Mr I.KTO—y*ab xzl ROl * IM * ONim «« M*r* I. im 9ta*UM ta POP.PORNE JEPNOTE I1L, torek, 4. septembra (Sept. 4), 1928. SSS7 t. UwtuUU An. • OfflM of Pubttosttea. SS57 South Uw**ale Af» ToUphou«. Rockw«U 4S04 STEV.—-NUMBER 207 H00VERJEV0 BAHASTVO RAZKRINKANO kandidat ae Tredfledniiki bahal da stranka odpravila dvanajst ur ni deiovnik v ameriških in duatrijah. R Pateraon, N. J. — Herbert Hoover, predsedniški kandidat republikanske stranke, ki je v nekem svojem govoru naglašel zasluge svoje stranke in dejal, da bi morali biti delavci hvaležni, ker je stranka odpravila dva-najsturno delo v ameriških industrijah, ni najbrž opazil1 oglasov, ki so bili pred kratkim objavljeni v tukajšnjem "Mom-ing Callu". 1 Lastniki svilnih tovarn ao potom oglasov iskali delavce. 0-menjali so, da se dela od sedmih zjutraj do sedmih zvečer in od štirih popoldne do Štirih zjutraj naslednjega dne. .Leta 1920, ko je pričela era Harding -Coolidge - Hooverjeve prosperitete v ameriških industrijah so skoro vai delavci v tukajšnjih svilnih tovarnah delali le osem ur na dan. Njih mezde so bile višje kot so danes. Brezposelni delavec, ki je mogoče brez dela več tednov in mesecev, gre danes v tovarno in vpraša za delo. Oh kloni svojo glavo in niti ne vjfrašk, kako dolge so delovne ure in kakšna je plača. Ako bi omenil te stvari, Chicago. — V Združenih dr-je žavah je" danes osem korpora je republikanska cij, ki premorejo eno milijardo dolarjev ali več investiranega kapitala, kakor piše finančni ekspert John F. Sinclair v "Chicago Daily News." Milijarda je tisoč milijonov. Pred vojnO ni bilo milijarderjev, dasi je stari Rockefeller bil dovolj blizu tega števila. Milijardarske korporacije %o sledeče: United States Steel Co. ali jeklarski trust, American Telephone & Telegraph Co., Southern Pacific Co., Penns.v!-vania Railroad Co., New York Central Railway, Standard 011 Co. v New Jerseyu, Canadian Pacific Railway Co. in Union Pacific. V seznamu onih, ki imajo po) milijarde in manj kot eno milijardo dolarjev premoženja, je 21 korporacij. Četrt do pol milijarde premore 43 kompanij in o-nlh, ki imajo največ sto milijonov je čez sto. Dražb, ki imajo manj kot sto milijonov je pa toliko, da ni vredno omenjati števila in sploh to ne spada več med "novice".« je lahko prepričan, da zanj ni ■ dela v tovarnL ^.Delavec, Jrf bi. .Pariz, !. aepL — .Kakor po- agitira) za dostojne delaveke razmere, je kmalu odslovljen in se najde s svojo družino v bedi in pomanjkanju. Veliko se jih poda in prično delati dvanajst ur na dan. Tak je sistem v Pater-sonu. Delavke v teh tovarnah zaslužijo od $14 do $18 na teden. Izkušeni tkalci, ki imajo delo od kona zaslužijo v najboljšem slučaju do trideset dolarjev na teden, ako delajo 60 ali več ur. Vrhtega so večkrat oslepljeni. V neorganiziranih podjetjih n* pr, delavec stke 70 jardov blaga, plačan je pa le za 60 jardov. Možnosti, da bi sam zmeril svoje delo, v tovarnah ni: Vse iz-Kotovljeno blago merijo drugi in delavec nima pri tem nobene besede. Proti tem neznosnim delavskim razmeram se bori Associated Silk VVorkers unija. Na delavce apelira, naj pozabijo plemenske razlike. Poziva jih ns boj za osemurnik. Njen apel ni Klas vpijočega v puščavi. Delavci so se pričeli zanimati za organizacijo. Ribiči dobili stavko <>d naloviJenega plena prejmejo 60%. Osem milijardartkHr korporadj v Antriki Pred vojno nI bilo nobene. Pol , milijarda rakih je 21. V Siriji m takt nova revolta proti Franciji Francija epet šikanira Sirijre in ljudstvo se upira. * ročaj o pariški listi, ima Franci ja noVe sitnosti v svoji mandu-tirani koloniji Siriji v Mali A-ziji. Pojavljajo se nova znamenja revolte, ko je francoski komisar De Jauvenal pred kratkim suspendiral sirljsko zbornico za tri mesece. Komisar se izgovarja, da je "moral nekaj storiti," ko je zbornica sprejela novo ustavo, v kateri je proklarak rana neodvisna sirljska republika in kontrola Francije popplno-ma ignorirana. Ko je francoski komisar pred nekaj meseci podelil voditeljem krvave vstaje v Damasku leta 1925 amnestijo, so domačini sprejeli izpuščene voditelje in druge, ki so se vrnili iz inozemstva, s takimi demonstracijami, da je bilo Francoze kar strah. Eden teh voditeljev, Hačem bej Atasl, kl je bil pred dvema lo-toms deportiran,vje bil celo Izvoljen za predsednika zbornice. Sirijske organizacije zdaj glasno protestirajo proti potlačfen-ju zbornice. Sodišče odločilo proti kompaniji. Scrapton, Pa. — Leo Leonard, uslužbenec ulične železnice si je zlomil nogo na pikniku, katerega je priredila družba svojim delavcem. Leonard je tožil družbo ca odškodnino in Je tožbo dobil. Sodišče Je odločilo, ds družba prireja piknike za svoje u-službence v pričakovanju, da * pridobi avoje delavce ra BREZPOSELNOST tej DELAVSTVO New Bedford, Masa. — To me-»to je pozorišče velike stavk* pleteninarjev. Pred kratkim so tem ,,_______ pa zsstavkali tudi organizirani vestnejše delo v službi, kar ji ribiči radi krivične razdelitve prinaša večji dobiček, radi tega l^na. Na stavki je bilo petsto j« delavec, ki se pri t^klh prire-Ultniki ribiških čol- ditvah družbe poškoduje, upra-nov ao akušali ribiče forsirati, ričen do odškodnine bi slednji sami nosili stroške [olja. gazollna in ledu. katerega stavbinake aalje prišle na po- meč stavkarjem. Reading. Pa. — SUvbinske rabijo pri svojem poslu. Ribiči. im. organizirani v svoji uniji, ____ „ Um temu uprli in zastav- un|jc v t€m mestu so se zavzele kali. Stavka ni trajala dolgo in u .uvkarje v pleteninarski In " i »»o izvojevall popolno zma- .........— KO. Htblči prejemajo sedaj 60 ruferski Industriji.