LETO XXXl. — Štev. 45	8. novembra 1979 Cena 4.— šil. (5 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Osrednji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev skliče v smislu pravil
Redni občni zbor
NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV
za nedeljo, dne 18. novembra 1979, ob 9.30 uri v Kulturnem domu na Radišah.
Spored:
1.	Pozdrav predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev in ugotovitev sklepčnosti.
2.	Izvolitev predsednika občnega zbora.
3.	Politično poročilo predsednika.
4.	Poročilo osrednjega tajništva.
5.	Razprava.
6.	Odobritev delovnega poročila osrednjega tajništva.
7.	Sprememba pravil.
8.	Poročilo predsednika nadzornega odbora ter predlog za razrešnico.
9.	Volitev predsedstva NSKS.
10.	Volitev osrednjega odbora NSKS.
11.	Volitev nadzornega odbora NSKS.
12.	Nagovor novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev.
13.	Odobritev predlaganih resolucij.
Dr. Matevž Grilc	Mag. Filip Warasch
OSREDNJI ODBOR IN PREDSEDSTVO NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV
vabita na
Slavnostno sejo
OB 30-LETNICI NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV,
ki bo v nedeljo, dne 18. novembra 1979, ob 13.00 uri (po občnem zboru NSKS) v Kulturnem domu na Radišah.
Na sporedu bo slavnostni govor predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev ter kratek kulturni spored.
Veliko avstrijsko mladinsko nagrado, ki jo je razpisal denarni zavod Erste österreichische in ki je stala pod častnim pokroviteljstvom zveznega predsednika dr. Rudolfa Kirchschlägerja, je prejel tudi koroški rojak Janko Ferk iz Podgrada, občina Škocijan. Za svoj roman „Der Amtsschimmel und der Paragrafenreiter je prejel nagrado v višini 10.000 šilingov, ki so mu jo izročili v torek v celovških prostorih banke. V utemeljitvi te nagrade je bilo rečeno, da je bila ocenjevalka pisateljica dr. Jutta Schuttnig nad tem delom zelo navdušena. Smatrala je ta roman za najboljši dopis iz področia literature in k temu dobesedno dodala: „Če se v katerem od oddanih del kaže nadpovprečna nadarjenost, potem v tem: njegova jezikovna in tematska originalnost me je prepričala kakor nobena druga.“ Na sliki čestita celovški mestni svčtnik dr. Dieter Jandl 20-letnemu Janku Ferku, abiturientu Slovenske gimnazije m študentu na Dunaju.
Šentjakob: SPD hoče zavezati slovenskim mandatarjem usta
% Slovenski občinski mandatarji
•	občine Šentjakob v Rožu v ob-
•	činskem predstojništvu ne sme-
•	jo več odpreti ust: takšna je 0 volja socialističnega frakcijske-Q ga šefa Wolfganga Gitschtaler-
•	ja. Ne da bi spoštoval sklepov % šentjakobskega občinskega sve-0 ta, pri katerih je sam sodeloval,
% če ne drugače, vsaj z dviga-
•	njem roke, je mimo župana 9 Gressla, prav tako socialista, ku-9 hal svojo juho ter na lastno ^ pest zahteval izvid nadzorne ^ oblasti.
Zavrtimo kolo nekaj mesecev nazaj: pri občinskih volitvah 25. marca letos so se socialisti z županom Gresslom na čelu stopnjevali od 12 na 16 mandatov, od absolutne na dvotretjinsko večino — vsega skupaj sedi v občinski sobi 23 mož. ÖVP je z novim prvim kandidatom zgubila skoraj polovico mandatov (od 7 je padla na 4), komunisti so prišli ob edinega; edinole slovenski frakciji pod vodstvom Mihe Antoniča je uspelo kljub izgubi nekaj glasov obdržati tri mandate. Za en glas pa so zgubili svojega zastopnika v občinskem predstojništvu .Ta sporni glas je bil tudi predmet priziva slovenske frakcije, vendar niso prodrli.
V občinskem predstojništvu imajo socialisti 5 članov in ÖVP enega. Pred volitvijo župana se je slovenska frakcija zmenila z županom in SPÖ, da bo dala svoj glas županu Gresslu, da bo le-ta na ta način soglasno izvoljen, namesto tega pa sprejeli zastopnike slovenske frakcije tudi v odbore. Vendar so že ob izvolitvi župana dali Slovencem „velikodušno“ le v vsakem odboru po eno mesto s posvetovalnim glasom, a brez glasovne pravice. Okrajni glavar dvorni svetnik dr. Lintschnig, ki je bil sam navzoč na tej seji, je dejal, da je to pravno možno. Dr. Lintschnig je jurist, poleg tega pa je bil tozadevno izrecno vprašan.
Že kar na prvi seji odborov pa je slovenski mandatar Florijan Ko-schat doživel presenečenje. Ko se je javil k besedi, mu je bilo povedano, da nima kaj govoriti, ker kot navadni občinski odbornik ima le pravico poslušanja.
Socialisti — vsaj nekateri okoli frakcijskega šefa Gitschtalerja — so očitno študirali črke Splošnega občinskega reda ter prišli do spoznanja, da o posvetovalnem glasu ni nič zapisanega. Opomba; pa tudi izrecno prepovedano ni. Vsekakor: občinski odbornik Koschat je resigniral. Nestrpnost, ki jo je doživel v občinski sobi, ter nestrpnost, ki jo je doživel tudi med nekaterimi rojaki, ki imajo sicer polna usta o demokraciji, solidarnosti in borbi za pravice, so bili poglavitni vzroki njegovega odstopa. Eden najbolj treznih in marljivih slovenskih občinskih odbornikov, pa tudi šentjakobskih mandatarjev na
sploh, je odstopil. Na naslednji občinski seji je slovenska frakcija prinesla zadevo na tapet. Župan je obžaloval zadržanje članov svoje frakcije. Zdelo se je, kakor da bi bilo vse urejeno in nesporazumi odstranjeni. Socialistični frakcijski šef je vso sejo molčal.
Slovenska frakcija je imenovala svoje naslednike v odborih, — kakor tudi že prej na prvi seji imena članov s posvetovalnim glasom.
Gitschtaler je torej molčal —- a ravnal. Malo pozneje — avgusta — je predlagal, naj o formalni pravilnosti tega sklepa, po katerem imajo slovenski mandatarji pravico posvetovalnega glasu, odloča pravni oddelek koroške deželne vlade. Le-ta je medtem odločil, toda točnega besedila odločbe slovenski mandatarji niso dobili v roke. Zgolj na zadnji seji jim je bilo povedano, da je sklep o posvetovalnem sodelovanju protizakonit. SPÖ si je očitno izbrala ravno termin, ko je slovenski frakcijski šef Antonič bil na dopustu in odsoten, akoravno je odgovor deželne vlade bil na občini že dva meseca. Nihče ni smatral za potrebno, da bi obvestil o tem slovensko frakcijo, ki še v sredo tega tedna odločbe ni imela v svojih rokah. Zaradi tega tudi ne more predložiti protiargumentov, ker ne pozna točnega besedila odklonitve.
Da povzamemo vso zadevo in odprte točke, ki se vrtijo okoli treh oseb: okrajnega glavarja, župana in frakcijskega šefa SPÖ: če je posvetovalno sodelovanje slovenske frakcije proti določilom Splošnega občinskega reda, zakaj je potem okrajni glavar podal napačno informacijo? Zakaj so potem sploh pustili imenovati slovenski frakciji svojega zastopnika v vsak odbor, če bi smel tam zgolj poslušati. Tako imenovanje bi bilo v tem primeru odveč, kajti to sme vsak občinski odbornik. Druga oseba je župan Gressl, zmagovalec pri volitvah. Zakaj je on ki ga Šentja-kobčani vsi zelo cenijo, oddal toliko vpliva frakcijskemu šefu Gitsch-talerju, zakaj je slednji sploh postal frakcijski šef, ko niti najmanj ni profiliran in se tudi v svojem
Na tiskovni konferenci na Dunaju je v torek Koroška enotna lista seznanila tisk o pritožbi na ustavno sodišče glede zadnjih de-želnozborskih volitev. KEL smatra, da je novi deželni volilni red ki razdeljuje deželo na štiri okrožja, protiustaven. Tiskovne konference so se udeležili prvi kandidat KEL Karel Smolle, opolnomočenec za dostavo mag. Filip Warasch ter pravni zastopnik dr. Michael Graff, odličen poznavalec ustavnih določil in odvetnik na Dunaju. Dr. Mi-
dosedanjem delovanju kot občinski mandatar nikakor ni izkazal — razen s svojimi predsodki proti slovenski frakciji in s svojim nedemokratičnim zadržanjem. Razen tega Gitschtaler v Šentjakobu tudi ni ravno priljubljen pri ljudeh. Damoklejev meč, po katerem je bila slovenska frakcija v občinskih odborih odvisna od dobre volje večinske stranke, ni dolgo visel. Na tanko nit tolerance se je z vso svojo težo obesil socialistični frakcijski šef Gitschtaler. Vse to v imenu demokracije.
Kakorkoli že: če bo Gitschtaler-jevo nerazumljivo zadržanje trajalo naprej, bo neprijetna senca tega padla tudi na župana, kateremu bi se potem očitala slaba personalna odločitev, da je namreč pristal na takega frakcijskega šefa ...
*
Še nekaj o zadnji občinski seji:
Skoraj vse točke dnevnega reda so bile sprejete soglasno. Občinsko predstojništvo naj poskrbi za napis na ljudski šoli v Podgorjah. Na denarni plati je občina dobro gospodarila, saj je leto zaključila z urejenim finančnim stanjem. Ker je tudi že v naše kraje prišla grozna šiba-steklina, morajo živino cepiti. Občina doda k injekciji samo 25,— šilngov, kar je po mnenju slovenskega občinskega mandatarja — kmeta Gabriela — premalo.
Pred začetkom seje je bil zaprisežen Joži Ottowitz, ki je nadomeščal vodjo slovenske frakcije, Mi-heja Antoniča.
9. točka dnevnega reda je bila prošnja Kameradschaftsbund-a za podporo v letu otroka. Z 20:3 glasovi je občinski svet to srhljivo prošnjo odbil. „Za“ s oglasovali le pristaši večerajšnjaškega društva.
Trenutno stanje ljudske šole v Šentjakobu je žalostno. Zato se bo treba odločiti ali za popravilo stare ali pa za gradnjo nove, kar pa ni mnogo dražje kakor popravilo. Tako so občinski očetje po dolgem sem in tja sprejeli načelni sklep o gradnji nove šole. V domu požarne brambe v Podgorjah bo tudi nekaj stanovanj, ki pa se jih po informaciji župana ne bo težko znebiti.
chael Graff je takoj nakazal glavno smer: ustavna določila, tako iz Senžermenske pogodbe, Dunajske državne pogodbe ter dodatnega protokola k evropski konvenciji o človekovih pravicah, ščitijo ne le posamezne pripadnike manjšine pred diskriminacijo, temveč tudi nudijo manjšini kot celoti pravice ter sodelovanje pri razpolaganju nad proračunskimi sredstvi po deželnem zboru. Pritožbo na ustavno sodišče prinašamo dobesedno v slovenskem prevodu na 6. strani.
KEL: na ustavno sodišče
K
nai tedniki .
NOV VAL ANTISEMITIZMA
Pri zasedanju judovske dobrodelne organizacije B’nai B’rith so se bavili izčrpno z zaskrbljivim naraščanjem antisemitizma v zahodnem svetu, predvsem v ZDA, Španiji, Franciji in Belgiji. Staremu antisemitizmu se je pridružil antisionizem, ki ga podžigata predvsem vzhodnoevropska komunistična in arabska propaganda. Tej propagandi je uspelo, da je naložila Izraelu vso krivdo za zamotani položaj na Bližnjem vzhodu, s tem pa tudi za težave pri preskrbi z nafto. Protijudov-ska gonja te protiizraelske propagande se v marsičem sploh ne razlikuje od tega, s čimer so nacisti zastrupljali svet.
VEC denarja za STRANKE?
Kar je izjavil že Knafl pri zasedanju ÖVP v Beljaških Toplicah, je ponovil prejšnjo nedeljo deželni glavar Wagner. Povabil je zastopnike ÖVP in FPÖ na pogajanja o novi ureditvi pri financiranju strank. Koroška partijska šefa SPÖ in ÖVP zahtevata torej več denarja za svoji stranki — iz javnih sredstev. Knafl je povzročil precej negodovanja v krogih svoje lastne stranke, saj se je s svojo zahtevo obrnil očitno proti javni liniji, ki očitava vladi razmetavanje javnih sredstev in zahteva čim več varčljivosti. Kaže, da je z Dunaja na Koroško res dolga, dolga pot.
ARAFAT V LIZBONI
Prejšnji teden je bila v Lizboni „svetovna konferenca solidarnosti z arabskim ljudstvom in s Palestino“. Navzoči so bili predvsem zastopniki arabskih in afriških držav. Arafata so sprejeli tudi najvišji portugalski voditelji. Portugalska je popolnoma odvisna od arabske nafte. Tako je tudi mogoče razumeti ta dogodek. Vendar Portugalska ni uradno priznala PLO. Medtem so nekateri palestinski voditelji tudi divje protestirali proti izjavi Mocka, ki je kritiziral politiko Kreiskega in izrazil pomisleke proti priznanju PLO, ker se še ni ločila od terorizma.
DIVJI IZGREDI V IRANU
Zadnjo nedeljo so zasedli fanatični študenti ameriško veleposlaništvo v Teheranu. S tem hočejo doseči, da bi ZDA izročile nekdanjega šaha. Že dalj časa se vrstijo v Iranu protiameriške demonstracije. Šiitsko versko vodstvo in razni politiki vidijo v ZDA glavnega krivca za nemire in težave v Iranu. Znano je, da se otepa sedanje vodstvo, ki je dalo pomoriti skoraj celotni vojaški vrh, s čedalje hujšimi neprijetnostmi v pokrajinah, kjer živijo narodne manjšine. Zlasti uporni Kurdi so prizadejali Homeinijevi vojski nekaj hudih porazov.
