VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE v Republiki Sloveniji 2018/19 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE v Republiki Sloveniji, 2018/19 Uredile: Tanja Taštanoska, Katja Kušcer, Karmen SvetlikJezikovni pregled: Božena KenigFotografije: Urban Štebljaj, Nada Žgank in Domen Pal Izdajatelj: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in športZa izdajatelja: Maja Mihelic Debeljak Oblikovanje: SIMETRIJA d.o.o. Tisk: Tiskarna Radovljica ISSN (tiskana izdaja) 1408-693X ISSN (spletna izdaja) 2536-3344 Naklada: 1500 izvodov Ljubljana, marec 2020 Publikacija je brezplacna. Natisnjena je s pomocjo sredstev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Evropske unije. Sofinancira program Evropske unije Erasmus+ Eurydice Besedilo publikacije je objavljeno pod slovensko razlicico licence Creative Commons 2.5: priznanje avtorstva +nekomercialno + deljenje pod istimi pogoji. Licenca dovoljuje uporabnikom besedilo publikacije in njegove predelave reproducirati, distribuirati, dajati v najem, priobciti javnosti in predelovati samo pod pogojem, da navedejo avtorja, da ne gre za komercialno uporabo in da tudi oni naprej širijo izvirna dela/predelave pod istimi pogoji. Besedilo licence je na voljo na internetu na naslovu http://www.creativecommons.si ali pa na naslovu: Inštitut za intelektualno lastnino, Streliška 1, 1000 Ljubljana. Fotografije v publikaciji niso objavljene pod licenco Creative Commons in jih sme uporabljati izkljucno izdajatelj publikacije. KAZALO REPUBLIKA SLOVENIJA6ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI10PREDŠOLSKA VZGOJA15OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE21SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE25SPLOŠNA MATURA IN POKLICNA MATURA33TERCIARNO IZOBRAŽEVANJE35OSNOVNO GLASBENO IN PLESNO IZOBRAŽEVANJE42IZOBRAŽEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI45IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH51STROKOVNI DELAVCI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU58ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU67EURYDICE SLOVENIJA71 REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIKA SLOVENIJA Lega Slovenija je majhna evropska država, ki se razteza na 20.273 km2 med Alpami in Jadranskim morjem ter Panonsko nižino. Dolžina njene meje s sosednjimi državami je 1.370 kilometrov, od tega 318 kilometrov z Avstrijo, 280 kilometrov z Italijo, 102 kilometra z Madžarsko in 670 kilometrov s Hrvaško. Dolžina morske obale je 46,6 kilometra. Glavno mesto Slovenije je Ljubljana. Prebivalstvo V zacetku leta 2019 je bilo v Sloveniji 2.080.908 prebivalcev. Gostota prebivalstva je bila 102,7 prebivalca na km2. Med prebivalci je bilo 93,36 % slovenskih državljanov in 6,64 % tujih državljanov:1 0,99 iz EU (med temi 0,03 % pripadnikov madžarske in 0,11 % pripadnikov italijanske narodne skupnosti), 5,13 % iz nekdanje Jugoslavije in 0,51 % iz drugih držav. V zadnjem popisu leta 2002 se je vsak šesti prebivalec Slovenije (16,5 %) izrekel za pripadnika druge narodnosti (0,17 % Romov, 5,67 % iz nekdanje Jugoslavije, 0,04 % prebivalcev EU in 10,58 % drugih). Državna ureditev Od 25. junija 1991 je Slovenija samostojna država. Je demokraticna republika, ki temelji na nacelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Zakonodajno oblast predstavljata državni zbor in državni svet. Izvršilno oblast predstavlja vlada; sestavljajo jo predsednik vlade in ministri in je odgovorna državnemu zboru. Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon. Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Prebivalci Slovenije uresnicujejo lokalno samoupravo v obcinah in drugih lokalnih skupnostih. V pristojnost obcine spadajo lokalne zadeve, ki jih obcina lahko ureja samostojno in zadevajo samo prebivalce obcine. Država lahko z zakonom prenese na obcine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, ce za to zagotovi tudi potrebna sredstva. Od leta 2004 je Slovenija clanica Evropske unije in zveze Nato. Državni simboli Republike Slovenije so zastava in grb, himna je sedma kitica Zdravljice pesnika Franceta Prešerna (1800–1849), ki jo je uglasbil Stanko Premrl (1880–1965). 1 Vir: Statisticni urad Republike Slovenije (SURS), 2019. Žive naj vsi narodi, ki hrepene docakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Uradni jezik je slovenšcina, na narodno mešanih obmocjih, kjer prebivata italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi italijanšcina in madžaršcina. Državna valuta je od leta 2007 evro. BDP je bil leta 2018 45.948 milijonov evrov oziroma 22.182 evrov na prebivalca. Javni izdatki za izobraževanje so leta 2017 dosegli 4,8 % BDP, kar pomeni 2.056 milijonov EUR. 95,7 % vseh javnih izdatkov za formalno izobraževanje je bilo dodeljenih neposredno izobraževalnim ustanovam, 4,3 % za javne transferje gospodinjstvom in drugim zasebnim entitetam. Izdatki za izobraževalne ustanove po SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ravneh izobraževanja, Slovenija, 2017 16,9 % OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE 43,5 % TERCIARNO IZOBRAŽEVANJE 19,5 % 20,1 % PREDŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Vir: SURS. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI PREDŠOLSKA VZGOJA OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE SPLOŠNA MATURA IN POKLICNA MATURA TERCIARNO IZOBRAŽEVANJE ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI Cilji izobraževanja v Sloveniji Temeljni cilj sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji je zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnicno in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost. Država je dolžna ustvarjati možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Univerze in visoke šole so avtonomne. Ustava otrokom z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter drugim huje prizadetim osebam zagotavlja pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi. Ucni jezik je slovenski, italijanska in madžarska narodna skupnost imata na narodno mešanih obmocjih pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. Ustava varuje tudi položaj romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, in ji zagotavlja posebne pravice. Otroci priseljencev imajo pravico do osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. Nacionalna in lokalna raven upravljanja V Sloveniji je sistem vzgoje in izobraževanja organiziran v glavnem kot javna služba. Z izvajanjem javno veljavnih programov jo uresnicujejo javni in zasebni zavodi ter zasebniki s koncesijo. Z zakonom je doloceno, da je javna šola laicna, šolski prostor pa avtonomen; v javni šoli je prepovedana politicna in konfesionalna dejavnost. Z zakonom je omogoceno tudi ustanavljanje zasebnih izobraževalnih institucij, ki izvajajo lastne programe s pravico javnosti. Tako je omogocena tudi izbira izobraževanja v skladu s svetovnim nazorom. Država in lokalna skupnost imata pri upravljanju javnih zavodov vec vlog: regulatorja, ustanovitelja, glavnega financerja in nadzornika. Ministrstvo, pristojno za izobraževanje in visoko šolstvo, je pooblašceno za nacrtovanje in vodenje izobraževalnih politik in pripravo sistemskih predpisov. Pripravlja ali sodeluje pri pripravi nacionalnih programov in financnih nacrtov za predšolsko vzgojo, osnovno, srednje, višje in visoko šolstvo. Pripravlja merila za financiranje javne službe in skrbi za izvrševanje proracunov. Sodeluje pri urejanju sistema plac, statusni ureditvi zaposlenih in pripravlja programe investicij in investicijskega vzdrževanja. Za srednje, višje in visoko izobraževanje odloca ali (vladi) predlaga soglasja k razpisu za vpis in razmestitvi programov. Oblikuje informacijski sistem za vse ravni izobraževanja. V imenu države po predstavnikih sodeluje tudi v organih upravljanja javnih zavodov in opravlja druge naloge v skladu z zakoni za posamezna izobraževalna podrocja. Urejanje socialnega položaja otrok in družin, ucencev, dijakov in študentov je v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pri nekaterih skupnih vprašanjih (zdravstvo, kultura, javna uprava) sodelujejo tudi druga ministrstva. Pri sprejemanju strokovnih odlocitev, potrebnih za nacrtovanje in vodenje izobraževalne politike ministrstva, ter pri pripravi predpisov in nacionalnih programov sodelujejo strokovni sveti, ki jih ustanovi vlada. Ti so: • Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, • Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, • Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih, • Svet RS za visoko šolstvo (ta obravnava deloma tudi vprašanja višjega šolstva). Glavna skrb države so javni zavodi, ki izvajajo javno službo. Javni zavodi so osebe javnega prava, država jih nadzoruje z mehanizmi, kot so imenovanje svojih predstavnikov v organih upravljanja, javno financiranje in sprejemanje splošnih pravil in smernic o javnih službah v zakonodaji in drugih aktih. Strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju v javnih zavodih pri izvajanju svojega poklica uživajo strokovno avtonomijo. Država ustanavlja in financira javne srednje šole, višješolske in visokošolske zavode, zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter dijaške in študentske domove ter podporne strokovne zavode na podrocju izobraževanja. Obcine ustanavljajo javne vrtce, osnovne šole in domove za ucence,osnovne glasbene šole ter organizacije za izobraževanje odraslih. Programi predšolske vzgoje se financirajo iz obcinskih proracunov, placil staršev in drugih virov. Osnovno šolstvo se financira iz obcinskega in državnega proracuna ter drugih virov. Izobraževanje odraslih se financira iz državnega in obcinskih proracunov ter drugih virov. Država ustanavlja tudi podporne javne zavode s podrocja izobraževanja,katerih naloge so predvsem razvoj, strokovna pomoc in nadzor, spremljanje kakovosti, svetovanje itd. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI Ti so: • Zavod RS za šolstvo, • Center RS za poklicno izobraževanje, • Državni izpitni center, • Pedagoški inštitut, • Andragoški center Slovenije, • Šola za ravnatelje, • Slovenski šolski muzej, • Center za šolske in obšolske dejavnosti in • Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, • Šolski muzej. Institucionalna raven upravljanja Organ upravljanja javnega vrtca in šole je svet, organ vodenja pa ravnatelj. Svet vrtca ali osnovne šole sestavljajo predstavniki ustanovitelja, delavcev zavoda in staršev, svet srednje šole pa tudi predstavniki dijakov. Ustanoviteljica – obcina oziroma država – sodeluje pri upravljanju vrtcev in šol po svojih predstavnikih v svetu ter v upravnih postopkih neposredno. Svet javnega vrtca oziroma šole med drugim imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja, letni delovni nacrt in porocilo o njegovi uresnicitvi. Javni vrtec, osnovna in srednja šola oblikujejo tudi svet staršev; ta daje soglasje k nadstandardnemu programu in imenuje svoje predstavnike v svet, sicer pa ima bolj posvetovalno vlogo. Organom zavoda daje predloge in mnenja. Od leta 2008 naprej imajo starši pravico sprejeti svoj program sodelovanja s šolo in združevanja v lokalne in nacionalne zveze. Višja šola organe upravljanja in strokovne organe oblikuje v odvisnosti od ustanovitelja (država, zasebnik) in organiziranosti (samostojna šola, enota drugega zavoda ali gospodarske družbe). Poslovodni organ je direktor ali ravnatelj, svet (ali strateški svet) pa organ upravljanja. V svetu sodelujejo poleg predstavnikov ustanovitelja in zaposlenih tudi predstavniki študentov in delodajalcev. Vsaka šola oblikuje še komisijo za spremljanje in zagotavljanje kakovosti; ta sodeluje z evalvacijskimi organi visokega šolstva. Univerze in samostojni visokošolski zavodi so v skladu z Ustavo RS in Zakonom o visokem šolstvu avtonomne institucije. To pomeni, da jim je poleg svobode raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja dana tudi pravica, da samostojno urejajo svojo notranjo organiziranost in delovanje organov. Z zakonom so predpisani le najpomembnejši organi in njihove naloge. Organi univerze so: • rektor, • senat, • upravni odbor in • študentski svet. Organi clanice univerze so: dekan, senat, akademski zbor in študentski svet. Zasebno izobraževanje Zasebne vrtce oziroma šole in visokošolske zavode lahko ustanovijo domace in tuje fizicne ali pravne osebe. Izjema so osnovne šole, ki jih lahko ustanovijo samo domace fizicne ali pravne osebe (ta omejitev ne velja za šole, akreditirane za izvajanje mednarodnih programov). Zasebnih vrtcev in šol, ki bi se v celoti financirali iz zasebnih virov, v Sloveniji ni. Vsi se financirajo ali sofinancirajo iz javnih sredstev. Vecina zasebnih višjih šol se v celoti financira iz zasebnih virov – šolnin. Zasebnim visokošolskim zavodom, ki jim je bila podeljena koncesija, pa država namenja sredstva za študijsko in obštudijsko dejavnost. Sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje ne prejemajo, lahko pa se prek posebnih razpisov potegujejo za sofinanciranje razvojnih nalog. Te lahko prejmejo tudi zasebni visokošolski zavodi brez koncesije. PREDŠOLSKA VZGOJA Predšolska vzgoja je namenjena otrokom od enajstega meseca starosti do obveznega vstopa v šolo (6 let) in ni obvezna. O vpisu otroka odlocijo starši. Predšolsko vzgojo izvajajo javni in zasebni vrtci. Kjer je treba, mrežo javnih vrtcev dopolnjujejo zasebni vrtci s koncesijo. Za predšolsko vzgojo je pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Javne vrtce ustanavljajo lokalne skupnosti v skladu s potrebami lokalnega prebivalstva. Glede na potrebe staršev in otrok ter v dogovoru z obcino lahko vrtci izvajajo razlicne programe: celodnevne, poldnevne ali krajše. Programe izvajajo vzgojiteljice in vzgojitelji ter njihovi pomocniki in pomocnice. V šolskem letu 2018/19 so bili uvedeni novi kratki programi, ki jih financira država (240 ur na leto). Ti programi so namenjeni otrokom v zadnjem letu pred obveznim vstopom v šolo, ki niso obiskovali predšolske vzgoje. Vrtci se morajo za pridobitev sredstev za izvedbo tega programa prijaviti ministrstvu. PREDŠOLSKA VZGOJA Predšolsko vzgojo je izvajalo 1.165 vrtcev in njihovih enot, organiziranih v 108 samostojnih javnih vrtcev, 203 vrtcev pri OŠ in 96 zasebnih vrtcev. Skupaj so bili otroci razvršceni v 5.313 oddelkov2. Velika vecina otrok (94,4 %) obiskuje javne vrtce. Število v vrtce vpisanih otrok nenehno narašca. V zadnjih dvanajstih letih se je število otrok povecalo za polovico: s 58.127 otrok v šolskem letu 2006/07 na 87.147 otrok v šolskem letu 2018/19. V vrtcih in v vzgojno-varstvenih družinah je bilo leta 2018/19 81,7 % vseh otrok ustrezne starosti. Petletnikov, vkljucenih vpredšolsko vzgojo, je bilo v tem šolskem letu že 94,5%.3 Javni vrtci svoja vrata odpirajo že otrokom, starim 11 mesecev, v isti instituciji jih nato vzgajajo in izobražujejo vse do vstopa v šolo. Vzgoja v vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih: • prvo obdobje: otroci od enega do treh let in • drugo obdobje: otroci od treh let do vstopa v šolo. Oddelki in otroci v predšolski vzgoji, šolsko leto 2018/19 Otroci skupaj 1. starostno obdobje 2. starostno obdobje Skupaj 87 14782 300 4 737 110 26 73924 946 1 721 72 60 408 57 354 3 016 38 Javni vrtci Zasebni vrtci z vec kot 50 % javnih sredstev Zasebni vrtci z manj kot 50 % javnih sredstev Vir: SURS. Starost otrok Vkljucenost otrok v vrtce po starosti (%),šolsko leto 2018/19 skupaj 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta 5 let 6 let ali vec Skupaj 81,781,5 81,9 52,251,8 52,6 78,979,0 78,7 89,189,0 89,2 92,592,2 92,9 94,594,6 94,4 10,012,6 7,3 Decki Deklice Vir: SURS. 2 Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). 3 Vir: SURS. Cilji predšolske vzgoje Cilji predšolske vzgoje v vrtcih so: • razvijanje sposobnosti za razumevanje in sprejemanje sebe in drugih, • razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje razlicnosti in sodelovanje v skupinah, • razvijanje sposobnosti za prepoznavanje custev in spodbujanje custvenega doživljanja in izražanja, • negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja, • spodbujanje jezikovnega razvoja za ucinkovito in ustvarjalno uporabo govora, pozneje pa tudi branja in pisanja, • spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja, • posredovanje znanja z razlicnih podrocij znanosti in iz vsakodnevnega življenja, • spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja in • razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in skrbi za zdravje. Kurikulum v vrtcu Predšolska vzgoja v vrtcih poteka po nacelih: • demokraticnosti, • pluralizma, • avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih, • enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje razlicnost med otroki, • pravice do izbire in drugacnosti in • ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja. Strokovni delavci v javnih in zasebnih vrtcih s koncesijo se pri delu ravnajo po Kurikulumu za vrtce, temeljnem programskem dokumentu, sprejetem leta 1999, v katerem je predšolska vzgoja utemeljena kot del vzgojno–izobraževalnega sistema. V uvodnem delu kurikuluma so nacela, ki jih morajo upoštevati strokovni delavci v vrtcih, ter temeljna strokovna izhodišca, kot so zakonitosti o otrokovem razvoju in ucenju, demokratizacija vsakodnevnih (rutinskih) dejavnosti (npr. hranjenje, pocitek), pozitivne interakcije in spoštljiva komunikacija. Opozorjeno je tudi na pomen prikritega kurikuluma; ta zajema mnoge elemente vzgojnega vplivanja na otroka, ki niso nikjer opredeljeni, a so pogosto v obliki posredne vzgoje ucinkovitejši od neposrednih vzgojnih dejavnosti. Kurikulum vsebuje tudi napotke za pripravo in uporabo prostora ter za sodelovanje s starši. PREDŠOLSKA VZGOJA V drugem delu kurikuluma so predstavljena podrocja dejavnosti v vrtcu. Ta so skupna za otroke, stare od 1 do 6 let. Za prvo in drugo starostno obdobje so opredeljena enaka »predmetna« podrocja: gibanje, jezik, narava, družba, umetnost in matematika. V skladu z predpisanimi standardi morajo imeti vzgojitelji v vrtcu visokošolsko diplomo prve stopnje, pomocniki vzgojiteljev pa srednjo izobrazbo ustrezne smeri. To, poleg normativov, ki dolocajo velikost skupin v vrtcu, normativov in minimalnih tehnicnih pogojev za prostor in opremo vrtca, ter kurikuluma, zagotavlja visok standard dela z najmlajšimi. V povprecju je na zaposlenega strokovnega delavca, ki dela neposredno z otroki, v slovenskih vrtcih po 8 otrok. Varstvo na domu Predšolska vzgoja se lahko organizira tudi na domu vzgojitelja in pomocnika vzgojitelja, ki sta zaposlena v vrtcu, ali zasebnega vzgojitelja. Zasebni vzgojitelj mora izpolnjevati enake pogoje kot vzgojitelj, pomocnik vzgojitelja ali svetovalni delavec v javnem vrtcu in se mora registrirati pri ministrstvu za izobraževanje. Varstvene storitve lahko ponujajo tudi varuhi, ki niso kvalificirani za izvajanje programa predšolske vzgoje, ampak le za varovanje otrok. Tudi ti morajo biti registrirani pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje. Varstvo lahko organizirajo na svojem domu, in sicer najvec za 6 otrok. Lahko pa se registrirajo za individualno varstvo na domu otrokove družine. Število registriranih varuhov predšolskih otrok na domu je vsako leto vecje, tudi zaradi težav z zagotavljanjem prostih mest v javnih vrtcih. Junija 2019 jih je bilo v seznam vpisanih 319. OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Osnovnošolsko izobraževanje je v Sloveniji organizirano kot enotna devetletna osnovna šola za ucence od šestega do petnajstega leta starosti. Izvajajo ga javne in zasebne osnovne šole (manj kot 1 % ucencev obiskuje zasebne osnovne šole) ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, za odrasle pa organizacije za izobraževanje odraslih. Skladno z Ustavo RS je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Osnovne šole ustanavlja lokalna skupnost. Slovenijo odlikuje široko razvejena mreža osnovnih šol, kar omogoca dostopnost izobraževanja vsem prebivalcem Slovenije. V šolskem letu 2018/19 se je v Sloveniji 187.854 otrok izobraževalo