^ Izvolile so po0bne odbore, katerih naloge ... -. — bo zbrati denarni sklsd. Iz ka- 1 nalovi jenega plena. Lastniki terega se bo podpiralo stavkar-r'bi*klh ladij In čolnov morajolj*. situacija v petem rudar-Npovatl olje, gazolin In vee dru- ^^ dlstriktu je še vedno obup-se potrebščiBM razen hrane. ^ m#d premogarjl. kljub poro-Nem bedfordskl ribiči so se se- čilo. da se je 8.500 premogarjev N Pridružili Mednarodni mor- vrnilo na delo pod novo mezdno •arižkl uniji In so stoprocentno laetvico. ki določa $5 za oeem 'ionizirani. urno delo. Petnajstim milijonom ljudi o- groža življenaki obstanek. Sprfingfleld, IlL-^Frank Mor-rison, tajnik Ameriške delavske federacije, je v svojem govoru na Delavski praznik izjavil, da stoji ameriško delavstvo pred industrijsko revolucijo, ki jo povzročajo avtomatični stroji in elektrika v tovarnah, ter meče delavatvo na cesto. Brezposelnost je največja moderna tragedija. Okrog pet milijonov delavcev je skoro vedno brez dels. Od dela teh ljudi je odvisnih najmanj petnajst milijonov drugih ali ena osminka prebivalstva Združenih držav. Vsem tem je ogrožen življenskl obstanek In životarijo v vedni negotovosti. Avtomatični stroji se uvajajo v vse industrije. Niti farmarstvo ni izvzeto Poljedelski stroji obdela vajo zemljo. Stroški za obdelavo enega akra znašajo 27 centov. Nadprodukcija je bila glavni vzrok stavke na polju mehkega premoga. Isto se lahko reče o stavki v tekstilni industriji, "Organizirano delavstvo," je dejal Morrlson, "zahteva, da se te industrij^ reorganizira na temelju sedanje dobe učinkovitosti strojnega dela In da se skrajšajo delovne ure v industrijah v sorazmerju enakosti s avtomatičnimi stroj k To teorijo bodo delodajalci sprejeli; kakor hitro bodo realizirali, da so stroji le producenti, ne pakoneu-merji." • f ,," Morrison je tudi omenil, da o-snova proti sodnijskim prepovedim v industrijskih sporih, katero so kongresu predložili senatorji Walsh, Blaine In Norris, ne ustrezs vsem zahtevam delavstva, ker ne vsebuje Jasne definicije glede pojma kaj vse sestavlja lastnino. "Organizirano delavstvo," je nadaljeval Morrlson, "kljub mnogim porazom, zaznamuje tudi velike pridobitve, na katere včasl pozabljamo. Ne smemo pozabiti na industrijske razmere, ki so v spominu še naših najmlajših Članov. Dokler nI bilo delavstvo organizirano, Je moralo delati deset, dvanajst ali še več ur na dan. Otroško delo v industrijah je bilo nekaj navadnega. Naše potrebščine smo morali kupovati v kompanljsklh prodajalnah. Bilo ni državnih odškodninskih postav. Delavstvo Je bilo Izkoriščano v veliko večji meri kot je danes. Rilo je organizirano delavstvo, ki je forsirslo te spremembe. Naše zmage In porazi so mejniki na pohodu organiziranega delavstva, kl stremi za višjim In boljšim življenjem." Kaj bodo rekli fandamentaHatl? Baltimore, Md. — Roverend F. A. Tondorf, znan jezuit In zvezdoslovec ter direktor sels-mografičnega observatorija na Georgetownski univerzi, estlml-ra, da Je naša zemlja stara najmanj dvaset milijard let. V svojem govoru, kl ga je obdržaval pred člani Ameriške aeociacije znanstvenikov, je dejal, da Je prišel do tega zaključka potom treh metod kalkulacije starosti planetov, katere Je primerjal starosti naše zemlje. gevjeti Izročili brltake mrliče. Moskva. 1. sept. — Okostja angleških pomorščakov, ki ao bi-la najdena v dvlgifjeni britski podmornici L—55, potopljeni le. U 1919 v bližini Leningrada, so bila II. avgusta Izročena mo-fttvu angleškega trgovskega par nika. kl jih povede domov za po-kop Sovjetaka Rusija smatra, da je pakt nejaasn, vendar pa pomeni korak k raaoreženju. Meakva, 1. aept. — Sovjetska unija je včeraj naznanila, da se pridruli drŽavam, ki so podpisale Brland - Kelloggov proti-vojni pakt. Obvestilo, da bo Sovjetski vlada aprejela vabilo Francije* da se pridruži pogodbi, vsebuje nota, ki je bila izročena Herbettu, francoskemu poslaniku v Moskvi. Odgovor Sovjetske vlade se glasi, da je sTcet prpjti vojni pakt nejasen glede razorožitve, vendar pa jtosfevlja države, ki so gs podpisale, pod obligacije, ki so lahko korak na poti razorožanja. ■Nota navaja prizadevanja Sovjetske vlade glede razoroževa-nja in posebno omenja načrt katerega so sovjetski zastopniki predložtti na konferenci v Ženevi. Sovjetski načrt je govoril za popolno rasorošitev. Komentar l^di razorožitve v noti Sovjetske vlade naglaša, naj bi proti vojni pakt vseboval tudi prepoved priti intervencijam, blokadam In utilitaristične okupacije tujezemskih teritorijev, o katerih pakt molči. V zvezi z dejstvom, ds je Sovjetske unija aprejela vabilo za podpis s posredovanjem francoskega poslank* v Rusiji, je znamenita izjava llfeKim Litvinova, ki je noto seStSvil in, je ob tej priliki omenil, da bi pakt tudi prepovedoval državam odkloni- jliezs trzis U H.U1 T.tt vinnv. "ustvarimo monM*' « * .j® T***1 ? iftiftiiMŠ prttivojni pkt? ILLINOIS je dejal Lltvtnof*! nevarno atmosfero." TsIscralUli Izvsjs- v«! tr siušt«---J* /WNWSBH9 MeUI Val ao člani organlaadje niških telegrafistov. »t. Louia, Mo. — Telegrafistom na turogl Pittsburgh A Lake Erie železnice Je zvlšans mezda U 3.3 centa na uro. Ns prograh Mlssouri^Kansas-Texa« železnice so pa dobili 2 centa po-viška na uro. Sedaj prejemajo 71.7 centov na uro. Izvojevall so tudi nekatere druge koncesl. js. Neki član organizacije telegrafistov objavlja v glasilu unl-Je 'The Railroad Tflegraphers" članek, v katerem poživlja svoje tovariše, da naj zahtevajo dolar na uro. "Mnenja sem" pravi,v članku, "da so telegrafisti sužnji bakrenih centov. Železniški magnatje nam vržejo par centov in in ml se tepemo ^nje kot be-rači, mesto ds nastopimo s svo. jimi zahtevami za višjo mezdo kot čuvaji milijonov dolarjev lastnine in nešteto človeških življenjr Naše delo na ameriških železnicah je vredno več kot dolar na uro. Minimalna plača 0olar na uro za železniške telegrafiste naj bi postala geslo organizacije." "SOUDEN" JUG RAZBELJEN GLEDE SMITHA t mmmmmm Demokrataka stranka na jugu še nI bila od dobe rekouatruk-cije tako rasdeljena, kol je letna. Aakevilla, N. C. — Severna Karolina In Tennessee nuditi robata tla Smlthovl tekmi na poti proti Beli hiši. Vse kaže, ds je prilika, da Smith zmaga v teh dveh državah zelo neugodna, znamenja govore, na cvmttn ne bo dobil 24 elsktoralnjh glasov teh držav. Pri zadnjih predsedniških volitvah je dobil Daviš komaj 2H tisoč glasov več kot Coolidge v državi Tennessee. V Neverni Karolini je bila Davisova večina 50 tisoč glasov. Toda propaganda, kl je vlekla 1. 1924, Je leto* izven dnevnega reda; liker in verski predsodki napolnjujejo ozračje z dimojn in paro. 2ganja is koruze je v obilici na jugu in ga vsakdo lahko dobi po dolarju pajnt, toda avetost Volsteadovega zakona je tisto, kar pridobiva glašove volilcev. Al je mokrač In to mu škoduje na jugu. Protestantovski pridigarji pa ustvarjajo v verskih funtamentallstlh strah pred in-vanzljo Rima, akoprav se po-vprečnl stanovalec juga redkokdaj sreča s katolikom. Od dobe rekonstrukcije še nI bila demokratska stranka tako rasdeljena na jugu kot tftš le- verja, Je hud udarec .Bmlthu. Simmona je ljubljenec Južnih demokratov in ima sa seboj veliko privržencev. 