175. številka. Ljubljana, v četrtek 4 avgusta. XX. leto, 1887.
Uhaja Vi-ak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v st rij s k o - o p e rake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za teden meeec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., z:i jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom račnna se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt lt;ta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanita plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in u p ravni I v o je v Rudolfa KirbiSa hifii, „Uledalifeka Btolba". Cpravništvn naj se blagovolijo pofiiljuti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Sprememba državnozborskega volilnega reda za Moravsko.
Dve stvari sta, ki v sedanjem času posebn) zanimata Češki narod, šolsko vprašanje in sprememba državnozborskega volilnega reda za Moravsko. Na raznih volilnih shodih se je razgovarjalo o teh dveh zadevah. Omenjalo se je, kako vlada skrbi pred vsem za razvoj nemškega šolstva, slovansko pa prezira. To se jasno vidi zlasti na Moravskem in v Šleziji, kjer število slovanskih srednjih šol ni v nikakem razmerji s številom nemških. Če tudi je šolsko vprašanje velike važnosti, vender danes ne bodemo govorili o njem, ampak pecati se hočemo z drugim omenjenih vprašanj, s spremembo državnozborskega voliluega reda za Moravsko. Ta stvar je velike važnosti, o čemer se hitro prepričamo, ako malo pogledamo razmere v državnem zboru.
Poslednji čas slovanski poslanci neso dosti do segli. Kaj je temu krivo? Navadno očitamo vladi, da jej manjka dobre volje, v čemer je tudi mnogo resnice. Ko bi vlada imela resno voljo, bilo bi se ve da marsikaj drugače. Nekoliko je pa temu krivo razmerje v državnem zboru samem. Desnica ne podpira dovolj energično slovanskih teženj. Jeden del desnice nikakor ni prijazen Slovanom in mu je mnogo ljubše, če nic ne dosežemo. Odločno se pa proti nam le zato ne postavi, ker bi brez Slovanov ničesar ne dosegel, kar zase želi.
Navezani smo vedno na milost in nemilost Liechtensteinovega kluba. Kaki možje pa sede v tem klubu, razvidi se najbolj iz tega, da se jim je zdel Hohenwartov klub preveč slovansk in so se zatega-del odločili od njega. Nemški konservativci v Liechtenstei novem klubu so ravno tako nasprotni nam Slovanom, kakor liberalni Nemci. K temu se ve da jih navoja sebičnost. Čim obširneje bode v Avstriji območje nemškega jezika, tem ložje bodo dobivali službe sinovi iz nemških planinskih dežel.
Glavni smoter Liechtensteinovcem je konfesionalna šola. Ko bi upali doseči jo brez Slovanov, bi se za nje niti ne zmenili. Ker pa nemSki liberalci nikakor neso voljni jim pomagati v tem oziru, prisiljeni so torej radi ali neradi nekoliko pomagati Slovanom. Da pa taka neprostovoljna pomoč ni posebno krepka, n pač lahko mislimo.
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(RoiDail. V aiigicšktm spisala Marija S. Cuiuiuins pobtuvenil J. V—ski.)
l>*-u«^i <lol.
Deseto poglavje.
(Dalje )
Stari mož je še vedno mislil, da tu na zahodnem zemljišči le začasno živi; še vedno je po noči sanjal o bodočem bogastvu, katerega se imajo sam in otroci nadejati. Samega sebe je toli žalostno varal, da je celo izpozabil, kako ga njegov jedini nasprotnik, nesrečni čas, po nagli pa gotovi poti neprestano dovaja h grobu.
V tem je pomirljivi upliv prave ljubezni Sabiji znova oživil razžaljeno in ranjeno srce. Nje osornost v mišljenji iu vedenji se je vsled Mabeline pridob-ljive miline polegla in z lepa in nevedoma se je na stanila v onem kotu, za katerega jo je priroda baje prav ustvarila. Lehka in precej jednolična dela, katero je svobodovoljno prevzemala, so bila nje ve-
Ko bi pa dosegli Liechtensteinovci njih namen, konfesijonalno šolo, obrnili bi nam Slovanom hitro hrbet. Osnovali bi posebno katoliško stranko, kakor je centrum v nemškem državnem zboru in nas pustili na cedilu. To že sedaj priporoča Lienbacher, toda drugi konservativci ga nečejo poslušati, dobro vedoč, da brez Slovanov uičesar no dosežejo. Dru gače bode pa potem, ko bodo dosegli glavni svoj namen.
Zelo važno bi tedaj bilo za nas, ko bi se mogli znebiti zavisnosti od Lieehtensteinovega kluba. To se bi pa zgodilo, ko bi se pravično premenil dižav-nozborski volilni red za Moravsko. Sedanji volilni red je nenavadno ugoden za Nemce. Število nemških poslancev z Moravskoga je neprimerno večje, nego bi moralo biti po številu nemškega prebivalstva v tej deželi iu velikosti davkov, katere plačuje. Že pravica torej zahteva, da se premeni ta volilni red, tej premembi more ugovarjati samo oni, kateremu so strankarske koristi več, nego pravica. Ko bodo pa tako preineujen volilni red, bodo Čehi, Poljaki in Holiemvartov klub sami imeli većino brez Liechten-steinovcev tu poslednji ne bodo mogli delati Slovanom ovir v državnem zboru.
Vlada baje taki premembi volilnega reda ne bode dosti ugovarjala, kakor se da posnoti iz izjav oficijoznih listov, nemški liberalci se tudi ne mislijo z vso silo upirati, njih listi zatrjujejo, da je njim vse jedno, kako se spremeni državnozborski volilni red, da so le ne premeni deželnozborski. kajti še le potem bi se jim odvzelo gospodstvo na Moravskem.
V državnem zboru sedaj liberalci tako nomajo večine in se torej ne menijo več toliko za par mandatov. Ko bi jim kak prevrat pomagal na krmilo, se pa nadejajo, da bodo dobili većino, če se tudi volilni red spremeni.
Najbolj se znajo ustavljati premembi volilnega reda Liechtensteinovci, ker tu gre za njih upliv v državnem zboru.
Gotovo bodo skušali pregovoriti slovanska zastopnike, da bi se poprej spolnila njih srčna želja, to je sklenilo uvesti konfesijonalno šolo, še Iu potem pa postavila državnozborska volilna reforma na dnevni red, katero bi potem že pokopali. Res, da nemški liberalci neso posebno nasprotni reformi državnozborskega volilnega reda, vender bi konser-
selje in ponos j častna pozornost, katere nikdar ni pogrešala, zatirala je vsaktero sumnjo, da bi bila rodovini nepotrebno breme; ker se je udeleževala vseh rodovinskih pogovorov in posvetov, zlilo so se nje koristi popolnem s koristmi mladih sorodnikov.