v 772 osnovnih šolah in njihovih podružnicah ter 58 šolah in enotah pri osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. Skupaj je bilo zaposlenih vec kot 19.000 uciteljev. (Vir: MIZŠ) Cilji osnovnošolskega izobraževanja Glavni cilji osnovnošolskega izobraževanja so: • zagotavljanje možnosti, da si ucenci skladno s svojimi sposobnostmi in interesi pridobijo znanje in spretnosti, • spodbujanje osebnostnega razvoja, • pridobivanje zmožnosti za vseživljenjsko ucenje in nadaljnje izobraževanje, • razvijanje zavesti o državni pripadnosti, narodni identiteti in kulturni tradiciji kot tudi vzgajanje za obce kulturne vrednote, • vzgajanje za spoštovanje clovekovih pravic, za sprejemanje drugacnosti in strpnost, • razvijanje sposobnosti za sporazumevanje v slovenskem jeziku in tujih jezikih, • vzgajanje za trajnostni razvoj, za odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi in okolja, • razvijanje podjetnosti ter inovativnosti in ustvarjalnosti. Program osnovne šole Program osnovne šole je dolocen s predmetnikom in ucnimi nacrti za obvezne in izbirne predmete ter smernicami in koncepti, ki opredeljujejo druge oblike dela z ucenci (jutranje varstvo, podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, šolo v naravi) in medpredmetna podrocja (dneve dejavnosti, knjižnicno in informacijsko znanje), ter drugimi dokumenti, ki usmerjajo delo strokovnih delavcev šole. S programom se doloci tudi, katero znanje morajo imeti ucitelji posameznega predmeta. OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Poleg obveznih in obveznih izbirnih predmetov, pogovornih ur oddelcne skupnosti in dni dejavnosti (kulturni, športni, tehnicni, naravoslovni dnevi) vse osnovne šole izvajajo tudi dejavnosti iz razširjenega programa. Mednje spadajo interesne dejavnosti, neobvezni izbirni predmeti ter jutranje varstvo prvošolcev in podaljšano bivanje za ucence od prvega do petega razreda. Preverjanje in ocenjevanje znanja Ucitelji preverjajo in ocenjujejo znanje ucencev vse obdobje, ko se pouk predmeta izvaja. V 1. in 2. razredu ucitelji ocenjujejo napredek ucencev z opisnimi ocenami. Od 3. razreda naprej ucitelji ocenjujejo doseganje standardov znanja, predpisanih z ucnimi nacrti, s številcnimi ocenami na lestvici od 1 do 5, pri cemer je ocena 1 negativna, druge pa so pozitivne. Z nacionalnim preverjanjem znanja se ob koncu 6. in 9. razreda preveri znanje ucnega jezika in matematike, v 6. razredu še tujega jezika, v 9. pa predmeta, ki ga izbere minister. Preverjanje je za ucence obvezno. Dosežki ne vplivajo na ocene in pomenijo le dodatno informacijo o znanju ucencev. Šola za ucence, ki potrebujejo pomoc pri ucenju, organizira dopolnilni pouk, dodatni pouk pa za tiste, ki presegajo predpisane standarde znanja. Šole lahko ocenjevanje znanja prilagodijo ucencem, ki so socasno vpisani v glasbeno šolo, perspektivnim športnikom in kulturnikom, ucencem s posebnimi potrebami in ucencem tujcem. Ob koncu šolskega leta 2018/19 je izobraževanje v rednih programih osnovne šole uspešno koncalo 17.455 ucencev. Med tistimi, ki so izpolnili zakonsko obveznost 9-letnega šolanja, jih je 1,5 % zapustilo osnovno šolo brez spricevala o dokoncanju. (vir MIZŠ) Starostne ravni in razporejanje ucencev v oddelke Osnovna šola se deli na tri vzgojno-izobraževalna obdobja, vsako ima po tri razrede. V posameznem razredu so ucenci iste starosti. Ucenci posameznega razreda so razporejeni v oddelke, v manjših šolah so oblikovani kombinirani oddelki, v katerih so ucenci dveh ali vec razredov. V skladu z normativi, ki veljajo za delo v osnovni šoli, je najvecje število ucencev v oddelku 28. Število se lahko zniža za kombinirane oddelke, oddelke na obmocju šolstva narodnosti, oddelke, v katere so vkljuceni ucenci Romi ali otroci s posebnimi potrebami, ter bolnišnicne oddelke. Ucenci v osnovnošolskem izobraževanju, zacetek šolskega leta 2018/19 Vrsta zavoda Ucenci Zavodi Oddelki Osnovne šole brez podružnic Javni Zasebni Skupaj Javni Zasebni Skupaj 165 2171 320 166 53717 062 293 17 355 449 6 455 314 3 317 7 84761 7 9081 125 17 1 142 Podružnicne osnovne šole Osnovna šola Skupaj 183 892 772 9 050 Osnovne šole s prilagojenim programom* Javni Zasebni Skupaj Javni Zasebni Skupaj 2 532 0 2 532 582 0 582 27 0 2721 0 21 370 0 37091 0 91 Redne osnovne šole, ki izvajajo prilagojeni program osnovne šole* Osnovna šola s prilagojenim programom* Skupaj 3 114 48 461 Zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami* Javni Zasebni Skupaj 848 0 848 10 0 10 140 0 140 Skupaj 187 854 Vir: MIZŠ. * Vkljuceni tudi podatki o ucencih in oddelkih posebnega programa vzgoje in izobraževanja V šolskem letu 2018/19 je bilo v enem oddelku v povprecju 21 otrok. Ob zacetku šolskega leta 2018/194 je bilo v rednem programu osnovnošolskega izobraževanja 11.797 ucencev s posebnimi potrebami ali 6,4 % vseh otrok, vpisanih v osnovnošolsko izobraževanje. V prvem obdobju ucence poucuje razredni ucitelj. V 1. razredu praviloma pri polovici ur sodeluje tudi drugi ucitelj, navadno je to vzgojitelj predšolskih otrok. V drugem obdobju pouk v glavnem izvaja razredni ucitelj, pouk posameznih predmetov pa prevzemajo predmetni ucitelji. V tretjem obdobju poucujejo predmetni ucitelji. Pouk pri dolocenih predmetih se lahko izvaja tudi v manjših ucnih skupinah. 4 Podatek MIZŠ, julij 2019. SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Po obveznem devetletnemu osnovnošolskem izobraževanju sledi neobvezno srednješolsko izobraževanje. Traja od 2 do 5 let, vanj vstopajo generacije otrok, stare praviloma 15 let. Cilji srednješolskega izobraževanja v Sloveniji Poglavitni cilji srednješolskega izobraževanja v Sloveniji so omogociti: • splošno izobrazbo in pridobitev poklica vsemu prebivalstvu, • cim vecjemu deležu prebivalstva cim višje ravni ustvarjalnosti, • cim vecjemu deležu prebivalstva cim višjo raven izobrazbe ter • vkljucevanje v procese evropskega povezovanja. Srednješolsko izobraževanje se deli na: • splošno izobraževanje, kamor spadajo razlicni štiriletni programi splošne in strokovne gimnazije (gimnazija in klasicna gimnazija; tehniška, ekonomska in umetniška gimnazija razlicnih smeri) in enoletni maturitetni tecaj, ki se zakljucijo s splošno maturo ter • poklicno in strokovno izobraževanje, kamor spadajo izobraževalni programi razlicnih vrst zahtevnosti, in sicer: - programi nižjega (2 leti) ter srednjega poklicnega izobraževanja (3 leta), ki se zakljucijo z zakljucnim izpitom, - programi srednjega strokovnega izobraževanja (4 leta), poklicno­tehniškega izobraževanja (2 leti po koncanem programu srednjega poklicnega izobraževanja) in poklicnega tecaja (1 leto), ki se zakljucijo s poklicno maturo. Srednješolsko izobraževanje je v šolskem letu 2018/19 izvajalo 111 javnih srednjih šol (organiziranih kot enovite srednje šole ali šolski centri), 6 zasebnih srednjih šol ter 6 zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami. Šole lahko izvajajo programe iste ali razlicnih vrst na eni ali vec zahtevnostnih ravneh. Javne srednje šole so lahko organizirane kot enovite organizacije, lahko pa so zaradi programske razvejenosti oziroma velikosti, merjene s številom oddelkov in dijakov, organizirane kot šolski centri z vec šolami kot organizacijskimi enotami. Sistem srednjega šolstva je centraliziran; o ustanavljanju in financiranju šol, sprejemanju in razmešcanju izobraževalnih programov se odloca na nacionalni ravni. Šole in ucitelji pa so avtonomni pri konkretizaciji ucnih vsebin, izbiri metod SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE poucevanja, kadrovanju in urejanju delovnih razmerij. Za vpis novincev si morajo šole pridobiti soglasje ustanovitelja. Ob koncu šolskega leta 2017/18 si je srednješolsko izobrazbo pridobilo 17.446 mladih. Med mladimi je bilo v šolskem letu 2018/19 36% vpisanih v srednje splošno izobraževanje, med njimi je bilo 61 % deklet. V srednjem tehniškem in strokovnem izobraževanju je bilo 47 % dijakov, v nižjem in srednjem poklicnem pa 18 %. Vpis v srednješolske programe glede na vrsto programa, 2018/19 srednje strokovno 42 % Vir: MIZŠ Vpis v srednješolsko izobraževanje glede na spol, 2018/19 39 % 61 % 58 % 42 % splošno izobraževanje poklicno in strokovno izobraževanje Vir: MIZŠ Dijaki v srednješolskem Vpisani Zakljucili izobraževanje izobraževanju, vpisani, zacetek 2018/19 2017/18 šolskega leta 2018/19 in zakljucek izobraževanja, konec šolskega leta 2017/18 skupaj moški ženske skupaj moški ženske Skupaj 73 225 47 632 1 095 12 201 30 647 3 498 191 25 593 25 271 322 37 723 27 780 775 8 521 15 860 2 545 79 9 943 9 847 96 35 502 19 852 320 3 680 14 787 953 112 15 650 15 424 226 17 446 11 308 356 3 177 6 501 1 142 132 6 138 6 021 117 8 928 6 541 234 2 198 3 269 806 34 2 387 2 356 31 8 518 4 767 122 979 3 232 336 98 3 751 3 665 86 Poklicno in strokovno izobraževanje nižje poklicno srednje poklicno srednje strokovno poklicno-tehniško poklicni tecaj Srednje splošno izobraževanje splošne in strokovne gimnazije maturitetni tecaj Vir: MIZŠ. Starostne ravni in razporejanje dijakov v oddelke v srednješolskem izobraževanju Dijaki so ob vpisu stari praviloma 15 let. Izobraževanje je organizirano v enem ciklusu, ki traja od dve do pet let, odvisno od vrste programa. V posameznih razredih so dijaki iste starosti. Ucitelji praviloma poucujejo iste predmete iste dijake vec šolskih let. Dijaki so razporejeni v oddelke, tako da je v njih praviloma 16 do 32 dijakov, s soglasjem ministrstva lahko tudi 2 ali 3 vec. Kadar so med njimi tudi dijaki s posebnimi potrebami, se število dijakov v oddelku lahko zmanjša. SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Vrsta izobraževanja Namen Šola Znacilnost programa Zakljucek šolanja Predhodnost na višjo raven izobraževanja Srednje splošno izobraževanje Priprava za nadaljevanje šolanja na univerzah. Gimnazija 4 leta V Sloveniji obstajajo splošni in strokovni gimnazijski programi, med slednje štejemo tehniške, ekonomske in umetniške gimnazije, med prve pa splošno in klasicno gimnazijo. Vsi gimnazijski programi vsebujejo obvezni in izbirni del. V vseh sta med obveznimi predmeti najmanj dva tuja jezika. Predmetnik splošne gimnazije obsega: • obvezne štiriletne predmete: materinšcino, matematiko, prvi tuji jezik, drugi tuji jezik, zgodovino in športno vzgojo; • obvezne predmete: glasbo, likovno umetnost, geografijo, biologijo, kemijo, fiziko, psihologijo, sociologijo, filozofijo in informatiko; • ure za izbirne predmete, število izbirnih ur npr. v programu gimnazija narašca od drugega do zadnjega letnika, v zadnjem letniku so te namenjene pripravi na maturo. V programih klasicne in ekonomske gimnazije so ure, namenjene izbirnim predmetom, dolocene »samo« v 3. in 4. letniku, v razlicnih smereh umetniške gimnazije je ur, namenjenih izbirnim predmetom, manj v primerjavi z drugimi gimnazijskimi programi. Splošna matura Višješolski strokovni študij, visokošolski strokovni študij, visokošolski univerzitetni dodiplomski študij, študij po enovitih magistrskih študijskih programih Srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje Pridobitev poklica za vstop na trg dela ali nadaljevanje šolanja v programih terciarnega izobraževanja. Srednja poklicna in strokovna šola 4 leta (ali 2 leti po koncanem triletnem poklicnem programu) Program vsebuje: • splošnoizobraževalne predmete (40 % ur), • strokovne module (25 do 30 % ur); nekateri moduli so obvezni, drugi izbirni, • prakticno izobraževanje, deloma v šoli kot prakticni pouk, deloma v delovnem procesu pri delodajalcu kot prakticno usposabljanje (15 % ur), • interesne dejavnosti (5 % ur), • odprti del programa, ki ga doloci šola v sodelovanju z gospodarskimi združenji (10 % ur). Poklicna matura Visokošolski strokovni študij, višješolski strokovni študij, z dodatnimi izpiti iz splošne mature tudi univerzitetni študij Srednje poklicno izobraževanje Pridobitev poklica za vstop na trg dela. Srednja poklicna in strokovna šola 3 leta Lahko se izvaja tudi v vajeniški obliki. Program vsebuje: • splošnoizobraževalne predmete (28 % ur), • strokovne module (28 % ur), katerih dobra polovica je prakticni pouk v šoli; nekateri moduli so obvezni, drugi pa dijaku na izbiro, • prakticno usposabljanje v delovnem procesu pri delodajalcu (25 % ur), • interesne dejavnosti (4 % ur) ter • odprti del programa, ki ga doloci šola v sodelovanju z gospodarskimi združenji (15 % ur). Zakljucni izpit Poklicno-tehniško izobraževanje Nižje poklicno izobraževanje Pridobitev poklica za vstop na trg dela. Srednja poklicna in strokovna šola 2 leti Program vsebuje: • splošnoizobraževalne predmete (30 % ur), • strokovne module (40 % ur), približno dve tretjini tega je prakticni pouk v šoli;nekateri moduli so obvezni, drugi izbirni, • prakticno usposabljanje v delovnem procesu pri delodajalcu (6 % ur), • interesne dejavnosti (4 % ur), • odprti del programa, ki ga doloci šola v sodelovanju z gospodarskimi združenji (20 % ur). Posebnost programov nižjega poklicnega izobraževanja je, da se vanje lahko vpišejo tudi ucenci, ki v devetih letih osnovnošolskega izobraževanja koncajo vsaj 7. razred devetletne osnovne šole in s tem izpolnijo osnovnošolsko obveznost. Zakljucni izpit Poklicno ali strokovno izobraževanje in nadaljnje izobraževanje Vrsta izobraževanja Namen Šola Znacilnost programa Zakljucek šolanja Predhodnost na višjo raven izobraževanja SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Vpisni pogoji in izbira šole Po uspešno koncani osnovni šoli lahko ucenci nadaljujejo izobraževanje v katerikoli srednji šoli. Skupni razpis za vpis v gimnazije in maturitetni tecaj, nižje in srednje poklicno, srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje ter poklicni tecaj pripravi in objavi ministrstvo, pristojno za izobraževanje, najmanj šest mesecev pred zacetkom izobraževanja. Po objavi razpisa za vpis šole organizirajo informativni dan, na katerem kandidate za vpis seznanijo • z možnostmi in pogoji izobraževanja, • s poklici, za katere izobražujejo, • z možnostmi za nadaljnje izobraževanje, • s pogoji za vpis, • s postopkom in merili izbire ob omejenem vpisu, • z roki, ki so pomembni za vpisni postopek, • ter z drugimi informacijami, pomembnimi za odlocanje o vpisu. Informativni dan za srednješolske poklicne programe, za katere so razpisana ucna mesta pri delodajalcih, organizirata tudi obrtno-podjetniška in gospodarska zbornica. Ucenci se vpišejo v izbrano srednjo šolo, na kateri so oddali prijavo. V programe nižjega poklicnega izobraževanja se lahko vpišejo tudi dijaki, ki niso uspešno zakljucili osnovne šole, a so zakljucili 7. razred devetletne osnovne šole in so izpolnili osnovnošolsko obveznost. Kadar število prijavljenih kandidatov presega kadrovske in prostorske zmogljivosti šole, lahko šola s soglasjem ministra omeji število prostih mest za vpis. Maturitetni tecaj Enoletni maturitetni tecaj je namenjen predvsem tistim, ki uspešno koncajo štiriletno srednje strokovno izobraževanje in želijo opraviti maturo ter se vpisati v univerzitetno izobraževanje. Vanj se lahko vpišejo tudi tisti, ki so koncali: • triletno srednjo poklicno šolo, • tretji letnik gimnazije in so prekinili izobraževanje najmanj za eno leto, • osnovno šolo in opravili preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije, • izobraževanje po javno veljavnem programu zasebne gimnazije, za katerega je strokovni svet za splošno izobraževanje ugotovil, da zagotavlja minimalno znanje za uspešno koncanje šolanja, niso pa opravili mature. Poklicni tecaj V enoletne programe poklicnega tecaja se lahko vpiše, kdor je koncal • cetrti letnik gimnazije ali • izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe in si želi pridobiti dodatno kvalifikacijo. SPLOŠNA MATURA IN POKLICNA MATURA Matura je izpit na državni ravni, s katerim dijaki sklenejo srednje splošno izobraževanje. Matura je obenem izpit, ki odpira vrata v visokošolski univerzitetni študij tudi odraslim, ki so bodisi prekinili izobraževanje ali imajo izobrazbo, ki ne dopušca vstopa na visokošolski študij. Splošna matura je zunanji izpit na državni ravni, ki jo dijaki opravljajo iz petih predmetov. Trije (materinšcina, matematika in tuji jezik) so obvezni, dva lahko izbirajo s seznama maturitetnih predmetov. Splošno maturo na državni ravni vodi Državna komisija za splošno maturo. Imenuje jo minister. Na posamezni šoli maturo vodi šolska maturitetna komisija, tej predseduje ravnatelj. Tehnicne in strokovne naloge za pripravo izpitnega gradiva in izvedbo ocenjevanja opravlja Državni izpitni center. Opravljena splošna matura daje pravico do vpisa v univerzitetne študijske programe in vse druge programe terciarnega izobraževanja. Ob koncu izobraževanja v srednji strokovni šoli dijaki opravljajo poklicno maturo kot obliko zakljucnega izpita. Opravlja se pred šolsko izpitno komisijo, v njej pa poleg uciteljev lahko sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki, ki jih predlagajo pristojne zbornice delodajalcev in reprezentativni sindikati. Poklicna matura obsega obvezni del, ki ga sestavljata izpit iz materinšcine ter izpit iz strokovno-teoreticnega predmeta, ter izbirni del, ki ga sestavljata izpit iz tujega jezika ali matematike ter seminarska naloga ali izdelek oziroma storitev z zagovorom, s katerim se dokazuje prakticna usposobljenost za opravljanje poklica. Opravljena poklicna matura daje pravico vpisa v visokošolske strokovne študijske programe in programe višjega strokovnega izobraževanja. Dijaki lahko nadaljujejo študij tudi v nekaterih univerzitetnih programih, vendar morajo poleg poklicne mature opraviti še dodatni izpit iz enega izmed predmetov splošne mature. TERCIARNO IZOBRAŽEVANJE Slovenija se je aktivno vkljucila v bolonjski proces in se kot clanica Evropske unije zavezala ciljem lizbonske strategije. Stremi k vzpostaviti kakovostnega, raznolikega in dostopnega ter mednarodno primerljivega terciarnega izobraževanja. Med pomembnejšimi temeljnimi cilji terciarnega izobraževanja so predvsem kakovost, zaposljivost in mobilnost v Evropi in svetu, pravicen dostop, raznovrstnost institucij in študijskih programov. Terciarno izobraževanje v Sloveniji obsega višje strokovno izobraževanje in visokošolsko izobraževanje. Oba podsistema sta med seboj povezana, saj ju povezuje sistem zagotavljanja kakovosti, prehajanje študentov z višje na visoko raven, delno tudi institucionalna umestitev in programska sorodnost. Slovenija je po podatkih Eurostata leta 2013 presegla specificni cilj Strategije Evropa 2020, v skladu s katerim naj bi 40 % generacije, stare od 30 do 34 let, doseglo terciarno izobrazbo. V Sloveniji je bil ta delež leta 2018 42,7 %.5 V letu 2018/19 je 58 % 20-letnikov sodelovalo v terciarnem izobraževanju. Odstotni delež prebivalcev z doseženo terciarno izobrazbo nenehno narašca. Po podatkih SURS je bil delež prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 64 let, s terciarno izobrazbo leta 2002 15,3 %, leta 2010 23,7 %, leta 2018 pa 32,5 %. Višješolsko izobraževanje V študijskem letu 2018/19 je prosta mesta za vpis v prvi letnik študija na 32 razlicnih študijskih programih objavilo 28 javnih in 20 zasebnih višjih strokovnih šol. Po programih višjega strokovnega izobraževanja je v letu 2017/18 študiralo skupaj 10.056 študentov. Prakticno naravnani programi trajajo dve leti, nastali pa so iz dejanskih kadrovskih potreb gospodarstva. Študentom omogocajo pridobitev poklicnih kompetenc v skladu s poklicnimi standardi. Diplomanti so usposobljeni za vodenje, nacrtovanje in nadzorovanje delovnih procesov. 5 Podatki EUROSTAT so zbrani na podlagi Ankete o delovni sili (Labour Force Survey). Po enotni metodologiji so zbrani podatki za vse države clanice EU, ki so se, tako kot Slovenija, zavezale k uresnicevanju strategije Evropa 2020. Podatki SURS za leto 2018 kažejo, da je delež mladih starih od 30 do 34, ki dosegajo terciarno izobrazbo 41,1 %. TERCIARNO IZOBRAŽEVANJE Vpisani v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2018/19 Redni študij Izredni študij Skupaj Javne in koncesionirane višje šole 5 510 5 510 1 815 2 731 4 546 7 325 2 731 10 056 Zasebne višje šole Skupaj Vir: MIZŠ. Visokošolsko izobraževanje Visokošolski študij je organiziran na javnih in zasebnih univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. V študijskem letu 2018/19 je na fakultetah, umetniških akademijah in visokih strokovnih šolah, študiralo vec kot 65.500 študentov. Število visokošolskih zavodov se je v zadnjim desetletju zelo povecalo. Leta 2018/19 so v Sloveniji delovali tri javne in dve zasebni univerzi, en javni samostojni visokošolski zavod in 48 zasebnih samostojnih visokošolskih zavodov. Glavne naloge visokošolskih zavodov – znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško delo in izobraževanje – so dolocene z zakonom. Strateški cilji za posamezna pet- do desetletna obdobja se dolocijo z nacionalnim programom visokega šolstva, ki ga sprejme Državni zbor RS. Visokošolsko izobraževanje je organizirano na treh »bolonjskih« stopnjah. V okviru prve stopnje se izvajata visokošolski strokovni in univerzitetni študij oziroma dodiplomski študij, na drugi stopnji magistrski (stopenjski ali enovit) in na tretji doktorski študij. Študijski programi se izvajajo kot redni ali izredni študij ali študij na daljavo. Študijski programi za pridobitev izobrazbe trajajo od 2 do 6 let. Študijske obveznosti po programih so ovrednotene s kreditnimi tockami. V letniku študija si je mogoce pridobiti 60 KT, pri cemer 1 KT pomeni 25–30 ur študentovega dela oziroma 1.500–1.800 ur na leto. Vpisani na visokošolsko izobraževanje v študijskemletu 2018/19 (prvi podatki) Redni študij Izredni študij Skupaj Javni visokošolski zavodi 50 162 31 70721 016 10 691 18 0784 457 13 621 3773 263 2 121 428 1 693 853 289 56 189 6 212 3 021 670 2 351 1 03758 979 2 154 6 003 4 691 161 4 530 1 047265 9 451 56 374 34 72821 686 13 042 19 115 4 515 14 600 2 531 9 266 6 812 589 6 223 1 900 554 65 640 Programi I. stopnje (dodiplomski) Univerzitetni Visokošolski Programi II. stopnje (magistrski) Enovit magistrski Magistrski Programi III. stopnje (doktorski) Zasebni visokošolski zavodi Programi I. stopnje (dodiplomski) Univerzitetni Visokošolski Programi II. stopnje (magistrski) Programi III. stopnje (doktorski) Skupaj Vir: eVŠ, MIZŠ., stanje podatkov o vpisu na dan 30. 10. 2018 (prvi podatki). Vrsta študijskega programa za pridobitev izobrazbe Trajanje Kreditne tocke Pogoj za vpis Višješolski študijski programi 2 leti 3–4 leta 3–4 leta 1–2 leti 5 let 3–4 leta 120 180–240 180–240 60–120 300 180-240 Splošna ali poklicna matura ali naziv mojster, delovodja ali poslovodja in 3 leta delovnih izkušenj in opravljen preizkusznanja iz splošnega dela poklicne mature Poklicna matura ali splošna matura Splošna matura ali poklicna matura in dodatni izpit iz predmeta pri splošni maturi Koncan program prve stopnje ustreznih strokovnih podrocij ali koncan program prve stopnje z drugih strokovnih podrocij in opravljene premostitvene obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih tockSplošna matura ali poklicna matura in dodatni izpit iz predmeta pri splošni maturi Koncan magistrski študijski program Visokošolski strokovni dodiplomski študijski program Visokošolski univerzitetni dodiplomski študijski programi Magistrski študijski programi Enoviti magistrski študijski programi Doktorski študijski programi TERCIARNO IZOBRAŽEVANJE Vpis Vpisni pogoji v terciarno izobraževanje so doloceni z zakonom in študijskim programom. Najsplošnejši pogoj za vpis v terciarno izobraževanje je splošna ali poklicna matura (za podrobnosti glej tabelo s pogoji za vpis). Ob omejitvi vpisa se upoštevajo kandidatov splošni uspeh pri maturi ali poklicni maturi ter splošni ucni uspeh, dosežen v tretjem in cetrtem letniku srednje šole, lahko pa tudi uspeh pri posameznih predmetih. Tudi pri vpisu v magistrske in doktorske študijske programe se upošteva kandidatov uspeh iz predhodnega študija. Vpis v višje in visokošolsko izobraževanje se opravi na podlagi javnega razpisa za vpis, ta se objavi najmanj šest mesecev pred zacetkom novega študijskega leta. Javne višje šole si morajo k številu predlaganih vpisnih mest pridobiti soglasje ministra, pristojnega za izobraževanje. Za zasebne višje strokovne šole je najvecje dovoljeno število vpisnih mest doloceno z odlocbo o vpisu v uradni razvid terciarnih institucij. Študentje višjega in visokošolskega izobraževanja po podrocju izobraževanja vštudijskem letu 2017/18 Izobraževalne vede in izobraževanje uciteljevUmetnost in humanistikaDružbene, poslovne, upravne in pravne vedeNaravoslovje, matematika, racunalništvoTehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo Zdravstvo in sociala Osebne storitve Vir: SURS. Opombe: Podatki o vpisu študentov se zajemajo po stanju 15. 10. in se za doloceno izkazano leto (npr. 2017) nanašajo na tekoce študijsko leto (npr. 2017/18). Kakovost Nacionalna agencija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (NAKVIS) je bila ustanovljena leta 2009 in je bila leta 2013 vpisana v Evropski register agencij za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR). Tako je postala del evropskega sistema za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Omogoca neposredno izboljšavo kakovosti evropskega visokošolskega izobraževanja, spodbuja vecjo mobilnost študentov in povecuje zaupanje med visokošolskimi institucijami. OSNOVNO GLASBENO IN PLESNO IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH OSNOVNO GLASBENO IN PLESNO IZOBRAŽEVANJE OSNOVNO GLASBENO IN PLESNO IZOBRAŽEVANJE V Sloveniji je zelo razvito neobvezno osnovno glasbeno in baletno izobraževanje. Organizirano je tako, da poteka zunaj rednega izobraževanja in imajo ucenci možnost, da ga obiskujejo socasno z redno šolo. Izobraževanje je organizacijsko enotno in hkrati notranje vsebinsko tako diferencirano, da omogoca ucencem koncanje izobraževanja že na osnovni stopnji, bolj nadarjenim pa nadaljevanje glasbenega in plesnega izobraževanja. Izvajajo ga javne in zasebne glasbene in baletne šole; te lahko organizirajo tudi druge glasbene in plesne dejavnosti. V njih se lahko izobražujejo predšolski otroci, ucenci osnovnih šol, dijaki, vajenci, študentje višjih in visokih šol in tudi odrasli. Vpisujejo se po opravljenem sprejemnem preizkusu nadarjenosti. Ucencem osnovne šole se obiskovanje glasbene šole lahko upošteva pri izpolnjevanju izbirnih obveznosti programa osnovne šole. Javnoveljavni programi, ki jih izvajajo javne in zasebne glasbene in baletne šole, se v glavnem financirajo iz javnih sredstev, šole pa staršem zaracunavajo prispevek za nekatere materialne stroške. Šole, ki jih ustanavljajo lokalne skupnosti in zasebniki, omogocajo pridobivanje umetniških izkušenj, spodbujajo redno solisticno nastopanje ucencev, organizirajo delovanje komornih skupin in orkestrov ter plesnih skupin; najbolj nadarjene ucence pa usmerjajo k udeležbi na glasbenih in plesnih tekmovanjih. Ob zacetku šolskega leta 2018/19 je bilo v osnovno glasbeno in baletno izobraževanje vpisanih blizu 26.000 ucencev, od tega skoraj 1.300 v program ples. Med vsemi vpisanimi je bilo 92 % osnovnošolske populacije. Sicer pa glasbene šole obiskuje 13 % osnovnošolske populacije. V šolskem letu 2018/19 je bilo v glasbenih in baletnih šolah zaposlenih 1.910 uciteljev in korepetitorjev. En ucitelj je pouceval povprecno 13 ucencev. (vir MIZŠ) Programi osnovnega glasbenega in baletnega izobraževanja so: • program predšolske glasbene vzgoje, ki traja 1 leto, • program glasbene pripravnice, ki traja 1 leto, • program plesne pripravnice, ki traja 3 leta, • glasbeni program, ki traja 4, 6 oziroma 8 let, • plesni program, ki traja 6 let. Glasbeni in baletni izobraževalni program vsebujeta obvezne predmete, korepeticije in nastope ucencev, za zelo nadarjene ucence pa še dodatni pouk. V osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju se poucujejo orkestrski in drugi instrumenti ter petje, ples (balet, sodobni ples), komorno-ansambelska igra, orkester (godalni, pihalni, harmonikarski, simfonicni), nauk o glasbi in solfeggio. Na predšolski stopnji so predšolska glasbena vzgoja, glasbena in plesna pripravnica ter ljudska glasbila: citre, tamburice, diatonicna harmonika. Tedenska obveznost ucencev na predšolski in pripravljalni stopnji je lahko najvec 2 šolski uri oziroma 3 pri plesu; pozneje pa od 4 do najvec 9 šolskih ur oziroma najvec 13 pri plesu. Ura individualnega pouka traja 20, 30 oziroma 45 minut, ura skupinskega pouka pa 45 oziroma 60 minut. Glasbena šola izvaja vzgojno-izobraževalno delo po razredih, oddelkih in ucnih skupinah. Pouk instrumentov in petja poteka individualno, pouk drugih predmetov pa skupinsko. Programi Ucenci, vkljuceni v osnovno glasbeno in plesno izobraževanje, zacetek šolskega leta 2018/19 Skupaj Predšolska glasbena vzgoja Glasbena pripravnica Plesna pripravnica Glasba Ples Skupaj 25 806 24 115 1 691 523 460 63 1 665 1 468 179 1 159 1 122 37 20 955 19 575 1 380 1 504 1 472 32 V javnih glasbenih šolah V zasebnih glasbenih šolah Vir: MIZŠ. IZOBRAŽEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami temeljita na nacelih enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem razlicnosti otrok, inkluzije, sodelovanja staršev, individualiziranega nacina dela in vseh drugih pogojev za zagotavljanje najboljšega razvoja posameznega otroka. Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami sta v Sloveniji lahko organizirani samo kot javna služba, in sicer v javnih vrtcih in šolah ter v specializiranih javnih šolah oziroma zavodih. Država zagotavlja javnoveljavne izobraževalne programe od predšolske ravni pa vse do konca srednješolskega izobraževanja. Skupine otrok s posebnimi potrebami po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so: • otroci z motnjami v duševnem razvoju, • gluhi in naglušni otroci, • slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, • otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, • gibalno ovirani otroci, • otroci s primanjkljaji na posameznih podrocjih ucenja, • dolgotrajno bolni otroci, • otroci s custvenimi in vedenjskimi motnjami in • otroci z avtisticnimi motnjami. Programi vseh vrst in stopenj vzgoje in izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomocjo se izvajajo v vrtcih in šolah v rednih oddelkih. Vanje se vpisuje vecina otrok s posebnimi potrebami. V prilagojene in posebne programe za otroke s posebnimi potrebami, ki se izvajajo v posebnih oddelkih (ali enotah) v rednih vrtcih in osnovnih šolah (21 šol), specializiranih osnovnih šolah (27), javnih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (15) in javnih socialnovarstvenih zavodih (5), pa se vpisuje vse manjši del teh otrok. Vzgojne programe za otroke s custvenimi in vedenjskimi motnjami izvajajo le javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se financirata iz javnih sredstev. Specializirane javne osnovne šole za izobraževanje otrok s poseb­nimi potrebami lahko ustanavljajo lokalne skupnosti, javne zavode pa država. IZOBRAŽEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI Otroci s posebnimi potrebami v specializiranih programih, zacetek šolskega leta 2018/19 Oddelki/enote v rednih vrtcih ali osnovnih šolah Osnovne šole s prilagojenim programom Zavodi za otroke in mladostnike s PP Prilagojeni programi predšolske vzgoje oziroma predšolska vzgoja v zavodu oddelki ni podatka ni podatka --59 393 32 189 ---- ----185 1 423 185 1 109 --21 170 26 111 88 530 24 151 93 525 53 303 94 655 ucenci Prilagojeni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom oddelki ucenci Prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom oddelki ucenci Posebni program vzgoje in izobraževanja oddelki ucenci Prilagojeni programi srednješolskega izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom oddelki ucenci Vzgojne skupine v domovih za ucence in zavodih oddelki ucenci - ni pojava Vir: MIZŠ. Otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami je bilo leta 2019 na voljo tudi 28 domov za trajno ali zacasno bivanje, od tega je bilo 5 socialnovarstvenih zavodov. Namenjeni so bili razlicnim skupinam otrok glede na njihove posebne potrebe: za otroke z motnjami v duševnem razvoju, gibalno ovirane otroke, slepe in slabovidne otroke, gluhe in naglušne otroke, ter za otroke s custvenimi in vedenjskimi motnjami. V celotni osnovnošolski populaciji je bil v šolskem letu 2018/19 delež otrok s posebnimi potrebami, integriranih v redne programe osnovne šole, 6,4-odstoten. Vkljucevanje otrok s posebnimi potrebami v slovenski šolski sistem temelji na konceptu inkluzivnega izobraževanja, ki izhaja iz pravice vseh otrok, da optimalno razvijejo svoje potenciale, in iz pravice po nediskriminaciji. Ob zacetku šolskega leta 2018/195 je bilo v rednih programih 11.797 ucencev s posebnimi potrebami ali 6,4 % vseh otrok, vpisanih v osnovnošolsko izobraževanje. V rednih izobraževalnih programih je za razlicne skupine otrok s posebnimi potrebami zagotovljena delna individualizacija s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomocjo. Ta se lahko izvaja kot pomoc za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, kot ucna pomoc in kot pomoc za ustvarjanje podpornega okolja. Prilagodijo se lahko organizacija ucnega dela, nacin preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in casovna razporeditev pouka. Ce je treba, se prilagodijo tudi prostor in ucni pripomocki. Otroku s posebnimi potrebami se lahko dodeli stalni ali zacasni spremljevalec. V prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom se lahko prilagodita še predmetnik in nacin nacionalnega preverjanja znanja ter zakljucnih izpitov, v tistih z nižjim izobrazbenim standardom pa tudi ucni nacrti, vzgojnoizobraževalna obdobja in pogoji za dokoncanje izobraževanja. 5 Podatek MIZŠ, julij 2019 IZOBRAŽEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI Tisti otroci s posebnimi potrebami, ki jim ni mogoce zagotoviti poucevanja v kraju njihovega prebivališca in jim zaradi oddaljenosti od kraja šolanja ni mogoce zagotoviti prevoza, se lahko vkljucijo v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, socialnovarstveni zavod, domove za te ucence ali se namestijo v rejniško družino. Starostne ravni in razporejanje otrok s posebnimi potrebami v oddelke V vrtcih se v posamezni redni oddelek lahko vkljucita najvec dva otroka s posebnimi potrebami, tak oddelek pa je lahko manjši od obicajnega. V oddelku s prilagojenim programom za predšolske otroke pa je lahko najvec 6 otrok s posebnimi potrebami. V oddelkih s prilagojenim programom osnovne šole z enakovrednim ali nižjim izobrazbenim standardom za otroke s posebnimi potrebami ter v oddelkih za izvajanje posebnega programa za otroke z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju so normativi za oblikovanje oddelkov bistveno nižji od rednih oddelkov, segajo od najmanj 5 do najvec 12 ucencev v oddelku in se razlikujejo glede na program in posebne potrebe otrok. V posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju se otroci lahko izobražujejo do 26. leta starosti. V srednjih šolah, v katerih se izvajajo prilagojeni izobraževalni programi, je v oddelkih navadno 10 dijakov, v ucnih skupinah pa od 4 do 12. V osnovnih in srednjih šolah so lahko redni oddelki, v katere so vkljuceni ucenci oziroma dijaki s posebnimi potrebami, manjši kot to dolocajo predpisi. Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami se zacne s pisno zahtevo staršev ali šole. O usmerjanju otrok s posebnimi potrebami odloca na prvi stopnji Zavod RS za šolstvo. Otroci se usmerjajo v programe vzgoje in izobraževanja ob upoštevanju njihovih potreb na telesnem, spoznavnem, custvenem in socialnem podrocju ter posebnih zdravstvenih potreb. Pri tem se upošteva dosežena raven razvoja, zmožnost za ucenje in doseganje standardov znanja ter prognoza otrokovega nadaljnjega razvoja ob upoštevanju njegovih primanjkljajev, ovir oziroma motenj. Komisiji prve in druge stopnje pripravita strokovno mnenje, s katerim predlagata usmeritev otrok s posebnimi potrebami v ustrezen program vzgoje in izobraževanja. Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami druge stopnje, ki odloca o pritožbah na sklepe komisije prve stopnje, deluje pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje. Januarja 2019 se je zacel izvajati Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Z njim naj bi otroci prejeli pomoc cim prej, starši pa vse potrebne informacije na enem mestu. Otroci so lahko prepoznani v okviru družine, v zdravstvenem sistemu in drugih obravnav v vrtcu, v vzgojno-izobraževalnem zavodu, socialnovarstvenem zavodu ali v centru za socialno delo. Razvojne ambulante se bodo postopoma preoblikovale v centre za zgodnjo obravnavo, kjer bodo otroka obravnavali razlicni strokovnjaki in zanj predlagali najustreznejše oblike pomoci. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Izobraževanje odraslih obsega izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in ucenje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in si želijo pridobiti, posodobiti, razširiti in poglobiti znanje, pa pri tem izobraževanju nimajo statusa rednega ucenca, dijaka ali študenta. Izobraževanje odraslih v Sloveniji zaznamuje velika pestrost programov in izvajalcev izobraževanja. Krovni zakon, ki ureja podrocje izobraževanja odraslih, je Zakon o izobraževanju odraslih, nekateri programi, ki so prav tako dostopni odraslim, pa so urejeni z drugimi podrocnimi zakoni. Javno organizacijo za izobraževanje odraslih je mogoce ustanoviti kot javni zavod ali organizirati kot organizacijsko enoto izobraževalnega zavoda, drugega zavoda ali druge pravne osebe. Ustanavljajo jih lokalne skupnosti, lahko pa tudi država. Izvajalci izobraževanja odraslih so: organizacije za izobraževanje odraslih, šole oziroma njihove enote, druge javne ali zasebne organizacije, podjetniški izobraževalni centri in zasebniki, ki imajo status zasebnega ucitelja. V Sloveniji je bilo po podatkih Eurostata leta 2018 v vseživljenjsko izobraževanje vkljucenih 11,4 % prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 64 let. Cilji izobraževanja odraslih Izobraževanje odraslih temelji na naslednjih nacelih: • vseživljenjskost izobraževanja, • dostopnost izobraževanja pod enakimi pogoji, • svoboda in avtonomnost pri izbiri poti, vsebine, oblik, sredstev in metod izobraževanja, • laicnost izobraževanja odraslih, ki se opravlja kot javna služba, • strokovna in eticna odgovornost izobraževalcev, • spoštovanje osebnosti in dostojanstva vsakega udeleženca in • doseganje enakih standardov izobraževanja za pridobitev javnoveljavne izobrazbe, kot jo dosega mladina. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Programi za pridobitev formalne izobrazbe Odrasli, ki si želijo pridobiti osnovnošolsko izobrazbo, se izobražujejo po programu osnovne šole za odrasle. Možnost pridobitve osnovnošolske izobrazbe je pravica in v vseh obdobjih življenja brezplacna. V šolskem letu 2017/18 je program osnovne šole za odrasle uspešno koncalo 140 posameznikov. Tistim odraslim, ki si želijo pridobiti srednješolsko izobrazbo, so na voljo obicajni srednješolski programi s posebnimi prilagoditvami za odrasle. Organizacija izvajanja se prilagodi potrebam odraslih. V šolskem letu 2017/18 je bilo v programe za pridobitev srednješolske izobrazbe vpisanih 18.690 odraslih. Med ustanovami, ki organizirajo izobraževanje odraslih za pridobitev izobrazbe, so najštevilnejše enote za izobraževanje odraslih pri šolah; te so v navedenem obdobju izobraževale 57 % odraslih, vkljucenih v srednješolsko izobraževanje. Od 2.940 odraslih, ki so koncali srednješolsko izobraževanje, sta jih dve tretjini (67 %) koncali srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje, približno cetrtina (26 %) pa srednje poklicno izobraževanje. Mojstrski izpit Mojstrski izpit lahko opravlja, kdor • ima srednjo poklicno izobrazbo in vsaj tri leta delovnih izkušenj na podrocju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit, • ima srednjo strokovno izobrazbo in vsaj dve leti delovnih izkušenj, • ima najmanj višjo strokovno izobrazbo in vsaj eno leto delovnih izkušenj. Poslovodski ali delovodski izpit Poslovodski ali delovodski izpit lahko opravlja, kdor ima srednjo poklicno izobrazbo in vsaj tri leta delovnih izkušenj na podrocju, na katerem želi opravljati poslovodski ali delovodski izpit. Kdor opravi mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, si s tem pridobi srednjo strokovno izobrazbo. Posebni programi izobraževanja Udeleženci izobraževanja odraslih si lahko pridobivajo znanje in spretnosti tudi po posebnih javnoveljavnih izobraževalnih programih za odrasle. Ti pomenijo le manjši del v ponudbi neformalnega izobraževanja za odrasle. Javnoveljavne programe, ki so namenjeni posebnim ciljnim skupinam, predvsem tistim, ki potrebujejo izboljšanje temeljnih zmožnosti oziroma ravni pismenosti ali pomoc pri integraciji v družbo, je potrdil strokovni svet za izobraževanje odraslih in so odraslim povecini dostopni brezplacno. Med pomembnimi javnoveljavnimi programi so programi za ucenje tujih jezikov, razvoj digitalne pismenosti, program slovenšcine za tujce ter programi za razvoj pismenosti in temeljnih zmožnosti odraslih, družinske pismenosti, s skupim imenom te programe poimenujemo programi Usposabljanjeza življenjsko uspešnost – UŽU. Neformalno izobraževanje je lahko poklicne narave, tako je zlasti usposabljanje in izpopolnjevanje v povezavi s poklicnim napredovanjem, lahko pa je splošno in namenjeno za osebni razvoj. Kot pomembno obliko neformalnega izobraževanja je treba omeniti študijske krožke in središca za samostojno ucenje. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Velik delež odraslih v Sloveniji je vkljucen v priložnostno ucenje in samoucenje. Pregled ponudbe izobraževanja odraslih Andragoški center Slovenije, podporni javni zavod za izobraževanje odraslih, ki ga je ustanovila država, vsako leto objavi letni Pregled ponudbe izobraževanja odraslih za formalno in neformalno izobraževanje. V njem so zbrani podatki o programih, ki so na voljo odraslim, ter o izvajalcih programov za posamicno šolsko leto. V decembru 2018 je bilo v pregled za šolsko leto 2018/19 vpisanih 254 izvajalcev in 3.724 izobraževalnih programov. Med izvajalci prevladujejo srednje šole (enota za IO), zasebne ustanove in šole ter ljudske univerze. Najvecji delež ponudbe so neformalni izobraževalni programi, kjer prevladujejo jezikovni tecaji, tecaji temeljnih komunikacijskih spretnosti in znanj, funkcionalnega opismenjevanja, ucenja racunalništva. Sledijo jim programi s podrocja osebnostnega razvoja, zdravja, poslovnih in upravnih ved. V ponudbi formalnega izobraževanja za odrasle prevladujejo programi srednjega tehniškega in strokovnega ter splošnega izobraževanja in programi visokošolske izobrazbe prve stopnje. (ACS, 2018) Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) predstavlja enotni sistem, v katerega so umešcene kvalifikacije, pridobljene z izobrazbo, poklicnimi in dodatnimi kvalifikacijami v Republiki Sloveniji. Ima deset ravni, opredeljenih na podlagi ucnih izidov. Kvalifikacije iz SOK se umešcajo v Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko ucenje (EOK) in Evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij (EOVK). Center RS za poklicno izobraževanje je bil imenovan za nacionalno koordinacijsko tocko SOK-EOK. Potrjevanje neformalno pridobljenega znanja V Sloveniji je razvit sistem priznavanja neformalnega znanja. Za potrebe priznavanja kompetenc na trgu dela se uporablja sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij, katerega skrbnik je ministrstvo, pristojno za delo. Nacionalne poklicne kvalifikacije so na zahtevo delodajalcev razvite iz poklicnih standardov. Posamezniku, ki si je na neformalen nacin pridobil doloceno znanje, je na voljo postopek potrjevanja znanja. Izkazati mora znanje, zahtevano v katalogu za doloceno poklicno kvalifikacijo, in sicer z izdelavo osebnega listovnika in s preizkusom znanja. Po uspešno koncanem postopku kandidat prejme certifikat o pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji. STROKOVNI DELAVCI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU STROKOVNI DELAVCI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU STROKOVNI DELAVCI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Strokovni delavci v vrtcih in šolah, ki izvajajo javnoveljavne programevzgoje in izobraževanja, so: vzgojitelji, pomocniki vzgojiteljev, ucitelji, svetovalni delavci, knjižnicarji in drugi strokovni delavci. Tako javni kot zasebni vrtci in šole so dolžni zagotavljati ustrezno usposobljene strokovne delavce. Ti morajo obvladati slovenski knjižni jezik (oziroma jezik narodne skupnosti), imeti ustrezno izobrazboter opravljen strokovni izpit. • Vzgojitelji v vrtcu, drugi ucitelji v prvem razredu ter ucitelji strokovno­teoreticnih predmetov v poklicnem in strokovnem izobraževanju morajo imeti diplomo najmanj prve stopnje, • ucitelji, svetovalni delavci, knjižnicarji in drugi strokovni delavci morajo imeti diplomo druge stopnje, • pomocniki vzgojiteljev v vrtcih, laboranti in ucitelji prakticnega pouka v poklicnem in strokovnem izobraževanju morajo imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo. Vsi strokovni delavci morajo imeti ustrezno pedagoško-andragoško kvalifikacijo, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami pa še specialnopedagoško kvalifikacijo. Vzgojitelji predšolskih otrok si pridobijo ustrezno izobrazbo s študijskimi programi prve stopnje, ki praviloma trajajo 3 leta (180 ECTS), ucitelji strokovno­teoreticnih predmetov praviloma s študijskimi programi prve stopnje, ki lahko trajajo 3 ali 4 leta (180 ECTS ali 240 ECTS), drugi ucitelji, knjižnicarji in svetovalni delavci pa s študijskimi programi druge stopnje, v skupnem trajanju 5 let oziroma 300 ECTS (enoviti programi, 3+2 ali 4+1). Pedagoško kvalifikacijo si je mogoce pridobiti na dva nacina: integrirano v študijski program (vzporedno s predmetom poucevanja) ali zaporedno v študijskem programu za izpopolnjevanje. Strokovni delavci v vrtcih, šolsko leto 2017/18 Skupaj Moški Ženske Skupaj 12 41711 390 442 585 330 303 16 11 12 08711 087 426 574 Vzgojitelji in pomocniki vzgojiteljev Vodstveni delavci Svetovalni in drugi strokovni delavci Vir: SURS. Strokovni delavci v osnovnih šolah za mladino in odrasle 2017/18 Skupaj Moški Ženske Skupaj 20 900 18 358 17 802 918 786 838 2 684 2 099 2 035 239 28 318 18 216 16 259 15 767 679 758 520 Ucitelji Ucitelji v ekvivalentu polnega delovnega casa Vodstveni delavci Svetovalni delavci Drugi strokovni delavci Vir: SURS. STROKOVNI DELAVCI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Strokovni delavci v javnih srednjih šolah za mladino, 2017/18 Skupaj Moški Ženske Skupaj 7 0445 886 293 287 578 2 240 1 999 110 18 173 4 804 3 947 183 269 405 Ucitelji Vodstveni delavci Svetovalni delavci Drugi strokovni delavci Vir: SURS. Strokovni delavci v višjih strokovnih šolah so: predavatelji, inštruktorji, laboranti in knjižnicarji. • V naziv predavatelj so lahko imenovani kandidati z diplomo najmanj druge stopnje, tremi leti ustreznih delovnih izkušenj ter vidnimi dosežki na svojem strokovnem podrocju. • Inštruktorji morajo imeti diplomo najmanj prve stopnje, laboranti pa diplomo višje strokovne šole. Strokovni delavci v višješolskem izobraževanju morajo praviloma imeti ustrezno pedagoško-andragoško kvalifikacijo. Predavateljski zbor šole imenuje predavatelje za dobo petih let. Vir: SURS. V visokem šolstvu opravljajo pedagoško oziroma znanstveno-raziskovalno delo visokošolski ucitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Visokošolski ucitelji so docenti, izredni profesorji, redni profesorji in lektorji, v strokovnih študijskih programih pa lahko poucujejo tudi predavatelji in višji predavatelji. Za izvolitev v naziv docenta, izrednega ali rednega profesorja je treba imeti doktorat znanosti oziroma na umetniških podrocjih priznana umetniška dela, za druge uciteljske nazive pa najmanj koncan študijski program druge stopnje. Vsi morajo imeti tudi preverjene pedagoške sposobnosti. Znanstveni delavci, ki izvajajo znanstvenoraziskovalni program visokošolske institucije, morajo imeti doktorat znanosti. Njihovi nazivi so znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik. Vir: SURS. STROKOVNI DELAVCI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Visokošolski sodelavci so: asistent, bibliotekar, strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, strokovni sodelavec in ucitelj vešcin. Za visokošolske sodelavce se zahtevajo izobrazba druge stopnje in preverjene pedagoške sposobnosti. Izvolitve v nazive opravljajo senati visokošolskih zavodov, in sicer za 5 let, za neomejeno dobo pa v naziva redni profesor in znanstveni svetnik. Merila za izvolitev doloci senat univerze oziroma visokošolskega zavoda, pri tem pa upošteva standarde in merila Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Zaposlovanje in delovne razmere Strokovni in drugi delavci v javnih vrtcih, šolah in visokošolskih in drugih zavodih imajo status javnega uslužbenca. Ureditev v zvezi s placami, delovnopravnimi razmerji in upokojevanjem je enotna za vso državo. Zakon o delovnih razmerjih doloca zaposlovanje s sklepanjem in prenehanjem pogodb, 40-urni delovni cas, vrste in oblike delovnih razmerij, pravice obveznosti in odgovornosti v povezavi z delovnim casom, placili, dopusti in podobno. Posamezne pravice iz delovnopravnih razmerij so predmet pogajanj med vlado in sindikati in se urejajo v sektorskih kolektivnih pogodbah. Poseben zakon ureja obveznost pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi medgeneracijske solidarnosti. Zakon o sistemu plac v javnem sektorju ureja place delavcev v vzgoji in izobraževanju na podlagi nacela enako placanega dela na primerljivih delovnih mestih v celotnem javnem sektorju. Delavci se zaposlujejo na podlagi javne objave prostega delovnega mesta, to pa se doloci na podlagi sistemizacije delovnih mest, predpisanih normativov in standardov ter soglasja pristojne upravne ravni, v visokem šolstvu pa na podlagi statutarnih