DRŽAVNI UDAR V BOLIVIJI
Na praznik vseh svetnikov je polkovnik Natuš Buš strmoglavil predsednika Guevaro, ki mu je uspel beg v neznan kraj. Proti pričakovanju novega oblastnika se je tudi sprlo vojaško vodstvo. Novi diktator je dal bombardirati dele glavnega mesta La Paz, ker so se tam zbirali demonstranti. Tudi Cerkev, sindikati in gospodarski krogi nasprotujejo novemu oblastniku. Splošna stavka je ohromila gospodarsko življenje. Andska država Bolivija je južnoameriški rekorder pri vojaških prevratih. Državo pestijo številne težave, predvsem gospodarske in socialne.
l<z duufik časfifUsou:
Avstrija: nova manjšinska politika
„Obe strani (Avstrija in Jugoslavija, op. ur.) sta poudarili pozitivno vlogo narodnih skupnosti kot dejavnika zbliževanja narodov na obeh straneh meje, kot mostu med obema državama ter kot dejavnika krepitve medsebojnega razumevanja in dobrososedskih odnosov. Podčrtali sta pomen vsestranskega razvoja slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji, ki je pogoj za ohranitev njune narodne identitete.“
„Avstrijska stran je poudarila svojo pripravljenost, da izpolni vse obveznosti, k izhajajo iz državne pogodbe, in ostale mednarodnopravne obveznosti. Naredila bo vse, da zagotovi obstoj in uspešen razvoj slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji ter da zagotovi spoštovanje njunih jezikov in njune narodnosti, razvoj njune kulture, izobrazbe in gospodarskega stanja. Obe strani sta se strinjali, da sta dialog in sodelovanje med avstrijsko zvezno vlado in zastopniki organizacij hrvaške in slovenske narodne skupnosti najboljša pot za reševanje vseh vprašanj, ki se tičejo položaja in pravic omenjenih narodnih skupnosti.“
Tako se dobesedno glasi tisti del skupnega avstrijsko-jugoslovanskega poročila, ki se tiče vprašanja slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji in ki je bilo objavljeno 20. oktobra ob sklepu uradnega obiska jugoslovanskega zunanjega ministra Josipa Vrhovca na Dunaju. Priznati je treba, da mora ta del poročila zadovoljiti prizadeti narodni manjšini v Avstriji, saj so navedena natančna načela, po katerih naj bi avstrijske oblasti izoblikovale in vodile svojo manjšinsko politiko.
Kar poznavalcu razmer takoj pade v oči, je dejstvo, da skupno poročilo niti z besedico ne omenja zloglasne sed-mojulijske zakonodaje, ki naj bi bila po dosedanjih izjavah tudi avstrijske zvezne vlade dokončno uredila problematiko slovenske manjšine na Koroškem, a ki jo Slovenci odločno odklanjajo, ker je grobo krivična, saj je znano, da bi po tej zakonodaji bila
kratkomalo zapečatena narodna usoda lepega dela koroških Slovencev.
Če sodimo po vsebini zgornjega poročila, lahko upravičeno trdimo, da se je avstrijska zvezna vlada odločila za novo manjšinsko politiko, in sicer za takšno, ki naj obema narodnima manjšinama zagotovi ne le obstoj, temveč tudi vsestranski razvoj, kajti le v teh pogojih bosta manjšini med drugim
mogli opravljati vlogo mostu, vlogo povezovalca med obema državama in njunimi narodi.
Koroški Slovenci in gradiščanski Hrvatje so prav gotovo stvarni ljudje, ki znajo dobro ločiti načelne izjave in zagotovila od načina in oblik, po katerih se ta načela izvajajo v vsakdanjem življenju. Zato ni prav nobenega razloga, da bi se zadovoljili z zgornjimi, si-
cer pravilnimi, modrimi in daljnovidnimi izvajanji, saj se zavedajo, da ureditev njihovih življenjskih vprašanj ni toliko in zlasti ne v odločilni meri odvisna. od zunanjih dejavnikov, pa naj bosta še tako pomembna, kot sta v resnici obe državi, temveč predvsem od njihove volje same, da se ohranijo kot Slovenci in Hrvatje; ta volja pa se mora izoblikovati in ohraniti, če obstajajo določeni pogoji moralne in materialne narave.
Ne glede na to, vsekakor drži, da je skupno avstrijsko-jugoslovansko poročilo temeljne važnosti za nadaljnje politično delo in za nadaljnji politični boj obeh narodnih manjšin za priznanje in zagotovitev njunih pravic. Prav tako se nam zdi velikega pomena izjava komisije za mednarodne odnose skupščine Socialistične republike Slovenije, ki je prejšnji teden posvetila posebno sejo stanju odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo in ki je zasedala le nekaj dni po obisku jugoslovanskega zunanjega ministra na Dunaju. Komisija je namreč poudarila, da je „Jugoslavija življenjsko zainteresirana za obstoj in nadaljnji razvoj slovenske in hrvaške narodnosti v Avstriji in da jemlje na znanje pripravljenost uradne Avstrije, da v enakopravnem dialogu z manjšinskimi organzacijami izpolni vse obveznosti iz državne pogodbe in tiste, ki izhajajo iz mednarodnega prava“.
Smernice za urejanje in reševanje manjšinskih vprašanj v Avstriji so torej jasno nakazane. Slovenci in demokratično javno mnenje zdaj zlasti pričakujejo, da se pričnejo razgovori o reševanju konkrentih vprašanj. Samo od poteka in izida teh razgovorov bo odvisno, če bomo smeli napisati, da je Avstrija zares odprla novo stran v svoji manjšinski politiki. (Novi list, Trst)
KDZ: akcija za vozovnice v materinščini se nadaljuje
Prejšnjo soboto so slovenski mladinci, kot že v preteklih mesecih znovič poskusili dobiti svoje vozovnice v slovenščini. Nastavljene! so mladince sprva ozmerjali nato pa zaprli okenci in postavili tablo z napisom „Geschlossen“. Ta „geschlossen“ pa je le veljal za slovenske mladince, ker komaj so ti zapustili okenca je tabla izginila in nemškogovoreči sodržavljani so imeli možnost kupiti svojo „nemško“ vozovnico. Slovenski mladinci so pri tem dogajanju zopet enkrat lahko na lastni koži čutili dejstvo diskriminacije koroških Slovencev. Mladinci so nato „zasedli“ vsa okenca in si skušali tako svojo v členu 7 zasnovano pravico
izboriti. Nastavljene! so nato postali še bolj napadalni. Z rokami so slovenske mladince porivali proč od okenc, nakar so se celo nemškogovoreči sodržavljani razburjali, češ, da ima vsak državljan, vseeno ali je nemško-govoreč ali Slovenec, pravico do nakupa svoje vozovnice. Vedno spet so se slišale od strani nastavljencev besede; Titoparti-zan, Tschuschen verschwindets obe ipd. Za vse te izjave je seveda dosti prič. Višek vsega pa je bil, ko je neki nastavljenec napadel mladinca, ko je ta ho-
tel akcijo fotografirati. Skušal mu je na zelo brutalen način fotoaparat vzeti, kar mu nazadnje le ni uspelo.
Ko mladinci niso dobili vozovnic na kolodvoru, so šli v vlak, kjer so prav tako uporabili slovenski jezik. Sprevodnik je sprva slovenske mladince ozmerjal, nato pa so nekateri morali celo več plačati kot vožnja stane, kar pri nemškogovo-rečih vozačih, ki prav tako zaradi „zasedbe“ niso imeli vozovnic, ni bilo za opaziti. Ze drugič (Dalje na 4. strani)

tednikov kometdctc - tednikov komentac - tednikov komentac - tednikov komo
JOŽE
WAKOUNIG, glavni urednik NT:
Leto
ZCL
atraha ?
Leto otroka se bliža kraju. Veliko se je govorilo, mogočno in prazno, preprosto in tehtno. Bilo je proslav in prireditev veliko, po celem svetu so prispevali k Letu otroka. Dosti je bilo slabega, nekaj je bilo dobrega. Odredili so Leto otroka, postavili so otroka v ospredje, bil je in je še štafaža za to leto, dal je temu letu častni naslov. Pa je bil v središču, se mu je kaj bistvenega zboljšalo? Ali mu bo prihodnost lepša, bolj varna, bolj mirna? Bo imel dosti jesti, primerno delo, bo doživel leta, ko bo sam skrbel za svoje otroke, jim rezal kruh, jim dajal mleka piti, jih bo mogel poslati v šole, da bodo znali brati in pisati, jih bo videl v službi, pri delu s pravično plačo, jih bo videl
živeti v svobodi in miru, v enakopravnosti, brez zatiranja, zasramovanja, zapostavljanja?
V naši družbi, prenasičeni z materialno blagajno, v hladu pehanja za še višjo življenjsko ravnjo, kje stoji, ali bolje, kje sameva otrok? Na prvi videz mu je mehko postlano, mu je miza obložena, mp je prihodnost varna. Ima vse, kar si poželi, materialno. Pa ljubezen, tista prava ljubezen, ki ne prekipeva zgolj v tem, da otroka obložiš, obremeniš z vso šaro naše civilizacije, našega materialnega napredka, naše blaginje, kje je poniknila? Kaj naj si pričakuje rod, ki mu otrok ni več izpolnitev srčne želje, ampak obremenitev, ovira v boju za višjo življenjsko raven? Kaj naj si pričakuje država, v kateri število umrlih presega število rojenih, v kateri mora večina otrok poginiti že pred rojstvom? Kaj, če prihodnost splava zaradi splava po vodi?
Kaj je na Koroškem otrok slovenskih staršev zakrivil, da ga zasramujejo, zmerjajo, zapostavljajo? Kaka je svoboda, če temu otroku vtepajo v zavest, da je grd jezik, v katerem mu je spregovorila mama prva besede, kaka je enakopravnost, če temu otroku hočejo vzeti pravico, da bi se mogel svoje materinščine pravilno naučiti, da bi jo tudi govoril v javnosti, v uradih, da ne bi bil zasramovan, da mu ne bi grozili in ga podili, če spregovori po svoje, v svojem jeziku? Kaj so zakrivili, recimo na Češkoslovaškem, otroci oporečnikov, da so jim zaprte tiste duri, skozi katere lahko hodijo otroci staršev, ki molčijo, ki so se vdali v sužnost, ki vladavini služijo, zanjo delajo? Kaj so zakrivili otroci Romov, kaj otroci Judov, da so morali v plinske celice, da so jih nabadali na bajonete?
Otroci v Kampučiji, v Vietnamu, v Indiji, otroci v Afriki, otroci belcev, črncev, Indijancev v Latinski Ameriki, otroci v Tretjem in Četrtem svetu. Kdaj bodo tudi oni občutili,
kaj se pravi, biti sit, se brezskrbno igrati? Kdaj iz njihovih velikih oči ne bojo več zijali lakota, groza, strah? Kdaj bodo otroci Kurdov lahko zrli proti soncu brez strahu pred sovražnimi letali? Kaj bo z otroki, ki poznajo samo bedo begunskih taborišč, kaj z otroki, ki že z materinim mlekom pijejo sovraštvo in maščevalnost, kaj z otroki, ki ne vejo, kaj je mir? Poglavitna skrb mogočnih tega sveta je, kako bi v oboroževanju prehiteli nasprotnika, sovražnika.
Milijoni otrok delajo kot sužnji, v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki. Kaka je njihova prihodnost?
Leta 1910 se je rodila v Skopju v Makedoniji katoliškim albanskim staršem hčerka Neža. Še danes je jugoslovanska državljanka, je z dušo in s srcem povezana s svojo rodno domovino Jugoslavijo. Šla je v svet. Prišla je v Indijo. Tam je začela delati za najbolj revne, za tiste, ki jih še pes ni povohal. Za žive mrliče gobavce, za umirajoče za gladovne. Preprosta nuna je s svojo ljubeznijo začela prestavljati gore, zasipati jarke, ustvarila je čudeže. Nikdar ni veliko govorila, ni razgrinjala megalomanskih načrtov na slovesnih shodih in konferencah, ni ustvarila veličastnih teorij. Delala je in je pomagala. Zanjo ni bilo razlik med hindujci, mohamedanci in kristjani. Njen zgled, njena živa ljubezen do bližnjega sta ji odprla srca domačinov, starih in mladih, odraslih in otrok. Leto otroka se zanjo ni začelo šele s prvim dnem tega leta, začelo se je, ko je spoznala revščino v bengalski Kalkuti. Ta skromna žena je zaslovela najprej po Indiji, pozneje po celem svetu kot mati Tereza. Letos, v Letu otroka, je končno dobila tudi Nobelovo nagrado za mir. 2e zdavnaj prej pa je dobila veliko dragocenejšo nagrado, za množice indijskih revežev je postala mati.
Leto otroka se bliža kraju. Upajmo, da letni obračun ne bo padel ob taki porazni bilanci nam sitim na glavo!
rrn
nož tednik
že, da so potrebovali samo štiri dni. Čeprav nastopa toliko in več tipov lutk,“ razlaga Štefan Potočnik, „saj vsaka simbolizira del narave, ki ga otrok doživlja po svoje — od mimične lutke, preko ploskve do lutke na palički ali jovanke, kot ji pravimo.“
ZAČETEK V KOPRU
Ko so bile lutke izdelane, so se začele intenzivne vaje. Zdaj pa drži lutko nad paravan, ki ga imenuje Štefan Potočnik nujno zlo, saj zakriva po svoje najzanimivejši del dogajanja, tudi po 15 ur kvišku, če zmoreš! Po
Lutke Šmihel: za mladino in odrasle
Začelo se je nekako pred šestimi leti, ko so dijaki Slovenske gimnazije s podporo Krščanske zveze ustanovili v Koroški dijaški zvezi lutkovno skupino „Lutke mladje-KDZ“. S pomočjo strokovnjakov je na vsakoletnih seminarjih zrasla skupina, ki je nastopala po vsem Koroškem in žela tudi že lepa mednarodna priznanja. Mladinskemu gledališču se je posvetila še posebna skupina „Oder mladje-KDZ“. Letos pa se jim je pridružila še skupina s podeželja — „Lutkovna skupina KPD iz Šmihela“.
Za to smo bili tem bolj radovedni, kako bo uprizoritev uspela. „Igra za poredneže“ Hane Budinske in Edija Majarona je dokaj zahteven komad, dogajanje je precej zapleteno, vendar sta stala skupini ob strani dva priznana strokovnjaka, režiser Jože Vozny in scenograf Štefan Potočnik. Pričakovali smo solidno uprizoritev z vsemi spodrsljaji, ki se pripetijo začetnikom. Kar pa so pokazali Šmi-helčani v soboto in nedeljo, je igra, ki živahno teče, igralci obvladajo animacijo, jezik je že na zavidljivi ravni („Takega jezika na Šmihelskem odru že dolgo nismo več čuli“ — tako neki g'edalec po nedeljski predstavi). Igralci Janez Bricman, Štefan Kaiser, Karel Gril, Marica Ku-šej, Silvija Leitgeb, Štefan Mer-kač. Marja Sad:ak, Ana Štefan, Cvetka Tratar, Zinka Tratar, Štefan Wutte in Fridej Rudolf se res lahko veselijo, da so napravili veliko delo.