Tujcev se je pa še po stari navadi ogibala; kajti Mabel je bila kmalu opazila, kako močno se je teta prestrašila, ko jej je prvikrat Heleno Gra-cijevo kot blago sosedo in prijateljico naniaknila. Vskliknila je celo z navidezno nevoljo in veliko nemirnostjo: „Kedo je to? O njej še nikdar nisem slišala!" Ko jej je Mabel odvrnila: „Nam kaj dobra majhna prijateljica, hči n; šega duhovnika/ obrnila se je Sabija skoro brez obotavljanja v stran, kot bi (vsaj Mabel si je to vedenje tako pojasnovala) duhovniki in njih hčere bili neko neizogibne izk usnje na svetu. Zato je bilo čudno, kako srčni in goreči prijateljici sta naposled postali stara samica in sladka občutna cvetka poljanska. Sprva jo je Sabija opa zovala s kaj presodnimi očmi, čez nekaj časa pogovarjala se ie ž njo že z nenavadno prisrčnostjo, in kabel se je smehljala zapazuje, kako pogostoma je z nenavadno ljubeznjivostjo roko pokladala na glavo zale ievojke  Sledkar ni inogel nikdo povedati,
/
vativcem gotovo prihiteli na pomoč, da škodujejo Slovanom.
Nek Dunajski konservativni list že kliče nemške liberalce v tej zadevi proti Čehom na pomoč in je straši s tem, da se nekdaj nemška Avstrija prelevi v slovansko, ako so po želji moravskih Čehov premeni državnozborski volilni red. S tem je dotični list, ki večkrat hvalo poje Lienbacherju, jasno povedal, da v narodnih zadevah neso nemški konservativci nič pravičnejši od liberalcev. Mnogi so pripravljeni združiti se celo z Židi, da bi le preprečili, da Slovani ne pridejo do nikake veljave.
Slovanski poslanci lahko spoznajo, s kakimi ljudmi imajo opraviti in morajo biti tedaj jako pozorni. Poprej ne sinejo dovoliti v konservativcev želje zaradi šolstva, dokler jim konservativci ne pomagajo do pravičnejšega volilnega reda, kajti če se bodo dali jim prevarati, bodo slovanskej stvari silno škodovali, kar se morda ne bode dalo več popraviti.
Drugače pa stoji stvar za nemške konservativce. Ko bi se premenil volilni red, bi res več ne odločevali Liechtensteinovci v državnem zboru, ampak Hohenvvartov klub. V tem klubu je dovolj nemških konservativcev, da se ni treba bati, da bi kaj trpele opravičene koristi Nemcev in konservativcev. Samo Liechtensteinovcem, kateri nečejo biti prijazni Slovanom, izvila bi se odločilna moč.
Nadejamo se tedaj, da bodo slovanski poslanci napeli vse sile, da se premeni državnozborski volilni red za Moravsko, da bode prihodnje obdobje državnega zbora gotovo uspešneje za Slovane, nego obeta biti sedanje.
Glas z Rumunskega.
V Bukureštu izhajajoči „Romanul", najodlič-neje rumunsko glasilo, priobčil je te dni o Risti-eevein ministerstvu članek, ki je vreden, da ga v prevodu podamo svojim čitateljem. Rečeni članek slove:
„Ministei stvo Ristlćevo vzbudilo je v vladnih krogih avstro-ogerskih nekako nezaupnost. Madžari neso bili nikdar prijatelji narodu srbskemu in Srbi, stanujoči na ozemlji ogor.skem, neso nikdar čutili ogerske vlade naklonjenosti. Kadar je kronanje kralja ogurskega, nosijo se preti njim  zastave onih dežel,
kako in od kod je prihajala stalna in od vseh priznana navada,  daje bil stol poleg tete Sabij mizi in pri levi Heleni namenjen, če se jc hotela nanj usesti. Priznano jo tudi bilo, da ni bil nikdo, celo Mabel ne, ovelemu srcu bolj priljubijei ljubi in ljubeči otrok duhovnikov.
Z duhovnikom samim se pa Sabija, kot je bila podoba, nikdar ni hotela seznaniti. Morebiti je preučeno govoril, da se bi jej dopadal. Bil je zares prav modrijan i u prirodoznauee, ki je dostikrat po višavah istinite učenosti plaval. Najbrže jo je dolgočasilo to „visokoleteće blebetanje" (high talk), kot je Sabija v starih časih take pogovore navadno imenovala. Z gospodom Gracijom nikdar ni : ^čela pogovora o katerem koli predmetu, večkrat j«j celo \n sobe odhajala, če je videla ga prihajati; in časih, ko je vse druge nenavadno zanimal, splazila se je na tihem iz sobe ter je šla spat.
Piav te okolščine bo pa bile znamenje nezavisnosti, kater.) je Sabija v selanj.b priprostih iu prirodnih razmerah užival«. V vseh stvareh se je tudi lehko opazovalo, da je naposled našla svetišče, po kateiem je nje duša vedno hrepenela, da je bila čislan in piil j ubijen član srečne rodovine.
udi •* več govoriti, da je »Gautsch premalo naklonjen Čehom, ampuk sedaj se je pokazal, da je jim naravnost nasproten. Najnovejša ministersks naredba je Uk udaree Čehom v obraz, da b; se ga bil jedva upal jim priložiti kak nemško-liberalni minister. Vprašati se moramo ali je še Taaffe na krmila ali je pa čez noč vlado dobilo v roke ministerstvo nemško narodne stranke. TešBp je ohraniti mirno kri. Vedno so ohećtti Čehom, tla bode že bolje, da se bodo odpravile glivice v šolstvu. Vlada je obetala, da se bode polj oprla na desnico, sedaj pa pride s t^iim ukazom, Gmtsćh je menda pozabil, da smo v ustavni dr/avi, kjer .se treba ozirati na paVlamentsko večino. Če bode viada tako postopala, in hotela štediti le pri češkem narodu, bode ne volja na Češkem se jako povekšala in na njo se bodo morali ozirati tudi češki poslanci. „Hlas Na roda" pa pravi, da je Gautsch sedaj pokazal, da hoče le germanizovati. Ta list misli, da Čehi sedaj ne bodo mogli več podpirati vlade. Nadeja se, da Poljaki ostanejo s Čehi solidarni, če se tudi Gau-tscbev ukaz njih ne dotika. Poljaki in Čehi se le vzajemno morejo ubraniti pon*>mčenja
Razni ee&kl   listi poslednji čas posebno poudarjajo solidarnost mej Čehi v češkem kraljestvu in moravskimi Slovani. Tako pišejo „HIasy z Hane", da so minuli časi,  ko je bilo mogoče ščuvati Čehe na Češkem proti Moravcem in narobe V političnih vprašanji se morda vselej ne strinjamo, v narodnih zadevah smo jedini iu stojimo trdno kakor zid. Sovražnik, ki zatira Moravsko, zatira tudi Češko Smoter Čehov, je smoter Moravcev. Češko kraljestvo je na vse strani okroženo z gorami, samo proti Moravskej je odprto, kakor bi še priroda bila hotela pokazati, da ti dve deželi vkupe spadata.   Isti jezik, ki se govori ob Labi in Veltavi, govori se tudi ob Mo-ravi in Švarci.  Jednake šege, jednaki narodni običaji, jednaka vera so v obeh deželah. Kdor bi hotel tajiti ali razrušiti jedinstvo, zatajiti  bi moral več stoletij, uničiti sledove krvi, ki jo tekla za to jedinstvo, izruvati  inejsebojno ljubezen iz src prebi valstva obeh dežel. Prepričanje vsace^a Čeha je, da v jedinosti omenjenih d žel je blaginja češkega na roda. Kdor drugače govori, se moti, morda nalašč, ali pa razmer ne pozna.  Cesko-moravsko jedinstvo nam ni le varstvo, ampak tudi prepričanje in ljubezen.   Češki narod na Češkem  iu Moravskem je jedin, in tega jedinstva ne razrušijo peklenske moči, nikar Nemci. V tem zmislu piše tudi „Pozor". Ta list pravi, da se motijo oni, ki mislijo, da bodo za sejali neslogo mej češki narod na Češkem in Mo rav8kem.   Moravci so se po svojih listih in po volilnih shodih izrekli  za jedinstvo češkega naroda. Moravska brani danes kot verna sestra Češke jedinstvo češkega naroda z zjedinjenimi silami. Moravci so se prepričali iz prejšnjih žalostnih razporov, da le sebi škodujejo, če delajo politiko na svojo roko ter se ne ozirajo na Čehe v kraljestvu. Moravska je spoznala že stokrat svojo napako, ki jej je napravljala že veliko Škode, in sedaj dobro ve, da hrepenenje   po  moravskej  samostojnosti ovira razvoj češkega naroda. Seiaj se Moravska ne bode več dala zapeljati  na napačna pota, centrifugalne sile so že popolnem poražene.
Hrvatski sabor sklical se bode na 1. dan septembra v kratko zasedanje. Najprej bode volil predsedstvo in razne odseke, potem pa rešil naj nujnojše stvari. Vlada v novem saboru nema pričakovati posebnega upora, kajti opozicija je jako oslabljena. Če se bode kateri poslanec predrznil grajati vlado, mu bodo odtegnili besedo ali pa izključili ga za nekaj sej.
Viiaiije <lrž»ve.
ItalijiuiMlti vladni listi zatrjujejo, da se vnanja politika Italije ne bode nič premenila vsled smrti ministerskega predsednika Depretisa. To pa ni prav verojetno. Crispi, ki sedaj vodi vnanje za-
deve, je nedavno še bil jako vnet za Francijo. Ztfeza z Nemčijo in Avstrijo v Italiji nt popularna in se je mogla ohraniti le vsled velicega Depretisovega upliva. Ko bi se pa sedrnja vlada hotela nadalje še vedno ozirati lamo na Avstrijo in Nemčijo, dobila bi kmalu ne/\upnico. Posledica Depfetisove smrti bode najbrž, da se bode Italija polagoma od-daljila od Avstrije in Nenfclje in približala Franciji.
Šrl»«kaVlada je sestavila komisijo 16 Članov, da l>ode izdelala načrt o Reformi ustave. V tej komisiji zastopane so vse stranke. V njej so ministri, generali, državni svetniki, poslaniki, profesorji iu sodri. .        ., -
Ker turški sultan ni mogel pregovoriti Sajd paše, da bi prevzel veliko vezirstvo, ostalo bode sedanje ministerstvo. Velikemu vezirju Kiamil paši se je na sultanovo povelje celo povišala plača, da bode rajše ostal na vladnem krmilu
Dopisi.
Iz Železnikov 3. avgusta. [Izv. dop.] No« vičar v svojem 30. listu t 1. vnovič izvoljenemu županu „hozanoa prepeva. Seveda njemu so tukajšnje razmere neznane, od bližu se vsaka reč bolje vidi iu razsodi nego od daleč. — Čudno ni, da je bil stari gosp. župan zopet izvoljen, kajti on s svojimi pristaši je v dosego svoje želje vse prav modro uravnal, zapisnik po svoje sestavil, s svojimi privrženci na vse kriplje agitoval po noči in po dnevi. Gospod župniku so celo iz Ljubljane brezimno pretilim pismo poslali, češ, če boš kaj za svojo stranko delal, boš kakor nekaj hrvatskih duhovnikov zaprt. V dan volitve so volilce zdaj z obetan jem,  zdaj z žuganjem na volilno bojišče spravili. Na tak način zmagati, pač ni posebno častno. — Naši „kranjsko-šprahovci" nas imenujejo „Slovence" in to smo in bodemo ponosno ostali do smrti. Bili smo Slovenci, predno se je tukaj narodno bralno društvo ustano-novilo, kajti „slovenska" mati nas  je porodila — Kaj nek so naši nasprotniki?! — Jaz bi rekel: „liiba leze, biba ni." Nekaj jih je, ki imajo nemški ob-čevalen jezik.   No — upamo, da bode zdaj mir, kajti Slovencev  ni več v Železnikih ,  so jih „in efrigie" sežgali.
Iz Št. JPetra na Notranjskem 3. avgusta [Izv. dop.] Ko sem pred par duevi hodil po tukajšnjih krajih in gledal golicave, ki nemajo niti potrebne trave za ovce, mislil som si, kako bi vse to lahko bilo drugače. ^ Komisija za pogozdenje in zasajenje Krasa ne more vse kaj, dokler tudi občine ne vzamo dela v roke. Občine se morajo tega poprijeti in z malimi troški koristile bi  lahko izredno veliko. Pri kakem studenci naj bi se ogradil kos občinskega zemljišča in na njem napravila drevesnica za sadno, gozdno drevje iu za trte.   To bi ne stalo mnogo, seme za sadno drevje bi lahko nabirali otroci, nekaj malega bi se nakupilo, trsovje pa bi se morda dobilo brezplačno potom deželnega odbora. Na boljših krajih naj hi se zasadili siciljski lešniki, ki bi kmalu donašali dobiček, kjer pa je zemlja pusta in skalnata, naj bi se zasadile akacije ki se jako hitro širijo. Občine naj bi tudi skrbele, da se ob cestah  zasade  sadna drevesa, katerih ovočje bi se lahko na dražbi prodajalo.
Še več jednakih nasvetov bi bilo, žal, da bi bili pri obstoječi indolenci vsi glas upijočega v puščavi Ljudje ne umejejo, ali pa nečejo umeti. ko-
kater« si Madžari laste in mej temi je zastava Srbske, Moldavije in Vlaški {Valahije). Iz tegu zgodovinskega običaja more se spoznavati, kako zdrav želodec imajo gospodje Madžari in zakaj so toli nezadovoljni , kadar nastopi v Belemgtadu ali pa v Bukureštu narodna vlada, ki bi utegnila zajeziti madžarske nade. Po pameti bi se moralo misliti, da bodo Madžari, hočejo li pridobiti si Srb v in Ru-muncev simpatije, začeli s tem, da s Srbi in Ru-munci v lastni deželi lepo ravnajo in je tako na-udajajo s simpatijami in naklonjenostjo do drŽave ogerske. A niti v spanji jim ne pride v glavo, da bi nastopili ta pot. Nasprotno, ne strašijo se no benega sredstva, da vzbujajo v Srbih in Rumuncih, stanujočih v Ogerskej, srd in sovraštvo. Potem se pa čudijo, da ob dolenjem Dunavu in na poluotoku balkanskem nemajo nikakeea uspeha in da pri kr ščanskih narodih v orijentu uživajo isto ljubezen, kakor nekdaj Turki!
Mi dobro umejemo, da pansrbske in panru-munske težnje Madžarom neso po godu. A isto tako bi moralo gospodom Madžarom biti jasno, da Srbi in Rumunci ne morejo delati za-nje. Madžari sami morejo odvrniti vso nevarnost pansrbstva in panru-munstva, ako Srbom in Rumuncem dovolijo toliko pravic in svoboščin, da bodo popolnem zadovoljni in da se bodo čutili kot narod v svoji domovini. Jako lagotno je, Srbe in Rum unce obdelovati z raadjarsko batino in pri tem neprestano klicati jim: „Rodite domoljubi!" Od nobenega naroda se ne sme zahtevati, da bi poljubljal roko, ki ga tepe. Ministerstvo Rističevo bodi Madžarom svarilo. Mini sterstvo (iarašaninovo je bilo Madžarom jako prijazno, radi tega postalo je nemogoče. Potrebujejo li gospodje v Budimpešti še jasnejega dokaza, da je njih politika glede narodov balkanskih popolnem zavožena?
Ivistić ni niti Avstrijec, niti Rus, ampak glava liberalne narodne stranke v Srbski in da je v Oger-ski istinito liberalna stranka na krmilu, bilo bi jej prav iahko. sporazumeti se z liberalnima strankama v Srbi j; in  v Rum unij i. Mnogo je vkupnih interesov, katere treba braniti, mnogo vkujmih  nevarnosti], katere  treba odvračati. Na podlagi „uti possidetis,"   to je na podlagi prave narodne posesti,  doseglo  bi  se lahko pošteno in lojalno sporazumljenje mej narodi.   Kar je slovan -skega, bodi slovansko, kar je rumunskega pa ru-munsko, ako tudi spada k ozemlju ogerskemu. Čemu Madžarov trdovratnost, da bi vse šiloma pomadža-rili? Saj vender vidijo, da taka politika nema blagoslova in  tla  jim   le  škode donaša! Solidarnost mej balkanskimi narodi in onimi ob dolenjem Dunavu se bode uresničila, Mati ž ar i pa bodo iz te solidarnosti izključeni, ker neso hoteli biti rpar in pa res," temveč so hoteli gospodovati in biti hegemoni."
Politični razgled,
Notra m j e dežele«
V L, j u b 1 j u u i 4. avgusta.
Najnovejše naredbe naiićiiega minister
Ntvu zastran srednjih šol so vzbudile veliko nevoljo na Češkem.   „ Politik" prav?, da se sedaj ne
V rodovini je bila Mabel gospodujoči genij. Z dečkoma je pohajala, ž njima se pogovarjala, učila se in igrala, s svojim izgledom ja je osrčevala, s svojo pridnostjo izpodbujala, razveseljevala ja je s bvojo veselostjo ter vodila z ljubeznijo.
Časih jej je skoro uhajala potrpežljivost pri dolgočasnih opravilih, katera je ni ju odgojevanje zahtevalo, časih je skoro vzdihovala utrujenosti, ko je morala težavne prestave napravIjati ali pa zamotane naloge reševati, prejko je sestrića poučevala; a vsa-krat je bil nje trud obilo poplačan, ko je opazovala, kako močno sta jo zaradi nje večjih vednostij spoštovala. In to jej je v obče hasnilo, kajti pomnožilo in utrdilo je nje upliv na nja in tem ložje je tudi njiju srce vodila Vsak deček je jako občutljiv za ljubeznji * voditeljstvo odstrani ženskega bitja, ko«-ga ti   m i in srce silita je spoštovati.
S . ojimi in Henrikovimi prijatelji v Jezerišči si je vedno dopisovala, akopram še ni imela nobene prilike, da bi jih bila obiskala. V mislih je vender vsak dan se mudila pri njih. Gospa Parcivalova je tudi vedno skrbela za nje srečo in blagostanje. Skoro vsak teden so jej pošiljali knjig, knjižur in časopisov ; in teh poSiljatev celo ni pogrešala o času, ko je blaga gospa več nego leto dnij v Novem Jorku
bivala. Te redne pošiljatve so jej  bile vedno novi dokaz, kako močno je zanjo skrbel neznani jej prijatelj njenega brata. Po izbornih pisateljih, po podčrtanih mestih in besedah in po jedrnatih opombah, s krepko roko pisanih , izpoznala je razumno krepost, naobraženost in izvirnost pa tudi plemenitost in človekoljubnost blagega Parcivala. Po tej poti se je tudi učila visoko ceniti značaj tega plemenitega, podimljivega in  v resnici darovitega  moža. Javni glas iu razsodni Henrik sta ga kmalu zaznameno-vala kot moža, ki bodo domovini   in človeštvu čast delal. Res se je naj rajše mudil  na cvetoči kmetiji, katero si je bil sam iz divje in zapuščene puščave ustvaril, vender   imel je Še drugodi obilo opravil, kajti bil je izučen  in kaj imeniten odvetnik. Kar mu je ostajalo časa, pečal se je s kmetijstvom; ves drugi čas bival pa je v velikem, naglo rastočem mstu, okoli deset kilometrov od svoje kmetije ter se je pečal s pravnimi opravili. Tu pa je bila njemu kot pravemu odvetniku vzvišena naloga, da ni prepirov in tožeb gojil in množil, ampak jih poravnaval in pomirjal, da ni src razjarjeval, ampak da je različne misli in različne pravice spravljal. Nepiestano je skušal mir na zemlji in zadovoljnost mej ljudmi pospeševati ter se je trudil, da bi jednega izmej najple-
menitiših stanov očistil nez.aupnosti in slabega glasa, s katerima so ga krivični zvijaški sebičneži, nevredni služniki zakona, oskruuili. Njegovaumovitost in njegovo dobro ime sta bili tudi kmalu poznani, ker je vedno vlekel s stranko pravice in resnice ter jo tudi z najbolj bliščečo zmožnostjo zagovarjal. Bil je daleč okoli na glasu izvrstnega moža, kateremu je narod za-upaval. Akopram je stanovitno odklanjal vse javne službe in časti, vender se je njegov osobni upliv širil in čutil po širokih krogih.
Ko bi se Mabel bila zanj potegnila le toliko, kolikor se odkritosrčen resnicoljuben človek zanima za drugega človeka, ki po istem smotru hrepeni, zanetila bila bi lehko njeno naudušenost poročila, katera so se o njegovem častnem in dobro zasluženem glasu do nje širila. V napominjanih razmerah čitala je njeg.t govore toli pridno in navdušeno, kot bilo bi šlo za nje lastno korist, premišljevala in preučila je njegov značaj po vseh dosežnih jej potih, potrjevala iu prisvajala si je njegova načela in nevedoma postal jej je vzor, po katerem je skušala sestrica za blaga in poštena človeka odgojiti.
Mabel je bila v pokrajini, ki je le malo prijetnosti v življenji ponujala; neprestano je občevala z dečkoma, ki sta prav za mladeniča vzrastla; tudi
liko bi pridobili, kadar bi bil Kras gozd. Ne bilo bi potem toliko borje, niti tacih žametov, kakor sedaj, ob sebi že i/vrstni kraški vzduh bi se po vonjavi gozdov še zboljšal in vsako poletje privabilo bi nam mnogo tujcev iz Trsta, z Reke in iz drugib krajev, ki bi semkaj se zatekali pred vročino, da se tukaj hlade in iznebe preobile tolšče, poleg tega pa primerne vsote denarja. Torej če druzega ne, vsaj sebičnost bi nas morala naudajati, da za zasajenje naših tožn i h goličav več storimo, nego smo dosedaj.
Domače stvari.
— (Za vsprejemČehov) delajo se velike priprave. Vsak narodnjak naj po moči pripomore, da bode severnih bratov vsprejem dostojen. Kakor smo že povedali, pripeljalo se bode v pondeljek 469 Čehov po gorenjski železnici v Ljubljano. Mej temi je mnogo odličnih osob, mnogo trgovcev, nad 40 profesorjev, veliko narodnih učiteljev in tudi nežni spol je obilno zastopan. Ker se bode marsikdo došlih gostov hotel voziti v svoje stanovanje, treba skrbeti, da bode dovolj voz na južnem kolodvoru. Zatorej se obračamo do p. n. zasob-nikov, da blagovoljno postavijo svoje kočije ob prihodu čeških gostov na razpolaganje in da to objavijo pri g. I. Hribarji ali pa g. dr. Tavčarji. — Fijakarje pa poživljamo, da svoje vozove tudi postavijo na kolodvor. — V vidno znamenje našega veselja na prihodu čeških gostov razobesili bodo narodnjaki zastave in želeti je, da bi se prav odlično pokazalo bele Ljubljane narodne lice.
— (Premeščen,j,a in imenovanja.) Okrajni sodnik Anton Gironcoli pl. Steinbrunn premeščen je iz Cerknega v Kanal, okrajni sodnik Karol Dejak iz Podgrada v Sežano. Okrajnimi sodniki so imenovani sodnijski pri tavi: Sebastian G hira za Labin, dr. Ludovik Springsholz za Pulj, Hilarij Baxa za Vodnjan, Alfred Czermak pl. Eichenfehl za Buzet, Eduard pl. Kuhače v ić za Podgrad, Josip Milovčič za Cerkno.
— (Štiridesetletnico svojega pasti-rovanja) bodo prihodnji ponedeljek v Postoj i ni praznovali naslednji gg. duhovniki: Martin Bari ič, beneficijat v p.; Ivan Hofstetter, dekan in častni kanonik v Postojini; Jurij Hum ar, župnik; Josip Jerič, umirovljeni župnik in urednik; Janez Kapu s, župnik; Josip Krčon, župnik; Josip Kle-menčič. kotehet; Jakob Ra/potnik, župnik; Jakob Rus, dekan; Mihael Tavčar, župnik; Anton Vonča, ekspozit; Nikolaj Z it z, vojaški duhovnik in častni kanonik; Janez Želez nikar, beneficijat.
— (U m r 1 a) je v nunskem samostanu v Škofji-loki učiteljica na vnanji šoli sestra Lujiza Koblar, v 24. letu svoje dobe.
— (Za Dolenčev spomenik) nabranih je po zadnjem izkazu v „Edinosti* 605 gld.
— (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 7. snopič, nadaljujoč Stritarjeva pesniška dela.
— (Konkurz) je napovedal Andrej Slabnik, trgovec v Škofjiloki.
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Me toda v Ljubljani) je imelo dne 29. julija svojo XIII. sejo — oziroma I. po II. vel. skupščini. Na-
vzočni: Prvomestnik Tomo Zupan.   Odborniki: dr vitez Bleiweis Trsteniški, Matej Močnik, Ivan Mur-nik  Luka Svetec, dr. Ivan Tavčar, dr. J. Vošnjak, Anton Žlogar. — Drugi odborniki so se zbog opravkov opravičili. — Izvolijo se  za bodočo upravno dobo isti funkcijonarji,  kateri i/javijo, da hočejo, dokler se družba bolj ne razvije in utrdi, še za naprej brezplačno opravljati vse družbine posle, da ne bo zato  potreba še nastavljati posebnega društvenega uradnika. —  Prvomestnik izreče zahvalo   predsedništvu  Ljubljanske Čitalnice,   ki je drage volje prepuščalo vodstvu svoje prostore, ter se priporoča še na dalje; kar navzoči gospod predsednik  zagotovi. — Neki šoli se obljubi denarna podpora in posojilo. — Prošnja za podaritev knjig, primernih šolski mladini, in sicer v občini z mešanim prebivalstvom, se usliši. — Zbog nujne zadeve v T. se ukrene potrebno. — Po nasvetu blagajni -koveni se dovoli, naj se nekaj novcev naloži v nekem denarnem zavodu, ki se je v tej zadevi zglasil pri vodstvu. — Družbino poročilo se bo čez kaj časa razpošiljalo vsem podružnicam. Samo novim gg. poslovnikom se je naznanila njih izvolitev   Te in vse prejšnje funkcijonarje prosi vodstvo še nadaljne podpore v prospeh naše šolske družbe.
— (V kranjsko hranilnico) uložilo je julija meseca 1785 strank 5i> 7.489 gld., izplačalo pa se je 2082 strankam 439.630 gld. 42 kr.
— (Paroplovba na Savi.) Več listov priobčilo je vest. da je paroplovba mej Siskom in Zemunom ustavljena. Ta vest je le deloma resnična. Ustavljena je le plovba ob sredah, vse druge dnij pa se vrši promet, kakor doslej.
— (Narodna čitalnica v Škofji Loki) priredi v nedeljo dne 7. avgusta 1887 gledališčno predstavo, koje čisti dohodek je namenjen družbi sv Cirila in Metoda. 1. „Kje je meja?" Gluma v jednem dejanji. 2. „Dva gospoda pa jeden sluga". Burka v jednem dejanji. — Potem prosta zabava. Kasa se odpre ob uri, začetek ob 8. uri zve čer. Ustopnina: za ude 20 kr., z družino 40 kr., za neude 30 kr., z družino 70 kr. V obilno udele-žitev najuljudneje vabi odbor.
— (Vabilo h koncertju,) katerega priredi Ormoška čitalnica v nedeljo 7. avgusta 1887 v Žinkovem vrtu v Ormoži. Pri tem koncertu sodelujejo: Hrvatsko pevsko društvo „Vila" v Varaždinu. „Slovensko pevsko društvo" v Ptuji. Moški in mešani zbor Ljutomerske in Ormoške čitalnice. Uniformovana mestna godba Varaždiuska. Vspored : 1. „Halka", ouvertura — Stan. Moniuška. 2. „Bojna pjesma", poje brv. pjev. društvo „Vila" — Vilhar. B. „Moja kraljica", valček, svira godba — C. Choote. 4. „Hrvatska himna", poje slovensk mešan zbor — Vilhar. 5. „Narodni potpourri", svira godba — J. E. Christoph. Q. „Napitnica", s spremljevanjein orkestra poje hrv. pjev. društvo „Vila" — J. Non-ner. 7. „Mi ustajamo", poje slovensk moški zbor — Dr. B. Ipavic. 8. „Ljubovno pismo", polka franc-, svira godba — C. Ziehrer. 9. „Za dom", popotnica „Lire", poje hrv. pjev. društvo „Vila" — Iv. pl. Zaje. 10. „Planinar", poje slovensk mešan zbor — Dr. B Ipavic. 11. „Put oko zemlje u 30. časova", veliki potpourri, svira godba — J. E. Christoph. 12. „Šumska pjesma", zbor z jekom, poje hrv. pjev. društvo  „Vila" — H. Hamm.   13.  „Prava ljuba",
se je ž njima pečala v nekaterih bolj resnih znanostih, ki so navadno le na možki spol omejene. Vsled tega se bi na prvi trenotek res bilo bati, da bi Mabelino bitje primerno nežnost izgubilo, da se bode ženska milina, največja mičnost prave ženske, umaknila nemirni delavnosti ali napačni navdušenosti, da bode vse nje mišljenje možato in trpko.
A ko bila bi Mabel popolnoma nezvesta sebi sami, onemu ljubečemu in skromnemu duhu, s katerim je vse dosedanje zmage pribojevala, deloval je še vedno upliv, ki jej je najnežniše čute v srci izbujal ter jej milo sočutje oživljal; to prav je tožilo njeno dušo ter jo krotilo.
Vedno je neka senca zamračevala domače ognjišče ter se je upodabljala v srci i na obličji mlade devojke, ki je nad postaranim in prevaranim očetom čuvala, kot bi bila sama skrbna mati, oče pa slaboten otrok. In kot materno srce v bolestih in skrbeh za trpečega otroka čistejše, močnejše iu svetejše bije, polnila se je Mabelina duša vedno bolj z ouo sladko žensko prisrčnostjo, ko se je pri darilniku otroške dolžnosti učila novega nauka svete ljubezni.
Čas je mineval in vsako naslednje leto je zo-
rilo in razširjalo njenega duha, nje odkrito in živo srce pa je svetlobo in radost izžarjevalo po vsem njenem posvetnem okrožji, a neka žalostna struna je veuder neprestano motila soglasje nje življenja, neki predmet vere, upanja in molitve, ki je njeno srce vedno proti nebesom obračal.
Jednaj sto poglavje.
Srca ljubezen — skrivna stvar; Podobna je is skalno razpoku neprestanomu studencu, Ki točo svobodno in nezavisno Od poletnega dežju in zimskega snega. NaprBtec od njegove strani naj se pobeBi Resje naj veli, ali mali naj postaje bel; A studernek vedno, veselo So prav malo, Bode tekel sladko na dan.
Mabeli Vaughanove, bliščeče krasotice na plesišči, nismo obširno popisavali, le na kratko smo bili omenili nje posebno milino, s katero so je močno odlikovala; vse drugo smo prepustili živi vobraz-nosti čitatelja, naj si sam sliko popolni, ker lepota je po vsem svetu jedna in ista in le ukus je različen. Devojka v petimi vajsetem letu pa je zaslužila, da jo bolj natanku ogledamo. Čas je ni oropal mla-
poje   slovensk  mešan  zbor — Narodna.   14. „Jadransko morje", poje hrv. pjev. društvo »Vila" — Jenko.  1"). „Slavjau", veliki potpourri, svira godba
— J. E. Christoph. 16. „Ramberg", popotnica, svira godba — J Sommer. — Začetek ob 5. uri popolu-dne. Ustopnina za osobo 30 kr. Čisti dohotlek namenjen je Ormoškej podružnici sv. Cirila in Metoda. Pri povse neugodnem vremenu bode ta koncert v nedeljo 14. avgusta 1887.
— (Razpisane) so nastopne učiteljske službe: Na jednorazrednici v Pesnici služba učitelja. Plača 400 gld., opravnina 30 gld. in stanovanje. — Na dvorazrednicah na Trati in v Poljanah Blužbi 2. učitelja.  Plači po 400 gld. in stanovanje.
— Na čveterorazrednici v Škofji loki služba 4. učitelja.   Plača 400 gld.   Prošnje do 20. avgusta.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Mozirje 4. avgusta. Znani domoljub, jurist .Josip Blaž, danes zjutraj umrl. Bodi mu zemljica lahka !
Dunaj 4. avgusta. Načevič izjavil je tukajšnjemu zastopniku Havasovemti, da še vedno upa, da pojde Koburžan na Bolgarsko. Odločitve pa pred desetimi ali dvajsetimi dnevi ni pričakovati. Ko bi bil Koburžan zadržan in bi ne mogel na Bolgarsko, se vlada ne bode spustila v nobeno novo pustolovstvo. Sebranje bi potem potrdilo regentstvo, vojska bi pa naj-točneje izvajala sebranja sklepe. Vlada je dovolj močna, da vzdrži red.
Peterburg 3. avgusta. Kakor se čuje, bode Katkova pogreb v soboto.
Pariz 3. avgusta. Liga patri joto v odpošlje Derouleda k pogrebu Katkova. Pariški dijaki so Katkova obitelji brzojavno izrazili svoje sožalenje.
Razne vesti.
* (O Depretisu,) uinršem italijanskem mi-nisterskem predsedniku pripoveduje se cela vrsta duhovit h izrekov in dogodbic, kakor v zasobnem pogovoru, tako v parlamentu. On, ki je za svojih 40 let parlamentskega življenja, kadar ni bil minister, vedno bil v opoziciji, rekel je nekoč kot poslanec: „Ministre treba menjati, kakor srajce.' Nekoč očital je glavnemu uredniku otieajoznega lista „La Stampa", da se njegov lisi. premalo čita, ker je slabo uredovan Urednik je pogovoril, da narod daj*; prednost opozicijskim listom. „No, odvrne De-pretis, pa napadajte mojo osobo!" Depretis, kije bil dolgo let časnikar, kakor veliko drugih politikov italipmskih, ni nikdar preganjal časopisov, dasi so ga napadali kakor nobenega druzega državnika v Evropi. Večkrat so opozicijski poslanci poskušali razdražiti ga s tem, da so oticijozue časnike spravili v debato, a Depretis se je pozitivnemu odgovoru navadno odtegnil z dovtipi, ki so vso zbornico spravili v Bineh. Nekoč odgovoril je jako ljuteinu radikalcu na neko interpelacijo: „Oh, časniki! Jaz sem bil tudi žurnalist in iz lastne skušnje vem, da časniki mnogokdaj nemajo časa, . . da bi resnico povedali.
* (Velika postrv.) Slovaške „Narodne No-viny" pripovedujejo, da so ribiči v potoku ltevnici v komitatu liptovskem ujeli jako veliko postrv, dolga 85 centimetrov, teško pa 8 ki. Ko so jo razparali, našli so v njej 9 že zaraščenih trnkov in več ribic, do lU kl. teških. Redka ta postrv prodala se je za 30 gld.
dostne živosti in svežosti, ampak le razvil je nje lastnosti, ki so bile v obče manj  pozi so bile bolj čutene nego priznane in ki-a      nder fcft nanje znamenje in zunanji izraz nt,,'« itinitosti. Obraz je brez dvojbe še ist.  Pok prav nič ui izgubila prejšnje čistosti in lepoto; velike rujave oči žare šo iste mile svetlobe; smehljanje,  ki je krog ust igralo, je še  vedno   neprisiljeno in inično; in kostanjasti lasje, katere je Cecilija z vso spretnostjo pouosno spletala,   so še vedno toli obilni in svetli, če prav ne toli umetuo spleteni kot nekdaj. Obličje zrcalo duše in kot tako   nevedoma naznanja vse notrauje gibanje.   Čisto srce mu daje radostno in sveto bliščobo, ki mu vsako razo razsvetlja, kot obstret ob čelu mučenika.   Bliščoba, ki se sedaj iz nje oči žari, ne izvira iz priliznjene nečimurnosti, temveč iz živega ognja resno volje in goreče resnice. Smehljaji na nje obličji ne izvirajo iz gole trpoleče dekliške radosti, ampak iz vedno stanovitnega sočutja s tujim veseljem. Jasui mir jo vedno obdaja; ta pa ne izvira iz obljube različnih veselic ali pa razkošnega pokoja, ampak izvira iz mirnega iu gotovega upanja in iz zavednosti,  tla dan za dnevom svoje dolžnosti izpolnuje. (.Dalje prib.)
* (Nagibi za ločitev zakona.) Iz Novega Yoika s-e javlja, tla je neka gospa Slade začela pravdo proti svojemu možu, da se njiju zakon razveljavi. Nagibi za ločitev so naslednji: 1.) ker je ona (gospa Slade) kratkovidna, torej ni mogla znati, kakšen mož da je gosp. Slade in ker je še le po poroki zapa/.ila, da ima bradavico na nosu 2.) ker je gospod Slade pri spanji smrči, da ona spati ne more. 3.) Ker gosp. Slade, otlkar sta se vzela, svoje mlade ženice ni objel. 4.) Ker bi rada vzela druzega moža. Tožiteljiee odvetnik zagotavlja, da more zatrditi vse te točke, samo one ni, ki se tiče objemanja in katere splob ni moči dokazati.
Poslano.
Prosim za blagovoljni odgovor, kako se je postaviti proti žandar-merijskemu postajinemu vodji, ako po noči osobe, izvršujoče svoje delo, v njih delavnici preteplje.
V Šiški, 3. avgusta 1887.
(550)
j. isei-ziii,
prlkiivNlti mop-ttor.
»LJUBLJANSKI ZVOH"
Mtoji (192—9«)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
. ^---- nM-lt^T-------rt + rth-.
a&t£c==astl
Tulci-
3, avgusta.
P.i     * nn: Hutter z Dunaja. — Matkovicb iz Za-
froba. — Juchiostri iz Sebenika. — Zamparo, 1'etronio, ajic iz Trsta. — Mathersdorter z Reke.
Pri Mula < t Speiser, Spira z Kun:« ja — Rother iz Solnograda — Llščau iz Slivna. — Jeran iz KanderSa. — Krt/.-I iz Ihana. — Jeglič iz PeCe. — Ferjancie iz Zavrača. — Mnrgel iz Kranja. — Ehrat i/. Trata
Pri bavarakem dvoru : Krna z Dunaja. — Surc iz Kamnika
Pri iivhJrt|Hkeui «'«Niirjl- Saudri iz Kočevja.
Pri Južnem kolodvorn i Rerta iz Gradca — Schimpke iz (Joss. — Gntmann iz Trsta. — Dr. Luzcn-berger i/. (Jorice.
Usiarli BO m IJiibljjUimft ;
2. avgusta: Blojzija VValand, kuharica, 52 let, Flori-janske ulice, št. 28, la srčno hibo. — Evgen liettet i, sin izdeluvalca metla, 11 mesecev, Stari trg št. .'J4, za kataruru v črevih.
Poštne zveze.
Odhod iz Izubijane.
V Novo mesto  vsak dan ob 6. uri  zjutraj, vsprejciua
blago in popotnike.   Prostora je za pet ljudi.j.
V Lukovo o preko Domžal vsak dan ob l/«7. uri zjutraj.
V Kočevje preko Velikih Lašč vsak dan ob »/»*>■ uri zjutraj.
V Kamnik vsak dan ob 1/t'>. uri popoludnc po letu, ob
li. ari popoludnc po zimi.
V Polhov  gradeč  in na Dobrovo  vsak ponedeljek,
sredo,  petek  in  suboto  ob  ljtb. uri popoludnc po letu, ob 2. uri popoludnc po zimi. Na Ig vsak dan ob        uri popoludne po letu, ob 3. uri popoludne po zuui.
Meteorologičiio poročilo.
Caaopa-L j Tem-
F.   ibaroiue'ra . ,
sovanja    v mUu  ; peratura
Vetrovi
Nobo
M« kri na v mtu
ti 7. zjutraj 787*44aa.
19 H" C
9. pm>. 7.MHlJmru [ 23 0' C 9. zvečer 739*89ruu    18-0« C
Srednja temperatura 20\'J", za 0,:V nad normalom.
Kr
ZD-u-na^jsisiSL borza
dne 4. avgusta t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.]
včeraj — danes
Papirna renta.....g»d. 8150 - gld. 81 45
Srebrna renta.....„    82-70 — » 82*oO
Zlata renta......„   H2«0 — ,.««0
5'/. marčna renta ....     „    Vni*3fi — „ 96 40
Akcije narodne banke   .   .     ,   882'— — „ fč3"—
Kreditne akcije.....n   281-90 — „ 28170
London........„  126-80 — (■ 125 35
Srebro........„     —'— — » —*—
Napol........,      9 94 — , 9-95«/,
C kr. cekini......                             j,      ►« - „ 592
NornSke marke.....                       „    Kl-58Vt — > 61 55
4„/„ državne srećke li I. 1854   25' gld. 129 gld. 80
Državne srečke iz 1. 1H64          100   „ 103 „ 25
Ogcrska zlat* renta 4"/,...... 100 , 70
Ogerska papirna renta o...... 87 „ 40
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 „ 50
Dunava reg. srečko 5n/0 .   .     100 gld. 11 ^ , 76
Zenalj. obč. avstr. 4,/1n/0 zlati zast. listi . 124 B ?,0
Prior. oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „ 25
Kreditne srečke.....10O gld. 179 „ 25
Rndolfove srečke.....10   . 20 „ —
Akcije anglo-avstr. bauke .   .   120   „ 107 „ 25
TrRmmway-društ velj. 170 gld. a. v.     . 227 „ 75
Zahvala.
Za mnogobrojno izkazano sočutje mej boleznijo in pri nepozabljivej izgubi našega dražega iskreno ljubljenega očeta, soproga in tasta, gospoda
Ignacija Marka Jelovšek-a,
za lepe darovane vence, kn kor tudi za mnogobrojno spremstvo h grobu, zahvaljujemo se toplo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, potem gospodom pevcem, kakor tudi Virski in Vrhniški požarni brambi.
Vrhnika, dne 3. avgusta 1887.
(5471 ^jalnjoči.
Dopisnik pod imenom „Anton A." izvoli naj naznaniti svoje pravo ime v Železnike.
(542—2)
Trgovsk pomočnik,
z dobrimi spričevali, zmožen slovenskega in nemškega jezika, špecerijske iu železuinske štacuue izurjen, želi svoje mesto Kameniti. — Več o tem pove ttpravništvo .Slovenskega Naroda" pod št. 510. <548 — 1)
1 z. sv z.	obl.	5*0 mm.	
t v/.b.	obl.		
brezv.	obl.	dežja. 1	
Št. 5010 de 1887. (536—1)
JVaznanilo.
Zaradi  glavnega  snaženja  uradnih prostorov ostane
deželna in zemljišeno-odvezna blagajnica, kranjska
11., 13. in 13. avgusta t. 1.
strankinemu prometu 7,«l|H't<l.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljui ljani, dne 1. avgusta 1887.
Vozni listi za vežejo p železnici in jo morii *
pri c kr. konc. Anchor Line,
Duiinj, I., Kulou luli-iug 4.
Trgovina
proda ne zarodi pieselitve takoj pod ugodnimi poboji. — Već te Izve pri (f>41—4)
A. Lavrenčic-i na Rakeku.
i
iimcancm na
priporočam razen ekNportneKM piv« ■ 1
(jako krepko pivo)
(Doppelbier)
iz pivovarne bratov Koslerjev v steklenicah po b/10 litra. (462—18)
f.tnhtv\nji» maj se ceniki.
A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani.
p
I
V „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo ae
evi zbrani spisi
po znižani ceni.
1. zvezek: Deseti krat. Romati.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janiear.  Povest is
15. stoletja domače zgodovine, p II. Spomini na deda. 1'ravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noe mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali trtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest iz ćasov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelju. — IV. Vrban Smnkova ženitev. Humoriltidna povest iz narodnega življenja. —
V. bolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji tiori. Lepa poveBi iz stare zgodovine.
4. zvezek: I. Tihotapec  PoveHt iz  domačega življenja
kranjskih Sloveucev. — II. ti rad Kojinje. P«>vest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
6. zvezek: I. I le i mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz K>. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz do-maćegii živ ljenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter
iiokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. 'rta iz življenju rolitienegu agitatorja.
Zvezek po 60 kr.,    y--x Dijaki
eleg. vezan po I gld.  / \ dobivajo Jurčičeve
Pri vnanjih naroČi- / t*** 1» \ „Zbrane spise" po lih velja poštnina I f    J 50 kr. izvod, ako
za posamični neve- \ ■^■jVtg^t / si naroče skupno zani zvezek 5 kr., V^S^Pv naJinur,J deset izza vezani  10 kr.    N^.   ^/ vodov.
Prodajajo se v (79—40;
„narodni tiskabni"
■V I_ij-U."bljaL33.I, Kongresni trg, Gledališka stol lin.
•'• iTm mn ^ ifirri im gr\\ in *' cr&f
Dežuna
t Uspešni lek za želodčne bolezni.
Rogaška!2 vlnom      pr|jfttna hla-
slatina.
«
I Z T
Dobiva se pri g. Mih. Eittstnef-ji\ kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. IIoher-jir Peter Las.sitik-u,
Tomnol i o V i in Qtrmi a itpdI dp X J- Ludemann-u, Jan. Ptrdan-u, Jus. Schlufler-ji, Šchua* luul[)blJnM 111 Oljlid-VlGllb. f nigg-u &  Weber-ji,  Josipu Terdini t'  E J u h 1,4,.ti.
BRATA EBERL
prodajata najboljše i u najcenejše
caljaaafeo  ba^v@P lafe© ixx
lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in itomičiie barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago.       (87—i3s.
, LJUBLJANA, gospodu J. Villiiir-lii ItiH. Ntev. 4. LJUBLJANA
"V7 Zvezdi ,
v hiši „Matice Slovenske".
MARIJA DRENIK.
v Zvezdi,
v hiši „3Iatice Slovenske".
(29 - 31)
Predtiskarija.
Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih.
Trakovi za vence.      Harlandska preja.
Izdaf.elj in odgovorni ure<Inik: Ivan Zeldznikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".