ugoden je učinek stalnosti naše nacionalne valuto.
Želeti je, da se kliringi odpravil« in da se izvozno blago plačuje S 8^b°dnimi devizami. Kliringi so bili potrebno zlo, danes pa so se1J/‘e Preživeli. Visoki aktivni saldi v nekaterih kliringih povzročajo vznemirjenost med gospodarskimi ljudmi. Kr. vlada je tudi že začela v novih trgovinskih pogodbah odpravljati kliringe.
Stara naša zahteva je, naj dobi izvoznik pri izvozu polno protivrednost valute, ki jo je plačal kupec. V novi pogodbi z Italijo je do
neke mere z dopolnilnimi plačili
tej zahtevi naših izvoznikov že ustreženo.
Glede ncklirinških dežel je NB znižala odstotek deviz, ki jih mora njej odstopiti izvoznik, od 33’33% na 25%. S to delno rešitvijo tega vprašanja pa se ne moremo zadovoljiti. Cas je, da se začne tudi pri nas izvoz praktično pospeševati, ne pa da se z nižjim obračunskim tečajem še posebej obremeni.
Še vedno se naši člani mnogo pritožujejo nad deviznimi predpisi, ki so nepregledni in nejasni. Znano je tudi, da se uveljavljajo glede deviznih predpisov tudi nasprotujoča si tolmačenja. Zlasti pa je napačno, če se stranke kaznujejo celo takrat, kadar postopajo v dobri veri ter v smislu trgovskih običajev in ko nikakor ne škodujejo naši nacionalni valuti.
Zunanja trgovina
Zaradi dolge krize je mnogo držav zaplavalo v ekstremni gospodarski nacionalizem. To je morala upoštevati tudi naša država ter je zato nekoliko opustila svoje načelo svobodne trgovine.
Delo vlade za zboljšanje naših trgovinskih odnošajev je bilo živahno ter je sklenila celo vrsto novih trgovinskih pogodb in plačilnih sporazumov. Dala se nam je tudi prilika, da pri tem delu sodelujemo ter navedemo želje in predloge prizadetih industrij. Zlasti je skušal načelnik industrijskega oddelka g. Lazarevič ustreči našim prizadevanjem. Bile pa so neizogibne tudi nekatere žrtve in smo morali pristati včasih tudi na znižanje zaščitne carine. Prizadevanje naše trgovinske politike mora biti, da s trg. |>ogodbami pridobimo nove trge in da s tem povečamo razmah izvozne trgovine, a da se v primeru izgube enega trga moremo hitro preorientirati na zahteve drugega trga. Poslovno poročilo omenja nato mešane odbore, ki so določeni v trg. pogodbah z Italijo in Nemčijo ter nem-ško-jugoslovanski lesni odbor, v katerem so med petimi člani naše sekcije trije zastopniki našega lesnega odbora.
V naši zunanji trgovini zavzema prvo mesto Nemčija. Upati smemo, da priključitev Avstrije ne bo imela škodljivih posledic za našo zunanjo trgovino. Trgovina z Italijo se ne more bolj razviti, ker se more razvijati le na podlagi uravnovešene trg. bilance. Važna naloga naše trg. politike je, da bomo mogli izvažati v države, v katere Avstrija ne bo več izvažala svojega lesa.
V splošnem pa so znaki za bodoči razvoj naše zunanje trgovine ugodni. Nujno potrebno pa je, da se čimprej sklene trgovinska pogodba z Argentino.
Davčna obremenitev
je lani znatno narasla. Finančni zakon za leto 1937./38. je prinesel nove davščine ter poostril staro. Protesti naše lanske skupščine ter Centrale ind. korfioracij so bili zaman. Edini uspeh, ki smo ga dosegli, je bil ta, da se je odpravil luksuzni davek na čevlje, zato pa se je povišal skupni davek na usnje, še vedno pa je odprto vprašanje skupnega davka v primeru interesne skupnosti, čeprav njegove določbe nasprotujejo osnovnim načelom prometnega davka ter so tudi praktično neizvedljive. Nerešeno je tudi ostalo vprašanje banovinskih trošarin na čevlje.
Prizadevali smo so tudi za spremembo pravilnika o plačevanju pavšalne takse na prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili. Poročilo našteva vse težkoče, ki nastajajo iz sedanjih določb. Po novem fin. zakonu bodo vozarin-ske takse zvišane, revizija pravilnika pa ostane še nadalje odprta.
Naši predlogi k uredbi o izrednih cestnih prispevkih so se upoštevali le v neznatni meri. Zlasti
Do&io- Mjoip
se. utulm
'PoieAtvt phi pkodoji no. oUoštut, je pothelmo (butati, na Haloni samo dotsa mila.. MiJaJcok poni \entaAilno voditi mila., to Icatekimi ni popho-šeuaoja..
'pMoiden tK^ovec tokej v lastnem Lntekesa pkipohoia svojim, odjemalcem samo dolx» Jtnano
StcfccAtauo teJipmtmovjCr mi&tt uhomJul
se ni upoštevala naša zahteva, da se tudi industrijskim podjetjem prizna pravica do določene normalne uporabe cest brez plačila izrednega prispevka.
Vprašanje zakonske ureditve samoupravnih financ
je še vedno na mrtvi točki. Finančno ministrstvo uvideva škodljivost samoupravnih trošarin na pogonska sredstva ter surovine, navodila pa, ki jih je v ta namen izdalo, so bila brez učinka. Zlasti zato, ker je državni svet odločil, da smejo občine nalagati trošarino tudi na surovine in pomožna sredstva proizvodnje. Še nadalje bomo zahtevali, da se samoupravne finance urede z zakonom.
Nova davčna bremena
Finančni minister je ob začetku proračunske razprave izjavil, da ne bo novili davčnih bremen in zaradi ugodnega stanja drž. financ se je moralo to tudi pričakovati. Računali smo celo na nekatere ublažitve. To naše pričakovanje pa se ni izpolnilo, temveč smo dobili celo nove davščine, tako davčni dodatek za obrestno in amortizacijsko službo za nameravano notranje posojilo ter posebno cerkveno doklado. Novi finančni zakon pa predvideva tudi poostritve taksnih določb, zlasti zvišanje sodnih taks. Poleg tega je dobil ministrski svet pooblastilo, da sme izdati uredbo o tvorbi poslovnih rezerv in rezervnih fondov pri denarnih zavodih in zavarovalnicah ter njih vlaganju v drž. vrednostne papirje. Industrija v Sloveniji je z malimi izjemami zadolžena ali pa potrebuje svoje rezerve za investicije ali kot obratni kapital, kar se mora pri izdaji nove uredbe upoštevati.
Nova obremenitev je tudi odprava carine prostega uvoza strojev, za katere bo treba plačati odslej poleg 2 zlatih diuarjev uvozne carine za 100 kg še 8%ni prometni davek. To je posebno zadelo industrije, ki imajo še dovoljenje za razširjenje ali ustanovitev novega podjetja. Znan nam je konkreten primer, ko je samo eno podjetje zaradi tega prizadeto za en milijon dinarjev. Ta naknadna obremenitev gotovo ni pravična.
Pravilni ureditvi davčnih vprašanj je posvečala Zveza industrijcev vso pozornost. Sklenila je tudi, da ustanovi posebno davčno posvetovalnico Zveze ter je v ta namen nastavila priznanega davčnega strokovnjaka, ki bo dajal članom zveze brezplačno vsa potrebna pojasnila.
Zelo neugodno je vplivala na gospodarstvo tudi
majhna ekspeditivnost državnega sveta.
Po uradni statistiki je bilo leta
1936. 3462 nerešenih aktov, leta
1937. pa je prišlo še 8225 novih nerešenih aktov. Leta 1937. je državni svet rešil samo 7653 aktov, 4034 pa je ostalo nerešenih. Poleg tega pa se zadeve ne rešujejo po vrstnem redu, da morajo nekateri čakati tudi leta dolgo. Takšno stanje je popolnoma nevzdržno.
Načrt nove železniške tarife,
lci ga je izdelala generalna direkcija državnih železnic, je predvideval 10 do 25% zvišanje prevoznih postavk na razdaljah od 50 do 600 km, znižanje pa na razdaljah pod 50 km in nad 600 km. Namesto dosedanjih 101 razreda bi se uvedlo samo 21 razredov. Skupno naj bi dala nova tarifa železniški upravi približno 300 milijonov diu več dohodkov. Na podlagi gradiva, ki ga je zbrala zveza pri svojih članih, je stavila celo vrsto predlogov, od katerih so bili tudi nekateri sprejeti. Tako nižja tarifa za 15tonske vagone tudi takrat, ko uporaba teh vagonov ni možna. Upamo, da nova tarifa ne bo bistveno zvišala železniške tovoril ine.