8 filmrnonsom sta potegnila tudi dva uplivna demokratska časopisa in odo. bravata njegovo stališče. —. Delavstvo sam o Js rasdeljeno v tej konfuznl kampanji. "Ra-leigh Union Herald", katerega podpira Severokerollnska delavska državna federacija, prlobču-je v svojih kolonah Smlthu sovražne članke. Ena izmed zaprek, da delav-stvb ne podpira Smitha v H«-veml Karolini, je protldelavskl karakter strankinih načelnikov. Bivši governor Cameron M«»rrl-son služI za Ilustracijo. Delavstvo as Je opeklo z nJim pred o-smlml .leti. Morrfson je nssto-pal prijazno napram organiziranemu delavstvu in gu tako pridobil na svojo stran, da Je glasovalo zanj pri volitvah. Toda v prvem letu njegove administracije Je poslal vojaštvo ns stavkarje In J* ob tej priliki obdržaval tudi govore proti dels vskim organizacijam. Na drugi strani Hoovsrjev rekord nič boljši. Tudi on ae ni nikdar zavzemal za težnje In zahteve delavstva In farmsrjev. Zapleti ja j i politične situacije v Južnih državah ne obetajo nič dobrega za Smitha. U spet padla. VVashington, D. C. — D*lsv- * . g„llth,lr i____ski department poroča, da Je bi- T^iITrMa« lo žtevllo uposlenih deUvcev v Chicago - l^ttnjega Ha m- ^^ jndu-tr|jah meseca monda, Ind.. izročajo, da Jack f u tn »datotek M v Son j uniju in .kupna v«u izpUča-ki Je bil nekoč Umpi on. organi-M tp| wJitvlcl tekočega leta je bile t012 . četo Bandlnovlh vstašev pri 'rudarjev ubitih Macuelizu. Dva vstaša sU blU,«a premogs In 250 na polju an- uMta, eden ranjen in pet ujetih. Itrarlta Prigaifaštvo odgovorno za |MiKaiba v industrijah Neareče pri delu ao ae svlšale sa SOri' od lela 191K. New Vork, N. Y. — Prlga-njaštvo v iuduatrijaklh podjetjih, katero se je posebno razpaslo, odkar se je pričelo postavljati v tovarne nove stroje, je odgovorno sa veliko število telesnih poškodb. Nesreče in poškodbe v industrijah so narasle za 30% od leta 1918. Univerzalna raba komplicirane mašlnerije in indlferentnost podjetnikov ss varnostne napravi ja tudi eden izmed vzrokov velikega števila poškodb. Enoličnost strojnega dela ubija delavca duševno, da nI vselej dovolj oprezen pri j»v<*jem delu. Okužen srak v tovarni in slabo zdravje delavca atk tudi odgovorna ss nesreče. RoskferšsKs letsles New Vork. — Delegatje plete-ninarskih organizacij is novoan-glešklh in srednjih atlantlšklh držav se bodo dne 10. septembra zbrali na konvenciji v tem mestu. Dve bivši neodvisni uniji pleten i na rjo v — The New Bedford Operatives in Philadelphla Carpet Weavers — bosta prvič representlrani. Predmet organlilrenja Ip združitve pletenlnarsklh unij bo tvoril glavni del rasprsv ns sbo-rovanju, katerega se bo udeležilo nsd sto dslegstov, Izjavlja tajnik James Starr. Od države Maine do Oeorglje domlnlrajo tekstilno Induatrijo protlunijskl iMMlJetnlkl, kl neusmiljeno ml-žujejo mesde svojim delavcem. Osemurnl deiovnik, kl Je bil po vojni Isvojevsn ns severu In jugu, je bil žrtvovsn ns oltar bres-obzirne kompetlelje, 1 Konvencija ss bo bavila s problemom tekstilnih podjetij na jugu, kjer je v teku ekspsnsijs s tako4 bralno, da ogroša obstoj podjstlj v novoanglešklh državah. V tem oilru js ^U izdelsn potreben program, kl bo predložen konvenciji. ' Predsednik Thomss McMahon ja mnenja, da je potrsbno, pred- SU poletela s Roek- »> ^ inU)™ ftieda. VU 18. avgusta proti »je na Jugu, da se morajo zdru- Bila aU dva tedna Izgubljena v ledenik pustinjah Grenlandije.. Mount Evans, Grenlandija- — Brezžična depeša profesorja W. H. Hobbsa newyorškemu "Ti-mesu" poroda, da st^bila Bert Hassell in Parker Cramer, v ne-deljo najdena, Hobbs Js vodja ekapedioije, ki Jo js poslala na Grenlandijo mlšlganska untver-ss. Zgubljena letalca sta dajala signale s dimom, ko so se Jlimt bližali člani ekspedlelje v mo- *ZEP"' lil., Stockholmu. Ko sta dospela ilo Frlederilshaba Jima je zmanjkalo gazollna In spustiti sta se morsla na semljo. Seboj sta imela dovolj živeža in sta sl gu dovoljevala po osem unč na dan. Oba letalca ^a precej sestradana vendar sta še čila in zdrava. Hoekford, III. — V mestu je zavladalo nepopisno veselje, ko se Je razširila vest, da sta bila Hassell in Cramer najdena. Prva velt Je prišla potom radia v nedeljo ob 10. zvečer. Ljudstvo je takoj drlo na ulice In proslavljalo dogodek celo noč. V pon-deljek so se vršile velike de-monstracljs po mestu, največje v zgodovini mesta od časa, ko Je bila končana svetovna vojna in je bilo podpisano premirje. Hasseljeva žena Je bila obve-ščena v trenutku, ko je spravljala svoja otroka s|>at. Prebivalci so Jo v avtomobilu odpeljali na glavni trg In JI prlrfejsll velike ovacije. Dslsvskl siltsl) Iz šs-ao wwš v Amoriko gHN Organizator, ki je Imel predavati v delavski šeil Hreokwood. ne dobi dovoljenja. New Vork. — Voditelji delav-skega učlllsča v Brnokwoodu so bili v petek presenečeni, ko sJ*) ***** ' MEMBEK Of THE EEDEKATED PBESS Dataa r aklipi)a a. pr. s*« M r* Delavstvu vitega »veta!. Deset lat je minulo po vojni. Kljub aloveanim obljubam, ki so jih dajale vlade narodom, mir še ni zagotovljen, zopet se je pričela tekma v oboroževanju, narodi nimajo le čuta varnosti, ki jim ga moče dati popolnoma tele socializem, ki bo odpravil z razrednim gospadatvom obenem tudi vzrrfke vseh nacionalnih na-sprotsfcev. Narodne manjšine ae dalje za tiru jo in velesile ovirajo ali zlorabljajo njih stremljenjs po o-iiVoboditvL ■•V nekaterih deželah je bila demokracija zatrta potom diktatur, ki — kakor različne so njih oblike — vendar vse pomenijo enako nevarnost zs osvoboditev delavstva in za svetovni NIZKE MEZDE PRINAŠAJO VELIKO NEVARNOST. Lir. --Povsod, v vsaki deželi je ka- Hudodelstva so v kapitalistični človeški družbi vsak- pitalizem bojevitejli in požreš-danja reč, kakor molitev vernikov, ki upajo z molitvami neJw i« poizkusil prevaliti izboljšati gospodarske razmere v MU druibi. ^S^rSaM* kradejo, sleparijo, ropajo in morijo m izvršujejo še druga bodisi z gospodarskimi in finan-hudodelstva, da izboljšajo svoj gmotni položaj, drugi mo- čnimf ukrepi, ki so povzročili ne-lijo in upajo, da se čez noč obrne zanje gospodarski polo- «poslenost in obsodili milijone žaj na dobro. Prvi so nevarni obstoju človeške družbe ^ . svojimi dejanji dajejo drugim slabe zglede in ftauke.Ljo vedno mo^nej«,^ vedito Človeška družba jih smatra za tzvrželučloveške družbe, tesneje združeni 'industrijski Zanje gradi ječe, vislice in električne stole. Ali čim več tru8ti ,n finančni koncem! nad jih ujame policija, kolikor več jih obudijo sodišča v ječe KM/! '>0'" »tevllk ne morejo uUjiti vsi kaplulistl in njih podpor-\ L n^nlm pHUskom. pod nilfl, kajti te številke so uvedene in zbrane na podlagi pritiskom delavskih množic in resničnih dejstev. ~ / . ; kmetov, ao vlade prisiljene, da gospodarska nevarnost, ampak je tudi velika trajna nt- besede, ki jih je intemacionaU varnost za obstoj delavskega strokovnega gibanja, ki je izgovorila kot prva. v sedanji človeftki družbi mogočno sredstvo za izboljšanje B*He<,l,o Kelloggovega imkta, morale in gospodarskih razmer. ki so ga vlade podpisale, izreka Zločinec, ki krade, slepari, ropa, mori ali izvršuje I Ukvarjajo '"IrT^n^Tr^lmljM te druge zločine, ne izvršuje le nemoralnih dejanj, ampak pridržki posameznih vlad. je tudi velik sebičnež, ki izvršuje te zločine iz namena, 0atal 1)0 dejanako mrt-da ^okoristi samega sebe. Človek, ki moli, da se mu bo ^J^ ."JlJlJ?