LUTKE IN PREDSODKI
Zato danes ne bo gledališke kritike. Po moji krivdi. Ko sem namreč prvič videl predstavo in začel pri ocenjevanju, sem se najprej soočal z vsemi predsodki, ki spremljajo to področje gledališke umetnosti, ki ga nekateri imenujejo „kraljico teatra“. Čas bi bil, da predsodkom napovemo boj, in zato naj sledi zapis tistih pogovorov in debat, ki so spremljali nastanek uprizoritve v Šmihelu.
„Velika zmota je mnenje, da je lutkovni oder namenjen samo malim,“ je zapisal kulturni kritik Horst Ogris ob 3. beljaškem spectrumu leta 1977. Tu je zapisan eden glavnih predsodkov, ki pa srečujemo v deželah, ki nimajo lutkarske tradicije, ali pa jim je „kašperl“ uničil vsak dober okus. Poleg Čehov ima tudi Slovenija dolgo razvito tradicijo lutkarstva in danes v Sloveniji deluje 108 lutkovnih skupin, kot je povedal tajnik ZKO Marjan Belina v Šmihelu pred korekturno vajo.
Ta dan sem predstavo videl prvič in se po vaji pogovarjal s Štefanom Potočnikom, ki je z igralci izdelal sceno. Sam se je gledališču zapisal že v 2. razredu gimnazije, ko se je pridružil skupini, v kateri so bili znani kulturni delavci kot Zvone Šedlbauer in Dimitrij Rupelj. Po gimnaziji se je vpisal na Akademijo, študiral je slikarstvo in grafiko. Je akademski slikar. Deset let je delal v Mestnem gledališču, v Lutkovnem gledališču in v gledališču Glej. Tudi na Koroškem ne dela prvič. Zato se je tudi v šmihelsko skupino hitro vživel: „Res smo se začetka še malo gledali — vendar smo v štirih dneh napravili lutke.“ Važen pedagoški moment je zamisel, da igralci sami delajo, seveda ob strokovni moči, lutke. In stvar ni tako lahka, sploh za začetnike: „Istočasno imam pet takih seminarjev in lahko primerjam. Kako pridni so bili Šmihelčani, že dejstvo samo ka-
15 in še več ur, sem zvedel, so trajale vaje.
Vendar začnimo kronološko — pri seminarju v Kopru. Karel Gril, predsednik KPD Šmihel, pripoveduje o nastanku skupine: „Zamisel se mi je porodila, ko sem videl nastopati celovško skupino. Ko so me v februarju izvolili za predsednika društva, sem vzel v načrt tudi ustanovitev take skupine. Preko KKZ smo organizirali seminar v Kopru. Tu so nastale že prve te-
Marjanom Belino, od tedaj se je Vozny zapisal lutkovnem gledališču:
„Velika škoda je, da imamo premalo dobrih besedil. Ne mislim umetniško, idejno ali ideološko premalo bogatih, ampak tistih toplih, človeških, neposrednih, pristnih, iz katerih bi moral vsak otrok zajemati osnov-
K SLIKAM: Pogled na igralce (levo); na posebnem seminarju so se lutkarji šolali (spodaj); pogled na publiko (srednja slika); tako izgleda za parovanom (spodaj levo).
ne točke življenja.“ Kaj naj da lutka otroku? „Lutkovna igra je za otroka načrt, s katerim se konfrontira, kaj ve. Zato tudi sodobne tendence nočejo več prikazati samo boja dobrega proti zlu, ampak način za življenje. Ker naj bo življenje nekaj lepega, nudijo lutke svoj, lepi svet in dajo lepoto naprej. Navsezadnje je to tudi celostno vprašanje kulture: podajanje lepote,“ razmišlja Vozny. „Zato naj povezuje lutkovna igra mlaj-
žave, pri izbiri igralcev. Nimajo vsi časa, da žrtvujejo cel teden počitnic, vendar jih je le šlo devet v Koper. Po seminarju smo začeli z vajami konec septembra. Pridružila sta se nam še dva igralca. Tu smo šele videli, koliko napora je potrebno, da postavimo igro na oder, ki se začne pri izdelavi lutk, pri jezikovnih vajah.“
DAJATI LEPOTO
Vendar skupina le ni obupala. Velika zasluga gre Jožetu Voz-nyju, režiserju skupine, ki je prvič režiral na Koroškem. Tudi Vozny je že „star gledališki maček“. Začel je že z devetimi leti kot „radijski otrok“ v nedeljskih radijskih igrah RTV Ljubljana, ki jih oddajajo vsako nedeljo na ljubljanskem radiju za otroke. „Sodeloval sem v radijski igri Ericha Kästnerja ,Dečki Paulove ulice‘ in sem bil tako majhen, da sem stal na pručki, da sem segel do mikrofona.“ Že v gimnaziji je ustanovil „francosko gledališče“.
Kot vojna sirota — je otrok brez staršev — se je najprej prebijal kot asistent režije skozi življenje, absolviral akademijo in delal kot dramaturg na RTV. 1964 sta se spoznala z
še in starejše, ki ob njej rastejo v srčni kulturi,“ doda Gril.
Vsi ti pogovori so spremljali igralce, sodelovalce in obiskovalce vaj tja do premiere. Ko smo že pri vajah: neverjetno je, kako izrabljen je farni dom v Šmihelu. Tu vadi vsaj ob petkih in še kak dan v tednu društveni pevski zbor, ob torkih skupina Hanzija Artača in moški zbor SPD Edinost, njim se pridruži še dramska skupina, otroški pevski zbor, glasbena šola kar trikrat na teden, tu ima sedež Mladinski klub. Če dodamo še vse cerkvene in farne prireditve, lahko razumemo hvaležnost kulturnikov, ki so našli v dekanu Sriencu takega zagovornika kulturnih iniciativ.
GLEDALIŠČE JE DRUŽINA
Naštetim skupinam so se še pridružili lutkarji, ki so v nedeljo pričarali pot Jaceka in zvončka, ki nočeta nastopati v lutkovnem gledališču in se raje skrivata v „Skrivačinji“, toda Jacek kmalu ugotovi, da tam ni lepo, „saj vsak dela, kar se mu zljubi, zato pa tudi nihče noče drugemu pomagati“.
Oddahnil pa se je tudi režiser Vozny vesel, „ker sem našel pripravljenost za delo. Starši so
bili že obupani, igralci zeleni od dela — nihče pa ni obupal. Vesel sem. da sem tu delal, kjer so mladi še pripravljeni za slovensko besedo in so kljub geografski oddaljenosti še družina. Vsako dobro gledališče pa je družina in ne institucija. Prav rad bom če prihajal režirat igre.“
Kako je publika sprejela premiero, povedo nekateri odmevi. Karel Gril se je pri skupni večerji zahvalil „kot predsednik društva in član lutkovne skupine KKZ, ki je omogočila ustanovitev skupine, posebno pa prijateljem iz Ljubljane, ki so sejali seme, iz katerega bo zrasel ploden sad. Posebno bi se rad zahvalil vsem staršem, ki so našli razumevanje za naše delo in vsem skritim dobrotnikom, ki so nam stali ob strani.“
Grilovi zahvali in njegovi želji, da bi se delo nadaljevalo, bi dodali samo še mnenje Horsta Ogrisa, ki je ob neki predstavi Odra lutk KDZ zapisal: „S svojim delom predstavljajo te skupine predmo četo, ki daje institucionalizirani kulturi vseh zvrst dragoceno pomoč. Njene vrednosti pa še niso povsod in v dovoljnji meri spoznali.“
Borut Sommeregger
PO PREMIERI...
Jože Golavčnik: „Tak način je lepa sprememba na naših odrih — za male in odrasle. Predstava mi je ugajala zaradi živahnega in pestrega dogajanja na odru.“
Dekan Kristo Srienc: „Res je to nekaj novega, igra je vredna vsega priznanja. Iniciativa zasluži, da jo nadaljujejo. Kot je pokakal aplavz občinstva, je gledalcem uprizoritev zelo ugajala.“
Peter Sticker: „Zelo dobra je inscenacija, manjkajo mi gledališki viški. Ni mi čisto jasna tema, glavna izpoved pride premalo do izraza. Morda je preveč nastopajočih lutk.“
Kaplan Marjan Schuster: „Predolgo smo zanemarjali pravljice, vendar se iz njih lahko veliko naučimo, otroci in starejši. Med predstavo je bilo zanimivo opazovati, kako so odrasli in otroci sledili igri. Igralci, ki so vadili cele dneve, zaslužijo veliko pohvale, saj sem sam videl, ko sem jih obiskoval, kako so se mučili. Vendar upam, da bodo z delom nadaljevali.“
Občinska seja v Kotmari vasi...
Miren potek, trezna razprava in soglasni sklepi razen enega, to je bilo značilno za sejo kotmirškega občinskega odbora v sredo, 31. oktobra.
Kot vedno se je seja začela z obravnavo pismenih vprašanj. Odbornik EL Jože Wakounig je vložil dve vprašanji. Pri prvem je šlo za škodo, ki jo je utrpel zaradi izpiranja lastnik neke gozdne parcele (voda mu je uničila pot), pri drugem pa za varnostne ukrepe pri tako imenovani Burgstallerjevi gramoznici ob poti Kotmara vas—Ca-horče. Župan je izjavil, da se je že pobrigal, da si bodo zastopniki pristojnega urada ogledali zadevo.
Nadalje je občinski odbor odobril poročilo nadzornega odbora (poročevalec Hugo Götzhaber, SPÖ) in dodatni proračun.
Občina je prevzela vse pravne posle za plešivško cestno skupnost (od Križpota do Toplicarja) in odredila izgradnjo poti na Maj-hinov breg v Trabesinjah. Dela bo izvedla firma AG für Bauwesen, ki je nudila občini tudi najbolj ugodne pogoje. Skupni stroški bodo znesli po proračunu 981.406.— šilingov. 70 odstotkov bo prevzela občina, preostalih 30 pa interesenti. (S problematiko poti na Maj-hinov breg se je bavil občinski odbor že pri seji 29. 5. 1979).
Veliko problemov povzroča kot-mirški potok. Že večkrat so govo-
rili o regulaciji, pristojna komisija si je tudi že ogledala strugo. Odbor je soglasno odobril najem posojila in izgradnjo, ki bo predvidoma trajala pet let.
Soglasno je bila potrjena izvolitev poveljnikov obeh gasilskih društev v občini. Pri GD Kotmara vas
... in v
V petek, 19. oktobra 1979, ob 19. uri je bila občinska seja v Galiciji. Na dnevnem redu je bilo več točk. Važna odločitev občinskih očetov je, da hočejo ustreči želji občanov in dobiti v občino zdravnika. Zato bo občina zaprosila zdravniško zbornico, da ji pomaga pri uresničitvi tega namena. Občina bo dala na razpolago stanovanje. Zdravniška radijska služba (Ärztefunkdienst) je zaprosila pri občini za podporo, čemur je občina ugodila in dala 1000.— šilingov.
Soglasno je bilo odločeno, da se v domu požarne brambe električno kuri skupinska soba. Da bi čez pilštanjski potok napravili most, je občina razpisala dela. Podjetje Pacher je napravilo najbolj ugodno ponudbo in je dela tudi dobila. Most bo stal 281.000 šilingov.
Galicija ima dva šolska okoliša.
Malošče: kdo nosi odgovornost?
Do konca preteklega šolskega leta je na šoli v Maloščah teklo vse bolj ali manj gladko, na začetku šolskega leta pa se je poslovila priljubljena mlada učitejica od šolskih klopi. Nastopila je karenčni dopust. Kar razveselili so se domačini, ko so zvedeli, da bo prišla na njeno dvojezično mesto mlada učiteljica s Kostanj. Dobro namreč obvlada tudi slovenščino in ima tudi izpit iz tega predmeta. Kar pogledali so se starši k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok, ko so šolske oblasti dodelile to učiteljico razredu posebne šole (Sonderschule), dvojezični pouk pa je prevzela učiteljica brez izpita v slo-
venščini, kar še ne bi bilo tako hudo, če bi le znala slovensko. Pa tudi ta predpogoj za pouk v dvojezičnem razredu ji manjka. Še vedno se sprašujemo, kako je to možno v času, ko „naš“ deželni glavar stalno in povsod izvaja, da je na Koroškem že vse rešeno, vse na gospodarskem, predvsem pa na narodnostnem področju. Kar dokazuje omenjeno dejstvo iz Malošč je prav tako nazorno kot rešitev rudnika v Hüttenbergu, kjer bodo napravili v prostorih bivše tovarne muzej.
Kaj bi bilo, če bi kakšnega odgovornega koroške šolske oblasti tudi poslali v muzej?
Prošnja KDZ
Z uprizoritvijo ODRA in LUTK MLADJE na podeželju je povezan tudi problem prevoza scenarija in igralcev. Financiranje lastnega prevoznega sredstva za obe skupini je trenutno najvažnejši problem KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE. Predstavljajte si, da morajo naši igralci po dveh ali treh predstavah „avto-stop“ ali pa celo peš v včasih zelo oddaljene domače vasi domov. V preteklosti je to bilo skoraj vsakdanje opravilo narodnih in kulturnih delavcev, naših prednikov. Tega se docela zavedamo, mislimo pa, da danes dijak-kuitumik more in mora marsikaj drugega, pogosto važnejšega, opraviti v zgubljenem času. Zategadelj se obračamo na Vas, dragi bralci Našega tednika, da
bi nam s svojim prispevkom pomagali pri nabavi in vzdrževanju svojega avtomobila, ki ga hočemo nabaviti. S prispevkom nas seveda podprete tudi moralno, zato nam je tudi najmanjša vsota zelo dobrodošla. S tem ne pomagate samo KOROŠKI DIJAŠKI ZVEZI, Vaš prispevek koristi jezikovni izobrazbi in zbujanju kulturne zavesti naše mladine in tako vsej slovenski manjšini na Koroškem.
Prosimo Vas, da prispevate svoj delež pač po svojih možnostih na konto, ki smo ga v ta namen odprli pri Posojilnici Celovec, Bahnhofstraße 1, štev-3050 pod oznako „KDZ-kombi“.
Že v naprej za Vašo široko-grudnost prav lepa hvala!