Glede socialne politike
je zlasti omeniti, da so se začele izvajati določbe o minimalnih mezdah. V splošnem se je vprašanje minimalnih mezd -adovoljivo rešilo; nekatere naše industrije pa so občutno prizadete, ker so v savski banovini za isto stroko določene znatno nižje mezde. V tem pogledu torej uredba svojega namena ni dosegla.
Resnejših sporov med podjetniki in delavci lani ni bilo. V dveh primerih pa se je uvedlo arbitražno postopanje po uredbi o minimalnih mezdah.
Občutno pa so sc zvišala socialna bremena. Tako z uvedbo zavarovanju za primer starosti, onemoglosti in smrti in poleg tega so bili zvišani tudi prispevki za javno borzo dela. Zlasti pa je zvišala bremena sprememba pravil o bratovskih skladnicali. Naša akcija proti tem poviškom so ni posrečila. Kljub obljubi ob uvedbi novega starostnega zavarovanja delavstva, da se bodo druge socialne davščine znižale, je Suzor občutno zvišal nevarnostne razrede za nezgodno zavarovanje. Zahtevali smo tudi, da se obrati, v katerih je bilo že dolgo sorazmerno le neznatno število nezgod, uvrste v nižje nevarnostno razrede. Poročilo navaja nato vse konference in ankete glede znižanja delovne dobe. Upati je, da tu ne bo nobenih sprememb, ker od tega ni pričakovati znižanja brezposelnosti.
Problem brezposelnosti se bo mnogo bolje rešil z ureditvijo cestnega vprašanja, ki postaja vedno bolj pereče. Pozdraviti se mora namera vlade, da se najame za j a im a dola in državno obrambo večje posojilo. Zahtevati pa moramo že sedaj, da se bodo sredstva tega fonda pravično uporabila tudi za našo banovino.
Poročilo govori nato o potrebi revizije obrtnega zakona, zlasti §§ 219. in 220., ki vsebujeta določbe glede pravice mezde v primeru bolezni in v drugih primerih. Novela, ki jo je izdelalo trg. ministrstvo, ne predvideva glede socialnih določb nobenih sprememb. Po naših informacijah so. te spremembe pridržane za uvodni zakon k trg. zakonu, škodljiva je predvidena določba o odpravi
prisilnosti združenj industrijskih podjetij.
'V gospodarski zakonodaji je zavladalo neko zatišje. Zlasti bi bila potrebna nov rudarski zakon ter zakon o elektrotehničnem gospodarstvu. Seveda pa bi se morale v teh zakonih vse pridobljene pravice spoštovati.
Da more Zveza industrijcev uspešno delovati, je potrebno, da razpolaga vedno z izčrpnim statističnim gradivom. Ponovno prosimo vse člane, da nam redno dostavljajo svoje statistične podatke.
Delokrog Zveze industrijcev je zelo obširen in zato more tudi ]>oslovno |M>ročilo navajati samo glavne akcije. V živi zvezi je bila zveza z Zbornico za T01, s Centralo industrijskih korporacij v Beogradu ter z Zvezo industrijcev savske banovine. Tvorno je sodelovala zveza tudi pri reorganizaciji Centrale ind. korporacij. Njen občni zbor dne 12. in 13. aprila se bo vršil že ponovili pravilih. Zveza je sodelovala tudi pri ustanovitvi Stalne delegacije lesnega gospodarstva kr. Jugoslavije. Delo delegacije je bilo uspešno.
Na koncu svojega, z odobravanjem sprejetega poročila, se je gl. tajnik dr. Golia zahvalil tisku, ki je pokazal vedno polno razumevanje za potrebe industrije v Sloveniji.
Po pozdravu g. Krcjfija, ki je opravičil poslovno zadržanega predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina in po prečitanju pozdravne brzojavke zagrebške zveze industrijcev, je pozdravil skupščino v imenu Centrale industrijskih korporacij
dr. Fran Windischer.
Najprej je omenil spremembo pravil Centrale ind. korporacij, ki je zlasti za takšno industrijo, kakršno imamo v Sloveniji, velikega pomena.
Pravkar podano poslovno poročilo dokazuje, kako intenzivno in vsestransko je bilo delo Zveze industrijcev. Kje bi bili, če je ne bi imeli!
Nato je govoril dr. Windischer
o raznih aktualnih vprašanjih. Nemčija je že tri dni po preobratu v Avstriji prepovedala izvoz lesa in smo s tem izgubili mi svojega najbolj uspešnega in nevarnega konkurenta zlasti na italijanskem trgu. Ta prepoved nam zato ne more škodovati. Mnogo bolj nevarno pa je, ker se poroča, da namerava ltusija zopet začeti izvažati les v velikih količinah in seveda po znižanih cenah. Tu preti našemu lesnemu izvozu velika nevarnost. Italija sama kupuje sedaj manj lesa, da ne narastejo preveč njeni dolgovi.
Nato je govoril dr. Windischer o nameravanem velikem notranjem posojilu. Od vlade se v resnici mnogo zahteva in samo s proračunskimi sredstvi teh nalog ne more zmagovati.
Zato je tudi razumljivo, če hoče država, da se tudi njeni papirji uporabljajo za rezervne fonde podjetij. Svoje rezerve morejo tudi res nalagati v drž. papirje hipotekarni zavodi ter zlasti veliki socialni zavodi in morda tudi zavarovalnice, ne pa tudi industrijska podjetja, ki sama potrebujejo denar za svoje investicije. Industrijska podjetja bi se morala potem zadolžiti in zopet plačevati visoke obresti, kar bi jim silno škodovalo.
Tudi o kreditih industrijskim podjetjem je govoril dr. Windi-scher in zlasti spomnil na konferenco, ki je bila v Ljubljani za časa bivanja guvernerja dr. Radosavljeviča. Sedaj je bilo doseženo vsaj to, da morejo podružnice Narodne Iranke saine dajati kredite v višini do 100.000 din. Tudi izvajanja dr. Windischerja so bila z odobravanjem sprejeta.
*
Nato je bil odobren računski zaključek za leto 1937. in proračun za leto 1938. Soglasno je bil tudi sprejet predlog nadzornega odbora o razrešnici upravi.
Namesto umrlega Albina Prepeluha se je soglasno izvolil kot namestnik člana uprave g. Emil Podkrajšek, direktor Deln. tiskarne.
Soglasno so bile sprejete Še naslednje
more uspešno uveljaviti na trgih, kjer se srečuje z nadmočno tujo konkurenco.
7. Kar se tiče v novem finančnem zakonu predvidene uredbe z zakonsko močjo o tvorbi poslovnih
ezerv in rezervnih fondov pri zavarovalnih podjetjih, pri ustano-ah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih, zadružnih organizacijah, industrijskih in drugih odjetjih delniške oblike ter o delnem vlaganju teh rezerv in rezervnih fondov v državne vrednostne papirje, moramo zahtevati, da se pred izdajo take uredbe zaslišijo gospodarske korporacije. Kar se tiče industrije našega območja, naj se zlasti upošteva to, da so naša industrijska podjetja z redkimi izjemami zadolžena ter svojih rezerv ne bodo mogla vlagati državne vrednostne papirje, ker so deloma vložene v investicijah, deloma pa služijo kot obratni kapital.
8. Pred izdajo važnih gospodarskih zakonov, zlasti rudarskega zakona ter zakona o elektrotehnič-
Ustanovitev ban. odbora
za propagando
stva v Uu
resolucije:
1. Pozivamo kr. vlado, da pri reševanju vseh važnih vprašanj v gospodarskih resorih, ki zadevajo interese industrije, nudi industrijskim korporacijam možnost stvarnega sodelovanja. Skupščina z zadovoljstvom ugotavlja ugodne rezultate takega sodelovanja v vprašanjih, ki se rešujejo v resoru ministrstva za trgovino in industrijo in zlasti v okrilju Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Potrebno je, da se tudi v ostalih gospodarskih resorih ustvari čim tesnejše sodelovanje z gospodarskimi korporacijami.
2. Zlasti moramo zahtevati, da se pri reševanju davčnih vprašanj zasliši mnenje industrijskih korporacij ter tudi upošteva.
Skupščina ugotavlja, da je davčna obremenitev industrije v letu 1937. že dosegla mejo zmogljivosti. Skupščina smatra, da sedanje stanje državnih financ dovoljuje ublažitev sedanjih davčnih določb.
Zlasti so nevzdržne sedanje določbe o plačevanju skupnega davka na poslovni promet v primeru interesne skupnosti in je njih reforma nujno potrebna.
Stopnja skupnega davka na poslovni promet pri uvozu strojev, ki se uvažajo radi zgraditve novih ali izpopolnitve obstoječih industrijskih objektov, je odločno previsoka. Da se pospeši razvoj domače industrije, predlagamo, da se uvoz novih strojev, ki se ne izdelujejo v državi, oprosti plačila skupnega davka na poslovni promet.
Izvede naj se tudi nadaljnje omiljenje predpisov o skupnem davku na poslovni prome'. Zlasti naj se na pravičen način uredi vprašanje davčnega dodatka na konfekcijo.
3. Skupščina ugotavlja, da se važno vprašanje ureditve samo-
upravnih financ še vedno ni pre maknilo z mrtve točke. Ponovno poudarjamo nujno potrebo, da se to pereče vprašanje uredi s posebnim zakonom. Dokler se pa tak zakon ne izda, naj se izrečno prepove nalaganje obč. trošarin na surovine in pomožna sredstva proizvodnje, ki se v obliki gotovih izdelkov iz občine zopet izvozijo
4. Pozivamo kr. vlado, da končno pravilno uredi skupne banovinske trošarine na obutev. Sedanji način pobiranja te trošarine proizvajalce neenakomerno obremenjuje ter slabi njihovo medsebojno konkurenčno sposobnost. Zato predlagamo, da se uvede enotna stopnja te trošarine, plačila trošarine naj se pa oproste samo- on' proizvajalci, ki obutev dejansko izdelujejo na rokodelski način ter le po meri in naročilu. Sedanje stanje, ko je za oprostitev plače vanja banovinske trošarine odločilno zgolj besedilo obrtnega po oblastila, je nevzdržno in krivično
5. V interesu razvoja elektrifi kacije ter pospeševanja domače industrijske delavnosti pozivamo kr. vlado, da ukine državno trii šari no na električno energijo, zla sti za ono strujo, ki se uporablja v pogonske svrhe ter za razsvetljavo tovarniških objektov in prostorov.
6. Pozivamo kr. vlado, da prak lično pospešuje naš izvoz po zgle du drugih držav. Izvoznikom naj se dovoli prosto razpolaganje s celotnim zneskom izvozniske de vize. Narodna banka naj ponovno uvede eskont ali vsaj lombard ita lijanskih klirinških nakaznic, lo tem bolj, ker se glase te nakazn ce na dinarje in je torej za Narod no banko izključen vsak tečaju riziko. V ozira vrednih primerih naj se dovolijo naši izvozni itulu stri j i izvozne premije, zlasti da se
nem gospodarstvu, naj se da industrijskim korporacijam prilika, da navedejo svoje predloge. Zlasti zahtevamo, da se v novih gospodarskih zakonih strogo zavaruje načelo pridobljenih pravic.
9. Spričo občutnega povišanja socialnih bremen v preteklem letu opozarjamo kr. vlado, da naše gospodarstvo ne bi preneslo še nadaljnjega povišanja teh bremen. Zlasti se moramo odločno izjaviti proti nameravanemu zvišanju nevarnostnih razredov v nezgodnem zavarovanju.
Odločno se moramo izjaviti proti uvedbi novih socialnih reform, zlasti proti znižanju 8urnega delavnika, ker take reforme ne ustrezajo našim razmeram ter gospodarski moči naše industrije.
Končno pozivamo kr. vlado, da čim prej revidira one socialne določbe zakona o obrtih, ki radi svoje nejasnosti ter možnosti dvoumnega tolmačenja povzročajo številne spore ter motijo dobre medsebojne odnošaje med delodajalci in delavci.
Na pobudo ministrstva za gozdove in rudnike ter na vabilo bana je bil ustanovljen banovinski odbor za propagando gozdarstva v Ljubljani. Ustanovne seje imenovanega odbora so se poleg predstavnikov oblastev po svojih zastopnikih v častnem šte-ilu udeležile tudi povabljene kulturne in humanitarne organizacije.
Na tej seji je bil izvoljen naslednji ožji odbor: predsednik: ing. Franjo .Sevnik, 1. podpredsednik: ing. Janko Urbas, II. j>odpredsednik: ing. l.ambert Muri. III. podpredsednik: major A. B; Fejzagie.
I. tajnik:	ing. Viktor Novak.
TL tajnik: ing. Martin ('okt, odborniki: ing. Alojzij Funkl, Janez Ktrcin, ing. Hogdan Ferlinc, Saša Stare, dr. Anton Mrak in Fran Starina n.
Na seji je podal višji svetnik banske uprave inž. Janko Urbas obširno poročilo o gozdarstvu v Sloveniji in o nalogah odborov za propagando gozdarstva.
Po podanem poročilu ing. Janka Urbasa zavzemajo gozdi v Sloveniji 708.329ha ali 4743% vse produktivne površine. Tri četrtine gozdov so last malih kmetskih posestnikov, kar je posebno pomembno za njih kulturno in gospodarsko stanje.
Delovanje odborov za propagando gozdarstva bo moralo v dravski banovini, če naj bo uspešno, zajeti najširše sloje našega ljudstva. Razširiti ga bo na vsa gozdno-kulturna, pogozdovalna in gojitvena dela v gozdih iti izven gozda, in to:
1. na pogozdovanje kraškega sveta, zemljišč ob državni meji ter goljav v gozdih,
2. na gojenje in varstvo gozdov,
3. na vzgajanje javnih nasadov ter zaščito prirodnih spomenikov.
Kraški, večinoma pašniški svet Sloveniji zavzema okoli 5.900 ha površine. Posebne kraške komisije so od leta 1932. doslej pogozdile 257 ha in izpopolnile 128 ha. Stroški v znesku 440.922 din so bili kriti iz raznih javnih sredstev. S primerno propagando med prebivalstvom prizadetih krajev se bo pospešil razvoj tega pogozdoval nega dela.
Ob državni meji so sklenjeni gozdi, gozdni pasovi, drevoredi velikega pomena za obrambo države. Ker je dravska banovina izrazito obmejna pokrajina, bodo iz javno-obrambnih ozirov večkrat potrebna pogozdovanja negozdnih zemljišč, ki naj bi se izvršila skladno z gospodarskimi interes prebivalstva.
Coljave v gozdih nastanejo ve činoma zbog izkoriščanja ali ele mentarnih nezgod. Ce se računa da nastane vsako leto okoli 900 ha
do 1.500 ha goljav, je potrebno za njih pogozditev okoli 7 milijonov sadik. Javne in privatne gozdne drevesnice v Sloveniji skrbijo v normalnih razmerah še dovolj dobro za zadostno zalogo gozdnih sadik. Kljub temu je opažati še mnogo praznin v gozdih, ki bodo izginile šele tedaj, ko se bo vsak posestnik zavedal škode, ki jo trpi zaradi zanemarjenega gozda.
Da se vzbudi že pri mladini razumevanje o važhosli dobro gojenih gozdov, so bili uvedeni leta 1926. pri nas dečji dnevi za pogozdovanje, pri katerih se šolska mladina uči pogozdovati. Do kon-
Od 2. do 11. aprila 1938
XV. SALON AVTOMOBILOV 29. SPECIALNI SEJEM:
vino
poljedelstvo
poletje
in dom
kozmelika
turizem
o
-n
Na lelemlcaP od 21. III. do IS. IV. • iogoslavili breiolaCen povratek, » sosednih država i 29 do SOpopusta, m Jadranskih parcbrodlh vlSjl razred it ceno milega.
ca leta 1937. je bilo nad 2700 takih prireditev.
Na isti način naj bi se uvedla za mladinske organizacije, odrasli knietski naraščaj in za vojaštvo spomladna pogozdovalna dela. Zaradi pomanjkanja gozdarskega strokovnega osebja naj bi se za take prireditve vzgojili teoretsko Izučeni in praktično izvežbani vodje v posebnih kratkodobnih tečajih.
Pravilno vzgojeni in negovani gozdi so trajni vir dohodkov, zbolj-šujejo klimatske in zdravstvene razmere, omiljujejo razdiralno silo hudourniških voda ter dvigajo naravne krasote pokrajine.
Izguba, ki jo letno imajo gozdni posestniki v naši banovini zaradi nedostatkov pri vzgajanju in izkoriščanju gozdov, znaša več milijonov dinarjev.
Naloga banovinskih in sreskih odborov ter občinskih pododborov za propagando gozdarstva bo torej, da skrbe posebno s podporo svojih strokovnih članov iniciativno za povzdigo krajevnih gozdno-kulturnih razmer, da delujejo za gospodarsko zboljšanje naših gozdov ter ohranitev in spopolnitev prirodnih lepot naših pokrajin.
Hitlerieve
V svojem predzadnjem govoru v Reichstagu je navedel g. H. množico številk za dokaz nemškega napredka v petih letih njegove vlade. Na primer: narodni dohodek je narastel od 45,2 na 68 milijard RM. Industrijska proizvodnja po vrednosti od 37,8 na 75 milijard RM, uvoz od 4,2 iz 1. 1933. na 5,5 in izvoz od 4,9 na 5,5 itd.
e številke so nedvomno zelo važne in jasno pričajo, kako si je Nemčija opomogla od krize. Hitler pa je uporabil te številke, da je poskušal dokazati gospodarske prednosti nacističnega vladanja. >ahko bi se pa smatralo — ne da so razmere v Nemčiji zdaj dobre, marveč le, da so bile pred petimi leti slabe.
Razumljivo je, da bo dežela, ki je bila od krize najbolj prizadeta, koncem krize največ pridobila. Mlina pravilna mera za napredek bi bila primerjava leta 1937. z letom 1929., ki je bilo zadnje leto sorazmerne prosperitete. Kaj je rezultat dane primerjave nemške ga napredka z napredkom v istih letih v Angliji? Sledeča preglednica nam kaže devet najvažnejših indeksov za obe deželi; vse številke so postavljene na podstavo 1. 1929. — 100. Tako se avtomatično pokaže, da je bila Nemčija po krizi bolj prizadeta, medtem ko kaže primerjava 1937. leta kolik šen je bil napredek od 1. 1929.
Proizvodnja Anglija 1932	1937
industrijska 83,4 122,7
premog eleklr. tok
jeklo
81,3
118,8
54,7
avtomobilska 97,4
93,9
119,2 212,6
zadržani uvoz 58,6 domači izvoz 50,1 zaposlitev 91,4 real. mezda 199,4
85,8 71,5 112,4 110,9 (1.1936.)
Iz lega vidimo, da so samo pri enem primeru angleške številke
Nemčija 1932	1937
53.3 116.9 (11 mes.
67.3 199,'
76.7	149,0 (9 mes
35.5 H«'
27.7 189,!
” (10 mes
34.7	41,'
42.5	43.8
70,0	103,1
104.3	97 1.1936
za 1. 1937. pod nemškimi. Značilne pa so številke zaposlitve; kajti če je brezposelnost padla ne da bi narasla zaposlenost, je iz tega možna edino ta razlaga, da so ljudje bili vzeti z delovnega trga po drugih sredstvih, ne s preskrbo pridobitne zaposlitve. Morda najbolj zgovorna pa je zadnja vrsta preglednice. V letih demokracije je višina realnih mezd v Nemčiji bila le malo nižja ko v Angliji; po prihodu nacionalistov na oblast se to ne da več reči. Ves svet bi se veselil z g. H., da si je Nemčija opomogla, ne bo mu pa sledil, če pripisuje to dejstvo edinole idejam nacistične stranke.
(Po Economistu 26. II.)
*
Ne moremo in ne smemo zamuditi prilike, da ob tem angleškem priznanju konjunkture opozorimo na dejanski pomen navedenih številk, pa ne le angleških, marveč tudi nemških. Iz njih namreč vidimo, kako veliko je bilo zboljšanje gospodarskega razvoja v teh dveh državah in kako majhno je bilo kljub velikim govorom o njem pri nas. Toda zdaj vse kaže, da se je celo začasno zboljševanje poslov ustavilo in da je zaposlitev spet padla. Ker tudi mi — kakor Nemčija — lani nismo mogli zaposliti niti še vsega prirastka delovnih sil iz zadnjih let, si smemo še manj pripisovati kake zasluge za tak delni uspeh.
Nova določila za uvoz kave
Uvoz kave je odslej dovoljen le iz produkcijskih držav. Dosedaj se je kava uvažala v znatni meri tudi indirektno, zlasti po nemških iz-vozniških firmah. Nadalje je določila Narodna banka tečaj funta za plačilo uvožene kave na 262 dinarjev, t. j. za 10% več, kakor pa znaša tečaj funta. To zvišanje tečaja pomeui nov davek na kavo.
Združenje trgovcev za sodni okraj Slovenska Bistrica ima na rodno letno skupščino v potok dne 25. marca 1938. ob 3. ur popoldne v prostorih gosp. Šoster ja v Makolah.
Dnevni red:
1. Otvoritev skupščine, določitev zapisnikarja in overovateljev zapiš nika.
2. Citanje zapisnika zadnje skup ščine.
3. Poročilo predsednika.
4. Poročilo tajnika.
5. Poročilo blagajnika.
6. Poročilo predsednika lesne sekcije.
7. Računski zaključek za 1. 1937
8. Poročilo nadzornega odbora.
9. Proračun za leto 1938.
10. Trgovski list. — Obligatorna naročba.
11. Samostojni predlogi uprave in članstva.
12. III. trgovski kongres v Ljubljani.
13. Slučajnosti.
Ako ob napovedani uri ne bo
navzočno zadostno število članstva bo skupščina eno uro pozneje ob vsaki udeležbi.
Eventualni predlogi se morajo vložiti upravi združenja najkasneje tri dni pred skupščino.
Obračun in proračun sta članstvu na vpogled pri tajniku združenja.
Udeležba na skupščini je obvezna, samo tehtni razlogi so op ra vičljivi, ostalim se bo določila de narna kazen do din 200'—.
V Slovenski Bistrici dne 10. marca 1938.
Predsednik:
Kac Franjo s. r.
Tajnik: Korpnik Nande s. r.
Oenarstvo
Vloge pri hranilnicah stalno naraščajo
J’o podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so tudi v mesecu februarju 1938 narasle vloge pri slovenskih samouprav nih hranilnicah, in sicer v celoti za 11 milijonov ter znašajo din 1,053,582.310. Ce odštejemo v tem prirastku vsebovane vlagateljem Pripisane obresti (1 *4 mili j.), se Pojavi čist prirastek din 9'5 milij., torej pol milijona več ko v mesecu Otmarju. V dveh mesecih so torej liRrasle vloge za blizu 19 milijonov dinarjev.
^loge na knjižice so znašale skupno 625'9 milij., vloge v tekočem računu 427'6 milij. Vsota vlog na knjižice je narasla pri 9, vlog v tek. rac. pri 10, skupni znesek vlog pa pri 12 hranilnicah; število vlagateljev na knjižice pri 8, vlagateljev v tek. rač. 9 in skupno število vlagateljev pri 7 hranilnicah. Vseh vlagateljev je 135.104.
Iz teh številk sledi, da je akcija Za vpostavitev likvidnosti hranil nic in ostalih denarnih zavodov vplivala prav ugodno tudi v mesecu februarju, in da se razvija gi amje vlog 7,elo ugodno, ker se zaupanje vedno bolj vrača. Dotok novih vlog ]e stalno razveseljiv.
Plačevanje kmečkih dolgov
Od 1. 1. 1938. do 17. III. i038 so Plačali kmetski dolžniki I\AB na r{'čun svojih dolgov na ozemlju: centrale v Beogradu 9.819.000din Podružnice v Zagrebu 2,320-000 din nodiužn. v Ljubljani 4,778.000 din Podružn. v Sarajevu 1,67(3.000 din , ,f’a j® izročila v tem času cnarnim zavodom 3% obveznic za 205,990 000 din, in sicer denar-jhni zavodom na ozemlju beograjske centrale 89,220.000 din Pndružn. v Zagrebu 54.359.000 din Podružn. v Ljubljani 40.537.000 din °družn. v Sarajevu 15,874.000 din 17. III je izplačala PAB 2180 muarnnn zavodom in zadrugam
103,294.000	din. od česar so pre-
jele v milijonih din: centrala v Beogradu 48,5, podružnice v Zagrebu 20,5, v Ljubljani 23,9 in v Sarajevu 10,2 milijona din.
Odlog plačil
je dovolilo kmetijsko ministrstvo Kmetski hranilnici in posojilnici v Mokronogu za dobo 6 let za dolgove, nastale do 28. decembra 1937. Obrestna mera za stare vloge je določena na 2%.
Prenos šilingov pri potovanju v Nemško Avstrijo in nazaj
Ker predpisi o višini dovoljenih zneskov pri potovanju v Avstrijo in nazaj še niso končnoveljavno določeni in se vsak čas menjavajo, priporoča Tujskoprometna Zveza vsem potnikom v Nemško Avstrijo, da se pred odhodom pri njenih poslovalnicah »Putnik« v Mariboru, Celju in Ptuju, ali pa pri njenih obmejnih birojih na Glavnem kolodvoru v Mariboru (dnevna in nočna služba pri vseh mednarodnih vlakih), v Št. liju (avtomobilisti), v Gornji Radgoni in Dravogradu informirajo o vseh obstoječih predpisih. Vse Putnikove poslovalnice so za nemoten potniški promet z zadostnimi avstrijskimi oziroma nemškimi plačilnimi sredstvi opremljene in se lahko zne-
ski, ki presegajo dovoljeno višino, pri njih tudi do povratka deponirajo.
*
Narodna banka je plačala v devizah ves naš klirinški dolg Franciji v višini 11,2 milijona fr. frankov ter je s tem ta naš dolg popolnoma likvidiran.
2800 kg zlata smo nakupili v Londonu v času od 10. do 14. t. m. v vrednosti 600.000 funtov ali 143 milijonov din.
Državna hipotekarna banka je v februarju nakupila drž. vrednostnih papirjev za 199 milijonov din, da ima sedaj drž. papirjev že za 795 milijonov din. Zasebne hranilne vloge DHB so narasle v februarju za 25 na 1446 milijonov din. Ta velik odtok denarja v državne zavode seveda ne vpliva ugodno na razvoj zasebnega gospodarstva, ki vedno bolj trpi na pomanjkanju cenenih kreditov.
Savez hranilnic kr. Jugoslavije poroča, da so v februarju narasle vse hranilne vloge pri samoupravnih hranilnicah za 44 milijonov in že presegle vsoto 2300 milijonov dinarjev. Skupno so se hranilne vloge v januarju in februarju povečale za 115 milijonov din.
Moratorij za vse kmetske dolgove v Avstriji so odredile dunajske oblasti. Kmetski dolgovi v vsej Avstriji presegajo eno milijardo šilingov.
Francoska zbornica je sprejela zakonski načrt o zvišanju kredita Francoske banke vladi od 15 na 20 milijard frankov ter prenos deviznega fonda v višini 3'/« milijarde frankov na nbvo ustanovljeno blagajno za državno obrambo.
Prometno in občevalno omrežje Italiie
Veliki napredek italijanskega prometnega omrežja zbuja občudovanje tujih potnikov in tudi našega ljudstva v primorskih pokrajinah. Nadrobne podatke o razvoju železnic je pred kratkim navedel v senatu in parlamentu minister Benni in jih je objavila tudi posebna italijanska številka »Ju-goslovenskega Lloyda«.
Posebno velik napredek so dosegle italijanske železnice v letih od 1935. dalje. Njih letni osebni promet je narasel od 79 milijonov listkov v 1. 1933./34. na 87 milijonov v 1. 1935./36. in lani na 91. Blagovni promet je medtem narasel za približno 30%. Ilkrati pa je tudi narasla hitrost prometa, ker so se mnoge težje proge uravnale in mnoge že elektrificirale. V rabi so že električni vozovi, avlo in motorni vozovi. Zadnji čas se modernizirajo signalne in varnostne naprave ter se izvaja sistemacija prog. Sezidale so se mnoge moderne železniške postaje in mnoge prenovile, posebno za velika križišča in v Rimu.
Elektrifikacija železnic se je pričela, s progo Bologna—Salerno, ki obratuje od 1. 1935. Dotlej so bile v prometu samo na severu, a zdaj teče ta proga do konca polotoka in je dolga 1100 km. Vsega je elektrificiranih okoli 4000 km omrežja, ki se ceni celolno na 17 tisoč km. Avtomotorna vozila obratujejo že na progi 6000 km in jih je 300, ki dnevno predirjajo 54 tisoč km.
Zasebnim podjetjem je prepuščenih 9000 km proge, razen teh pa opravljajo 100 000 km prog avtomobilske tvrdke, 5000 pa mestne tramvajske in avtomobilske. Zastarele tramvajske proge so nekod prevzeli že avtobusi.
V občevalni mreži se je morala
zaradi radijske službe omejiti poštna in telefonska, toda v Italiji je telefonska služba izredno napredovala. Od 1. 1925. je prevzela vso to službo velika družba, ki mora v 10 letih izvesti ves določeni program. Ozemlje je razdeljeno na pet con in vrhovno nadzorstvo ima nad družbami Državna telefonska matica, ki skrbi za obnovo materiala in za uvedbo kablov. Od leta 1925. se ije število telefonskih naročnikov dvignilo od 150.000 na 600.000, od tega 1'83% avtomat skih. Mreža se ceni na 327.000 km, od tega 225.000 v podzemnem, 1081 v podmorskem kablu. Razen državne in medkrajevne deluje mestna mreža z 877.000 km. Telegrafska mreža je dolga 20.000 km, glasbena oddaja 5700.
Center radio-službe je postaja Coltano, ki jo je prevzela država. Pomorska radio-družba ureja zvezo ladij z domovino. Število naročnikov raste, okoli 15.000 aparatov imajo samo šole in režimske organizacije.
Velika je vloga italijanske trgovinske mornarice, ki se čuti v vsej zunanji trgovini. Razen tega bi brez nje ne dosegla Italija uspeha v Abesiniji. Izvedena je smo-trena koncentracija ladjedelniških družb. Končno so bile lani uvedene štiri velike družbe, ki si dele službo po odsekih. Ti so: 1. potniške in tovorne proge v obe Ameriki, 2. v Afriko skozi Suez in Gibraltar. dalje z Azijo in Avstralijo,
3.	potniške in tovorne linije s Ti-renskim morjem (Asaba) in z Libijo, vzhodnim Sredozemskim morjem in s Severno Evropo, 4. proge Jadranskega morja in Levanta. Kot pomoč so moštvu dodeljene milice, tako na železhicah, ladjah, pri poštnem prometu in seveda’ tudi v cestnem.
terjatve. Ta denar pa bi tudi dobro služil bodočim gospodarskim odnošajem med navedenimi državami, ker bi bili potem vsi kontingenti, pa tudi vse kupčijske omejitve v srednji Evropi nepotrebne. Z novim denarjem bi se transferna plačila med navedenimi državami silno olajšala.
Romunski list pravi, da bi uresničenje tega načrta pomenilo silno nevarnost, ker bi moglo pome-
niti naravnost nemško trgovinsko zavojevanje balkanskih držav. Na
ta način bi tvorile balkanske države in Nemčija avtarkično celoto. V resnici bi nastali dve carinski uniji, nemška in balkanska. Za Francijo bi bilo to posebno nevarno, ker bi Nemčija razpolagala z žitom Podonavja, z romunskim petrolejem ter balkanskim rudnim bogastvom.
Povpraševanje po našem blagu v tuiini
Gojpodarffco joefe/ovanje Nem-
či/e z	balkanskimi
V smislu nemške gospodarske štiriletke
Pariški list »La Republique< objavlja članek, v katerem trdi pisec, da je priključitev Avstrije k Nemčiji približala Nemčijo bogatemu Podonavju, zlasti pa njegovim žitnim poljem, romunskemu petroleju ter balkanskim rudnikom. List trdi nadalje, da maršal (Joeriiig s svojim štabom že izdeluje novi načrt gospodarskega sodelovanja Nemčije z balkanski-
mi državami ter v srednji Evropi. Po tem načrtu bi Nemčija ponudila Madžarski, Romuniji, Jugoslaviji in Bolgarski gospodarsko
sodelovanje, ki bi pa moralo biti v skladu z nemško štiriletko.
Romunski list »Drapatea« pa piše, da bo Nemčija predlagala imenovanim štirim državam ustanovitev posebnega denarja, s katerim bi se plačale vse zaostale
199 — Berlin: cement v barvi za izvoz v Južno Afriko,
200 — Hamburg: oljnate pogače iz semena sončnic, ržena in pšenična slama, seme detelje, rž, proso, koruza,
201 — Maeherio (Brianza, Italija): kovinski traki,
202 — Deauville (Calvados, Francija): kovinska volna,
203 — Beograd: neki italijanski klient neke tukajšnje banice se zanima za živalsko mast ter loj za izdelavo mila,
204 — Berlin-Charlottenburg: svinjske ščetine, konjska žima, kravja dlaka iz repa, puh, goveji parklji in kosti,
205 — Dunaj: zastopniška tvrdka, ki ije dobro vpeljana na trgih zapadne Afrike, Irana in Iraka, išče zvezo z našimi izvozniki radi plasiranja njih proizvodov na ta-mošnjem trgu,
206 — Neemstede (Nizozem.): železna ruda za izdelavo jekla,
207 — Dunaj: koruzna slama,
208 — Sofia: hrastove doge (100 kosov, debele 45—50 mm, dolge 1*170 m in široke 20 do 25 centimetrov), madrieri (150 kosov, debeli 60 do 80 mm, dolgi 4 m in široki 25 do 30 cm),
209 — London: novoustanovljena tvrdka v Londonu organizira zastopstvo jugoslovanskih izvoznikov v Anglijo in išče zastopstvo večje jugoslovanske lesne tvrdke na angleškem trgu,
210 — Johannesburg: raznovrstno furnirsko pohištvo, furnirji, vezane plošče, kromirani predmeti, galanterijsko in luksuzno blago,
211 — Stockholm: blago za pohištvo in zavese iz blaga,
212 — Pariz: deželni pridelki,
213 — Pariz: stekleni izdelki,
214 — Oran: cevi, ploščice itd. iz cementnega azbesta,
215 — Magdeburg: luskavi že-lezovec,
216 — Ličge:	neka delniška družba se zanima za izkoriščanje železne rude v naši državi,
217 — Los Angelos (Kalifornija): prednji deli,
218 — Cincinnati (Ohio, USA): na roko vezene rute,
219 — Maastricht (Nizozem.): ploščice za kamnite pode, mozaike,
220 — Heemstede (Nizozem-): uvozno-izvozniška tvrdka išče za uvoz v Nizozemsko in za čezmorske dežele moška in ženska blaga, žensko konfekcijo, tekstilno blago ter železno in manganovo rudo,
221 — London: zdravilne rastline, eterična olja, surove droge (ponuja se zastopnik),
222 — New York: ponuja se zastopnik za Severno in Južno Ameriko za lesene izdelke, zavoje za industrijo sladkarij z originalnimi slikami, razne novosti za darila ter gumbe iz umetne rože-vine.
Ponudbe iz tujine:
31 — Zutphen (Nizozemska): čepice in moško galanterijsko blago,
32 — Scheveningen (Nizozem.): posušeni slaniki,
33 — Volendam (Nizozemska): posušeni slaniki in druge ribe iz Sev. morja,
34 — Katwijk aan Zee (Nizozemska): posušeni slaniki,
35 — Kobe (Japonska): kratko blago iz umetne in prave svile ter bombaža, brisače in žepni robci,
36 — Hamburg: traktorji.
37 — Haag: išče se zveza z nau širni uvozniki, ki se zanimajo za nizozemske proizvode,
38 — Hamburg: išče se zastopnik za predivo, perilo, gumbe, sponke in druge modne predmete,
39 — London: konjska žima,
40 — Nikosia (Ciper):	suho grozdje, rozine, fige, mandeljni, vino, pomarančin in limonin sok, rožiči, kosti, surove kože,
41 — Reichenbach i. V.: razne vrste finih sodov,
42 — Berlin: išče se zastopnik za plasiranje vojaških čepic za razne vrste orožja (zaščitne čepice za posadke tankov in za aviati-ke in druge podobne čepice),
43 — Chemnitz: išče se zastopnik za volneno predivo, Ilor-tka-nine, svilo itd.,
44 — Erfurt: čepice za uniforme, modre čepice in čepice za jadranje,
45 — Hamburg: išče se zastopnik, ki bi prevzel na našem trgu prodajo proizvodov tekstilne in oblačilne industrije (prediva, perila, trikotaže, modnih predmetov),
46 — Milan:	motorna kolesa (išče se zastopnik),
47 — Milan: italijanska tvrdka išče pripravnega zastopnika za bombažne, svilene in volnene tkanine, pohištveno blago, usnjene rokavice, klobuke in slamnike, električne svetilke in kavčukasto obutev,
48 — Sialkot City (Indija): športni predmeti (išče se zastopnik na komisijski podlagi),
49 — Hamburg: medicin, obliži in zavojčki za hitro pomoč (išče se zastopnik),
50 — Heemstede (Nizozemska): sir, kava, kakao, čaj, kavčuk, južno sadje, konserve in razne masti,
•
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in
7.	rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Okrog
65 milijonov dinarjev
znašajo dobitki 36. kola Državne razredne loterije, katere prvo žrebanje se vrši dne 13. in 14. aprila 1938.
Glavni dobitek
2 milijona dinarjev
h s čelrtinsko srečke lahko zadenete 500.000 din.
Opozarjamo vse naše člane na prilogo znane glavne kolekture drž. razredne loterije A. Rein in drug, Zagreb, Ga-jeva ulica št. 8 in llica št. 15, katero smo priložili današnji celotni nakladi. Dolgoletno vzorno in nadvse korektno ter solidno delo te kolekture je tako poznano vsej naši javnosti, da jo za-moremo tudi mi z naše strani vsem najtopleje priporočiti
Otroci, ki prestopijo jeseni v srednjo ali meščansko šolo, nujno potrebujejo »l)r. Kozina: Sprejemni izpit«, da se temeljito pripravijo. (10 din.) Naroča se v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Koristno delo Trg. društva »Merkur«
Poučni tečaji društva
Na zadnji odborovi seji društva (»Merkur« je poročal predsednik dr. Wiudischer tudi o tečajih dru-Sštva ter med drugim dejal:
»Naši tečaji so se začeli v začetku oktobra lanskega leta. Tudi letos so v prostorih Trgovske akademije v Ljubljani. Tečaji so od ponedeljka do vštetega petka v času od 7. do 9. ure. Imamo italijanski tečaj z nižjim in višjim oddelkom ter je število obiskovalcev tudi še v zadnjih mesecih prav zadovoljivo. Februarja meseca je obiskovalo italijanščino še vedno okoli 60 oseb, dasi obisk po novem letu navadno pada z rastočim dnevom. Nemški jezik poučujemo tudi v dveh oddelkih, v nižjem in višjem, in je tudi v nemškem jeziku obisk še prav zadovoljiv, dasi je slabeje obiskovan nego italijanski. Reči smemo, da je prav za prav obžalovati, da ni obisk nemščine številnejši, ker je to jezik naših sever nih mejašev, s katerimi smo v ži vahnih gospodarskih stikih. Pose Čanje je tembolj priporočljivo, ker je pouk v večernih urah, v lepih prostorih In je toliko kakor brezplačen.
Od oktobra dalje imamo ves čas tudi tečaj za slovensko stenografijo, ki je dobro obiskovan. Navadno je prve čase število zelo visoko. Tudi lani v jeseni je bilo okoli 60 obiskovalcev. V teku mesecev pa nastane nekaka odbira, ker so zahteve pač večje z napre d ujočim poukom. Februarja letošnjega leta je bila stenografija za dovenski jezik, kateri tečaj je ob petkih zvečer, še vedno predmet velikega zanimanja in se je število obiskovalcev sukalo okoli 25.«
Dobra služba je danes že kar odvisna od znanja jezikov, a tudi stenografija je že marsikateremu pomagala do kruha. Zato bi bilo želeti, da bi mladina bolj obiskovala te tečaje, saj bo to le v njeno korist.
Krnikurzi • poravnave
V zadevi trgovca Bogdana Žiliča se določa narok za sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga pre-zadolženec, na dan 31. marca ob 10. uri.
Odpravlja sc konkurz o premoženju tvrdke »Norma«, ker ni pokritja za stroške postopanja.
Potrja se prisilna poravnava, ki
jo je sklenil trgovec Alojzij Vidim s svojilni upniki.
mu zadnji dogodki niso škodovali. Dunajski listi pišejo, da je bilo posebno mnogo kupcev iz Jugoslavije, Madžarske, Romunije in Poljske.
Francija se je začela pogajati z vlado gen. Franca o odpravi prepovedi izvoza pirita v Francijo.
Kot protiuslugo nudi Francija dovoljenje izvoza fosfatov v nacionalistično Španijo.
Sovjetska vlada je kupila v Avstraliji 80.000 ton pšenice za potrebe ruskih pokrajin Daljnega vzhoda.
Tržna poročila
Zavoda za pospeševanie zun. trgovine
Iz »Biltenar z dne 23. marca.
Občni zbori
Združene opekarne d. d.v Ljubljani imajo 19. redni občni zbor dne 7. aprila ob 11. v družbenih prostorih v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15. Na dnevnem redu so tudi dopolnilne volitve upravnega sve-*fa in nadzorstvenega sveta. Delnice se morajo položiti vsaj šest dni pred občnim zborom pri Jadran-sko-podunavski banki v Beogradu ali pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice v Ljubljani.
Znnanja trgovina
Zavodu za pospeševanje zunanje
trgovine so na njegovo zahtevo avstrijska odgovorna mesta ter tudi kmetijsko ministrstvo zagotovila, da bo vsa živina, ki bo poslana iz Jugoslavije v Avstrijo, v redu plačana.
V naših pristaniščih se v zadnjem času opaža zastoj v nakladanju izvoznega lesa.
V Trstu so v velikih skrbeh, da bi šel sedaj ves avstrijski izvoz in uvoz namesto skozi Trst skozi Hamburg. Skupina tržaških gospodarskih krogov se je zato že obrnila v Rim, da bi rimska vlada posredovala v Berlinu, da ostane še nadalje Trst pristanišče za Avstrijo.
Z Dunaja poročajo, da je tudi letošnji dunajski spomladanski velesejem doživel velik uspeh in da
Žitni trg.
Na domačem pšeničnem trgu ni nobenih sprememb. Pričakovanje, da bodo ponudbe v marcu narasle, se ni uresničilo. Blaga na trgih ni in cene ostajajo čvrste kljub stalno slabi tendenci na tujih trgih. Razlika proti svetovnim cenam se zato veča.
Na koruznem trgu cene ne padajo, ker Prizad še vedno kupuje koruzo. Cene so naslednje: miksed vlačilec 98, vagon 96, deloma suho blago vlačilec 96, vagon 94—95 din.
Sadje in povrtnina.
Na praškem trgu je velika ponudba domačih jabolk. Slovaška jabolka so bila po 190—270 Kč za 100 kg.
Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je uvoz avstrijskih jabolk popolnoma prenehal. V večjih količinah pa so se pojavila ameriška jabolka, ki se prodajajo po 350 do 480 Kč, boljše vrste pa celo po 500 do 610 Kč za 100 kg.
Uvoz španskih pomaranč se je popolnoma ustavil ter so zato cene zelo narasle. Španske iz prejšnjih zalog se prodajajo po 8'80—4 Kč
za kg (na debelo), italijanske pa po 4‘20—5 Kč.
Na praški trg prihaja le italijanska karfiola. Paradižniki so prišli celo iz Kanarskih otokov ter se prodajajo po 15—16 Kč za kg (na debelo). Solata prihaja v glavnem iz Francije in se prodaja po 0 70 do 0'90 Kč za glavico.
Živina.
Na svinjskem trgu dne 11. mar ca so se v Pragi prodajale svinje iz Jugoslavije po 6'80—8'20, večinoma pa po 7’70—7’80 Kč za kg. Romunsko blago je doseglo povprečno le ceno 6'70 do 7T0 Kč. Cene za jugoslovansko blago so povprečno narasle za 24 stotink.
Na dunajskem trgu so se cene za mesne izdelke znatno dvignile. Verjetno je zato, da se bo zopet začel v večji meri izvoz svinjskega mesa in masti na Dunaj.
Cene mesa so bile na dunajskem trgu naslednje: goveje meso izredne kakovosti 2‘40 do 2’70, I. 2’30 do 2'40, II. vrstno 1'80 do 2‘30, svinjski kare 2'20 do 2'60, zakla na teleta 1'60 do 2T0, mesnate svinje 170 do 2‘10, svinjska mast 2'30 do 2'35 in slanina 1‘60 do 1'95 šilinga.
Mariborski živinski sejem
Na torkov sejem je bilo prignanih 8 konj, 11 bikov, 136 volov, 514 krav, 10 telet, skupaj 679 glav. Cene: debeli voli kg žive teže 4‘50 do 5’25 din, poldebeli voli 4 do 4'50, plemenski voli 475 do 5'50, biki za klanje 3'50 do 4'25, klavne krave, debele 4 do 4'50, plemenske krave 4 do 5, krave za kloba-sarje 2 do 2'25, molzne krave 3’50 do 4'50, mlada živina 4'30 do 5'25, teleta 5 do 7. Prodanih je bilo 293 glav. Prihodnji živinski sejem bo 29. marca.
Mesne cene: volovsko meso I. 9‘10 do 12 din kg, II. 8 do 10, meso bikov, krav in telet 6 do 12, telečje meso I. 10 do 14, II. 8 do 10, svinjsko meso, sveže 10 do 14.
Lesne cene na liuhlianski borzi
ilne 23. marca 1938.
Tendenca: mlačna
Franko vagon nalil, postaja za m3 od	do
din	din
135'— 175'— 150'— 170'— 170'— 190'— 1H0— 200'— 175'— 195'—
Smreka, jelka: Hlodi I., II., liionle . Brzojavni drogovi . . Bordonali merkantilni Filerji do 570' . . . Trami ostalih dimenzij Škorete, konične, od 16 cm naprej . . . Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . , . Škorete, podmerne, od 10—15 cm .... Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . . Deske-plohi, par., od 16 cm naprej . . . Brusni les za celulozo Kratice, za 100 kg . .
Bukev:
Illodi od 30 cm naprej,
I., II..................
Hlodi za furnir, čisti, od 40 cm naprej . .
360— 410'— 420'— 470'— 300'- 340'-310'- 350'-
360'—
130'-
55--
390'-
150'-
75-
Deske-plohi, naravni, neob robi jeni, monte Deske-plohi. naravni, ostrorobi, I., II. . . Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I., II. . . Hrast:
Hlodi I., II., premera od 30 cm naprej .	.
Bordonali...............
Deske-ploh , boules . Deske-plohi, neobrobljeni, I. in II. . . . Frizi I., širine 5, G in
7 cm..................
Frizi I., širine od 8 cm do 12 cm naprej . , Oreh:
Plohi, neparjeni, neobrobljeni L, II. . . Plohi, parjeni, neobrobljeni I., II. . • Brest: neobrobljeni
270'-
430'-
330'-
570'-
240'-
820'-
900'-
750'-
800'-
850'-
810'-
950'-
320'-
490'-
370'-
710'-
360'-
920'-
1000'-
850'-
850'-
950'-
910'-
1050'-
Plohi
II.
Plohi
II.
Plohi
II.
Plohi
II.
I,
450-— 550'-
Javor:
neobrobljeni
Jesen:
neobrobljeni
I.,
I.,
Lipa:
neobrobljeni
L,
Pariteti
hrastovi, za m* . » • bukovi, za m* . • ■ Železn. pragi 2'60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad , bukovi, za 1 komad . Drva
bukova, za 100 kg . . hrastova, za 100 kg . Oglje
bukovo, za 100 kg • . »canella«, za 100 kg .
520'-
720-
480-
60'-
40'-
38-
24'-
13'-
11'-
45'-
50'-
600'-
850-
580-
68-
45'-
44-
27-
14'-
12-
55'
60'
105'- 135'-200'— 230'—
v	barva, plealra in
7p v u urahkem,fno ,na“
LG I UlUll obleke, klobuke Itd. Skrobi in ivetlolika srajce, ovrat alke in maniete. Pere. suii, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-8. Selenbnrgova uL I Telefon ii 82-78.
Ne pozabite na
poslovne knjige
kakršne nudi
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
V LJUBLJANI. KOPITARJEVA 6/11
Doma io po sveto
»Obzor« piše, da pomeni nedavni prihod Božidarja Vlajiča, člana beograjske združene opozicije, v Zagreb začetek bližnje akcije združene opozicije.
Senat je zaključil proračunsko razpravo v načelu ter je bil nato proračun v načelu sprejet s 46 proti 16 glasovom. Takoj nato je začel senat podrobno razpravo o proračunu.
Nenadoma je umrl ban vrbaske banovine dr. Todor Lazarevič, ki e bil imenovan na to mesto šele pred tremi meseci. Dr. Todor Lazarevič je bil znan nacionalni delavec.
V Zagrebu je umrla znana kulturna delavka gospa Zlata Kovačičeva. Posebne zasluge si je pridobila za pospeševanje narodnih vezenin. V imenu Slovenk se je poslovila na grobu od pokojnice gospa Govekarjeva.
Jugoslovansko poslaništvo na Dunaju je ukinjeno ter bo v bodoče na Dunaju samo generalni konzulat.
Sveti sinod je sprejel sklep, da se episkop dr. Nikolaj Velimirovič razreši dolžnosti upravnika ohrid-sko-bitoljske eparhije.
Menza dijaške jugoslovansko-bolgarske lige je bila slovesno otvorjena v Beogradu. Otvoritvi je prisostvoval tudi bolgarski beograjski poslanik Popov.
Vodovod v Velikih Rebrcah v Suhi Krajini je bil v nedeljo slovesno otvorjen. Vodovod je bil nujno potreben ter je Suha Krajina zanj banski upravi v Ljubljani iskreno hvaležna.
Železniška uprava je odredila, da se postaja Sv. Lovrenc na Dravskem polju spopolni s tovorno postajo. Za to potrebni krediti so že dovoljeni.
Naša železniška uprava bo naročila 500 novih železniških vagonov v vrednosti 120 milijonov din.
Na beograjski avtomobilski rAz stavi je bilo prodanih nad 400 avtomobilov. Največ avtomobilov so prodali Nemci.
Iz srednje Dalmacije prihajajo vesti o veliki škodi na poljih, ker je nastala že popolna suša.
V Dubrovnik je prišlo z ladjo »Saturnia« 546 ameriških turistov.
V premogovniku Uridadu v Zajezdi, ki je last rudniške in topil-niške družbe v Zagrebu, je komaj postavljeno tramovje zasulo štiri rudarje. Doslej so izkopali le enega rudarja, ki pa je smrtno nevarno ranjen.
Pri pogrebu bolgarskega politika Malinova, ki je bil vedno odločen demokrat, so nastale velike demonstracije za demokracijo. Demon striralo je okoli 6000 ljudi.
V Lodzu se je začel mednarodni šahovski turnir, pri katerem sodeluje tudi Slovenec Vasja Pirc.
Goring pride v četrtek na Dunaj, kjer bo otvoril propagando za plebiscit. Z Dunaja bo odpotoval tudi v Gradec in Celovec.
šušnik je še vedno zastražen dvorcu Belvedere. Kaj se bo z njim zgodilo, še ni gotovo. Nekateri listi pišejo, da bo prepeljan v neko koncentracijsko taborišče blizu Berlina.
Bivši predsednik Miklas je še
nadalje zastražen v svoji palači Listi pišejo, da mu bo prepuščena palača, v kateri sedaj biva, v dosmrtno uporabo ter da bo prejemal 100.000 šilingov letne pokojnine.
Uradni kominike pravi, da so neresnične vesti o aretaciji 10.000 ljudi na Dunaju. 21. marca je bilo aretiranih samo 72 ljudi.
Katoliški listi v Avstriji so prenehali. »Reichspost« na Dunaju, »Karntner Zeitung« v Celovcu »Salzburger Chronik« v Salzburgu in »Linzer Volksblatt« so dobili nove urednike, njih tiskarne pa so prevzeli narodni socialisti ter pišejo sedaj vsi listi v narodno socialističnem duhu.
Prejšnje avstrijske oblasti so izgnale iz Avstrije brez vsakega razloga 7 jugoslovanskih državljanov ker je jugoslovanska vlada izgnala zaradi legitimistične agitacije nekatere Avstrijce. Sedaj so nemške oblasti dovolile vsem sedmim jugoslovanskim državljanom, da se morejo zopet vrniti v Avstrijo.
»Samo« 96 samomorov je bilo Avstriji po 12. marcu, kakor se uradno izjavlja. Mislimo, da je tudi to število dovolj visoko.
Denunciacije so se v Avstriji ta ko razpasle, da je Gauleiter ostro nastopil proti denunciantom ter dal nekatere tudi aretirati. Hkrati je odredil, da sme zahtevati osebne spremembe samo oni, ki ni intere-siran na zasedbi dotičnega mesta
Vse avstrijsko ladjevje na Donavi je prešlo pod nemško povelj stvo.
Dne 17. maja bo v vsej Nemčiji splošno ljudsko štetje. Ker je Av-
strija del Nemčije, bo štetje tudi v Avstriji.
Angleške oblasti puščajo v Anglijo samo one avstrijske begunce, ki morejo dokazati, da se morejo sami preživljati oz. da imajo v Angliji prijatelje, ki bodo skrbeli zanje.
Velike protižidovske demonstracije so bile v Varšavi. Pri demonstracijah je bilo ranjenih nad 100 ljudi.
V srednji Kitajski se bijejo ogor-čeni boji med japonskimi in kitajskimi četami. Japonci trde, da se zmaga _ za važno železniško križišče Sučov nagiba na njih stran in da so imeli Kitajci zelo težke izgube. Na drugi strani pa poročajo Kitajci o svojih znatnih uspehih na severni fronti ter o dveh velikih zmagah v pokrajinah Sansi in Santung.
Litovska vlada je zaradi zadnjih dogodkov odstopila ter je bila njena demisija tudi sprejeta.
350 članov je izstopilo iz češkoslovaške komunistične stranke zaradi zadnjih moskovskih procesov.
Združene države Sev. Amerike imajo sedaj nekaj nad 2000 hidro-avionov, a se bo sedaj njih število povečalo na 3000,
Avstralska vlada bo nabavila križarko nosnosti 35.000 ton.
Veliko vohunsko afero so odkrili v Južni Franciji. Vohuni so prodajah francoske utrdbene načrte v Pirenejih ter za postojanke francoskih protiletalskih topov.
Silen orkan na Kaspiškem morju je potopil 60 ladijc ter je pri tem utonilo skoraj 200 ljudi.
Sejmi
27. marca: v Dolnji Lendavi.
28. marca: v Starem trgu pri Ložu, Lembergu,-Središču, Gorenji Lendavi.
29. marca: v Ormožu, Mariboru.
30. marca: v Celju, Ptuju, Trbovljah. .
31. marca: v Studencu p. Krškem, Turnišču.
1. aprila: v Mariboru, Trbovljah, Vidmu ob Savi.
2. aprila: v Mokronogu, Št. Juriju pri Grosupljem, na Rakeku, v Brežicah, Dramljah, Celju, Trbovljah, Križevcih, Stari gori, obč. Podsreda.
Radio Ljubljana
Sobota, dne 26. marca: 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Radijski orkester — 17.40,: Psihotehnični poizkusi v industriji (Avgust Kuhar)
— 18.00: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek) — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Negoš kot potopisec — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 »Strela udri iz višine izdajalce domovine!« Cvetober iz Martelanče-vega šaljivega lista »Jurija s pušo« (Trst, 1869). Za pisan večer priredil Niko Kuret — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja dne 27. marca. 8.00: Fantje na vasi, vmes plašče — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Radijski komorni zbor pod vodstvom dr. Kimovca in prof. Rančigaja (orgle)
— 10.00: Postni govor (dr. Kimovec) — 10.15: Plošče — 10.30: Akademija izseljenške zbornice za mladino (prenos iz franč. dvorane)
— 12.00: Plošče — 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Radijski orkester — 16.00: Brata Golob Igrata na dveh harmonikah — 17.00: Delo in stroški pri vzdrževanju vinograda (Anton Flego) — 17.20- Radijski orkester in Mirko Jelačin, pri klavirju prof. Lipovšek — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Juraj Bjankini — ob priliki lOletnice smrti — 19.50: Harmonika solo, Ivan Cimerman — 20.20: Pevski koncert ravnat. Julija Betetta, pri klavirju prof. Lipovšek — 21.00: Ant. Dvorak: Iz novega sveta, simfonija št. 5 — plošče — 21.45: Radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Ponedeljek dne 28. marca. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi —-	13.20:	Opoldanski
koncert Radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — i800; zdravstvena ura: Strela in druge izredne poškodbe (dr. Brecelj) — 18.20: Fibich: Na večer, simfonična pesnitev — plošče — 18.40: Janez Mencinger -_ 0b lOOletnici rojstva (prof. Fr. Vodnik) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Romantika Poljanske doline (Jože Bekš) — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Prenos iz Celja: Koncert Celjskega pevskega društva. Dirigent: Pec Šegula. Večer dr. A. Schvvaba — 21.30: Plošče — 22.00: Napovedi, poročila
— 22.15: Radijski orkester.
Isdajatelj »Konzorcij Trgovskega Beta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, <L (L, njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.