dolocil visokošolskega zavoda. Delovno razmerje se sklene za dolocen oziroma nedolocen cas, s polnim delovnim casom ali krajšim od polnega, dogovor o razmerah za delo se uredi s pogodbo o zaposlitvi. Strokovni delavci se lahko v vrtcih in šolah prvic zaposlijo kot ucitelji zacetniki ali kot pripravniki, z izobrazbo prve ali druge stopnje. Pripravništvo, ki sicer ni obvezno, za tiste z zahtevano visokošolsko izobrazbo praviloma traja 10 mesecev, za tiste s srednjo strokovno izobrazbo pa praviloma za 6 mesecev. Ob podpori ali pod vodstvom mentorja se ucitelji zacetniki ali pripravniki usposabljajo za samostojno opravljanje dela in pripravljajo na strokovni izpit. Šele ko opravijo strokovni izpit, v celoti izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela v vzgoji in izobraževanju in za stalno zaposlitev v vzgoji in izobraževanju. Strokovni delavci se celotno karierno pot strokovno izobražujejo in usposabljajo, uspešno koncani programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja pa so nujni pogoj za vsakršno napredovanje v strokovne nazive. Strokovni delavci lahko napredujejo v nazive mentor, svetovalec in svetnik. Ucna obveznostuciteljev in drugihTedenske ure neposredne ucne obveznosti v urahstrokovnih delavcev (po 60 minut)v izobraževanju Vzgojitelj 30 ur Pomocnik vzgojitelja35 ur Ucitelj slovenskega jezika (italijanskega/madžarskega)15,75 ur Ucitelj16,5 ur Ucitelj v podaljšanem bivanju20,8 ur Ucitelj v bolnišnicnem oddelku18,75 ur Ucitelj slovenskega jezika (italijanskega/madžarskega)14,25 ur Ucitelj15 ur Korepetitor 15 ur Ucitelj prakticnega pouka in vešcin18,75 ur Laborant 22,5 ure Vzgojitelj 30 ur Predavatelj 8,5 ur Inštruktor 10,6 ur Laborant 13,9 ur Docent, izredni in redni profesor 3,75–5,25 ure Višji predavatelj, predavatelj in lektor 6,75 ure Asistent 7,5 ure STROKOVNI DELAVCI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Svetovalni delavci Vsi javni vrtci in šole morajo oblikovati svetovalne službe, v katerih delajo šolski svetovalni delavci. Ti so lahko s podrocja psihologije, pedagogike, socialnega dela, socialne pedagogike, defektologije, rehabilitacijske pedagogike in podobno. Vecji vrtci in šole imajo vec svetovalnih delavcev, manjši vsaj enega, zaposlenega za krajši delovni cas. Svetovalni delavci opravljajo tri med seboj povezane in pogosto prepletene vrste dejavnosti: pomoc, razvojno in preventivno dejavnost ter nacrtovanje in evalvacijo. Opravljajo pedagoško, psihološko in socialno svetovalno delo. Pomagajo otrokom, ucencem, dijakom, vzgojiteljem, uciteljem, staršem in vodstvu vrtca ali šole. Poleg tega pripravljajo in izpeljujejo individualizirane programe za otroke s posebnimi potrebami. Knjižnicarji Šolski knjižnicarji so bodisi bibliotekarji s pedagoško-andragoškim izpopolnjevanjem ali ucitelji z bibliotekarskim izpopolnjevanjem. Vodstveni delavci Javne vrtce in šole vodijo ravnatelji. Ti so hkrati pedagoški vodje in poslovodni organi. Kandidat za ravnatelja vrtca mora izpolnjevati pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, kandidat za ravnatelja šole pa pogoje za ucitelja ali svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal delo ravnatelja, imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, naziv svetovalec ali svetnik ali najmanj 5 let naziv mentor ter opravljen ravnateljski izpit. Ravnatelja imenuje svet vrtca oziroma šole na podlagi mnenj vzgojiteljskega, uciteljskega oziroma predavateljskega zbora, lokalne skupnosti, sveta staršev ter ministra, pristojnega za izobraževanje. O kandidatih za ravnatelja srednje oziroma višje strokovne šole dajo mnenje tudi dijaki oziroma študentje. Javno organizacijo za izobraževanje odraslih vodi direktor, organizacijsko enoto pa ravnatelj ali vodja enote. Imeti mora visokošolsko izobrazbo, pedagoško­andragoško izobrazbo, strokovni izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta pri izobraževanju odraslih. Univerzo vodi, predstavlja in zastopa rektor; voli ga vse zaposleno pedagoško in znanstveno osebje, z eno petino glasov pa tudi študentje. Strokovni vodje visokošolskih zavodov, ki so clanice univerze, so dekani. Imenuje jih rektor univerze, in sicer na predlog senata clanice. Dekan samostojnega visokošolskega zavoda, ki ni clanica univerze, je poslovodni organ in strokovni vodja obenem. Tehnicni in administrativni delavci Za opravljanje racunovodskih in administrativnih del vrtci in šole zaposlujejo racunovodjo in poslovnega sekretarja. Vendar lahko ustanovitelj vrtca ali šole racunovodska, administrativna, vzdrževalna in druga dela izvaja s svojimi službami, vrtci in šole pa lahko za opravljanje teh del sklenejo pogodbo tudi z zunanjim izvajalcem. Za opravljanje tehnicnih, vzdrževalnih in drugih del vrtci in šole zaposlujejo cistilce in hišnika. Srednje šole zaposlujejo še vzdrževalca ucne tehnologije oziroma racunalniške opreme, vrtci perico. Za pripravo hrane vrtci in osnovne šole zaposlujejo kuharje, vrtci tudi pomocnika kuharja. Ce šola izvaja posebni program za otroke s posebnimi potrebami, lahko zaposli tudi varuha – negovalca. Zavodi, ki izvajajo izobraževalne programe za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter gibalno ovirane otroke, zaposlijo za vzdrževanje, prilagoditve in izposojo racunalniške, elektroakusticne in druge opreme vzdrževalca opreme. Vrtci in šole lahko zaposlijo tudi spremljevalca za fizicno pomoc gibalno oviranega otroka (ucenca ali dijaka), ce tako doloca odlocba o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Slovenija si prizadeva, da imajo vsi udeleženci v izobraževanju dostop do kakovostnega izobraževanja, v ta namen je razvila sistem zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Nad zakonitostjo delovanja javnih zavodov in zavodov s koncesijo bdi šolska inšpekcija. Izvaja redne in izredne preglede ter obravnava pravne, organizacijske in druge upravne postopke. Vrtci in šole izvajajo redne samoevalvacije. Samoevalvacijska porocila letno pregledujejo in potrjujejo sveti zavodov. Pri samoevalviranju zavodi vrednotijo predvsem vzgojne in izobraževalne procese, rezultate notranjega ocenjevanja primerjajo z rezultati zunanjega preverjanja znanja. Ugotovitve samoevalvacije šole upoštevajo pri nacrtovanju dela v naslednjem šolskem letu, pa tudi pri dolgorocnejšem nacrtovanju, npr. pri pripravljanju programa razvoja. Vse dokumente sprejme svet zavoda. Ob koncu drugega obdobja osnovne šole (6. razred) in ob koncu osnovne šole (9. razred) je organizirano zunanje preverjanje znanja ucencev. Dijaki koncajo srednjo strokovno šolo s poklicno maturo, gimnazijo pa s splošno maturo. Obe sta v celoti ali delno organizirani eksterno. Državni izpitni center vsako leto opravi temeljito analizo izpitnega uspeha ucencev in dijakov, po predmetih, obcinah in šolah. Prejmejo jo ministrstvo, pristojno za izobraževanje, in šole. Podatki o ucnem uspehu ucencev in dijakov po šolah niso javni. Šole jih uporabljajo pri ocenjevanju dosežene kakovosti dela, zakon pa prepoveduje razvršcanje šol. Dosežke svojih ucencev oziroma dijakov lahko primerjajo s povprecnimi in najvišjimi dosežki v državi. Svet za kakovost in evalvacije je organ, ki ga imenuje minister, in skrbi za koordiniranje evalvacije programov predšolske vzgoje, osnovnega in srednješolskega izobraževanja in poroca ministru. Izdeluje tudi merila in postopke za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih in šolah na nacionalni ravni. Opredeljuje strategije in potek evalvacije. Identificira temeljna evalvacijska vprašanja, predlaga narocila evalvacijskih študij, predloge razpisov in izbora evalvacijskih študij. Koncne odlocitve sprejme minister, pristojen za izobraževanje. Svet spremlja tudi potek evalvacijskih študij in poroca strokovnim svetom in ministru ter strokovni javnosti. Podatke o vpisu otrok, ucencev, dijakov in študentov, zaposlenih, zavodih in programski strukturi zbira in spremlja Statisticni urad RS. Objavlja jih v obliki, ki ne omogoca identifikacije posamezne statisticne enote. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V terciarnem izobraževanju so za notranjo evalvacijo pristojni višje šole in visokošolski zavodi sami, pri zunanji evalvaciji pa ima osrednjo vlogo Nacionalna agencija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. EURYDICE SLOVENIJA Eurydice Slovenija, ki je pripravila publikacijo pred vami, je nacionalna enota omrežja za izmenjavo informacij o izobraževalnih sistemih. Deluje na Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na ministrstvu, pristojnem za izobraževanje. Omrežje Eurydice, ki ga sestavlja 42 nacionalnih enot v 38 državah in centralna enota v Bruslju pa deluje pod okriljem programa Erasmus+. Poslanstvo omrežja je: • zagotavljati zanesljive in relevantne podatke s podrocja izobraževanja, • analizirati razlicne vidike izobraževalnih sistemov, • prispevati k evropskemu razumevanju izobraževanja in • podpirati z dokazi podprto politicno odlocanje na nacionalni in evropski ravni. Izdelki omrežja so: • Spletna enciklopedija nacionalnih sistemov izobraževanja, ki ponuja primerljive in redno osvežene opise izobraževalnih sistemov, • primerjalne študije (Tematske študije – Thematic Reports), • publikacije z indikatorji in statistiko (Pomembni podatki – Key Data), • publikacije s podatki o strukturi in glavnih znacilnostih izobraževalnih sistemov (Podatki in številke – Facts and Figures). Eurydice Slovenija objavlja vse izdelke omrežja na spletni strani www.eurydice.si. Poleg študij, ki jih pripravlja omrežje, so na spletni strani Eurydice Slovenija redno objavljene tudi novice s podrocja vzgoje in izobraževanja, informacije o reformah v tujini ter povezave na zbirko zakonodaje s podrocja izobraževanja. LEGENDA splošna dostopnost dostopnost pod posebnimi pogoji obvezno izobraževanje PT poklicni tecaj MT maturitetni tecaj š. p. študijski programi MI mojstrski izpit DI delovodski izpit PI poslovodski izpit Od šolskega/študijskega leta 2017/18 ISSN: 2536-3344 SISTEM VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI