PO SLEDI ZAPISA 27. 10. 1981. LETA V NAŠEM ČASOPISU?
Od konjskega hrzanja do mladeniškega disca
Radi hlastamo pu velikih novkah. Tbto, kar se zgodi na severno ameriškem zahodu in daljno azijskem vzhodu je menda pomembnejše od dru-žinskega veselja ob /lati poroki, gasilskega siavja, mladinskega uspeha v eni od naših vasi. Bojda je zelo neugledno hoditi po še pretežno makadam-skih poteh in cestah naše občine in prisluhniti zvokom iz hlevov, drvarnic, delavnic, travnikov, poij in gozdov.
Baje so srečevalci z vsakdanjikom našcga kme-ta, (pftl) delavca, upokojenca, gospodinje na va-škem dvorišču zapcčkarji.
A vedno in povsod prisegamo na delavsko, kmečko, samoupravno in krajevno bazo. Te žal ni mogočc srečevati le prj Štirih zmajih, ki se šopiri-jo na mostu preko Ljubljanice, ampak le tam, kjer naši Ijudje živijo in se spoprijemajo s trdota-mi in veselji življenja in ustvarjanja.
Od Pleševice do Notranjih Goric bomo stopili, Pot ni dolga. Tisto sobotno popoldne nam je le natrosila nekaj zanimivosti.
Ko smo prihajali na zahodni obronek vasi, sa-mo za Plešivico zvedeli že v vrhniški Lukovici. Nenavadno? Ne! V vasi so vpeljali ulični sistem. Tako pri Seliškarjevih ne prejemajo več pošle na naslov Lukovica 17, ampak Pot na Pleševico 4.
Iz zgodovine Pleševice zabeležimo le to, da so blizu gradu našli čolna prazgodovinskih mosti-ščarjev ter, da je imela 1869. leta 256 krajanov in 1966. leta. 506. Sedaj jih je prav gotovo še nekaj deset več.
Brez žrebca ni žrebičkov
O Filipičevih s Plešivice 42 smo pisali pred letom in pol. Takrat so prvič napolnili konjski hlev.
V hlevu, ki si ga je ogledalo že nad dva tisoč
obiskovalcev, jc očc narcdil kratck prcrez dogaja-
i>ja.
»Oddali stTK> 18 konjza Italijo. Hlcv jc/apusti-la tudi plcmcnska kobila. Dva trilclna konja smo prodali za dclo na polju in v gozdu. ,   Trenutno imamo v hlcvu šest kobil, pet »hafi-lingerjev«, Iri žrebicc in konja.
Creda bi bila številčnejša (do 25), če bi lani hitteje dobili zemljo v zakup in bi lahko pravoča-sno posejali oves. Ker smo zamudili najugodnejši čas^za setev, smo pridelalr le slamo brez zrnja.
To nam bo letos močno nagajalo, saj nimamo domačega semena. Novega bomo težko kupili, ker je zelo drago.
Upamo, da bomo s pomočjo krajevne skupno-sti Notranje Gorice, ki nam gre zelo na roke, razrešili manjši zemljiški vozel, tako, da bomo lahko pasli konje kar v okolici hleva,« je jedrnato predstavil dogajanje na kmetiji Alojz.
Opozoril nas je še na naslednji problem: »Kmetje na Plešivici potrebujejo plemensfcega žrebca. Z živalima v Vnanjih goricah nismo zado-voljni. Prosimo KZ Ijubljana, da nam pomaga pri nakupu novega plemenskega žrebca. Prav gotovo bo nastalo precej škode, če bi ostalo nad dvajset kobil brez potomstva.
Kmetje pa si želimg tudi večjo prožnost s strani urejevalca rodovnika. Ne samo pri delovnem ča-su, ampak tudi pri potrjevanju rodovniške doku-mentacije.«
Do kje sega Ljubljana?
Imamo priložnost, da nekoliko pokaramo va-ščane. »Zakaj?« boste dejali. Pričakujemo, da v vaseh najbolj cenite zemljo. Ko obiskujemo oko-Iico vaših vasi, žal spoznamo, da tudi vas ne zaboli pri srcu, ko vržete najrazličnejše odpadke v nara-vo. Običajno so ta grda divja odlagališča celo na
meslih, ki s<> vidna dalcč naokrog. Tudi za vas prebivalce iz Plcšivcc in Notranjih Goric velja p<rziv iz Ljubljanc, da skrbimo za čisto in zeleno (Ljuhljano) okoljc.
Kcr jc na smetiščih obilo uporabnih odpadkov (pločevina, železo, guma, steklo, karton, itn), povprašajte v krajevni organizaciji rdcčega križa na Brezovici, kaj storijo vsako leto aprila z njimi.
To bi bil osrednji zaznamek s poti med Filipiče-vimi na Plešivici in Japljevimi zzačetka Notranjih Goric.
Tone zavida Gorenjcem
Preveč zanimivosti o Notranjih Goricah bi rad zapisal v to reportažo, Da ne bi potrošil preveč dragocenega prostora, vam le svetujem, da si o Goricah več preberete v II. knjigi (str 421) Kra-jevnega leksikona Slovenije. Tam boste tudi zve-deli, zakaj se piše Gorice z veliko začetnico.
Aana in Tone sta pospravljala cirkularko, s katero sta razžagala zajetno skladovnico drv. Ob ogledovanju dvorišča iz avta smo opazili na njem vodnjak.
Ana se je izkazala kot spretna sogovornica.
»Prihodnje leto bo minilo 50 let, ko je oče skopal ta šest metrov globok vodnjak. Vodo mu daje studence z brega. Pred leti so jo zelo radi pili kosci in žanjice. Sedaj jo uporabljamo le še za napajanje živine in pranje. Pa je ta voda zelo dobra. Ce se v. vasi pokvari vodovod, jo prav radi natočimo sosedom in drugim veščanom. Saj so drugi vodnjaki pokriti.
Ta vodnjak je znan še po eni posebnosti.
V njem so že nad petnajst let ribe. Bojan, ki je pri vojakih v Puli, jih je prinesel iz Kušlanovega grabna. Če vržeš košček kruha, se rade pokažejo pod gladino,« je predstavila posebnost njihove domačije.
Tonc iii bil najbolj vcscl žciiinc /govornosli. Ko strn) ga povprašali o njcgovcm tloniačcm dclii,*sc jc razkrilo, da sc v govorništvu lahki> kosii z žcno.
»Po dolgih lctih sezonskcga dcla pri vcKlncm gospodarstvu scm sc končno lc odločil za stalno zaposlitcv v dclovni organizaciji HOJA,« jc ncko-liko segel v svojo dclavsko kroniko, »Rad dclani v tovarni, šc bolj vcsel sem dobrega prirasta v gove-jem in konjskem hlevu. Naš hlev ni bahat, a v njem opleta ker lepo število repov. Prav sinoči sroo pozdravili novega telička.
Ko bi imel svet kot Gorenjc, ne bi hodil na šiht. Če po poljih pogosto gospodari voda, jc preveč negotovo delo in življenje na kmetiji.«
Kar prehitro semo se morali posloviti od Japlje-vih iz Notranjih Goric 116. Ana se je morala urediti za osmomarčevsko zabavo v zadružnem domu. Pri tem se ženske ne pustijo motiti.
Dtroci iz vrtca, pionirji in pionirke, pevke de-kliškega zbora in pevci moškega zbora KUD »Za-drugar« Notranje Gorice so pripravili prijetno proslavo ob 8. marcu. Veselo razpoloženje se je potegnilo do ranih ur. Odločil sem se, da ga saj del podoživim tudi jaz. Ni mi bilo žal. Pogovor brez beležke in fotoaparata razkrije zanimivosti, o katerih bi drugače lahko spraševal cele tedne.
Tudi to sem zvedel, da AngeloSusman iz vasi Jezero že leto in pol obiskujejo tisti, ki si želijo dobrega semena za buče. Želimo, da bi jo obiskali tudi sedaj, ko leži doma zaradi nesreče v hlevu. 27. oktobra 1981. leta smo pisali o njenem uspe-hu pri predelovanju buč v Naši komuni in širok odmev na droben zapis je dokaz, da je pogovor z našimi ljudmi na vasi in v mestu lahko največje plačilo novinarju.
STANE JESENOVEC