^^ ^ izboljša njegov gospodarski položaj, je tudi velik sebič-1 ? nez, ker tudi U moli iz edinega namena, da se bo njemu I ves svet, da se ne bo mir samo godilo boljše na tem svetu. oznsnjal, nego tudi organiziral Ta dvK sta mrtva za delavsko strokovno gibanje. Ne! ^ ^ il mrtV* *** Hen in ne dhigi ne bo delal za |>ojačanje in razširjenje ^ delsvskih strokovnih orgunizacij. Jedro delavskega strokovnega gibanja tvorijo raz-rednozavedni delavci. To he. Ti delavci ao pravi kulturni delavci. žele živa resnica. Zato ae obrača naž klic na de-lavre Evrope. Toda obenem se • »Itrajamo na deiavatvo Zdnt-trnih držav, tia^s dežele, kjer najmotvnejža plutokracija sv»-ta pokvarja demokracijo In deiavatvo zatira. Njim kličem«: K« pital i« t i vaAe' dežela se bahajo a pr oa peri teto; toda ali rn« vidite, da U prospe-riteU sine T Ali ne vidite, kako Njih delo po-' vaa naglica važega dela obrab-vzroča, da ae b izboljšan jem gospodarakih razmer odprav. ln porablja? Ali »e vidite, da Ija pekel na zemlji In dn ae ohmem izboljšuje- tudi morala * !*f* ,x,ina ' .pralnimi državami, katere vla- y00C*- i . ^ ** na poskrbi za nost, bolezen in starost delavcev, edina, v kateri je akcija organiziranega delavstva z vi težkimi prepovedmi omejena? Kapitalisti važe dežele ožab-no proglašajo, da je vaše živ-Ijen boljže kakor življenje va-žih bratov v drugih deželah. Toda amerikanaki kapital se neprenehoma aeli, v Evropo in Azi jo, da najde tam cenejže delovne moči, katerih izkoriščanje ogroža vaše življenje s tem, da bo pri vas naraščala nezaposlenost Kapitalisti vaše dežele se hlinijo kot predbojevniki miru, a obenem organizirajo vojaško intervencijo v Nikaragvi in drugih, deželah ameriškega kontinenta. * Zato stopite v naše vrste, postavite se na čelo delavskega razreda, kakor stoji vaš kapitalizem na čelu kapitalističnega razreda vsega sveta! Naš oklic se pa obrača tudi na zatirane narode vzhoda. Pozdravljamo vaše boje za osvoboditev/Pozdravljamo uspeh nacionalne revolucije v Kini nad kapitalizmom. Zahtevamo od imperialističnih vlad, da umaknejo svoje čete in ladje jz Kine, da priznajo Kitajski pravico suve-renitete, ji dovolijo popolno svobodo v carinski zakonodaji in carinski upravi, se odreko pred-pravicam eksteritorialnosti, vrnejo koncesije in priznajo narodno vlado. Protestiramo proti absolutističnemu državnemu udaru v E-giptu, ki je egiptovski narod za tri leta oropal parlamenta. Za egiptovski narod zahtevamo resnično neodvisnost in- njega sprejem v Zvezo narodov. Zahtevamo, da se Sueški prekop, ta velika pot med vzhodom in zahodom, stavi pod varstvo Zveze narodov in da zaradi tetfa angleške čete zapuste ozemlje Egipta. . Priznavamo pravico narodov Indije do samoodločbe in jih bomo v tem stremljenju j?odpirali, da jo dosežejo. » Ali če nacijonalne osvobodilne boje podjarmljenih narodov vzhoda', podpiramo, ne prezrimb pri tem, da nacionalna osvoboditev sicer pripravlja tla za socialni boj ne pomenil pa še socialne oavoboditve. Krvavi pogromi v Sangaju in Kantonu so pokazali, da prole-tarijat vzhoda doživlja danes iste krvave izkušnje, kakor jih je doživljal prolflftarijat > Evrope v 19. stoletju. Buržuazija izrabi punte proletaHjata, toda obrne se proti delavcem, čim ti zahtevajo svoj delet sadov skupno iz-vojevane zmage. ^ Mlado delavsko gibanje vzhoda se mora okoristiti z izkušnjami delavskega razreda naprednejših industrijskih držav Evrope in se naučiti porabljati njega bojne metode. Zato veljaj na!š klic delavcem vzhoda, da se priključijo nam. Naša akcija, boj mednarodnega proletarijata za svojo osvoboditev in za mir, more biti uspešen le ob politični svobodi. Demokracija, vezana na dane razredne razmere, za delavski razred ni namen. Tvori pa važen pomoček, da se dosledno s politično enakoatjo uresničuje tudi socialna enakoat. Delavski razred bo ta cilj tem prej dosegel, čim doslednjeje bo vodil v okviru meščansko demokracije svoj boj, z izrabo političnih pravic in svoboščin razširil pozicije svojih moči in t^ko ustvaril pogoje za proletarfko demokracijo. Z vao odlo&iostjo amo proti diktaturi katerekoli sekte ali po-sameznega moža, ne glede na obliko diktature, ki jo ima. Smo proti fašizma, ki zatira svobodo v notranjosti držav in na zunaj ogroža mir ter u-stvarja nevarnost ne le za narod. ki ga zatira, nego tudi za demokratične narode, katerih razvoja se bojL Poljske. Pozdravlja delavce in kmete Utvinske. da nadaljujejo svoj boj proti diktatorskemu sistemu in odobrava iz vsega srca boj delavskega razreda na Poljskem proti režimu, ki z izgovorom, da hoče izpremeniti oblike demokracije, grozi, da demokracijo samo uniči. - Graja pred narodi vseh dežel postopanje nacionalistične bur-žuazije, ki ae je še včeraj zavzemala za svobodo posameznikov proti poseganju držav vanjo, ki pa danes poizkuša laskavo zagovarjati sramotj£>diktaturo, ki pod pretvezo novega prava stro-kovrfih organizacij delavstvo zatira. Povedati pa moramo delav cem tudi, da to nevarno in nasilno politično reakcijo podpira zadržanje boljševizma, ki po vseh deželah delavstvo cepi n » tem stranke in vlade bur-žuazije krepi, njih gospodarstve podaljšuje in poostruje, kakor so nedavno pokazali dogodki v Franciji, v Nemčiji in na Poljskem. V Moskvi je prav sedaj kon gre« komunistične internaciona-e sklenil program, ki izjavlja, da obnovitev imperialistični vojn ni od vrni j i va in stavlja vso svojo nado v to, da bo iz nove svetovne vojne nastala nasilna revolucija. Kako nesmiselno je nade delavskega razreda stavlja-tl na novo vojno, namesto v ste delavce sveta združiti v neutrud jivem boju proti obnovitvi krvavega barbarstva! Nismo slepi za heroične napore delavskih množic sovjetske unije v boju proti kapitalizmu proti beli protirevoluciji. To-a enajst let po revoluciji kaže e vedno trajanje gospodarskih kriz, da diktatura teroristične manjšine ovira razvoj produk tivnih sil dežele, dočim obenem zabijanju je delavcem sovjetske unije, braniti sv<£je interese ter tudi zatirane narode proti njih volji drži v svoji oblasti, kakor je to sovjetska vlada sama v nedavno objavljenih dokumentih v Georgiji priznala. Mi, v Soč. del. InternacJonal