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
Rikarja vas: smrt ponovno žela
Ze tretjič v kratki dobi je božja dekla smrt posegla v rikarško občestvo. Pred nekaj tedni so pokopali Strnišnikovega očeta, pred kratkim so položili Ahaca k zadnjemu počitku (NT je o tem poročal), zadnjo soboto pa je v Celovcu pri Elizabetinkah zaključil svoje zemeljsko potovanje kmet in
gostilničar Andrej Sternischnig, Mohorič. Rajni, doma iz Mohlič, je gospodoval pri Mohoriču in še tudi sedaj, že visoko v letih, pomagal doma. Pred kratkim ga je zadela kap in od tedaj se je poslavljal od tega sveta. Pokopali so ga v torek popoldan v Šentprimožu.
je bil izvoljen za poveljnika Friderik Prosekar, pd. Rutar v Šentkan-dolfu, za namestnika pa Maks Tschemernjak iz Čahorč, ki imata isti mesti tudi v občinskem merilu. Za poveljnika GD Brda pa Valentin Jakopitsch iz Črezdola in za namestnika Kurt Utschounig z Brd.
Galiciji
Drugo leto namerava šolska oblast razpustiti šolo v Mohličah. Otroci iz mohliškega okoliša bodo morali obiskati šolo v Galiciji. Zato bo občina poskrbela za prevoz teh otrok. Vprašanje stroškov pa še ni končno rešeno in zato so to točko preložili. Soglasno je občinski svet tudi ugodil dvema proš-njema za stanovanje. Magda Jernej bo dobila stanovanje v občinski hiši, učiteljici na ljudski šoli v
Odborniki SPÖ, ÖVP in FPÖ so glasovali tudi za povišanje prispevka za odvažanje smeti, zastopnik EL Jože Wakounig je glasoval proti. Povišanje bo začelo veljati s 1. januarjem 1980 (doslej 12.50 šil. za vrečo, po novem 14.— šil. za vrečo.
Mohličah, Vidi Polanškovi, ki je zaprosila dvojezično, bo dano na razpolago stanovanje.
V	Mohličah imajo tudi športno društvo. Ker pa niso imeli športnega igrišča, je Paul Petrasko brezplačno dal za šest let prostor na razpolago in v najem.
Društvo za zimski šport Klanče-Galicija, ki dela v Klančah vlečnico, je odobrila občina podporo v višini 30.000 šilingov.
V	primerjavi s prejšnjo sejo je ta bila bolj živa, očitno so se socialisti zbudili in malo zbrali, v občinski sobi je zapihal bolj oster veter.
Pesmi in plesi Podjune
šoštarjevo dvorano so zadnjo soboto do kraja napolnili ljubitelji domače kulture in gostje iz Slovenije. Kuiturno-zabavna prireditev je bila zaključna točka za izletnike, ki so si pod vodstvom g. Mihe Zablatnika in Boruta Sommer-eggerja ogledali zanimivejše kraje južne Koroške. Izlet sta skupno ini-ciirala podjunska ISTIT — Interesna skupnost za turizem in trgovino (pred kratkim je izdala turistični prospekt za poživitev turizma na južnem Koroškem) — in ljubljansko turistično podjetje KOMPAS in naj bi bil nekakšen začetek intenzivnejšega izletniškega turizma med Slovenijo in Koroško.
'Na prireditvi pri šoštarju so so-
delovali moški in mešani zbor glo-baškega kulturnega društva, ki je skupaj s sosednim SPD „Edinost“ iz Štebna prevzelo organizacijo nastopov, MPZ „Podjuna“ iz Pliberka ter folklorne skupine iz Globasnice in Dobrle vasi.
Čeprav so se vsi sodelujoči posrečeno trudili, da s pesmimi in plesi predstavijo kulturno bogato Podjuno, bi bilo ob podobni priliki morda le priporočljivo, da nekdo pove tudi nekaj povezovalnih besed.
Seveda je mladina komaj dočakala, da je v drugem delu programa zaigral ansambel „Samorastniki“ iz Mežiške doline za ples, saj so se potem plesalci pozno v noč kar gnetli na plesišču.
Za fiskovni sklad so darovali:
Riepl Berta, Velikovec 50.—, Buch Janez, Velikovec 50.—, Plantev Valentin, Velikovec 50.—, Kassl Valentin, Zgornje Trušnje 50.—, Baumann Johan, Velikovec 50.—, Karlbauer Marija, Ruda 30.—, Mačk Fridi, Ruda 50.—, Oswald Florijan, Razvije 50.—, Hebein Peter, Potoče 40.—, Müller Johan 50.—, Kar-gel Valentin, Bače 20.—, Buch Pavel, Klopče pri Šentrupertu 50.—, Plantev Valentin, Recinje 50.—, Sabotnik Mirko, Hodiše 50.—, Miksche Anton, Dvorec 45.—, Safron Hanzi, Bilčovs 150.—, Pe-tričič Lovro, Šentilj 50.—, Korenjak Janez, Šmarjeta v Rožu 50.—, dr. Jelen
Stanko, Celovec 50.—, Gril Anton, Plaz-nica 150.—, Haschej Ana, Kokije 30.—, neimenovana, Dobria vas 70.—, Rarej Petek, Podravlje 20.—, Kralj Marija, Grablje 20.—, Haderlap Zdravko, Lepena 20.—, Roblek Johan, Sele, Zgornji Kot 50.—, Mak Angela, Sele, Zgornji Kot 10.—, Pegrin Kristina, Sele, Srednji Kot 20.—, Kelih Johan, Bajtiše 20.—, Rapold Andrej, Bela pri Železni Kapli 50.—, Oraže Flori, Sele 20.—, Jug Tomaž, Sele 100.—, Markun Neža, Korte 20.—, Roš Ana, Železna Kapla 20.—, dr. Zablatnik Pavle, Celovec 50.—, Perč Gottfried, Rlnkole 20.—.
Neizmerno užaloščeni sporočamo vsem žalostno vest, da nas je moja ljuba žena, naša draga mama, stara mati in tašča, gospa
Ljudmila Mlinar
roj. Plesiutschnig
gostilničarka in kmetica pd. Scherzer
v petek, dne 2. novembra 1979, po dolgi in težki bolezni, spre-videna s sv. zakramenti, v starosti 77 let za vedno zapustila.
Šmihel pri Pliberku, Celovec, dne 2. novembra 1979.
V globoki žalosti:
Albin, mož
Manfred in Franc, otroka Marija in Elizabeta, snahi
Andreja, Manfred, Reinhild, Franci in Mihaela, vnuki v imenu vseh sorodnikov
SLOVENSKI KOROŠKI SKAVTI vabijo ob svoji 20-LETNICI na SLAVNOSTNO PRIREDITEV ki bo v nedeljo, 25. 11. 1979, ob
14.30	v dvorani Marijanišča:
Pregled zgodovine SKS z diapozitivi
Ansambel „Mladi mi“ ter igra „Trije tički“.
KSŠ Dunaj in SPZ vabita na KONCERT S SLOVENSKIM OKTETOM
v četrtek, 22. 11. 1979, ob 19.30 v dvorani dunajskega koncertnega doma.
Pokroviteljstvo za prireditev je prevzel dunajski župan LEOPOLD G RATZ.
DOM v TINJAH
Sobota, 10. 11. 1979, ob 15. uri nedelja, 11. 11. 1979, ob 17. uri
SEMINAR KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE (KDZ) Prireditelj: KDZ in dom v Tinjah
Nedelja, 11. 11. 1979, ob 18. uri sobota, 24. 11. 1979, ob 13. uri DNEVI DOPUSTA ZA STAREJŠE LJUDI
z dnevnim izobraževalnim in kulturnim programom, slov.
Voditelj: vodstvo doma v Tinjah
Torek, 13.11.1979, od 14. do 19. ure
INTENZIVNI TEČAJ SLOVENŠČINE
Referenta: s. dr. Michaela Klun, žpk. Lovro Kašelj
Sobota, 17. 11. 1979, od 9. do 19. ure
TEČAJ ZA SPRETNE ROKE
Šivamo živali „Bimbo“
Voditeljica: sr. Lucija Klemenjak
Sobota, 17. 11. 1979, ob 19.30
INDIJA — DEŽELA PRESENEČENJ
Skioptično predavanje o svojem 4-mesečnem potovanju po Indiji Referent: Pepe Marketz, Salzburg
Torek, 20. 11. 1979, ob 19.30
POLJSKA — DEŽELA PAPEŽA
Skioptično predavanje o Poljski Referent: žpk. V. Zaletel, Vogrče
Sobota, 24. 11. 1979, od 15. do 20. ure
ZAČETEK OSNOVNEGA TEČAJA: SLOVENŠČINA ZA NEMŠKOGOVOREČE
Za nadaljnje termine bo sklenjeno sporazumno z udeleženci. Interesenti se naj javijo v Domu prosvete v Tinjah, tel. 0 42 39/642 Voditelja bomo javili v razpisu
Nedelja, 25. 11. 1979, od 9. do 17. ure
FORUM ZA FILMSKE AMATERJE
Tečaj se nadaljuje, termini bodo sklenjeni sporazumno z udeleženci Voditelj: inž. R. Flis, Prevalje
KDZ: akcija za ...
(Nadaljevanje z 2. strani)
v teku ene ure so slovenski mladinci jasno čutili diskriminacjo koroških Slovencev. Kdaj bo te diskriminacje konec?
Tedaj, ko bomo koroški Slovenci imeli vse pravice, ki so zasnovane v členu 7 avstrijske državne pogodbe. Zato Koroška dijaška zveza apelira na vse člane slovenske narodne skupnosti na Koroškem: „Če nam avstrijska vlada noče dati pripadajočih pravic, si jih moramo izboriti sami. Prvi korak v to smer pa je, da od danes naprej kupimo naše vozovnice le v materini slovenščini, da s tem jasno izkažemo naše stališče k protimanjšinskim zakonom .demokratične' avstrijske vlade“.
NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207-Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Zrelec-— Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
MILENA MERLAK:
Začetek z 18. Dunajskim krožkom
Dan starih
Tudi pri nas je praznovanje dneva starih že tradicija. Kot vsako leto, so tudi tokrat pripravili člani farne mladine, pevci bilčovškega društva ter Farna skupnost nekaj prijetnih uric zahvale za starejšo generacijo.
Župnik Poldej Kassl se je v svojem nagovoru med posebnim bogoslužjem v farni cerkvi — ki ga je olepšal cerkveni pevski zbor — pozval srednjo ter mlajšo generacijo k še večji odprtosti ter razumevanju do starejšega človeka, ki ima tudi moralno pravico, da ga sprejme družba kot enakovrednega člana.
Lepo število babic in dedov se
Bilčovs: kulturna izmenjava
Kulturno-prosvetno sezono v naši občini smo začeli najprej s propagandno akcijo za prijave k dvojezičnemu pouku (odborniki „Bilke“ in „EL“) s predavanjem prof. Franca Brežjaka iz Celovca o davčnih ugodnostih za delojemalce (Posojilnica) ter s prijateljskim srečanjem kulturnih in javnih delavcev Iz občine Dobrova pri Ljubljani z zastopniki kulturnih, gospodarskih fer političnih organizacij naše občine. To „meddržavno“ srečanje, forej sodelovanje med Bilčovsom in Dobrovo, je postalo že tradicija: Leta 1977 je naš pevski zbor nastopil v okvir občinskega praznika v Dobrovi; bilčovska mladina Pa je stike nadaljevala z razstavo fotografij iz domačega kraja. To-krat so se prijatelji iz matične države predstavili Bilčovščanom — in nas tudi prijetno presenetili!
Program je bil zelo obsežen, saj [e vseboval poleg kulturnega srečanja, tudi športne oziroma politične „kontakte“. Medtem, ko so mladinci odigrali prijateljsko tekmo v Šentjanžu, so se zastopniki kulturnih ter družbenopolitičnih orga-nizacij iz obeh občin sestali pri Miklavžu, kjer so meli priložnost za medsebojno informacijo ter spo-Zr'avanje. Obe strani sta si zavzemali za nadaljevanje takih prijateljih stikov v čim manj formalni ob-'iki, a zato tem bolj sproščeno in konkretno. Višek tega srečanja pa je bil večerni nastop Kulturno-umet-Hiškega društva „Dolomiti“, ki se je domači publiki predstavilo z mešanim pevskim zborom, mladinsko folklorno skupino, pisateljicama Nežo Mavrer ter Minko Krvino iz Dobrove in — kot višek sporeda — ^ znanim ansamblom narodno-za-bavne glasbe „Tineta Stareta“. S Pozdravno pesmijo mešanega zbo-ra ..Bilke“ ter s pozdravno besedo Predsednika Toneta Schellandra J® bil otvorjen ta večer prijateljstva m kulture, na katerem je v imenu gostov spregovoril tudi predsednik občinske komisije za stike s tujino ^lbin Otorepec, ki je poudaril „pra-'r'čni boj slovenske narodnosti to-kraj Karavank, boj za ohranitev materinega jezika in lastne kulture!“
s. h.
v Bitčovsu
je nato zbralo v dvorani pri Miklavžu, kjer je Farna mladina postregla z dobro kapljico ter izbranim prigrizkom. Moški pevski zbor (J. Boštjančič), mladi muzikantje (Fleidi, Kristjana, Vincenc ter Marija) in bilčovski kumorist Tomi Gasser so popestrili to srečanje, ki je poteklo v prijetnem vzdušju.
Posebno presenečenje pa je bil nastop Šimana Krčpflna ter Vincenca Ogrisa-Odreja s harmonikama, saj sta z marsikatero „luštno vižo“ mogla razveseliti vse navzoče. Medtem, ko se je naš župan Hanzi Ogris zahvalil za prispevek starejših občanov k razvoju občine, se je gospa Loni Samonig iz Želuč zahvalila v imenu počaščenih za vsakoletno pozornost ter poklon našim materam ter očetom.
Lutke mladje in Oder mladje Koroške dijaške zveze Lutkovna skupina KPD Šmihel Krščanska kulturna zveza
vabijo
NA SREČANJE,
ki bo v nedeljo, 11. 11. 1979, v Mladinskem centru na Rebrci. Spored:
10.00: Prihod na Rebrco 10.30: Mladinska maša; maševal bo mag. Hanzej Olip. Sooblikovali jo bodo „Mladi mi“, ansambel dijakov Slovenske gimnazije
11.30: Nastop lutkovne skupine
KPD iz Šmihela z lutkovno igro Hane Budinske „Igra za poredneže“ v režiji Jožeta Voznyja
12.30	Kosilo
14.00: Mladinska igra Smiljana
Rozmana „Čudežni pisalni strojček“ v režiji Francija Končana. Nastopa Oder mladje Koroške dijaške zveze
15.30: Lutkovna skupina „Lutke mladje“ Koroške dijaške zveze z igro Marjana Beline „Mojca Pokrajculja in Lisica tatica“ v režiji Tineta Varla. Premiera!
Splošni razgovor med vsemi sodelujočimi in vabljenimi gosti. Nato družabno srečanje ob rebrški zakusk
Zaradi naročila kosila Vas prosimo, da nam sporočite Vašo udeležbo na naslov: Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26. 9020 Celovec/Klagenfurt; tel.: 0 42 22 - 72 5 65 J 24.
SRD „Danica“ v Šentvidu v Podjuni
vabi na
SLAVNOSTNI KONCERT
80 let PAVLA KERNJAKA 70 let RADOVANA GOBCA v soboto, 17. 11. 1979, ob 20. uri pri Voglu v Šentprimožu.
Sodelujejo:
Otroški zbor SPD „Danica“ Mešani oktet SPD „Danica“ Združeni moški zbor SPD „Vinko Poljanec“ in SPD „Trta“
Mešani zbor SPD „Danica“
S številnim obiskom počastimo naše jubilante!
Slovenska kulturna jesen v avstrijski prestolnici se je letos začela z Dunajskim krožkom. Zbralo se je, tokrat že osemnajstič, večje število na Dunaju živečih koroških Slovencev in njihovih prijateljev. V novem prostoru, posebni sobici znane Operne restavracije na „Kärntner Straße 61“, je bilo v petek, 12. t. m., komaj prostora za vse. Po uvodnih besedah pobudnika Dunajskega krožka koroškega Slovenca Feliksa J. Bistra je spregovoril povabljeni predavatelj Fric Franki, vodja Kulturnega in informacijskega centra SFRJ na Dunaju. Njegovo predavanje se je glasilo:	„Jugoslovanska kulturna
prisotnost v Avstriji“, ki pa bi se na predavateljevo opozorilo moralo točno glasiti „Kulturna prisotnost jugoslovanskih narodov v Avstriji“. V tem smislu obstoječe mnogona-rodnosti jugoslovanske države, naj bi se vršila tudi kulturna izmenjava med Avstrijo in Jugoslavijo. Pogodba o kulturni izmenjavi je bila sklenjena leta 1975. Sestavljena je iz nekaterih lepo zvenečih določb in vsakokratnega triletnega programa, v katerem najraje upoštevajo klasične kulturne vrednote, zlasti tiste, ki koreninijo še v času avstrijske monarhije. To velja seveda za kulturno izmenjavo s Slovenijo in Hrvatsko; za ta dva jugoslovanska naroda je tudi pri avstrijskih kulturnih predstavnikih največ zanimanja. Vendar naj kulturna izmenjava služi vsesplošnemu večjemu medsebojnemu spoznavanju, razumevanju pa tudi odpravi morebitnih predsodkov. Iz tega sledi, da se mora kulturna izmenjava, če hoče merodajno predstaviti kulturne dosežke vseh jugoslovanskih narodov, vršiti tudi z Makedonijo, Srbijo in Črno goro. Tudi Avstrijci imajo svoj kulturni in informacijski center v Zagrebu.
Kateri dejavniki pa določajo kulturno izmenjavo z Avstrijo? Le-ti so zelo številni, kot npr. posamezni
Občni zbor SRD fRadiše* na Radišah
Slovensko prosvetno društvo „Radiše“ na Radišah je priredilo minuli teden svoj redni občni zbor. Predsednik šiman Wrulich je pozdravil člane društva in goste, ki so se v zelo lepem številu udeležili tega občnega zbora. Nato sta podala tajnik Tomaž Ogris in blagajnik Hanzi Hribernik svoja poročila. Od zadnjega občnega zbora 1975 pa do danes je imelo društvo nad 57 prireditev oziroma akcij. Poleg drugih prireditev je bil brez dvoma višek kulturne dejavnosti otvoritev dolgo zaželenega kulturnega doma in 75-letni jubilej radiškega društva.
Za novega predsednika je bil izvoljen bivši radiški župan Ludvik Ogris, za podpredsednika Nužej Wieser, tajniško mesto je obdržal Tomaž Ogirs, Leni Lampichler je bila postavljena za njegovo namestnico, svojo funkcijo sta obdržala tudi Hanzi Hribernik kot blagajnik in Pepca Lampichler kot njegova namestnica. Nadaljnji odborniki so: Lambert Rogavnik, Andrej Lampichler, Neži Povše, Fol-tej Tolmajer, Janko Woschitz in Stanko Wrulich.
Pri tem občnem zboru so podelili častno predsedstvo vsem dosedanjim predsednikom društva, in sicer dolgoletnemu predsedniku Si-manu Wrulichu, ki je to funkcijo oddal pri tem občnem zboru ter Janku Tolmajerju in Franju Ogrisu.
Predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin Polanšek se je v imenu le-te zahvalil društvenikom za nesebično kulturno delo in zaželel novoizvoljenemu predsedniku in odboru veliko uspeha.
ustvarjalci, različne ustanove, kulturne organizacije in interesne skupine. Vsi ti dejavniki niso centralno vodeni, zato je med njimi neredko premalo koordinacije. Vsa prizadevanja spremlja stalen boj za čim višji nivo posredovanih kulturnih vrednot. Seveda pa ni mogoče posredovati le najvišjih elitar-nih oblik kulture, ker je potrebno kulturno izmenjavo pojmovati kot nekaj dinamičnega, mnogoplast-nega. Jugoslovanski kulturni in informativni center bi deloval na Dunaju tudi v tem primeru, če ne bi bilo tu nobenih jugoslovanskih sezonskih delavcev, ki jih seveda sedaj skuša pritegniti k svojim prireditvam. Nadaljnje občinstvo se sestoji še iz pripadnikov obeh manjšin, ki živijo na Dunaju, iz ostalih tu živečih Jugoslovanov, bolj ali manj zainteresirane avstrijske publike in drugih prijateljev jugoslovanske kulture.
Kakšno vlogo imata pri tej meddržavni kulturni izmenjavi obe av-
IZ UREDNIŠTVA:
Zaradi (vsekakor zaželene) obilice dopisov bomo mogli številna poročila objaviti šele prihodnjič. Dopisnikom hvala za trud, bralcem pa za razumevanje!
# ŠENTLIPŠ
Sredi jesenskega umiranja je šel usmiljeni Samarijan — naš Gospod, te dni skozi šentlipško faro. Našel je zgoraj na Plaznici po dolgi bolezni izčrpanega in v trpljenju dozorelega trudnega romarja — Jegartovega Tončeja — ter ga odpeljal seboj v nebeško gostišče, kjer je zanj poskrbel v svoji neskončni ljubezni.
Pred dobrim letom se je moral pokojni podvreči v Celovcu težki operaciji. Vzeli so mu polovico pljuč. Po povratku domov si je pod skrbno domačo nego nekoliko opomogel. Ljubezen do domače grude in skrb za obširno, a težavno kmetijo sta ga bodrili, da je skušal vedno zopet zbrati svoje moči ter se znova posvetiti dnevnim zahtevam svoje gorske kmetije.
Cim manj se izgubljene moči niso hotele vrniti, tembolj so ga težile skrbi, tembolj so ga zaposlje-vali načrti, ki bi jih bil kot daleko-viden gospodar rad uresničil.
Prihajali so prijatelji, znanci, zdravniki, vsak je iskal tolažilno besedo, besedo upanja, a Tončej je čutil, da mu telesne sile od dne do dne ginevajo. Doživljal je vso trpko resničnost Prešernovih besed:
„Sem dolgo upal in se bal, a upu končno slovo dal... “
Zavratna bolezen se je vse pregloboko zajedla v njegovo telo. Omagalo je. Po dolgem trpljenju je Jegartov Tončej v nedeljo, 28. oktobra zjutraj, mirno v Gospodu zaspal.
Jegartovina je izgubila svojega skrbnega in pridnega gospodarja, ki se ji nikdar, tudi v težkih kriznih časih ni izneveril, temveč ji je ostal vedno zvest ljubeči oče.
Ko je bil pokojni star 18 let, je izgubil januarja leta 1934 svojo dobro blago mater. Z njeno smrtjo se je zrušilo v njegovem srcu nekaj bistvenega, za vso nadaljnjo bodočnost odločilnega. Sestra Ade-la mu s svojimi tedanjimi 15 leti mame še ni mogla docela nadomestiti. Jegartova mama je bila namreč izredna, čudovita žena, ki je izžarevala ne samo na družino, temveč na vso okolico nenavadno toploto in plemenitost. Tončej je to svojo blago mamo celo življenje pogrešal.
strijski manjšini, koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati? Pri tem se je treba najprej zavedati dejstva, da kulturna izmenjava med Avstrijo in jugoslovanskimi narodi, ni noben alibi za nerešena vprašanja. V kolikor prispeva k zboljševanju položaja, t. j. k večjemu razumevanju manjšinske problematike, oziroma predstavlja oporo pri kulturni samozavesti obeh manjšin, jo je potrebno tudi s te strani pozdraviti. Na vsak način v pogodbi o kulturni izmenjavi manjšini nista omenjeni, ker je manjšina vsaka sama zase nosilka te kulturne izmenjave.
V živahni diskusiji, ki se je razvnela po predavanju, so prišle na vrsto predvsem izkušnje navzočih. Pisateljica in prevajalka Ina Jun-Broda je opozorila na neizkoriščene možnosti na področju posredovanja jugoslovanske literature. Med omembo vredne take neizkoriščene možnosti spada tudi posredovanje sodobnega jugoslovanskega filma, iskanje večjega stika z avstrijskim tiskom.
#	PLES SAK-a:
#	V nedeljo, 18. novembra 1979,
#	ob 20. uri v hotelu Obir v 2e-
#	lezni Kapli.
V	drugi svetovni vojni je moral že ob njenem izbruhu k vojakom. Medtem ko je bila družina izseljena in premoženje zaplenjeno, je Tončej krvavel na fronti za Veliko Nemčijo. Morda leži ravno v teh vojnih letih, ko je bil težko ranjen, kal njegove bolezni in rane smrti.
Septembra leta 1957 je zadel pokojnika nov udarec: umrl mu je po kratki bolezni njegov oče, zelo razgledan rodoljub in nadvse podjeten človek. Edini sin Tončej je prevzel kot naslednik po očetovi smrti Jegartovo posestvo na Plaznici in Stajnarjevo pod Jezerskim vrhom.
Tončej je bil miren človek. Ni veliko govoril, več pa je mislil in delal. Pravičen do vsakega je bil splošno priljubljen. Vse prezgodaj ga je smrt iztrgala iz naše sredine.
V	torek, 30. oktobra, se je rajni ob navzočnosti številnih znancev, prijateljev in sorodnikov poslovil od svoje domačije. Šentlipška farna cerkev je bila premajhna, da bi mogla sprejeti vso številno množico, ki je prišla od blizu in daleč, da bi vzela slovo od pokojnika. Sedem duhovnikov je stalo ob njegovem grobu. Domači pevski zbor mu je zapel na domu in na pokopališču pretresljive žalostinke. V poslovilnem nagovoru je bila iznesena misel svetniškega župnika Via-neja: „Kako lepo je umreti tistemu, ki je znal živeti na križu.“ Pokojni, tako je govornik poudaril, na križu ni samo živel, marveč tudi upal in ljubil. S tem si je zaslužil, da ga je Gospod vzel kot zrel klas v svojo žitnico. — V imenu Slovenske gimnazije se je rajnemu zahvalil g. profesor dr. Polanc.
Ob tej vse prezgodnji smrti zopet doživljamo, da božja pota niso človeška pota in da človeški načrti niso božji načrti.
Jegartovina in ž njo mi vsi žalujemo za rajnim. Sestri Adeli in vsem sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje!
% Enonadstropna hiša v Velikov-
#	cu, Bürgerlustgasse 10, 18 pro-
#	štorov z vrtom, 350 m2 zelo
#	ugodno na prodaj. Stanovanska
#	soba in spalnica sta opremljeni
#	s staro-nemškim pohištvom. In-
#	teresenti naj se javijo pod štev.
#	(0 42 32) 21 04.
Slovo od Jegartovega Tončeja
statistiko prebivalstva in volilnih sistemov, priskrbeti ga je treba npr. pri univ. prof. dr. Gerhartu Bruckmannu.
Deželni glavar Leopold Wagner kot priča, namestnik deželnega glavarja Stefan Knafl kot priča, deželni svetnik dr. Mario Ferrari-Brunnenfeld kot priča.
Proti temu ni mogoče ugovarjati, da volilna skupina, ki volitev osporava, pri deželnozbor-ski volitvi 7 dni 7. oktobra 1979 tudi tedaj ne bi dosegla mandata, če bi bila dežela Koroška — kot pred novelo DVR/LWO-Novelle 1979 — eno samo volil-
Tako je mogoče na Koroškem ustvariti volilni zakon, ki bi bil v skladu z zvezno ustavo.
DOKAZ: izvid izvedenca za statistiko prebivalstva in volilnih sistemov, priskrbeti ga je treba npr. pri univ. prof. dr. Gerhartu Bruckmannu.
RAZVELJAVITI VOLITVE
8. Da pa norme zveznega ustavnega prava, ki so bile navedene v začetku, obvezno odrejajo, da se omogoči slovenski manjšini na Koroškem zastopstvo v deželnem zboru z ustrezno ureditvijo volilne pravice, je
1.	Koroška Enotna lista/Kärnt-ner Einheitsliste je nadstrankarska volilna skupina pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem. Pri volitvi v koroški deželni zbor 7. oktobra 1979 je nastopila v okrožjih 1, 2 in 3 in je dosegla 4279 glasov, a ne mandata.
To volitev v koroški deželni zbor osporava po členu 141 B-VG zaradi protipravnosti volilnega postopka.
2.	Osporavano volitev so izvedli na podlagi zakona od 2. julija 1974 LGBI 191 o volitvi koroškega deželnega zbora (Landtagswahlordnung / Dežel-nozborski volilni red 1974) v besedilu zakona od 18. maja 1979 LGBI 49, s katerim je bil spremenjen Deželnozborski volilni red / Landtagswahlordnung 1974 (nadalje LWO/DVR in LWO-No-welle J novela DVR). § 1 odst. 1 LWO/DRV opozarja glede števila članov deželnega zbora na deželno ustavo za deželo Koroško (nadalje L-VG/DU). Po členu 7 L-VG/DU šteje deželni zbor 36 članov.
Volilna skupina, ki volitve osporava, ne vidi pripravnosti volilnega postopka v izvedbi L-VG./DU in LWO/UDV po volilnih oblasteh, temveč izključno v tem, da deželnopravna določila o številu članov deželnega zbora, o volilnih okrožjih in o zvezi volilnih okrožij — predvsem čl. 7 L-VG/DU ter § 2 in § 2a LWO/DVR v besedilu novele 1979 — nasprotujejo zveznemu ustavnemu pravu.
ENAKOPRAVNOST ZASIDRANA
NA DRŽAVNIH POGODBAH
3. Po čl. 67 senžermenske Državne pogodbe StGBI 1920/303 se ravna z avstrijskimi državljani, ki so pripadniki kake manjšine po rasi, veri ali jeziku, enako in le-ti uživajo tudi ista jamstva, pravno in dejansko, kot drugi avstrijski državljani.
Po čl. 68 odst. 2 senžermenske Državne pogodbe je v mestih in okrajih, v katerih živi sorazmerno precejšnje število avstrijskih državljanov, ki so pripadniki kake manjšine po rasi, veri ali jeziku, tem manjšinam iz vsot, ki jih izdajajo iz javnih sredstev v državnih, občinskih ali drugih proračunih na primer za vzgojne, verske in dobrodelne namene, zagotovljen primeren delež v korist in uporabo.
Po čl. 7 odst. 4 dunajske Državne pogodbe BGBI 1955/152 so udeleženi avstrijski državljani slovenskih in hrvaških manjšin na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem pri kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah na teh območjih na podlagi enakih pogojev kot drugi avstrijski državljani.
Po čl. 8 dunajske Državne pogodbe bo imela Avstrija demokratično vlado, ki temelji na tajnih volitvah, in zagotavlja vsem državljanom prosto, enako in
Besedilo pritožbe KEL na ustavno sodišče:
Za pravico soodločanja manjšine v deželnem parlamentu
splošno volilno pravico ter pravico, da je kdo lahko izvoljen na kako javno mesto brez razlike rase, spola, jezika, vere ali političnega prepričanja.
Po čl. 3 (prvega) dodatnega protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah BGBI 1958/210 je republika Avstrija dolžna, da izvede v primernih časovnih presledkih svobodne in tajne volitve v pogojih, ki zagotavljajo svobodno izražanje mnenja ljudstva pri volitvi ustavodajnih organov; pri tem je treba po čl. 14 Evropske konvencije o človekovih pravicah v zvezi s čl. 5 dodatnega protokola zagotoviti to pravico brez zapostavljanja, ki izvira predvsem iz spola, rase, barve, polti, jezika, vere, iz političnih ali drugačnih nazorov, iz narodnega ali socialnega porekla, iz pripadnosti h kaki narodni manjšini, iz premoženja, rojstva ali iz siceršnjega položaja.
DRŽAVNI POGODBI: USTAVNA DOLOČILA
4.	Vse te državnopogodbene pravne norme so ustavna določila.
Po njih je prepovedano, ustvariti z določanjem prenizkega števila mandatov in z določanjem mej volilnih okrožij in zvez volilnih okrožij volilno pravo, ki onemogoča slovenski manjšini na Koroškem, da bi izvolila tudi samo enega zastopnika, pripadnika manjšine, v koroški deželni zbor.
5.	Nobena izmed treh strank, zastopanih v deželnem zboru ni postavila kakega pripadnika slovenske manjšine kot kandidata na voljivo mesto.
DOKAZ: Deželni glavar Leopold Wagner kot priča, namestnik deželnega glavarja Stefan Knafl kot priča, deželni svetnik dr. Mario Ferrari-Brunnenfeld kot priča.
6.	Meje volilnih okrožij in zvez volilnih okrožij, ustvarjenih po noveli DVR/LWO-Novelle 1979, so zavestno bile določene tako, da je bilo razdeljeno dvojezično območje Koroške (v smislu iz-vršitvenega zakona LGBI 1959/ 44 k manjšinskemu šolskemu zakonu) na vsa štiri volilna okrožja in da je bilo tako popolnoma onemogočeno, da bi lista manjšine dosegla potrebno število glasov (Wahlzahl). DOKAZ: Kartografska skica (priloga 1), izvid izvedenca za
no okrožje. Razkosanje dvojezičnega območja in tako nastala popolna brezupnost, da bi spravili lastnega zastopnika v deželni zbor, sta namreč čisto očitno odvrnila veliko Slovencev od tega, da bi dali svoj glas volilni skupini, ki volitev osporava, čeprav bi bili volili Koroško enotno listo / Kärntner Einheitsliste, če bi bila le-ta imela možnost za uspeh. Samo tako je mogoče razložiti, da je volilna skupina, ki volitev osporava in ki je pri deželnozborski volitvi 1975 dosegla vsekakor 6130 glasov, dobila pri deželnozborski volitvi 1979 le še 4279 glasov.
DISKRIMINACIJA KOROŠKIH SLOVENCEV
7. K temu je treba še dodati, da je število deželnozborskih mandatov s 36 prenizko, da bi bilo za manjšino mogoče doseči zastopstvo v deželnem zboru.
Ob vseh pridržkih proti ljudskemu štetju 1971 je znašalo število stalnega prebivalstva Slovencev na Koroškem po tem ljudskem štetju 17.104 (brez vin-dišarjev) oziroma 20.972 (z vin-dišarji). Če vzamemo pri stalnem prebivalstvu enako visok delež volilnih upravičencev kot za celo Koroško (70,79%), se da izračunati število 12.044 (brez vindišarjev) oziroma 14.846 (z vindišarji) pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem, ki so bili pri deželnozborski volitvi 1979 volilni upravičenci.
Potrebna števila glasov v posameznih volilnih okrožjih pri deželnozborski volitvi 1979 so znašala:
volilno okrožje 1	7.703
volilno okrožje 2 7.579 volilno okrožje 3 8.125 volilno okrožje 4 6.871 Te številke dokazujejo, da je dejansko mogoče oblikovati volilni sistem tako, da ima manjšina realno možnost, da doseže en mandat.
Ob tem pa volilna skupina, ki volitev osporava, dobro ve, da je po razsodbi Ustavnega sodišča G 11/78 o Gradiščanski razjasnjeno, da zvezna ustava tudi pri deželnozborskih volitvah zahteva več volilnih okrožij.
Potem je pač treba s primernim določanjem mej volilnih okrožij in s povišanjem števila mandatov, ki bi znižalo potrebno število glasov, poskrbeti za ustrezno zastopstvo manjšine v deželnem zboru.
treba nakazati v naslednjih odstavkih:
a)	Čl. 67 senžermenske Državne pogodbe daje manjšini — pravno in dejansko — pravico, da z njo ravnajo enako kot z drugimi avstrijskimi državljani. Tega ukaza ustave ni mogoče oslabiti z banalnim namigom, da ima vsak Korošec slovenskega jezika enako aktivno in pasivno volilno pravico kot pripadnik državnega naroda. Manjšinska varstvena določila ne služijo le temu, da varujejo posameznika pred diskriminacijo, ampak tudi temu, da zagotovijo manjšini kot takšni njen obstoj in njeno samouresničevanje v okviru državne celote ob ohranitvi njenih kulturnih posebnosti.
b)	Z vso jasnostjo se izraža ta namen ustave v čl. 68 odst. 2 senžermenske Državne pogodbe; po njem je v mestih in okrajih, kjer živi sorazmerno precejšnje število avstrijskih državljanov, ki so pripadniki manjšine, tej manjšini — torej manjšini v njeni celoti — zagotovljen v korist in uporabo primeren delež od vseh vsot, ki jih „na primer“ („etwa“) — torej: za primer, a ne izključno — izdaje za vzgojne, verske in dobrodelne namene iz javnih sredstev v državnih, občinskih in drugih proračunih — torej tudi v deželnem proračunu. O uporabi sredstev deželnega proračuna odloča deželni zbor. Če pristaja manjšini delež pri uporabi deželnih sredstev, potem ona ni samo prejemnik proračunskih sredstev, ki jih razda večina, ampak ima pravico do tega, da kot manjšina sodeluje, če deželni zbor odloča o uporabi takih sredstev. Tako sodelovanje pri uporabi proračunskih sredstev pa je mogoče in treba manjšini
priznati le tako, da ji deželno-zborsko volilno pravo daje kot manjšini možnost za ustrezno zastopstvo v deželnem zboru.
c)	Če nadalje čl. 8 dunajske Državne pogodbe priznava vsem državljanom prosto, enako in splošno volilno pravico, da se izvoljeni brez razlike, recimo tudi jezika, na kako javno mesto, potem te ustavne norme ni mogoče spet zavrniti samo indivi-dualistično-formalno z namigom, da ima vsak pripadnik manjšine itak aktivno in pasivno volilno pravico. Iz člena 7 odst. 5 dunajske Državne pogodbe, po katerem je treba prepovedati delovanje organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu in slovenskemu prebivalstvu njun značaj in njune pravice kot manjšinama, je namreč čisto jasno razvidno, da hoče dunajska Državna pogodba zagotoviti slovenskemu prebivalstvu na Koroškem njegove pravice „kot manjšini“, torej skupnosti in ne samo vsakemu posamezniku izmed njih.
Samo tako je tudi mogoče razumeti pravico manjšine na Koroškem, zasidrano v čl. 7 odst. 4 dunajske Državne pogodbe, da je udeležena pri kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah na podlagi enakih pogojev kot drugi avstrijski državljani. Udeležba manjšine pri upravnih ustanovah dežele Koroške pa ima za podlago ustrezno zastopstvo v deželnem zboru, ki mora voliti deželno vlado, ki ji je poverjena uprava.
d)	Če naposled čl. 3 (prvega) dodatnega protokola h Konvenciji o človekovih pravicah zavezuje republiko Avstrijo, da poskrbi v primernih časovnih presledkih za svobodne in tajne volitve v pogojih, ki zagotavljajo svobodno izražanje mnenja ljudstva pri volitvi zakonodajnih organov, potem se tudi ta ustavna norma z ozirom na koneks s čl. 14 Konvencije o človekovih pravicah, ki je bil ustvarjen s čl. 5 dodatnega protokola, ne more izčrpati v tem, da smejo pripadniki manjšine pri deželnozborski volitvi voliti stranke, ki niso postavile nobenega Slovenca na voljivo mesto; manjšina tudi ne sme biti oškodovana tako, da ji je — gledano v celoti — naravnost onemogočeno zastopstvo v deželnem zboru tudi z enim samim poslancem.
9. Volilna skupina Koroška enotna lista / Kärntner Einheitsliste daje pobudo, da se pretehta čl. 7 deželne ustave za deželo Koroško LGBI 1974/190 ter § 2 in § 2a koroškega de-želnozborskega volilnega reda 1974 LGBI 191 v besedilu novele LGBI 1979/49 in da se kot protiustavni razveljavijo, in predlaga, da se volitev v koroški deželni zbor, ki je bila 7. oktobra 1979, v celoti razveljavi.
Dunaj, 30. oktobra 1979.
Koroška enotna lista /
Kärntner Einheitsliste
IV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 11. novembra: 11. novembra: 11.00 Tiskovna ura — 15.05 Teta Frida — 16.30 Pri Araucanarih iz Ruca Choroya — 17.15 Čebela Maja — 17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev —- 18.30 Mi — ekstra — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Sport — 20.15 Otroška tragedija — 21.45 Poročila.
PONEDELJEK, 12. novembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Nobeden naj ne bo drugi — 10.00 To so Benetke —
10.30	Zadnji akord — 17.00 Am, dam, bes — 17.25 Zgodbe o igračah — 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Živali pod vročim soncem — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Sport ob ponedeljkih — 21.05 Trije angeli za čarlija — 21.50 Večerni šport.
TOREK, 13. novembra: 9.00 Am, dam, bes — 9.30 Angleščina — 10.00 Kaj bi lahko postal — 10.30 Zadnji trije Mušketiri — 17.00 Am, dam, des —
17.25	Tudi hec mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Tony Randall in: »Kako je bilo v resnici“ — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrja v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 V centru — 21.00 Idiot v ozadju — 21.45 Vidioteka.
SREDA, 14. novembra: 9.00 Tudi hec ^ora biti — 9.30 Dežela in ljudje —
10.00	Šolska TV — 10.30 Nevesta pride s pošto — 17.00 Čarobni kristal —
17.25	Rdeči avtobus — 17.55 Za lahko hoč — 18.00 Pustolovščine ob Rdečem morju — 18.30 Mi, družinska oddaja —
19.00	Avstrja v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dekliška leta kraljice.
ČETRTEK, 15. novembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Francoščina — 10.00 šolska TV — 10.30 Dekliška leta kraljice — 17.00 Am, dam, des — 17.25 pan Tau — 17.55 Za lahko noč — 18.00 7V kuhinja — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki — 20.15 Buddenbrokovi (3).
PETEK, 16. novembra: 9.00 Am, dam, bes — 9.30 Ruščina — 10.00 Obiščemo razstavo — 10.30 TV kuhinja —
10.55	Klub seniorjev — 11.35 Plavač
17.00	Am, dam, des — 17.30 Slike
našega sveta — 17.55 Za lahko noč 7" 18.00 Muppets-šov — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki " 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — Kriminalka — 21.20 Wolfgang Ambros tukaj in zdaj — 22.20 Ponarejena pokrajina.
SOBOTA, 17. novembra: 15.30 Napravim te srečnega — 17.00 Pinocchio
17.25	Očka, Charly je rekel... —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads ob so-
...................
botah — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Ki-bic — 22.05 Sport — 22.25 Teletreff — 23.10 Poročila.
TV Avstrija 2. spored
NEDELJA, 11. novembra: 13.30 Mednarodni Rallyecross — 16.55 Patt and Mike — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Trije Mušketirji — 22.00 Šport — 22.15 Columbo.
PONEDELJEK, 12. novembra: 18.00 Angleščina — 18.30 Na poti po Avstriji
—	19.00 Izobrazba — aktivno — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Edward in g. Simpson (4) — 21.05 Puščava ali ledena doba — 21.50 Deset pred deseto •—
22.20	Morda hudič.
TOREK, 13. novembra: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Alpe-Adria-Magazin
—	19.15 Nova — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Ugankarski predal — 21.03 Kabinet kuriozitet — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 14 .novembra: 18.00 Francoščina — 18.30 Brez nagobčnika —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Cafe Zentral
—	21.05 Prus Azije — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Plavač.
ČETRTEK, 15. novembra: 18.00 Ruščina — 18.30 Pota k umetnosti —
19.15	Galerija — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Tritsch-Tratsch — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
PETEK, 16. novembra: 17.30 Hello, Hello, Hello — 18.00 Nobeden naj ne bo drugi — 18.30 Orientacija — 19.00 Vi želite — mi igramo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Turizem Tretjega sveta —
21.00	Moses (3) — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 — Rdeča krila.
SOBOTA, 17. novembra: 16.00 Svetovno prvenstvo profesionalnih smučarjev — 17.00 Onedin-linija — 17.50
DADIO CELOVEC
SLOVENSKE OMUJE
NEDELJA, 11. novembra:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 12. novembra:
14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Iz ljudstva za ljudstvo (Dr. Zmaga Kumer: Grem pr Žili, dov po Dravi).
TOREK, 13. novembra:
09.30—10.00 Dežela ob Dravi — Land an der Drau — 14.10—15.00
Metulji —: 18.00 Dvakrat sedem —
18.25	Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika? — 20.15 Moliere — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Sef — kriminalka.
TV Ljubljana
1. SPORED
NEDELJA, 11. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Za nedeljsko dobro jutro: Nabrežinski pevski zbor Igo Gruden —
9.30	TV kažipot — 9.50 A. Haley: Korenine, TV nadaljevanka — 10.40 Deklica in deček, mladinska serija —• 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja —
12.30	Poročila — 19.15 Risanka —
19.20	Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	D. Gorenčevski-Lj. Bilbilovski: Beli zid, drama — 21.15 Dokumentarna oddaja — 21.45 TV dnevnik — 22.00 Glasbena oddaja — 22.40 Športni pregled.
PONEDELJEK, 12. novembra: 8.55 TV v šoli: Geometrija, Pravljica, Labodje jezero — 10.00 TV v šoli: Materinščina, Kratek flm, Biologija — 11.10 TV v šoli: Za najmlajše -— 14.55 TV v šoli, ponovitev — 16.00 TV v šoli, ponovitev
—	17.15 Poročila — 17.20 Glasbena pravljica: Medved in čebele — 17.35 Botanik, dokumentarni film — 18.00 Delitev osebnega dohodka po rezultatih dela, oddaja iz cikla: Pot do pravične in spodbudne delitve — 18.20 Življenje in delo Josipa Ressla — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 H. C. Norregaard: Semena večnosti, danska TV drama — 21.45 TV dnevnik
—	22.00 Kulturne diagonale.
TOREK, 13. novembra: 9.15 TV v šoli: Med kopnim in vodo, Zanimivo potovanje, Dnevnik 10 — 10.00 TV v šoli: Dokumentarni film, Glasbeni pouk, Za-
Celovški radijski dnevnik — Sport
—	„Otroci, poslušajte!“
SREDA, 14. novembra:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Veseli val.
ČETRTEK, 15. novembra:
14.10—15.00	Celovški	radjski
dnevnik — Glasbeni mojstri.
PETEK, 16. novembra:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Iz	kulturnega	življenja
(Revija otroških zborov v Šentjakobu — L del).
SOBOTA, 17. novembra:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
četki pismenosti — 16.25 Šolska TV: Razporejanje dohodka, Smotrna raba električne energije, Zažigalna sredstva in zaščita — 17.25 Poročila — 17.30 Praznični dnevi Slovenske folklore v Piranu — 18.00 Pustolovščina, otroška serija — 18.30 Možak — 18.35 Obzornik — 18.45 Po sledeh napredka —
19.15	Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Aktualna oddaja
—	20.55 H. Fallada:	Človek hoče
Navzgor, TV nadaljevanka — 21.50 TV dnevnik — 22.05 Komorna glasba skozi stoletja, serijska oddaja.
SREDA, 14. novembra: 9.30 TV v šoli: Reka Krka — 10.00 TV v šoli: Izobraževalni film, Kocka, kocka, Kratek film
—	17.30 Poročila — 17.35 Z besedo in sliko: S. Makarovič: Vrček se razbije — 17.55 Potovanje v deželo lutk, serijska oddaja — 18.15 Ne prezrite
—	18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik —
18.45	Od vsakega jutra raste dan: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, II. del — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Drevo za cokle, italijanski film
—	23.00 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 23.05 TV dnevnik
—	23.20 Pogovor v filmu: Drevo za cokle.
ČETRTEK, 15. novembra: 9.10 TV v
šoli: Prehrana živih bitij, Starogrška matematika, Pekarna Miš-maš — 10.00 TV v šoli: Francoščina — 10.30 TV v šoli: Kemja, Risanka, Zemljepis — 15.50 Šolska TV:	Razporejanje dohodka,
Smotrna raba električne energije, Zažigalna sredstva in zaščita — 16.50 Poročila — 16.55 Jakec in čarobna lučka, otroška serija — 17.10 Nacionalni parki, ameriški dokumentarni film —
18.00	Bepo orje morje, reportaža —
18.30	Mozaik — 18.35 Obzornik —
18.45	Tehtnica za natančno tehtanje
—	19.15 Risanka — 19.20 Cikcak —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Oči kritike
—	20.45 Dokumentarni film — 21.15 Glasbeni magazin — 21.55 TV dnevnik.
PETEK, 16. novembra: 8.55 TV v šoli: Narava in mi, Ruščina, Kako čez reko
—	10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža — 14.55 TV v šoli, ponovitev — 17.15 Poročila —
17.20	Usoda nekega Charlieja, otroška oddaja — 17.35 Raznašalci časopisov, mladnska serija — 18.00 Tuja folklora: Ruski narodni plesi — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Otrok in knjiga, Več ko znamo, Bolje ravnamo, oddaji iz cikla: Za naše otroke — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Slovenski kraji med seboj: Kamnik — Škofja Loka — 21.35 Petrocelli, serijski film — 22.20 TV dnevnik — 22.35 Jazz na ekranu: Oddelek 8, 2. oddaja.
SOBOTA, 17. novembra: 8.00 Poročila — 8.05 Jakec in čarobna lučka, otroška serija — 8.20 Glasbena pravljica: Medved in čebele — 8.35 Z besedo in sliko: S. Makarovič: Vrček se razbije — 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.20 Pustolovščina — 9.50
Po sledeh napredka — 14.55 Nogomet: Dinamo — Rijeka, prenos — 16.55 Poročila — 17.00 Jezero pozabljivosti, poljski film — 18.35 Naš kraj — 18.45 Človek naš vsakdanji, humoristična oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 N. Collins: London je moj, TV nadaljevanka
—	20.50 Kako se oblačimo — 21.00 Dick in Jane, ameriški film — 22.50 TV kažipot.
TV Ljubljana 2. spored
NEDELJA, 11. novembra: 15.40 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 Dokumentarna oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Glasbena oddaja — 21.45 Celovečerni film.
PONEDELJEK, 12. novembra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja —
18.00	Šola za junake — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Mladi za mlade — 19-30 TV dnevnik — 20.00 Aktualna oddaja — 20.30 Poročila — 20.40 Celovečerni film.
TOREK, 13. novembra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik
—	17.45 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja — 18.15 Nove knjige — 18.45
Darujte za tiskovni sklad!
Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 TV drama — 21.05 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Znanost — 22.10 Glasbena oddaja.
SREDA, 14. novembra:	17.10 TV
dnevnik — 17.45 Sezamova ulica —
18.15	Izobraževalna oddaja — 18.45 Popularna glasba — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 Izbor v sredo — 21.30 Pop-glasba — 22.15 TV dnevnik.
ČETRTEK, 15. novembra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Čtroštvo mladosti, mladinska oddaja — 18.15 Znanost —
18.45	Humoristčni klub — 19.30 TV dnevnik — 20.00 To sem jaz — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Zabavnoglasbena oddaja — 22.15 Zenska danes.
PETEK, 16. novembra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik
—	17.45 Otroška oddaja — 18.15 Naša obramba — 18.45 Glasbena oddaja —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Na dnevnem redu je kultura — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Portreti — 21.50 Zabavnoglasbena oddaja — 22.40 Glasbena oddaja.
SOBOTA, 17. novembra: 18.10 Poročila — 18.15 Narodna glasba — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Glasbena oddaja —
21.00	Poročila — 21.10 Dokumentarna oddaja.
--------------------X
Valentin Polanšek:	37
Križ s križi
_________________________________________
V mladem človeku je bila grozna zmešnjava: ^Prijel se je edine rešitve, ki jo je videl v kaj divji |_uči polne maščevanja in neverjetne strasti do možatih dejanj.
In to vse zaradi očetove aretacije . . .
'— Jaz bi se do Celovca s teboj peljala!
Zdaj si je dejal: Na dan moram z besedo!
■— Ni treba. Doma bom!
Kako? Doma?
'— Ne grem več nazaj v šolo!
— Pa nisi doslej ničesar o tem govoril! Povej, ^aj pa se je zdaj zgodilo?
Zgodilo? ... A se ni dosti zgodilo, ko so mo-Jepa atija tile prekleti. . . Nemci odgnali, da nihče 116 ve, kje je? Da ga bodo ubili? In sestro? Ko tudi ^ihče ne ve, kje jo imajo? In brata, ko tudi nihče 116 ve, kje ga imajo? . . . Ali se ni dosti zgodilo?
^ati je molčala in potem tiho jokala.
Sinove besede so resnične! Sinove besede so resnične! je plalo njeno izmučeno srce. Srce, ki je prestalo toliko bolečin v življenju! Toliko bolečin za-
radi sinovega očeta! In prenaša zaradi njega zopet nove bolečine, četudi je sinov oče že nad deset let zakonski mož druge ženske . . . Jokala je dolgo in pretresljivo.
Tako, da sin ni mogel z besedo na dan . . .
Pod večer sta šla z materjo prek Prisoja po spodnji poti ob potoku, koder ne prideš mimo nobene hiše, v trg. To je bila velika tveganost, kajti po samotnih poteh so policisti vsakogar prijeli ali kar streljali nanj. Na takih krajih je bil zanje kar vsak civilist bandit.
Babica je v bajti v strmini oba prekrižala z blagoslovljeno vodo. Svojo hčerko in vnuka. Dolgo v noč je žebrala za oba in za vse nesrečnike, ki trpijo v tem norem vojnem času. Starka je bila prepričana, da tako prinaša svojcem in znancem veliko tolažbo. In sebi. Kajti časi so taki, to je predobro vedela, da moraš biti vsak trenutek pripravljen na smrt.
Med potjo sta mati in sin molčala! Vsak po svoje se je v srcu pogovarjal z dijakovim očetom. Za sina so bili samogovori svetli in srečni. Iz tega je plamtelo nedolžno upanje:
Nekoč se zopet vidiva, dragi ati! Materini samo-govri so bili otožni. Kaj vse bi dala zanj, samo da bi ga rešila, ljubljenega sinovega očeta! Rešitev?
Ali je bila sploh kaka rešitev?
Ena takih rešilnih bilk se je mladi materi ponujala: Leno v trgu nagovori, da bi se Orlič potegnil za očeta! Orožnik Orlič, ki ima toliko oblasti! Orlič, ki. . . Tega mati še ni vedela, da je prav Orlič od-
gnal očeta s Podgorčeve kmetije . . .
Dijak je razmišljal še vse drugače:
Če grem k županu?
In njega poprosim, da poizve za atijem? . . .
Župan je sicer trd Nemec, a zaradi svojega delovanja priljubljen pri različnih ljudeh občine . . .
Ali naj grem k rektorju šole?
Saj sem ga že nekajkrat iz vljudnosti obiskal. Tako so me drugi navadili. Kratko sva opravila. Saj se še spominjam, ko je v šestem razredu po lanskoletnem izseljevanju aprila naročil nam šolarjem, da povemo doma, da nikogar več ne bodo izseljevali! Da, to bi spomnil visokega gospoda! Ali naj rečem tako?
Dijak hodi z mislimi tudi okoli možnosti, ki bi peljala prek sorodnice Helene do komandanta žan-darmerijske postaje v trgu . . . Visoka žival se morda spominja njega, dijaka? . . .
Ali bi to kaj zaleglo? . . .
Ali pa obratno!
Ali sploh ve, da je Podgorc moj oče? . . .
Razdvojen in zamorjen je prišel dijak s svojo materjo v trg.
Potrt je bil dijak tudi dan navrh, ko se je vozil do Celovca. Zadirčen glas je dvakrat presekal tišino v vagonu:
— Pokažite izkaznice!
To je bilo povelje! Ne prošnja. Temna dedca sta bila od gestapa. Še dvakrat se je moral dijak legitimirati do Kranja.
(Dalje prihodnjič)
Srebrna maša v Svečah
Dobrla vas: za varčevanje
V nedeljo, dne 28. oktobra 1979, je obhajal pri lepem vremenu in v na zunaj in znotraj okusno restavrirani sveški farni cerkvi naš domačin, univerzitetni profesor dr. Franc Pototschnig, svoj 25-letni duhovniški jubilej. Ob 9.30 uri se je zbralo pred župniščem lepo število faranov in gostov, da bi spremili srebrnomašnika v cerkev. Dvojezični napisi na slavolokih so jubilanta pozdravljali in mu želeli za naslednjih 25 let obilo božjega blagoslova. Domači moški zbor mu je zapel dobrodošlico: Zadoni nam, zadoni iz src napev krepak. Oj slavljenec današnji, pozdravljen tisočkrat! Nemško pesem je korajžno deklamiral Stanko Raser, v slovenskem jeziku pa sta ga pozdravili Urši Hafner in Nataša Partl, obe iz Mač. Nato mu je izrekel v ganljivih besedah dobrodošlico sveški župnik g. Martin Škorjanc. V imenu vseh faranov ga je pozdravil dvorni svetnik dr. Valentin Inzko najprej v slovenskem, nato pa v nemškem jeziku. Čestital mu je in izrazil veselje nad tem, da vredno nadaljuje tradicijo slavnih sveških duhovnikov, kakor je bila to cela vrsta Einspielerjev, največji med njimi seveda Andrej Einspieler.
Ob slovesnem zvonjenju smo spremili jubilanta v lepo okrašeno cerkev. Mašo, pri kateri sta pela domači moški in mešani zbor pod vodstvom prof. Antona Feiniga, je daroval za leta 1973 umrlo mater. Slavnostni pridigar je bil rožeški dekan dr. Janko Hornböck. Navezal je svoja izvajanja na primicijo pred 25 leti v Svečah, dne 18. julija 1954: Oltar je bil tedaj postavljen ob severni steni farovža, številni verniki pa so sedeli in stali na Kocjanovem vrtu. Po prvi maši je bila blagoslovitev dveh zvonov, in sicer največjega in najmanjšega. Ko je po primiciji zapel novo-mašnik svoj prvi Te Deum, so toč-
no ob 12. uri začeli zvoniti prvič vsi štirje zvonovi in pomagali slaviti Boga. Novomašniška pridigarja sta bila g. dekan Kristo Košir in g. Johannes Risse, ki so med vojno župnikovali v Svečah. Košir so začeli tedaj svojo pridigo takole: „Sveče, srce Roža, naš ponos in naša bol!“ Bol-žalost pa zato, ker je zahtevala fara v zadnjih 12 letih dva duhovnika: Viktor Ruprecht so umrli leta 1943 v pregnanstvu, Filip Jandl pa leta 1950, star komaj 38 let. Zadnja primicija pa je bila v Svečah pred 50. leti (Jožef Feinig, doma pri Cariju). V nemškem jeziku je podal pridigar natančen potek jubilantovega dosedanjega življenja: Rodil se je 10. oktobra 1926 na Mačah. Ljudsko šolo je obiskoval v Svečah, gimnazijo pa v Celovcu. Maturo je naredil na Dunaju, ker je moral zaradi vojnih razmer študij na celovški gimnaziji prekiniti. Od leta 1950 dalje je študiral na dunajskem bogoslovju, leta 1951 je nadaljeval študij bogoslovja v Freiburgu (Breisgau). Ma-šniško posvečenje je sprejel dne 11. julija 1954 v Salzburgu. Poleti 1955 je dokončal svoje filozofske-bogoslovne študije. Nato je prevzel na Dunaju službo dušnega pastirja v bolnici in na fari. Nadalje (od 1964 do 1974) pa je bil kaplan na dunajski veiefari „Allerheiligen“ v 20. okraju (nad 10.000 duš). Poleg dušnopastirskega dela pa se je v svojem prostem času bavil s študijem prava na dunajski juri-dični fakulteti. Leta 1964 je promoviral za doktorja prava. Od leta 1969 dalje je predaval o cerkvenem pravu na različnih institucijah. Po habilitaciji je postal leta 1974 univerzitetni docent za cerkveno pravo. Za svoje habilitacijsko delo je sprejel leta 1976 nagrado „Leopold Kunschak“. Leta 1978 je dobil profesuro za cerkveno pravo na filozofski in teološki visoki šoli v
Heiligenkreuz. 1. junija 1979 je sledilo imenovanje za rednega univerzitetnega profesorja na salzburški univerzi.
G. prof. Pototschnig je izdal do sedaj nič manj kot 12 znanstvenih razprav.
Ob koncu pridige je jubilantu želel obilo uspeha v nadaljnjem duhovniškem in akademskem življenju. Prebral je še čestitke dunajskega kardinala dr. Franca Königa.
Ob koncu maše se je srebrno-mašnik zahvalil vsem, ki so pomagali to slovesnost olepšati: „Prisrčna hvala cerkvenim pevcem! Vedno se veselim na petje, ko mašujem doma. Hvala gospe Katiji Andrejčič, ki je bila duša pri pripravah za ta jubilej.“ Ko se je dr. Pototschnig zahvalil svojemu 88-letnemu očetu za vse žrtve, ki jih je doprinesel zanj, da je mogel on študirati v zelo hudih in težkih časih (brezposelnost, vojna), so mu stopile solze v oči, in tudi vsi verniki so si brisali solze.
Oče Luka je bil pošten in veren delavec v bistriški tovarni. Sin Franc pa ni dobival nobene tuje finančne podpore (štipendije).
Skupna zahvalna pesem je zaključila slovesno mašo. Nato pa je izročil župnik Škorjanc srebrno-mašniku darilo pevcev in Slovenskega prosvetnega društva „Kočna", križ iz žgane gline, ki ga je naredil znani umetnik France Gorše v Svečah. Jubilant je bil tega darila zelo vesel.
Po slovesni maši smo se zbrali vabljeni sorodniki, pevci in častni gostje pri „Adamu“ in v lepo okrašeni dvorani praznovali dalje, in sicer ob dobri jedi in izbrani pijači. Pevci so zapeli vmes nekaj pesmi „oficijelno“, nato pa so sledili še nagovori in zahvala. Vmes pa veselo petje, pesem za pesmijo tja do noči...	fe
Posojilnica Dobrla vas je tudi letos povabila svoje mlade varčevalce na zaključek varčevalnega tedna.
V spremstvu staršev in drugih se je v nedeljo, 28. oktobra 1979, zbralo nad 160 mladih varčevalcev v Kulturnem domu. Dvorana, katero je Posojilnica zanje pripravila, je bila do zadnjega kotička napolnjena. V imenu Posojilnice in obeh odborov je predsednik pozdravil vse navzoče, posebno pa male varčevalce, in jim želel mnogo sreče pri zbiranju denarja ter na prireditvi mnogo zabave.
Da bi pa postala med Posojilnico in otroci še večja povezava, so povabili poleg domače mladinske folklorne skupine še dve otroški pevski skupini, da bi skupno zapeli in zaplesali.
Kot prva je nastopila otroška pevska skupina iz šentlipša s tridesetimi pevci pod vodstvom Pepce Weiß. Zapeli so dve pesmi ob spremstvu kitare. Otroška skupina SPD Danica iz Šentvida v Podjuni je zapela ob zvoku harmonike pet pesmi pod vodstvom Danice Kežar. Seveda pa tudi domačini niso manjkali. Mladinska folklorna skupina SPD Srce Dobrla vas je zaplesala
tri plese pod vodstvom Lize Pa-sterk.
Pripravljen je bil tudi srečolov, kateri je prinesel mnogo zabave in tako poživil celo dvorano; čeprav niso imeli vsi sreče, so se le veselili nad srečo drugih. Poleg tega pa je vsak otrok dobil prigrizek.
Nato se je predvajal slovenski otroški lutkarski film, katerega je tehnično oskrboval Martin Pandel. Na željo otrok se je predvajal še film „Solzice“ po povesti Prežihovega Voranca. Tukaj je človek imel občutek, da so slovenski otroci le lačni materinega jezika. Zato je nujno potrebno, da se zato skrbi, če je možnost dana.
Da bi tudi čas v odmoru ne bil zapravljen, so otroci skupno ob spremljavi kitare zapeli „Mi se 'mamo radi“.
Otroci pa so imeli ob tej priložnosti tudi možnost spoznati novega poslevodja Jožka Plesnika, naslednika Jožka Urbana, ki bo šel s koncem leta v pokoj. Tako otroci ne bodo pri naslednjem obisku v hranilnici našli tujca, temveč njim že znanega posledovjo.
Otroci so videli, da zbiranje denarja vsaj enkrat v letu tudi prinese veselje v njih srca.
šport - šport - šport - šport - šport
ATSV Wolfsberg - SAK 1:1
Mogočna kulisa v Wolfsbergu. Nad 700 gledalcev, od teh več kot polovica navijačev SAK, ki so navdušeno podprli vsako potezo svojega moštva. Pa tudi igra sama je bila vredna te kulise. Dve izmed najboljših moštev vzhodne spodnje lige prvi, ATSV iz Wolfsberga in četrti, SAK, sta igrali za točke.
Od začetka že je kazalo, da bo ta tekma prav po okusu gledalcev. ATSV, s štirimi točkami prednosti prvi, je kmalu spoznal, da mu SAK ne bo podaril zmage in točki. Katero moštvo je bilo boljše, je težko reči, kajti tako ATSV kot SAK sta igrala dober nogomet, rekel pa bi, da je SAK tehnično igral na višji ravni. Posebno Polanšek je blestel z nekaterimi potezami. Obramba SAK je v začetku tu in tam „spala“, zadetek Wolfs-beržanov, čeprav streljen iz off-sida, gre na račun obrambe (19. minuta). Kljub temu golu pa igralci SAK niso vrgli puške v koruzo, korajžno in predrzno so pritiskali na nasprotna vrata. Gol pa ni in ni hotel uspeti. Če pa so Wolfsberžani priigrali do SAK-ovih vrat, je vartar Dodič potegnil vse registre svojega znanja. Dalje ko je igra tekla, tem bolj je bilo jasno, da gol, ki so ga zadeli domačini v prvem polčasu, še ne pomeni zanje zmage. Končno je po krasni akciji Polanška, ki je prelisičil
vratarja, Goleč poslal žogo v vrata in tako izenačil (55. minuta). Tega gola se pa niso veselili samo igralci, ampak tudi navijači, ki so prinesli s sabo transparente, trompete in dobro namazane glasilke. V 75. minuti pa je vsem zastal dih: enajstmetrovka, ker je Jakopič podjal domačina. No, žoga je zletela in se potolkala mimo gola v kot. Ostalo je pri pravičnem rezultatu. Posebno izkazali so se navijači SAK. Njihova zamisel, da se organizirajo busi na tekmo, je bila „preveč“ uspešna. Marsikateri, ki se je hotel peljati z bu-som, je moral priti v Wolfsberg s privatnimi štirimi kolesi — tako tudi jaz. — Kasirjev komentar: „So was hot s noch nie gebn— onstelln a noch“ — pa pove dosti.
Moštvo: Dodič, Jakobič, Polanšek, Lampichler, Woschitz, Fera, Sommeregger, Goleč, Hobel, Zablatnik, Pandel.
Celemu moštvu posebna pohvala za dobro igro. franc
PONOVNA ZMAGA MLADINCEV__________________
Donau ml. — SAK ml. 1:2 (1:0)
V napeti igri so mladinci SAK v nedeljo dopoldan zmagali v gosteh pri mladincih Donau-a 2:1. Donaučani so tretji na lestvici in že v drugi minuti s prostim strelom povedli 1:0. Ta rezultat je veljal skoraj do konca, ko
sta Štefan Gregorič in Grilc dja-la žogo za nasprotno golovo črto. Tik pred koncem pa je Štefan Gregorič zastrelil enajstmetrovko. SAK ml. so trenutno na tretjem mestu.
Moštvo:	Wakounig, Dlopst,
Pečnik, Ferra, F. J. Smrtnik (36. Sadjak), Kassl, Rutar, Grilc, Stanko Gregorič, Stefan Gregorič, Janko Gregorič, benjamin
DSG Sele — Kriva Vrba 3:0
(0:0)_________________________
Pri mrzlem vremenu so Selani imeli v gosteh enajsterico iz Krive Vrbe in jasno zmagali s 3:0. Igra pa gledalcev ni prav zagrela, že v prvem polčasu so domači imeli na kupe možnosti, da bi zboljšali razliko golov, a žoga ni skočila v gol. Tako je peščica gledalcev (okoli sto gledalcev je za Sele samo peščica) premražena čakala drugega polčasa. Pa so selski igralci le bolj namerjali in dali tri gole. Zadeli so jih Stanko Olip, Mohorčič in Flori Jug. Na splošno pa gre pohvala celemu moštvu. Gledalci, ki so ob lepem in toplejšem vremenu prišli na „štadion pod Košuto“, pa so tokrat večinoma za toplim zapečkom čakali na izid igre.
Moštvo, Marič, A. Dovjak, N. Dovjak, O. Travnik, Mohorčič, Toševski, N. Olip, Zdr. Olip, Fl. Jug, St. Olip, P. Olip.
Trenutno so Selani s 16. točkami na drugem mestu skupine E. Zmeraj še vodi z eno točko
prednosti moštvo iz Galicije.
Naslednjo tekmo igrajo v Škofjem dvorcu. Navijači vabljeni.	franc wakounig
Tinje — Šmihel 1:2
Ekipa iz Šmihela je nastopala v nedeljo v Tinjah proti tamkajšnjemu moštvu. Tinjčani — ki so samo bili 3 točk za Šmihelom in zasedali 4. mesto lestvice — so zelo neprijetni nasprotniki. Neprijetni zato, ker igrajo zelo trdo nefair tekmo in neposredno ovirajo nasprotnikom. Sodniku Mößlerju ni bilo lahko voditi te tekme. Moral je Tinjčanom pokazati 3 ali 4 rumenih kart. Zatisnil je tudi dvakrat oboje oči, da mu ne bi bilo treba izključiti dveh igralcev z Tinj. Najbolj je moral občutiti to grdo in surovo igro Stanko Blažej. Bil je skoraj večkrat na tleh kot na nogah.
Tekma sama — kakor že rečeno — ni bila prav lepa. Ekipa iz Šmihela je rabila skoraj 20 minut, preden se je uigrala. Zgledalo je, da bi domačini prej prišli do prvega gola. V 40. minuti pa so Šmihelčani močno napadali in po večjih strelih je Lupinski od kakih 18 metrov premagal vratarja. Z 1:0 so šli v odmor.
V 55. minuti drugega polčasa Šmihelska obramba ni mogla napadalca iz Tinj drugače ustaviti kot z grobim prekrškom. Sodnik je pokazal na enajstmetrovko: 1:1. Kljub temu nepričako-
vanemu golu šmihelski igralci niso resignirali. Zbrali so zadnje moči, da bi le še zmagali. Napadali so samo še Šmihelčani. V teh trenutkih se je pokazalo, da je vodstvo Šmihelčanov upravičeno. Kljub temu je zgledalo, da se bo tekma končala neodločeno. Ko je v 86. minuti napadalec Mijatovič zapazil, da vratar stoji blizu 16-metrske črte, je od kakih 35 metrov strelil močno proti golu in tako rešil Šmiheičanom zmago.
Pohvaliti je treba celo moštvo, da se je borilo skupno do konca tekme in se ni revanžiralo z grobimi prekrški, temveč skušalo tekmo pomiriti.
Igrali so: Britzman V., Blažej H., Motschnig, Ramusch, Go-lautschnig, Blažej St., Softič, Mijatovič, Lupinski, Martič, Britzman E.
Prihodnji teden bo zadnja tekma jesenske sezone na domačem igrišču proti Šentpavlom. Odločil se bo tudi jesenski prvak.
1. razred	D :			
1. Šmihel	12 8 3	1	28:11	19
2. Žel. Kapla	12 8 2	2 31:14		18
3. St. Paul	12 8 5	1	31:15	17
4. Klopinj	12 6 5	1	21:10	17
#	V nedeljo, 11. 11. 1979, igra ^ Slovenski atletski klub na
#	igrišču v Koschatovi ulici
#	proti Kotmari vasi: Ob 12.15
#	uri igra moštvo „pod 21“;
#	prvi moštvi se bosta pomerili
#	od 14. ure naprej.
• IGRE SAK-a: