List 39.
Novi stan kmetijskih družb
v našim sedanjim vstavnim cesarstvu. *)
(Po »Oeconom. Neuigk. und Verhandl.    Dr. Hlubeka.)
V predsuščnimv Avstrijanstvu nismo imeli nobene družbine postave. Ce se je hotla kakošna družba vsta-noviti, je mogla vselej posamesno dovoljenje viksiga vladarstva zadobiti, in včasih se ji je tudi nadslov ?,ces. kralj." dovolil.
Presvitli Cesar so v soglasju s svojimi ministri 17. sušca 1849 začasno družbino postavo dali, ki se opira na 7. §. avstrijanske vstave od 4. sušca 1849, ktera zagotovi pravico svobodnim družtvam in uterdi postave, po kterih se je ravnati.
Po teh postavah (§. 1.) ne potrebujejo nepolitiške družbe, ktere iz svojiga premoženja nikakoršniga dobička ne išejo in se le z vednostmi ali scer dobrotlji-vimi in omika vnimi name'ni pečajo, noben i ga poseb-niga dovoljenja. Le to jim je predpisano, de 14 dni pred začetje svojih opravil svoje postave naukazani vradii predložijo.
Ker tedaj kmetijske družbe nobenih druzih namenov nimajo, kakor tiste, kterih smo gori omenili, — in ker za-nje ne najdemo nikjer posebnih postav, je jasno kot beli dan, de je družbina postava od 17. sušca 1849 tudi kmetijskim družbam edino vodilo, in toliko bolj, ker §. 2, od pogorelskih, milodarnih, hranilnih in vsih na pridobiček osnovanih postav razločno govori, za ktere še stare postave veljajo.
Razun tega je občni kmetijski zbor na Dunaji enoglasno sklenil: de naj kmetijske družbe svobodne privatne družbe ostanejo in de nikakor ne smejo vradije Qrosposke) biti.
Po tem takim ne moremo zapopasti, zakaj nektere kmetijske družbe, ki so se vnovič osnovale, ožji meje za svoje svobodno ravnanje terjajo, kakor jih postava 17. sušca 1849 predpiše? zakaj kot svobodne privatne družbe po perimkih hrepene, ki so bile s pred-suščnimi predpravicami sklenjene? zakaj se pod varstvo posebniga varha — namest pod varstvo gotove postave postavljajo? z eno besedo: zakaj še čez cesarja hočejo biti, ki je ja v postavi jasno povedal, kaj de terja ?
*) Ker je Dunajski časnik »Reichszeitung« lani oznanil, de ministerstvo kmetijstva misli, drugi kmetijski zbor na Dunaj poklicati, v kterim naj bi se imenitne kmetijske reči posvetovale, kakor naprava posojilnic za kmetovavce i. t. d., — ker so si nektere kmetijske družbe nove postave osnovale, ki niso sedanjim vstavnim pravilam primer-jene — ker so se nekteri glasi zopor nove postave Krajn-ske kmetijske družbe vzdignili, ki je po naših mislih vstav-ne postave sedanjiga časa popolnama prav zapopadla, smo se namenili, svoje misli razglasiti zastran kmetijskih družb, kako naj prihodnjič bojo, de bojo obstale in v prid kmetijstva svoje dežele kaj storiti zamogle.
Pisavec v »Oect Neuigk, und Verh,«
Če mislijo nektere kmetijske družbe s tem veči veljavnost doseči, de predsuščni perimek, enako stari poobla-steni ces. kralj, fabriki, obderže, naj prosijo cesarja za novo postavo, po kteri naj se kmetijske družbe vnovič osnovajo. Dokler pa take nove postave ni, naj se zvesto ravnajo po sedanjih postavah, pa ne zoper nje in le svojoglavno po starim kopitu, ktero je postava od 17, sušca 1849 overgla.
Družbini postavi, kije vsim družbam dana, se tudi nobena kmetijska družba ne sme odtegniti.
(Dalje sledi.)
List 41.
Novi stan kmetijskih družb
v našim sedanjim vstavnim cesarstvu.
(Po »Oeconom. Neuigk. und Verhandl.    Dr. Hlubeka.)
(Dalje.)
Mar$ikteri bravec utegne prašati: zakaj nekterekme-
tijske družbe pri osnovi novih družbinih postav po starim kopitu ravnajo? zakaj po rakovo nazaj gredo, namest de bi po vodilih vstavne vlade napredovale?
Odgovor ni težak. Za to, ker je še v vsaki družbi dokaj tacih ljudi, ki so skrive ali očitno hudi sovražniki noviga vstavniga časa, ki se tedej vsimu zoper-stavljajo, česar ima v duhu vstavne vlade biti. #)
Poslanci vsih kmetijskih družb lanjskiga kmetijski-ga zbora na Dunaji so enoglasno sklenili, de kmetijske družbe hočejo svobodne privatne družtva biti brez vsih naslovov — in de bojo radovoljne vladarstvu na vse vprašanja odgovarjale in nasvete v prid kmetijstva dajale , brez de bi bile ces. kralj, kmetijske vradije.
De tedaj enoglasni sklep lanjskiga zbora v djanje stopi, de se postava poštuje, in de se očitno dokaže, de avstrijanski kmetovavci, navdani od prave ljubezni do miru in redu, resnobno želijo, na vstavni od cesarja podeljeni poti napredovati brez de bi se jim roke zvezale in mudne pisarije naložile, se morajo tedaj kmetijske družbe kot svobodne privatne družtva vstanoviti, vseskozi kot take se obnašati, svojo veljavno podlago v družtvini postavi od 17. sušca 1849 iskati brez vsi-ga druziga omejenja in brez vsih perimkov/ki jim nikakor ne grejo.
De izvolitev svojiga predsednika cesarju v po-terjenje predložijo, čeravno tudi tega postava od 17. šusca ne ukaže, je prostovoljno djanje, s kterim kmetijske družbe avstrijanskiga cesarstva svojo zvestobo in udanost do cesarja razodevajo in očitno spoznajo, kako potrebno de je, se terdno deržati cesarskiga gesla.
Vsako drugo omejenje ali tlačenje kmetijskih družb, naj izvira od kodar koli hoče, je očitno znamnje, de se hočejo na staro nazaj spraviti, kar je pa prihodnjimu stanu kmetijskih družb ravno navskriž.
(Dalje sledi.)
*) Dr. Hlubek v imenovanim   časniku   obširno   naznani tiste stranke, od kterih sovražna sapa zoper vstavo vleče.  Vred.
List 52.
Novi stan kmetijskih družb
v našim sedanjim v stavnim cesarstvu.
(Nasledba 41. lista in konec.)
Deželnim zboram so po vstavah, ki so jih cesar vsaki deželi dali, med drazimi rečmi sosebno tudi kmetijske zadeve za posvet in sklep izročene. Kako delječ v teh sklepih, ki so pa le veljavni, ako jih tudi cesar poterdi, oblast deželniga zbora sega, in s kterimi rečmi se ima deželni zbor pečati, to pove deželna vstava, Gotovo je, de je veliko reči v kmetijskih zadevah deželnim zboram izročeno, in de bojo deželni zbori v edinosti s cesarjem marsiktero postavo v zadevah kmetijstva dati imeli . ktere ne bo treba od občniga der-žavniga zbora nu Dunaj i pričakovati.
To je modra postava, in kaže, de cesar s svojimi ministri, ko so to oblast deželnim zboram izročili, so dobro spoznali, de vsaka dežela zna kaj posebnima imeti in de bi ne bilo prav, ako bi se v derž. zborih za vse dežele v tacih rečeh edine postave dajale. Deželni zbori bojo nar bolj vedili, kje de to ali uno deželo čevelj tisi, in kakošna postava naj bi se v ti ali uni zadevi dala, de bo nar bolj prav za deželne potrebe. Oni bojo — v postavnih mejah svojiga poklica — to ali uno postavo sklenili in cesarju v poterje-nje predložili, po kterim   postava   v veljavnost stopi.