združene stranke, smo prej ko slej 'odločeni, sovjetsko republiko proti vsakršnim sovražnostim kapitalističnih vlad in proti vsakemu protirevolucionarnemu napadu braniti ter zahtevati od vseh držav, da urede z njo miroljubne in normalne odnošaje. Toda enako kakor delavstvu vsega sveta kličemo tudi delavskemu razredu sovjetske unije, da se z nami združi na podlagi prole-tarske svetovne politike, ki ne sloni na nadi nove vojne, nego na spoznanju potrebe, da brani demokracijo, kjer je v nevarnosti da jo zopet vpostavi, kjer je bi la uničena in pripravi z njo orod je za osvoboditev delavakega razreda. Cepljenje proletarijata alabi njegovo moč. Zedinjenje delav skega razreda bodi nova pobuda da bo svoj boj za mir in aocijal-no svobodo vodil z nepremagljivo silo. Po zedinjenju k zmagi nad kapitalizmom in imperializmom Proletarci vseh dežel, zedinite se! ' Kongres Soc. del Internacionale. TOREK, 4. SEPTEMBRA. Ivsa OPAZOVANJA IZ PRIMOItJA V Miljah sta se igrali dve punčki Loredanove družine z vžigalicami. Bili sta trenotno sami v hiši v drugem nadstropju. Nastal je požar, ki se je razširil tako hitro, da ni bilo več mogoče rešiti deklici. Stavka je zgorela in zvečer so potegnili izpod razvalin strašno ožgani tru-pelci nesrečnih deklic. Kalijaaiaarija priimkov v Trstu: Križaj Crodati, Doležal Dolcetti, Drobinc D'Urbino, Du-dič Farnesi, Elender Elleni, Ga brovee Gabrielli, G*rzabek Gal-monte, Holuška Colusai, Lede-rer Ledieri, Luat Lieti, Kosmsč Intemacionala ("osma. Maurer Muratori, Med- obaoja akcije laškega fašizma. I ved Orsini, Morgenatern Mor-ki akuša nazadnjaške države irantl, Mueller Molinari, Prelec Balkana in Sredozemskega mor- Prezzi. Sedmak So t tirno, Tončič ja prikleniti naae kot vazalke ter Tomaai, Holevič Colle. Sloven-tfsftale reakcija združiti v neka-j Uvaflk ae je izpremenil v ko aveto alijanco proti det*lam svobode akcije, ki jih olajšujejo napol diktatorski režimi v Romuniji, na Ogrskem in v Ju-»nalavlji. Intemacionala opoaar-ja na resne aevarnoati konflik- Allegri. kakor da bi I*vstik pomenil Lustlg! Solnčarica je zadela v Piai alo-venakega železničarja Frana Boiiglava. doma z Goranjega pri Divačh Pripeljali ao ga domov vna farsa. Kako se zaletavajo in Šved rajo ljudje, ki nimajo načel, niti jasnih smernic in programa ta-a> v politiki kakor v socialni filozofiji, vidimo danes najsijaj-nejše pri takozvanih progresiv-cih, ki so pred štirimi leti sodelovali pri La Follettovi kampanji. Ti ljudje — mislim vpdihn glave — ao danes najžalostnejše figure na ameriški politični po-iornici. Bedniki ne vedo kaiii bi jli in kam pravzaprav spadajo pa kolebajo sem in tja kakor metuljave kokoši. Nekateri so se obesili Smfthu za frak in kri-če za velik "skunar" piva, drugi pa "farmarijo" za Hooverjem. Tretji sede še na plotu. Med temi je mladi La Follette, ki ima sicer p6 očetu dober dar govora, nima pa očetove korajže. Brookhart v Iowi, tak upornik, da se je tresel senat pred njim, zdaj caplja za Hooverjem «in z oljem umazana republikanska mašina — mu je zdaj naenkrat čista kot angeljska halja. Najbolj se je pa zbledlo v progresivnih glavah v Severni Dakoti. Senatorja Frazier in Nye sta vsa zadnja štiri leta grmela proti Coolidgu in republikanski korupciji. Nye je vodH senatno preiskavo glede petro-lejskega škandala in ves napredni svet Amerike je zadovoljno zrl na tega Silnega naprednja-ka. Do letošnjih primarnih volitev v Severni Dakoti sta oba, Frazier in Nye, neusmiljeno mi-kastila Hooverja. Očitala sta na yseh volilnih shodih med drugim tudi to, da je med včjno kot živilski direktor bil on kriv, da so farmarji morali prodajati pšenico po dva dolarja bušelj, ko bi bili lako dobili več. Dalje sta povedala volilcem tudi to resnico, da ni Hoover kot čian Har-dingoyega in Coolidgevega kabineta nikdar črhnil niti ene besedice o oljnem škandalu. In zdaj ? Oba priporočata Hooverja! Hoover je bil nominiran in zdaj je dober! Oba, Frazier in Nye, imata danes vražji xposel, da na vseh shodih jemljeta be- RatflfevoJMieaje H Radičevo življenje je bilo zek kratko tu ta med diktaturami LiUiaska in in pokopali v domači zemlji zanimivo in ga yna prednašamo. Rojen je bil leta 1871' v Tre barjevem pri Sisku kot sin kmet skih staršev. Ko je dovrši gimnazijo v Zagrebu, se je pričel baviti s študijem filozofije ter je študiral v raznih velemestih kot Moskvi, Pragi, Parizu itd. Posebno ga je pa zanimal; pariška visoka šola za politične vede, katero je tudi dalje časa obiskoval. Na svojih številnih potovanjih je prišel v stike zla sti v Rusiji in na Češkem s številnimi borci za vseslovanske ideje. Te različne ideje je prinesel na povratku v domovino e seboj in jih je objavljal tudi v ''Slovenskem domu" zlasti pa kot političen govornik; bil je .namreč zelo dober govornik in je imel na množice in tudi na največje mase kmetov zelo velik vtis; obvladal je okrog deset jezikov. Ker je bil navdušen pristaš avo-jih idej, ga je njegovo politično delovanje spravilo večkrat v je-<5o. Ce računamo vse mesece, katere je prebil za omreženimi okni, jih je bilo tekom njegove* ga političnega udejstvovsnjs skoro za deaet let. Postavil se ;e prvi za kmetako ljudstvo in je koncem leta 1904 ustanovil s svojim bratom Antonom Hrvatsko kmetsko stranko, katere edini voditelj je bil po Antonovi smrti. Koncem svetovne vojne je bil Radič zelo proti boljševizmu in je tudi odklanjal kraljevino SHS. konstituanto je pripeljal 60 poslancev, a leta 1923 že 70. Ho-tel je za hrvatako vprašanje za-ntereairati tudi inozemstvo, da bi tako dosegel svoj ideal; ker se mu je pa to ponesrečilo, je njegov klub prenehal z abstinenco, sam je pa šel iz Londona v Mo-skvo. kjer je dosegel, da je bila njegova stranka sprejeta spomladi leta 1924 v kmetako in-temacijonalo. Ko je bil pa leta 1924 ustanovljen koalicijski kabinet Ljube se<)o nazaj in popravljata, kar sta pred par meseci govorila Hoover ju. Pred par meseci je bil Hoover sovražnik farmarjev danes j« njihov prijatelj. gZj pa je težko "pljuvati v lastno skledo" — da rabim priljubljen metafor naših rodoljubnih pole. mikov — se jim pametni far. marji smejejo in ju pošteno dr*, žijo kot se spodobi za take tepc° Tako se človek blamira, če ni-mK pred seboj ravne poti in jas.' nih principov. Takozvani progre. sivizem je prazno idejaliziranje, ki ?e opleta okoli gotovih osebi nosti kakor vešča okrog luči. 0. sebe pa umrejo ali drugače pa. dejo — in idejalisti ostanejo v temi, frfočejo dem in tja, dokler se ne ujamejo na "tanglefoot." ' Križ na križu! Gospod Trunk ima težko stališče. Mož je že