Po deželnih vstavah pokliče cesar v sleherni deželi vsako leto deželni zbor skupej, ki ima pa k večina 6 tednov terpeti.
Ce pomislimo , de bo treba, sosebno o pervih letih, veliko stariga iz poti spraviti, namesto tega pa kaj boljsi-ga postaviti, bo vsak lahko spoznal, de deželni zbori, če bojo še tako pridni, bojo imeli čez glavo veliko opraviti.
Gotovo bo tedaj deželnim zboram ljubo, de bojo mogli svoje imenitne opravke hitreje opravljati, ako se jim bojo — nase govorjenje je tukaj od kmetijskih reči — nasveti in predlogi od tiste družbe dajali, ktera se z km eti j-s k i m i rečmi peča, ktera ima svoje ude po celi deželi razkropljene, ki se v podružnicah snidejo, de se svoje vošila razodevajo in sklepajo: kaj naj bi se na središa odbor poslalo, de on, ko je to ali uno reč tudi drugim podružnicam v prevdark ali presodek poslal, potem sklep vsih podružnic c. k. deželnimu poglavarstvu ali c. k. ministerstvu predloži.
To ravnanje razjasnimo le z enim izgledam, na priliko: Vošilo vsih gospodarjev po deželi je: de bi se nova postava za posle dala, zoper ktere se dandanašnji toliko pritožb sliši. Ena podružnica kmetijske družbe je sklenila osnovo take postave izdelati, in jo je res izdelala. Občni zbor je sklenil, to osnovo vsim podružnicam v prevdark in pretres poslati. To se bo zgodilo, in podružnice bojo poslale svoje pristavke in premembe odboru kmetijske družbe nazaj.    Ta bo iz   vsih  to?  kar  je  večina  podružnic
cele dežele sklenila, sostavil, in to tako popravljeno osnovo poselskih postav potem deželnim zbora predložil in ga prosil, naj to osnovo za podlago svojiga posvetovanja vzame, ako je napravo poselskih postav v svoje posvete postavil.
Drugikrat se zna primeriti, de bo hotel deželni zbor kakošno reč v kmetijskih zadevah zvediti, ter se ober-ne na kmetijsko družbo, ktera mu zamore po svojim razširjenju po celi deželi nargotovši izvedenja dati.
Tako bojo kmetijske družbe nar pripravniši sve-tovavnice v kmetijskih rečeh za deželne zbore; njih opravilštvo pa — se ve de ne more dalje segati, kakor le svetovati.
Deželni zbori pa bojo od druge strani tudi potrebovali, de se ena ali druga reč po deželi dostojno razširi, in spet v tem bojo kmetijske družbe deželnim zboram na pomoč prišje.
Novi stan kmetijskih družb o sedanjim času naj bo tfdaj ta, de so v kmetijskih zadevah svetovavnice deželnimu zboru in njegovim namestništvu, c. k. dežel-nimu poglavarju in c. k. ministerstvu.
Ker so si kmetijske družbe v vsih deželah zaupanje pridobile, de je njih namen le povzdiga kmetijstva na boljši stan, in de so v to dosego tega namena že veliko tavžent in tavžent goldinarjev na oltar domovine položile, zaslužijo tudi o novim času tisti stan, kteriga so po njih namenu vredne.
Svetovavnice in pomočnice biti za povzdigo domačiga kmetijstva: to je vse, kar naj bojo in kar bojo tudi vredno spolnovale, ker obsežejo kmetovavce vsih stanov in tudi druge domoljubne   može,  kterim je  blagor
domovine pri sercu.
(Po Oec. Neuigk. u. Verh. Dr. Hlubeka,)