star in bojevati se mora. Simpatiziram. Hudd mu je, ker je Mussolini zlorabil pa-peža in križ. Fakt je, da je general Nobile nesel križ na sever. J ni tečaj. Križ mu je dal papež. Fakt je tud^ da Je Nobilev ! "žunket" akrahiral, ne morda ra- ! di križa, temveč radi naravnih, zakonov, katerim so podložni vsi i križi na j&emlji. Ko je Nobile po zaslugi boljševikov prinesel zdravo kožo v Rim, ga je papež odlikoval z neko kolajno. Tako so poročali iz Rima, nisem »i morda jaz izmislil. To so dejstva, jasna kot nebo j nad Leadvillom. Da se je papež dal prvič potegniti, je dosti slabo zanj; da ga je pa potem odlikoval samo zato, ker je Nobile j srečno prinesel križ na severni-tečaj in kljub temu, da je tam ! pustil šest ali osem mož in indi-rektno povzročil smrt Amundse- ! na in pet njegovih mož —- tedaj je papež po mojem mnenju res velika šema. Nikakor pa ne zahtevam, da se g. Trunk pridruži temu mojemu mnenju. Ne, to bi bila prevelika žrtev zanj na njegova stara leta! ^ Fakt je in ostane, da je Nobi-le nesel križ na severni tečaj in na križ je pribil Amundsena in trinajst drugih mož in papež ga je odlikoval... Oavidoviča, se je Radič vrnil v Zagreb. Toda ta koalicija je iropadla, ker ni Radič Davido-/ičevega kabineta podpiral, ka-«or je bilo domenjeno, temveč e razvil republikansko agitacijo. Nato je Pašič-Pribičeva vla-ia razpisala volitve; razpustila ,e§ Radičevo Hrvatsko republi-cansko stranko ter vodstvo za-orla. Po dolgem iskanju so tuli njenega glavnega voditelja štjepana Radiča našli 6. januarja doma skritega in ga takoj aretirali. - : Proti Radiču se je uvedla ra-ii zvez z Moskvo sodna preiskava; radi tega so bili tudi mandati, ki jih je dobil Radič pri volitvah dne 8. februarja 1925, razveljavljeni (bilo je 69 poslancev). Sele, ko je Radičev nečak, Pavle Radič, podal dne 27. marca 1925 znano izjavo v skupščini, da Hrvatska republikanska stranka priznava ustavo, so bili mandati odobreni. P»-šič in Radič1 pa sta 15. julija sklenila poseben pakt, po katerem je dosedanja republikanska stranka zapustila svoj program ter vstopila v Pašičev kabinet. Radič je bil nato seveda izpuščen ter ga je kralj sprejel v avdijenco, v novembru ps j* vstopil v vlado kot prosvetni minister. Leta 192« je priilo med radikali in Radičevci zopet <*> ostrih nasprotij, zaradi ksterih je Radičeva stranka zopet pre*1« v opozicijo. Po zadnjih volitvah pa se je Radič združil s Pr'-bičevičem v KDK Stjepan Radič bi morda bil tisti. ki bi izvedel marsikske reforme v državi, ako bi bil dosleden, toda smrt ga je ugrsbila hrvatskim kmetom, ki so skoro vsi dosledno branili njegovo malomeščansko naziranje o dem<>-kratizmu in kapitalistični dri*-vi. Najvažnejše pa je, da jt gova smrt danes—ona točka, k" bo sedanji režim v Beogradu popolnoma razkropil ljudi, ki *> * zbirali ' pod Radičevo In Radič je bil stranka is I** blem hrvatstva v JugosUvij' Zato s njegovo smrtj« mo v novo politično sfero solidacije TOREK, 4. SEPTEMBRA. pkobvbta Življenje v današnji i ~ skevski Mil *_{ Pile N. M. PapouAkova. aesHsiE FKOSTBTI TOREK, 4. SETT^i Krepki in okretni mladi mož ee je ne moj poziv v sedel, pojasnil, da je v zvezi z "Vsakdanjim gromom" in pristavil: "Upam, da nimate nič proti temu, de vaa pointervjuvam." "Da me — T "Da vaa pointervjuvam." a "Ah, tako! Zares — da. Hm. Da — prav zares." Tistega jutra nisem bil v pravem redu. Moje duševne sile so bile očitno nekaj trpele. Vendar pa sem odšel h knjižni omari in potem, ko sem bil isksl že šest sli sedem minut, sem bil prisiljen, ds ss obrnem do mladega moža. Vprašal aem: "Kako to pišete r "Pišem? Kaj?" "Intervjuvati." "Sveta nebesa! Cemu bi napisali T "Saj na bi napiaal. Hočem pogledati, kaj pomeni." "No, ta je pa čudna, to moram priznati. Saj vam lahfto povem, kaj pomeni, če — Če —1* >.+"Ah, izborno! To zadoetuje. hvaležen." ♦ Inter" g i- ps tako dol- "Da, moj gospod, kako ste jo pa hoteli vi pisati r "Veste — prav zs prsv — prav vi prav — sam ne vem. I-mel sem leksikon pred seboj in sem iskal od zadaj, upal sem, da jo najdem med atfkaml Ampak to je želo stara Isdajs." "No, cenjeni prijatelj, njene slike ne bi niti v najnovejši iz — oprostite, drafi gospod, ne zamerite, tods na zdi te se mi tako — tako — inteligentni, kakor aem pričakoval." "O prosim, prosim! Dostikrat ao ml rekli In ©ejo ljudje, ki se ne prilisujejo, ki tudi ne bi imeli razlogs zs prilizovanje, da sem v tem pogledu naravnost čuden. Da — da; o tem govore z užitkom." "To si Isko mialirn. A aedaj, kar se tiče tega intervjuvs. Gotovo vam bo znano, da je sedaj navada intervjuvati vsakega moža, ki prodre v javnost." ' 'Tako, ša nič nisem o tem slišal." Mora MU salo zanimivo. Kako to izvedete?" (Hm — ah — hm — hm — človek bi obupal) Včasih bi moral Isvestl s palico; a ponavadi se naredi tako, da zastsvljs in-rjuvar vprašanja in inter-_ ranee naaja odgovarja. To ja sedaj salo priljubljeno. , A1I ml dovolite, da vam zastavim nekoliko vprašanj, ki mi bodo pojasnila najvsžnejše točke va-Še jsvne in zasebne preteklo-Istir "O, z veseljem, — z Imam seveds zelo slab spomin, pa upam, da vas ne bo motilo. Je namreč zelo nereden spomin, čudno nereden. VČssih dirjs v galopu in potem rabi spet do 14 dni, da preskoči kskšno točko. Prirejs mi mnogo žalosti" "O ne bo škodovslo, samo da napravite, kar bo v vaših močeh." t. "To hočem. Zelo se bom potrudil" • "Hvala. Ali ste pripravljeni?" "Pripravljen sem." Vprašanje: Koliko let vam je? Odgovor: Devetnajst v juniju. ' Vpr.: Kaj ste povedali? Stel sem vas za petintrideset sli šestintrideset. Kje ste se rodili? Odg.: V Missouriju. Vpr.: Kdaj ste pričeli pisati? Odg.: Leta 1836. Vpr.: Kako je to mogoče, če štejete danes šele devetnajst let? • Odg.: Ne vem. Kaj se vam zdi čudno? j Vpr.: V resnici. Koga smatrate za najbolj zanimivega moža. kar ste ji poznali? Odgr: Aarons Burrs (Aaron Burr je bil predsednik Združenih drlav in ae J* pnflavii e tem da je leta 1*04 ustrelil državnika Aleksandra Hemtttona v dvoboju.) Vpr.: Aaron Burra niste mogli pognati, če vam je šele de-vetnajst let. ___ & W1 oltaiju VJŠsTf, SSSVSt—A« fisbse. Bilo Je torej očividno, da je moral biti ob času nesreče še nekdo pri njem, kateremu je Igtrgal ponesrečeni oni košček sukna iz njego- vaga oblačila.. Možnost roparskega napada in umora je'izključeesl že kraj ssm na sebi, ksjti na glada na to, da je bil dostop v globino skoraj afipogoč, bi tudi ruvanje na mostičku pripravilo napadalca istotako v nevarnost kakor napadancs. Kot motiv dejanja sta mogla torej prihajati v poštev samo maščevanje ali pa sovraštvo. Toda, kolikor Je bilo znano, ni Imel mladi grof nobenega sovražnika v okolici, dati so mu bili ljudje splošno gorkl radi njegovega ošabnega vedenja. Preostajalo ni torej ničesar drugega, kakor se obrniti zs nadaljna izjasnila na očeta, kar se Je zgodilo kolikor mogoče obzirno in prizanesljivo. . In glej, čudno: grof Esnek je to mučno zadevo vse drugače vzel, kakor se je pričakovalo. Msato, da bi bil še bolj obupan ob misli, da ja poetal njegov edini sin žrtev zločlnčeve - roka, mesto da bi bil podpiral sodne urednike pri njihovih funkcijah, ki so šle zs tem, ds se najde zločinca In kasni umor, se Je obnašal tako, kakor da je pokopal zadevo in da hoče po-zabiti nanjo. Nikakor ni Jiotel verjeti v možnost takih sumnlčenj; nesrečo svojegs sins je pripisoval njegovi neprevidnosti, in pod pretvj*. se, da je telesno in duševno strt, se je izognil vsem odgovorom.. Pri tem ps je bilo vse njegovo obnašanje tako zmedeno in bil Je tako raztresen, ds se je pričele sodnim preiskovsl-cem nehote vsiljena misel, da želi na vsak način preprečiti nadaljno preiekavo. Nato se mu je pridružil še prelat, ki je poizkusil Izvajati tudi od svoje strani pritisk na merodajne osebe, ds bi končale vaako nadaljno preiskavo. to je bilo seveda skrajno čudno in nepojmljive, toda silen opatov vpliv ae je pričel ie ka-zeti, in njegovo prizadevanje bi mu bilo tudi najbrž uspelo, da ni cela U stvar ležala slučajno v rokah mladega, ambicijoznega sodnika, ki je bil častihlepen In ki Je stremel kvišku v avoji službi; ker je bil poleg tega neodvisen, ae ni hote) ukloniti nobeni tuji volji. Ze itak dokaj mlačen katoličan, je slutil aa tem nepojm-Ijivim vmešavanjem nekaj takega kakor samostansko tajnost, In trdno se je odločil, da Izvršuje v tem slučaju s vso strogostjo svojo dolinoat in ds prodre stvari do dna. Vae, kar Je imel mladi grof ob Čaau svoje smrti pri sebi. je bilo še enkrat natančno preiskano, in med drugim se je našlo tudi nekaj, ki je da-jato nekako sled. ~ V ponesrečenčevi listnici je bilo med drugimi brezpomembnimi papirji tudi pismo, ki Je noeilo ie stsrejil poštni pečat. Pisec tega pl-sms — Bernard Gunter is Dobrave — js prs-povedoval mlademu plemen i tašu s trdimi be-••dami vsako nadaljno pribllievanje avoji ss-stri ter grešil, da če ne bo pismeni opomin ničesar izdal, da bo oeebno nastopil. Pismo je bilo pisano sicer v mirnem, toda tudi brezobzirnem tonu. sklep pa je bil naravnost razia-IJiv in js moral strašno razdrailti naslovjencs. Pod vzeta tozadevne preiskava je samo še okrepila U sum. Ugotovila je. da ni bil Oun-ter ob čaau neeračs samo v hribih, temveč celo V neposredni bliiini usodepolnegs mesta. Mslo prej ae Je njegova aestra srsčals s grofom. In kakor js bilo videti, najbrž nehote. Cerkovnik Je videl oba v romarski cerkvi, kjer sU se ae. stals s patrom Benediktom, nakar Je odM v svoje stanovanja, kater«, js zapustil šsle. ko mu js pater naročil, naj »prsmi gospodično nazaj v N. Tamkaj sta oba že našla Gunterja, toda prav v onem razdobju se je morala izvršiti nesreče, katero ja odkril pater Benedikt, ko je pasiral Divji graben, nakar je hitel klieat ljudi na pomoč. Seveda je bilo čudno, da je opazil v globini ie itak temne soteske ponesrečen-čevo truplo, ko vendsr ni mogel Imsti pojma o .nesreči. Tudi zmedenost in blsdost patra Be- Cidikts je bila opazna vsem, s katerimi je pri-I v dotiko. Toda bilo je znano, da stoji v prijateljskih stikih z Ranekovo rodbino, kateri po Ima zahvsliti zs svojo vzgojo in Izobrazbo, de maTo ur prej sta ga obiskala grof ln njegov sin. Zsto je bilo seveda naravno, tla ga je nesrečna ismrt mladega plemiča pretresla; poleg tega pa ga je tudi njegov stan varoval vsakega sumni-^enjs. Ko so končno po velikanskem trudu dospeli od spodnje strani k strugi hudournika ter prenesli thiplo ponesrečenca v N., •• Ja Gunter s svojimi že davno odpeljal. V Dobravi nI med tem nihče slutil o nevihti, ki se zbira nad njimi, čeprav so tudi že slišali govorice, ki so krožile po okolici o pokojnikovi nesrečni smrti. Bilo je proti večeru, ko je stopil Gunter v že razsvetljeno sobo, v kateri je gospodična Frančiška Reihova pripravljala mizo na čaj. — Kje je Lucija? — je vprašal, ko Je vrgel nagel pogled po sobi ter se prepričal, da je ni notri. Frančiška je skomignila z rameni ter pokazala na sosedno sobo, kstere vrata so bila zaprta. — Kar pustite jo samo; najboljše je tako. V najini bližini je vsa zmedena. Gunter je odložil klobuk In rokavice ter po kratkem premolku dodal: — Jaz nisem pripisovsl otroku tske globine občutkov, nsjmsnj pa naaproti možu, kakršen je bil ponesrečeni grof. Z veliko strastjo je morala viseti ns njem, ds ji gre njegova smrt tako k srcu. Frančiška je zmajala z glavo: — Da če jš samo »mrt tisto, kar jo žalosti, in morda ne okolščine, ki jo spremljajo! Bernard, ki je hotel pravkar seeti, je obstal ter jo polgedsl. — Ksko mislite? — Mislim — je rekla ter vrgla hiter pogled na vrata sosedne sobe. — mislim, da je Lucija prevzeta bolj strahu kakor pa bolesti, težko zakrivanega in sedrievanega strahu. Menim, da v«n jaa več o tej nesrečni stvari, kakor vsi ostali skupaj, s sosednimi gospodi vred. — Nemogoče! — je izjavil Gunter odločno. — Saj Je bila vendar s nami v N., ko aa ja ta nesreča dogodila. Seveda, tudi meni je marsikaj temno in zagonetno v njenem obnašanju. DosdaJ sem bil napram njej obziren, kar je bilo tudi potrebno; toda sdaj pa ml ne preoetaja nlčeaar drugega, kakor da govorim enkrat resno i njo ter jo prisilim k odgovoru. K Frančiška je naredila saničljlvo gesto: — Da. kar to poiskusitel Toda. povem vam, da niti bssedioe ne bosts spravili is nje) Cemu Je poetal otrok kar naenkrat tako strašno re-ssn In žalosten, to ve sam Bogi Dobrega gotovo ni bilo nič. Toda to vam povem, da zna • svojo energijo molčsti kskor grob. Bernard |e molčal, pogladil al čeb ter ee zamislil. Tedaj pa je vstopil aluiabaik, ki je javil gospoda okrajnega sodnika. Guntsr ae je naglo dvignil — Be tega je manjkalo! Gospodična, — se je obrnil k tej. — prosim. pojdUe k Luciji ter ji povejte, ds gre nocoj lahko k počitku, če hoče. Nočem je izpostavljati mukam razgovora, ki se bo gotovo »nkal spet okoli U neerečne zadeve s ka-Uro ss peča sdaj vsa okolica. Naj gre spaL Jutri p« bom govorit I njo. VI ps pridite ns vsak način nazaj. , (OaMs »rth.šafi.) Odg.? Ho, če boljše veste nego jaz, zakaj pa me vprašujete? Vpr.: Bila je aamo domneva, nič več. Kako ste se z Burrom seznanili? * Odg.: No, bil sem nekega dne slčajno na njegovem pogrebu in mi je dejal, naj ne delam takšnega hrupa, in — Vpr.: O sveta nebesa! Ce ste bili na njegovem pogrebu, je bil vendsr mrtev; in če je bil mrtev, lutko ga je moglo brigati ali ugiuijate hrup ali ne? Odg.: Ne vem. Bil je zmerom nenavaden človek. Vpr.: A vendarle ne razumem. Pravite, da je govoril z vami in da je bil mrtev? Vpr,: Kaj res ni bil mrtev? Odg.: Hm, nekateri so pravili ds, nekateri so pravili ne. Vpr.: Kaj ste si vi mislili? Odg*: O, to me ni brigalo! Saj ni bil nendar moj pogreb. Vpr.: — Aii ste — sicer ps, tega na moreva, razčistiti. Dovolite, da vas1 vprašam kaj dru-m. Katerega dne ste se rodili? > 4; Odg.; V pondeljek, 31. oktobra 1698. Vpr.: Kaj! Nemogoče! Tedsj bi šteltarendar sto oeamdeeet let. Kako mi boste te pojasnili? Odg.: 8pk* vam nočem, po* jaanlti. Vpr.: Toda prej ste rekli, da vam je šele devetnajst let in zdaj ae izdajate za sto osemde-etnika. To je vendar atra-hovito protialovje, • Odg.: Ha! Ali ste opazili? (Bi strasevs roke). Ceetokrat mi je bilo nekakšno protislovje, toda ne vem, nisem se mogel odločiti. Kako hitrO opazite vi kaj takšnega! Vpr.: Hvala lepa za poklon. Ali ste imeli aU imate kaj bratov in sester? Odg.: Hm. Zdi — zdi — zdi se mi de — a se ne apomi-nJauL» ( Vpr.; Na, to je najizrednojši odgovor, kar sem jih l.^aj slišal! Odg.: /I, zft]:„j pa tako menite? } Vpr.: i Kako pa bi drugače? Prosim, poglejte tja-le! Čigava slika ps je tista-le na steni? Ali ni to vsi brat? Odg.: Oh! Da, da, da! 8edsj sem se spomnili To je bil moj brat. To ie Viljem—Bille smo ga imenovsli. Ubogi, stsri Bili! Vpr.: Kako? Ali js umrl? Odg.: Kakor ie, zdi ae mi: Nikoli niamo vedeli. Bila je zelo zagonetna zgodba. ' Vpr.: T*> jo ialoitno, zelo Ža-losto. Tedaj je izginil? Odg.: No pač tako rekoč običajen način. Pokopali smo Bog ve, da ima tudi skrbi dovolj. Vpr.: Mislim, da imam--- daj dovolj snovi in — volj hvaležen za trud. Toda tisto poročilo o Burrovem pogrebu bi me prav zanimalo. Ali bi mi hoteli povedati, katera posebna okoliščina vas js dovedla do naziranja, da je bil Burr tako ^nenavaden človek? Odg.: O! Bila je samo* malenkost. Med petdesetimi ljudmi je ne bi gotovo niti eden opazil Ko bil pogrebni govor končan in se je sprevod hotel odpraviti proti pokopališču in je ležalo truplo lepo v krsti, je Burr dejal, da si hoče še zadnjikrat ogledati vso komedijo; tedaj je vstal in se vsedel h koči-jsžu. Nato se je mladi mož spoštljivo odpravil Bil je zelo prijeten družabnik in sem se ločil zelo nersd od njega. Berač pozvoni in vpraša, Če U mogel dobiti kako staro obleko. Gosps se vrne iz stanovanja in mu da stare čevlje. Vpraša ga, če je z njimi zadovoljen. Zadovoljen sem že in lepo se jim zahvalim« samo pogledati moram, skozi katero luknjo bom zlezel v vaše čevlje. FARMA NA PRODfJ. Albanske razmere. Neki Anglež se je vozil z avtobusom po A1 b a nj j i. Ker pa je plačal on piyi razred, nekateri potniki drogi razred, a le drugi oa tretjega, vozili os stetu, zato Je Anglež vpraftal spreyodhika, Mo to. "Boste kmalu videli razliko," mu odvrne sprevodnik. Ko so privo- ostal v vozu,'oni, Id ao plačali drugi ragred, so koiikali za avtobusom, a oni pa, ki so bili iz tretjega razreda, ao pa morali avtobus potiskati, de je mogel Čez klanec speljati , 1 ■ f - V , -v' ■ *• "" L* Jt» 4 . . , V 't , , . , t, : ♦ f Tiajna sreča. , —. Je tole gospodična ali gospa? — Gospodična, samo dokaj priletna je že. — Čudno, da je še tako vesela in da ae neprestano smehlja. — Ni čuda, saj ji ciganka ie dobrih 26 let prerokuje, da se bo kmalu omožlla. i i " ♦ * • Modrost Angležev. Angleži pravijo, da nI na svetu cerkve, v kateri bi ne imel hudič svoje kapeliee. . e Kočljivo vpuflaajb. — Franoek, skoči k teti in ji povej, da je dobila naša mamica danes za svoj god malega dečka. v . — Kaj naj ji pa odgovorim, če vpraša, od koga ga je dobila? Pozor, Slovenci in Hrvatje! Imam na prodaj 160 akrov farmo. Prodam jo valed starosti, jaz sem 72 let star in ne morem več dosti delati. 'Prodam za nizko ceno. Je pri glavni oesti in lepa prilika tudi za gazoiin postajo ali za malo trgovino. Tu je veliko lesa za tajze in drva ln vse se prav lahko proda. To je prilika za mladega človeka. Tu se lahko redi živino, krave in se prav lahko proda mleko, oziroma smetano. Na farmi so mlada trte, breskve in jabolka in vae prav lepo raste. Ce bi katerega veselilo to kupiti,, naj pride sem, osebno pogledati ali pišite na moj naslov. Dan da- # nes je veliko boljše na kmetijij"10 kot v tovarni aH v premogoro-vih, aa farmi ja vendar do nčfce moje človek sam svoj bos. Za vaa nadaljna pojasnils obrnite se do lastnika na naslov: John Roseman, R. F. D. 1, Box 49, 0x1y, Mo. ' J (Adf) NAROČNIKI POZOR; Znanje (August 31-21) * * Je narsiahs dan. Ponovi. U dan. Poo« ^ pravočasno, da vaa ustavimo. Ako IleU se pril ts. Je mogoče vaUvlje. J bU plačan. Ako j« £ to «a ne prejmete, ji goče vstavljen valed nsp^ naslova, pišite nam dopisi navedite stari fa «ovi Nsšl zastopniki štvenl tajniki la dragi iuim ki, pri katerih lahke a] naročnine. . Naročnina aa celo leto je d in za pol leta pa $«.00. rt a N. P. J. doplačajo UM leto, za pol leta «2.40. Za mesto Chicago h Ck za leto $7.60, pel leta I3.7L člane $6^0. V Za Evrope ataae si ^ %AA0, sa vae leto pa $9.06 Tednik ataae za "" ' Nii Ust staas u UPRAflTOTVO "prosvet 2667 a Lewn dale An. CHICAGO, ILLl i AgHIrsJts za "Protve Člani in članice S, N« P« J« Vpr.: PokopalU Pokopali, ne da bi vedeli, ali je mrtev ali no] Odg.: tO ne! To ne. Bil je dovolj mrtev. Vpr.: No, prisnsm, da tega ne razumim. Ce ste ga pokopali in ste vadali, da je mrtev — Odg.: Ne! Ne! Miillli smo samo, da Je. Vpr.: O,' razumem! Kaj ne, da ae je apet prebudil ?> Odg.: Mu ni padlo aa um. Vpr.: Na. kaj takšnega Ae nisem sllial V svojem iivljenju. Nekdo je bil mrtev. Nekoga so pokopali. Torej, kje je tu ugankar Odg.i Ha! To je tiato! To je tieto. Vidite, midva sva dvojčka — pokojni ia jas — naju so v kapeli zamenjali, ko sva da komaj štirinnJat dni, in an izmed naju ja utonil A| nismo vedeli kdo. Nekateri menijo, da Je utonil BU1 — menijo, da aem jas. I Vpr.: To Ja ree Čudno. Kaj menite vi? Odg.: To ve aam bog. Ves svet bi dal da bi vedel. Ta ve-ličaatna. da groeovita uganka Je obeenčila vas moje iivijenje. A sedaj vam hočem priznati akriv-nost. ki Je nisem odkril ie iive-| mu bitja. Bden Izmed naju dveh je Imel poeebno znamenje — veliko znamenje na hrbtu leve reke; to aem Ml jaz. Ta o-trak je utonil Vpr.: No torej! Ne vidim, da bi bila stvar po vaem tem še kake zagoaetena. Odg.: Ne? Ampak jas. Ven-•«• aa S. N. P. J. PRINTERY CHICAGO. ILL. TAM SE DOBE NA 2EL*0 TUDI VSA USTli&NA POJASNILA